^ . v" i * < .'',usJlf i m- * lli ih .. + fcA v? ar twb g*am> cawholm* N CATHOLIC UNION Največji slovenski tednik v Združenih državah ameriških The largest Slovenian Weekly in the United States of America m»»n Katoliška je prva in najstarejša, sloven slca bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje 2e 38. leto QK8LO K. & K. J. JI: "Vse za vero, dom in narod!" niiiifii t .......imni t v VJM*. »iJJ/'IMI rfriif'i •Ml far MaMtf al I|nU i mm $š Mu« PrtfMM far la Strti* 11IS, Act of Otit »tor Sri, lilt. AitoM m May tod, ltlt. Stcv. 22 — na 22 cleveland, O., 2. *U1 1 sija (june), 1931 y ij J* .f. "-—i—■■■ <—|----,- | LETO (VOLUME) XVTL vesti e oevelanda —Prihodnjo nedeljo, dne 7. junija se bo ob 11. uri vršila v cerkvi sv. Vida redka slavnost, ko bo daroval iupnik te fare Rev. B. J. Ponikvar srebrno mašo. Natančen spored tega dneva priobčujemo v posebni koloni na tej strani v imenu tozadevnega pripravljalnega odbora. Slavljenec, Rev. Ponikvar deluje kot župnik pri sv. Vidu Že od meseca avgusta, 1907. Ttf-kom njegovega pastirovanja se je zgradilo leta 1912 krasno novo slovensko farno šolp, ki je največja te vrste v vsej Ameriki; zdaj je pa v gradbi nova veličastna cerkev, ki bo dovršena letošnjo jesen. To. sta dva trajna spomenika marljivega delovanja Rev. Ponikvarja in tudi zavednih faranov. Rev. Ponikvar- je bil rojen v Blokah na Notranjskem dne 28. avgusta, 187^9. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani ter došel v Ameriko leta 1901 in sicer v St. Paul, Minn., kjer je po preteku pet let dovršil bogoslovske študije. V mašnika je bil posvečen 12. junija, 1906, prvo sv. mašo je pa daroval 24. junija istega leta v cerkvi sv. Lov-* renca v Clevelandu. Zatem je nekaj mesecev pastiroval v Binghamtom, N. Y., in pri slovenski fari v Lorainu, O., dokler ni bil imenovan za župnika fare sv. Vida, kjer je še danes. Sobratu Rev. Ponikvarju, ki je član naše Jednote ter duhovni vodja več naših krajevnih društev, izražamo tem potom naše iskrene čestitke. Naj ga Bog živi ter ohrani med nami še dolgo vrsto let, da bi zdrav ter čvrst pri tej fari obhajal tudi svojo demantno mašo! —Člani društva sv. Vida, št. 25 KSKJ so proseni, da se v obilnem številu udeležijo slav-nosti srebrne maše našega g. župnika Rev. Ponikvarja, ki se vrši v nedeljo, dne 7. junija. Zbiramo se točno ob 10. uri dopoldne pred Slovenskim Narodnim Domom na St. Clair Ave. Pridite vsi in prinesite regalije seboj. —Tajnik. —V soboto, dne 6. junija ob 9. dopoldne se bo v cerkvi sv. Vida poročil Mr. Josip Menart ml., sin znane Menartove družine na Nbrwood Rd. z Miss Josi-pino Sauric iz Clevelanda. 2e-nitovanjska " gostija se vrši zvečer v Grdinovi dvorani. No-voporočencema izražamo naše iskrene čestitke.- —Dne 8. junija bo graduiral na državni univerzi države Ohio Mr. August A. Urankar. Mr. Urankar je bil tekom štirih let študij na univerzi drugi najboljši dijak izmed vseh. Radi svoje vljudnosti, prijaznosti in dobre tovaršije je bil zaporedoma izvoljen predsednikom raznih dijaških, odličnih družb. Mladi doktor Urankar je sin dobro poznane slovenske družine v Clevelandu, Mr. in Mrs. Frank Ufrankar, 6411 St. Clair Ave. V kratkeih bo odprl svoj zobozdravniški urad v naselbini. Mladi doktor se je lansko leto poročil z Frances Lausche mlajšo hčerko Lauschetove družine. Naše čestitke. FAKNA SLAVNOST V Dne 14. junij* 1931 bo naša župniji Sv. Jožefa obhajala 40-tetaico svoje ustanovitve. Ns ta dan ob 9. uri (Standard time) bode slav-ne stns parada vseh naših domačih draštev ia pa društev iz bližnj* slovenskih našel-bin. Točno ob 10. uri (Standard time) bo slovesna peta sv. mala ob prisotnosti chi-kaškeca pomožnega škofa, Right Rev. B. J. Shell. Slavnostni govor pri tej slavnosti bo imel Rev. Dr. John Selis-kar, profesor St Paul semenišča. Po cerkveni slavnosti bodo vdeieženci lahko obedovali v naši Župnijski dvorani "Slovenia." Zvečer ob 7. uri pa bo slavnosten banket v počast našim starim fara-nom s primernim programom. K tej slavnosti naše župnije Sv. Jožefa prav prisrčno vabimo vse slovenske tojake od blizu in od daleč in vsem kličemo: Dobrodošli v naši naselbini na dan štirideset-letnice! Cerkveni odbor. . „.i . »"n. IV .mi, ,. ,/. - Smrtna kosa—Dne 25. maja je po mučni bolezni preminul Valentin Bolta, star 48 let, stanujoč na 11704 Lena Ave., West Park. Tu zapušča žalujočo soprogo, štiri otroke, Mike, Stanley, Joseph in Frances, in dva brata. Ranjki je bil doma iz vasi Obrije _ pri Ljubljani, kjer zapušča štiri brate in štiri sestre. Tu je bival 22 let. Bil je član društva Srca Jezusovega, št. 172 KSKJ in društva Delavec, št. 257 SNPJ.—Umrl je John Zdkrajšek, 1411 E. 53d St. Ranjki je bil star 45 let in je bil samec. Eno sestro zapušča v Coloradi, v starem kraju pa zapušča dve sestri. ,V Clevelandu se je nahajal 18 let.—Po štiriletni bolezni je preminul Albert Vovk, 702 E. 160th St., star 43 let. Tu zapušča žalujočo soprogo, sina in hčer. Ranjki je bil doma iz Dobravlja, fara Križ-Cesta pri Vipavi, kjer zapušča sestro in brfta. Bil je v Clevelandu 20 let.—Umrl je rojak Jože Zaje, po domače Pustov, doma je bil izpod Boršta, St. Vid pri Zatičini. Pred več leti mu je umrla žena. Svoje čase je delal v H. P. tovarni, kjer je zgubil eno oko. Pozneje je bil na farmah v Madisonu, končno pa je prišel v mestni zavod, kjer je ostal 10 let. V domovini zapušča dva sina.— Umrla je dne 28. maja Mary Pagon, stara 53 let, stanujoča na 15011 Thames Ave. Rojena je bila v Stari Loki na Gorenjskem, in je prišla v Ameriko pred 23. leti. Zapušča soproga Jerneja in štiri otroke, Ano,, Andreja, Mrs. Mary Brajko-vich in Johna. Zapušča tudi sestro Mrs. Mary Kremžar, soprogo Mr. Josip Kremžarja, ki ima trgovina a pohištvom. Naj v miru počivajo! J ' -o—.— Vpoitevajte njo mladinskega oddelka! Ali imata ia raja«a zavarovanega pri naši Jednoti t Pristopajte k K. S. K. Jednoti! E URADA GLAVNEGA SREBRNA MASA V 0. V današnji številki Glasila je priobčeno aktuarjevo poročilo ali takoaraai "Valuation Report" za letb 1830. , r Iz poročila je razvidno, da znaša aktiva v primeri s obveznostjo 103.22'.. To pomeni, da je naša Jednota 103.22', sol-ventna. Poleg tega je pa posebne važnosti fe* da imamo v "Contingent Reserve" $240,000. Ako se vpoštevg še to rezervo, potem je naša Jednoia nad 106% solventna. Zgoraj omenjena rezerva je po mnenju aktupurja zelo važna in potrebna. Svota, ki sa vsako leto pripiše k zgoraj omenjeni rezervi j««v protAcijo sohrentaostL Z drugo besedo rečeno, za slučaj, da bi se umrljivost v članstva zelo pomnožila, ali če bi se pri investiranju denarja pripetila kaka neprtlika, da bi se denar izgubHo, bi zgoraj omenjena rezerva varovala Jednotino finančno stališče v toliko, da bi' solventnost ne padla pod ono. zahtevano na podlagi državnih predpisov. Solventnost mladinskega oddelka znaša l?f51Vfe. To je najvišja solventnost, kar smo jih imeli v zgodovini obstanka mladinskega, oddelka. < f • \ Trdna in močna finančna podlaga je pri viakem podjetju, pri vsaki instituciji največjega in naj važnejšega i pomena. Pred stožeče številke nam jasno dokazujejo in potrjujejo, da je finan čno stališče naše Jednote trdno. Trdno finančno stališče naše Jednote je nam v čast, ponor in korist. Zato je priporočati; da uradniki ia uradnice društev kakor tudi posamezni člani in članice pri agitiraaju sa pridobitev novih udov prospektivnim kandidatom ali kandidatinjam sol ventnost Jednote pojasnijo. Porabite lepo priliko, ki se vam nudi ravno v tej veliki kampanji mladinskega oddelka. Pojasnite staršem trdno finančno podlago mladinskega oddelka. Povejte jim, da je mladinski oddelek nad 173% solventen. Povejte staršem, da je finančno stališče vsakega podjetja najvažnejšega vprašanja. In ker je mladinski oddelek naše Jednote na twtafWfl podlagi, je torej največje vrednosti tako za starše, kakor t tuli za otroke ki so člani tega fipančno trdnega mladinskega oddelka. Z bratskim pozdravom, Joaip Zalar, glavni tajnik. Kongresman Mooney uiprl Dne 29. maja zjutraj je na svojem Somu v Clevelandu, Q„ po pardnevni bolezni, pljučnici umrl znani kongresman Charles A. Mooney v starosti 52 let; pogreb se je vr|$ včeraj, dne 1. maja iz katedrale sv. Janeza, kjer je daroval Rt'. Rev. Joseph Schrembs, clevelandski, škof sv. mašo zadušnico. -truplo pokojnika so prepeljali v St. Mary's, O., v njegov rojstni kraj. Pokojni kongresman Mooney je bil demokrat; f kongres je bil izvoljen šestkifet po vrsti, in sicer za 20. district v Clevelandu. Bil je i^oren politik, ter je osobito rad pomagal našim rojakom, itarsikomu je baš on izposlova| podaljšanje potnega lista, all fa je rešil de-portacije,, Bil je j osebni prijatelj urednika "Ameriške Domovine" Mr. Louis Jf Pirca in zato je pbkojnikpva družin* med 50 častnimi nosilci izbrala tudi Mr. Pirca. Bofi pokojniku ohranjen blag spo^nm. • -o^f—- Odpravljena velepoeestVa Dublin.—Irska vlada je po večletni borbi izvqjeVala zmago za male posestnike s tem, da so v e 1 e p o s e stva odpravljena. Vsled tega se bo veleposestva razdelilo v manjše obsege, kamor se bo naselilo 80,000 farmarjev. Vlada bo veleposestnikom plačala okrog $50,000,000 odškodnine. Ker je sedaj na Irskem že nad 150,000 farmarjev, se bo vsled nove odredbe število istih znatno pomnožilo. -o- Paris.—Francoski vojni minister naznanja, da se je zadnji čas število armade znatno znižalo, zdaj šteje ista 522,000 mož, pred devetimi leti je pa ista štela 725,000 mož. ' Uspeh fotografiranja s X-žarlri Schenectady, N. Y.—V tukajšnjem laboratoriju General Electric družbe so znanstveniki pred kratkim v dosegli sijajen uspeh s fotografiranjem X-žar-kov (Roentgenovimi). S pomočjo 900,000 voltov X-žarkov močne cevi so slikali skozi štiri palce debelo jekleno ploščo neki stroj. Rezultat je bil uspešen, kajti po preteku šest minut se je na fotografični plošči jasno videlo sliko koles dotične-ga stroja. Spomenik materi svetnice Pariz.-;—Tukaj je bil ustanovljen odbor za zgradbo spomenika materi Device Orleanske (sv. Jane of Are), ki naj bi stal na gori Anis pri Le Puy v okraju Auvergne. O materi te junaške Francozinje, rešiteljice domovine, se poroča, da je: zapustila svo£ dom v Domremy marca meseca leta 1429 in • < prepotovala peš skoro v so Francijo, ko je šla na Marijino božjo pot v Le Puy. Nagrajeni tekmovalci katoliških šoL Washington, D. C.—Ameriška kemična družba daje vsako leto več nagrad za graduante vseh .višjih šol v Columbia dis-triktu. Tudi letos je zopet zmagala tukajšnja višja šola sv. Trojice, ker sta dobila dva graduanta prve nagrade. Zmagovalki sta Miss Anne Leisieur in Miss R. Miller. Enakopravnost na pokopališčih New York, N. Y.—Te dni je ravnateljstvo katoliških pokopališč v New Yorku in Brbok-lynu izdaloN ukaz, da se mora vse velike in dragocene nagrobne kamne ter grobnice bogatinov odstraniti, ter nadomestiti z bolj skromnimi,, kajti na pokopališču ne sme biti nobene razlike med pokojnimi, ker so vsi enakopravni. \ Ta mesec preteče -26 let, odkar so darovali prvo sv, mašo naš gospod župnik. Rev. B. J. Ponikvar. Naj li mi farani to prezremo? Ne, ne smlmo! Nečastno in nehvaležno bi bilo od nas faranov, ako bi prezrli tak pomemben dogodek v življenju svojega župnika.- Zato smo se sestali več faranov in sestavili poseben odbor v ta namen, da proslavimo srebrni jubilej našega župnika čim slovesneje. Tem potom vabimo vljudno vse farane fare Sv. Vida, sedanje pa tudi bivše farane, da se udeleže slovesnosti srebrne sv. maše gospoda župnika Rev. B. J. Ponikvarja, in ki se bo vršila prihodnjo nedeljo 7. junija 1931. Glavni obrisi te slovesnosti so sledeči: V nedeljo 7. junija ob 10.30 dopoldne parada društev z zastavami in farani z godbo izpred Narodnega Doma na St. Clair-ju v farno cerkev. Ob 11. uri slovesen uhod jubilanta z duhovščino iz župnišča v cerkev, kjer bo slovesna srebrna sv. maša. Zvečer ob 7. uri bo v spodnji dvorani Narodnega Doma na St. Clair-ju slavnostni banket v počast srebrnomašniku Rev. B. J. Ponikvarju. — Ti-keti k banketu so po $1.50. ftaz-prodajajo jih v to določeni farani po hišah te dni; kdor bi jih a iz kateregakoli vzroka ne do-il ponudene v hišo, — prosimo — naj jih pride iskat do srede zvečer v trgovino J. Gornika na St. Clair Ave. Opozarjamo, da je tiketov na razpolago le omejeno število in je upravičeno pričakovati, da bodo vsi razprodani. Zato nujno priporočamo, da si jih nabavite čim preje, če želite biti navzoči pri banketu. In kateri faran ne bi želel tega, če mu je le mogoče? To ni navadna zabava, marveč to bo javen izraz našega priznanja in spoštovanja do našega gospoda župnika. Torej prekrbite si ti-kete vsaj do srede zvečer. — Pripravljajmo se farani, da dostojno proslavimo srebrni jubilej svojega gospoda župnika Rev. B. J. Ponikvarja. John Gornik, predsednik pripravljenega x - odbora. ŠTEVILNE DEP0RTACIJE VATIKAN IN FAŠISTI t Milosrčen sodnik ' 1 St. Rani, Minn. — Sodnik Howard Wheeler je nedavno izrekel posebne vrste obsodbo, o kateri so pisali skoro vsi ameriški listi. Pred njim je stal, tatvine obtožen 23-letni Otto Juckel. Sodnik mu je odpustil zaporno kazen pod pogojem, da mora biti tekom prihodnjih pet let vsak večer že ob 10. uri v postelji, Če se ne bo držal tega, bo moral prestati toliko let v državni poboljševalnici. -o Avtomobilske žrtve Leta 1930 je bilo v Združenih državah ameriških od avtomobilov in motornih voz do smrti povoženih 32,500 oseb, oziroma za 1,300 več kot prejšnje leto. Na dan znaša to 98 žrtev ali ena žrtev vsakih 16 minut. Poškodb se pa pripeti vsled avtomobilske vožnje vsako minuto ena. New York, N. Y.—Na Ellis Islandu ali "otoku solza," kakor ga nekateri imenujejo, glavnemu stanu emigracije in imigra-cije, so bili dne 27. maja tako zaposleni kot že ne več dolgo let nazaj. Na tem otoku se je nahajalo 824 tujezemcev. Od teh je bilo za deportaeijo določenih 775, ostali so pa novodošleci. Vlada je sedaj v jako težavnem položaju, kar se tiče novo-došlecev. Vsakemu izmed teh se stavi vprašanje, če ima morda že kako delo? Ako dotičnik odgovori, da ga delo že čaka, stopi v nepriliko s postavo. Takemu prišlecu bo vstop v Ameriko zabranjen, ker glasom postave kontraktni delavci ne smejo semkaj. Ce pa dotičnik pravi, da še nima nikakega dela, pa pride zopet v zagato. Naselni-ška oblast ga ne bo pripustila, ker se boji, da bi dotični naseljenec ne padel javnosti v breme vsled sedanjih slabih časov v deželi. Baš ti slabi časi so povzročili poostritev emigracijskih postav in tudi to, da je sedaj Število deportirancev v obče več je kot pa število novodošlecev. Samo en dan je čakalo raznih parnikov na Ellis Islandu 775 tujezemcev, izmed katerih je večina sama želela vrniti se nazaj v staro domovino na državne stroške kakor pa prenašati tukaj bedo in pomanjkanje vsled brezposelnosti. Vsak tujec, ki je v deželi komaj tri leta (ne pa več), lahko potuje na tak način v svojo rojstno domovino. V takih slučajih gredo radi na roke tudi konzuli različnih držav. Lanskega julija je bilo deportiranih 442 oseb, avgusta 241, septembra 471, oktobra 394, novembra 330, decembra 332, januarja letos 460, februarja 234, marca 689 in aprila 698. Naselniški komisar Ellis Is-landa je zadnjih šest let Mr. Benjamin Day, mož bogate skušnje in dobrega srca do naseljencev. Ellis Island ni več otok solza, ampak pristno moderno ameriško središče emigracije in {migracije. Z nastanjenci Ellis Islanda se postopa sedaj zelo milo in gentlemansko. Depor-tirance se ne smatra za aretirana. V veliki dvorani imajo nastanjenci celo ob večerih na razpolago premikajoče slike, tam se tudi nahaja posebna kapelica za službo božjo, ki je vsem na razpolago. -o- Dobrosrčen veteran San Francisco, Cal. — Pred nekaj dnevi je dobil tu živeči vojni veteran John Mustak od vlade bonus v znesku $500. Ker ima dotičnik usmiljeno srce do brezposelnih, je neko popoldne zmenjal ček v srebrn drobiž in šel pred staro cerkev Matere Božje, kjer je sedelo na stotine brezposelnih. Dobrosrčen veteran je iz klobuka raz-metal vso svoto med bedno množico; pravi, da ne potrebuje toliko denarja, ker stalno dela in dobro zasluži kot nočni čuvaj. o Sohrentnost mladinskega od-Jifti naše Jednote znaša i7s.5i% : Rim, 27. maja.—Med yatika-nom in italijansko fašistovsko vlado je zadnje dni nastal oster spor. Fašisti, z Mussolinijem na čelu ne odobravajo zadnjo encikliko sv. očeta papeža Pija XI., kjer se je indirektno dotaknil tudi fašistov. Danes zvečer so fašisti napadli katoliško tiskarno "Civitta Catholi-ca;" med demonstranti so bili večinoma višješolci. Zatem so sneli iz urada tiskarne veliko sliko papeža, ter isto nosili po ulicah kričaje: "To je izdajalec naše domovine!" na kar so sliko vrgli na tla v blato in isto pohodili. Zatem so napadli neko katoliško knjigarno ter razmetali vse knjige in zažgali; zažgali so javno na cesti tudi več iztisov papeževega uradnega lista "Osservatore Romano."' Končno je policija razgnala demonstrante, ki so prepevali fašistično himpo ter klicali: "Doli s papežem!" Fašisti so iz sovraštva do katoličanov, osobito do sv. očeta, vrgli pred neki katoliški zavod v Bologni štiri bombe, tako napadajo katoliške ustanove ali zavode tudi po drugih krajih. Policija doslej še ni izvršila nobene aretacije. List "Osservatore Romano" je priobčil na prvi strani oster protest napram takemu početju, ter je navedel več slučajev, kjer so fašisti priredili proti-verske ali protikatoliške izgrede. Zaeno se v tem listu zatrjuje, da se bo papež pritožil, na * Ligo narodov, ker se krši late-*: ransko pogodbo. Rim, 30. maja.—Ministrski predsednik Mussolini je, danes izdal ukaz, da je po vsej Italiji ustavljena in prepovedana Katoliška akcija, oziroma Zveza, ki šteje nad pol milijona članov. Vsa poslopja in lokali te Zveze so uradno zapečateni in zastraženi. Za danes je Mussolini sklical posebno kabinetno sejo, kjer se bo o tem perečem vprašanju debatiralo. Mussoli-nijev dekret glede razpusta Katoliške Zveze je iznenadil vse katoličane. Sv. oče je glede Mussolinije-vega nastopa zelo žalosten. Ko je danes govoril graduantom Salezijancev, se je sledeče izrazil: "Danes sem najbolj žalosten v mojem življenju." Sv. Oče javno obsoja početje fašistov ter pravi, da črnosraj-čniki (fašisti) povzročajo sovraštvo in nemir v deželi. Pričakuje se, da bo diplomatska zveza med Italijo in Vatikanom kmalu ukinjena. Vsled zadnjih protiverskih nastopov v Italiji je papež tudi preklical nameravani evharistični kongres v Rimu, in naroČil nekemu kardinalu, da ga ne sme zastopati tekoči mesec v Padovi, ko se bodo vršile narodne slavnosti povodom 700 letnice smrti sv. Antona. -o- Razporoke se množijo Washington.—Urad za ljudsko štetje poroča, da se je leta 1929 izmed 100 poročenih parov ločilo ali pa razporo:ilo 16 parov. Porok je bilo isto leto 1,232,559, razporok pa 201,468. lika draitva sr. Ste* fet 1, Chicago, naj izgovorim o oder-ivi, "Follies of Our „ ~ jo je priredilo naše itvo predzadnjo nedeljo. pri-j »tejilno. znanje se mora izreči vsemii osobju, ki je predstavo aranžiralo, vodilo in ki j« pri njej sodelovalo. Imeli smo par ur pravega užitka in salvo smeha in aplavza so igralce bogato nagradile za njih trud. Izrednost so bile tudi umetniške plesne, pevske in muzikalne točke. Udeležba je bila dokaj povoljna, vendar ni dosegala tega, kar se navadno pričakuje od prireditev društva sv. Štefana. Od strani sem čul mnenje, da je temu vzrok najbrž to, ker starejše članstvo morda ni vedelo, da je prireditev v dobrobit našega društva, ko je bila oglašana od St. Stephen's športnega kluba. Omeniti pa moram, da je športni klub last našega društva in torej v neposredni zvezi ž njim. Prejšnja leta je dajalo društvo iz svoje blagajne v športne namene gotove zneske, sedanja prireditev pa je imela namen dobiti denarja za šport, ne da bi bik) treba še nadalje obremenjevati društveno blagajno, in se torej upravičeno lahko reče, da je bila prireditev v dobrobit našega društva. Od več strani se mi je že stavilo vprašanje, ali se lahko tudi pri našem društvu zavarujejo ženske za bolniško podporo. Vsem tem odgovarjam, da imajo ženske pri našem društvu glede zavarovanja enake pravice z moškimi, in se torej tudi lahko zavarujejo za bolniško podporo. Katera to želi. mi lahko sporoči; plačevala bo za to zavarovanje po 75 centov na mesec. Podpora znaša $1 na dan. Lista naših bolnikov se je od zadnjega' meseca sicer nekoliko skrčila, vendar pa je kljub temu še dokaj obsežna. Na njej so ostala od zadnjič še imena Andrej Butala, Anton Stupca, Mihael Trinko. Na novo je akutna srčna napaka položila v posteljo Franka Baniča st., in zaradi iste bolezni se je moral pretekli teden podati v bolnico tudi Frank Hochevar. Zbolel je tudi John Stonich Jr. 2e več časa sem zaposlen s preurejevanjem naših društvenih knjig, tako da bo vpeljan v rail. Blagovolite sečna seja. zvečer v navadnih Na dnevni red prkte par Na dnevni rea pnoc iw «u>nr dru- vih točk. Pridite torej polno- b* lira in naat^pr^kih dru- štev. Po tej predstavi bo ban- Bratski posdrav, , - Peter Vidmar, tajnik. Društvo Marila Dcvk* It 80, Pittsburgh, Pa. Vabilo M piknik S tem se uljudno naznanja, da priredi naše društvo pri hodnjo nedeljo, dne 7. junija, piknik na Thomasovi farm v Dorseyville, Pa. V prvi vrsti je dolžnost društvenega član neke 8tva« d* 86 vai' komur in koU* kor razmere dopuščajo udeležijo tega letnega Izleta, ke* čisti prebitek je v korist bok niške blagajne. Pripeljite svo-je prijatelje seboj, da se ž nji* mi malo razveselite in ogledate prirodo zunaj mesta. Uljudao tudi vabimo rojake iz Pitts-burgha ter okolice la poset na omenjeni dan; pri sličnih prireditvah bo nam drago, da vam bomo mogli povrniti vašo naklonjenost. Pripravljalni odbor je pridno na delu, da vam bo mogel kar najboljše postre-či v vseh ozirih z raznovrstnimi okrepčili in za plesaželjne bo fin orkester na razpolago že pd ene ure naprej. Vstop-, nina bo 50c za osebo; z vstopnico imate pa tudi prosto vožnjo tja in nazaj na busu. Busi bodo vozili: prvi "trip" opol dne, drugi okrog 2. ure popoldne. Postaje bodo kakor na vadno prejšnja leta: 48th in Hatfield St., 52. in 57. Butler St.; za udeležence na North Side bo bus na razpolago ne kaj minut po 12. uri (opol dne); vsi .izletniki iz North Side so prošeni, da čakajo na Heinz St.; tam bo pazil spre vodnik sobrat Martin Kralj da bodo vsi izletniki udobno prišli na izletniški prostor; na Butler St bo pa sprevodnik sobrat Fr. Prsetič st.. ki bo tu di pazil, da se razgrajači ne vtihotapijo v bus. Oba bosta imela vstopnice na razpolago katere boste lahko njima pla čali; člani, kateri ste pa ie plačali vstopnice z vašim ases-mentom ste prošeni, da jih drugim ne dajete, izvzemši komu v družini, drugače se tam ne bodo vpoitevale. Nadalje opozarjam posebno ket (banquet) v spodnjih pro-štorih slovenskega Doma. Posebej še torej apeliramo na vsa člane, da vsak delti je kjer n Kolikor m« je največ mogoče za tem večji vsestranski uspeh te naie slvanosti. Skoraj bi še pozabil eno najvažnejših točk, namreč plačilo asesmenta. Potrebno je, da vsak tega poravna pri tej seji ako je to le na kak način mogoče. Ako ne, pridite vseeno na sejo in to povejte tajniku. , ' Bratsko pozdravlja vse Matt Curl Jr., tajnik. njih s pričetkom drugega pollet- nekatere mlajše člane, da ne ja, s 1.* julijem, nov sistem. Da pa bom mogel pričeti uspešno poslovati po tem novem sistemu, moram tekom meseca junija dobiti v roke in primerno zaznamovati vse vplačilne knjižice vsega članstva. Prosim vas torej, člani in članice, storite mi to uslugo in pridite tekom tega meseca s svojimi knjižicami k meni. Isto prosiip tudi tiste, ki imajo morebiti v naprej plačan svoj asesment. Ker bi pa to za-beleževanje knjižic predolgo trajalo, ako bi mi jih prinesli vsi na sejo, zato prosim vse, ki le morejo, naj pridejo ta mesec plačat na moje stanovanje, 1847 W. 22d St., 2d floor; tam se bo to delo lažje izvršilo. Na razpolago sem članstvu vsak petek od 3. ure popoldne do 9. ure zvečer; J te dneve ob omenjenem času bom sigurno doma. Ponovno vas prosim, članstvo, da mi greste pri tem velikem delu, ki ga imam točasno s knjigami, na roko in se odzovete moji želji. Pri tej priliki opozarjam tudi tiste, ki imajo še nekako navado, da zaostajajo s svojimi ases-menti, in celo po več mesecev, da jaz nimam nikake pravice podaljševati rok za plačilo komurkoli. To ima le društvo, zbrano na seji Za mene ne preostaja pri takih članih drugega, kakor da postopam po pravilih. Omenim naj- tudi, da je bil na vse moške člane, ki so zavarovani za bolniško podporo, naložen še v mesecu februarju izreden asesment $1. Nekaj je še takih članov, ki ga niso porav-prvem plačilu. skušajo pripeljati seboj take goste, ki bi hoteli na pikniku morda kaj razgrajati, kajti za take bo vstop zabranjen. Ako bi se pa kateri član tako spozabil, da bi za^el kaliti mir se bo pa ž njim postopalo po društvenih pravilih. Pričaku/emo velike udeležbe in bomo pripravljeni vsem najboljše postreči. Torej na veselo svidence prihodnjo nedeljo v Dorseyville! V imenu društva pozdrav do vseh, Math Pavlakovich, tajnik >r « Društvo Marije Pomagaj it. 79 , ' Waukegan, HI. v * Ko pe je leta 14)23 na. de- da Is urada društva iy. Jožef*, it. 57, Brooklyn, N. *T Cenjeni sobrat je: Sporočam Vam uljudno^ se bo vršila naša prihodnja mesečna seja v soboto, 6. junija 1951, ob 8 uri zvečer v Slovenskem domu, 253 Irving Ave. Brooklyn, N. Y. Znano Vaip je, da se bliža 30 letnica obstanka našega društva katero bomo proslavljali na 19. in 20. septembra 1931. Pri tej. seji bo treba ie mnogo stvari ukreniti v korist te slavnosti, in še par drugih točk. V naznanilo tistim članom, ki niso bili navzoči pri zadnji seji sporočam, da je pripravljalni cdbor predložil društvu splošni program delovanja za proslavo 30 letnice. Ta je sledeči: ' Sklenjeno je, da se tiska spominska knjiga v kateri bo kratko opisana zgodovina našega društva, program proslavne veselice in razni oglasi trgovcev. Sklenjeno je, da bo vsak član skušal dobiti kakšen oglas od tr- cemberski seji začelo misliti, da bi bile dobro ako bi rfe dalo ženskam enakopravnost, kar se je tudi storilo in to iz raz loga, da naše društvo M. P postane enakopravno, to je za moške In ženske z vsemi pravicami in dolinostmi. S temi pravili je društvo začelo poslovati dne 1. januarja 1924, in od takrat naprej do danes posluje kot tako V pravem po menu besede, kar nam priča naš zapisnik od ustanovitve čeravno se je ie dostikrat govorilo kako je bilo društvo ustanovljeno; napadalo se je tudi uradnike društva, ki niso hoteli spati spanje pravičnega čeravno brez vsakegf dokaza Za to se pa naše članice niso zmenile, ker njih misel,je bila zdaj samo kako bodo pridobile več članic, da postanejo ena kopravne in pridobijo še novih, kar se jim je tudi posre čilo, kajti danea imamo samo še dve članici, ki sta zavarovani samo za smrtnino pri na šem društvu*. as Ob času. ko je društvo postalo enakopravno, je štelo;nekako 60 članov in člaiuc, da nes pa šteje 128 članov in čla nic aktivnega pddelka;:1to je gotovo lep napredek; in ne sa mo to, tudi kar se tiče športa deluje, naše društvo kar naj bolj mogoče.: Imamo basketball team, kakor,tudi keglja ški team; pomagali smo tudi drugim športnikom finančno kar je pa krona vsega, so pa naše iene in dekleta, katere so ustanovile kegljaški team in to brez vsake pomoči od strani društva. Te zavedne članice so: Miss Mary in Pauline Tre ven, hčere spoštovane Trevno ve družine, ki je vsa zavarova na pri. našem društvu, Mrs Mary Stanzak, rojena Rep Mrs. Jennie Zalar in Mrs. Ma ry Jeffers, ki so že lansko leto zmagale v Jolietu, tako tudi letos v South Chicagu, ko 3e je vršila zadnja tekma keg Ijavcev in kegljavk dne 18. in 19. aprila t. 1. Za to tekmo je bilo določenih 16 nagrad; < oc teh so dobile osem nagrad čla nice našega . društva > Marije Pomagaj, št, "?9. Sliko teh vi. dite na Our Page v današnji izdaji. Prva od leve na desno je Miss Mary Treven, druga je Mrs. Mary Stanzak, tretja Mrs. Jennie Zalar, četrta Mrs. Mary Jeffers in peta je Miss Pauline Treven. y. zadnji vrsti stojijo: na levi John Cankar, predsednik društva M. P. št. 79, v sredi naš č. g. župnik Father M. Butala in na desni je brat Frank Opeka, glavni predsednik KSKJ. Je pa še nekaj drugega, kar bi morda koga zanimalo. Kakor zgoraj omenjeno, sta Mary in Pauline Treven sestri, Mrs. Mary Stanzak je njih sestrič-na, Jennie Zalar in Mary Jeffers sta pa zopet sestri, torej samo sorodstvo. Drage mi sosestre: V imenu našega društva se vam iskreno zahvaljujem za vaš nastop in vam kličem: Bog vas živi in daj zdravje še mnoga leta, da po-oddelek. dečka sli v društvu, prosim vas, nagovorite starše n pripeljite njih otroke v društvo da se zavarujejo, s tem jim boste storile dobro delo. Ob enem vas pa prosim, da se bolj zanimate ta kegljanje, da drugo leto ne boste odnesle samo polovico nagrad kot .letos, ampak vse. kar jih ho do-očenih, izvzepU druge In tret e v skupini 5 žensk. Ob enem se tudi zkhvalju iem sledečim družinam v South Chicagu za izkazano.mi naklonjenost ter postrežbo: družini Mr.. Samotorčan in njih zetu, druiini Levk ini družini Mr. U kovich. Bog yam plačaj za vse, kar ste storili za me ob času zadnje tekme Zveze keg jaiev KSKJ v South (?hicagu. Sobratski pozdrav vsemu članstvu naše Jednote, Jolus Cankar, predsednik Društvo sv. Srca Marije, it. Ill Barberton, O. Drage mi. sosestre: Poročati ram imam samo žalostne novi ce. Kruta smrt je v kratkem lp svojim mib;to*tf __ s hiši da ga sedaj kar igoče lepo proslavimo. j Nadalje. Gotovo je vsem znano, jda je naša dična Jednota razpisala kampanjo za mladinski oddelek, da je pristop prost in sdravniška preiskava, poleg tega ie plača Jednota posebno nagrado za vsakega novega člana asesment za ta oddelek zna ša samo 15c ali 30c mesečno, najvišja posmrtnina pa $450 ali $1000. Torej dragi mi rojaki v Denver ju ter po farmah, ki imate otroke, kateri ie niso pri društvu, ali akoravno so ie pri enem, dajte jih še k društvu sv. Roka ; tp prav lahko storite brez vsake sitnosti, samo dajte meni sporočiti, drugo bom vse jaz z veseljem uredil.; Asesment za razred A za $450 najvišje po-smrtnine znaša 15c mesečno, oairoma 01.80 letno, za razred B/$1,000 najvišje posmrtnine pa 30c na mesec, ozir. $3.60 letno. Sprejema se otroke takoj j*) rojstvu do 16. leta; ko otrok dopolne 13. leto in umrje, je deležen najvišje posmrtnine. Nobena druga zavarovalna družba ne daje/za tako malo asesmenta kar dvakrat posegla v vrste na- ftako visoko posmrtnino. šega društva. Dne 15. aprila t. 1. je prejel Mr. John Vujovič brzojavno po-" ročilo iz stare domovine, da mu je isti dan umrla ljubljena soproga Marica Vujevič. Bolehala je približno pet let. Pred dvema letoma se je podala v stari kraj z namenom, da si izboljša zdravje; Vsemogočni pa jo je poklical k Sebi, ter jo rešil na-daljnega trpljeftja. Pokojna zapušča tukaj V Barbertonu žalujočega soproga, v stari domovini pa dve hčerki.Bodi ji ohranjen blag spomini Dne 22. maja pa je preminula druga članica rtSšega .društva, sestra Helena tfiiar: Pokojni-ca je bila it 'več let bolj bhtega zdravja. Se 1ej>red kratkim (9. aprila t r.) njen njeh' 22-letni sin Ker pa nje- no srce nI moglo preboteti smrti sina-ljubljenča,'mu je po petih tednih sledila v grob. Pač Žalosten slučaj f Kar dva pogreba v malo tednih iz ene hiše!, PokOj-nica zapušča žalujočega moža, dva sina in dve hčeri. Tudi nji bodi ohranjen blag spomin, preostalim družinam pa izrekam v imenu društva iskreno sožalje. Ali izprevidite, drage mi sosestre, kako hitro minev a to naše revno življenje? Danes meni, jutri tebi. Nič ne vemo ne ure, ne dneva. Smrt bo prišla prav gotovo za vsakega in treba se bo preseliti v večnost, kot so mora le iti naše pokojne sosestre. Ali ni lepše, da je zastopnost in prijaznost v društvu in med sestrami, dokler še živimo v tej solzni dolini. Le čemu se pehati in prepirati, ko bo treba tako kmalu zapustiti ta svet! Prav vljudno vabim vse članice, da se udeleže prihodnje seje, ter da se sploh bolj redno udeležujejo sej, kajti na seji se vedno kaj važnega skjene; potem se pa govoriči:: "Ja, to pa m prav; tako bi bilo boljše!" Zato vas ponovno prosim, da pridete na sejo vse* da se res kaj koristnega sklene, ker vse več vedo kot pa ena. —Pozdrav, Gertrude Rupert, tajnica. Društvo sv. Roka št. 113, Denver, Colo. S tem prosim vse člane našega društva da se v obilnem številu udeležijo prihodnje seje dne 8. junija. Jta omenjeni seji imamo več važnih stvari za rešiti, najbolj važna točka bo pa zadeva glede proslave 25 letnice ustanovitve tega društva, kar se bo letos praznovalo; o tem se moramo vse potrebno dogovoriti ; torej dragi sobratje, pridite poinoštevilno; tudi članice so dobrodošle, če katero veseli. Osobito vabi^o^a to sejo ustanovitelje društva; oni naj imajo tudi sedaj glavno besedo kako bi to slavnost najlepše izvršili v ppomin 25 letnice društva, Morda bo kdo rekel: Zdaj ne morem, ker so slabi časi. Res je to; toda pomnite, da nesreča tudi v teh časih ne počiva in v takem slučaju pride prav če je otrok zavarovan. Sprejema se tudi (otroke nečlanov. Enako je tudi prosta pristopnina za odrasle. in zdravniška preiskava; plačajo samo redni asesment Torej kdor še ni društva, ali ako ima samo eno, naj pristopi k društvu sv. Roka ,dokler je še čas, ker ne vemo ne -ure ne dneva nesreče. . S sobratskim pozdravom do vsega Jednotinega članstva. želi pi v tej kampanji največ uspeha vsem krajevnim društvom. . George Pavlakovich, tajnik. Djruitvo sv. A loj« j« it. 88, Mohawk, Midi. . j Tem potom se naznanja vsem članom in članicam našega društva, da se bodo redne mesečne seje pričele obdržavati že ob eni uri popoldne in to za nedoločen čas. Nadalje tudi prosim jse članstvo tega društva, da se malo bolj udeležujejo društvenih sej in tudi bolj redno plačuje ases-mente za društvo in Jednoto. S sobratskim pozdravom S sobratskim pozdravom Joseph Grdesich, tajnik, i ___ Društvo sv. Družine it. 136, Willard, Wis. Uradno se naznanja članom našega društva, da mora vsak član in članica meseca junija poleg rednega osesmenta doplačati še 50c; ta asesment je razpisan na vse člane in članice društva zaradi umrlega sobrata Mike Djubensky. član, ki nisi opravil še velikonočne dolžnosti, stori to takoj, v nasprotjem slučaju veš kaj te čaka: izločitev iz društva in Jednote. Očetje in matere, vpjšite s.vo-je male v K. S. K. Jednoto; boljše in lepše prilike ne more biti kot je sedaj. S ppzdravom Ludvik Peruse k, tajnik. rate obrniti odo zelo veselo in zadovoljno vračali domov s tega piknika; tudi za one, ki imajo kurja oče- lOslt« aa Jl straw i. la na nogah bo preskrbljeno, da bodo lahko mirno in brez skrbi sedeli za mizo. Končno omenjam, da je nam vsak dobrodošel. Torej na veselo svidenje prihodnjo nedeljo I S pozdravom, l Frank Perko, tajnik. Društvo sv. Štefana, št. 224, Cleveland, O. Uradno se naznanja vsem članom in članicam našega društva, da se bo prihodnja redna mesečna seja vršila dne 7. junija ob 1:30 popoldne v navadnih prostorih. Ker bo več važnih točk na tej seji, vas prosim, da se iste v polnem številu udeležite, ne pa tako kot zadnje seje, ko je bilo samo devet članov in članic navzočih izven odbora. Dragi mi bratje in sestre! Nerad vas znova opominjam; ker pe vidim, da drugače ne more biti, se moram zopet na tem mestu oglasiti in vas resno posvariti, ker zanemarjate svoje dolžnosti. Ali se več ne zavedate, da ste člani in članice K. S. K. Jednote, ker ne spolnujete njenih pravil? Vi se ne držite tega, kar vam vaša dolžnost napram društvu in Jednoti veleva. Mnogo drugih društev deluje na to, da bi napredovala; pri tem žrtvujejo dosti časa in truda; vi pa nočete žrtvovati niti dve uri na mesec za društvo in Jednoto. Zato vas ponovno prosim, da posvetite vse svoje moči in delujte za naše katoliško društvo kot vneti katoličani. Pridite vsi na prihodnjo mesečno sejo, da se nekaj ukrene, da bomo šli naprej, ne pa nazaj. Gotovo ste že čitali o sedanji veliki kampanji mladinskega od delka; jaz sem o tem tudi že v Glasilu pisal, ter na seji govoril, da koliko je še naših otrok, ki še ne spadajo v našo organizacijo. Istina je, da jih dajete rajši v druge, tuje družbe. Kako bi bil vaš sin ali hči vesel ter ponosen, če bi spadal v slovensko katoliško organizacijo. Pri tem navajajo mnogi člani razne neumest ne vzroke. Dragi mi starši! Niti predsednik, niti tajnik ali kak drugi društveni uradnik vam ne more kaj poboljšati ali pa škodovati pri vaši zavarovalnini Pri tem je Jednota edina. Ali «te že kaj čuli, da bi naša Jednota komu kaj krivičnega ali proti svojim pravilom naredila? Ne! Jednota nas hoče vedno čuvati in ščititi bolj kakor pa kaka inšurance kompanija. Torej nikar ne poslušajte krivih prerokov! • Nadalje tudi naznanjam osobito onim, ki niste bili na zadnji seji, da se je sklenilo, da se naše društvo udeleži slavnosti desetletnice društva sv. Jožefa, št. • 169, vršeče se dne 21. junija. Torej vas že danes prosim, da se te slavnosti vsak član in članica gotovo udeleži, da nas bo veliko število. Na prihodnji, oziroma na tej seji se moramo tudi dogovoriti, kako se odpeljemo v Collinwood in kje se bomo zbirali. Še enkrat vas prosim, da ne pozabite seje dne 7. junija! S sobratskim pozdravom, Vincent Zoratz, predsednik. ovaj da® posetiju. Draga bračo i sestre! Ovaj delan, se bo kmalu našel voditelj. Katoliški listi so naši vo- lijepi barjak .čudotvorne Go- ditelji; le zanimajmo se zanje spe Sinjske su izvezle časne sestre milosrdne u velikoj Nje-mačkoj, koji bude na diku i ponos jsvima. Draga bračo i sestre naše* dične i ponosne Dalmacije! To je prvi lijepi barjak čudotvorne Gospe Sinjske, koji » Naznanilo Naznanjam rojakom, da sem se namenil potovati v staro domovino z izletniki KSKJ na par-niku Berengaria. Iz Jolieta odrinemo dne lfc. junija. Torej rojaki, jaz bom potoval v Ljubljano, naprej do Reke (Flume), čez Opatijo (Abbazia), čez Istro Trst, v Gorico, na sv. Goro, pqtem pa domov v moj rojstni kraj v Ilirsko Bistrico; tudi v Ribnici se oglasim. Ako imate ondi svojcem kaj za naročiti ali za poslati (ne pretežke stvari), prosim, da mi to pravočasno naznanite pred mojih odhodom. S spoštovanjem in s pozdravom ter na zopetno svidenje čez tri mesece, t Joseph Bozich, 205 Bridge St., Joliet, 111. da bi imeli kako uro duševnega užitka v teh slabih Časih, ko s* najbolj potrebni veselja. K sklepu pozdravljam vse člane našega društva sv. Alojzija št 47 in celokupno član stvo naše Jednote. • 1830 W. 22d St i USPEH SOLIDARNIH IN ZAVEDNIH JOLIEtCANOV Hrvatako-slovensko podporno društvo Gospa. Sinjska broj 235, Portland, Ore. Vabilo i program slavnosti po svete i razvijanja no-voga barjaka Draga bračo i sestre društva čudotvorne Matere Božje Sinjske! Hvala Bogu, u 16 mije-seci, kako je naše društvo sta ro, imati če posvetu i razvijanje svoga novoga barjaka na 5. jula (srpnja) 1931. Posveta novoga barjaka če biti u crkvi sv. Josipa na 15. in Kooch St West Side. Slavnost se vrši u 2 sata posle podne; a prije se ista prične sa velikom sv. mi-som, koju če služiti naš g. župnik? crkve sv. Josipa, Rev. F. O Placilus. Sa ovime pozivamo sva naša hrvatska i slovenska društva iz 'Oregon City, osobito društvo sv. Josipa JSKJ, da nas DOPISI Enumclaw, Wash.—Prav le po se zahvalim vsem tistim, ki ste kaj pripomogli, da smo na tako lepi način obhajali 35-letnico našega društva Jezus Dobri Pastir št. 32 KSKJ dne 17. maja t. 1. Imeli smo med seboj tudi ustanovitelja tega društva in prvega naseljenca, Mr. Matt Malnariča. O, kako veseli in ponosni smo lahko, da je še med živimi! In tudi prvi bla gajnik, Mr. John Podbregar; je bil z nami. Prav lepo se obema zahvalim za njih lepe govore. Moramo se tudi zahvaliti se danjemu predsedniku bra^u Josip Malnariču, ki je tekom 30 let vodil tudi tajništvo Večkrat je moral biti kar za vse. Potem se je pa slišalo, da so se nekateri jezili, da je on kriv, če ni bilo kaj prav. En sam ne more dosti narediti, ne dobrega, ne slabega, če nima nobenega da bi mu pomagal Mi člani tega katoliškega dru štva smo se vse premalo po trudili da bi mu kaj pomagali Kaj je rekel bivši Jednotin predsednik brat A. Grdina ko se je lansko leto med nami mudil: "Saj vidim, da ste dobri ljudje, samo voditelja niste imeli." Zaeno nam je priporočal, da naj radi čitamo katoliške liste; ako bomo tako Chicago, 111.—Sobrat ured nik: Upam, da mi dovolite, da se tudi . jaz enkrat .v našem listu oglasim. Pred vsem priporočam vsem aa4p ,dy»no Jednoto, katere članiaem ie. odkai sem prišel iz stare domovine. čital sem v Glasilu, da priredi naša Jednota svoj prvi iz* let v Jugoslavijo in da bo vož nja zelo po ceni. Prav rad bi se vam pridružil tudi jaz, pa mi slabe finančne razmere sedaj ne dopuščajo. Naše znano milijonsko mesto. Chicago se tudi ponaša z brezposelnostjo kot druga mesta. Tu je mnogo Slovencev že dlje časa brez dela odkar je Hoover na konju. -Skoro vsak okuša sedaj njegovo obljubljeno prosperiteto. Večkrat poslušamo po radio lepe slovenske pesmi iz Milwaukee ter iz Sheboygana in včasih tudi iz La Salle, 111. Tu di tam v Clevelandu ste imeli dolgo časa slovenske ,radio programe, kar dela vso čast takim naselbinam in tudi posameznikom. S tem se vidi, da vlada med njimi prava sloga in narodna zavest; to jih po stavlja na prvo mesto; to po vzdiguje naš narod med drugimi narodi in kaže, da smo tudi mi kulturni in da imamo svoje umetnike. Mesto Chicago bi bilo prav lahko prvo \ tem oziru, ker tukaj živi mnogo Slovencev ter Jugoslovanov; manjka jim pa prave zastopno-sti in narodnega ponosa ali zavesti ; je preveč strank, ki se rade medsebojno napadajo; tako torej posamezne stranke nima jo moči, kajti le v združenju je moč,! Bratje in sestre! Ali se še zavedate, da ste Slovenci? Ali imate še kaj narodnega ponosa v sebi ? In če je vam še kaj pri srcu naša mila slovenska pesem ter glasba, torej stopite vsi na plan, da se ustanovi tukaj v Chicagu Slovenski radio klub, ki bi bil zelo primeren za našo veliko naselbino. Res stane to dosti truda in časa, pa z dobro voljo "bi se dalo vse doseči. V "A. S." sem že večkrat priobčil kak dopis v ta namen; toda nik-do se še ni pokazal na plan; iz tega se razvidi, da so naši rojaki zadovoljni z radio programi drugih narodnosti; za svoje radio programe se ne zmenijo. Koliko moči v političnem oziru imajo naši rojaki Slovenci, Jugoslovani in sploh; Slovani v mestu Joliet, lil., se je jasno pokazalo pri zadnjih 'ihestnty volitvah, ker je bil s pomočjo in na prizadevanje teh poražen večletni dosedanji Župan Mr. Sehrin&, t?r na njegovo mesto izvoljen Mr. Wm. A. Hennesy. Pri teh volitvah je gotovo igral važno vlogo tudi slovenski politični klub, kojega predsednik je brat Josip Zalar, glavni tajnik naše K. S. K. Jednote. V priznanje za njegovo delovanje na političnem polju ga je dne 48. maja novi jolietskl župan imenoval za člana ognje-gasne in policijske komisije, obstoječe iz treh tozadevnih odbornikov. Take časti dosedaj še ni dosegel noben Slovenec v Jolietu. Sobratu Zalarju izrekamo tem potom naše čestitke. Dalj je bil označeni dan imenovan za klerka v mestni upravi pri Local Improvements sobrat Jos. E. Kochevar, član društva sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 KSKJ. Navedenec je bil pri zadnjih mestnih volitvah kandidat za mestnega komisarja, toda ni zmagal; ima pa zato sedaj važno mestno službo. Miss Louise Nasenbeny, članica društva sv. Genovefe, št. 108 KSKJ, je te dni dobila službo v uradu Recorder of Deeds Will okraja v Jolietu. ,,, Sobrat John L. jZivetz Jr., član društya sv. Jožefa, št 2 KSKJ, je bil pa nedavno izvoljen v odbor nadzornikov WiU okraja (Board of Supervisors), V Jolietu opravlja že več let službo mestnega inženirja Mr. Wm. Grahek; tako je še nekaj drugih, naših ljudi zaposlenih pri mestnem uradu. ' Naj k sklepu še ponovno omenimo, da bil pred kratkim v mestecu Rockdale poleg Jolieta zvoljen za župana naš sobrat Josip Kuhar, star komaj 25 let, ki je gotovo najmlajši župan v celi Ameriki. Iz tega se razvidi, kaj vse se da doseči, če se naši rojaki za nimajo in delujejo tudi na političnem polju, čast jim in priznanje! svojo avtonomijo ali samosvo-bodd, bodisi v zadevah lokalne politike ali pa kakega gospodarskega vprašanja. Njih združenje z Zvezo jim da le pravico poslati delegate na letno konvencijo Zvezo, ter zavzemati skupno akcijo z ostalimi clubl Zvese, kadar se gre za [orist in dobrobit celokupnega jugoslovanskega naroda v Minnesoti. Torej rojaki in rojakinje, dajmo enkrat vsaj deloma pozabiti naše osebnosti, katere so bile v preteklosti največ krive, da je naš narod v Minnesoti nekoliko zaostal za drugimi narodi, ter delovati skupno in sporazumno za dobrobit 'našega udstva v naši državi. Bliža se tudi letna konvenci-\ Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti* (ki se bo letos vršila v Virginia City Recreational Building, in sicer v nedeljo dne 28. junija t. 1. Na tej konvenciji bi morale^ biti zastopane vse slovenske naselbine v Minnesoti. Torej na svidenje v Virginiji nedeljo dne 28. junija! Anton I. Lopp, predsednik AJZ. John Movern, tajnik AJZ. baragovšvetilnik Duiuth, Minn. SLOVENCEM IN OSTALIM JUGOSLOVANOM V MINNESOTI Kampanja za pridobivanje novih članov in članic v lokalne klube Zveze, ki je sedaj v polnem tiru, se konča z dnem 15 junija t 1. To zato, da se za-morejo zaključiti knjige Zveze o pravem času in jih bo mogoče predložiti nadzornemu od boru v pregled. Ker je še veliko naših rojakov in rojakinj, ki se niso člani in članice lokalnih klubov Zveze, se tem potom na vše iste rojake apelira, da postanejo člani lokalnega kluba Zveze v njih naselbini. V Minnesoti je še tudi yeč naselbin, v katerih še ni lokalnega kluba Zveze. V takih naselbinah naj bi napredni rojaki takoj zavzeli akcijo, da bi se ustanovil klub in se pridruži Ameriški Jugoslovanski Zvezi v Minnesoti. Za ustanoviti klub je potrebno samo deset članov ali Članic. Pristopnine ni nobene. Letna članarina za vsakega člana ali članico je en dolar ki se razdeli kot sledi: 50 centov ostane v blagajn lokalnega kluba; 50 centov se pa plača v blagajno Zvese. Ako se taki klubi ustanovijo v naselbinah, kjer še ni loka nega kluba Zveze, in če se pri družijp Zvezi, imajo popolnoma PISMO BARAGOVEGA OB-CUDOVAVCA (Iz Chicaga) "Ono nedeljo sem bil v cerkvi sv. Štefana. Mladi gospod, ki ima na oskrbi angleško govorečo mladino, je pridigal slovensko čeprav se mu pozna včasih, da mu je bil oče s Dolenjske doma, mu je slovenščina gladko tekla. Pa zato nisem vzel peresa v roko, da bi kritiziral gospoda, zato sem sedel za mizo, da bi dal gospodu prav, kar nam je povedal o apostolu Baragi. Med drugim nas je navdušil, i\Sj se vendar začnemo priporočati svojemu apostolu v svojih nadlogah in težavah. Predvsem ločemo svetnika Barago. Svetniki so naši priprošnjiki. Tako pravim tudi jaz. Toliko po že napisali o Baragi, toliko svetega, da bi ga drugi narodi že davno imeli za prvega advo-cata, če bi bil njihove družine Pri nas? E, tako smo počasni, cakor da je polževa kri v nas. ' Kislim, da za Baragovo beatifi-k^cijo ni treba v prvi vrsti denarja, tudi ne škofov in njihovih peticij, oziroma prošenj. V prvi vrsti je treba ljudske volje. Ta, se pa kaže v tem, da se priporočamo Baragovi priprošnji Ali ne mislite, da je tako, g. urednik? Ali bote priobčili moje pismo v Svetilniku?" Urednik Svetilnika: Pa še kako rad. Ljudska volja, božja volja. To je že zadnjič poudarjal Svetilnik. Ljudska volja se pa najlepše kaže v tem, da se pri poročamo Baragi v težkih urah in nadlogah, če Bog ne bo pokazal svoje volje, nam vsa Bara gova akcija nič ne pomaga. Baragova zveza bi imela v tem slu čaju samo še namen prosvetne in katoliške akcije. Da bi bilo še mnogo navdušenih Baragovcev tako navdušenih ,kakor je bil pater Edvard Gabrenja "ono nedeljo," Najlepše delo vršimo, ko vršimo delo za Baragovo stvar. TOČKE O ČLANSTVU'BZ. (Zapiski s seje in privatne misli) Prva: Člani Baragove Zveze morejo postati samo slovenska društva in organizirane skupine, in to samo take, ki prisegajo na katol. program. Na prvi seji prvega zbora se je vnela živahna debate k* te; točki. Potreba enotnosti se je opažala že dolgo dolgo, enotnost: med posameznimi društvi, če ni složnega dela in složnega sodelovanja, ni pravih uspehov. Baragova zveza naj bi bila matica vseh katoliških organiziranih skupin. Navdušeni so bili zbo-rovavci, toda večina društev menda noče uvideti te potrebe, še manj njeno korist in dobroto, Samo krog 50 društev se je ogla silo. Poslali so podporno svoto tajniku in tako postali člani po eni naslednjih točk, ki se glasi: Društvo ali organizirana skupina se sprejme v Baragovo Zvezo, ako se po sklepu večine zbrane na seji, prijavi za pristop k BZ. tajniku Baragove Zveze in pošlje članarino. Druga društva se pa menda boje, da bodo kaj izgubila na svoji individualnosti, če pristopijo k Zvezi. Da bi vendar uvideli. Nič ne zgube društva, pripomorejo pa veliko za združenje naših sil: Baragova Zveza ne bo nikogar podjarmila, pač pa povzdignila. Odstopimo od svojih sebičnih teženj. Tako nas je malo, pa še ta peščica se drobi na vse kraje, da nazadnje res nimamo ničesar pokazati. Zakaj ne bi delali složneje in združenih moči? Slišal sem, da BZ. s svojo idejo "matice" previsoko leta. — Morda je velika ideja, visoka pa ni, ali vsaj nedosegljiva ni, samo malo korajže bi bilo treba pa manj besed; več dela, pa manj critiziranja. Vsak začetek je težak. Tudi BZ. ne more imet' svoje poti z rožami postlane. Ali se ne godi krivica posameznikom po slovenskih našel-)inah, ki nimajo društva, kot taci torej nimajo dostopa v Baragovo Zvezo, ki bi naj bila "idealna zasnova." Kako se to strinja njenimi ideali združenja slovenskih sil? Ravno takim bi morala predvsem odpreti vrata. Ta pomislek je imel že eden sozbo-rovavcev. Na ta pomislek ne moreš dati drugega odgovora kakor: BZ. je šele pri začetku. Pravzaprav dela še novici j at. Spremeniti se da še veliko. Prvo Leto, morda še drugo in tretje, bedo leta poskušnj. č bo šlo, bo teh tračnicah, bo treba trdnejših in boljših. Prva in glavna zahteva je dobra volja društev, Če ni volje, tudi ni uspehov, če ne bo volje za BZ., bo šla za dru gimi idealnimi Zvezami, ki niso našle zaslombe pri narodu radi neumevanja; v tem slučaju bo Baragova Zveza samo nov minus, po domače nova sramota za nas vse, ker bo ta neuspeh pokazal in potrdil, kar nam večkrat očitajo, da smo mevže, ne možje. Druga točka tega paragrafa o članstvu se glasi: "Včlaniti se morejo v BZ. cele župnije, Jednote, Zveze, Družbe, kakor tudi posamezna njim pripadajoča društva, bodisi da imajo samo verski program ali pa splošno kulturni, dobrodelni ali športni namen. Ta točka je samo dopolnilo k prvi točki. Baragova Zveza bo morala predvsem zidati na dobrohotno naklonjenost od strani slovenskih duhovnikov. Vodniki društev in katoliških naselbin so duhovniki. Duhovniki umevajo dobro delo, ki ga namenja vršiti Baragova Zveza, zato je BZ. prepričana, da ji bo šel na roko zlasti slovenski duhovnik. Bara- ga je pri srcu slehernemu duhovniku. Tudi delo zanj in za' njegovo stvar bo gotovo pri srcu našim neumornim delavcem na duhovnem in kulturnem polju po naših naselbinah. Zadnja točka tega odstavka pravil prayi: Društvo ali organizirana skupina neha biti član BZ., ako sama izstopi po sklepu večine, zbrane na seji ali ako preneha biti podpornik Baragove Zveze. P. A. U. Miss Dorothy M. Kaušek V zadnji izdaji smo poročali, da je starejša hčerka znane družine Mr. in Mrs. Anton Kaušeka na 185. cesti, Cleveland, O.—Dorothy Marie gra-duirala na Villa Angela akademiji za , učiteljico poduka na klavirju. Danes prinašamo njeno sliko. Navedenka je članica društva sv. Cirila in Metoda, št. 191 KSKJ. Povodom graduiranja se je vršila zadnji četrtek v avditoriju označene šole proslava, kjer je Miss Kaušek nastopila v štirih krasnih izbranih klasičnih klavirskih točkah. Nadebudna in srečna graduanti-nja bo nadaljevala svoje študije,-da postane učiteljica na kaki ljudski šoli. Naše ponovne čestitke in mnogo uspeha. Vrednost ameriške filmske industrije Vrednost ameriške filmske industrije je cenjena na dve milijardi dolarjev Računajo, da obišče filmska gledišča v Zedinjenih državah vsak teden 115,000,000 ljudi. Gledišč je okrog 20,000, in njihoVa prostornost 11,000,000 sedežev. Ameriške filmske družbe oskrbujejo okrog 85 odstotkov vseh filmov, ki se jih kaže v glediščih po svetu. Vsako leto potrošijo ameriške kompanije približno $125,000,000 za nove slike. Za reklamo v časopisju potrošijo $100,000,000 letno, ali samo $25,000,000 manj kot pa jih stanejo novi filmi. IZLET V LJUBLJANO Ako nameravate letos v domovino in ugodno potovati pridružite se našemu izletu na slavnem brzoparniku "PARIS 99 ki odpluje iz New Yorka 1. JULIJA »Od osebnim Tcdstvom iskaienega roditelja AUGUST KOLANDRA, U bo spremljal in skrbel za potnike praT do Ljabljane Krasne kabine—isvrstna domača hrana—Posebna koncertna in plesalna godba sa potnike tretjega razreda TRETJI RAZRED DO LJUBLJANE IN NAZAJ SAMO $206.00 REZERVIRAJTE Obrnite ■« na SAKSER STATE BANK at Cortlandt St.. New York JOHN L. MIHEL1CH CO >419 St. Clair At«., Cleveland KASPAR AMERICAN STATE BANK 1SS0 Blue la land Ave.. Chicago 9reoeh J&ue PROSTORE SEDAJ nafte sastopnike: MIDTOWN BANK (Leo Zakrajiek) 630 Ninth Avenue. Ne* York MIHALJEVICH BROS. CO. 6J01 St. Clair Are.. Cleveland. O. JOHN ZAGAR a CO. 2400 Wentwortb Ave.. Chicaco IS Pablic Sfian CLEVELAND, O* to pri-vefi po-opravi- i ■■ ti —* urinimi n i i r ■ OABMlOnAlt BLOVBtlAK GATBOUC OWOH of the UAA. IB the Interest of the Order '•« • • omo>; cut at Yearly NAPREDUJEMO V vseh zadevah igrajo sigurnost, varnost in zanesljivost zelo važne uloge. Ko zgradijo kak novi most, ga prej preskušajo glede teže, predno je most izročen prometu. Po mestih je vsako novo poslopje po posebnih nadzornikih pregledano glede varnosti pred ognjem itd. Sigurnost, varnost in zanesljivost so osobito važne pri podjetjih, ki poslujejo z ljudskim denarjem, to so v prvi vrsti banke, hranilnice, posojilnice in tudi zavarovalne družbe. Ce je tako potjetje na trdni temeljni podlagi, isto napreduje in dobiva zaupanje od ljudstva, v nasprotnem slučaju pa tako podjetje kmalu propade. Razne podporne organizacije poslujejo po načinu zavarovalnih družb, torej so tudi pri njih sigurnost, varnost in zanesljivost velikega pomena. Pred več leti nazaj je mnogo podpornih organizacij delovalo bolj na slepo srečo, neoziraje se na bodočnost. Tedaj jim oblasti de niso bile za petami, da fci zahtevale od njih solventnost; ta postava je stopila v veljavo že le nekako pred 25 leti. Stvar se je do sedaj že v toliko izboljšala, da so vse v Ameriki poslujoče podporne organizacije solventne, vse nesolventne so morale pa prenehati. Kar se tiče solventnosti naše Jednote, smo isto dosegli leta 1921, ko je znašala 100.27' i. Ker bo gotovo marsikoga zanimala lestvica solventnosti tekom zadnjih 16 let (odkar izhaja Glasilo), navajamo isto tukaj kakor sledi v odstotnih številkah: Leta 1915 —86.23, 1916—86.51, 1917—85.99, 1918—82.91, 1919—86.06, 1920—98.98, 1921—100.27, 1922—106.36, 1923—100.18, 1924— 100.28, 1925—100.43, 1926—100.61, 1927—101.03, 192»—101.16, 1929—101.05. Iz te tabelice je razvidno, da smo največ napredovali med letoma 1919-1920, ko se je vršila razklasifikacija članstva. Z največjim veseljem in ponosom opozarjamo cenjeno članstvo na današnje uradfnb naznanilo sobrata glavnega tajnika, pri-občeno na prvi strani, ko omenja, da znaša solventnost KSKJ zal minulo poslovno leto (1930) 103.22oziroma za 2.17% več kot prejšnje leto. Račun, oziroma poročilo našega Jednotinega ak-tuarja je pa priobčen na peti strani. Se bolj kot V odraslem oddelku smo zadnje leto napredovali v mladinskem; solventnost istega znaša namreč 173.51'-c, oziroma za 12.97'£ več kot je znašala solventnost leta 1929. Dvomimo, da ima svoj mladinski oddelek še kaka druga podporna organizacija na tako trdni finančni podlagi icot baš naša. Človek bi si mislil, da je pri tako stari podporni organizaciji kot je K. S. K. Jednota kak napredek v solventnosti pri rednih, oziroma stalnih asesmentih nemogoč. In vendar smo to dosegli tudi v aktivnem (odraslem) oddelku in sicer zaradi tega, ker pristopa v Jednoto pretežna večina mladih članov po največ iz mladinskega oddelka. Ce pojde vse po sreči, da ne bo preveč smrtnih slučajev upamo, da bo solventnost tega oddelka za tekoče poslovno leto1 še večja, ker se bo število mladega članstva še bolj pomnožilo. tedensko plačilo (maximum weekly rate) je bito leta 1927 povišano od |20 na $25 na teden za dobo popolne onemoglosti (total disability). Najvišje skupno plačilo za začasno onesposobljehost pa je bilo povišano od $3,500 na $5,000. Ako delavec popolnoma ozdravi, izplačuje se odškodnina za ves čas one^posobljeno-sti, toda za prvih sedem dni se izplačuje odškodnina le tedaj, ako delavec ne more delati več kot 49 dni. Ako je nezgoda imela za posledico kako stalno pohabljenost, zakon določuje posebno odškodnino po poškodbi, namreč za izgubo cele roke 312 tednov odškodnine; za izgubo cele noge 288 tednov odškodnine; za izgubo dlani 244 tednov; stopala 205 tednov; očesa 160 tednov; palca 75 tednov; drugega prsta 46 tednov; palca na nogi 38 tednov; drugega prsta.30 tednov; tretjega prsta 25 tednov; drugih prstov na nogi 16 tednov; četrtega prsta na roki 15 tednov. Poškodovani delavec ima pravico do brezplačne zdravniške oskrbe, operacije, bolničarske bolnišnične oskrbe, lekov itd. Za mladoletnike pod 18. letom je treba plačevati dvojno odškodnino, ako so zaposleni proti obstoječim zakonom. V vseh drugih slučajih, ki ne povzročajo stalno pohabljenost ali pokazitev} izplačuje se odškodnina, dokler začasna one-sposobljenost traja. Kompenzacijska oblast pa ima pravico kasneje spremeniti svojo odločbo, ako razvoj poškodbe to opravičuje. Odškodnine za slučaj smrti: Ako nezgoda ima smrt za posledico, izplačujejo se odškodnine tako-le: «i w «••'■• 1. Pogrebni stroški, ki ne smejo presegati' $200. 2. Ako je delavec zapustil ženo (ali žena obnemoglega soproga) in nikakih mladoletnih otrok, izplačuje se 30 odsto povprečne mezde in v slučaju zo-petne poroke, vdova dobi naen-enkrat odškodnino za dve leti. Otroci dobivajo vsak 10 odsto povprečnfe mezde pokojnika do starosti 18 let. Ako vdova umre ali se zopet poroči, se odškodnina za otroke poviša na 15 odsto. * Ako ni vdove in otrok, oziroma, ako skupna odškodnina vsem tem ne presega dve treti-ne povprečne mezde pokojnika, Vse to naj nas navdušuje z zavestjo, da moramo vso našo mladino pridobiti za našo podporno mater, baš sedaj, ko se vrši Hedaj pridejo na vrsto odvisni velika kampanja. Od nekaterih glavnih uradnikov ste zadnji čas že čitali lepe in spodbudne članke, tako tudi v uvodnikih. Naj ne bratje in sestre pod 18. letom ali odvisni starši ali drugi od- bo torej ni enega člana ali članice naše Jednote, ki bi se ne zavedal, j visni sorodniki, vsak izmed ka- da imamo do konca tega leta veliko kampanjo mladinskega oddelka, in da je naš namen do tedaj doseči število 15,000 članstva v označenem oddelku. Torej z združenimi močmi na noge za dosego cilja! > -o-— Delavske odškodnine V znižal takozvano čakalno dobo državi New York Štiri in štirideset držav ima zakone o delavskih odškodninah (workmen's compensation), kateri zakoni skoraj vedno odpravljajo potrebo, da bi delavec tožil delodajalca radi poškodba ali bolezni, nastale vsled nezgode na delu. ' Država New York je bila ena izmed prvih držav v Uniji, ki je pripoznala odgovornost delodajalca (leta 1910) in je leta 1913 uvedla zakon o delavskih odškodninah. Kasneje so bile uvedene razne spremembe k temu zakonu in lahko se reče, da dotični zakon države New York služi kot vzorec za razne druge države. Tekom zadnjih petih let je bilo v? dritavi New York vloženih 440,000 prošenj za odškodnino, vštevši 5,492 odškodnin za slučaj smrti in 206 odškod- nin za Stalno popolno onemo- posredneji^ube, kijih jjfi težko glost. Dne 1. januarja, 1925 jc prišel v veljavo zakon, ki je (waiting period) od dveh tednov na en teden; to pomen j a, da že teden dni bolezni vsled nezgode opravičuje do- odškodnine. Poprej so plačevali od- terih ima pravico zahtevati kot odškodnino 15 odsto povprečne mezde. Leta 1928 se je izplačalo $7,300,000 na teh posmrtninah. katere je dobivalo 740 vdov, 1,240 otrok, oziroma nedoletnih bratov in sester, in 192 staršev in prastaršev. Inozemci dobivajo isto odškodnino kot ameriški držav- Iz Amerike v Italijo (NadaijevAije) Rim—Vatikan—Nekdanji cirkus Nerona Dan je že bil, ko sem se prebudil in solnce, ki je pravkar pričelo vzhajati, je vrglo svoje žarke na mojo posteljo, raz katere sem se prav urno pobral. V Rimu pa res ne smem tako dolgo ležati! Kar naglo sem uredil vse potrebno glede obleke in čevljev, da ne bi hodil zaprašen po Rimu, potem pa ha j d ven na ulico. Pri tem sem celo pozabil na zajtrk, kar ni nič čudnega v takšnih okoliščinah, hotel sem to popraviti, kar sem v postelji zamudil. Kam bom naj prvo šel—sem imel že vnaprej določeno, ampak kako tja priti, o tem sem pa kar grede razmišljal. Po ulicah so živahno drdrale kočije, vozniki pa pokali z biči, da so konji bolj živahno brzeli po ulici. Vmes so ropotali tramvaji, ter glasno pozvanjali ter s tem opominjali ljudi, ki so se živahno kretali po ulicah, da ne bi kateri prišel pod železna kolesa. Odločil sem se, da se popeljem s tramvajem, zato povprašam nekega nemškega duhovnika, če vozi tramvaj k sv. Petru in pa kateri da vozi tja. Označeni duhovnik mi pove, da vozi t je tramvaj il. 16 prav do trgS sv. Petra. "Najbolj priporočljivo je, da vzamete dotični tramvaj, pa boste kmalu na cilju," mi pojasnjuje dotični gospod. Med tem pri vozi označeni tramvaj, nakar se zahvalim za nasvet ter stopim v voz, jki je ropotal naprej po ulicah kot za stavo. Med vožnjo sem imel priliko opazovati flvahne Rimljane, potomce starih Rimljanov in hčere Sabink. Se danes vidiš na njihovih obražlh sledove onega ponosa in samozavesti, ki je dičils njihove pradede, stare Rimljane. Tudi vedenje teh ljudi je lepše in dostojnejše, kot na primer v Neapolju in drugih italijanskih mestih. Da, na vseh koncih in krajih vidiš sledove slavnih Rimljanov in vidiš jih tudi na ljudeh. 'V resnici je to mesto slavne preteklosti. , Kakih 20 minut je trajala vožnja s tramvajem, ko zakliče sprevodnik: "San Pietro!" Na cilju smo! Pred seboj sem zagledal slavnoznarii trg z veličastno stavbo, baziliko sv. Petra. Da, prav taka je, kot sem jo videl na številnih slikah. Kako lepa je. Kar obstal sem poleg stavlja cirkus cesarja Nerona in v areni tega cirkusa visi na križu z glavo navzdol in s nogami kvišku, "apostol Peter. Prizor opazuje rimska gospoda in cesar Neron, ki se vesele tega krvavega dogodka. Nepremič-sem zrl v to sliko, tako da so me stara mati dregnili ter me pokarali: "I kaj pa gledaš tja gori v strop?" mi pravijo. "Moli, moli, kaj ne veš, da si v cerkvi!" "2e res," sem mislil jaz, "ampak tistale slika me tako zanima," sem odgovoril stari materi in nisem dal miru, da so mi morali odgovoriti na razna vprašanja, ter mi pojasnili kakor so vedeli in znali glede mučeništva sv. Petra. Nisem jih motil ne v frančiškanski ne v šenklavški cerkvi, pri sv. Petru sem jim pa stavil kar celo kopico vprašanj, pa so mi ugodili, čeprav sem jih motil in takrat sem si zaželel videti tisti kraj. Zelja mladih let se mi je izpolnila in tisto lepo jutro sem imel čast in pa milost stopiti prav na tisti kraj, kjer se je to dejansko vršilo, kot sem to gledal naslikano v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Ob tej priliki sem se hvaležno spomnil tudi na staro mater Da, na tem prostoru, na Vatikanu se je nahajal Neronov cirkus, v katerem so bili mučepi prvi kristjani in umirali muče-niške smrti, polili so jih s smolo ter zavili v slamo, potem pa privezali ali pa nataknili na kol in v večernem mraku zažgali, da so goreli kakor baklje. Neron sam pa je z liro v rokah in satanskim veseljem pope val pesmi ter se naslanjal ob groznem prizoru— živih bakelj. G rožne j šega si pač ni mogel zmisliti ta prvi preganjalec kristjanov. V tem cirkusu na Vatikanu je umrl sv. Peter. Cezar Neron ga je obsodil na smrt na križu, sv. Peter pa je v svoji ponižnosti prosil rablje, naj ga križajo z navzdol obrnjeno glavo—češ—da on ni vreden, da bi bil križan tako, kakor je bil njegov Gospod. Rablji so mu ustregli ter so postavili križ s sv. Petrom na glavo dne 29. drugimi cerkvami. Visoko gori nad pročaljem Petrove cerkve stoje velike kamenite sohe apostolov Gospodovih. Sredi med njimi stoji Kristus. Kako lep in veličastven je. Ze levico objema križ, ki stoji poleg Njega; desnico pa ima dvignjeno k blagoslovu na Rim. Na Njegovi desnici stoji sv. Janez Krstnik, veliki propovedryk, ki je pripravljal pot Gospodu in o katerem je Kristus dejal, da je več kot pa prerok. Janez Krstnik je prvi pokazal na Gospoda, rekoč: "Glejte Jagnje božje." Na levi poleg Kristusa pa stoji sv. Andrej, ki je imel to čast, da je bil prvi izmed apostolov poklican v družbo Gospodovih učencev. Apostol Andrej je bil rodni brat apostola Petra ter je na svojem apostolskem potovanju posetil tudi slovansko zemljo pri Kijevu na Ruskem. Naprej na vsako stran pa so razvrščeni po vrsti vsi drugi apostoli razen sv. ^Petra in Pavla, sohi teh dveh stojita zdolaj na trgu pred cerkvijo. Kako lepa je ta družba Gospodova na Petrovi cerkvi in kako lepo jo je proslavila umetnost še tu ns zemlji. Kako brezupen je bil boj največje države na svetu in nje vladarjev, rimskih cesarjev proti križu in galilejskim ribičem, vse sile so napeli, da zatro krist-janstvo, ogenj in meč sta govorila, toda zastonj. Besede Gospodove—". . in peklenska vrata je ne bodo premagala . . ." so se dobesedno izpolnile in se še izpolnjujejo. To je ne samo beseda, ampak zgodovinsko dejstvo. Zamišljen sem stal poleg obeliska poglobljen v velike dogodke davnih dni in na božjo sodbo nad Vatikanskim cirkusom in Neronom. Na to sem vstopil v Veličastno svetišče, v baziliko 8v. Petra. (Dalje sledi) ste, da bi propadlo započeto delo. Srbkinja ima rada reklamo; vse kar dela, rada tudi razglasi. Posebno ji je na tem ležeče, da pokaže svoje delo pred možmi in ko dobi njihovo pohvalo, črnogorka se posebno ponaša s svojim dostojanstvom. Staro generacije so spoštovale materinstvo, posebno spoštovanje so imele do moškega deteta. Rojstvo dečka ni bilo samo sreča za družino, ampak ponos .pele Črne gore. Mlade generacije gredo po novih potih. Črnogorka je bistra žena in rojena govornica. Kjer je dosti bratov, je sestri težko; tudi najmlajši brat hoče biti njen pokrovitelj. Slučaj, da so se trije bratje usmrtili radi sestrinega groba dokazuje najbolje, kako skrbno se čuva morala v starih črnogorskih porodicah. Črnogorka je lepa žena; ni elegantna, kakor Srbkinja, ima pa krasno postavo gorske žene. Poleg svojih razlik imajo jugoslovanske žene eno skupno lastnost: takt. Ta posebna lastnost se ustvarja s kulturo in skupnim delom. V vseh društvih se čuti takt v veliki meri. O Jugoslovankah pravi članek še, da se odlikujejo po svoji čistoči in da so dobre in nežne matere. Moramo vsekakor pripomniti, da je to laskavo kritiko o Jugoslovankah napisala žena— Jugoslovanka. (Želeli bi, da bi vse žene hotele, da je tako.) "Jugoslovan." najmanj razsipna, skromna, kadar kaj stori ne išče reklame. Vedno je pripravljena, da GLAS d JUGOSLOVANKAH Neki jugoslovanski list je priobčil med drugim te trditve o Jugoslovankah: , Slovenka je vedra, sportist-junija, leta 67., poleg obeliska. ka vesela iskrena in naravna, visokega kamenitega stebra, ki pristopna za prijateljstvo, niti še danes stoji sredi veličastnega trga sv. Petra. Ta obelisk je zgodovinska posebnost, ter je starejši ko sam Rim, preje je stal ta obelisk v mestu Heliopo-lis v Egiptu, kjer ga je dal napraviti egiptovski faraon. Pač star orjaški monument. V Rim je dal tega kamenitega orjaka pripeljati cezar Kaligula ter ga je postavil v Vatikanski cirkus. Poleg tega obeliska je bil 20 let pozneje križan sv. Peter. Ta obelisk je stal do leta 1596 na svojem starem prostoru med Mr. Frank Jutri, dne J. 4. Zakrajšek junija bo Jr. gra- posnema v njihovem humani- duira, na yišji ^ sv Ignacija tarnem dejstvovanju, je zvesta ženski zvezi, potrpežljiva in vztrajna pri delu. Raje zahaja poleti nimi čevlji, turistovsko palico in težkim nahrbtnikom, nego da se sprehaja po ritijeri in da pleše v poletnih dneh. Pri slovenskih ženah sta dva temperamenta in dve lepoti. Ona, ki. živi blizu morja je topla, ima sanjave oči, kožo slonokoščene ko sem dne 12. februarja, 1914, ob 8. uri zjutraj, stopil na zgodovinski kraj mučeniške smrti sv. Petra, na kraj kjer se je nekoč nahajal Neronov cirkus. Pred oči mi je stopil ta-le dogodek: Ko sem bil star šest let, so me stara mati vzeli s seboj v Ljubljano. Neznansko sem bil palače. Kraj, kjer je stal do te- nja . . . Iz Kranjske in Go-daj, je zaznamovan s kamenito-renjske je veselejša, svetlejša. baziliko iri zakristijsko palačo, stebrovja, ki v krogu obdaja ve- j na nasprotni strani Vatikanske barve, polna vsakega hrepene- liki trg s cerkvijo. Nikoli ne * - ..........1 bom pozabil onega lepega jutra. ploščo. Na sedanje mesto ga je dal premakniti papež Sikst V Pri tem težkem in zelo nevarnem delu je bilo zaposlenih bli zu 1,000 delavcev in 140 konj Sedaj stoji ta orjak kot nema priča smrti sv. Petra in kot čast v Clevelandu Mr. Frank J. Zakrajšek ml., starejši sin znanega pogrebnika Frank Zakraj-v planine s podkova- §ka na Norwood Rd piplome bodo razdeljene ob 8:15 zvečer \f B. of L. E. avditoriju. Ponosen graduant bo v jeseni nadaljeval svoje študije na Western Reserve univerzi. Naše iskrene čestitke njemu in staršem. o- bolj rudeča in koketnejša. Hrvatica je laskava, sladko govorico, je* pot nežnih besed, ki jih" rabi Muhe so nevarne Moderna zdravniška veda je nas že prepričala, da povzročajo mnoge nalezljive bolezni bacili, ima katere prenašajo v tropičnih krajih komarji, pri nas pa muhe, bolhe in druga taka golazen. na straža pred njegovim gro- Srbkinja, toda ima boljši muzi za svojo prijateljico kakor za Mrčes prenaša najtežje nalezlji-svojega fanta. Je estetična. ve bolezni, med njimi tudi kugo. muzikalna, manj aktivna nego Naša domača muha je torej ne- bom. "Kamni bodo vpili," je ne- kalični kriterij, škodnino za manjše poškodbe, ijani, ako stanujejo v Združe- vesel, ko sem prvič videl Ljub- koč dejal Kristus, in ta visoki j več skrbna le ako je začasna onemoglost | nih državah. Ako pa gre za ljano, katero sem ogledoval z ve- kamen, ki je prava egiptovska poezija trajala več kot 14 dni. Ta no- sorodnike, stanujoče v starem likim zanimanjem. Ker so pa umetnina, vpije o tem, kar no Moški pravijo, varen mrčes. Nemški učenjak Cista je, pre-| Uffenmann je imel muho delj Njeno perilo je časa v kulturi bakterij kolere, nosi vedno belo barvo, potem .jo je pa položil v stekle-da zna ljubiti, nico s stereliziranim mlekom. vi zakon je seveda jako povi-l kraju, tedaj ima pravico do od- stara mati zelo radi hodili v cer- vodobni svet zanika in taji. da pa zna tudi gospodariti; nje- Ko je muha nehala niti mleko ie aol afn«ri1/\ /^oL-nrlninol/i V» uiti i <#• « • s » • a f , 1? i.. J! __i. _1__t • a • ^ ___• t_ _ i • « « * ' • število odškodninskih slučajev. Koliko se izplačuje na od škodnhiah. ' Tekom fiskalnega | kojnik popolnoma vali deloma škodnine le žena in otroci ali, kev, tudi to pot niso izostali in ako teh ni, oče in mati pokojni- so šli v cerkev, pa sva šla najpr Na vsaki strani tega orjaka na nežna ročica zna krepko dr- leta 1928 je bilo vloženih 95,-365 prijav za odškodnino, vštevši 1,129 radi smrti. Več za katero se pa sta dva vodometa, ki brizga- žati uzde možu, da se ji ne iz ka, p^d pogojem, da jih je po- vo v frančiškansko in potem v ta vodo visoko v zrak, da se les- šentklavško in koncem, konca keče v mavričnih barvah, da tem sva prišla mimo cerkve sv. Petra, kjer je na pročelju cerkve naslikan prizor, ko Kristus izro- vzdrževal. Prijave poškodbe. Poškodbo, lahko izplačuje Jcot 28 milijonov dolarje jc bilo kompenzacija, je treba pismeno!ča. 8V- Petru ključe nebeškega izplačanih poškodovancem, ozi-j prijaviti pristojni oblasti (In- roma v slučaju smrti, njihovim družinam. Odškodnina pa predstavlja le del stroška nezgode. Treba je k temu prišteti tudi stroške za zdravniško oskrbo, premije za zavarovanje in izgubo mezd 8 strani delavcev. K temu prihajajo Še druge ne- centti. * Družina poškodovanca trpi izgubo vsled bolesni. De« dustrial Commissioner), kakor tudi delodajalcu tekom 30 dni po nezgodi. Prijava mora vsebovati ime in naslov delavca in je trtba v enostavnem jeziku opisati čas, kraj, značaj in vzrok poškodbe. To prijavo mora podpisati poškodovanec ali nekdo v njegovem imenu. To prijavo je treba vposlati po registriranem pismu. kraljestva. To je pa na me na-* pravilo tak vtis, da sem poprosil staro mater, da greva pogledat to cerkev. Niso si dali dvakrat reči, pa vstopiva. Stara mati so se tako zatopili pobožno molitev, dočim sem jaz to pot molitev čisto pozabil. Zagledal sem se gori na obok, na krasne freske iz življenja sv. Petra. Med vsemi me je najbolj zanimala tista, ki pred- ugotovil v njem mnogo mikrobov kolere. Neki drugi učenjak je neveri. Ima rada sport, pa tu-, ugotovil, da lahko prenašajo mudi zabavo. Nikjer se ne vidi he bacile kolere čez 24 ur po in- toliko in tako bogatega nakita, fekciji. Slične poskuse so delali bolj poveličava ta zgodovinski _______^________ ______ kraj. Okrog trga stoji imenit- kakor na zagrebških zabavah, učenjaki tudi z drugimi boleznina kolonada, delo slavnega mojstra Bereninia. Srbkinja je topla, strastna in mi, zlasti s tifuzom. Da ugotove obseg infekcije, Po štirje stebri aktivna, zelo energična so vštric, vrstijo se v velikem Njena lepota je junaška, njen katero povzročajo muhe, so na-loku, med srednjima stebroma temperament nagiblja k. senti- pravili učenjaki zanimiv poskus. Iskreno ljubi, je Mnogim muham so namazali no- pa je prostora za široko cesto. mentalnosti. Vse stebrov je je pokrito in po pa tudi vrhu tega pa tako lepo razvrščeni kipi. polna kapric. Njena žice z barvasto kredo, potem so vrlina je vztrajnost jih pa izpustili, čez 24 ur so opazili sledove zaznamovanih muh najlepša Človek strmi in obču- pri delu. Nobeno delo, ki ga duje vse to. Neronovega circu- vzame v roke, ne propade. Če 300 do 1,700 m daleč, kakor je sa na Vatikanu ni več, le zgodo- j nastanejo med njimi nesoglas- pač% pihal veter. Eno muho so omenja, - pač pa se ja, na primer vsled važnih am- našli že čez 10 minut, drugo pa bicij v društvu, se razdele ter prenesejo svojo ambicijo na drugo delo, toda nikdar ne pu- vina ga Še nahaja na tistem prostoru najlepši trg in najveličastnejša cer-ker, kl je kakor kraljica med čez 35 minut 800 m daleč Ugotovili so tudi, da prenašajo muhe zarodke drugih parazitov. Gland X n. Solventnost aktivnega oddelka Mia 103.33%; solventnost mladinskega rvi „ Oddelka snaia 173% Od ustanovitve do 1. maja. 1831 mala skupna T^M-ns podpora OfcAVHI ODBOR*lil! Si15we?,iSrlob ^PMU? cbk**0' ztL oimWH ^^T-^Jf^I.?0?^^ «. ti* Cleveland, a Glav* tajnik: JOSIP ZALAR. 1004 N. Chicago St. Joliet. HL r - , ■ T***1*' N- Otalea«o St, JoUst, HL _„ vy^la: REV. JOHN PLEVNIK. 810 H. Chicago St- Jottet, HL , Vrhon* »travnik: DR. M J. OMAN. 8411 St casteAve. C&veland. O. ^________NADZORNI ODBOR: MARTIN 8HUKLE, 811 Ave. A. Eveleth, MR& LOUISE UKOVICH. 863*1 Swing Ave.. South Chicago, m. PRANK LOKAR, 4617 Coleridge St, Pittsburgh. Pa. PRANK FRANCICH. 6907 National Ave., Milwaukee. Wis. OEOBOK BRINGS, Tli Jones St. Eveleth, nt™ FINANČNI ODBOR: JOHN ZULICH, 18118 Nefl Rd.. Cleveland. O. PRANK OOSPODARICH. Rockdale. P. a Joliet m. RUDOLPH O. RUDMAN. 386 Burlington Rd., WUkfcMburgh, Pa. __POROTNI ODBOR: JOHN DBČMAN. Booc 638, Forest City, Pa. MRS. AGNES OORIfiEK. 6336 Butler 8t, Pittsburgh. Pa. JOSEPH RU8S, 1101%. 8th St. Pueblo, Colo. WILLIAM P. KOMPARE. 8306 Commercial Ave, South Chicago, HI. JOHN R. STERBENZ. 174 Woodland Ave.. Laustum. Mkh. UREDNIK IN UPRAVNIK OLASILA: IVAN ZUPAN, 6117 St Clair Ave, Cleveland, a Vsa pisma in denarne sadeve, tikajoče se Jednote, naj se poUlJaJo na Slavnega Ujnlka JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago, Str, Joliet I1L; dopise, draktvene vesti, rasna nasnsnila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 6117 St Clair Ave., Cleveland, a Id ob 14:40. Večerja in prenočišče v Beogradu. i: Zajtrek, kosilo in večerja v Ogled mesta in okolice.. Odhod is Beograda 23:15 Osmi dan : Prihod v Zagreb ob 7:85. Vožnja po železnici Dubrovnik-Sarajevo-Beograd via Cačak, Obrenovac tretji razred osebni vlak— Vožnja po železnici Beograd-Zagreb, tretji razred Skupaj. VALUATION REPORT GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION OF UNITED STATES OF AMERICA ADULT DEPARTMENT • VALUATION AS OF DEC. 31, 1836 Insurance in force Required Reserve Dec. 31., 1830 Accumulation Class A—Ordinary Life Issues prior to to 1-1-15 N. P. C. and 4% $ 5,536*53 61.393.511.7? Class B—Ordinary Life Issues since 13-31-14 N. P. C. and 4% 13,639.350 745,215.37 Class C—Twenty Payment Life American Experience and 4% 713.250 ......................819.889.353 VALUATION EXHIBIT DEC. 31, 1838 Total............. Admitted Assets less $16.103.78 Expense. $37,790.52 Sick nad Accident and $6,527.59 Disability Fund Assets....................... 23JT7.04 VESTI IZ JUGOSLAVIJE Required Reserve on Outstanding Certificates........................ Accrued Liabilities less $3.520.68 Expense. $4.0331.50 Sick and Accident and $1.500.00 Disability Fund Liabilities.____________ Contingent Reserve______________________________________________________________ $2,162,504.14 ..........$2.496.440.52 „,......$2,162,504.14 ......... 16.139.96 ______ 240.000.00 of ...82.418.644.10 8 77.796.42 103.22<% the National Total................................................................................... Surplus Dec. 31, 1930 Assets to Liabilities................................ NOTE—Classes A and B were valued on the basis ingress TattMg640rtaHty am lour pes oeat. interest assumption. Class C was valued on the basis of the American Experience Table of Mortality and four per cent, interest assumption. Clarence L. Alford, Actuary. Nashville. Tennessee, May. 1931 JUVENILE DEPARTMENT VALUATION AS OF DEC. 31, 1938 Assets Total Admitted Assets............................JL.......................... Liabilities Required Reserve on Outstanding Certificates.................... Accrued Liabilities.----------------------------------------------------------- ...8102.712.48 ...8 58,751.55 443.10 Total............................................................6 59.194.63 Surplus Dec. 31. 1930....................................43,517.83 Assets to Liabilities.-------------------------------- 173.51% Number of Juvenile Certificates Dec. 31, 1930-------------------------------------- 11,399 Insurance in force Dec. 31. 1930.................................................................83,475,900 Basis af Rates and Valuation The rates required on Juvenile certificates are based on the Standard Industrial Table of Mortality and four per cent interest assumption. The valuation was made by the net reserve method upon those assumptions. The Union issues one form of Juvenile Certificate, which provides term insurance expiring at age sixteen, the amount of benefit varying according to age next birthday at date of death. The maximum death benefit is 8450. Mortality Experience daring 1838 Expected Death Losses on Gross Amount at Risk......................................8 13,862 Actual Death Losses Incurred during 1830------------------------------------------------ 5,834 Actual to Expected by Standard Industrial Table................................. 43.09% Interest Income Daring 1930 Net Interest Received on Investments.........................................................$4.513.36 Net Rate of Interest Earned..................-......................-...........-....................... 4.75% Clarence L. Alford, Actuary. Nashville, Tennessee, May. 1931 Ni. ' ZA IZLETNIKE K. S. K. JEDNOTE Čas zelo hitro poteka in kmalu bo pred nami 20. junij, ko bodo prvi izletniki K. S. K. Jednote odpotovali na obisk v staro domovino na velikem in modernem parniku Cunard družbe "Be- rengaria." • * Vsi oni, ki se do sedaj še niso priglasili, toda se želijo našemu izletu pridružiti, se prosijo, da se prijavijo kakor hitro mogoče. Naznanja se tudi, da smo prejeli od Rafaelove Družbe iz Ljubljane naznanilo, da je Tourist office "Putnik" stavila ponudbo aranžirati ekskurzijo izletnikov K. S. K. Jednote po nižje označenem sporedu za ceno ene osdbe 1,631 dinarjev. Izletniki še prosijo, da spored pazno prečitajo, nakar se bomo o tem bolj natanko med potjo proti stari domovini pomenili. Ako se bo najmanj 20 izletnikov za ekskurzijo priglasilo, se kozolca je pogorelo vse: hiša, bo isto napravilo. ♦ - svinjak, hlev, klet. Prav tako Načrt za potovanje amerikanakih Slovencev v Dalmacijo, tudi žito, obleka, kokoši, meso 100 d. 90 d. 150 e desna roka in noga sta mu šel med dva voza, ki sta ga ta- jf odreveneli. ko stisnila, da mu je strlo prsni * Težka avtomobilska nesreča, koš. Težko poškodovanega so U Na poti med Bjeljino in Zabrd- kranjski nSevalci takoj z rese- | jem se je te dni pripetila nena- Valnim avtomobilom prepeljali | vadna nesreča. Ruski emigrant v Ljubljano, toda ponesrečenec Buljčak, nameščen pri tamkaj-i je že med prevozom umrl, tako Prenočišče v SpHtu----------t— , Tretji dan: Vožnja iz Splita v Dubrovnik, drugi razred. Zajtrek in kosilo na ladji................................ Večerja v Dubrovniku.------------------- Prenočišče v Dubrovniku------------------------------ Četrti dan: Ogled mesta z izletom! v Lokrum--------- ------- Zajtrek, kosilo in večerja- Popoldne izlet v okolico z avtomobilL Odhod iz Dijbrovnika ob 22:55. Peti dan: Prihod v Sarajevo ob 11:05. darskega orodja ter baje tudi 95 d. nekaj denarja, živifio in praši-10 d. če so vendar še pravočasno re-50 d. šili. Rešili- bi bili lahko še več, 100 d. pa stoji hiša bolj na samem in 60 d. ni bilo mogoče doklicati ljudi. 36 d. Požar je bil skorsj gotovo pod-192 d. taknjen. Orožniki so sicer ene-80 d. j ga aretirali, pa so ga jnorali za-30 d. radi pomanjkljivi hdokazov iz 30 d.: pustiti. 70 d, j Sedemletni deček iz maščeva-70 d. nja zanetil požar. Strahovita po-100 d. žarna katastrofa je zadela vas i Gštrice pri Novem Marofu, kjer j je zgorelo 14 hiš in 12 gospo- od treh prašičev, večina gospo-ignj| rudarski upravi, je vozil te da avtomobil sploh ni dospel do dni s tovornim avtomobilom iz bolnice, ampak je truplo zape-Bjeljine proti Ugljeviku. Bli-, Ijal v Mestni dom, kjer ga je zu vasi Ljelenče je opazil na pregledal mestni zdravnik in cesti jezdeca, ki je jezdil konja ugotovil, da je umrl za notra-| po sredi ceste. Šofer mu je dal njimi poškodbami, znamenje, da bi konja obšel. V Samomor rudniškega pazni-tem trenotku pa je skočil konj j ka. V Hrastniku so opazili, da z jezdecem tik pred avto, ki je plava po Savi moško truplo, ki oba skupaj podrl na tla in za- ga pa niso mogli potegniti k vozil čez nju. Jezdec in konj sta obležala mrtva na cesti. Zverinski umor. Šmihel pri žužemberku, 7, jnaja. V Kriški gori nasproti Šmihelu, občina žužemberk, je živela 16. septem bregu. Sava ga je nesla dalje. Ugotovilo se je, da je truplo samomorilca Ivana Krča, rudniškega paznika iz Trbovelj, starega 63 let. Na bregu Save so našli kasneje suknjič, čepico in j Zelo važno naznanilo kranjsk0-sl0venska katol. jednota PRVA SLOVENSKA BRATSKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI PRIREDI PRIHODNJE POLETJE PRVI IZLET V STARO DOMOVINO Omenjeni izlet se bo vršil na svetovno znanem, modernem brzoparniku CUNARD LINE "BERENGARIA" ki odpluje iz New Yorka DNE 20. JUNIJA, 1931 O POLNOČI Izlet, kakor vse kaže, bo nekaj posebnega, nekaj pomembnega in veselega za vse, ki se bodo izleta udeležili. Med potjo se bodo izletniki ustavili v "LI8IEUX" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke sv. Terezije." Dalje si bodo potniki ogledali Pariz in druge znamenite posebnosti na Francoskem. Nato se bo odpotovalo proti LJubljani, kjer se bo počastilo grob slovenskega pijonirja in ustanovitelja K. S. K. Jednote, pokojnega Rev. F. s. SuSteršiča. Tako se bodo izletniki tudi korporaUvno udeležili slavnosti fikofa Barage, ki se bo vršila v Ljubljani dne 19. julija. Počastilo se bo razne druge dostojanstvenike in ogledalo se bo razne zanimive kraje na&e stare domovine. Ravrto tako bo dana prilika vsem. ki se bodo želeli pokloniti sv. Očetu v Rimu. da bodo to lahko storili. Is tega je razvidno, da bo izlet nekaj zanimivega in veselega. Zato se vabi vse rojake Sirom Amerike in Kanade, da se tega izleta v obilnem Številu udeleže. Olede potnih listov, permltov, voznih listkov Itd pižite za nadaljna pojasnila na nižje podpisanega Josip Zalar, glavni tajnik, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. bra 1853 rojena Marija Boker. j palico. V suknjiču so našli pi- * (Spisal Jos. Kostanjevec.) Petindvajset let! Kakor bi bilo včeraj, a vendar kakšna razdalja, kakina izprememba! Včeraj smo še bili skupaj, starši in otroci, bratje in sestre, tovariši in sošolci .sorodniki in znanci, prijatelji in sovražniki, dobri in slabi, mehki in trdi, a kje smo danes, danes po kratki dobi petindvajsetih let? Kje ste vi vsi, kar se jih danes spominja moje srce in ki je po vas zahrepenela moja misel v tem trenotku? Kod blodite, kaj delate? Ali ste srčni in zadovoljni? Ali so se izpolnile vaše mladostne sanje, se je utešilo vaše hrepenenje, vam je prineslo vaše trdo delo miru in srčnega pokoja? Se vas je nekaj živih, a poraztrošeni ste po svetu, majhni in neznatni, utrujeni in izmučeni, brez cilja in namena, ki ste ga izgrešili, ker niste bili dovolj trdni in se je malodušnost polastila vaših src. Pozabljeni ste in nihče se ne briga za bridkost in tesnobo vaših duš. Sami ste sredi svojih otrok, zakaj oni vas ne poznajo, ker jih niste vedeli prikleniti nase z edino vezjo, ki je močna, da je ne pretrgajo peklenske sile, z vezjo ljubezni do Boga in do bližnjega. Ali niso srečnejši oni, ki so njih imena debelo tiskana na črnoobroblje-nih listih, visečih nad mojo pisalno mizo v mestu, oni, ki niso dočakali, da bi izginila lepa misel iz njih src, ampak so odšli z njo, veliko in neomadeževano, v večno prelest, kjer ni prevare in bolesti. In naposled ti sam, naj nevrednej ši izmed vseh, kaj se je dovršilo s teboj v tej dolgi dobi? Ali si izpolnil upe in nade, ki so jih stavili v tebe vsi po vrsti, starši in sorodniki, prijatelji in znanci, pred vsem pa trpeči narod tvoj, domovina tvoja? Ali so še lepe tvoje misli, še vzvišeni tvoji cilji, ali so pred vsem še močne tvoje roke, da popraviš, ako si kaj zamudil? Mea culpa, mea culpa! Petindvajset let brez sledu, brez ploda, daai je bila pomlad polna solnčnih žarkov in cvetja!" Takšne in podobne misli so vrvele po glavi profesorju Po-ljancu, ko se je vozil po petindvajsetih letih v svoj rojstni kraj, da ga zopet vidi. Nočemo raziskovati, v koliko so bile te misli opravičene, v koliko opravičena ta samoobtožba, vsekakor pa je to kazalo o vestnosti in skromnosti profesorjevi, zakaj znano je bik> njegovo uspešno delovanje daleč naokoli in domovina bi se ne mogla pritoževati, ako bi imela obilo takšnih sinov in takšnih delavcev, kakoršen je bil profesor Pdlja-nec. Strog do skrajnosti proti samemu sebi, usmiljen, dasi pravičen sodnik proti drugim. Počasi je stopal konjič po strmi cesti proti vrhu. Komaj je pr&tavljal noge in večkrat se je voz nenadoftia ustavil, zakaj konj je bil dan za dnem na cesti in gospodar njegov je bil obdarjen s preveliko družino, da bi ga mogel krmiti po gosposko, kakor bi bila žival v resnici zaslužila. Bilo je po ie-ti, in kadar je potegnil čez goro veter, se je zavil voz v oblak prahu, ki ga je še povečalo in napravilo uprav neznosnega par avtomobilov, drvečih mimo njega v dolino proti daljnjemu mestu. Profesor si je tiščal roke pred usti in se zavil tesneje v obrabljen površnik, ki ga je bil vzel s seboj nalašč v take namene. Staro topolovje ob cesti in redko cerovje po bližnjih obronkih je bilo debelo naloženo s sivkastobelo prašno plastjo, ki se je vselej nekoliko otresla, kadar je priletela čez cesto na vejo čopasta šoja. Kakor sneg se je vsi pal prah na opa-ljeno travo . .. "Na vrhu smo," se je obrnil voznik do profesorja ter pognal konja. Profesor se je zdramil iz svojih misli ter se nekoliko dvignil raz sedeža. Njegovo oko je iskalo rojstno vas, stiskajočo se v tam v daljavi se je črneli zvonik, prav takšen, kakoršen je bil pred petindvajsetimi in še več leti. Z radostjo v srcu ga je poedravil profesor. Sedaj, sedaj mora zagledati še druge vaške hiše, stare znanke, bele kakor golobe, posejane po dar pozabljenih trat. Sedaj, sedaj ... Toda, kaj je to? Ali ga ne varajo oči? Tam v ozadju za zvonikom se hipoma dvigne proti nebu visok dimnik, za njim drugi in tretji. In na desni sama velika ponosna poslopja in nove hiše. One stare bele hišice, tako domače in prijazne, so se poiz-gubile, zaman jih išče oko. ', . "Ali sanjam?" vzklikne profesor. "Ali je to moja ljuba nekdanja črna, rojstni moj kraj?" "Da, to je črna," pritrdi voznik. "Zelo se je izpremenila in lepa je postala in bogata." "Ali je pa tudi srečna?" je nehote vprašal profesor in neka tesnoba je bila v njegovem glasu, da ga je voznik začudeno pogledal. "Zakaj bi ne bila srečna, ko je pa bogata," je pripomnil in udaril konja, da je voz zdrčal hitreje navzdol. Kolikor bolj se je bližal vasi, toliko tesneje je postajalo profesorju pri srcu. Zapustil jo je bil pred petindvajsetimi leti, po pogrebu svojega očeta, in se ni več vrnil. Nobenega ni imel več tam, drugi so bili pomrli pred očetom, rojstna hiša je bila prišla po žalostnem naključju v tuje roke. čemu bi se bil torej vračal? A v njegovem srcu je bil ostal svetel in pobožen spomin na njo, nekaj lepega, nenadomestljivega se je oglašalo v njem, kadar so mu misli splule ob težkih urah tja pod zeleni hrib, tja med solnčne vrtove in na nikdar pozabljene trate. Ljuba mu je bila takšna, kakoršna je bila in ničesar bi ne bil pustil, da bi se izpremenilo na njej in okoli nje. Morala je biti in ostati takšna, kakoršna je bila, ker sicer bi ne bila več ona. In sedaj ta izprememba! "Izgubil sem svoj rojstni kraj, nimam ga več," je pomislil in globoka žalost ga je obšla. "Ustavim se v črni toliko časa, da se odpočijem, a potem se poslovim od tukaj in se ne vrnem več." Bilo mu je, kakor bi mu bila umrla mati vdrugiČ, kakor bi bile megle zakrile vse to lepo gorsko zakotje v temo in v strupeno vlago. "Morda sem pa samo nevoščljiv," je pomislil zopet. "Nevoščljiv, da si je ljudstvo pomoglo iz uboštva in bede ter postalo bogato in srečno. Z napredkom je meralo priti v vas tudi blagostanje, vse se je moralo povzdigniti k boljšemu. Kdo bi kaj takšnega ne želel svojim soroja-kom? Pa kako bi naj bil nevoščljiv, saj niso bili ljudje tod nikdar ubožni, premožnejši kakor drugod so bili že od nekdaj." Zmajal je z glavo in polglasno si je govoril: "Ne ,ne, nekaj mi pravi, da ne biva tukaj več ona nekdanja sreča, da ta izprememba ni-prinesla blagoslova in od tod žalost moje- dil, da bi srea. Moj Bog, koliko žrtev je morala prinesti vsaka hiša, vsaka rodovina, telesnih in dušnih, da se je vas tako nališpala in naošabila, da je izpremenila nekdanje ponižno in jasno lice v sedanjo nadutost. Naj mi kdo reče, da sem nazadnjak in mračnjak, da sem nasprotnik vsake- mali ravnici sredi vrtov in nik-jmu napredku svobodno mu. Srce mi pravi, da v ta kot ni prinesla kultura svojih dobrot.. Voz se je ustavil pred gostilno v vasi. Profesor je dvignil glavo in zagledal nad vrati z velikimi zlatimi črkami napis: "Hotel pri zlatem levu." Stopil je raz voz in potem skozi široko, tlakovano vežo na desno v gostilniško sobo. Tu je bilo urejeno vse po mestno, mestno oblečen tudi gostilničar, ki se je došlecu poklonil s smehljajem okoli usten. Belo oblečena in načička-na natakarica z visoko dehtečo frizuro je sedela pHlmizj in pisala jedilni opoldanski Itst "Vse moderno/" se je bridko nasmehnil profesor sam pri sebi in sedši za mizo naročil čašo piva. Ko mu je natakarica postregla, se mu je približal gostilni čar. • "Gospod je gotovo prišel na letovišče, kaj ne? Oh, letos je vse polno tod, večji del sami Tr-žačani, Italijani seveda. Dobro 3e počutijo pri nas, izvrsten gorski zrak, udobna izborna stanovanja, kuhinja nemška in laška in vse tako čudovito ceno, tako ceno..." \ ."Torej tudi letoviščarji in celo laški," je skoro na glas vzdih-nil profesor. "Tudi ta zalega se je vgnezdila tukaj!" "Kaj ste rekli, gospod?" "Menil sem samo, da ne mislim tukaj ostati, da si samo nekoliko ogledam kraj ter jutri zjutraj zopet odidem," je odgovoril profesor. "Ah škoda," je dejal čmer-no gostilničar ter počasi odhajal iz sobe. 'rr Po obedu je profesor nastopil svojo pot po rodni vasi. Ljudje, srečujoči ga, se niso več ozirali za njim kakor v nekdanjih časih, celo pozdravil ga je le malo-kateri. Vajeni so bali že tujcev, ki jim niso bili nič novega. Profesor se je oziral po obrazih, mimo njega hitečih, toda zaman se je trudil, da bi v tem ali onem zapazil starega znanca. Vsi so mu bili tuji, zaman se je tru- je bila nekdaj lastna tej ali oni rodovini. Vse se mir je videlo brisano in posirovelo, izginila je vsa nekdanja plemenitost. Dospel je pred Bvojo rojstno hišo. Prezidana in popravljena je bila od zunaj, nad vhodom se je šopil kamenit balkon. Lepša je bila kot nekdaj, neprimerno lepša, a bila mu je tuja, nič več ga ni vabila k sebi kot nekdaj. In one jablane na trati za hišo, skrivljene in nagubane, so.bile videti, kakor bi se sramovale prenovljenega zidišča in novih gosposkih ljudi v njem. Ozrl se je na pročelje in na okna, neka pla-host se ga je polastila in pospešil je korake. Vse drugače, vse tuje, pa naj se obrne na desn6 ali levo. s Trden je bil njegov sklep, da odide takoj drugo jutro. Toda v tistem hipu se zablešči gori pod gozdnim robom v jasnih solnčnih' žarkih majhna hiša. Profesorju zastane nehote noga in obraz se mu zasveti, kakor bi ga bila ob lila večerna zarja. In posilijo ga spomini, lepkin topli kakor dih pomladnih sap, da se zbudi v njegovem srcu vse nekdanje hrepenenje. "In ti si še takšna, kakoršna si bila! Kolika nehvaležnost, da sem se te spomnil še le sedaj!" (Dalje sledi.) Edina slovenska banka v Clevelandu, Ohio. PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. GLAVNI URAD: 6131 St. Clair Avenue GLAVNIČNO PREMOŽENJE POL MILIJONA DOLARJEV CELOTNO PREMOŽENJE NAD 6 MILIJONOV Na tej slovenski banki vlažita denar bres skrbi ta vam Kadar hočete petfstl denar v stare domovino, paiijets ga najceneje pa aaU tanki SPREJEMAMO HRANILNI VLOGI TUDI PO POSTI KOSE Garantirane starokrajske kose drugo orodje raapotlljamo na vse kraje. Kose, zvine "KOMET" so rešila. da Jim niso nobene druge par. Cene so: Kose "KOMET." s rlnko ln ključem 26. 28, 30. 32 palcev dolge, tf.90. Ako vsamete 6 kos skupaj, so po $2.25. Kose "POLERANKE," malo olje. 30 do 33 palcev dolge, pa $1.50. Kosiftča prav lepo isdelana lz Jsvo-rovega lesa, po $2.00. Klepalno orodje, ročno kovano ln teftko. po $2.00. Brusilni "Bergamo" kamni, po 50 centov, večji po 75 centov. ^ Motike. ročno kovine. Poskusite te to boste hoteli več ameriških, cena $1.40. Srpi, veliki sa klcpatl, po 86 centov. Ribetni pa repo ribati. po'$L3$. NemSke brtvne blitve, garantirane, po $2J6. i Z naročnino pošljite postno nakaznico (Money Order), poštnino plačamo mi.__j STEPHEN ST0NICH P. O. Box CHISHOLM, S68 MINN JOSIP KLEPEC, javni notar 1$7 N. Chicago St JOLIET. ILL. THiiii»mmTmTOrrTTTTi»itMi»»»m»»t»»» The International Savings and Loan Co. (SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA) v lastnih poslopjih * 6235 St. Clair Ave. 819 East 185th St. CLEVELAND, OHIO Obrestuje vaft denar po Poeojaje rojakom 5% Domača hranilnica fJstanovljena L 1*16 Direktorji, delničarji ln vlagatelji so poznani develandskl Slovenci in Hrvatje "iifii»Hii»i»iiminm»tnm»ii liuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiimnnnttmttt JOSIP ZELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, OHIO 6562 8T. CLAIR AVENUE TeL: ENdicott 6563 COLLIN WO O D £ KI E. 152D STREET 452 TeL: URAD: ' TeL: >11$ Avtomobili in bolnlikl vos redno in ob vsaki uri na razpolaga Ml smo vedno pripravljeni s najboljšo postrežbo iiiiit:i[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiMiiiii;iii:iiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinn7 ZANIMIV dnevnik imate v svoji hiši, ako zahaja v vašo hišo 'Ameriška Domovina9 M Izhaja dnevno. Prtoaka vse rvetovne novice, slovenske vesU lz cele Amerike, krasne, ori-flnalne povesti, članke ter dosU za lalo to sa pouk. Naročite se. Naročnina po Ameriki le $5.50 a celo leta Lepe tiskovine ' | lahko naročite ob vsakem času v tiskarni "Ameriftke Domovine," vam bodo točno to po najbolj smernih cenah postregli. Se priporočamo Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. J KOSE Is najboljšega Jekla, t rtn-čkom, 24. 26, 2$, 30 in 32 palcev dolge...------------------------- Sest kos pa_______________....... Klepilno orodje po $1.25 to Pralca po 36 in ............66 Motlka------------------------------------ Srp..........................—...........— Brusni kamen "Bergamo"...„ Rlbežen za repo s dvema "$L7S $1.56 PoStnina prosta MATH. P E Z D I Box 772 City HaU Sta. New York. N. T. 6J6 iM 1.15 R SKUPNA POTOVANJA PRVI IZLET V STARO DOMOVINO PRIREDI KRANJSK0-S10VENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA na svetovnoznanem, modernem brzoparniku CUNARD LINIJE Rojake, ki so to poletje namenjeni v stari kraj, opozarjamo na sledeče ugodne prilike za potovanje: Na AQUITANUL 17. junija, bo skupno potovanje Jugoslovanov na izšel-niSkl kongres v Zagrebu pod vodstvom g. Ekerovlča od Cunard linije. BERENGARIA, 20. Junija, bo vozila izletnike KSKJ. Tudi nečlani lahko potujejo ob tej priliki. Na PARIS-U. 1. julija, priredi Francoska linija drugo skupno potovanje ameriikih Slovencev v start kraj. Potnike bo spremljal znani to izkušeni spremljevalec g. Avgust Hollander iz Clevelanda. Pridružite se mu tudi vi to vam gotovo ne bo tal! Ako telite potovati s kako drugo linijo all parnikom, vam tudi lahko ustretemo. ker mi zastopamo vse vatne linije. Za nadaljna pojasnila se obrnite na LEO ZAKRAJSEK MidtownBankofNewYork iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmmtmwmnma F. KERZE, 1142 Dallas Rd. N. E. CLEVELAND, O. K. S. K. J. Društven: Kadar naročate zastave, to drugo, pazite na moje ime to naslov, če hočete dobiti najboljie blago za najnltje cene. Načrti to vaord ZASTONJ I iniiiuiiiiiiniiiinniiiinmnma«mwm rfr HOČETE CITATI ZANIMIV IN POUCLJIV DNEVNIK? Ako tako/tedaj se naročite na najstareJU slovenski list v Ameriki "AMERIKANSKI SLOVENEC" ki se izdaja za katolllke Slovence v Ameriki 8TANE LETNO: L*tao Polletno . Četrtletno ZA ZDR. DRŽAVE ..ti.M ..»1.60 ZA CHICAGO IN INOZEMSTVO Letno___JMt Polletno Četrtletno -»i.tS "Amerikanski Slovenec" ze tiska v lastni tiskarni, ki Je edina slovenska katolitka tiskarna v Ameriki, katero priporočamo cenjenim društvom knjigarno v so na trgu. Slovenec" Ima obenem največjo Ameriki, v kateri se dobe vse slovenske knjige, ki Plilte po brezplačen cenik na: Amerikanski Slovenec 1849 West 22d Street. Chicago, m. S* O O o o o o o o o o o o o i> O o o o Našim trgovcem |e dobro zaana al]adaa postrežba nate banka. Ugodnosti, ki jib prejems)« od nas potom svojegs čekovnega računa so mnogovrstna. Tndi vi ste lshko istih deležni ako imate ULOŽEN DINAR KA ČEKOVNI RAČUN ter bi nas veselilo vam dati nadaljna pojssnils v ti zadevi. Mnoga nafta drufttvs pla&ftef« svoje Izdatke s teki, izdanimi na nafto banko; istotaks K. S. K. J enota v svoje zadovoljnost aaii SSB> , --— - ^ Izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, kar je vsak tek registrovan z Vaftim podpisom, ako bi ga v aločaja izgubili. Na« kapital in rezervni sklad v vsoti vat kot 974M66. le snk vnr-I sa vaft denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON Sft. Wa II JOLUT, fLU a 1-111 iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBmiiii^ 636—»th Ave. New York. N. T. BERENGARIA ki odplaje is NEW TORKA dne 20o junija -- __ . _ v "LMeax" na Praneookem, pokojnega Rov. Prank S. Snftteriiča; tako ae bodo kjar bodo po«—till grob "Malo Cvetke Sv. Terezije." izletniki tndi korporativno adeleiili slavlja ikofa Bodo al ogledali Paris In drnge znamenitosti na Barage, ki ae bo vrHlo v Ljubljani dne 16. jnlija. V LJnMJani bodo počastili grob Slo- Glede potnih listov, permltev, rožnih listkov itd. pljMlrJe In ustanovitelja K. S. K. Jednote P*Ue na: ^^ JOSIP ZALAR, glavni tajnik KSKJ. * 1004 No. Chicago St, Joliet, 111. DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam Jedilne dttave, Knajpovo ječmenovo kavo in im-tortirana zdravila, katera priporoča lfagr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK PlHte po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina sa kaj se rabL V ceniku boste nalll le mnogo drugih koristnih stvari. MATH PEZDIR Box 77*, City BaB Stal New York. N. T. MIDTOWN BANK at his home. He was injured two weeks ago while at play with the schoolmates at the SS. Cyril and Methodius School.. The Misses Pauline Virant and Stanza Skok visited at Mil waukee recently. Miss Mary Suscha recently entertained a number friends at a party, which waS given at her home. The guests consisted of the S. Z. Z. bowling team. A nice time was reported by all. Mr. Jacob Prestor, president of the Finžgar Dramatic Club and instructor, and member of the church committee, will leave for Europe shortly. -o- WHAT THE BOSS WANTS Up in Canada there is a successful business concern that expects, as most successful concerns do, that every' employe shall do his full duty, says the Houston Post. To assist him in the task that concern places conspicuously before him these "Ten Demand-ments" which every working boy will do well in observing: 1. Don't lie. It wastes my time and yoiys. I am sure to catch you in the end and that is the wrong end. 2. Watch your work, not the clock. A long day's work makes a long day short; and a short day's work makes my face long. 3. Give me more than I expect, and I will give' you more than you expect. I can afford to increase your pay if you in- , crease my profits. 4. You owe so much to yourself you cannot afford to owe anybody else. Keep out of debt, or keep out of my shop. 5. Dishonesty is never an accident. Good men, like good women, never see temptation when they meet it. 6. Mind your own business, and in tim^ you'll have a busi ness of your own to mind. 7. Don't do anything here which hurts your self-respect. An employe who is willing to steal for me is willing to steal from me. 8. It is none of my business what you do at night. But if dissipation affects what you do the next day, and you do half as much as I demand, you'll not remain long with me. 9. Don't tell me what I'd like to hear, but what I ought to hear. 10. Don't kick if I kick. If you're worth correcting, you're worth while keeping. o- were so fortunate as to have an income of fifty thousand or a hundred thousand dollars a year. They would live without ostentation, in moderate luxury; they would travel; they would aasist all their needy relatives and friends; they would contribute generously to all good causes. ' So it is a comparatively sim pie matter for anyone to plan a satisfactory disposition of his income if only he were rich— just rich. But suppose you happened by some freak of fortune or your own outstanding ability as a money-maker to become one of the very rich —one of those Whose income is to be reckoned, not at a hundred thousand dollars a year, but at five hundred thousand or a million dollars a year. The richer one is the more difficult must become the problem what to do with the money. Divide most of the surplus income among the employes in the industries from which it %omes, advises one person. But it has been demonstrated that to pay in one department of industry or in a single establishment wages that are far in excess of the market value of the labor is to the disadvantage of the general pubic. Employes in other departments or establishments, stirred by jealousy, insist upon an increase in their wages; that increase can only be granted through increasing the cost of the product to the consumer. So, if you were nbt merely rich, but overpoweringly rich, what would you do with your money? Some persons distribute vast fortunes in endowments to colleges and schools and hospitals, in tfoe promotion of scientific research, in gifts to museums and libraries. One very rich man in Philadelphia has devoted his entire fortune of $60,000,000 to establishing an orphanage—not merely a boarding house for orphans, but an institution that shall furnish the orphan children admitted to it with an education that will insure their being useful and self-support ing citizens. When one reflects that the total endowment of Harvard University is not much more than $60,000,000 the possibilities for usefulness of Mr. Her-shey's orphanage with its generous endowment are not easrly to be grasped.—Selected. o—— Church Organ Installation of a new organ in the Mother of God church, Waukegan, III, to be completed this week will be followed by a church concert jSunday, June 7 at 7:30 p. m. The organ will be blessed by Rev. M. J. Butala, pastor. The ceremony will be followed by the concert program headed by John Kovacich, church organist, and Placide Gedge, guest artist. - The complete programi Blessing of new orgai^M|J Rev. M. J. Butala, Pastor. Festal Postlude in "C"—By George Noyes Rochwell (Pla clde Gedg). * ** Chorus Mother of God Choir, 'Večerni zvon," by Ignatius Hladnik (John Kovacich). Solo "Ave Maria"—hy Rose-wig,' John Hladnik (Placide Gedge). Organ solo "The Rosary"— by Uerin (Placide Gedge). Duet "Veni • Jesu"—by C Bohm, Miss Valentine Umek, Miss Mary Jappel (Placide Gedge). Chorus Mother of God Choir —"Prošnje," by Joseph Gruber (John Kovacich). Organ solo Offertoire in "B" Flat—by Edward M. Reed (Placide Gedge). Tenor solo "Heart of Hearts' —by C. Bohm, Ignatius Grom (Placide Gedge). Chorus Mother of God Choii —"Ave Maria," by Ignatius Hladnik (John Kovacich). Organ solo "Repent Ye"—by Frederic Van Normau (Placide Gedge). "To a Wild Rose" (Placide Gedge). Chorus Mother of God Choir "Kraljici Mariji," by Anton Foerater (Johq Kovacich). u—Mother of MOTOR CLUB SURVEY SHOWS 32,000,000 U. S. DRIVERS Special Services During the month of June there will be" services ever£ Tuesday evening at St. Roch's Catholic church. These services are to be for the benefit of better times which we hope wiB come around again real soon. We hope that all La Salle Slovenes will be on hand every Tuesday evening during the month of June. There were 32,000,000 driers in the United States as compared with a motor vehicle registration of 26,500,000 on Jan. 1, 1930, according to a statement issued from the American Automobile Association through the Hoosier Motor Club. This was the highlight of a survey conducted by the national motoring body to determine the ratio of drivers to cars throughout the country. Among the things disclosed by the survey are; • 1. That drivers exceed motor vehicle registration by 5,500,-000. 2. That there are 1.2 drivers to every registered motor vehicle. v 3. That of the people eligible to drive, that is, persons 15 years of age and over, numbering 84,000,000, one out of every 2.7 persons drives a car. 4. That of the 32,000,000 operators on the streets today, 22,000,000 are in states where I phyi it is not mandatory that all ffio- l bile. Benediction—Mother of God Choir (John Kovacich). Recessional Triumphal March by A. M. Shney (Placide Gedge). . -0- - Elect Officers The Roaming Dramatic Club of Chicago, 111., at its last monthly meeting elected the following to office: Mary Gottlieb, re-elected to the presidency; Nick Kaiser, vice president; William Kure, secretary, and Julia Gottlieb, treasurer. The. club, composed of young people has been organized since last November and during that course of time presented three plays and a dance to the public. The presentations were well re ceived and the yoUthful St. Stephen's parishioners are now making plans for their fall season. The summer months will be devoted to outings and out door activities. SEE FOLLIES A number of Waukeganites saw the presentation of "Follies of Oar Page" and were greatly pleased with the entire program. /The boys have placed aa order for one carload of the special "potica" made by Inch A Co. for the Starvation Army of Hoboken. o Chance for Patriotism Deaf, dumb and blind World War veteran is cured by falling down stairs. Won't somebody please place some banana peelings on the steps of the Capitol at Washington? 9t,Marys N . J. 111. REVIEW OF FOLLIES " (Continued from page 7) St. Mary's, No. 79, Waukegan, 111., collector of laurels. Reading from left to right, top row: Mr. John Cankar, president of St. Mary's lodge; Rev. M. J. Butala, pastor of Mother of God church; Mr. Frank Opeka, supreme president of the KSKJ. Bottom rowr Mary Treven, Mary Stanzak, Captain Jennie Zalar, Mary Jeffers and Pauline Treven. The order of pin toppling*1 making for the record of St. Mary's team, No. 79, Wauke gan, 111., started April 19,1931, when the crack pinsters defended their title by a total of 67 pins to beat the St. Anne's team of the same city. According to previous attempts and rumors it seemed as if St Anne's would fall into the first place berth, especially after they led in the first game with 712 pins. The Marys leaned on the ball and cracked 723 to lead the match with a margin of 67 pins. The St. Mary's team is composed of ladies well known in North Chicago and Waukegan is well as in KSKJ circles. Competition was strong this year, but perhaps the team was a family affair. Witness: Captain Jennie Zalar and Mary Jeffers are sifters, and Mary and Pauline Treven are sisters while Mary Stanzak, known as Mary Repp, is a cousin to the Trevens. Added to that they are all sisters, since they are al1 members of the KSKJ .lodge. The young ladies hope that the next season will bring bigger and Itrtnger competition with a host of ladies' teams to toe the mark at the next tournament, which will be held at the Waukegan Recreation Al leys, Waukegan, 111. MEMORY DATA A recent study made by the psychology classes of the University of California has yielded some interesting data on childhood memory. "While the average age at which the students could call upon their memories for impressions is 3.57 years for girls and 3.30 for boys, some of the subjects were able to recall incidents that befell them as early as 6 months, 1 year and 6 months have any doings, Father Ed ward, Mr. John Zefran, past president of St. Stephens, and the Supreme Officers, Joseph Zalar, Mrs. Louise Likovich and W. P. Kompare. Supreme Spiritual Director, Father John Plevnik sent a telegram that expressed his regrets at his in ability to attend. After the show, the merry bunch of troupers and their guests had supper in the St Stephen's church hall, Frank Banich, president of the sport club acting as toastmaster. It was there where the show real ly ended as it was found that a lot of entertainment was left in their systems. Speeches were heard and applause given to those who helped to make the affair a success. Mr. Joseph Zalar, supreme secretary expressed the hope that the "Follies" would be played in al nearby communities as in his opinion, it certainly was a big boost for the KŠKJ. A large crowd attended the dance in the evening at which crooned a lively and excellent orchestra. It was not until the wee hours of the morning that we could say "It was the end of a perfect day." -o- SMILE Smile every time you get the chance—it's the chance smile that wins. Smile if you're thin—laugh if you're fat—and if you're neither—just grin. Smile at hard luck — the fates may think you like it and quit. Smile and never let the sun set on your troubles—set on them yourself. Smile at the past and you and t year,." The majority ^""// awake. the early .memories were of unpleasant events. The women recorded 42.6 per * cent unpleasant and 35.2 per cent pleasant. The figures for the men were 53.2 per cent and 25 per cent, respectively. The remainder was of various degrees described as doubtful or mixed. What we would like to know it what radio announcers used to do before they were radio announcers. torists'take an examination as to their1 ability, mental and physical, to drive an automo- —o- JOES CRIPPLED The St. Joe baseball team of Waukegan will be a bit short-handed this season. With Bailey, Lefty Artac and Bobo Novak out of the lineup because of injuries and illness, the boy? will be without some of the old reliables. For this season the Waukegan boys have been going pretty strong. To date they have four victories to their credit and no losses. and you'If laugh in your sleep. Smile when you fail, and you'll die laughing at your success. Smile when you're mad— and try to frown when you're happy. Smile at a dime and it will look like a dollar. Smile if it kills you, and you will die with a grin on your face. Smile every time you think of it, and you'll soon get the habit. Chicago Sodality Girl. -o GAME CARDED The Waukegan St. Joes KSKJ baseball team is making its initial trip to Joliet on Sunday, June, to meet the Joliet boys in one of the opening games of tye Midwest KSKJ Baseball League. Miss Louise Nasebeny has recently obtained a position in the^office of the Recorder of Deeds in Will County, court house, Joliet, 111. Miss Nasebeny is a member of our active branch No. 108: Mr. Joseph E. Kochevar of lodge No. 29 was last week appointed clerk of the Board of Local Improvements, city of Joliet. Mr. Joseph Zalar, our supreme secretary, received appointment to the Fire and Police Commission, city,of Joliet. William Hennessy, the yewly elected mayor, made the appointments. The Slovenes of Joliet and Will County have made considerable progress in gaining recognition during the past year— and how proud the KSKJ is of the progress and those representing our element, they being our own brothers and sisters. The Many Proud. —DEADLINE 8 A. M. SATURDAY— O POTICA RECIPES How to make the dough: % pounds of butter, 1 pound of flour, about on* sifter full 2 eggs. Water, sufficient to fill on* eggshell. Mix this on a bread board until it looks like butter. Put it away to set until the next day. Work the dough until it is soft, and on the third day you roll it out, until it is as thin as possible (about the same as wh^n you make noodles. On the third day you fix the inside of the potiea. Inside of potiea: 1 pound of walnuts and 1 pound of almonds, grind together. 6 egg yolks, 6 egg white* well beaten. ■ 1 cup sugar. 1 tablespoon of cinnemon. »4 pound of butter. 1 tablespoon of vanilla. 1 pound of currents. 1 pound of raisins. l/f slice of citron. Mix this all together with the exception of the egg whites Spread this mixture on the thin dough and then spread the egg whites on top of this mixture. Then roll this into a long roll and bake in a slow oven for about an hour. This makes about four rolls of potiea. This potiea never drys out. You can keep it as long as you wish. Miss Frances Marolt. Dough: 2*4 cups flour. 2 eggs. 2 teaspoons sugar. 1 cup milk. 1 cake of yeast. y* tablespoon salt. Filling: * 1/2 cup cream. Vr pound butter. 1,4 pound raisins. % pound ground johnny bread. 1 egg beaten. Mix all incredients in order given, for dough. Put in warm place let stand for one hour. Until it rises then roll out the dough and spread the filling on evenly. For flavoring use sparingly of cinnamon, a few drops of vanilla and some ground emon rind. Then roll up and put in pans desired and let it in the pan for ten minutes. (Don't jar or move at all or it will not rise). Then put the potiea in the oven and bake for one hour. The yoke of the egg beaten and spread on top for color, before placing in oven. The oven should be 350 degrees. MoUie Vojsak. o- BOOST K. S. K. J. SPORTS! " aru. _ of the Seven Dolors? (Continued from last week) Dreves snd Blume (Amalec-ts hymnica) have published a large number of rhythmical offices, sequences, and hymns for the feast of the Compassion, which show that from the end of the 15th century in several dioceses' the scope of this feast was widened to commemorate either five dolours, from the imprisonment to the burial of Christ, or seven dolours, extending over the entire life of Mary (cf, XXIV, 122-53; VIII., 51 sq., etc.). Toward the end of the 16th century the feast spread over part of the south of Europe; in 1506 it was granted to £he nuns of the An-nuciation under the title "Spa-smi B. M. V.," Monday after Passion Sunday; in 1600 to the Servite nuns of Valencia, "B. M. V. sub pede Cruels," Friday before Palm Sunday. After 1600 it became popular in France and was termed " Doni inae N. de Pietate," Friday before Palm Sunday. To this latter date the feast was assigned for the whole German Empire (1674). By a Decree of April 22dv 1727, Benedict XIII extended it to the entire Latin Church, under the title "Septem dolorum B. M. V." although the Office and Mass retain the original character of the feast, the Compassion of Mary at the foot of the Cross. At both Mass and Office the "Stabat Mater" of Giacopon* da todi (1306) is sung. ((To be continued) PRESENT PROGRAM The Jugoslav Federation Club, a newly organized society of Sheboygan, Wis., consisting of ten Slovenian and four Croatian societies sponsored its initial program Saturday, May 23d, which proved to be a huge success. Some of the numbers on the program consisted erf two short playlets one in Slovenian and the other in Croatian. Miss Elsie Sebanz and Mrs. J. Mohar presented two vocal selections after which they responded to an encore. The Croatian string quintet players also favored the audience with delightful selections. The club was formed to combine the members in friendly relationship. The last business meeting which' was on May 25th, was thoroughly a business one. It was presided over by Mr. Matthew Muzenich. A committee was elected to look in the matter of obtaining Slovenian and Croatian literature ior the people of the local' library. The following comprise the committee: Mrs. Marie Prisland, Miss Pauline Virant, Anton Kolar, Anton Borase and Matt Muzenich. A petition was to be drawn up and presented to the Public Library Board members soon. Sheboyganite. -o- FATHER SHOULD BE PAL TO SON Every boy has a right to his dad. He has a right to know him—to have him for a "pal." For many times we hand the boy over to his mother and let it go at that. Many fathers wonder why they have not much influence or control over their boys when they get older. The real reason is that they never took the time and trouble to become real friends with them when they were small. They were either too busy or too tired. A good many thousand boys who have "gone wrong" would have "gone right" if they had had companions in their fathers. And aside from what it does for your boy, the time you give in making friends with him will be one of the best investments of time for yourself you ever made.