ISSN 0350-5561
9 ,,UJJU
za konec tedna
Spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami bo.
Ni
o
59 let
številka 21
četrtek, 24. maja 2012
Vonj po poletju?
Ko majsko sonce, ki ga je letos manj kot bi želeli, dneve ogreje nad 20 stopinj Celzija, nas kar samo vleče k vodi in osvežitvi. V Šaleški dolini jezera nudijo veliko možnosti za sprostitev, tudi rekreacijo. Prav poseben šport je tekmovanje modelarjev
s čolnički na motorni pogon, ki se pogosto odvija na Velenjskem jezeru. Ob koncu tedna so tam pripravili mednarodno tekmovanje za pokal Mestne občine Velenje. Tako modelarji kot gledalci so uživali v tekmah in lepem pogledu v naravo. Že v ponedeljek se je vreme sfižilo, mi pa držimo pesti, da bo konec tedna spet sončen in dišeč po poletju.
■ bš, foto bz
Ceste do konca prihodnjega leta
■■B
Želja po vrtcu ima dolgo brado
rs
Sestka?
Šoštanj - Zapletov okoli šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj smo že kar navajeni, a zadnji je res zaskrbljujoč. Alstom je kot skrajni rok za pridobitev državnega poroštva postavil 20. maj, pa bil potem pripravljen čakati na sejo odbora za finance in monetarno politiko, ki naj bi o tem odločala včeraj. Kar pa se verjetno ni zgodilo (vsaj do zaključka redakcije ne). HSE in TEŠ sta poslala pristojnim ministrstvom
več dokumentov v katerih dokazujeta, da bodo izpolnili sklepe vlade. To zagotavlja tudi direktor TEŠ mag. Simon Tot: »Že zdaj smo cene znižali za nekaj deset milijonov in izpolnili bomo tudi vse druge zahteve vlade.« To je med drugim tudi cena premoga, ki ne bo presegla 2,25 evrov.
Kljub vsem tem zagotovilom pa so koalicijske stranke v torek predlagale umik te točke z dnevnega reda, ker so ocenile, da zahtevani pogoji niso izpolnjeni, končno odločitev pa naj bi o uvrstitvi na dnevni red sprejeli neposredno na odboru.
■ mz
Rokomet je za naju resnično nekaj lepega
1,80 EVR
VELENJE
Večina z
doplačilom
Milena Krstič - Planine
Mnoge starše otrok, ki obiskujejo vrtec, v teh dneh pestijo poračuni za nazaj. Treba jih bo poravnati. Marsikje so se dogovorili, da bodo to lahko naredili obročno, pa vendar. Za kolikšne zneske gre, v vrtcih še ne vedo točno, ker spletna aplikacija s centrom za socialno delo, ki odločbe izdaja, še ni vzpostavljena. V vrtcih imajo vpogled vanje le v tolikšni meri, kolikor jih z odločbami seznanijo starši, ki so te že prejeli. Vse pa so zaprosili, da to storijo, da bodo lahko čim prej »poračunali« za nazaj in izstavili »prave« račune za naprej.
Vsi pa novih odločb po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kije prinesel tudi novo ureditev na področju socialnovarstvenih pravic, še nimajo. Po novem v skladu s tem zakonom o vseh socialnih pravicah odloča le še center za socialno delo po enotnem postopku, upravičenec pa za vse pravice - tudi za znižano plačilo vrtca - uveljavlja le z eno vlogo. Tisti, ki odločb še nimajo, ne vedo, koliko bodo po novem plačevali za otroke, ki obiskujejo vrtec. Dodatno skrb pa nekaterim povzroča tudi to, da še ni znano, kako bo s sprejetjem varčevalnih ukrepov, ki za drugega otroka predvidevajo 30-odstotno plačilo. Ko smo se v enem od vrtcev v Šaleški dolini pozanimali, kolikšen je delež poračunov - pri tistih, pri katerih je to že znano - v plus in kolikšen v minus - so povedali, da je bila med odločbami le ena taka, po kateri bo treba nekaj malega staršem vrniti, vsi drugi bodo morali doplačati in plačevati več.
To sicer še ni vplivalo na vpis otrok v vrtec za novo šolsko leto. Kako bo septembra, ko se bo to začelo, pa se bo še pokazalo.
■
Biseri
maturantskega plesa 2012
Vila Bianca, četrtek, 24. maja, ob 19. uri
Razglasitev najbolj domiselno in izbrano urejenih maturantov in maturantk po izboru bralcev Našega časa in strokovne komisije.
Vabimo vas na prijazno druženje, ki ga bomo popestrili s kratkim kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali dijaki Šolskega centra Velenje in priljubljena pevka Tanja Žagar.
Organizatorji:
Naš čas, Šolski center Velenje, modni kreatorki Jelena Stevančevič in Petra Meh
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
s
24. maja 2012
lokalne novice
Mlekarni prestižna certifikata
Arja vas - Mlekarna Celeia iz Arje vasi je v minulih dneh prejela dva prestižna certifikata. Inštitut Ekvilib in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ji je podelilo certifikat Družini prijazno podjetje, mednarodno združenje poslovnih komunikatorjev IABC pa ji je podelilo prestižno evropsko priznanje Emerald za projekt prenove blagovne znamke Zelena dolina. Priznanje bodo mlekarni podelili prihodnji mesec v Londonu. Poleg mlekarne je v Sloveniji ta certifikat prejelo še 8 podjetij.
Marjan Jakob, direktor mlekarne, je ob tem izrazil zadovoljstvo, ker so njihova prizadevanja za kakovostne izdelke in skrb za potrošnika opazili tudi drugi. Prva tako si že nekaj časa prizadevajo za to, da bi bilo podjetje prijazno za zaposlene in tudi njihove družinske člane. Izrazil je prepričanje, da bodo v prihodnje nadaljevali po začrtani smeri.
■ tp
Košnja brežin reke Pake
Velenje, 23. maja - Če je vreme dopuščalo, je včeraj državni konce-sionar za vzdrževanje vodotokov, podjetje NIVO, d. d., Celje, začel košnjo brežin reke Pake na območju mestne občine (MO) Velenje. Košnja bo predvidoma potekala 7 delovnih dni; če bo vreme slabo, bo trajala dalj časa.
Po Zakonu o vodah je upravljanje z vodami in vzdrževanje vodnih zemljišč v pristojnosti države, ki naj bi skrbela tudi za urejenost vodotokov. Vzdrževanje vodotokov se izvaja po letnem načrtu vzdrževanja, ki ga potrdi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije, Agencija Republike Slovenije za okolje.
Podjetje NIVO kot vzdrževalec vodotokov (koncesionar) na območju MO Velenje do 28. februarja vsako leto poseka oziroma obreže grmovje in drevje ter 2-krat letno kosi brežine vodotokov I. reda, med katere sodi tudi reka Paka. Prva košnja se opravi konec maja oziroma v začetku junija, druga pa v avgustu. Zakon o vodah tudi predpisuje, da so za čiščenje in košnjo brežin manjših vodotokov (vodotokov II. reda) zadolženi tudi lastniki priobalnih zemljišč, kar pomeni, da morajo brežino vodotoka urejati lastniki parcel ob vodotoku.
Pohod in odprtje ceste v Šaleku
Velenje, 27. maja - V nedeljo bodo v Krajevni skupnosti Šalek pripravili pohod po mejah krajevne skupnosti. Ta bo že peti po vrsti, vsako leto pa ga pripravijo ob dnevu mladosti. Na pot bodo krenili ob 9. uri izpred gasilskega doma v Šaleku, kot nam je povedala predsednica sveta KS Vladka Jan, pa bodo tokrat obhodili »stare«, nekdanje meje krajevne skupnosti, ob 11.30 pa bodo predali v uporabo še lani asfaltirano cesto v Zgornji Šalek. Po uradnem delu bodo pripravili še piknik na kmetiji Goršek, ki bo hkrati srečanje krajanov, saj si želijo, da se krajani čim več družijo.
■ bš
Iz občine Šmartno ob
Mlinarjeva zidanica
Občina Šmartno ob Paki je pred 5 leti odkupila Mlinarjevo zidanico, ki sodi med najstarejše in arhitekturno najpomembnejše vinogradniške stavbe na Slovenskem. Lokalna skupnost naj bi zidanico preuredila v objekt za protokolarno in promocijsko dejavnost.
Kaj se dogaja s projektom Mlinarjeva zidanica, smo povprašali na občinski upravi in izvedeli, da so aktivnosti upočasnjene, vendar ne mirujejo. Trenutno je izdelana grafična oblika idejne zasnove. Prav tako lokalna skupnost skupaj s tamkajšnjim javnim zavodom Mladinski center pripravlja obsežnejši program turistične ponudbe občine, v katero naj bi bilo poleg omenjene zidanice vključenih še nekaj zidanic oziroma vinogradnikov.
Kdaj naj bi projekt v celoti zaživel, bo v največji meri odvisno od uspešnosti pridobivanja denarja iz
radio(£*alfa
■ o
£ K
TJ CO RS CO
Stara lista skoraj prazna
Pričakujejo od 300 do 500 vlog
Milena Krstič - Planine
Velenje - Dejstvo je, da v Mestni občini Velenje dobro skrbijo za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih občanov. Stara lista za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj v najem, ki bo aktualna do sestave nove, je skoraj prazna.
Lista je bila sestavljena na osnovi razpisa iz leta 2009. Na razpis je prispelo 299 vlog, od tega so stanovanjsko vprašanje rešili 202 prosilcema. Nekateri so kasneje odstopili. »Na obeh listah, A in B, je trenutno za dodelitev stanovanja ali zamenjavo še 32 prosilcev,« pravi Blažen-
Ocenjujejo, da bodo v okviru razpisa stanovanjsko vprašanje rešili 200 prosilcem.
Blaženka Čujež:»Z bivalnimi enotami rešujemo najbolj pereče primere.«
ka Čujež, višja svetovalka za stanovanjsko gospodarstvo v tej občini. Njihove vloge bodo v postopku reševanja vse do konca leta oziroma do začetka veljavnosti nove prednostne liste, ki jo bodo oblikovali na osnovi razpisa, ki so ga objavili 10. maja.
Vloge bodo sprejemali do 29. junija. Ocenjujejo, da bo na ta razpis prispelo od 300 do 500 vlog. Kje bodo na voljo stanovanja? »Nekaj zaradi fluktuacije. Okoli 10 odstot-
kov stanovanj, ki jih ima v lastni Mestna občina, se letno sprosti. Gre za približno 80 stanovanj. Dodelili pa bomo tudi 132 stanovanj v poslovno-stanovanjskem objektu Gorica, ki je trenutno v gradnji.«
Za tiste najbolj nujne primere, ki ne morejo čakati na dokončanje postopkov, ima občina vedno na voljo bivalne enote. V lasti jih ima 16 na treh različnih lokacijah. Nekaj jih je zasedenih. »Z njimi rešujemo najbolj pereče stanovanjske težave, ko gre za družine z mladoletnimi otroki, ki si ta trenutek svojega stanovanjskega vprašanja ne morejo rešiti drugače. Pogoj je, da si te družine iščejo najemna stanovanja in da se tudi prijavijo na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj. Vedno imamo v hrambi nekaj bivalnih enot za nujne stanovanjske primere, recimo če pride do razdrtja družin, nasilja, razpada zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti, nesreče ali česa podobnega.«
Ustanovili krajevni odbor Rdečega križa
Velenje, 18. maja - V mestni četrti Levi breg vzhod, ki zajema Kardeljevo in Stantetovo ploščad ter okolico, so marca letos ustanovili krajevni odbor Rdečega križa (RK). Predsednica je postala Biserka Poznič, ki nam je povedala, da tudi zato, da bi se še bolj povezali s stanovalci tega strnjenega naselja in da bi morda med njimi lažje prepoznali tiste, ki so pomoči potrebni.
Prostore za delovanje imajo v prostorih mestne četrti, kjer pri vhodu že stoji tabla krajevnega odbora Rdečega križa. »Sem članica sveta mestne četrti, zato si želim, da bi ljudi v naši četrti spodbudili, da bi bili bolj aktivni in povezani hkrati. In tudi zato smo ustanovili krajevni odbor RK. Želimo si, da bi se večkrat srečali, se bolje poznali med sabo. Trenutno imamo 67 članov, oblikovali smo tudi odbor. Članarina -
Biserka Poznič: »Želimo si, da povežemo ljudi in jim tudi pomagamo.«
vsak je prispeval 5 evrov - je zadoščala, da smo naročili označevalno tablo in zastavo. Sicer pa smo takoj začeli delati,« nam je povedala Biserka Poznič. Doslej so pripravili zdravstveno predavanje o raku na prebavilih, ki ga je izvedla zdravnica Marina Žuber. 4. junija pa bodo pripravili meritve krvnih vrednosti in krvnega tlaka. Razposlali so še nekaj prošenj za donatorstva, nanje pa se je doslej odzvala le njihova mestna četrt. Upajo, da bo število članov še poraslo in da bodo njihove akcije vse bolj odmevne in dobro obiskane. Sodelovanje z območno organizacijo Rdečega križa Velenje pa je takoj dobro steklo. Zagotovo bodo letos pripravili tudi srečanje starejših krajanov mestne četrti, česar doslej niso pripravljali.
■ bš
raznih domačih in tujih evropskih razpisov.
Dobrodelni koncert
Na šmarški osnovni šoli že nekaj let deluje sklad Z roko v roki, katerega prednostna naloga je pomoč učencem iz socialno ogroženih družin pri plačevanju prispevkov, povezanih s šolsko dejavnostjo: to so plavalni tečaj, ekskurzije, šola v naravi ... V lanskem šolskem letu je sklad plačal nekaj manj kot 6200 evrov prispevkov. Vlog za pridobitev tega denarja je vsako leto več.
Poleg prispevkov donatorjev sklad za ta namen organizira tudi dobrodelne prireditve. Ena takih bo danes (v četrtek) ob 17. uri na prireditvenem prostoru ob Hiši mladih. Ob tej priložnosti se bodo predstavili trije zbori šole, zbor šmarškega vrtca, ansambla Navihanke in Golte ter Strašna Jožeta.
■ tp
Eni so bili, drugi so še razočarani
»Ogenj« le okoli Gorenja - Kozjanec, ki je razjezil policiste - Savinjčana v Ljubljano, Francozi v Radeče - Film o akciji Stari pisker
Kakšni smo ljudje! Ko je prejšnji teden odjeknila vest, da se policija ukvarja z nekaterimi zadevami v zvezi z Gorenjem, so nekateri že kar malo škodoželjno pomislili, da se maje tudi vrh tega podjetja. Še posebno, ko so slišali za hišne preiskave v Spodnji Savinjski dolini, so nekateri že »vedeli«, katero hišo imajo v obdelavi. Nekaterim pač nekateri vodilni niso všeč in bi jim bilo zato še kako lepo, če bi se jim kaj zalomilo. Sledilo je seveda razočaranje. Ne da ni bil »aktivno« vpleten nobeden z vrha našega belega podjetja, sploh nihče iz njega se ni znašel v tej zgodbi.
Po tem, ko smo se že »razveselili«, da bomo z varčevalnimi ukrepi, ki smo jih sprejeli, uspeli vsaj delno rešiti vse bolj potapljajočo se in proti Grčiji vozečo državno barko, so jo znova močno spravili v grozeče valove naši policisti. Ti se niso pustili kar tako pokoriti in so terjali celo razpis referenduma, da bi z njim odpravili nekatere ukrepe. Mnogi pravijo, da jih je k taki odločitvi v mnogo čem spravil minister za notranje zadeve Vinko Gorenak, fant z našega širšega območja, saj domuje na Kozjanskem. Od njega so mnogi pričakovali, da bo bolje razumel zahteve policistov, saj je to bil nekoč tudi sam, in to v Celju. Pa jih ni. Predvsem pa jih je večkrat ujezil s svojimi izgovorjenimi ali zapisanimi izjavami. Še posebno je bil kritičen v pisanju na blogu. Sicer pa je na vzhodu naše regije poznan tudi po pisanju kolumen v tamkajšnji tednik. Policisti so tako, pravijo nekateri, zaradi njega močno obremenili ministra za delo itd. Andreja Vizjaka, ki se mora pogajati z njimi, da bi vendarle našli skupne rešitve in s tem rešili državo. Mnogim Slovencem pa stavka policistov kar godi, saj pravijo, da izrekajo veliko manj denarnih kazni. So pa tudi taki, ki jim očitajo, da so zaradi svojega nedela krivi za nekatere prometne nesreče.
V	teh dneh, ko so v Celju zaprli sejemski četverček, na katerem je bila v ospredju energetika, predvsem alternativni viri energije, nekatere zanima, kako uspešna je bila pot Rudija Kronovška, » očeta« braslovške Termotehnike, znanega podjetja za izdelavo toplotnih črpalk (Kronovšek je njihovo proizvodnjo svoj čas vodil v Gorenju) in braslovškega župana Branimirja Strojanška k ministru Radovanu Žerjavu. Ta naj bi se bil po enih informacijah »zavzel« za to, da bi to podjetje le dobilo dovoljenje za gradnjo novih obratov, po drugih pa naj bi se le natančneje informiral o težavah, da bi videl, če lahko kako pomaga. Tudi mi smo že poročali o prostorskih težavah tega podjetja, ki si že veliko let prizadeva, da bi gradilo nove večje obrate na zemljišču, ki ga že ima na voljo.
V	Radečah pa je županja Rafaela Pintarič gostila Francoze. Prišli so na »oglede«, saj se zanimajo za vnovičen pogon tamkajšnje papirnice, kije šla v stečaj. Že drugič v kratkem času pa so na našem območju predstavniki slovenskih občin. Pred časom so na seji ZOS-a, Združenja občin Slovenije, v Šentjurju razpravljali o regijskih projektih, v torek na seji SOS-a, Skupnosti občin Slovenije, v Zrečah govorili o možnostih financiranja občinskih projektov ter o problematiki v predšolski vzgoji.
V	dneh, ko smo se v Topolšici spomnili obletnice podpisa kapitulacije nemških sil, so v Celju znova obudili spomin na eno najdrznejših akcij partizanov. Skupina je namreč iz celjskega Starega piskra rešila veliko število slovenskih zapornikov. O tem so zdaj posneli igrani, a dokaj dokumentaren film.
■ k
■
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
24. maja 2012	"nh:as	AKTUALNO
- 3
Ceste bodo obnovili do konca prihodnjega leta
Majska seja sveta mestne občine Velenje je minevala v znamenju dopolnitve veljavnih občinskih odlokov, spremenili so koncesijo za vzdrževanje občinskih sej, v osnutku potrdili odlok o oglaševanju ter se seznanili z delom komisij in javnih zavodov - O Komunalnem podjetju prihodnjič
Mira Zakošek
Velenje, 22. maja - Tudi 13. zasedanje sveta Mestne občine Velenje je minevalo v konstruktivnem razpoloženju, kot smo vajeni, pa so tudi tokrat večino zadev potrjevali soglasno. Točka pobud in vprašanj je bila tudi tokrat obsežna in živahna, svetniki pa so predlagali predvsem razrešitev konkretnih manjših lokalnih težav. Kar nekaj pa se jih je ustavilo ob slabo urejenih kolesarskih poteh v mestu in znova tudi ob očitno še vedno problematični razrešitvi ceste mimo Živkoviča v krajevni skupnosti Gorica.
Za 90.000 evrov več obnov
Svetniki so potrdili aneks h koncesijski pogodbi, sklenjeni s podjetjem PUP Velenje. Ta se je obvezal, da bo vse ceste obnovil v treh letih, kar bi pomenilo do konca letošnjega leta. Žal pa je kreditni krč prizadel tudi to dejavnost, izkazalo pa se je še, da morajo davek na dodano vrednost odvajati takoj, ko so dela opravljena, in ne šele takrat, ko so plačana. Zato koncesionar z deli zamuja in predlaga, da se jim rok za obnovo podaljša za eno leto, torej do konca prihodnjega leta. »S tem posegamo zgolj v obnovo cest, med tem ko ostajajo vsa ostala določila pogodbe o petnajstletnem vzdrževanju nespremenjena,« je poudaril župan Bojan Kontič. Svetniki so zadrego razumeli in se s predlogom strinjali. Dodajmo, da je občinsko vodstvo izposlovalo zaradi tega zamika za 90 milijonov dodanih obnov v samem mestu, ki jih koncesij-
V Šaleški
Nujno bi bilo večje sodelovanje vseh akterjev v turizmu
Šoštanj, 16. maja - V Šoštanju je v sredo potekala delavnica o strateškem razvoju turizma v občini. Na delavnico so bili vabljeni člani turističnih in drugih društev, predstavniki krajevnih skupnosti, Term Topolšica, Muzeja usnjarstva na
ska pogodba ni zajemala. »V mestu, ki je zdaj staro že več kot 50 let in toliko v glavnem tudi infrastruktura, so ceste in tudi druga infrastruktura v slabem stanju. Potrebne so obnove; to sicer še bolj kot za občinske ceste velja za tiste v državni lasti (Šaleška, Partizanska, Kidričeva). Zelo slaba pa je občinska Cesta talcev, ki jo moramo umestiti v

razvojna načrtovanja,« je dejal župan Bojan Kontič. Janez Podbornik
(SDS) je opozoril, da so z obnovami že sedaj zamujali, Jurij Terglav pa pohvalil zamenjavo pozimi zelo nevarnih kock z asfaltom.
V pripravi nov odlok o oglaševanju
Mestna občina Velenje ima sicer veljaven odlok o oglaševanju, ki je bil sprejet leta 2010, a vsega nereda
Slovenskem, skratka vsi pomembni akterji v turizmu in vsa zainteresirana javnost. Delavnico je organiziral ERICo, Inštitut za ekološke raziskave Velenje.
Udeleženci so izpolnili dva anketna vprašalnika, ki jih je vodja delavnice dr. Emil Šterbenk nato analiziral. Analiza je pokazala, da se tudi v Šoštanju turizem še razvija. Šterbenk je poudaril, da je slika v celotni dolini podobna. Dejal je še, da so anketni vprašalniki pokazali, da bi bilo nujno večje sodelo-
vseeno niso mogli preprečiti. Prav zato so pripravili nov odlok, ki so ga svetniki v osnutku tudi že potrdili, želijo pa si še več dodatnih predlog in izboljšav, tako da bi čim bolj »služil« tukajšnjim prebivalcem. Nov dokument zelo natančno opredeljuje, kje in pod kakšnimi pogoji se sme oglaševati. Prav tako določa tudi odgovornosti bodočega koncesi-
onarja, med drugim tudi to, koliko časa po prireditvi ali drugih dogodkih je treba propagandni material odstraniti. Predvsem pa posega nov odlok tudi na zasebna zemljišča. Svetniki so namreč vzporedno z obravnavo tega odloka spremenili tudi odlok o stavbnih zemljiščih (glede na to, da na ta dokument ni bilo nobene pripombe, so ga prekvalificirali v predlog in ga sprejeli po hitrem postopku), kar seveda pomeni, da bodo takse za objave
vanje vseh akterjev v turizmu, nekaj več bi bilo potrebno narediti v infrastrukturi in pri promociji, predvsem pa je pomembno, da se izjemne turistične ponudbe, ki v teh krajih je, začno zavedati tudi sami prebivalci.
Na delavnici je sodeloval tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki je med drugim izpostavil dve izjemni turistični ponudbi v mestu, - muzej usnjarstva in vilo Mayer ter številne druge zanimive točke, saj, kot je rekel: »Tudi vsaka kra-
pobirali tudi na teh zemljiščih. »Z novim odlokom želimo narediti več reda, saj je dejstvo, da lahko oglaševanje, kar je bilo v razpravi večkrat poudarjeno, povzroča nered. Pa ne le to. Povzroča lahko veliko nevarnost v prometu in to moramo preprečiti. Oglaševalci seveda želijo pritegniti pozornost, in če jo v križiščih in drugih neprimernih mestih, lahko ogrozijo prometno varnost,« pravi Kontič.
V razpravi so nekateri opozorili na dokaj visoke tarife, o katerih bodo do predloga še razpravljali. Natančneje pa bodo opredelili tudi tiste objave, ki so v interesu prebivalcev in bodo zanje pripravili tudi posebne panoje. So pa bili tudi taki, ki so postavitvi velikih »jambo«
Med sejo
panojev nasprotovali, še posebej takšnim, ki so jih v zadnjem obdobju postavili ob Šaleški cesti. Tone De Costa je menil, da bi za to potrebovali občinsko soglasje.
Komunalni prispevek na obroke
Svetniki so soglašali s pobudo krajanov Prelske v Vinski Gori, da plačajo krajani priključitev na vodovodno omrežje, ki znaša okoli
Dr. Emil Šterbenk: »Turistom je zanimiva tudi termoelektrarna.«
jevna skupnost se ponaša s čim izjemnim.«
Emil Šterbenk je še izpostavil, da bi se morali zavedati dejstva, da je turistom zanimiva tudi Termoelektrarna Šoštanj, zato bi morali v prihodnje temeljito razmisliti še o tem.
■
17.000 evrov v največ 10 mesečnih obrokov. Ob tem so izrazili pripravljenost, da bodo s tem pomagali tudi občanom v drugih krajevnih skupnostih in tudi v celotni Vinski Gori, če bo to mogoče in če bo za to izražen interes.
Alenka Gortan nova svetnica
Potem ko je Tatjana Strgar odstopila kot svetnica, so na torkovi seji svetniki potrdili mandat mag. Alenki Gortan, ki je bila izvoljena tudi v komisijo za priznanja. Obe sta članici SDS.
Mestna občina Velenje je varna
S stanjem varnosti pač nikoli ni mogoče biti zadovoljen, pa vendar je ta v občini dokaj zadovoljiva. K temu v veliki meri pripomorejo tudi številne komisije in redarske službe, ki pa bodo svoje aktivnosti še poglobile. To je bilo razvidno iz šte-
vilnih poročil organov, ki delujejo na tem področju (medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja, občinskega programa varnosti, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, policijske postaje, brezplačnega pravnega svetovanja). Še posebej razveseljivo je, da vsi ti med seboj dobro sodelujejo, da tako občanov ne pošiljajo na druge naslove, ampak skušajo zaplete razrešiti sami.
O Komunali na prihodnji seji
Na pobudo Franca Severja (SDS), ki je bil sicer pobudnik, da se uvrsti poročilo o delu Komunalnega podjetja na sejo sveta Mestne občine Velenje, so svetniki nekaj po 14. uri, ko je bilo za njimi že več kot 30 vsebinsko zahtevnih točk in poročil, sejo prekinili. Temu se bodo posvetili pred pričetkom prihodnje seje, ko bodo poleg tega obravnavali tudi predloge za odpis terjatev.
■
Vabljeni so bili vsi pomembnejši udeleženci v turizmu.
dolini se turizem še razvija
Obnova podzemnega dela že poteka
Odprtje načrtujejo še pred jesenjo, v njem pa oktobra koncert skupine Laibach
Velenje, 16. maja - Mnogi so se bali, da je požar, ki ga je v začetku letošnjega leta povzročil samovžig premoga v starem delu podzemnega Muzeja premogovništva na Starem jašku, povzročil tolikšno škodo, da ga ne bo mogoče obnoviti. Zdaj se kaže, da le ne bo tako.
Dolgo v ta del tudi ni bilo mogoče stopiti, zdaj ko je vstop mogoč, pa je videti, da ognjeno pustošenje po podzemlju le ni povzročilo nepopravljive škode. Muzej, urejen v nekdanjih opuščenih rovih v Škalah na globini 180 metrov, ki si ga je ogledalo že blizu 350.000 ljudi, bo obnovljen znova na ogled.
Predsednik uprave Premogovnika dr. Milan Medved: »Z veseljem lahko napovem, da obnovo že začenjamo. Prostori niso tako poškodovani, kot bi bilo pričakovati. Prepričan sem, da bo še pred jesenjo podzemni del muzeja znova na ogled.«
V njem že načrtujejo tudi nekaj odmevnih dogodkov. Med drugim v oktobru, v okviru Evropske prestolnice kulture - Maribor 2012, v jamskem delu koncert skupine Laibach.
■ mkp
Do deložacij prihaja
V postopku 20 najemnikov
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Mestna občina Velenje je lastnica 836 stanovanj, v katerih bivajo najemniki z neprofitno najemnino in najemnimi pogodbami za nedoločen čas. Nekateri ne zmorejo plačevati položnic, ki so povezane z najemi, nekateri pa iz takih ali drugačnih razlogov tega enostavno ne počno.
Pred petimi leti so morali zaradi tega začeti izvajati deložacije, izpraznitev stanovanj. Trenutno je v postopku 20 najemnikov, v tem tednu naj bi enega izselili, dva bodo naslednji teden.
Preden pride do tega skrajnega ukrepa, uporabijo in izčrpajo vsa pravna in druga sredstva, pogovore, skupno iskanje izhoda za plačilo dolga, za preselitev ali za kakšen drug način rešitve stanovanjskega vprašanja.
»Precej je primerov, ko bi lahko plačevali najemnino in ostale stanovanjske stroške, pa zaradi takšnega ali drugačnega razloga ne počno. Najemniki se bodo morali zavedati, da je stroške, povezane z bivanjem, treba poravnati,« pravijo.
Kljub temu da prihaja tudi do izselitev, ljudi ne pustijo na cesti in brez strehe nad glavo. »Družine z mladoletnimi otroki imajo možnost dodelitve bivalne enote za začasno rešitev stanovanjskega vprašanja. Te družine lahko, če obveznosti poravnajo, konkurirajo tudi na naslednjem javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem ali pa si v doglednem času sami rešijo stanovanjsko vprašanje.« Če gre za samske osebe, ima občina od lanskega leta urejeno Zavetišče za brezdomce, kjer trenutno biva 10 najemnikov.
POGOVOR	'"»ÖS
4 -
Želja po novem vrtcu ima dolgo brado
Po rebalansu proračuna, ki ga bodo v Šoštanju pripravili do sredine junija, bo v občinski malhi za 2 milijona evrov manj denarja, kot so načrtovali, pravi župan Šoštanja Darko Menih in dodaja, da se bo to najbolj poznalo naložbam
Darko Menih: »Želja po vrtcu ne bo imela več dolge brade.«
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - Darko Menih, župan Šoštanja, je bil en mandat tudi poslanec v državnem zboru. Danes pravi, da malo pogreša parlamentarni utrip in dogajanje v parlamentu. »Vseeno pa bolj pripadam, če lahko tako rečem, občanom. Tem sem lahko zdaj več na razpolago. Rad grem mednje, si v živo ogledam, kaj jih tare, da lahko potem lažje pomagam,« pravi. Varčevanje najbrž ni zaobšlo niti občine Šoštanj. Občutite krizo?Kje se ta najbolj kaže? »Dejstvo je, da bo treba z rebalansom znižati tudi občinski proračun. To bomo storili do sredine junija. Proračun bo manjši za 8 odstotkov, kar pomeni približno 2 milijona evrov. Odrazilo se bo na različnih področjih, najbolj pa v naložbah. Najbrž bo potrebno kakšno preložiti na kasnejši čas. Nižji proračun se bo žal odrazil tudi v sociali in družbenih dejavnostih. Za tisto, kar smo dolžni kriti, ker nam tako nalaga zakonodaja, bomo skušali zagotoviti sredstva, a ne v tolikšni meri kot prejšnja leta. Žal pa je tudi pri nas vedno več prosilcev za enkratno pomoč, pomoč na domu, domsko oskrbo ...«. Kaj pa krajevne skupnosti? Bodo tudi te »rezale«. Devet jih je, vsaka od njih z bogatim programom. »Zelo sem zadovoljen z njimi in s
tem, da imajo zelo ambiciozne programe. Vendar bodo morale tudi krajevne skupnosti narediti selekcijo. Aktualne in pereče težave bodo seveda reševale, kar se njihovih programov tiče, pa si bomo prizadevali, da jih izpeljejo vsaj tri četrtine.« Vse bolj pa se kaže, da ste v Šoštanju ujeli pravi čas za uresničitev zamisli v kulturi oziroma ohranjanju kulturne nepremične dediščine - vile Mayer, muzej usnjarstva? V teh časih bi bili taki projekti najbrž težko izvedljivi?
»Taki projekti bi bili težko dosegljivi. Nekaj sreče smo imeli, da smo pred leti še pravi čas ujeli evropska sredstva zanje. V načrtu imamo še drugo fazo muzeja usnjarstva in drugo fazo prenove vile Mayer, ureditev okolice s parkom, a bomo morali tempo upočasniti. Ko se bo pokazal pravi trenutek, bomo nadaljevali.« Trenutno je največje gradbišče v Šoštanju - poleg bloka 6 seveda -krožišče pri termoelektrarni. Kako to vpliva na življenje prebivalcev? »Težko smo ga pričakovali. Računali smo, tako kot je bilo napovedano, da bo gotovo že konec aprila, a se je gradnja zavlekla. Na tem območju je vozlišče vseh komunikacij, telefona, optičnega kabla, toplovoda, vodovoda ... Vse to je bilo treba bodisi prestaviti, bodisi poglobiti, to naj bi se zgodilo do sredine junija. Povedati je treba tudi, da bo poseben krak ceste vodil do bencinske-
ga servisa, kar je dodatna zadeva, zaradi katere dokončanje del kasni.
O sami gradnji pa moram reči, da je bilo na začetku ogromno prahu. Bližnji stanovalci so bili zaradi tega kar precej nejevoljni. Tudi prometnega kaosa. Promet se je sicer odvijal, usmerjati pa ga je bilo treba z zastavicami.« Cesta proti Topolšici je lepo urejena. Takih bi si želeli še več. Je na vidiku kaj podobnega?
»Za to cesto dobivamo pohvale tudi od občanov, čeprav ti redko kaj pohvalijo. Tudi kakšna pripomba še pade. Je pregledna, osvetljena, opremljena s kolesarsko in peš stezo. Na njej je veliko sprehajalcev. Pohvale smo ddobili tudi od gostov term, ki lahko zdaj v dvajsetih minutah peš pridejo v Šoštanj in se vrnejo.
Za naprej pa - nekaj takih projektov še bo, vendar ne v takem obsegu. Posodobiti bo treba cesto mi-
mo graščine in naprej v Lokovico, cesto in parkirišče ob zdravstvenem domu. odpravili smo tudi nekaj plazov, Pocajtovega nad graščino, ki je grozil, da se bo usul na cesto, imamo še Rženov plaz, uredili smo hudournik Pusti graben, voda je utir-jena v strugo in ukročena. Letos bomo uredili tudi kanalizacijo v delu mesta Šoštanj, ki še ni priključena, in pospešili pridobivanje dokumentacije za Športni park pod vilo Široko.«
Največja naložba, ki seje boste lotili v prihodnje, bo izgradnja novega vrtca. Na to se pripravljate že dalj časa. Potrebe so velike. Kako daleč je in kako utegne na ta projekt vplivati kriza?
»Želja po novem vrtcu ima dolgo brado, a je ne bo imela več dolgo. Letos smo naredili velik korak naprej. Pridobiti želimo vso dokumentacijo, da bi lahko do konca leta že pridobili gradbeno dovoljenje in naslednje leto začeli graditi. Štirje arhitekturni biroji bodo že naslednji teden predstavili idejne zasnove. Strokovna komisija bo izbrala enega, organizirali pa bomo tudi predstavitev za občane.« Stanovanja? Ne gradite novih, ampak prenavljate stara? Imate v zvez s tem kakšne načrte za naprej, predvsem pa kolikšne so v Šoštanju potrebe po novih stanovanjih? »Iz dneva dan se pojavljajo novi prosilci. Na razpis iz leta 2009 je
24. maja 2012
prispelo 55 vlog, 24 smo jih rešili. Na razpis iz leta 2011 je prispelo 56 vlog, do danes smo jih rešili 18. Ocenjujem, da smo uspešni, čeprav nimamo na voljo veliko stanovanj. Obnavljamo stara stanovanja, za nova nimamo denarja. Šele enkrat v prihodnosti se obeta blokovna gradnja v Metlečah.« Parkirišča v mestu? Ste »zaplete« uspeli rešiti tako, da bo prav prebivalcem in delavcem gradnje bloka 6?
»Ko so se v Šoštanju začeli pojavljati prvi delavci s svojimi avtomobili, je bilo kar nekaj hude krvi, ko so popolnoma zasedli parkirišče pred gasilskim domom, Pilon centrom, pošto, zdravstvenim domom ... Skupaj z Alstomom in Termoelektrarno smo se takoj odzvali. Uvedli smo dodatno redarsko službo, ki je upravičenost parkiranja preverjala vsaki dve uri, uvedli smo posebne dovolilnice za uslužbence in občane. TEŠ je uredil parkirišče med železnico in reko Pako, pa je bilo v začetku prazno. Potem smo zahtevali, da podizvajalci svoje delavce usmerjajo tja, in to se je zgodilo. Zdaj je parkiranje v Šoštanju znosno, tu in tam se še zgodi, da je kaj narobe, v glavnem pa je to urejeno.« V zadnjih letih ste v občini zgradili in prenovili kar nekaj domov krajanov? So ti tudi polni? »Zgradili smo jih v Zavodnjah, Ravnah in Topolšici. Domovi so se lepo prijeli. Tudi zato, ker so krajani aktivni tako v kulturi kot športu. Lepo je pogledati polne urnike zasedenosti in videti, da res služijo namenu. Domove so te krajevne skupnosti potrebovale. Občina je velika po površini in krajevne skupnosti so od središča precej oddaljene.«
■
Takšnega objekta ni v državi
Z direktorjem Šolskega centra Velenje mag. Ivanom Kotnikom o Gaudeamusu, objektu, ki je za nekatere potreben, za druge je »spomenik«
Tatjana Podgoršek
Poročali smo že, da od 7. maja dijaki šol Šolskega centra Velenje malicajo v jedilnici večnamenskega pedagoškega objekta Gaudeamus na Trgu mladosti v Velenju. Objekt, ki je za nekatere že vse od začetka kamen spotike, je »po mnenju pristojnega ministrstva edini tovrstni objekt v državi,« nam je dejal direktor Šolskega centra Velenje (ŠCV) mag. Ivan Kotnik in nadaljeval: »Za zdaj še ne služi v celoti svojemu namenu. Uporabljamo pa ga že za temeljni namen, zaradi katerega smo se izgradnje objekta lotili. V večnamenski samopostrežni restavraciji za zdaj malica blizu 1000 dijakov. Na nekatera naša vprašanja je Kotnik takole odgovoril: Objekt pri nekaterih glede na krizne čase poraja pomisleke, ali je naložba upravičena ali ne?
»Stvari, ki jih postavlja ŠCV, jih postavlja na dolgi rok in menimo, da so upravičene. Po dveh desetletjih nekako zaključujemo investicijski cikel, v katerega nedvomno sodi Gaudeamus, čeprav ne bo - na žalost - na voljo samo ŠCV. Je pa zanj izjemno pomemben. Načrtovati smo ga pred letom 2000. Razmere so se od takrat do danes bistveno spremenile, vendar če hočemo našim udeležencem izobraževanja ponuditi čimbolj optimalno in biološko naravnan proces ter dejavnosti skozi cel dan, druge možnosti ni. Je pa tako, da so nekateri objekti ŠCV danes stari več kot 50 let. Jih sicer temeljito prenavljamo, vendar menim, da bomo počasi tudi kakšen del ali celo stavbo morali porušiti. Prepričan sem, da v prihodnje ne bomo imeli preveč prostora, ker imamo v objektih
Mag. Ivan Kotnik: »Z vprašanjem ali je objekt potreben ali ne, se ne ukvarjamo več. Bolj z njegovo vsebino.«
na Trgu mladosti mnogo kleti, hodnikov, predelanih v učilnice, in te bomo lahko potem počasi spravili nazaj v prvotno obliko.« Tudi med zaposlenimi ŠCV so mnenja o objektu zelo različna.
»To je vedno tako. Naš lastnik je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Država se je torej odločila, da bo sofinancirala prehrano dijakov v taki obliki. In ona je sedaj dolžna poskrbeti za to, da bomo lahko normalno delali. Če me kaj boli, je to, da smo soustanoviteljstvo dali nazaj in podarili državi nekaj 1000 kvadratnih metrov
zelo kakovostnih prostorov, ki sicer ostajajo tukaj. Z vprašanjem, ali je objekt potreben ali ne, se ne ukvarjamo več. Bolj s tem, da bomo zagotovili, da bo napolnjen. Z Gaude-amusom smo dosegli, da lahko mlad človek na enem mestu začne svojo kariero in pride vse do doktorata ter se potem v tem okolju tudi zaposli. To ima redko kdo v Sloveniji. Ne za vse programe in poklice, za kar nekaj pa. Glede na to, da se EU širi tudi na trge JV Evrope, računamo, da bomo z dijaki in študenti s tega področja še bolj polnili naše zmogljivosti, kot jih sedaj.« Po mnenju nekaterih ima objekt kar nekaj pomanjkljivosti. Katere - po vašem mnenju in kako jih boste odpravili? »Projekt je nastajal dolgo, vmes se je zakonodaja bistveno spremenila in morali smo zgraditi zaklonišče za polovico Velenja. Da ima določene pomanjkljivosti, vemo že ves čas, vendar je tako: za ene so to pomanjkljivosti, za druge prednosti. Temeljnih pomanjkljivosti ne iščemo, že med gradnjo smo nekatere odpravili in zato spreminjali gradbeno dovoljenje. Tudi pri tehničnem pregledu jih je bilo ugotovljenih kar nekaj in jih v fazi začetnega obratovanja odpravljamo. Med večjimi težavami so golobi, ki jih sedaj humano poskušamo spraviti drugam. Tudi nedavno večje deževje nam je namočilo temeljno etažo in ne kletnih prostorov, kjer se bojimo podtalnice. Večnamenska restavracija je v tem trenutku za najemnika - velenjsko Gorenje - prevelika in je za zdaj del prostora prazen. Če ga ne bo potrebovalo, imamo v nadaljevanju zanj druge rešitve. Zgornje etaže pa je Mestna občina Velenje namenila za potrebe visoke
šole in bodo polne jeseni. Če bo še kaj prostora, ga bomo z veseljem zapolnili z dijaki, ki imajo sedaj nekoliko nižji standard kot študenti v neposredni bližini.« Zaradi zaklonišča je bila gradnja dražja od načrtovane in tudi podaljšala se je. »To je posebna zgodba v projektu, ki nam je vzela precej energije, dve leti časa, zadeva pa je stala vsaj 300 tisoč evrov več. Izgradnjo je zahtevala zakonodaja, ki določa, da če je na kupu več kot 100 ljudi, mora biti zaklonišče. Ker v Velenju in okolici ni nobenega zaklonišča, je bil Gaudeamus prvi, ki je to »pokasiral«. Je pa ob tem potrebno povedati, da se je v tem času gradnja pocenila, zaradi česar bo naložba ostala v predvidenih finančnih okvirih.» Čigav je objekt in kdo ga bo vzdrževal? »Objekt je soinvestitorski projekt. Naložba bo vredna blizu 4,5 milijona evrov. Lastnik približno polovice objekta je Mestna občina Velenje, preostale polovice ministrstvo za šolstvo, izobraževanje, znanost, kulturo in šport. ŠCV bo upravljalec cele zgradbe. Ministrstvo je prispevalo zemljišče in tudi prvi dve etaži sta njegovi, zgornji dve pa sta od lokalne skupnosti. Sporazum o etažni lastnini je v tem trenutku na ministrstvu. Stroški se bodo delili po lastništvu.«
V objektu ste predvideli veliko stvari, kaj je v njem danes?
»V pritlični etaži je večnamenska samopostrežna restavracija, v zgornjih etažah predavalnice, ki se bodo začele polniti 21. maja. V kleti imamo predviden večnamenski prostor za številne stvari, ki jih je na ŠCV veliko. Moramo ga še opremiti. Ob zaklonišču je prostor, ki je bil namenjen tudi servisu in enemu delu samopostrežne restavracije. Če bo ostal prazen, obstaja ideja, da bi vanj preselili knjižnico.To imamo sedaj v najetih prostorih občine. Ko se bo ta odločila drugače, nam bo tudi pomagala prestaviti knjižnico.« ŠCV se je lotil naložbe predvsem zaradi ureditve prehrane za dijake. Kaj bi se zgodilo, če bi država ukinila sofinanciranje malice? »Spremenilo se bo to, da bodo premožnejši dijaki morali prispevati več. V tem šolskem letu ima približno od 2000 dijakov malico zastonj blizu 440 dijakov. Naslednjih 400 oziroma 500 jih prispeva 0,41 evra, naslednjih 400 pa 0,82 evra. Pričakujemo, da bodo v prihodnje malicali tudi tisti posamezniki, ki doslej niso, kar se je v prvem tednu delovanja tudi zgodilo. Poslej bomo bolj organizirano ponudili prehrano še študentom in zaposlenim na ŠCV.«
■
Uspešni tudi na državnem tekmovanju
Murska Sobota - V začetku tedna je bilo v Murski Soboti že 46. državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije. Z gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline se je nanj uvrstilo 24 nalog, od katerih jih je 7 prejelo zlato priznanje, 8 srebrno in 9 bronasto priznanje.
Zlato priznanje so prejele naloge: Lupil-nik (Osnovna šola Nazarje), Možnosti ponovne uporabe kondenzirane vode iz sušilnih strojev (Osnovna šola Livada Velenje), Preneseni pomen kot prepričevalno sredstvo v televizijskih oglasih (Osnovna šola
Polzela), Spletno nakupovanje in prodaja (Osnovna šola Šoštanj) - vse naloge so bile še posebej pohvaljene, Netipični načini bivanja v Sloveniji (Osnovna šola Ljubno ob Savinji), Oglaševati - kupovati čokolado Milka (Osnovna šola Gorica Velenje) in Stop, vsiljivec! (Elektro in računalniška šola Šolskega centra Velenje).
Najboljšim mladim raziskovalcem in njihovim mentorjem bodo slovesno podelili priznanja na prireditvi v Cankarjevem domu v Ljubljani v nedeljo, 10. junija.
■ tp

DOGODKI
Rudarski mesti krepita sodelovanje
Velenjski inštitut IPAK dobro sodeluje z Bosno in Hercegovino - Delegacija iz tuzlanskega kantona na obisku v Šaleški dolini obiskala nekaj podjetij - Gospodarstveniki obisk vračajo čez teden dni
Bojana Špegel
Velenje, 17. maja - Velenjski inštitut za simbolno analizo IPAK v zadnjih letih tesno sodeluje z Bosno in Hercegovino, kjer izvajajo tudi skupne projekte na področju nevladnih organizacij, zadnje čase pa se vse bolj povezujejo tudi s tamkajšnjim gospodarstvom. Ustanovitelj inštituta dr. Stanko Blatnik je kot predavatelj na univerzi v Tuzli spoznal tudi ministra za industrijo, energetiko in rudarstvo tuzlanskega kantona v Bosni in Hercegovini doc. dr. sc. Željka Knežička, ki je prejšnji teden na povabilo inštituta IPAK tudi obiskal Velenje. Preden se je poslovil, smo se z njim pogovarjali o obisku in načrtih za nadaljnje sodelovanje s podjetji v Šaleški dolini, ki jih je obiskal v sredo in četrtek.
Najprej pa je dosedanje sodelovanje in obisk bosanskega ministra v Velenju opisal dr. Stanko Blatnik. »Naš inštitut ima podpisan sporazum o sodelovanju z univerzo v tuzli, kjer sem pred leti delal. V zadnjem času sodelovanje širimo tudi na industrijo. Predstavniki Sola-ne in Sode so želeli priti v Šaleško dolino, da vidijo, kaj se dogaja v ekologiji. Ker se je odpirala razstava Potopljeni kraji v novi luči, smo
povabili tudi predstavnike treh ministrstev iz tuzlanskega kantona, udeležil pa se ga je lahko le minister Knežiček.«
Minister je prvi dan obiska Velenja obiskal Muzej premogovništva
»To, kar imata Velenje in Tuzla, je, da oboji delamo v energetiki, zato imamo enake težave in cilje. Oboji želimo, da ustvarimo ekološko zdravo delovno in življenjsko okolje, ne glede na to, da poteka tako izkopa-
Stanko Blatnik iz inštituta IPAK in minister za industrijo, energetiko in rudarstvo tuzlanskega kantona Željko Knežiček. Dobro sodelovanje bodo še razširili.
Slovenije, ki mu je podaril starega husinskega rudarja, ki opominja na boj rudarjev za svobodo. Naslenja dva dni sta bila delavne narave; obiskal je inštitut IPAK, Premogovnik, HTZ, Inštitut Erico. Nad obiskom je bil navdušen. Povedal nam je:
vanje premoga kot proizvodnja električne energije.«
Povezav je več
Poudaril je, da je imel zelo dobre pogovore z dr. Milanom Medvedom, direktorjem Premogovnika.
Tudi po obisku podjetij HTZ in Eri-co je prepričan, da bodo v prihodnje sodelovali. »Slovenije je po letu 1995 veliko pomagala federaciji Bosne in Hercegovine - tudi tuzlan-skemu kantonu, v obliki donacij, ki so bile pomembne za začetek delovanja nekaterih naših rudnikov. V jami Mramor že uporabljamo vašo opremo, s pomočjo katere smo že izkopali 1 milijon ton kvalitetnega lignita. Želimo pa si ustvariti boljše ekološko okolje. Vi imate le tako imenovane črne rudarje, Tuzla pa ima tako črne, ki kopljejo premog, kot bele, ki pridobivajo sol. Pri nas je zanimivo, da je mesto potonilo zaradi nekontrolirane eksploataci-je te soli. Uspeli smo izvleči panonsko jezero iz globine 700 metrov na površino in v centru Tuzle urediti dve krasni slani jezeri, katerih temperatura je 26 stopinj, voda pa je bolj slana kot na Jadranskem morju. Tuzlanci sedaj ne letujejo več na morju, ampak na naših jezerih,« je še dodal.
Povedal nam je še, da se bodo poslovni stiki nadaljevali in da že čez dober teden v Tuzli pričakujejo obisk predstavnikov podjetij, ki jih je delegacija z ministrom Željkom Knežičkom obiskala v Velenju.
Velenje tudi uradno mladim prijazna občina
Velenje, 18. maja - Mestna občina(MO) Velenje je v petek, 18. maja, prejela certifikat »Mladim prijazna občina«. Slavnostne podelitve, ki je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, se je kot predstavnik MO Velenje udeležil vodja Urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek.
Certifikat »Mladim prijazna občina« je priznanje samoupravnim lokalnim skupnostim, ki uspešno izvajajo ukrepe s področja mladinskih politik. Pri oceni uspešnosti izvajanja ukrepov je bil poseben poudarek namenjen presoji participacije mladih, sistemskega ukvarjanja z mladimi in izobraževanjem, mobilnosti, zaposlovanja, stanovanjske politike in informiranja mladih ter mladinskega organiziranja.
Certifikat je strokovna komisija podelila za obdobje štirih let. Komisija bo stanje lokalnih mladinskih politik v občinah, ki so pridobile certifikat, redno preverjala s krajšimi letnimi poročili. Vse pogoje za pridobitev častnega naziva so od mestnih občin poleg Mestne občine Velenje izpolnjevale še Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Maribor ter Mestna občina Ptuj. Od ostalih občin pa še Občina Krško, Občina Radlje ob Dravi in Občina Sežana.
Naj dodamo, da sta v četrtek, 17. maja, Mladinski center Velenje in Mladinski svet Velenje prejela priznanje za skupni projekt Lokalni program razvoja delovanja mladih v Mestni občini Velenje. Projekt je nagradila strokovna komisija Urada Republike Slovenije za mladino v okviru Javnega razpisa za državna priznanja v mladinskem sektorju za leto 2012.
■
Certifikat je prevzel vodja Urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek.
■
Izgubljeni kraji v
• 1 v •
novi luci
Razstava, nabita s čustvi in neštetimi spomini, bo v Muzeju premogovništva Slovenije na Starem jašku na ogled do 31. avgusta
Milena Krstič - Planine
Velenje, 16. maja - V Muzeju premogovništva Slovenije so v sredo odprli mednarodno razstavo Izgubljeni kraji v novi luči, ki so jo pripravili društvo Revivas Škale, Premogovnik in Muzej Velenje. Odprtja so se udeležili številni domačini, ki so morali zapustiti svoje domove zaradi premogovništva, ter gostje iz sodelujočih krajev. Pri ogledu razstavljenih fotografij in zapisov so se prepletla močna čustva in mnogi spomini.
Razstava poleg fotografij, slik in dokumentov o izginjanju vasi in manjših krajev v lokalnem okolju v 20. stoletju prikazuje tudi druge kraje iz premogovniških območij v Evropi, ki so doživeli in še doživljajo podobno usodo: slovenska Zabukovi-ca, nemška Horno iz Lužiškega revirja in Großgrimma iz okolice Leipziga, obe iz bivše NDR, ki imata res »močni« zgodbi, črnogorska Pljevlja, bosanska Tuzla ter hrvaško Mursko Središče.
Predsednica društva Revivas Verica Poga-čar pravi, da zgodbo o izgubljenih Škalah, Gaberkah, Družmirju, Prelogah, delu Pesja in Šoštanja doživlja vsak po svoje, da ni dobro pozabiti tistega, kar želi razstava povedati: »To pa je, da je bilo hudo, da tega ne
Dr. Suzana Žilič Fišer, Bojan Kontič, dr. Milan Medved in Verica Pogačar
so se po razstavi sprehodili skupaj.
smemo pozabiti, da pa lahko iz tistega, kar nas veže, naredimo za prihodnost še lepo zgodbo. Želji po predstavitvi kraja Škale se je pridružila ideja, da naš kraj primerjamo s podobnimi kraji drugod po svetu. Predstavljene zgodbe so zelo različne, vsem pa je skupna želja, da se spomin na izgubljene kraje ohrani.«
Šaleška dolina, ki je bila zaradi premogovništva in energetske dejavnosti najbolj prizadeta v 80. letih prejšnjega stoletja, danes
kaže popolnoma drugačno podobo. »Vedno so deljena mnenja o tem, ali je prav, da je premogovništvo v Šaleški dolini ali ne. Sedanje generacije se s tem vprašanjem ne moremo več ukvarjati. Lahko pa se ukvaija-mo z odnosom, ki ga ima Premogovnik do lokalnega okolja in širše, ter delovanjem po načelih trajnostnega razvoja,« je poudaril predsednik uprave Premogovnika dr. Milan Medved. »V tej dolini se rojeva lepa prihodnost, ki bo omogočala kakovostna delovna
Kustos Muzeja Velenje Vinko Mihelak je na otvoritvi razstave dejal, da je nekaterim lignit prinesel zaslužek, prihodnost in družino, da so zrasli številni novi domovi, življenje v dolini pa je dobilo silovit zagon. Mnogim je premog vzel tisto najdražje, nekomu očeta, drugemu zdravje, številni pa so ob rasti premogovnika izgubili svoj dom. »Ogromne količine ujetega premoga globoko pod površjem so preprosto predstavljale prevelik energetski zaklad, da bi ostal neizkoriščen le zaradi posledic, ki jih bo na površju povzročilo njegovo izkopavanje.« Rekel pa je tudi, da semena razvoja Šaleške doline ni zasejal človek, temveč narava, ko je pred približno dvema milijonoma let in pol pod jezerske usedline ujela močvirski pragozd, ki se je postopoma preoblikoval v premog. »Dragocen vir energije, po kateri je človek od 18. stoletja vse bolj hrepenel.«
Razstava Izgubljeni kraji v novi luči bo na ogled do 31. avgusta.
Odprtja razstave so se udeležili mnogi, tudi gostje iz tujine.
mesta tudi v prihodnjih desetletjih.«
Odprtja razstave, ki je ena od 24 velenjskih zgodb Evropske prestolnice kulture - Maribor 2012, se je udeležila tudi generalna direktorica Zavoda Maribor 2012 dr. Suzana Žilič Fišer: »Rudarstvo je del kulture okolja, v katerem živimo. Zaznamovalo je okolje, tako demografsko kot gospodarsko in politično. Prav s pomočjo dogodkov teh dni odpiramo svetle in temne strani tega okolja. Le družba, ki se zaveda raznovrstnih vplivov, zmore korak naprej, korak k razumevanju soodvisnosti človeka in okolja. Veseli smo, da smo v največjem
Razstava, nabita s čustvi.
kulturnem projektu v Evropi zmogli ravnati družbeno odgovorno, angažirano in odpirati različno tematiko.«
Minister za industrijo, energetiko in rudarstvo Tuzlanskega kantona v Bosni in Hercegovini doc. dr. sc. Željko Knežiček pa je ob odprtju te razstave Muzeju premogovništva Slovenije podaril starega hu-sinskega rudarja, ki opominja na boj rudarjev za svobodo.
Odprtje razstave so z glasbenim nastopom popestrili člani Rudarskega okteta, na citrah in harmoniki Škalčanki Pia Lipnik in Blažka Mihelak, iz črnogorske Plevlje pa na kitarah Irfan Džankovic in Dejan Jestrovic. Za pogostitev z domačimi dobrotami so poskrbele članice društva Revivas.
DOMA IN NA TUJEM

24. maja 2012
Od srede do torka - svet in domovina
Sreda, 16. maja
Lojze Peterle je govoril na proslavi ob obletnici nastanka manevrske strukture. Slišati je bilo, da so se pred 22 leti začele tudi demokratične spremembe v Sloveniji ter da naj bomo ponosni na dogodke tistega časa.
Minister za finance Janezu Šušter-šič je napovedal, da se bodo davki, ki obremenjujejo delovna mesta in gospodarstvo, zniževali.
Ker je država sklenila, da družini Strojan ne bo več plačevala elektrike v prebivališču v Rojah, se je družila vrnila v Ambrus.
V Mariboru je predaval dalajlama.
V Mariboru se je mudil tibetanski duhovni vodja dalajlama. Zbranim je predaval o ohranjanju duševnega miru.
Grki so delovali panično. V strahu pred hitro devalvacijo po morebitnem izstopu iz evrskega območja so množično dvigovali denar iz svojih bank. Istega dne pa so se najpomembnejše grške stranke in predsednik države dogovorili, da bodo nove predčasne parlamentarne volitve v Grčiji 17. junija.
Četrtek, 17. maja
Policijska sindikata sta vložila pobudo za začetek postopka za razpis referenduma o zakonu o uravnoteženju javnih financ in s tem odločila, da zakon dva dni kasneje (kot je bilo predvideno) še ne bo začel veljati.
Petek, 18. maja
Zavoljo zahtev policistov je bila napetost visoka tudi v drugih sindikatih. Hitro so napovedali, da če se bo vlada s policisti dogovarjala ločeno, bodo tudi sami zahtevali vnovična pogajanja.
Zunanji minister Karl Erjavec je ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Združene narode poudaril, da članstvo v mednarodnih organizacijah ne prinaša samo pravic in koristi, ampak tudi obveznosti.
Novo izvoljeni svet Mercatorja je na skupščini za predsednika imenoval Tonija Balažiča.
Pristojni minister Senko Pličanič je ponosno povedal, da je anekse h kolektivni pogodbi za javni sektor in k pogodbam dejavnosti in poklicev podpisalo dovolj reprezentativnih sindikatov, da lahko začnejo veljati dan po uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ.
Začelo se je težko pričakovano trgovanje z delnicami družbe Face-book. Spletno družabno omrežje jih je ponudilo 25 odstotkov več, kot je bilo načrtovano.
Policijska sindikata sta vložila pobudo za referendum o varčevalnem zakonu.
Premier Janša se je srečal s parlamentarnimi strankami in za tem tudi uradno povedal, da ni dvetre-tjinske večine, ki bi zagotavljala vpis zlatega pravila v ustavo, da pa se stranke strinjajo pri spremembah referendumske zakonodaje.
Izvedeli smo, da so na Darsu lani porabili več kot milijon in pol evrov za zunanje svetovalce in odvetnike. Odzval se je tudi minister Žerjav, ki je dejal, da bo morala uprava prevzeti odgovornost.
Vlada je na seji sprejela predlog novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter določila pogoje, pod katerimi je pripravljena izdati poroštvo za gradnjo Teša 6.
Prijavili smo se za sodelovanje v opazovalni misiji ZN v Siriji. Naša država je ponudila enega pripadnika Slovenske vojske, ker pa je bila prijava pozna, njegovo mesto v misiji ni zagotovljeno.
Tudi v Španiji je bilo očitno, da se zaupanje v bančni sistem hitro ruši, saj so komitenti množično dvigovali denar.
Evropska centralna banka je zaradi negotovosti glede prihodnosti Grčije na evrskem območju štiri grške banke izključila iz rednih operacij zagotavljanja likvidnosti.
»Med tekmo sem mislil, da če danes ne morem premagati sebe, jeseni ne morem zmagati na volitvah.«
predsednik tudi uradno razpustil parlament in razpisal nove predčasne parlamentarne volitve
Pred sedežem Evropske centralne banke se je zbralo najmanj 20 tisoč protestnikov, ki so skušali s štiridnevno akcijo »Blokupirajmo ECB« otežiti delo bank in ECB-ja.
Nedelja, 20. maja
Zgodaj zjutraj je bilo tudi po vsej Sloveniji čutiti potres z epicentrom v Italiji, ki je stresel z magnitudo 6,0. V Italiji je umrlo najmanj sedem ljudi, tri tisoč so jih morali evakuirati.
V samomorilskem napadu na vaji za vojaško parado v jemenski prestolnici Sana je bilo ubitih najmanj 90 ljudi. Jemenske oblasti so odgovornost za napad pripisale Al Kaidi.
Torek, 22. maja
Predstavniki policijskih sindikatov in minister za delo Andrej Viz-jak so za zaprtimi vrati nadaljevali s pogovori. Čeprav nobena od strani medijem komentarjev ni dajala, je bilo moč slišati, da se Janko Gor-šek z zbiranjem podpisov za referendum ne strinja.
Potres smo čutili tudi v Sloveniji.
Začelo se je trgovanje z
delnicami družbe Facebook.
Barack Obama se je srečal s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom, s katerim sta se strinjala, da je evrsko območje izrednega pomena za svetovno gospodarstvo.
Britanska kraljica Elizabeta II. je ob diamantni obletnici svoje vladavine na kosilo in sprejem povabila številne kronane glave sveta.
Nekateri so namignili, da naj bi nemška kanclerka Angela Merkel v telefonskem pogovoru grškemu predsedniku Karolosu Papuljasu predlagala, naj izvedejo referendum o članstvu v evru. A njen kabinet je navedbe zavrnil.
Sobota, 19. maja
Na maratonu treh src je tekel tudi nekdanji premier Borut Pahor in novinarjem hudomušno namignil, da bo morda kandidiral na prihajajočih volitvah za predsednika države. Na njegove besede se je hitro odzval strankarski kolega Igor Lu-kšič ter dejal, da gre zgolj za vlečenje pozornosti nase, »kar je njegov program, saj drugega nima«.
Pred poklicno šolo na jugu Italije sta med prihodom dijakov odjeknili bombi, pri čemer je 16-letno dekle izgubilo življenje, najmanj sedem dijakov pa je bilo ranjenih.
Svetovni voditelji so se zbrali na vrhu G8 v ameriškem predsedniškem letovišču Camp David. Strinjali so se, da Grčija ostane v evro-območju, in se hkrati zavezali h gospodarski rasti. Isti dan je grški
Pozornost medijev si je vnovič prislužil Zoran Jankovič. Tako so poročali, da je davčna uprava razkrila, da je del denarja, 400 tisoč evrov, od skoraj 15 milijonov evrov, ki so iz ljubljanske občinske blagajne šli na račun Grepa, končal tudi na računu podjetja KLM Naložbe, ki je v lasti ljubljanskega župana.
Janez Janša se je mudil v Chica-gu, kjer je potekalo srečanje predstavnikov Nata. Slovenski premier je dejal, da bi bilo nespametno, »da po vsem vloženem naporu nekaj mesecev pred koncem vržemo puško v koruzo« in s tem napovedal, da predstavniki SV v Afganistanu ostajajo do konca misije.
Nekoliko presenetljivo je vodja Srbske napredne stranke Tomislav Nikolič v 2. krogu srbskih predsedniških volitev ugnal dosedanjega predsednika Borisa Tadiča.
Kljub grožnji zahodnih politikov, da bodo bojkotirali evropsko nogometno prvenstvo v Ukrajini, je ukrajinski predsednik Janukovič zavrnil možnost, da bi Timošenkovo poslali na zdravljenje v tujino.
Ponedeljek, 21. maja
Na poročanje medijev se je odzval Zoran Jankovič. Dejal je, da je vse skupaj politična gonja. »To, kar počne vodstvo Dursa, je mimo stroke in vseh pravil,« je še pristavil in dodal, da razmišlja o kazenski uvadbi zoper Durs zaradi odtekanja dokumentov.
Še bolj kot policisti so bili v ospredju nečedni posli. Jankoviče-vi, namreč. Zgodba o poti nakazil sredstev iz MOL-a do družbe v večinski lasti Jankoviča se je namreč še bolj zapletala. Mediji so tako poročali, da naj bi Electa prodajala stanovanja, ki niso bila v njeni lasti.
Delavci Primorja so na mirnem protestnem shodu Črnigoja in Bol-čino pozvali, naj stopita pred stavkajoče in se -ker se to ni zgodilo - s ploskanjem zahvalili za položaj podjetja in odšli naprej.
OECD ni napovedal nič dobrega: slovenski BDP se bo letos znižal za dva odstotka, prihodnje leto pa za 0,4 odstotka.
Slišali smo še, da so Slovenske železnice v prvem četrtletju načrtovale izgubo v višini 3,5 milijona evrov, a se je ta več kot podvojila.
Slovenske železnice so ustvarile za 8 milijonov evrov izgube.
Mojca Kucler Dolinar je direktorja Lekarne Ljubljana Marka Jakliča pozvala, naj nemudoma odstopi s položaja in mesto prepusti človeku, ki bo Lekarno Ljubljana vodil v korist vseh meščanov.
Bolgarijo je zjutraj stresel potres z magnitudo 5,8.
V vesolje je poletela prva raketa zasebnega kalifornijskega podjetja Space X. Kapsula Zmaj, v kateri ni človeške posadke, bo na ISS ponesla 521 kilograma tovora.
žabjor
perspektiv**
Ste se prijavili?
Špela Kožar
Marsikdo seje lahko letos prijavil za sodelovanje pri obeh državnih proslavah - težko je trditi, da ne gre za domoljubno gesto sedanje vlade, kije, da bi lahko to gesto čim lažje in hitreje uresničila, ukinila nekdanjo službo za državne proslave in zadevo predala generalnemu sekretariatu vlade oziroma dotični komisiji. Gre za spoštljiv odnos do vseh državljanov, ne le tistih, ki so profesionalci na področju kulture: prvič se je namreč pokazala možnost, da se na primer gospodinja, ki v prostem času hodi na pevske vaje v bližnji kulturni dom, udeleži iste »avdicije« kot profesionalna igralka ali pevka. Gre za resnično demokratično gesto.
In navsezadnje, državne proslave so same sebi namen: nešteto protokolov, nešteto želja, nešteto idej in le ena ali dve vaji - kdo trdi, da je delo kulturnega ustvarjalca pri proslavi naporno? Pomembno je, da se najprej sliši himna, pa da so zadovoljni tako politiki kot ljudstvo, da so cvetlični aranžmaji sveži, da je tepih protokolarne barve, pa da slavnostni govorci vedo, s katere strani pridejo na oder; vse to je pomembno! Umetniški program je zgolj za popestritev. In ker za slednjega prevečkrat velja nasprotno (vsaj v očeh ljudstva oziroma javnega mnenja), seje sedanja vlada odločila temu ustrezno in razumljivo: državna proslava je zato, da se proslavlja! A kaj bomo imeli za proslavljat? Vedno bolj številne zgodbe revnih ljudi? Zjutraj jih pogosto ujamem na Valu 202: nazadnje sem poslušala mati, ki zasluži sto osemdeset evrov, njen sin obiskuje osnovno šolo - in še nikoli ni bil na morju. Letos ga bodo tja peljali prijateljevi starši. In tako ob jutranji kavici poslušaš otroški jok, ki naj bi bil jok sreče...
Bomo proslavljali dejstvo, da je Bruselj zadovoljen z našimi varčevalnimi ukrepi? Je že res, da je sedanji vladi uspelo, a kaj ji je PRAVZAPRAV uspelo, bomo še videli. Če je zajezila zgolj (trenutno) zapravljanje za nepotrebne aktivnosti med prostim časom (odhod h kozmetičarki, nakup novih čevljev, skok s padalom ipd.), si bo lahko čestitala, če pa bo tudi naslednje in leto zatem še vedno klestila možnost trošenja tistemu sloju, ki ji je vedno veliko »vračal«, pa bo lahko sama »zaprla štacuno«.
Torej, zajezila je že kulturno delovanje; začela je pri nesklepanju avtorskih pogodb, z novim zakonom pa je predpisala, da jih mora pred potrditvijo pristojnega sveta/organa pred-potrditi tudi minister. Le pri kulturi bo tako! To pomeni, da bo nekemu režiserju, ki bo nekemu gledališču, v katerem sedi ravnatelj, ki za svoje delo prejema »javno« plačo, po nove odrejal minister, s kom lahko dela in s kom ne. Potemtakem, v duhu varčevalnih ukrepov, ne potrebujemo več ravnateljev gledališč ali direktorjev kulturnih zavodov. No, seveda obstaja možnost, da bo ministrova pred-potrditev zgolj simbolna...
V teh dneh bo minister obiskal Muzej za arhitekturo in oblikovanje, kjer bo govoril o potencialu Elana kot kreativne industrije; tovrstne industrije so nedvomno prezrte in minister jim je že v prejšnji Janševi vladi izkazoval privrženost. A hkrati se filmu in knjigi piše zelo slabo - obe javni agenciji sta bili tik pred ukinitvijo, zdaj pa se ju »ruši« od zadaj; vse manj sredstev, vse več pričakovanj. Ko sem pred kratkim vprašala nekega gledališčnika, kaj je na koncu te verige, na katero so že priklenjeni ministrstvo za kulturo - avtorske pogodbe - poziv kulturnikom k brezplačnemu delu, mi je dejal: Pogum. Vse napake bomo popravili, a potrebovali bomo pogum. Tudi tisti, ki so se prijavili na državno proslavo, so morali imeti pogum. Pogum, da ne bodo razočarali komisije za državne proslave. Napisala je namreč, kaj natanko pričakuje od njih: regionalno pristnost oziroma kulturne običaje. Ste se »pravilno«prijavili? Letošnja proslava bo resnično ljudska, bo resnično »folk«: saj ne piše v ustavi, kdo lahko sodeluje na proslavi! Piše pa, da smo vsi enakopravni. In obe državni proslavi bosta (končno) to upoštevali.
Uspeh študentov Fakultete za energetiko
Jankovič razmišlja o tožbi zoper vodstvo Dursa.
Durs pa se vendar ni ukvarjal le z ljubljanskim županom. Ugotovil je namreč tudi, da je Matej Raščan v štirih letih, ko se je dokopal do lastništva Dela Revij, porabil skoraj štiri milijone evrov več denarja, kot ga je uradno zaslužil.
Na sodišču so se zbrali obtoženi ponareditve ali uničevanja poslovnih listin in oškodovanja podjetja Merkur. Bine Kordež krivde ni priznal, tožilstvo pa je vztrajalo pri zapornih kaznih.
Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru je partner v projektu Energy2b. Gre za projekt petih evropskih univerz in mnogih evropskih podjetij. Namen projekta je navdušiti študente za oblikovanje inovativnih idej v energetiki. Pred nedavnim je v okviru projekta potekalo tekmovanje, na katerem so sodelovali študenti iz Portugalske, Anglije, Bolgarije, Slovenije in Poljske.
To tekmovanje se od ostalih razlikuje po tem, da študenti ustvarijo poleg izvirne ideje tudi zasnove za zagon svojega podjetja ali pa prispe-
vajo konkretne rešitve iz energetike za večja podjetja. Za ta namen so morali izdelati tudi poslovni načrt, kako uresničiti svojo idejo.
Študenti Fakultete za energetiko so na tekmovanju poželi izjemne uspehe, saj je Ivo Peperko dosegel tretje mesto na evropskem tekmovanju. V aprilu pa je za svojo idejo Inteligentno upravljanje s toplotno črpalko prejel še eno izjemno priznanje - Best poster award. Študenta Gregor Androjna in Nikola Nin-kovic pa sta dosegla izjemno zanimanje ekspertov v Evropi. Androj-
na je predstavil idejo učinkovitejše rabe električne energije, Ninkovič pa idejo tovarne grelnikov. Za omenjeni ideji so eksperti v Bruslju predlagali patentno zaščito, nekateri študenti pa so že registrirali svoja podjetja.
Vodja projekta v Sloveniji dr. Jurij Avsec se je tudi na osnovi rezultatov odločil za nadaljevanje aktivnosti v projektu, na fakuklteti pa so zadovoljni še zaradi tega, ker se je povečalo zanimanje študentov za izvirne energetske rešitve.
■ Tp
■

GOSPODARSTVO
Etično in nekoruptivno poslovanje
Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica lani uresničila vse programske cilje -Članarina ostane nespremenjena
Mira Zakošek
Velenje, 21. maja - Na skupščini so se zbrali gospodarstveniki savinj-sko-šaleškega območja.
Ocenili so, da je Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica lani uspešno uresničila vse programske naloge, podobne naloge pa so si zastavili tudi letos, s tem da poudarjajo internacionalizacijo tukajšnjega gospodarstva. Dogovorili so se, da članarine, ki je že pet let nespremenjena, tudi tokrat ne bodo spremenili. Petletni mandat se bo vsem organom iztekel novembra letos.
Predsednica dr. Cvetka Tinauer je
v uvodu ocenila tudi vladne gospodarske ukrepe, pri čemer je izrazila upanje, da bodo v najkrajšem času sledili še ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti, ki je problematična, ustvarja pa jo trenutno zgolj 4511 hitro rastočih podjetij (zgolj 3,55 odstotka ggospodarskih družb, ki so oblikovali v zadnjih štirih letih 26.500 delovnih mest).
Osrednjo pozornost so na tokratnem srečanju namenili gospodarski korupciji, ki je po besedah predsednice zbornice dr. Cvetke Tinauer težava predvsem v javnem sektorju. Pravzaprav bi za koruptiv-no lahko po njenem ocenili tudi pretirano zaposlovanje, ki so si ga privoščili. Še posebej je izpostavila vprašanje javnega naročanja in zaposlovanja. »Po neuradnih ocenah naj bi korupcija letno stala gospodarstvo okrog 700 milijonov evrov.
Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc je predstavi-
la Zavezo za uspešno prihodnost, na osnovi katere naj bi se Slovenija do leta 2020 zavihtela med 15 najuspešnejših evropskih držav. »Da bi to dosegli, potrebujemo odgovorno delovanje menedžmenta v gospodarstvu, vlade, politike in državnih institucij ter celotne družbe. Združenje Manager je lani sprejelo kodeks etike z desetimi načeli, ki naj bi ga spoštovali vsi člani,« je dejala in poudarila, da bi morali dosegati, če bi hoteli doseči zastavljene cilje, kar 4-odstotno letno rast in bistveno višjo dodano vrednost, ki jo v tem času le četrtina podjetij v Sloveniji dosega v višini več kot 40.000 evrov, kar je pravzaprav minimalno za doseganje razvojnih ciljev.
Namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije dr. Liljana Selinšek je predstavila organiziranost komisije in povedala, da se je proti korupciji zelo težko boriti s pravnimi sredstvi, zato je treba več storiti v preventivnem
Delovno predsedstvo skupščine
smislu. Za zelo pozitivno je Selin-škova omenila spletno aplikacijo Supervizor in med največjimi zaznanimi vprašanji omenila neučinkovito in premalo odgovorno delovanje nadzornih svetov družb, ki so v delni ali popolni lasti države. Na našem območju se je ta komisija v preteklih dveh letih ubadala predvsem s TEŠ.
V razpravi je bila problematika korupcije omenjena kot ena poglavitnih slabosti slovenskega poslovnega okolja, zaradi katere nimamo več tujih investitorjev. Na korupcije jo potrebno tudi v prihodnje javno opozarjati, kajti le s pritiskom javnosti se bodo začele razmere izboljševati. Ker se tudi SŠGZ zavzema za etičnost poslovanja na vseh ravneh, bo vodstvo zbornice razmislilo o podpisu kodeksa Združenja Manager, kot je to storila Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele Krajine.
Gorenje vse večji ponudnik energetike
Številne novosti na področju toplotnih črpalk in pridobivanja električne energije
Mira Zakošek
Celje - Gorenje je tudi letos sodelovalo na sejmu Energetika v Celju. Na ogled so postavili Gorenjeve novosti s področja sanitarnih in ogrevalnih toplotnih črpalk, Indopovo kogeneracijsko enoto za pridobivanje električne in toplotne energije ter ponudbo sončnih elektrarn na ključ.
V predstavljeni ponudbi ogrevalnih toplotnih črpalk, ki so certificirane po najvišjih evropskih standardih, so tudi takšne namenjene ogrevanju enodružinskih hiš. Darko Gorjup, direktor programa Ogrevalni sistemi je povedal: »Kljub krizi se kaže vse več zanimanja za naše izdelke, še posebej za nove, energijsko varčnejše, kot so sanitarne in ogrevalne toplotne črpalke. Ker se ogrevalne in sanitarne toplotne črpalke vse bolj selijo v stanovanjske prostore, je poleg tehničnih lastnosti in energijske učinkovitosti vse večjega pomena tudi njihov izgled. Z dizajnom, pod katerega so se podpisali v Gorenje design studiu, so naši izdelki na različnih sejmih po Evropi izredno pozitivno sprejeti.«
Gorenjem Solar investitorjem v Sloveniji ponuja celostno izvedbo sončnih elektrarn. Rok Lesjak, direktor programa Gorenje Solar: »Doslej smo svoje aktivnosti izvajali le na slovenskem trgu, vendar je naš srednjeročni cilj internacionalizacija programa Solar. Lani smo tako naredili prve korake na Hrvaškem. Letos sicer pričakujemo rahlo umiritev rasti panoge na globalni ravni, vendar v Gorenju Solar kljub temu načrtujemo nadaljnjo rast obsega aktivnosti in posledično prihodkov.«
Podjetje Indop je predstavilo kogeneracijsko enoto za pridobivanje električne in toplotne energije oziroma so-proizvodnjo Toplote in Elektrike V prvi fazi so se v velenjskem Indopu lotili razvoja 64kW enote v zunanji (kontejnerski) izvedbi, ki je trenutno v testnem obratovanju. Matej Sevčnikar, direktor podjetja Indop: »Investitorjem ponujamo učinkovit sistem soproizvodnje toplotne in električne energije, ki bo nudil dobre prihranke ter občutno znižal stroške porabe energije. Sistemi kogeneracij so odlična naložba za podjetja, šole, občine, hotele, zdravilišča, kopališča, bolnišnice, domove za ostarele in druge objekte, kjer je treba ogrevati velike površine prostorov, kar pomeni tudi veliko porabo toplotne energije. V primerjavi z ločeno proizvodnjo električne energije lahko s sistemom SPTE dosežemo tudi preko 25 odstotkov prihranka primarne energije.«
■
■
O položaju žensk v elektroindustriji
O položaju žensk v elektroindustriji: Branko Amon, Tanja Topolnjak, Žan Zeba.
BSH Nazarje bo v regijskem sindikatu SKEI prvo, ki bo pridobilo certifikat Družinam prijazno podjetje
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 21. maja - »Ženske so v primerjavi z moškimi v elektroindustriji slabše plačane, zasedajo slabša delovna mesta z višjo izobrazbo, na vodstvenih delovnih mestih jih srečamo malo, tudi več mobinga doživljajo na svojih delovnih mestih kot moški. V SKEI želimo spodbujati podjetja k dobrim praksam in temu, da te potrdijo s certifikatom Družinam prijazno podjetje,« je v ponedeljek v Velenju, kjer je Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) predstavil položaj žensk v podjetjih, kjer delujejo,
Tudi o spolnem nadlegovanju se govori, ne pa javno razkriva. Žan Zeba: »V Gorenju bi, če do tega prihaja ali bi prihajalo, naredili vse, da se neha in se krivci kaznujejo. Moramo pa vedeti za to. Če za težavo ne veš, je ni.«
dejala članica komisije za ženska vprašanja in predsednica tega sindikata v podjetju BSH Nazarje Tanja Topolnjak. To podjetje bo prvo v Regijskem SKEI, ki bo pridobilo ta certifikat.
Če pogledamo samo plače v tipičnih poklicih: za enako delo moški zaslužijo v poprečju od 1.050 do 1.200 evrov, ženske v poprečju od 840 do 930 evrov ali skoraj tretjino manj. Gorenje pri tem ni izjema. »S plačo v prvih treh tarifnih razredih je zaposlenih 2.100 žensk in samo 570 moških, razlika med njimi v masi plač je 6-odstotna.Treba pa je dodati, da med njimi 41 odstotkov žensk nima ustrezne strokov-
Tanja Topolnjak: »Ženske dajejo prednost družini, šele potem je kariera. Pri tistih, ki se odločajo za kariero, pa uprave vse prevečkrat razmišljajo: mlada je, sigurno bo imela še družino, in vzamejo moškega.«
ne izobrazbe, medtem ko je med moškimi takih le 16 odstotkov,« pa pravi Branko Amon, sekretar Regijskega SKEI.
V Gorenju se zavedajo, da so ta vprašanja prisotna. V Gorenju je med zaposlenimi 51 odstotkov žensk. »Na enakem delovnem mestu imamo žensko in moškega z enako izobrazbo, enako delovno dobo, pa je razlika med njima v plači opazna. V zadnjih letih skušamo to odpravljati bolj, kot smo v preteklosti, a nas veliko dela še čaka,« pravi Žan Zeba, predsednik SKEI Regijske organizacije Velenje in predsednik Konference PS SKEI Gorenje.
■
V poslu je treba zgrabiti vsako priložnost.
Nov paket PODJETNI START 1
>	neskončni klici med sodelavci
>	100 minut klicev v vsa omrežja 9,90 €/mesec
Popolna pisarna
20c'
Samsung
Galaxy Xcover
na paketu PODJETNI START 1
z opcijo Midi Plus
* Cene tejftfgna veljajo ob vezavi na izbranem paketu PODJETNI ob hkratni vezavi na izbrano opcijo Plus za obdobje 24 mesecev gH«^. 2012 oz. do razprodaje zalog in veljajo za nove in po pogojih Predčasnega nakupa telefona tudi za obstoječe naročnike. Mesečna naročnina 9,90 € velja na paketu PODJETNI START 1 ter velja za nove in po pogojih Predčasnega nakupa telefona tudi za obstoječe naročnike. Vse cene vključujejo DDV. Paketi PODJETNI so namenjeni pravnim osebam in jgmostojnim podjetnikom pofameznikom. Za pakete PODJETNI veljajo posebni pogoji uporabe, ki so skupaj s cenami ostaliiKfafev, storitev v tujini in cenami izven zakupljenih količin dostopni na www.simobil.si, na številki 040 40 40 40 in na Si.mobilogih^prodajnih mestih. Si.mobil, d. dlŠmartinska c. 134b,SI-1000 Ljubljana.
simobil.si
MED VAMI
8 -
Nastaja center za razvoj podeželja
nnHlAS	24. maja 2012
V Fašunovi hiši bodo čez mesec dni nove, sveže vsebine, ki bodo lahko popestrile marsikatero društveno dejavnost, izobraževanje, kulturna
snovanja ...
Odpiranje ponudb za obnovo prve triade osnovne šole in telovadnice, za fotovoltaiko, obnovo zdravstvenega doma ...
Tatjana Podgoršek
Fašunovo hišo na Ljubnem ob Savinji so doslej s pridom uporabljale predvsem žene za organizacijo raznih tečajev in predavanj. Že nekaj časa se tu mudijo mojstri, ki urejajo hišo v center za razvoj podeželja.
»Omenjeni objekt se je s svojo dejavnostjo dobro prijel v širšem prostoru Zgornje Savinjske doline. Tu se vrsti veliko aktivnosti, od razstav do izobraževanj, prisrčnih prireditev. Začelo nam je primanjkovati prostora. Našli smo ga v zgornjem nadstropju gospodarskega poslopja, nad učno kuhinjo. Tega preurejamo v dvorano. S pridom jo bodo lahko uporabljala društva, ki jih imamo kar veliko in mnoga med njimi nimajo lastnih prostorov. Namenjena bo tudi dru-
Franjo Naraločnik: »Za letos imamo v načrtu kar nekaj projektov.«
štvenim srečanjem, izobraževanju, delavnicam, razstavam, promocijskim aktivnostim. Zavod Savinja, ki ima sedež v hiši, bo pridobil arhivske prostore, uredili bomo sanitarije, ki jih doslej ni bilo,« je povedal ljubenski župan Franjo Naraločnik.
Projekt je vreden 66 tisoč evrov, od tega je lokalna skupnost pridobila iz evropskega
kmetijskega sklada za razvoj podeželja Las Leader več kot 40 tisoč evrov, ostali denar je zagotovila v občinskem proračunu. Novo pridobitev bodo predali svojemu namenu v času Flosarskega bala, interesenti pa jo bodo lahko uporabili takoj, ko bodo pridobili uporabno dovoljenje. Naraločnik pričakuje, da bodo dela končali prej kot čez mesec dni.
Kar trije javni razpisi
Poleg omenjene naložbe čaka na začetek kar nekaj naložb. Zanje imajo objavljene javne razpise. Med drugim načrtujejo obnovo prve triade tamkajšnje osnovne šole in telovadnice, objavljen imajo javni razpis za postavitev fotovoltaike na strehe osnovne šole, obnovo zdravstvene postaje, za izbiro izvajalca del za rekonstrukcijo lokalne ceste Kaker-Juvanje. V ognju imajo še dve večji železi, in sicer izgradnjo kanalizacije Rad-mirje-Juvanje, ki je že potrjena v izvedbenem načrtu Savinjske regije. Pričakujejo, da bo projekt potrjen tudi na 6. javnem pozivu Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in da se bodo lahko lotili uresničevanja vsaj letošnjo jesen. Drugi večji projekt pa je revitalizacija trškega jedra na Ljubnem. Ta čaka na potrditev na pristojnih organih že 2 leti.
Vrednost naložb je - po besedah Naraloč-
nika - velika. Izgradnja kanalizacije je vredna blizu 900 tisoč evrov, projekt revitalizacije trškega jedra približno 600 tisoč evrov, ostali omenjeni projekti pa so vredni od 80 do 200 tisoč evrov. Denar zanje imajo zagotovljen. »Kar nekaj ga prenašamo iz prejšnjih proračunov. Nimamo pa sreče z javnimi razpisi na državni ravni. Zato smo toliko bolj veseli, ker smo omenjene projekte dobili potrjene.«
Sicer pa so letos že uredili prireditveni prostor Vrbje. Komunalno so ga opremili in ga tako pripravili za večje prireditve, ki jih pričakujejo letos in v prihodnje. Vrbje -
meni Franjo Naraločnik - dobiva podobo, ki si jo Ljubno zasluži. Poleg tega so pridobili še denar za obnovo poti za Ljubnico. Nameravajo jo urediti v tematsko pot, ki bo namenjena vsem: od najmlajših do mladih družin in starejših. V načrtu imajo še nekaj dejavnosti, kot so opremljanje priljubljenih sprehajalnih poti s klopmi, koši za smeti in drugimi rekviziti, »ki bodo polepšali podobo kraja. Verjamem, da bomo Ljubno še lepše doživljali domačini in turisti,« je sklenil pogovor Franjo Naraločnik.
■
To je kot loterija
Lanska letina muhasta za izdelovaje zgornjesavinjskih želodcev - Pomembno, da raste povprečna kakovost - Od 38 prejeli zlato priznanje trije
Tatjana Podgoršek
Rečica ob Savinji, 19. maja - Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca je minulo soboto na Rečici ob Savinji pripravilo že 22. ocenjevanje zgornjesavinjskega želodca, značilne suhomesnate izdelke tega območja. Izdelki, ki jih nadzoruje pooblaščena certifikatna organizacija, so se potegovali za naziv zgornjesavinjski želodec 2012 z geografsko označbo, ostali za naziv kakovostni domači želodec.Od 38 vzorcev so trije osvoji zlato, 9 srebrno, 14 pa bronasto plaketo, ostale so izločili. Najvišje ocene so za izdelek prejeli: Ana Žagar
iz Dobletine, Anton Breznik iz Strmca ter Pavel Koren iz Homca.
Ni pomembno, koliko zlatih ..., pomembna je rast povprečne kakovosti
Letošnja letina je bila - po zagotovilih predsednika ocenjevalne komisije in vodilnega poznavalca suhomestnatih izdelkov v Sloveniji dr. Stanka Renčelja, nekoliko muhasta. Preglavice je proizvajalcem povzročalo hitro sušenje, zato so izdelki nekoliko preveč suhi. Večina izdelkov je - po njegovem - tržno sprejemljivih.« Ni pomembno, koliko je zlatih, srebrnih, bronastih, pomembneje je, da raste povpreč-
Letošnji dobitniki zlatega priznanja
na kakovost.« Pozval je izdelovalce, naj ne delajo različnih čarovnij in naj ne dodajajo drugih dodatkov kot ravno prav česna, popra in soli. Z različnimi čarovnijami bodo izdelek pokvarili, potrošniki pa bodo zaradi nihanja kakovosti zmedeni. »Dopadljivost pri potrošnikih je pomembna za kulinari-ko in z njo povezanim razvojem turizma.« Kot je še dejal Renčelj, je potrebno ločiti domači želodec od certificiranega. Slednji zagotavlja večjo skrb za kakovost, zato bi bilo prav, da se za certficiranje odloči več proizvajalcev suhomesnate specialitete. To je naložba na dolgi rok, kajti konkurenca je vsako leto večja, potrošniki pa vse bolj zahtevni.
Občutljiva mesnina, ki zahteva veliko nege
Nasploh je želodec zelo občutljiva mesnina, ki potrebuje veliko nege. Zgornjesavinj-ske želodce, narejene po domači recepturi, ki se prenaša iz roda v rod, izdelujejo le trije, in sicer Franc Mikek, Branko Petek in Marjan Goličnik. Ti so tudi letos v postopku certificiranja, ki so ga lani izvedli prvič in se obnavlja vsako leto. To pomeni, da je zgornjesavinjski želodec, ki je od lani tudi geografsko zaščiten, izdelan po natančno določenem receptu, izdelovalci pa ga lahko legalno ponudijo tako gostincem kot tudi trgovcem. »Naši želodci se od drugih, ki jih potrošniki najdejo tudi na trgovskih policah, razlikujejo predvsem po tem, da so brez umetnih konzervansov, predvsem natrijevega nitrita, in zato bolj zdravi,« je pou-
daril tajnik združenja Jože Tlaker.
»Poleg najboljše svinjine doma krmljenih prašičev je za dober zgornjesavinjski želodec pomembno še ravno pravšnja mera soli in česna, pravilno sušenje in še vrsta drugih ukrepov oziroma - kot jih je sam poimenoval - »malenkosti«. »Vsak dan je treba želodcu posvetiti nekaj ur nege, ga obračati, strgati z njega izcedke med sušenjem, paziti na pravilno temperaturo in vlago. Pa še se lahko kaj zalomi, zato so želodci kot loterija, enkrat ti uspejo, drugič ne,« je dejal Pavle Koren, ki mu je letos uspelo izdelati vrhunski želodec. Nekaj čez 100 jih je izdelal v sezoni 2011. Na vprašanje, po kakšni ceni jih prodaja, pa je odgovoril: »Mi jih ni težko prodati, ker jih v glavnem razdajam prijateljem.«
■
Udeleženci ocenjevanja so pozorno prisluhnili članom komisije.
Kakršna setev, takšna žetev
Člani Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki dosegli najvišjo povprečno oceno letnika 2011 v šmarško-" virštanjskem vinorodnem okolišu
Tatjana Podgoršek
" Šmartno ob Paki, 18. maja - Društvo vinogradnikov iz Šmartnega ob Paki že 16
■	let organizira ocenjevanje vin svoji članov in podeli najboljšim za njihova vina priznanja. To so storili tudi minuli petek na priložnostni prireditvi v šmarškem gasilskem domu. Bera letnika 2011 je zavidanja vredna. Od 104 vzorcev je bilo vrhunskih kar
■
71, 23 pa kakovostnih. Le 10 vzorcev so izločili. S povprečno oceno letnika 2011, 18.17 točke, so se zavihteli na prvo mesto v šmarško-virštanjskem vinorodnem okolišu.
»Kakršna setev, takšna žetev«, je komentiral na priložnostni prireditvi rezultate ocenjevanja predsednik ocenjevalne komisije in vodilni enolog Podravja mag. Anton Vodovnik s Kmetijskega zavoda Maribor. »Na prvem ocenjevanju leta 1997 je bila povprečna ocena 15,95, danes vina s tako oceno ne bi niti pogledali. Rezultati prizadevanj, vlaganj v izobraževanje se obrestujejo, v svojih kleteh imate vsako leto boljše vino, kar vam lahko nekateri upravičeno zavidajo. Naj vas ti rezultati ne uspavajo, tako kot so marsikatere vinogradnike po Sloveniji. Boljša bo kakovost, večja bo prepoznav-
nost, več od tega boste imeli vi in turisti.«
Slovesne podelitve priznanj se je udeležila tudi vinska kraljica Slovenije Martina Baškovič, ki je med drugim dejala, da jo je kakovost vin šmarških vinogradnikov presenetila. »Zagotovo so to vinogradniki, ki namenjajo tej dejavnosti ogromno truda, znanja. Zato naključij ni.« Kot Dolenjka seveda prisega na cviček, vendar kot vinska kraljica nikoli ne pozabi na štajerska in primorska vi-
na. Temu primeren je tudi letošnji izbor kraljičinega vina. Njeno uradno vino je sauvi-gnon, ki uspeva v vseh vinorodnih deželah.
Peter Krajnc, predsednik društva, je povedal, da jim je ugodno vreme z malo padavinami ter obilo sonca prihranilo mnogo skrbi v zvezi z zaščito vinske trte in grozdja pred boleznimi. Take razmere so obetale in tudi zagotovile visoko sladkorno stopnjo in - kar je redkost za njihov vinorodni okoliš - povzro-
čile skrb glede zadostne vsebnosti kislin pri nekaterih sortah. Na rezultate so ponosni, so pa plod pridnega dela v izobraževanju. Poleg tega so, po njegovih besedah, veliko časa namenili tudi kulturi pitja. Želel je vsem, da bi jim bila narava letos mila ter radodarna in da bi jih strokovnjaki iz vinarstva še bolj razveselili z znanjem o vinski trti in vinu ter jih učili uživati ob njem in druženju z njim.

NASI KRAJI IN LJUDJE
Delovna enota Ravne k matični ustanovi že prihodnje leto?
Načrt selitve enote k matični Psihiatrični bolnišnici v Vojnik star 5 let - Razlogov za ukrep več
Tatjana Podgoršek
Že leta 2007 se je v javnosti pojavila informacija, da namerava Psihiatrična bolnišnica Vojnik preseliti delovno enoto v Ravnah pri Šoštanju v Vojnik. Takratna direktorica zavoda Vesna Novak je namreč v načrtu predvidela ukinitev enote in pripojitev k matični ustanovi, za razlog je navedla racionalizacijo poslovanja. Svet zavoda bolnišnice in ministrstvo za zdravje sta ta njen predlog potrdila. Zapletlo se je pri dogovoru z občino Vojnik, ki je po delitveni bilanci s celjsko občino postala lastnica stavbnega zemljišča uprave psihiatrične bolnišnice, kjer je ta načrtovala širitev dejavnosti v zgornjih prostorih zgradbe. Ker Psihiatrična bolnišnica Vojnik ni imela stavbne pravice, ni mogla dobiti gradbenega dovoljenja. Po mletju sodnih mlinov sta bolnišnica in lokalna skupnost konec prejšnjega meseca sklenili dogovor in po novem sporazumu naj bi 650 kvadratnih metrov uporabnih površin v podstrešju upravne zgradbe preuredili že do polovice prihodnjega leta. Projekt, vreden 1,2 milijona evrov, je vključen tudi v finančni načrt bolnišnice v Vojniku za letos. Preselitev enote iz Raven je tako postala znova aktualna.
Sanatorij Ravne je dislociran oddelek javnega zavoda Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Dvorec obstaja že od leta
1575.
Ni panike
Ko smo preverjali informacijo pri v. d. direktorici bolnišnice Valentini Winkler Skaza, dr. med., specialistki psihiatrije, je dejala: »Ni nobene panike. Selitveni projekt je star 5 let, v zvezi s tem aktivnosti res tečejo. Se pa selitev ne bo zgodila kar takoj, ker v Vojniku za preselitev enote ni prostora. Potrebno jih bo zgraditi, gradnja pa se še ni začela.« Kot je še povedala Winkler Skazo-va, je na čelu bolnišnice šele od letošnjega januarja.
Razlogov za preselitev je več
Po besedah njenega namestnika mag. Egidija Čretnika je v delovni enoti bolnišnice v Ravnah pri Šoštanju, ki je nameščena v dvorcu Gutenbüchel vse od ustanovitve Psihiatrične bolnišnice Vojnik, trenu-
V sanatorij Ravne prihajajo na zdravljenje bolniki, ki doživljajo izkrivljeno realnost (shizofrenija, blodnje ...), z diagnozo depresija, osamljeni in starejši, ki jim tu pomagajo najti smisel življenja. Poleg omenjenega pomagajo zdraviti še različne oblike odvisnosti, kot sta tako imenovanimi sodobni bolezni: sindrom kronične utrujenosti in sindrom izgorelosti.
tno zaposlenih 15 delavcev. Dvorec lahko sprejme 25 bolnikov, je v lasti ministrstva za zdravje in je spomeniško zaščiten. V njem se je lani zdravilo od 25 do 15 bolnikov, včasih jih je bilo tu nameščenih še manj. »Predvsem gre za bolnike z neaku-tnimi bolezenskimi stanji. Vendar
pa je ob tem potrebno reči, da je v psihiatriji težko ločiti neakutno in akutno stanje.« Dejal je še, da je poleg umnejšega poslovanja razlog za preselitev tudi dejstvo, da bi morali za zagotovitev standarda v enoti vložiti v objekt ogromno denarja.
»Informacije, ki krožijo o preselitvi in ne o ukinitvi, so netočne, povzročajo pa nepotrebno slabo voljo. Nihče od zaposlenih iz Raven ne bo ostal brez službe. V okviru celotnega zavoda bo zaradi varčevalnih ukrepov res treba zmanjšati število zaposlenih, a bomo to storili z upokojevanjem. Tudi delovni pogoji zaposlenih bodo v Vojniku boljši, kot so v Ravnah. Nenazadnje pa preselitev delovne enote podpira stroka. Zdravnik prihaja v Ravne enkrat ali dvakrat na teden, v Vojniku je dežurna služba prisotna 24 ur na dan.« Čretnik je še zatrdil, da oddelka iz Raven ne bodo združili z oddelkom za zdravljenje bolezni odvisnosti v matični ustanovi, ampak bo to samostojen oddelek.
Zaposleni ne dajejo izjav
Seveda smo želeli pridobiti mnenje o preselitvi v Vojnik tudi od zaposlenih v sanatoriju Ravne, vendar nismo našli nikogar, ki bi bil pripravljen dati izjavo ali komentirati ukrep. Vprašanja, ali bodo s preselitvijo ravenske enote največ izgubili ravno bolniki, ki za okrevanje potrebujejo takšno okolje in strokovni pristop, kot jim ga nudijo na omenjeni elitni lokaciji, je ostal brez odgovora. Je pa o tem zgovoren odgovor prejšnjega direktorja Psihiatrične bolnišnice Vojnik Daniela Lajlarja, ki je v Almanahu občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki 2012 zapisal, da bo s priključitvijo k matični ustanovi v Vojnik »žal, izgubljen biser v slovenski psihiatriji.«
»Ne zidamo hiš, gradimo skupnost«
Seher in Čebul nova častna člana
Anton Seher
ŠMZD povezuje prijatelje muzeja in ljubitelje zgodovine
Milena Krstič -Planinc
Velenje, 15. maja - Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo (ŠMZD) je v torek na priložnosti svečanosti na Velenjskem gradu podelilo listino o častnem članstvu Antonu Seherju in Zvonetu Čebulu.
Prvi je avtor obsežne Zgodovine premogovništva, ki je izšla v dveh knjigah. Z njo je opravil veliko raziskovalno delo s področja velenjskega in slovenskega premogovništva ter lokalne zgodovine. Drugi je priznan zbiralec ljudskega blaga, tudi častni občan Šoštanja, čigar domoznanska zbirka ima
svoj stalni prostor v Vili Mayer. Seher in Čebul sta postala četrti in peti častni član tega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1994. Prvič je društvo častno članstvo podelilo leta 2004, prejela pa sta ga prof. dr. Tone Ferenc in Aleksander Videčnik, leta 2006 pa je častni član društva postal dr. Milan Ževart.
»Odločitev izvršnega odbora in potrditev občnega zbora ni bila težka.
Oba sta veliko naredila za to področje,« je na svečanosti dejal predsednik Miran Aplinc.
Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo povezuje prijatelje muzejev, ljubitelje zgodovine in šteje približno 150 članov. Njihova osrednja naloga pa je sodelovanje pri ohranjanju kulturne dediščine Šaleške doline.
Zvone Čebul
Na 13. Festivalu prostovoljstva se je predstavilo 17 društev in organizacij, ki delujejo s pomočjo prostovoljstva - Toliko, kot dajejo, dobijo tudi nazaj
Velenje, 19. maja - Pod okriljem Slovenske filantropije so v soboto dopoldne tudi v Velenju pripravili tradicionalni, tokrat že 13. Festival prostovoljstva. Potekal je namreč v številnih večjih slovenskih mestih. V središču Velenja, na Cankarjevi ulici, se je na stojnicah predstavilo 17 organizacij in društev, ki delujejo s pomočjo prostovoljcev, mimo-
idoče pa je pritegnil tudi zanimiv kulturni program, v katerem so navdušile tako navijačice Šolskega centra Velenje (ŠCV), kot nastop folklorne skupine Srbskega kulturnega društva dr. Mladen Stojanovič. Dogodek so organizirali Mladinski center Velenje, Šaleški študentski klub in Šolski center Velenje.
V Evropskem letu aktivnega sta-
ranja in medgeneracijske solidarnosti so želeli tudi v okviru festivala spodbujati aktivnost in povezovanje, zato je letošnji potekal pod sloganom Nikoli pre(malo)stari - za prostovoljstvo. Uspeli so pripraviti prijetno druženje in promocijo pro-stovoljstva, saj so pritegnili veliko mimoidočih.
Pester kulturni program je pritegnil pozornost mimoidočih, ki so tako spoznali tudi
prostovoljske organizacije in njihovo poslanstvo.
Prostovoljne organizacije so svoje delo predstavljale na stojnicah in z besedo, saj so vsi
povedali nekaj o društvih in organizacijah, v katerih delujejo.
Novi prostovoljci vedno dobrodošli
Zlatka Jambrovič, ki koordinira delo prostovoljcev na ŠCV, nam je povedala, da zanimanje za prostovoljno delo med dijaki ne upada: »Z veseljem lahko povem, da imamo še vedno okoli 100 prostovoljcev in prostovoljk, ki delujejo na različnih področjih. Obiskujejo starostnike, pomagajo vrstnikom z učno pomočjo, sodelujemo s centrom za socialno delo, v kulturi, delajo v Mladinskem centru, z živalmi . Vsebin je veliko, vse pa so sestavni del življenja v neki skupnosti. Prostovoljci so tisti mladi, ki jim ni vseeno za ljudi in tudi za naravo v skupnosti ne.«
Projekt prostovoljnega dela na
ŠCV poteka že devetnajsto leto. Tudi tradicija pomaga, da jim ni težko pridobiti novih prostovoljcev. Mnogi so se predstavili tudi na sobotnem festivalu, kjer so, recimo, sodelovali v pestrem kulturnem programu in izvajali delavnice, tudi moderatorja sta bila dijaka Šolskega centra Velenje. »Prostovoljci ne zidamo hiš, ki bi bile vidne, saj je to delo, ki se ga ne opazi. Poteka največkrat intimno, zato je ta festival priložnost, da povemo, da obstajamo, da je duh pomoči živ!,« še doda naša sogovornica.
Sodelujoča društva in organizacije - med njimi so bile tako tiste, ki delujejo v sociali, zdravstvu in humanitarnosti - so se predstavila tudi
v besedi, vsi pa so želeli v svoje vrste pritegniti nove prostovoljce. Tisti, ki se s tem delom že ukvarjajo, dobro vedo, da je občutek, ko daješ in pomagaš, neprecenljiv. Zato se jim je zahvalil tudi župan Bojan Kontič, ki se je celo dopoldne družil s prostovoljci. Poudaril je, da je Velenje socialno zelo prijazno, prebivalcem prijetno mesto, tudi zaradi njih in njihovega delovanja. Zanimivo pa je, da med seboj dobro sodelujejo tudi prostovoljska društva in organizacije, in to prav zaradi velike podpore občine.
n bš

KULTURA

24. maja 2012
Realizem v slikarstvu in kiparstvu
Velenje, 18. maja - V petek popoldne so na Velenjskem gradu odprli zanimivo razstavo del ljubiteljskih slikarjev in kiparjev iz vse Slovenije. Tokrat so na vsakoletnem razpisu za Zlate palete, najvišjega priznanja ljubiteljskim likovnim umetnikom, ki jih podeljuje Zveza likovnih društev Slovenije, ustvarjali na temo Realizem v slikarstvu in kiparstvu. Razstava s certifikati nagrajenih del bo na ogled do 1. junija 2012, Zlate
palete pa bodo podelili jeseni v Mengšu.
Razstavo na Velenjskem gradu je Zveza likovnih društev postavila v sodelovanju z Društvom šaleških likovnikov, zato je umetnike iz vse države v uvodu pozdravil predsednik društva Sa-lih Biščic. Predsednica žirije za podelitev zlatih palet je bila kustosinja mag. Milena Koren Božiček, ki je predstavila delo komisije in tudi vsa na gradu razstavljena dela. Gre seveda za izbor
najboljših del. Certifikate in zahvale pa je po kulturnem programu, ki ga je pripravil Plesni studio N, umetnikom podelil Robert Ahlin, predsednik Zveze likovnih društev Slovenije. Med dobitniki certifikatov so bili tudi člani Društva šaleških likovnikov. Za slike sta priznanji prejela Franc Klanfer in Jožica Klanfer, za kiparska dela pa Oskar Sovinc in Oton Gantar. Iskreno čestitamo!
■ bš
Dobitniki priznanj za slikarska in kiparska dela skupaj z organizatorji in likovnimi kritiki, ki so dela ocenjevali.
Spolno zavrti Slovenci so le stereotip
Velenje, 17. maja - Slovenke in Slovenci glede spolnosti niso zavrti, njihovo spolno vedenje in vrednote pa se ne razlikujejo od prebivalcev zahodnoevropskih držav. Spolnost se dogaja v stabilnih partnerskih zvezah, tako kot drugje, so se tudi v Sloveniji spremenili le tipi teh zvez, nekoč prevladujoča zakonska zveza pa je le ena od teh. Razširjena predstava o tem, da imajo osebe, ki niso v partnerski zvezi, bolj razgibano spolno življenje od tistih v partnerskih zvezah, ne drži. Kljub družbeni toleranci do »nepartnerskega« spolnega življenja se spolnost večinoma dogaja v partnerskih zvezah. Zaradi čedalje manjših zunanjih omejitev se ljudje avtonomno odločajo
o vstopu in izstopu iz partnerskih zvez, svobodno si izbirajo vrsto zveze, neenakost med spoloma pa se zmanjšuje.
To je le nekaj od interpretacij rezultatov prve empirične nacionalne raziskave o spolnem vedenju, ki je pred kratkim predstavljena v knjigi z naslovom Spolno življenje v Sloveniji. Minuli teden jo je v pogovoru na Humanističnem večeru v velenjski Mestni knjižnici, ki ga je vodila Andreja Ažber, predstavil avtor, profesor sociologije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede dr. Ivan Bernik. Knjiga, ki je nastala v soav-torstvu z epidemologinjo dr. Ireno Klavs, na osnovi raziskave na verjetnostnem vzorcu 1752 ljudi, rojenih
Sociolog dr. Ivan Bernik je v pogovoru z Andrejo Ažber predstavil rezultate nacionalne raziskave o spolnem
vedenju Slovencev.
v letih od 1950 do 1982, odpravlja še vrsto drugih razširjenih stereoti-pov in zmotnih predstav v medijih o spolnosti v Sloveniji. Med drugim kaže, da tudi pri nas družbene okoliščine vse manj vplivajo na spolnost, ki postaja vse bolj samostojno druž-
beno področje zunaj vpliva ekonomije, politike, medijev in medicine. Podobno velja tudi za religijo, kajti raziskava kaže, da v spolni svobodi ni razlike med verniki in ateisti.
■ Silvo Grmovšek
Mihail Lišanin na obisku v knjižnici
Velenje, 10. maja - Prejšnji četrtek so v velenjski knjižnici gostili zanimivega gosta, rojenega v Srbiji, ki od leta 1974 živi in dela v Celju, Mihai-la Lišanina. Sprva uspešen športnik, nato podjetnik. Leta 1995 je ustanovil revijo Likovni svet in začel z mednarodnim razpisom za likovna dela mladih. V vsem tem času je na razpisu sodelovalo 120.000 mladih likovnikov iz 102 držav. S tem se razpis uvršča med tri največje v Evropi in med deset največjih na svetu. Kot zasebni razpis pa je edini takšne vrste v svetu, revija Likovni svet pa edina tiskana revija v Sloveniji, ki obravnava mednarodne razpise za mlade ter razstave slik, skulptur, grafik in fotografij akademsko izobraženih avtorjev.
Leta 2000 je Mihailo ob pomoči Mestne občine Celje ustanovil prvo stalno galerijo za likovna dela mladih v Sloveniji - Galerija likovnih del mladih v samem centru Celja. Za svoje delo in povezovanje držav v likovni kulturi ter za promocijo likovne ustvarjalnosti in kulture mladih je Mihailo Lišanin prejel več tujih priznanj, v Sloveniji pa je prejemnik bronastega grba Mestne občine Celje.
Na potovanjih po svetu, ob razstavah in uradnih dolžnostih ima vedno s sabo fotoaparat, s katerim beleži trenutke in utrip življenja v različnih državah. V osrednjem knjižničnem razstavišču je bila do 23. maja na ogled dokumentarna razstava iz arhiva Mihaila Lišanina.
Mihail Lišanin je v knjižnici pripravil tudi dokumentarno razstavo.
■ bzj
KOLONA
i življenje
Urban Novak
Današnji svet je neverjeten. Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj tako razmišljal, a ko opazujem spretnosti, kijih obvladata nečaka v teh rosno mladih letih in se dotikajo rokovanja s sodobnimi elektronskimi napravami, me ta skok v razvoju vedno znova osupne. Zagnati in odpreti računalnik je za te mladce nezahtevna naloga. Odpreti pravilni program in najti željeno vsebino mogoče predstavlja bolj zahtevno nalogo, a nikakor ne nemogočo. Odkrivanje in obvladovanje zakonitosti novih mobilnih naprav pa je postalo samoumevno. O čem govorim? O mladi, novi generaciji otrok, ki se od rojstva naprej srečujejo z modernimi elektronskimi napravimi, njihovem življenju in predvsem vplivom, ki jih imajo na širše družbeno življenje. Obvladovanje teh malih napravic je nekaj, kar spremlja današnje mlade od rojstva in je nekaj, kar narekuje spremembe v osnovah sodobnih družb. In na eno od življenjskih področij utegnejo imeti ti mladi s svojim načinom življenja precejšen vpliv. Bivanje! Živeti v prihodnosti, ne tako zelo daljni prihodnosti, brez znanja o elektronskih mobilnih napravah, lahko pomeni tudi izločitev, osamo, čudaštvo, zelo verjetno pa vsaj hude težave pri osnovnih iivljenskih nalogah. Predstavljajte si svoj dom čez 20 let. Opremljen bo z zvrhano mero elektronskih naprav in pripomočkov, M nam jih bodo prodajni agentje bolj ali manj uspešno vsiljevali. Naprava za to, pa naprava za ono, stikalo tu in stikalo tam. Vse na svojem mestu, skladno, lepo oblikovano. Vnaprej programirane naprave odvzamejo iz naših rok precej nepotrebnih opravil, ki nam jemljejo dragoceni čas, predvsem pa nas razbremenijo skrbi, ali smo kakšno stvar zares postorili ali pa se nam mogoče le dozdeva. Kot recimo, ali smo pogasnili vse luči in izklopili vse naprave, preden smo odšli od doma. Lahko si bomo spro-gramirali vklapljanje in izklapljanje gretja in hlajenja, nastavljali opozorila o morebitnih vlomih ali nesrečah v stanovanju in jih prejemali preko elektronskih obvestil. Življenje si bomo lahko nastavili tako, da nas bo elektronski sistem v stanovanju vsako jutro nežno zbudil in nam skuhal priljubljeno skodelico kave, pripravil obleko, nas obvestil o dnevnih obveznostih, z nami komuniciral, tudi ko ne bomo doma. Vas otroci vedno čakajo pred šolo, ker zamujate? En SMS na dan z opominom, ki vam ga pošlje vaš elektronski sistem, odpravi to težavo. Vas moti popoldansko sonce, ki segreva stanovanje? Senzor v oknih bo spustil zunanja senčila na ustrezno višino. Je temperatura v prostoru previsoka? Sistem bo sam zaznal težavo in vklopil hladilno napravo. In tako dalje. Možnosti je nešteto. Mogoče se napisano danes zdi kot znanstvena fantastika. Da bi nam računalniki pomagali pri upravljanju stanovanja in nam pravzaprav vodili življenje. Kje pa ste še slišali za to? Vendar če se ozrete okoli sebe, kmalu ugotovite, da se vse to praktično že dogaja. V hladilnike so vgrajeni računalniki s spominom in možnostjo puščanja sporočil ostalim članom družine, pisanjem nakupovalnih seznamov. Preko telefona lahko danes v stanovanju storite praktično skoraj vse. Le da so ta opravila razdeljena na različne dejavnosti. Ko pa se bo razširilo upravljanje vseh opravil preko enotnega upravljalca, zelo verjetno sodobnega mobilnega telefona, se bo prej omenjena mladina, ki danes tako spretno krmari s svojimi prsteci po zaslonih na dotik, počutila kot doma. Ker bo celotno stanovanje daljinsko in računalniško vodeno, bodo v neverjetni prednosti. Preprosta opravila, kot so kuhanje čaja ali upravljanje televizorja, pa bodo neposvečenim postala zagonetna uganka. Odpiranje oken in spuščanje senčil bo postalo nenavadno opravilo, če ne bo predhodnega poznavanja elektronskih naprav in njihovih možnosti. Celotno življenje se bo sukalo okoli sodobnih elektronskih naprav, ki bodo verjetno nam nerazumljive, našim malčkov pa domače.
Tako urejen dom bo imel sicer veliko prednosti, pa tudi slabosti. Vsi pripomočki, vgrajeni v stanovanje, nam bodo pomagali pri racionalni izrabi časa, a morebitna okvara na kakšni napravi ali sistemu nas bo vrnila desetljetja v preteklost. V preteklost, v kateri se danes odlično znajdemo.
■
Na peci igrali, po podu plesali ...
Šoštanj, 18. maja - Tako so zbrane nagovorili Oglarji, folklorna skupina iz Šoštanja, ki je po slabih dveh letih delovanja pripravila prvi samostojni koncert. V šoštanjski kulturni dom so v goste povabili še čijanske Gozdarje, prisrčno razpoloženje pa so soustvarjali tudi najmlajši, osnovnošolska skupina in skupina iz vrtca.
Na peči igrali, po podu plesali, na senu pa ... je bila rdeča nit dogajanja na odru. Nastopu Oglarjev je sledil nastop folklorne skupine vrtca, enota Brina, z njo so se s strumnim korakom na podu spet predstavili Oglarji, za njimi so bili na »Dilah« otroci iz OŠ Šoštanj, sledil je nastop Folklorne skupine Gozdarji iz Črne na Koroškem in tako do konca, ko smo vsi v dvorani izvedeli, kaj so počeli včasih na senu. Ja, spali, seveda, nas je
presenetila povezovalka programa Tanja Mršnjak Pe-trej, sicer tudi predsednica društva, in se ob tem zahvalila vsem mentorjem: Mihaeli Ovčjak, Martini Žohar, Mojci Pori in Sonji Nežmah ter Ireni Žibert. Še posebej seveda Mileni Movh, vodji Oglarjev in tudi pobudnici ustanovitve te skupine. Plese so ves čas »v živo« spremljali Nac Ocepek, Mario Grčar in Aljaž Blažič.
V Šoštanju folklora nekaj časa ni živela, lahko bi rekli, da so jo še najbolj ohranjali v vrtcu in šoli. Zato je ustanovitev skupine in obujanje ljudskih šeg in navad preko plesa še posebej dragoceno za ta prostor. Oglarji zato vabijo, da se jim pridružite.
■ Milojka B. Komprej, foto Zdravko Smrekar
24. maja 2012
»•'HAS
107,8 MHz
tAonjSKO IDO Č/^S©P05D0l
V poletje s skupnimi močmi
Glasbene novičke
Aprilsko vreme in debelina denarnic, kakršna pač je, vsaj pri mnogih ne porajajo občutka, da je pred vrati že poletje. Pa je.
Veselimo se ga predvsem zato, ker smo v enem od mesecev julij, avgust, september malo dlje na dopustu in ker je to prava priložnost za konjičke, za katere imamo vse manj časa, in za nabiranje novih moči za izzive, ki nas čakajo v drugem delu leta.
V našem uredništvu pa smo z mislimi že krepko pri poletju. Tako kot mnogo let doslej namreč tudi tokrat pripravljamo prilogo Poletje v Šaleški dolini. Izšla bo 14. junija, v njej pa bomo objavili informacije o zanimivih kulturnih, športnih in drugih družabnih dogodkih, ki jih bodo pripravili do konca poletja klubi, društva, skupine občanov v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Poleg tega bomo predstavili vse tri ob-
čine in njihove zanimivosti. Več kot običajno bomo v prilogi namenili prostora kulturni. Razumljivo, saj je mesto Velenje eno od partnerskih mest v projektu Evropska prestolnica kulture Maribor 2012. Prepričani smo, da bodo zbrane informacije prišle mnogim prav. Na straneh priloge boste našli tudi kakšen namig za prijeten izlet.
V teh časih, v katerih krizi še ni videti konca, je priloga za našo hišo resnično velik finančni zalogaj. Verjamemo, da naša vabila k sodelovanju v obliki reklamnih sporočil ne bodo romala v koš, ampak da nas boste v naših prizadevanjih podprli in da bomo stopili v poletje s skupnimi močmi. Že danes: HVALA!
■ tp
... na kratko...
EVA BOTO
Eva Boto bo danes zvečer s skladbo Verjamem kot deveta nastopila v drugem predizboru za nastop v finalnem večeru letošnjega izbora evrovizijske popevke. Če se bo uvrstila med deset najboljših, jo bomo videli tudi v velikem finalnem večeru, ki bo na sporedu v soboto, 26. maja, ob 21. uri.
SKALP
Ajdovska rock skupina Skalp med poslušalce pošilja novi singel z naslovom Mars je prodan, ki sporoča, da danes v resnici odločajo ženske. Skladba, ki je bila posneta v novogoriškem studiu Bor v produkciji Bora Zuljana, bi morala iziti že na prejšnjem albumu skupine, a je po pomoti izpadla.
ZLATKO
Eden najpopularnejših slovenskih raperjev Zlatko predstavlja še en videospot, tokrat za skladbo Ne pozabt Gaze!, ki se nahaja na njegovem albumu Zlato ti daje sijaj, ne pa sreče. Na albumu, ki je postregel že z nekaj singli in videospoti, je sicer kar dvajset posnetkov.
PRAZNIK HARD ROCKA
Ob koncu letošnjega poletja bodo na svoj račun prišli ljubitelji starega hard rocka. 20. septembra bosta namreč v ljubljanskih Križankah nastopili legendarni britanski zasedbi Nazareth in Wishbone Ash, ki sta bili popularni predvsem v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
TIDE
Tide snemajo nov album, s katerim se vračajo v rokerske vode in čas prvih dveh albumov Seven days in Nothing to Lose. Obdobje eksperimentiranja in izlet v bolj indie rock vode, ki so ga zabeležili z albumom Regeneration, je tako za njimi. Skupini se je pridružil tudi novi bobnar Blaz Sotošek, ki je prej igral pri skupini Puppetz.
LESTVICA DOMAČE @QM3E
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	BAJAGA - Vreme
2.	ELAFANT - Oprosti mi
3.	JENNIFER LOPEZ feat. PITBULL - Dance Again
Znani beograjski glasbenik Momčilo Bajagic Bajaga je sredi aprila z drugim sin-glom Vreme napovedal izid novega albuma, ki bo še to
pomlad izšel pri založbi Dallas. Kot prva napovedna skladba se je že konec lanskega leta pojavila rock balada Ako treba da je kraj, Vreme pa je angažirana skladba, v kateri avtor izraža zaskrbljenost nad negotovo ekološko in ekonomsko sedanjostjo ter prihodnostjo človeštva.
LESTVICA DOMAČE @HM3S
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Biseri - Fejst bukova generacija
2.	Zakrajšek - Pesem za oba
3.	Narcis - Košček sanj
4.	Skater in Show band klobuk - Vzela si bom Slovenca
5.	Pogum - Nocoj boš spet sama
6.	Pajdaši - Otroški smeh
7.	Akordi - Vrni se
8.	Gorenjski kvintet - Sinko moj
9.	Navihanke - Pokaži, da me imaš še rad
10.	Dežur - Čudežni cvet
... več na www.radiovelenje.com
Umrla Donna Summer
Po bitki z rakom na pljučih je minuli četrtek, 17. maja, v starosti 63 let na Floridi umrla ena najbolj značilnih predstavnic disko obdobja sedemdesetih let Donna Summer. V sedemdesetih je zaslovela z disko uspešnicami, kot so I Feel Love, Hot Stuff, Bad Girls in drugimi. Sodelovala je z znanim producen-tom Giorgiem Moroderjem, njuno sodelovanje pa je močno vplivalo na nadaljnji razvoj plesne glasbe. Ameriške glasbene lestvice je leta 1975 zasedla z uspešnico Love to You Baby, sicer pa je prejela pet glasbenih nagrad grammy, med drugim tudi za najboljšo rock vokalist-ko leta 1979 za pesem Hot Stuff. Leta 1997 je prejela grammyja za najboljši plesni posnetek Carry On, postavila pa je tudi rekord za največ zaporednih dvojnih albumov na vrhu Billboardovih lestvic (3). Bila je tudi prva pevka s štirimi singli na prvem mestu v enem letu.
BFM izdali nov album
Skupina Big Foot Mama je 17. maja izdala novi, težko pričakovani album Izhod. Album so snemali januarja v studiu Wong v Berlinu, nadaljevali marca v ljubljanskem studiu Kif Kif pod taktirko pro-ducenta Žareta Paka, dve skladbi (Pot iz trnja in Umazan dež) pa sta nastali že pred dvema letoma. Miks albuma je potekal v Hanno-vru v Nemčiji. Na novem albumu je skupaj 12 skladb, ki predstavljajo sveže prenovljeno Big Foot Mamo v morda najbolj dodelanem in zrelem tonu doslej. Poleg Big-footov (Grega Skočir, Alen Ster-žaj, Daniel Gregorič, Jože Habula, Zoran Čalič) so pri nastajanju albuma sodelovali tudi Martin Jane-žič - Buco (tolkala, spremljevalni vokal), Borut Antončič (spremljevalni vokal), Žare Pak (kitara), Lea Likar (spremljevalni vokal), Nina Kay (vokal) in drugi.
Odšel je Robin Gibb
Po hudi bolezni je v nedeljo, 20. maja, v Londonu umrl pevec Robin Gibb, soustanovitelj legendarne skupine Bee Gees. Umrl je star 62 let. Gibb se je skoraj dve leti bojeval z rakom na črevesju in jetrih, aprila pa se je njegovo zdravje zaradi
pljučnice še poslabšalo.
Skupaj s svojima bratoma Mauri-ceom in Barryjem je Robin Gibb v 60. letih ustanovil eno najbolj priljubljenih glasbenih skupin na svetu Bee Gees. Glasbeno pot so začeli v Avstraliji in v svoji karieri prodali več kot 200 milijonov albumov. Eden od vrhuncev njihove kariere je bil soundtrack filma Vročica sobotne noči iz sedemdesetih let, ki je prinesel svetovne uspešnice, kot so Stayin' Alive, Night Fever in How Deep Is Your Love. Robin Gibb je po razpadu skupine razmeroma uspešno nadaljeval samostojno kariero, nastopiti pa bi moral tudi v Sloveniji, a so njegov koncert po dveh prestavitvah lansko pomlad dokončno odpovedali.
Katarinin bonbon
Katarina Mala, ki je našo glasbeno sceno prijetno osvežila s pesmima Ciao ciao in Kavbojke, ponovno preseneča s hudomušnostjo in iz-zivalnostjo. Njen novi single Bombon namreč pripoveduje in precej konkretno opisuje tistih nekaj minut ženskih priprav, preden se prepusti moškemu. Pesem je narejena v minimalističnem slogu. Instrumental je jasen in igriv, vokal pa izpoveden in brez nepotrebnih okraskov. V ustvarjalnem procesu so spontano in z neverjetno lahkotnostjo sodelovali avtorica besedila in pevka Katarina Mala, avtor glasbe Marko Gregorič in basist Siddharte, Jani Hace, ki se tokrat pojavlja v vlogi producenta.
Maji je lepo
Lanskoletna slovenska evrovizij-ska predstavnica Maja Keuc prav v času letošnjega Evrosonga predstavlja svoj novi single z naslovom Tako lepo mi je. Gre za lahkotno skladbo, polno življenja in energije, ki je nastala med pripravljanjem albuma Indigo. Producenta in aran-žerja sta Krešimir Tomec in Marco Grabber, Maja pa je napisala besedilo in vokalno linijo. Za pesem je Maja posnela tudi videospot. Snemala je z ekipo portala Izklop. com, ki ji je zaupala celoten projekt. Osnovno sporočilo pesmi je skrito že v naslovu in opisuje, kako pomembne so v življenju majhne stvari - pozornost, nasmeh, po-mežik ...
112
^ Jože Kovačič, vnet vinogradnik z Malega Vrha v občini Šmartno ob Paki, član šmarških pevskih zborov in skupine Prijatelji ter športni navdušenec, je pred nedavnim dobil še novo zadolžitev. Postal je dedek vnukinji Neji. V pogovoru z vodilnim enologom Podravja mag. Antonom Vodovnikom (z leve) je najbrž beseda tekla o tem in vinu. »Sem vesel, ker sem med dobitniki zlatih medalj za svoj vinski letnik 2011. Me pa po drugi strani skrbi, da ga bo kmalu zmanjkalo, saj še nismo zalili presenečenja - vnukinje. Prijateljev - takih in drugačnih, mi pa tudi ne manjka.«
»Ne, ne, nič ne prodajamo, lahko pa stopite bliže,« je v soboto dopoldne marsikomu povedal nova predsednica Društva bolnikov z osteopo-rozo Šaleške doline Janja Re-dnjak. In ko so stopili bližje, so izvedeli veliko zanimivega. Koliko novih članov so dobili in koliko prostovoljcev, čvek ne ve, ve pa, da se zelo trudijo. In da so letos pripravili zelo pester program.
Mali čolnički brzeli po vodni gladini
Na Velenjskem jezeru mednarodno tekmovanje modelarjev za pokal Mestne občine Velenje
^ Karli Privšek, predsednik velenjskih gasilcev, je bral, Bojan Brcar, poveljnik velenjskih gasilcev, pa je delil. Lepe zahvale vsem, ki so jim pomagali do novega gasilskega avtomobila. To so bile namreč otroške risbice, ki so jih ustvarili mladi gasilci. Le kaj je na tej, ki jo Bojan drži v roki? To je očitno zanimalo tudi Iva Go-rogranca, ki vedno poskrbi, da prireditve velenjskih gasilcev lepo tečejo.
Velenje, 19. maja - Na Velenjskem jezeru je ob koncu minulega tedna, v soboto in nedeljo, velenjsko društvo Modelar, ki bo letos oktobra proslavilo 50 let delovanja, organiziralo veliko mednarodno tekmovanje modelov čolnov na daljinski pogon. Vreme je bilo lepo, tekme zanimive, velenjski organizatorji pa so se tudi tokrat izkazali kot dobri gostitelji.
Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz številnih evropskih držav; modelarji - tekmovalci iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške, Srbije, Slovaška, Madžarske in slovenskih društev. Tekmovanje, ki je v koledarju Naviga (svetovna zveza za modelar-stvo in modelarski šport), ima rang mednarodne tekme ter se upošteva tudi za CEC - centralno evropski pokal. Modelarji so tekmovali v
Ob koncu tekmovanja za pokal MO Velenje so sredi sončne nedelje podelili pokale najboljšim.
treh kategorijah. V kategoriji FSR--V 3,5 je zmagal Slovenec Julijan Golavšek pred Madžarom Tarrom Tamasom in Slovencem Urošem Škoflekom. V kategoriji FSR-V 7,5
je prav tako slavil Julijan Golavšek, drugi je bil domačin Janez Melan-šek, tretji pa Avstrijec Helmut Do-pler. V kategoriji FSER-V 15 pa je slavil Srb Filip-Tin Pažin pred Ma-
Fičo je zakon!
24. maja 2012
džarom Tarrom Tamasom in Avstrijcem Christianom Kucero.
■ bš
Velenje, 19. maja - V nedeljo je Fičo klub Velenje, ki je bil ustanovljen 21. aprila 2004, pripravil srečanje lastnikov in ljubitelje legendarnih malih avtomobilov - fičotov. Naj spomnimo, da so jih izdelovali v Kragujevcu od leta 1955 do leta 1985, skupaj pa so jih izdelali 923.487. Zadnji je bil izdelan 18. novembra 1985, in to v rumeni barvi. In še danes je veliko ljubiteljev sedaj že starodobnikov, ki lepo skrbijo za svoje avtomobile, srečanja pa so nostalgična in prava paša za oči tudi za mimodoče.
Na parkirišču pred Kolodvorsko restavracijo se je v nedeljo zbralo kar 53 fičotov in njihovih lastnikov seveda. Najstarejši je bil izdelan leta 1955. V Fičo klubu Velenje je danes 100 članov, ki imajo okoli 70 lepih starodobnikov, najmlajši med člani pa šteje rosnih 17 let. Ob ustanovitvi je klub štel 20 članov, imeli so 10 »fičkotov«. Prvi predsednik kluba je bil Zdravko Ožir. Ko se je ta smrtno ponesrečil, je vodenje kluba prevzel Jože Kovač, ki je bil med ustanovitelji kluba, uspešno pa ga vodi še danes.
Varčevanje
Nekateri se pri nas še nikakor niso navadili na varčevanje. Mnogi so tega že močno vajeni. So seveda tudi taki, ki jim varčevati sploh ni treba.
Nekaj že stoji
Hladilni stolp za nadomestni šoštanjski blok 6 že stoji. Nekateri pa bi ta blok še vedno radi dali na hladno.
Mladi »poljedelci«
Število porok pri nas še kar pada. Pa da ne bo morda kdo trdil, da zaradi skrbi za kmetijstvo. Vse več mladih namreč vse bolj zanima koruza. Življenje na koruzi.
Malo drugače
Kolesarji, ki se bodo kmalu lahko vozili po Velenju z izposojenimi kolesi na moderen način, bodo Levstikovo povest postavili malo na glavo. »Zajahali« bodo Krpana, ne njegove kobilice.
Na pomoč
Gasilci morajo biti pri nas vse bolj pripravljeni, kajti v sedanjih razmerah jih čaka še več dela. Saj pravijo, da so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč ljudem v stiski. Stiska pa pri nas vse več ljudi vse močneje stiska.
Varstvo
Pri nas so zadnji čas vse bolj popularni zasebni vrtci. Zaradi denarnih težav je vse več tudi takih z le enim otrokom in še brezplačni so po vrhu. Pri babici.
Med volivce
Na proslavo ob visoki obletnici gasilcev je v Velenje prišel Milan Zver, pokrovitelj državnega tekmovanja gasilcev v Velenju je Danilo Tuerk. Oba sta kandidata za prihodnje predsedniške volitve.
Na pravi strani
Ob raznih proslavah govorci radi poudarjajo, da smo bili Slovenci vedno na pravi strani. Čeprav smo bili nekoč proti Nemcem, zdaj pa smo močno na njihovi strani.
Gašenje
Na nogometnem stadionu bo v soboto gasilsko tekmovanje. Nekateri dvomijo, da je res potrebno kako gašenje, saj zadnji čas nogometaši igrišča niso pretirano zagreli.

MED VAMI
13
Od lonca do golaža
Dnevi mladih in kulture so v polnem razmahu - Študenti so kulturi, umetnosti, izobraževanju in druženju dodali še šport in kulinariko -Vrhunec bo jutri s tradicionalnim rock žurom na Velenjskem gradu
Tina Felicijan
Foto: Goran Petraševic
Najstarejši študentski festival je letos še posebno pester in privablja raznoliko občinstvo. Dvaindvajsetih Dnevov mladih in kulture ne obiskujejo le mladi, saj tudi program ni zgolj žurerski. Tako se je na predstavitvi filma Oči in ušesa boga in pogovoru z avtorjem Tomom Križnarjem ter na performansu Lončarjev ples Igorja Bahorja zbralo veliko tistih, ki se jim je študentski staž že iztekel. To pa je zelo spodbudno, pravijo organizatorji, sploh v Evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Če znajo študenti pripraviti festival, ki je namenjen mladim, a je zanimiv tudi starejšim, ti pa se
Zadnji sklop festivala se prične danes. Ob 17.00 bo v Pekarni v Starem Velenju potekala javna tribuna z naslovom Pekarna, nov prostor za mlade. Ob 21.00 se bosta v eMCe placu s kitarami predstavila Tim Draksler in Uroš Planinc. V petek ob 20.00 pa se bo na Velenjskem gradu začel tradicionalni rock žur. Nastopali bodo Sizzlin Cool, State of Fiction, Bo, Lollobrigida, Dan D in Ress Nullius. V soboto ob 20.00 bo na terasi pred eMCe placem še ena stand up predstava, ob 22.00 pa se bo začela Kitarijada.
ga z veseljem udeležijo, potem se v Velenju ni potrebno bati, da bo sodelovanje in solidarnost pogoltnil medgeneracijski prepad.
Lončarjev ples
V atriju Velenjskega gradu je večmedijski performance Lončarjev ples premierno predstavil lončar Igor Bahor in tako lončarsko obrt predstavil mladim. Njegovo
ustvarjanje na lončarskem vretenu so ob glasbi pospremile plesalke, rojevanje novega življenja gline pa se je projiciralo na platno. »Osnovna ideja je prikazati minljivost materialnega. Prikazoval sem situacije, ki so sproščale asociacije. Moje so bile povezane z vsemi petimi čutili in vrhuncem - šestim čutom. Iste situacije je David Jarh odigral, plesalke pa odplesale,« je umetnik predstavil koncept. Pravzaprav je
šlo za vzajemne procese, sodelujoči pa so se morali povezati in ujeti na energijsko. Svojo kepico gline so prejeli tudi obiskovalci, ki so tako lahko lončarjev ples doživeli še bolj neposredno.
Športni vikend
Tudi letos je na DMK potekal skate contest. Udeležilo se ga je deset tekmovalcev iz Velenja in okolice, ki so poskušali navdušiti občinstvo in žirijo z izvajanjem trikov v skate parku pred Rdečo dvorano. Najbolje se je izkazal 25-letni Velenjčan Aljoša Čutuk, drugi je bil 20-letni Vlado Klepec iz Luč, tretjo nagrado pa je prejel 12-letni Velenjčan David Dumbuya.
V soboto so v Velenju in okolici potekali tudi turnirji v ekipnih športih. V Šmartnem ob Paki je potekal nogometni turnir, v Topolšici
odbojkarski, v Sončnem parku pa košarkarski. Poleg tega je bil tudi prvi veliki turnir v ročnem nogometu. Ekipe so se spopadle na dveh prizoriščih v Rdeči dvorani. Pritisk konkurence sta najbolje prenesla Gregor Vegan in Mitja Markoja, koncentracija je za las popustila Nejcu Šuštar-šiču in Žigu Mraku, tretje mesto pa sta zasedla Franko Lah in Žiga Kočevar.
Študentska golažijada
Športno soboto je pospremilo solzenje, drezanje v žerjavico, metanje polen
Golažijada
na ogenj in pogrevanje. Ampak vse od naštetega dobesedno. Pred eMCe placem je namreč potekala golažijada, ki so se je udeležile štiri ekipe. Vsaka je najprej postavila kotel in zanetila ogenj, potem pa se zagnala v rezanje čebule in mesa. Predstavnika dveh ekip Maja Ovčar in Blaž Dolinšek sta izdala nekaj skrivnosti: sveže začimbe, Šaleški biser, dosti na tanko narezane čebule in kozarček rdečega. Očitno je delovalo, karkoli so kuharji počeli, saj so zajemalke hitro udarile ob dno kotlov. Je pa ostalo še kar nekaj festivalskih dogodkov, ki jih bo vredno 'poizkusiti'.
Aljoša Čutuk
Lončarjev ples
Mlada velenjska fotografinja Tilyen Mucik je letos v okviru festivala DMK odprla kar dve fotografski razstavi. Eno v sodelovanju z Goranom Petraševičem in je na ogled v Galeriji eMCe plac, drugo pa je postavila v Vili Bianca. Tokrat se predstavlja s portreti, ki jih je povezala z naslovom Escaping Feelings. »V svojem življenju imam veliko ljudi, ki so zanimivega videza in notranjosti,« pojasnjuje Tilyen, ki jo sicer zanima koncertna fotografija. »Fotografiranja so potekala na različnih lokacijah v Velenju in okolici. Vsakega sem postavila v tisto okolje, ki mu glede na karakter in obraz najbolj pristaja.« Odločila se je za barvno tehniko, saj tako pozitivna energija, ki jo fotografije oddajajo, pride še bolj do izraza.
■
Filmi in spremljevalni dogodki navdušili
Velenje, 9. maja - Med 7. in 9.
majem so se v velenjskem kinu brezplačno odvrteli štirje filmi v okviru Filmskega tedna Evrope 2012, te pa si je v treh dneh ogle-
mizi, ki je potekala po projekciji, pa se je Dr. Janez Pirc z Inštituta za narodnostna vprašanja kot aktivni moderator o vprašanju migrantov iz Afrike, njihovi obravnavi v državah
dve projekciji francoskega animiranega filma Hiša pravljic. Na dopoldanski projekciji je učence obiskala tudi Rdeča kapica, Katja Šušteršič s Filmskega tedna Evrope, ki je
Zanimivi okrogli mizi o afriških priseljencih so prisluhnili tudi velenjski gimnazijci
dalo skoraj 430 obiskovalcev. Organizatorji projekta so pripravili tudi okroglo mizo na temo afriški priseljenci, ki je potekala po projekciji filma Le Havre. Dopoldansko projekcijo so si ogledali velenjski gimnazijci, ki jih je pozdravil tudi Aleš Uhan, vodja projekta Filmski teden Evrope 2012. Na okrogli
Evropske unije, življenju v azilnih domovih in procesu integracije na uro in pol dolgi okrogli mizi pogovarjal z gosti: direktorjem Inštituta za Afriške študije Eyachewom Tefe-ro, Sergeom Abando, Afričanom v Sloveniji, in mag. Francijem Zlatarjem iz Slovenske filantropije. V sredo, na dan Evrope, so imeli kar
pozdravila učence Osnovne šole Nazarje in Osnovne šole Gustava Šiliha. Na OŠ Nazarje so po končanem festivalu izvedli delavnico, v kateri je 87 učencev izdelovalo animirane filme, ki jih bodo pokazali v mali dvorani velenjskega kina na posebni projekciji.
■
Celovečerni koncert folklorne skupine Študent
Velenje, 26. maja - Mladi zagnani plesalci mariborske Akademske folklorne skupine Študent, med katerimi je kar nekaj plesalcev in glasbenikov iz Šaleške doline, je v letošnjem v letu uspešno nastopila na otvoritvi MARIBOR2012 -Evropska prestolnica kulture. Pod
okriljem EPK 2012 je nastal tudi projekt Slike v času, ki bo predstavljen tako v Mariboru kot tudi v partnerskem mestu Velenje. Nastop v Velenju bo to soboto ob 19.30 v domu kulture Velenje. V uro in pol trajajoči predstavi bo več kot 80 plesalcev in glasbenikov pred-
stavilo ljudsko izročilo skoraj vseh slovenskih pokrajin. Kot prva slovenska folklorna skupina pa je prav za letošnji koncert na oder postavila plese iz Čičarije, dokaj skrivnostne kraške pokrajine na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije. Predstavo je režiral Saša Krajnc.	■
VI PIŠETE
»»Has
24. maja 2012
Programska konferenca ZSČ Velenje
Velenje - Polna dvorana v Kolodvorski restavraciji v Velenju na programski konferenci ZSČ je pokazala, da je delo OZSČ Velenje takšno, da so člani organizacije z njim zadovoljni in ponosni nanj, saj jih združuje tako po strokovni kot tudi družabni plati. Aktivno delovanje OZSČ Velenje je čutiti tudi na državni ravni, saj njeni člani dobro delujejo tudi v organih ZSČ.
Pomembnost in potrditev dobrega delovanja so s svojo prisotnostjo potrdili pomembni gostje: Janko Ljubič, sekretar ZSČ, poveljnik vojašnice iz Celja p. polkovnik Boštjan Baš, major Anton Kanduti iz Kadetnice SV in polkovnik letalstva SV Gabrijel Možina. Na konferenci je bil narejen pregled dela v preteklem letu,
ki ga je krasila pestrost vsebin in dobra udeležba članov. Sprejet je bil finančni načrt za leto 2012 in plan dela za tekoče leto, ki so ga prisotni ocenili za izjemno ambicioznega in vsebinsko bogatega.
Na konferenci sta častni znak ZSČ za svoje delo prejela stotnik Stanko Tajnšek in major mag. Anton Kanduti. Priznanje
za sodelovanje je prejelo podjetje Rednak, d. o. o., iz Šoštanja. Posebno visoko priznanje Promocijska plaketa ZSČ pa je prejela Skupina Premogovnik Velenje.
Naslednja večja aktivnost OZSČ Velenje je tradicionalni pohod na Goro Oljko, ki bo v soboto, 2. junija.
■
V ustvarjanju so uživali tako otroci kot njihov mentor mag. Uroš Potočnik.
Kulkolaž ni golaž
Velenje, 19. maja - V soboto dopoldne so v Galeriji Velenje otroci, starši, babice in drugi spremljevalci ustvarjali v likovni delavnici "Kulkolaž ni golaž«. Delavnico s humornim naslovom je v Tednu družine in ob Mednarodnem dnevu muzejev pripravila Galerija
Velenje. Potekala je pod vodstvom mag. akademskega slikarja Uroša Potočnika, ki je v tem času v galeriji razstavljal svoja platna in kolaže iz zadnjega obdobja njegovega ustvarjanja. Otroci so ustvarjali v tehniki kolaža, motive pa so poiskali na sami razstavi ali pa so se prepustili domišljiji. Igrivost in ustvarjalni zagon mladih je k delu pritegnil tudi spremljevalce.
■
Na Ptuju tudi dobrote iz Šaleške doline
Ptuj, 20. maja - V minoritskem samostanu na Ptuju v maju še posebej lepo zadiši - po dobrotah, ki jih prinesejo na ogled slovenske gospodinje. Minuli teden so se slovenske kmetije tu predstavile že 23-ič. Vedno več jih je. Prva leta, še pred samostojno državo, so na mizo postavile komaj stotnijo dobrot, pa še te so bile za začetek le krušne, mesne in mlečne. Tokrat pa je bilo na mizi poleg teh treh kategorij še deset novih. Ker na mizo sodijo tudi vina, žganja, kisi, kompoti, marmelade, suho sadje, vložena zelenjava, olja, domači sokovi in nektarji, so vse to pripravili, ocenili in razstavili.
Z več kot 700 slovenskih kmetij so gospodinje in gospodarji letos prinesli najboljše jedi in izdelke, ki jih znajo pripraviti na svojih domačijah. Od 1347 dobrot jih je bilo nagrajenih 1093. Od tega jih je 471 doseglo zlato, 354 srebrno in 268 bronasto priznanje. Med njimi so bile tudi dobrote iz Šaleške doline, ki so jih pripravile predvsem članice Društva kmečkih žena Šaleške doline.
Zlata priznanja tudi v Šaleško dolino
V kategoriji mlečnih izdelkov so zlato priznanje prejele: Marta Potočnik iz Zavodenj za naravni
sadni jogurt z gozdnimi sadeži, Terezija Ročnik iz Zavodenj za naravno skuto ter Mihaela Ločan iz Topolšice za mladi sir. V kategoriji marmelad je zlato priznanje prejela Marta Štumpfl iz Spodnjega Razborja za džem iz brusnic, v kategoriji izdelkov iz žit pa so bili zlati: polnozrnati domači kruh Cvetke Napotnik iz Topolšice, keksi na stroj Suzane Kralj iz Griž (prejela je tudi znak kakovosti kot dobitnica zlatega priznanja za izdelek trikrat zapored), krhki domači piškoti Zdenke Orozel iz Laz pri Velenju. Zlato priznanje je prejel še Ivan Jel-šnik iz Laz za domačo kislo repo.
■ Tp
Smo radovedni šestletniki iz vrtca Šoštanj, enota Brina. Letošnjo pomlad smo v vrtcu spoznali veliko zanimivega. Obiskali smo kmetijo Napotnik v Topolšici, kjer smo pripravljali okusne namaze iz skute, si ogledali čistilno napravo v Šoštanju, šli smo na potep z dr. Natašo Kopušar iz ERICa, opazovali reko Pako ... Vse dogodke smo pridno zapisali, fotografirali, naredili smo veliko likovnih izdelkov, saj smo iz vsega želeli narediti časopis, ki bi ga poslali na natečaj Moja reka.si. V naši skupini smo si zastavili vprašanje: kako nastane časopis? Ker
smo želeli spoznati tudi to, smo za pomoč prosili tednik Naš čas in njihovo sodelavko gospo Janjo Košuta Špegel.
Težko smo pričakali dan, ko nas je oblikovalka obiskala v vrtcu. Najprej smo prelistali stare izvode časopisa Naš čas. Kdo piše za časopis? Je to novičnik? Kdo oblikuje časopis? Je to časopisnik? Gospa Janja nam je odgovorila na vsa vprašanja in naša igralnica je za ta dan postala uredništvo, mi pa novinarji, fotografi, ilustratorji, uredniki, oblikovalci. Na mizo sredi« uredništva« smo zložili liste, popiijeli za škarje
in lepilo in pričeli delati. Ukaza izreži in prilepi smo vzeli dobesedno. Naše novice smo opremili s fotografijami, napisali velike naslove, dodajali smo risbice, na računalniku je nastajal še zadnji članek ... Šele po kosilu smo uspeli dodati zadnje podrobnosti. S ponosom smo si ogledali Brincljev novičnik. Zares ponosni pa smo bili čez nekaj dni, ko smo v rokah držali vsak svoj izvod časopisa, ki ga bomo lahko pokazali staršem, prijateljem. Kdo ve, morda bo kakšen nadobudni novičnik ali časopisnik postal novinar, oblikovalec ...	■ Irena Žibert
Ustvarjalne delavnice
Na OŠ Gorica in POŠ Vinska Gora pred koncem šolskega leta nadvse živo
Bliža se konec šolskega leta, vendar so učenci in učenke, ki obiskujejo ustvarjalne delavnice, polni ustvarjalnosti. V letošnjem šolskem letu so pripravili razstavo o vulkanih v šolski avli, imeli so predavanje svetovnega prvaka Roka Kovačiča v podvodni fotografiji, nazadnje pa so pripravili za učitelje, starše in učence računalniško predstavitev vulkanov po svetu. Učenci so bili razdeljeni v skupine. Vsaka skupina si je izbrala svojo celino in na njej so poiskali ugasnjene in delujoče vulkane. Literaturo za predstavitev so iskali v knjižnici, revijah, časopisih in na računalniku. Spoznali so, da je še veliko vulkanov delujočih in povzročajo veliko škodo prebivalcem. V ustvarjalnih delavnicah so vključeni učenci in učenke iz 4. in 5. razreda na OŠ Gorica in tudi na POŠ Vinska Gora. Posebno pozornost namenja-
mo tudi učencem in učenkam na podružnični šoli v Vinski Gori. V letošnjem šolskem letu smo učence in učenke peljali na OŠ Gorico v računalniško učilnico. Pridobili so osnovna znanja za delo na računalniku. Tako so lahko pripravili predstavitev za starše. Mentorica skrbi, da učenci razvijajo svojo ustvarjalnost, spodbuja njihovo samostojnost in odgovornost do zadanih nalog, pri delu z njimi upošteva njihovo individualnost in skrbi, da so učenci v svojem razredu in širši okolici lepo sprejeti. Pri raziskovanju se učenci družijo, izmenjujejo svoja mnenja in postajajo dobri prijatelji. V mesecu juniju, bomo zaključili delo z enodnevnim raziskovalnim izletom na Pohorje, saj dajemo velik poudarek povezovanju teorije s praktičnim delom v naravi.
■ Brigita Krajnik Mavec
nikoli sami^Q^ g^
24. maja 2012
»siH:as
GASILCI
15
Mestni stadion - prizorišče največjega gasilskega tekmovanja v državi
Državno člansko gasilsko tekmovanje bo po 20 letih v Velenju - Pol leta priprav, sedaj vse pripravljeno na 306 tekmovalnih desetin - 8 tekmovalnih prog, vsa oprema nova - Priznanja najboljšim bo delil predsednik države dr. Danilo Türk
Velenje, 18. maja - »Če bi bil pri
vprašanju, ali je za to veliko gasilsko tekmovanje vse pripravljeno, v zagati, bi bilo verjetno že prepozno. Tako pa lahko z veseljem povem, da smo priprave, ki so se začele že
dolini,« je na petkovi novinarski konferenci, ki so jo v prostorih velenjskem mestne hiše pripravili pred sobotnim gasilskim državnim članskim prvenstvom, poudaril poveljnik gasilskega poveljstva v
pripeljal več kot 3000 gasilcev iz cele države, saj bo na velenjskem mestnem stadionu tekmovalo kar 306 gasilskih desetin. Častni pokrovitelj tekmovanja je predsednik Republike Slovenije dr. Danilo
v januarju, že uspešno zaključili. Kupili smo povsem novo opremo za tekmovalce, saj želimo, da bodo vse desetine imele enake pogoje za tekmovanje. Opreme je ogromno, vredna je preko 100 tisoč evrov, po tekmovanju pa bo ostala v Šaleški
Mestni občini (MO) Velenje Boris Brinovšek. Udeležili so se je tudi najvišji predstavniki Gasilske zveze Slovenije in velenjski župan Bojan Kotič. Predstavili so priprave na letos največji gasilski dogodek v državi, ki bo to soboto v Velenje
pomena gasilstva in nujnosti zagotavljanja dobrih pogojev za delovanje gasilskih organizacij. Zato za njihovo delovanje niso krčili sredstev v proračunu, saj je gasilstvo neprecenljivega pomena za občino. Poudaril je, da verjame, da bodo tudi tokrat upravičili sloves dobrega organizatorja. »V mestu smo v preteklosti pripravili že nekaj regijskih gasilskih tekmovanj in pa tudi prvo državno tekmovanje gasilcev v samostojni Sloveniji, a od tega je že 20 let. To, da se tekmovanje vrača v Velenje, je priznanje gasilcem v Šaleški dolini in tudi mestu gostitelju. Po mojem je to dobra promocija mesta in doline,« je dodal.
Številčni in dobro
• •
opremljeni
Pred letos največjim gasilskim dogodkov v Sloveniji so delo gasilcev in priprave na sobotno tekmovanje predstavili Matjaž Klarič, Anton Koren, Bojan Kontič in Marko Pograjc. Domače
organizatorje sta zastopala Helena Brglez in Boris Brinovšek.
Türk. V soboto bo prišel na podelitev nagrad najboljšim desetinam, verjetno pa se bo tega udeležil tudi minister za obrambo Aleš Hojs.
Na novinarski konferenci je velenjski župan Bojan Kontič poudaril, da se v Velenju zavedajo
Na novinarski konferenci je predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren, ki se je županu zahvalil za priložnost, da se slovensko gasilstvo predstavi na sobotnem tekmovanju v Velenju, povedal, da so gasilci dobro pripravljeni za opravljanje gasilskega poslanstva, tekmovanje, kot je sobotno, pa jim omogoča boljšo pripravljenost in lažje soočanje s številnimi izzivi, s
katerimi se gasilci dnevno srečujejo pri svojem delu. »Naše poslanstvo je pomagati ljudem v nesreči. Veseli smo, da ohranjamo množičnost in prostovoljstvo. Lani smo preko različnih oblik usposabljanja izobraževali več kot 12 tisoč gasilcev. Vesel sem, ker je tudi oprema gasilskih društev dobra; samo lani je bilo v Sloveniji kupljenih 120 novih gasilskih vozil,« je dodal. In še, da članstvo v že danes največji neprofitni organizaciji v državi še raste, zato računajo, da jih bo ob koncu leta že krepko več kot 130 tisoč.
Najboljši gredo na gasilsko olimpijado
Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič je povedal nekaj več o samem tekmovanju, ki bo potekalo v osmih tekmovalnih kategorijah in treh tekmovalnih disciplinah. Pomerilo se bo več kot 3.000 tekmovalk in tekmovalcev. »Gasilska tekmovanja so pomemben del usposabljanja, saj so tekmovalne discipline naravnane približno tako kot na intervencijah. V Velenje prihajajo najboljše desetine, saj je bilo na začetku več kot 20 tisoč tekmovalcev iz 17 gasilskih zvez v Sloveni-
ji, na regijski ravni pa je tekmovalo okoli 7000 tekmovalcev. Najboljše ekipe v Velenju bodo šle na gasilsko olimpijado v Francijo,« je poudaril. Tekmovalni ekipi iz domače Gasilske zveze Šaleške doline, ki sta se uspeli uvrstiti na državno tekmovanje, sta članska moška A ekipa in članska ženska B ekipa. Obe ekipi tekmujeta v treh tekmovalnih disciplinah, in sicer v vaji z motorno brizgalno, v štafeti na 400 metrov z ovirami za člane in članice in v vaji razvrščanja. Tekmovanja bodo potekala tudi na pomožnem nogometnem igrišču ob stadionu, kjer se bodo pomerili starejši člani - veterani in veteranke. Da bodo do podelitve priznanj najboljšim - to se bo začelo ob 16. uri - svoje spretnosti pokazale vse tekmovalne ekipe, bodo začeli zgodaj, že ob 7.30. Svečanost ob razglasitvi rezultatov bo popestrena tudi z zanimivo vajo in parado sodelujočih.
Na novinarski konferenci se je Helena Brglez, predsednica Gasilske zveze Šaleške doline, zahvalila županu za vso podporo pri delovanju kot tudi pripravah na državno tekmovanje. Želijo si, da bi si tekmovanje in podelitev priznanj ogledalo čim več ljudi.
■ Bojana Špegel
Novo, sodobno gasilsko vozilo že 'dela'
V garaži velenjskega prostovoljnega gasilskega društva novo, sodobno tehnično-reševalno vozilo - Večina od 60 operativcev že usposobljena za delo z njim - Levji delež za nakup prispevala velenjska občina
Velenje, 29. maja - V soboto popoldne je bilo pred velenjskim gasilskim domom pestro. Ob 14. uri se je začelo tradicionalno, tokrat že 20. pionirsko gasilsko tekmovanje, ki je v lepem vremenu zelo lepo uspelo. Pomerilo se je 16 desetin mladih gasilcev in gasilk iz društev gasilske zveze Šaleške doline, pa tudi iz bližnje okolice. Po konča-
nem tekmovanju so pred gasilskim domom prevzeli še novo gasilsko vozilo, ki so ga že težko čakali, saj tovrstnega v Šaleški dolini doslej niso imeli. In zato je bil to pravi praznik za velenjske gasilce.
Poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Velenje Bojan Brcar nam je tik pred slavnostnim dogodkom povedal: »Za nas je to
res velik dogodek, saj smo dobili večje tehnično-reševalno vozilo z dvigalom, ki je namenjeno za tehnične intervencije, ki v zadnjih letih najbolj naraščajo. Z njim bomo lažje in učinkoviteje pomagali ob prometnih nesrečah, razlitij nevarnih snovi in podobno.«
Vozilo je izjemno dobro opremljeno in pomeni veliko pridobitev za
celotno Šaleško dolino. Največji delež za nakup je prispevala Mestna občina Velenje, skoraj 250 tisoč evrov. Preostala sredstva, okoli 50 tisoč evrov, so gasilci zbrali s pomočjo svojih sredstev, sredstev donatorjev, nekaj sredstev so pridobili tudi od ministrstva za obrambo iz postavke za nakup sredstev za zaščito in reševanje. To je edino
tovrstno vozilo v dolini, velenjsko društvo pa ga kot društvo pete kategorije, ki ima tudi poklicno jedro, po novi zakonodaji mora imeti. »V zadnjih letih imamo toliko tehnič nih intervencij, da je nabava tega vozila zagotovo upravičena. Sploh, ker ravno na tem področju število intervencij nenehno narašča. Vozilo smo dobili pred dvema tednoma, zahteva pa ogromno znanja od operativnih gasilcev. Z današnjim dnem ga predajamo v uporabo, saj smo že usposobili številne operativce za delo z njim. Usposabljamo se po skupinah, velika večina od 60 operativnih gasilcev v našem društvu, ki imajo opravljen tudi tečaj za reševanje v tehničnih intervencijah, je že usposobljena za delo z vozilom in sodobno opremo v njem,«
nam je še povedal Brcar. Skupaj s predsednikom društva Karlijem Privškom je potem podelil slike mladih gasilcev vsem, ki so jim pomagali kupiti vozilo.
Številne gasilce, tudi iz drugih gasilskih društev v dolini, je nagovoril velenjski župan Bojan Kontič, ki je poudaril pomen njihovega dela za varnost ljudi in premoženja. In zagotovil, da bodo v Velenju kljub krizi še naprej dobro skrbeli za opremljenost in usposobljenost gasilcev. Preden je predal ključe avtomobila poveljniku Bojanu Brcarju, ta pa vozniku operativcu, je avto blagoslovil tudi župnik. Z željo, da bi ga čim manjkrat uporabili, ko ga bodo, pa naj jim dobro služi. Naj bo res tako.
■ bš
Zmaga v Skale in Topolšico
Na 20. pionirskem gasilskem tekmovanju za pokal Mestne občine Velenje so med pionirji slavili gasilci iz PGD Škale I, drugo mesto so zasedli pionirji PGD Gaberke, tretje pa PGD Ljubečna. Med pionirkami so največ točk in s tem zmago osvojile članice PGD Topolšica, drugo mesto so zasedle pionirke PGD Velenje, tretje pa PGD Škale.
Velenjski gasilci bodo za pomoč pri prometnih nesrečah in v drugih tehničnih intervencijah zaradi novega vozila še bolje usposobljeni in pripravljeni. Zato je bil prevzem vozila pravi praznik.
SPORT IN REKREACIJA
"aHAS
24. maja 2012
Maribor prvak, Rudar šesti
Za slovo ob jezeru s 5 : 2 potopili Nafto, ki se seli v 2. ligo - Triglav v kvalifikacije z Dobom
Z nedeljskim 36. krogom se je končal prvoliga-ško nogometni ples. V njem so najbolje plesali nogometaši Maribora. Državni naslov so osvojili z rekordno prednostjo 20 točk pred drugo Olimpijo. Novi prvaki pa se od svojih približno deset tisoč navdušencev niso poslovili z zmago. S Koprom so
svojo prvoligaško kožo pa bo skušal rešiti v dveh tekmah z Dobom, ki je osvojil drugo mesto v drugi ligi. Prvak Aluminij pa se je s prvim mesto neposredno uvrstil med najboljša slovenska moštva.
Največ golov pa so videli gledalci v Velenju. Rudar je kar s 5 : 2 potopil na Nafto. Tekma ni odločala o ničemer, saj so Lendavčani že pred zadnjim krogom izgubili vse možnosti za obstanek v prvi ligi, rudarji pa, da izboljšajo šesto mesto. Domači nogometaši so v prvih dvajsetih minutah navduševali z igro, ki je bila polna lepih kombinacij, nevarnih akcij, učinkovita - skratka, vsebovala je vse tisto, za kar pravimo, da je nogomet najbolj pomembna postranska stvar na svetu.
igrali le neodločeno 1 : 1. Moštvu z Obale pa tudi ta točka ni prinesla želenega tretjega mesta. Tega si je priigrala Mura, presenečenje prvenstva, ki je gladko doma premagala Celjane, ki so končali na osmem, predpredzadnjem mestu. Peto mesto si je že nekaj krogov pred koncem priigrala Hit Gorica. Tudi njeno mesto v zadnjem krogu ni bilo ogroženo, zato je v Kranju igrala zelo sproščeno in izgubila z 0 : 2. Triglav je vseeno ostal na predzadnjem mestu,
MIlan Djuričic je igro svojih nogometašev v prvem delu ocenil z besedo: "Fenomenalno!" Pritrditi mu je treba, a s pripombo. »Zaradi poškodb smo morali tekmo začeti z nekaj rezervnimi in mladimi igralci,« je povedal po tekmi novi lendavski trener Imre Nemeth. Najmlajšega igralca na igrišču pa so vendarle imeli domači v 18-letnem Aljažu Kreflu, ki je že v 9. minuti načel gostujočo mrežo. V nadaljevanju pa sta priložnost dobila še Almedin Muharemovič in Denis
Čirič, od prve minute pa je namesto poškodovanega Nikola Tolimirja zaigral Jaka Bizjak. Maloštevilne gledalce in gotovo tudi trenerja je najbolj navduševal Matej Podlogar. Najbrž je dosegel zanimiv rekord. Le šest minut je potreboval, da je dosegel tako imenovani het trik (tri gole), poleg tega je enkrat zadel še okvir vrat (v 15. minuti), v 31. minuti je vranica prepričila pot žogi v mrežopa tudi strelcu zadnjega Rudarjevega zadetka Leonu Črnčiču.
Zadovoljni z visokim vodstvom rudarji v drugem polčasu niso igrali tako poletno kot v prvem in gostje so bili v tem delu igre celo boljši. Dobili so ga z 2 : 1.
V novo sezono vendarle z Djuričicem
Kljub visoki zmagi pa domači nogometaši niso popravili slabega spomladanskega vtisa, v katerem je bila njihova igra dokaj bleda v primerjavi z jesensko, ko so se spogledovali celo s tretjim oziroma četrtim mestom in še sanjali o Evropi. Res pa je tudi, da na večini tekem z igro niso razočarali; toda nogomet se igra za gole, ki edini prinašajo točke.
Glede na to, da je bila tekma za oboje zgolj formalnost, je gotovo večino zanimalo, ali bo Milan Djuričic ostal v Rudarju. Medtem so se namreč razširile tudi govorice, da naj bi se vrnil v Celje. Predsednik kluba Dejan Radovanovič nam je takoj po tekmi mimogrede dejal: »Že pred leti smo se odločili, da bomo ekipo gradili na domačem podmladku. Današnja tekma je to le še potrdila. Zadovoljni smo s trenerjem, njegovim delom z mladimi. Z rezultati pa nekoliko maj. Sledila bo analiza, njegovo delo bomo dali na vago in v kratkem bo vse jasno.«
Prevagalo delo z mladimi
Pred zaključkom današnje številke smo izvedeli, da se je Rudarjev upravni odbor menda celo soglasno odločil, da bo z dosedanjim trenerjem podaljšal sodelovanje. Za dobro so mu šteli njegovo dobro delo z mladimi. Ljubitelji nogometa seveda upajo, da bo Rudar v novi sezoni igral vidnejšo vlogo kot v nedeljo končanem prvenstvu in da bo okrog stadiona spet veliko gledalcev.
■ S. Vovk
Pirova zmagi Šmartna in Bele krajine
Nogometaši Šmartnega se kljub visoki zmagi nad Šenčurjem skupaj z Belokrajnci selijo v 3. ligo
Nadvse zanimivo je bilo v zadnjem prvenstvenem krogu v drugi ligi. Igrali so ga v soboto. Vse tekme so bile zaradi njegove pomembnosti ob istem času. Zadnji krog pa ni bil pomemben v boju za vrh, ampak za obstanek. Prvo mesto je že pred tem osvojil Aluminij, drugo pa Dob. Tudi tretje je bilo že oddano Interblocku, peto Radomlja-nom, pa tudi šesto Krčanom. Nadvse pomembno pa je bilo za zadnja štiri moštva Šampi-on, Dravinjo, Belo krajino, ki so imela enako število točk, in zadnje Šmartno s točko manj. Vsa so v soboto zaigrala kot prerojena in bolj ali manj brez težav premagala svoje nasprotnike. To je pomenilo, da so Šmarčani ostali na zadnjem mestu in se selijo v tretjo ligo. V novi sezoni pa bodo v tretji ligi igrali tudi Belokranjci, saj so zaradi slabše točkovne bere v medsebojnih tekmah pristali na predzadnjem mestu.
Dokaj številni ljubitelji nogometa so si prejšnjo soboto spremljali verjetno (vsaj za kakšno leto) zadnje srečanje Šmarča-nov v drugoligaški druščini. V goste je prihajala tretjeuvrščena ekipa iz Šenčurja. Po zmagi v prejšnjem krogu v Krškem so res še obstajale možnosti za
obstanek v ligi. Toda za to je bilo potrebno zmagati, vsaj dve moštvi od treh, ki so neposredno pred njimi na lestvici, pa ne bi smeli zmagati. Pri domačih je bila res prisotna velika želja po uspehu in od samega začetka so narekovali tempo v igri. Ko je v 69. minuti Luka Prašnikar postavil končni izid tekme z zadetkom z 11 metrov, so z nestrpnostjo spremljali, kakšen bo izid na preostalih treh tekmah. Toda tudi ti so bili boljši od svojioh nasprotnikov in tako prikovali domače na začelje lestvice, kar pomeni verjetno selitev v 3. ligo.
Škoda, kajti Šmarčanom bi si glede na moč ekipe gotovo morali vsaj zagotoviti obstanek, če ne celo startati na precej višja mesta. Lahko je biti po bitki general, vendar sta zadnji dve tekmi vsekakor pokazali, da se s primerno borbenostjo, predvsem pa z drugačnim pristopom, odnosom da doseči mnogo več. Zakaj tega »več« ni bilo že prej, pa se gotovo ne da napisati le s stavkom ali dvema.
Upati je le, da bodo našli toliko moči in volje, tako igralci kot uprava, in poizkušali najti prave rešitve za novo sezono. Pravzaprav je vseeno, v katerem rangu tekmovanja. ■ AP
Rupreht evropski prvak
V Bolgariji se je z ekipnimi tekmami končalo 27. člansko, 18. mladinsko, 4. veteransko in 2. otroško evropsko prvenstvo v tekvondoju verzije III. Udeležilo
se ga je preko 820 tekmovalcev iz 33 držav. Slovenska odprava desetih tekmovalk in tekmovalcev je poskrbela za to, da je v Sofiji zadonela tudi slovenska himna, na stopničke pa so se povzpeli še trikrat.
Najbolj je vsekakor navdušil Uroš Rupreht, član Taekwon-do kluba Skala Velenje, ki je z odličnimi borbami v kategoriji do 71 kg osvojil naziv evropskega prvaka.
Bronasti medalji sta osvojili Kristina Podgrajšek, Unior Zreče, v
formah in Saša Sirše, Škorpijon Ljubljana, v borbah. Za izjemno presenečenje so s tretjim mestom poskrbele tudi članice (Nika Plečnik, Kristina Podgrajšek, Stela Sebešan, Staša Lipnik, Saša Sirše), v ekipnih borbah.
Nič slabše se niso odrezali tudi ostali reprezentanti, ki pa jim letos športna sreča ni bila najbolj naklonjena, saj so kar osemkrat ostali tik pred stopničkami na 4.-8. mestu.
■
Nova zmaga Šoštanja
Nogometaši Šoštanja so šele proti koncu prvenstva ujeli pravo formo. V soboto so na svojem štadionu pod vilo Široko gostili zadnjeuvrščeno ekipo Carrero Optyl iz Ormoža in slavili s 4 : 1. Šoštanjčani so bili celotno srečanje boljši nasprotnik in niso dovolili pre-
senečenja. Že v 6. minuti je za 1 : 0 zadel Muratovič, v 19. minuti je na 2 : 0 povišal Vasič, deset minut pred koncem polčasa pa je zadel še Spasojevič. V drugem delu so prvi zadeli gostje - častni gol je dosegel Srša v 64. minuti, končni izid srečanja pa je že minuto za tem postavil s svojim drugim zadetkom Spasojevič.
V soboto Šoštanjčani gostujejo v Slovenj Gradcu pri ekipi Koroške gradnje.	■
Memorial Boštjana Mariniča 2012
V spomin na tragično preminulega velenjskega plavalca sta Plavalni klub Velenje in Športna zveza Velenje v petek, 18. 5., organizirala že 25. Memorial Boštjana Mariniča. Tekmovanje je bilo tudi medobčinsko prvenstvo osnovnih šol (do 4. razreda). Udeležilo se ga je 50 mladih plavalcev iz Ljubnega, Mislinje, Šmartnega ob Paki in Velenja. Rezultati: mlajši dečki - 50 m prsno: 1. Sven Lešnik, OŠ Gorica, 2. Dani Matanovič, OŠ Livada, 3. Matija Jovanovič, OŠ Gustava Šiliha; 50 m prosto (memorialna disciplina): 1. Matija Jovanovič, 2. Sven Lešnik, 3. Dani Matanovič; mlajše deklice - 50 m prsno: 1. Tamara Logar, OŠ Livada, 2. Nika Geršak OŠ Antona Aškerca, 3. Aida Jusič, OŠ Gustava Šiliha; 50 m prosto: 1. Nika Geršak, 2. Aida Jusič, 3. Tamara Logar.
Na medklubskem tekmovanju v soboto, 19. 5., je nastopilo 170 plavalcev iz devetih slovenskih klubov. Najmlajši velenjski plavalci so tekmovali zelo uspešno. Skupno so osvojili 6 prvih, 8 drugih in dve tretji mesti. Zmagali so Nika Geršak (50 m prosto in 50 m delfin), Tamara Logar (50 m hrbtno in 100 m prosto), Aida Jusič (100 m hrbtno) in Luka Geršak (50 m hrbtno). Druga mesta so osvojili Aida Jusič (50 m prosto in 100 m mešano), Jaša Gradišek (50 m prosto in 100 m hrbtno), Luka Geršak (50 m prosto in 50 m delfin), Nika Geršak (50 m hrbtno) in Andraž Debelak (50 m prsno). Dve tretji mesti je osvojila še Tjaša Pristovšek
(100 m prosto in 100 m prsno). V memorialni disciplini 50 m prosto za mlajše dečke je zmagal Marko Zabav iz Plavalnega kluba Posejdon Celje in prejel pokal v trajno last.
Na sliki sta Nika Geršak in Matija Jovanovič.
■ Marko Primožič
1.	SNL 36. (zadnji) krog
Rudar - Nafta 5:2 (4:0)
Strelci: Strelci: 1:0 Krefl (9.), 2:0 Podlogar (12.), 3:0 Podlogar (16.), 4:0 Podlogar (18.), 4:1 Lebar (70.), 5:1 Črnčič (80.), 5:2 Dolinar (90.). Rudar: Savic (od 85. Fink), Purišič, Dedič, Žinko, Jeseničnik, Bizjak (od 64. Muharemovič), Rošer (od 77. Čirič), Krefl, Podlogar, Klinar, Črnčič. Trener:Milan Djuričic. Drugi izidi: Rudar : Nafta 5:2 (4:0), Domžale : Olimpija 0:1 (0:0), Triglav : HiT Gorica 2:0 (2:0), Mura 05 : Celje 3:0 (1:0).
Vrstni red: 1. Maribor 85 (88:35) 2. Olimpija 65 (60:38), 3. Mura 05 59 (52:46), 4. Koper 58 (48:35), 5. HIT Gorica 53 (49:37), 6. Rudar 43 (55:44), 7. Domžale 40 (39:52), 8. Celje 37 (44:56), 9. Triglav 33 (22: 67), 10. Nafta 25 (34:71).
2.	SNL, 27. (zadnji) krog
Šmartno 1928 - Garmin Šenčur 4:0 (2:0)
Strelci: Lenošek (36.), Jelen (40.), Muja-kovič (65.), Prašnikar (69. - 11 m). Šmartno 1928: Jozič, Mart. Lenošek, Dragosavac, Hankič, Topič, Kolenc, Jahič (od 64. j. Bizjak), Jelen (od 80. Čirič), Mujakovič, Mar. Lenošek (od 70. Podbre-žnik), Prašnikar. Pmočnik trenerja: Ramiz Smajlovič.
Tako so igrali
Drugi izidi: Dravinja Kostroj - Bravo 1 Interblock 2:1 (1:0), Bela krajina - Kalcer Radomlje 3:0 (2:0), Šampion Celje -Krško 2:1 (1:1), Aluminij - Roltek Dob 2:1 (0:0).
Vrstni red: 1. Aluminij goli 54:12 točke 68, 2. Roltek Dob 2:33 48, 3. Garmin Šenčur 46:35 43, 4. Bravo 1 Interblock 33:30 38, 5. Kalcer Radomlje 36:42 32, 6. Krško 24:27 31, 7. Šampion Celje 38:40 28, 8. Dravinja Kostroj 25:49 28, 9. Bela krajina 31:40 28, 10. Šmartno 1928 33:54 27.
Štajerska nogometna liga, 23. krog
Šoštanj - Carrera Optyl Ormož 4:1 (3:0)
Strelci: 1 : 0 Muratovič (6.), 2 : 0 Vasič (19.), 3 : 0 Spasojevič (35.), 3 : 1 Srša (64.), 4 : 1 Spasojevič (65.). Šoštanj: Mušič (od 77. Verboten), Šmon (od 75. Jahič), Mrevlje (od 72. Mahmu-tovič), Koca, Kraljevič, Bulajič, Muratovič (od 17. Mijatovič), Spasojevič, Mešič, Vasič, Jamnikar.
Vrstni red: 1. Šmarje 55, 2. Tehnotim Pesnica 51, 3. Pohorje 46, 4. Podvinci Betonarna Kuhar 45, 5. Drava Ptuj 41, 6. Marles hiše 36, 7. Peca 32, 8. Šoštanj 29, 9. Kovinar Tezno 22, 10. Šentjur 19, 11. Koroške gradnje, 12. Boč Poljčane oba 15, 13. Krško B, 14. Carrera Optyl
Ormož oba 13.
1. NLB Leasing liga, 9. krog končnice za prvaka
Krško - Gorenje Velenje 30:39 (13:22)
Gorenje: Gajič 8 obramb, Melič 3, Medved 7, Bezjak 1, Dolenec 6, Cehte 7, Miklavčič 3, Gaber 3, Gams 2, Dujmovič 7, Zaponšek, Taletovič. Trener: Branko Tamše.
Izključitve: Gorenje 10 minut, Krško ....;
sedemetrovke: Gorenje 2 (2), Krško.....
Trimo Trebnje - Maribor Branik 30:29 (17:15), Celje PL - Cimos Koper 24:23 (14:16).
Lestvica: 1. Gorenje Velenje 29 tekem
-	57 točk, 2. Celje PL 29 - 46, 3. Cimos Koper 28 - 39
4. Trimo Trebnje 28 - 28, 5. Maribor Branik 29 - 22 6. Krško 29 - 17. v Končnica za obstanek: Krka - Herz Šmartno 37:27 (18:12), Ribnica Riko hiše
-	Jeruzalem Ormož 34:31 (17:13), prost: Istrabenz plini Izola.
Lestvica: 1. Krka 27 tekem - 26 točk, 2. Ribnica Riko hiše 27 - 23, 3. Jeruzalem Ormož 27 - 19, 4. Istrabenz plini Izola 27
-	18, 5. Herz Šmartno 28 - 13.

SREČANJE
17
»Rokomet je za naju resnično nekaj lepega«
V soboto bo v velenjski Rdeči dvorani še zadnje dejanje prvenstvene sezone 2011/12 v prvi rokometni ligi - Pred njim smo se pogovarjali s trenerjem Brankom Tamšetom, ki ima za veselje razlog več
To bo sicer za domače rokometaše in njihove nasprotnike iz Celja le formalna rokometna tekma. Formalna, kajti Velenjčani so si že pet krogov pred koncem zagotovili drugo lovoriko najboljše ekipe v državi in s tem igranje v elitni evropski ligi v novi sezoni, v Evropi pa so se jim pridružili tudi celjski rokometaši z osvojitvijo drugega mesta. Toda na igrišču bo gotovo kljub temu zelo viharno, saj si oboji želijo skleniti prvenstvo z zmago. Z njo bi domači ostali v tem prvenstvu neporaženi. Po tekmi pa se bo začel velik žur in druženje rokometašev, vodstva kluba, Šaleških graščakov in drugih njihovih navdušencev.
Za Branka Tamšeta, ki je z 31 leti kot najmlajši trener sprejel odgovoren izziv, mesto glavnega trenerja RK Gorenje Velenje, bo ta tekmovalna sezona gotovo ostala zapisana z zlatimi črkami, ne le v njegovem osebnem dnevniku, ampak tudi v klubski kroniki. A ni veliko manjkalo, da danes ne bi bil v tej vlogi.
Takole je razmišljal, ko smo ga po predzadnji tekmi s Krškim povabili - ne na rokometni parket, ampak na odmor v naše uredništvo. Branko, za vami je predzadnje dejanje. V Krškem ste nadaljevali niz brez poraza? »To je bilo naše zadnje gostovanje v tem prvenstvu. Nastopili smo brez Nikola Manojloviča, Dina Bajrama, Petra Puclja in Roka Šimiča, kar pa se v naši igri niti ni poznalo. Priložnost je dobilo vseh štirinajst ostalih igralcev, ki so nadaljevali uspešen niz in tekmo odigrali tako, kot je treba.« V soboto bo zadnje dejanje letošnjega prvenstva. Še ena tekma vas loči od drugega prav tako zanimivega podviga, da prvenstvo sklenete brez poraza. Nasprotniki bodo Celjani, ki bodo skupaj z vami v novi sezoni igrali v ligi prvakov, najmočnejšem klubskem tekmovanju na stari celini. Vaše medsebojne tekme so vedno imele pridih derbija, tokrat pa se zdi, da vendarle ne bo tako. Vi ste novi prvaki, Celjani podprvaki, oboji udeleženci lige prvakov, tekma bo najbrž zgolj prestižnega pomena. Za lastno dušo in za gledalce, kot večkrat radi poudarjamo. Po tekmi pa - kot napovedujejo - sledi velik žur?
»Ne glede na to, da se na vrhu ne more nič spremeniti, mislim da bo tudi to vendarle derbi. Med nami, med Velenjem in Celjem, je nekako kar »večno« rivalstvo v rokometu. Prepričan sem, da bo ta tekma
Tekma bo za nas poseben izziv
poseben izziv za nas, pa tudi za Celjane, saj nas bodo želeli kot prvi premagati v tem prvenstvu. Če jo dobimo, bo to gotovo dodaten čudovit uspeh. Ne glede na njen izid pa smo vsekakor prezadovoljni. Od možnih 60 točk jih imamo že 57. Mislim, da je to za vse pohvale.«
Z odličnim delom in naslovom prvaka potrjujete trditve, da ni vse zlato, kar je tuje. Da moramo veliko bolj zaupati domačim trenerjem. Pa še cenejši so (ste)? »O tem ne bi rad sodil. Za to so vodilni ljudje v klubih. Vseeno pa menim, da je v naših klubih veliko domačega mladega kadra, ki je sposoben voditi tako dobre in uspešne klube, kot je na primer RK Gorenje. In treba jim je dati priložnost. Se pa zanesljivo splača vztrajati pri vzgoji domačih igralcev. Če dobiš domačega igralce, če dobiš domačega trenerja, je to gotovo prava pot. Njihovo delo, igre pa pokažejo, ali je (bila) izbrana pot prava ali ne.» Je dobro tudi, da je direktor kluba domači
človek, nekdanji igralec? »Vsekakor, čeprav ni pravilo, da je bivši igralec odličen trener ali dober klubski funkcionar oziroma direktor. Če mislim na naš klub, verjamem, da se bo to pokazalo kot dobro. Smo na pravi poti, imamo začrtane cilje, pravo vizijo. S to nalogo smo se vsi skupaj v klubu spopadli zelo resno. Vemo, kaj počnemo, upam, da bomo to počeli še zelo dolgo in uspešno.« Prihajate iz glasbene družine. Vaš stari oče je bil dolga leta kapelnik šoštanjske godbe, vaš oče je bil profesor glasbe, brat Dejan je profesor glasbe, vi pa ste izbrali rokomet. Če se pošalim, ste črna ovca v vaši družini? Vas niso silili, da tudi vi postane glasbenik?
»Moja družina je resnično zelo povezana z glasbo. Seveda so pričakovali, da bom tudi jaz glasbenik. Zato sem 'moral' najprej v glasbeno šolo. Učil sem se igranje klavirja in bobnov. Ob vsem tem pa sem igral tudi rokomet. Moram reči, da sem vesel, da sem lahko igral v godbi Zarja v Šoštanju, ampak potem ni bilo več časa. S 15 leti sem spoznal, da je moja prava in edina pot rokomet. Priznam, šport sem imel raje kot glasbo. Toda nič ne obžalujem. Določene izkušnje sem dobil tudi v glasbi. Skratka, brat se je odločil za glasbo, jaz za šport in oba sva se pravilno odločila.« Imate doma še kakšen instrument? Ja, pri meni doma je še vedno polno bobnov. V Šoštanju pri stari mami je tudi še vedno klavir. Toda prsti me ne srbijo preveč, tako da raje vzamem v roke žogo, kot pa da tipkam po klavirju ali 'tolčem' po bobnih.« Po kakšnem nepričakovanem porazu pa morda zaradi jeze vendarle zaropotate po bobnih?
»Zaropotam ne. Če pa se zgodi poraz, predvsem če je nepričakovan, iščem svoj mir. Tedaj sem najraje sam, v tišini, da me nič in nihče ne moti.« Vse do danes ste zvesti RK Gorenje. Le med vojsko ste pomagali drugoligaški Gorišnici?
»Od desetega leta naprej sem vezan oziroma zvest Gorenju. Šel sem skozi vse klubske selekcije. Dosegel marsikatere uspehe. V mlajših kategorijah sem bil državni prvak praktično v vseh selekcijah. Igral tudi za Gorenje B, takratno ekipo, ki je bila resnično ena atomska generacija velenjskega rokometa.
Končali smo na drugem mestu 1. B lige. Žal pravila niso dovoljevala, da bi lahko imeli klubi dve moštvi v prvi ligi. To smo bili takrat 15, 16, 17 ... let stari fantje že zreli za prvo ligo, kar je bil velik uspeh. Iz te generacije je potem izšla cela pleja-da igralcev, ki so nastopali v klubu naprej. Dvanajst let sem bil stalni član prve ekipe. Potem sem vzporedno treniral tudi vse mlajše kategorije, bil pomočnik, sedaj pa - kot veste - sem že dve leti in pol prvi trener. Je pa tudi res, da sem v letu 2000, ko sem bil na služenju vojaškega roka, pol leta pomagal ekipi Gorišnice pri obstanku v 1. B ligi. Tudi to je bilo zame eno lepo doživetje. Moram reči, da so tam izjemno prijetni in dobri ljudje.« Danes pa v vašem moštvu ni veliko v klubu vzgojenih igralcev? Le Niko Medved, Rok Golčar, Samo Rutar in vratarja Emir Taletovič ter Rok Zaponšek in nič več. »Mogoče je nastala kakšna praznina ali pa v klubu nismo ustvarili dovolj kvalitetnih igralcev, da bi lahko igrali v najvišji ligi. Po drugi strani pa smo, kar je zame zelo pozitivno, poiskali mlade nadarjene igralce po Sloveniji in z njimi zaokrožili mozaik uspešnosti. Mislim, da je ta pot prava. Vsekakor bomo v klubu dajali v prihodnje še večjo pozornost vzgoji mladih, ves čas pa bomo
imeli oko uprto tudi v ves slovenski prostor in širše. Prizadevali si bomo, da pripeljemo v klub največje talente, jih tukaj izbrusimo ... Da bomo še naprej igrali vidno vlogo v slovenskem in evropskem rokometu.«
Veliko je bilo že napisanega, govorjenega o porazu z Loko, ki je posledično najbrž vnesel v vas kar precej nemira. Saj so se vas po njem nekateri želeli 'rešiti', pripeljati pa trenerja, ki bi bil nedvomno veliko dražji, pa čepravje moral iz prejšnjih dveh klubov
»V naši družini, imava hčerko Nežo, je v življenju rokomet visoko postavljen. Vseskozi se vrtijo pri nas DVD-ji tekem in nastajajo analize. Seveda se veliko pogovarjava, premlevava tako moški kot ženski rokomet. Sam kar dobro poznam tudi ženski rokomet. Prav tako tudi Snežana moškega. Je pa ona tista, ki reče, sedaj pa dovolj rokometa v hiši. Moram pa priznati, da je v moji podzavesti ta ves čas prisoten. Če to hočem ali nočem. Enostavno, to je moj del
zaradi slabih izidov. Tekma z Loko je bila zaradi njenega izstopa iz lige razveljavljena. Če bi morali oditi, bi ostalo prav tako zapisano, da ste bili med tistimi trenerji, ki so morali s tega mesta, pa čeprav niste izgubili nobene tekme. Poleg tega pa novi trener ne bi bil boljši od vas, saj ste osvojili najvišjo lovoriko?
»To je za mano, to je preteklost, ne bi bil prvi, ki bi moral oditi ... To sem vrgel čez ramo. Če bi se bili tako odločili, bi pač to
Priznam, šport sem imel raje kot glasbo
sprejel. To se ni zgodilo in seveda sem vesel, da je prvenstvo naše.«
Po tem porazu nekateri vendarle niso verjeli, da so vaši igralci takrat imeli le slab dan. Čeprav se tudi to velikokrat zgodi, ne le v rokometu, ampak sploh v športu. Tedaj je bilo slišati ulične govorice, da pač niste igrali »na polno«, ker so se nekateri igralci (pre)selili v vaš klub. Od Loke ste dobili največ igralcev v tem prvenstvu. »Na ta poraz so seveda še sveži spomini. Tisti dan je bil pač nasprotnik boljši. Če se lahko tako izrazim, vsak ima pravico do kiksa. Na ulične govorice se ne oziram in se nikoli nisem. Ob tem pa zanesljivo vem, da ni bilo tisti večer preračunljivosti niti pri meni niti pri mojih igralcih. Domači so sebe in nas prekosili z motiviranostjo in zasluženo zmagali.« Tudi vaša partnerica je, potem ko je končala uspešno igralsko pot, postala prav tako uspešna trenerka. Letos se lahko skupaj z igralkami pohvali za peto mesto v prvenstvu in tretje v pokalu. Torejje dve tretjini vaše družine že športno obarvano. Kako usklajujeta delo, medsebojno življenje. Se tudi doma vse suče okoli rokometa?
življenja; tako je in tako tudi bo. Toda ko bo prvenstvo končano, ko bo padla kulisa, si bomo seveda vzeli oddih in bomo še več ur skupaj, čeprav se trudimo, da je to tudi drugače čim bolj pogosto. Res pa je, da si podajava kljuko Rdeče dvorane, saj imava treninge eden za drugim. V tem času eden ali drugi pazi na malo hčerko. Moram pa se zahvaliti tudi babicama, ki nama stojita ob strani in poskrbita za varstvo otroka. Rokomet je za naju resnično nekaj lepega, rada to počneva. Mislim, da bova to počela še kar nekaj časa.«
Da v klubu odlično delate, da so tu vendarle vedno dobri odnosi, pravo vzdušje, potrjujejo tudi to, da je že kopica igralcev, ki so prišli v Velenje še kot neuveljavljeni roko-metaši, tukaj pokazala svojo nadarjenost, se pri vas izpilila in tako rekoč odšla - kot pravimo - s trebuhom za kruhom. Marsikateri so oziroma še igrajo vidno vlogo ter puščajo globok pečat tako v novih klubih kot tudi v posameznih reprezentancah. »V klubu so videli, kako se dela, kako moramo delati, in upam, da bo še veliko naših igralcev našlo to pot. Vsekakor delamo sistematsko, očitno pravilno in verjamem, bomo naredili - če se lahko tako izrazim - še kakšnega Iztoka Puca, ki je žal prekmalu umrl, Vida Kavtičnika, Luka Dobelška ... Tu mislim na nekdanje naše igralce ali pa, če mislim na tuje, Sergeja Rutenka, Momira Iliča, Vedrana Zrniča, Draga Vukoviča in vse ostale, ki so odšli iz Velenja v največje klube.«
V klubu ste gotovo zelo ponosni, da ti igralci z vami niso prekinili stikov. Da se priložnostno rad vračajo v Velenje in s ponosom govorijo, da so bili v Gorenju v Velenju? »Ja, lahko ugotovimo, da se vsi igralci, ki pridejo v Velenje, hitro zlijejo s klubom in zato tudi kasneje, ko odidejo v druge sredine, radi občasno prihajajo med nas. Nekateri celo poudarjajo, da bi radi po uspešnih nastopih v tujini končali kariero prav v Vele-
nju. To je dodatna pohvala, nagrada za ves trud, ki ga vlagamo v naš klub.« Sedaj ste državni prvaki. Ljubitelji rokometa bodo v novi tekmovalni sezoni gotovo znova pričakovali podobno, kot državni prvaki pa boste seveda znova prvi favoriti za ta naslov. Vsak nasprotnik si bo še posebej želel vaš skalp.«
»Po tako fantastični sezoni v domačem prvenstvu bo v novem prav zato še težje. Najprej se moramo dobro spočiti, analizirati prvenstvo, pozabiti vse skupaj, kar je za nami, in se znova čim bolje pripraviti na še 'težjo' sezono. Vemo, kaj smo delali dobro, vemo, kje so še rezerve. Zavedamo se, da bomo skupaj s Celjani predstavljali državo v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju. Nova tekmovalna sezona bo zato še napornejša. Praktično bomo večji del sezone igrali vsake tri dni, čeprav smo tudi v tej sezoni veliko igrali v ritmu sreda-sobota. Vendar če si dobro pripravljen, v pravi formi, je lepo igrati te tekme. Vem, da je v klubu oziroma pri igralcih prisotna ogromna želja po novem dokazavovanju proti vsem svetovnim asom. Zato sem prepričan, da bodo fantje tudi v bodoče tako na domačih kot evropskih tekmah dali vse od sebe, grizli do konca. Če bomo igrali tako kot večino letošnje tekmovalne sezone in še nekoliko nadgradili našo igro, saj bomo za leto dni starejši, bolj izkušeni, modrejši - skratka boljši, lahko upam na novo dobro sezono.« Najbrž pa takšnega uspeha ne bi bilo, če ekipa ne bi dihala, živela kot ena družina? »Res smo nekoliko širša družina. S sodelavci smo s fanti v bistvu skupaj po pet ur na dan. Včasih se pošalim, da smo skupaj z njimi več kot s svojimi partnerkami. Fantje so predani rokometu. Vsi ti izidi, dosežene zmage so gotovo plod tega. Resnično je veselo delati v našem klubu, s takšnimi igralci, v klubu, ki te podpira. S tem mislim na našo upravo, ki se ji v tem trenutku zahvaljujem za vse, kar nam omogoča, in upam, da nam bo tudi v prihodnje trdno stala ob strani, da se bomo še večkrat veselili in nadgrajevali dosedanje uspehe.« Del vaše rokometne družine so gotovo tudi navijači, ljubitelji rokometa? »Vsekakor so naši Šaleški graščaki in drugi ljubitelji rokometa, ki prihajajo na naše tekme, veliki podporniki kluba. Graščaki nas spremljajo vsepovsod, tako doma kot v tujini, zato se jim znova pošteno, pošteno zahvaljujem. Brez njih ne bi bilo teh
Resnično je veselo delati v našem klubu, s takšnimi igralci, v klubu, ki te podpira
uspehov. Želim, da bodo tudi v prihodnje z nami, morda celo še v večjem številu, čeprav sem presenečen in vesel, v kako veliko številu so že doslej obiskovali tekme, ki smo jih igrali zunaj. Verjamem, da bo tudi v prihodnje tako, verjamem pa, da smo z našimi igrami prepričali še kakšnega rokometnega navdušenca, da se jim bo pridružil. Naša navijaška skupina je zame najboljša v Sloveniji.« Branko Tamše, želimo, da zanimivo doži-vite sobotno zadnje dejanje za vas in klub in naj bo tokratna tekma v Rdeči dvorani, ko boste gostili Celje, predvsem prijeten dogodek. Primerno počastite tudi sklepno dejanje zlate prvenstvene sezone. Seveda vam želim čim bolj zanimive počitnice. Zaslužili ste si jih, saj ste ljubiteljem rokometa v dolini polepšali marsikateri popoldan oziroma večer.« »Srčno upam, da smo res ob vikendih in med tednom pričarali kanček sreče in radosti in z dobrimi igrami in zmagami rokometnim navdušencem popestrili kakšen sicer manj prijazen dan, saj vsi vemo, da položaj v svetu ni najlepši. In zato smo veseli, če smo gledalcem malce polepšali življenje. Verjamem, da je bilo tako.«
■ Stane Vovk
MODROBELA KRONIKA
"»HAS
24. maja 2012
Avto odbilo v kolesarja
Letos je na območju PU Celje v prometnih nesrečah umrlo 6 ljudi
Mozirje, 19. maja - V soboto nekaj pred 15. uro se je v bližini Mozirja zgodila prometna nesreča, zaradi posledic katere je kasneje v bolnišnici umrl kolesar. 31-letni voznik osebnega vozila je vozil iz smeri Nazarij. Blizu naselja Mozirje je v blagem levem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča in trčil v ograjo ob cesti, od koder ga je odbilo na drugo stran vozišča, kjer je čelno trčil v 33-letnega kolesarja, ki mu je pravilno pripeljal nasproti. Hudo poškodovanega kolesarja so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico, kjer je kasneje zaradi hudih poškodb umrl.
Letos je na območju pristojnosti Policijske uprave Celje v prometnih nesrečah umrlo šest ljudi. Prav toliko jih je zaradi posledic prometnih nesreč umrlo tudi v enakem obdobju lani.
Velenje, 19. maja - Huda prometna nesreča se je v soboto zgodila zunaj naselja Velenje. 56-letni voznik, ki je vozil iz smeri Škal proti Velenju, je v dolgem desnem preglednem ovinku zapeljal na levo stran vozišča, po katerem je takrat pravilno pripeljala 23-letna voznica, ki se je v trčenju huje poškodovala. Ogled kraja je opravila patrulja Postaje prometne policije Celje, ki je ugotovila, da je takrat še neznani voznik terenskega vozila znamke KIA Sorento zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na nasproti pas in trčil v voznico. Ukleščeno voznico so iz osebnega avtomobila rešili gasilci. Pobeglega voznika, ki je tudi sam utrpel lažje poškodbe, so izsledili policisti.
Iz policijske
Med delovno prakso se je poškodoval
Velenje, 15. maja - V torek dopoldan se je v mehanični delavnici Medpodjetniškega izobraževalnega centra na Koroški cesti med opravljanjem delovne prakse poškodoval 17-letni dijak. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v Bolnišnico Celje. Policisti okoliščine še preiskujejo.
Iz Štale odnesel hladilnik
Velenje, 16. maja - V noči na sredo je bilo vlomljeno v bar Štala v Škalah. Vlomilec je odnesel večje število cigaret različnih znamk, hladilnik s pločevinkami pijače Red Bull in menjalni denar.
Izsilila prednost motoristu
Šoštanj, 17. maja - V četrtek ponoči je v dežurni ambulanti velenjskega zdravstvenega doma iskal zdravniško pomoč poškodovan motorist, ki je bil udeležen v prometni nesreči v Florjanu. Nesrečo naj bi povzročila voznica osebnega avtomobila, ki je izsilila prednost.
Ne puščajte stvari na vidnih mestih!
Velenje, 18. maja - Nepridipravi najdejo, če iščejo, zato jim nikar ne dajajte priložnosti s tem, da vredne stvari puščate na vidnih mestih, zlasti pa ne v avtomobilih. Iz vozila, v katerega je bilo na parkirišču pred Zdravstvenim domom vlomljeno v petek, je neznanec ukradel denarnico z nekaj malega gotovine, bančnimi karticami in dokumenti in lastniku povzročil za 500 evrov škode.
V soboto zjutraj pa so policisti v Velenju obravnavali tatvino gotovine iz kombiniranega vozila, ki je bil parkiran na promenadi pred sodiščem. Lastnik je na njem pustil odprto okno, na armaturni plošči pa denarnico.
Ukradeno cipreso so zasegli
Velenje, 18. maja - V četrtek zvečer je storilec s terase lokala na bencinskem servisu OMV na Selu odnesel večji cvetlični lonec s sadiko ciprese, vredno okoli 40 evrov. Storilcu, ki ga je posnela kamera video
nadzora, so ukradeno stvar policisti zasegli, čaka pa ga še ovadba za kaznivo dejanje tatvina.
Dedek s ponarejenim stotakom
Velenje, 18. maja - V petek popoldan so v Intersparu v Šaleku zadržali 81-letnega moškega, ki je hotel plačati s ponarejenim bankovcem za 100 evrov. Policisti so bankovec zasegli, okoliščine kaznivega dejanja ponarejanja denarja pa še ugotavljajo.
Motorist v avto
Vransko, 20. maja - Okoli 18. ure v nedeljo se je v prometni nesreči v Brodeh hudo poškodoval 36-letni motorist, ki je vozil iz smeri Vranskega proti Prekopi. V nepreglednem desnem ovinku je zapeljal na nasprotnosmerno vozišče in trčil v osebni avtomobil, ki ga je nasproti pravilno pripeljal 35-letni voznik.
Zalotena pri poskusu
Velenje, 20. maja - V nedeljo popoldan je varnostnik na Šterbenkovi cesti zalotil mlajšo žensko pri vlomu v šotor trgovine Lidl. Čaka jo ovadba za kaznivo dejanje poskus velike tatvine.
Brez žlice za kopanje
Polzela, 21. maja - Z delovišča na Polzeli so neznanci med vikendom iz delovnega stroja ukradli žlico za kopanje in vilice za nakladanje. Lastniku so povzročili za dobrih 2.000 evrov gmotne škode.
Vlom v stanovanje
Velenje, 21. maja - V Šaleku je bilo vlomljeno v stanovanje v stanovanjskem bloku. Lastniki pogrešajo več kosov zlatnine, dve air soft pištoli in manjšo vsoto gotovine.
Poškodoval vozilo
Velenje, 21. maja - Na Koroški cesti (pri starem kinu) je v ponedeljek storilec z ostrim predmetom porisal karoserijo tam parkiranega avtomobila in predrl pnevmatiko. Lastnico je oškodoval za 1.000 evrov.
Prekratka razdalja
Velenje, 21. maja - V ponedeljek popoldne je na Jenkovi cesti voznik osebnega avtomobila zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v voznika osebnega avtomobila, ki se je pred njim nenadoma ustavil, da bi iz vozila izstopil sopotnik. V trčenju je vozilo potisnilo v sopotnika, ki je izstopal. Padel je po vozišču in utrpel lažje telesne poškodbe.
V	šoli ga je udaril
Velenje, 15. maja - V torek popoldan so v dežurni ambulanti nudili zdravniško pomoč dijaku, ki ga je na hodniku Šolskega centra Velenje udaril polnoletni vrstnik. Okoliščine policisti še preverjajo.
Zvonil po domofonu
Velenje, 15. maja - V torek ponoči je pred vhodom v stanovanjski blok na Kardeljevem trgu pijan moški zvonil po domofonu in kršil nočni mir znanki. Policisti so mu napisali plačilni nalog.
Žaljiva v Zimzelenu
Topolšica, 17. maja - V četrtek dopoldne se je v Centru starejših Zimzelen stanovalec nedostojno in žaljivo vedel do uslužbenke, za kar je od policistov prejel plačilni nalog.
V	soboto pa se je do uslužbenke nedostojno in žaljivo obnašala varovanka. Vanjo je vrgla stolico in ji povzročila lahke telesne poškodbe. Čaka jo ovadba.
Ovadil, a bo ovaden kar sam
Velenje, 18. maja - V petek popoldan je prišel na Policijsko postajo mlajši moški. Povedal je, da mu je v garaži Mercator Centra s pištolo grozil oče nekdanjega dekleta. Kmalu za tem sta na policijo prišla tudi »prijavljeni« oče in hči in izkazalo se je, da je prijavitelj podal krivo ovadbo. Še več. On je tisti, ki je pretepal nekdanje dekle in z njo ravnal žaljivo in poniževalno. Zdaj čaka ovadba njega, in to za dve kaznivi dejanji, krivo ovadbo in nasilništvo.
Nasilna voznik in sopotnik
Velenje, 18. maja - Ko je v petek na glavni cesti pri bencinskem servisu v Veliki Pirešici voznik prehitel voznika osebnega avtomobila scenic (registrske oznake so znane), si ni mislil, da bo imel neprijetno spremstvo, ki se bo končalo s fizično silo, vse do doma v Velenju. Voznic scenica mu je namreč sledil, pred
hišo voznika, ki ga je prehitel, pa sta s sopotnikom z njim fizično obračunala. Potem sta odpeljala. Za storilcema policisti poizvedujejo.
Ženi in hčeri ne sme blizu
Velenje, 19. maja - V soboto zjutraj so policisti posredovali v stanovanjski hiši v Škalah, kjer je 59-letni mož in oče izvajal nasilje nad ženo in odraslo hčerko. Ne prvič. Izrečen mu je bil ukrep prepoved približevanja, sledila pa bo kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilje v družini.
Lažna prijava pijanega
Velenje, 19. maja - Policisti so šli v soboto ponoči pred lokal Huda lukna na Stari trg, kjer naj bi gosta nadlegovala natakarico. A je šlo za lažno prijavo. Vidno pijanemu prijavitelju so napisali plačilni nalog.
Prerivala sta se
Velenje, 20. maja - V nedeljo ponoči so policisti posredovali v stanovanjski hiši v Škalah, kjer sta se sprla in prerivala pastorek in očim. Obema so napisali plačilni nalog zaradi kršitve javnega reda in miru.
Ponovno nasilen
Velenje, 21. maja - V ponedeljek zvečer so policisti ponovno, pred tem so bili tam tudi 12. maja, posredovali v stanovanjski hiši na Partizanski cesti, kjer je 26-letnik izvajal nasilje nad domačimi. Medicinsko osebje ga je po zaslišanju policistov, ki bodo zoper njega podali še eno kazensko ovadbo za nasilje v družini, prisilno hospitaliziralo v psihiatrično bolnišnico.
Vredno pohvale
Pohvala gre uslužbenki trgovine Miller, ki je v ponedeljek, 21. maja, policistom izročila osebno izkaznico, ki jo je našla v trgovini. Policisti so jo lastnici že vrnili.
24. maja 2012
»•'HAS
UTRIP
19
Nagradna križanka Termo Shop
z vami ze
2D
Termo shop d.o.o. Rimska c. 176 33111 Šempeter
www.termoshop.si
Previsoki stroški OGREVANJA?
Rešitev je nakup toplotne črpalke Termoshop!
Subvencije EKO sklada do 2.500 evrov!
Ugodni krediti EKO sklada!
MODRA ŠTEVILKA
(((«080 88 33)
Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 4. junija 2012 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Termoshop«. Izžrebali bomo 3 nagrade (USB ključ Termoshop).
Zgodilo se je ...
od 25. do 31. maja
-	25. maja 1980 so v Topolšici odprli spominsko sobo posvečeno podpisu delne nemške kapitulacije v tem zdraviliškem kraju 9. maja 1945. Spominsko sobo posvečeno temu pomembnemu dogodku iz naše polpretekle zgodovine so leta 1995 prestavili v stavbo nekdanje kirurgije v zdraviliškem parku v Topolšici in jo popolnoma prenovili;
-	26. maja 1801 je v Velenju izbruhnil velik požar, ki je upepelil celoten trg skupaj s cerkvijo sv. Marije. O tem strašnem dogodku še dandanes priča plošča, vzidana nad vhodna vrata Kajtnarjeve hiše v Starem Velenju. Verjetno je do požarov v Velenju prihajalo tudi prej, saj so bile hiše v Velenju povečini lesene, po tem letu pa so tudi v Velenju gradili v glavnem zidane hiše;
-	27. maja 1988 je Bogdana Gregorina na mestu predsednika velenjske podružnice Zveze socialistične mladine Slovenije zamenjal Milan Kopušar, nekdaj župan Občine Šoštanj in nekdanji poslanec državnega zbora Slovenije, podpredsednik ZSMS Velenje pa je postal današnji župan Mestne občine Velenje in prej dolgoletni poslanec državnega zbora Slovenije Bojan Kontič;
-	27. maja 1992, ko je bil v Sloveniji dan v obtok nov vrednostni bon za 5.000 enot oziroma tolarjev, je Slovenija postala tudi članica Unesca;
-	29. maja 1994 je bil v Sloveniji referendum, na katerem so se volilci odločali o novi lokalni samoupravi. Občina Velenje se je razdelila na tri nove občine: mestno občino Velenje, občino
Prva spominska soba v Topolšici (arhiv Muzeja Velenje)
Šoštanj in občino Šmartno ob Paki;
leta 1917 je bila 30. maja v
dunajskem državnem zboru Avstro-Ogrske sprejeta »majni-ška deklaracija«. Velenjčan dr. Karel Verstovšek je bil kot član Jugoslovanskega kluba poslancev pomembno povezan z nastankom te deklaracije, ki jo je 30. maja 1917 v državnem zboru prebral predsednik tega kluba dr. Anton Korošec. Deklaracija je zahtevala združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na ozemlju
habsburške monarhije v samostojno državno telo pod žezlom habsburško-lotarinške dinastije. Deklaracijsko gibanje z zbiranjem podpisov in izjav za deklaracijo in deklaracijskimi shodi oziroma tabori, ki so bili najbolj radikalna oblika deklaracijskega gibanja, se je razmahnilo od septembra 1917. Zelo odmeven in pomemben je bil tabor v Družmirju na prvo obletnico majniške deklaracije 30. maja 1918.
Pripravlja: Damijan Kljajič
habit
Habit, d.o.o.. Koroška 48, Velenje
Obveščamo vas, da bo zaradi vzdrževalnih del na stavbi Šaleška 16, Velenje (nebotičnik),

popolna zapora ceste
predvidoma od 29.5. do 10.6.2012 (od 7. do 24. ure).
Obvoz je urejen. Hvala za razumevanje!
www.habit.si

Radio Velenje
radio@alfa
<3 io
■ S
i	^
O CM ^ oo IS eo
oroskoo
Oven 21. 3.-20. 4.
Čas teče zelo hitro in zato res ni smiselno, da nenehno čakate na spodbudo. Neka oseba vam je namreč že dlje časa všeč, vendar pa se ji ne upate približati na način, da bi to spoznala tudi ona. Sedaj vse skupaj jemlje kot naklonjenost in prijateljstvo. Tveganje se včasih izplača, tako ali tako pa nimate kaj izgubiti. Le najbližji bodo opazili, da vas še vedno skrbi glede določenih stvari iz preteklosti. Raje obrnite nov list v vašem življenju in se osredotočite na prihodnost. Ta je vsak dan bolj svetla, saj je pred vami odlično obdobje, v katerem vam bo šlo vse po načrtih. Tudi zdravje bo trdno.
Bik 21. 4.-20. 5.
Če bi lahko izbirali, bi takoj izbrali in zamenjali službo. Žal časi temu niso najbolj naklonjeni. Pri delu vas motijo predvsem tisti, ki se do vas obnašajo neprijazno in to vas spravlja v obup. Tudi delo samo vas ne veseli več. Ne obupajte in iščite rešitev iz nastale situacije, saj bi vas lahko novo delo osrečilo bolj kot karkoli drugega. Zato previdno načrtujte letošnje poletnih počitnice, saj se lahko zgodi, da si jih celo ne boste mogli privoščiti. Če pa si jih boste, se vedno najde tudi kakšna zanimiva ponudba v zadnjem trenutku. Na čustvenem področju bo vse po starem, tako da ste lahko vsaj tu zelo zadovoljni. Ljubezni vam res ne manjka.
Dvojčka 21.5.-21.6.
Odločiti se morate glede nekega opravka, ki vam sicer ni preveč všeč, a gre za neodložljivo reč. Zato o zadevi ne razmišljajte preveč, saj boste situacijo le poslabšali. Raje ravnajte po občutku, ki vas redko prevara in rezultat bo presenetljivo dober. Glede zdravja se spomnite, da vas vsako pretiravanje precej drago stane, zato bodite zmerni.To velja predvsem za prehrano, kjer najbolj grešite. Sami dobro veste, kako bi morali ravnati. Pa niste. Ljubezen? Nič novega, čeprav veste, da se nekaj kuha. Ali se bo tudi kaj skuhalo, pa je odvisno predvsem od vas.
Rak 22.6.-22.7.
Premislite o predlogu za krepko spremembo v vašem življenju. To vam je že večkrat predlagala tudi vaša prijateljica. Prevečkrat ste jo zavrnili ali pa preprosto niste odgovorili. Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti nemirni in zadirčni. Raje se poskusite sprostiti in pustite stvari, da se razrešijo same od sebe. Sreča bo še vse do konca maja na vaši strani, tudi finančnetežave se bodo končale. Vsaj tiste najhujše, saj na zeleno vejo še ne boste sedli. Še vedno pa ni čas za večje naložbe in nakupe. Z njimi počakajte vsaj še mesec ali dva. Pazite, da boste vedno imeli s seboj topla oblačila, saj se sicer lahko prehladite.
Lev 23.7.-23.8.
V teh dneh boste res prekipevali od dobre volje in energije. Zato, ker ste preprosto srečni. In ker ste zadnje čase tako pozitivni, se bo veliko ljudi hotelo družiti z vami. Pazite pa, kolikokrat in komu boste rekli ja, saj bo doma ogenj v strehi, če boste preveč vandrali naokoli. Ker ste v zadnjih dneh večino obveznosti v teh dneh postavili na stranski tir, je sedaj res pravi čas za to, da nadoknadite, kar zamujate. Pri delu pa vseeno poskrbite, da bo vse teklo tako kot je treba. Sploh, ker nekdo kar čaka na vašo napako, saj ste mu trn v peti. Petkov večer bo poseben.
Devica 24.8.-23.9.
Mučili se boste z nešteto vprašanji. Dobro premislite, če se vam splača vztrajati, saj sami veste, da zadnje čase ni vse tako kot bi moralo biti. Partnerjevi nameni v ljubezni niso preveč resni, saj še vedno postavlja na prvo mesto svoje zasebne zadeve. Povejte mu, da vam mora posvetiti več časa, sicer se zna zgoditi, da bo prišlo do hudih prepirov. Če ne bosta našla skupnega jezika, ne obupajte. Včasih se je dobro ustaviti in pustiti, da čas naredi svoje. Zvezde vam bodo stale ob strani, če se boste odločili, da stvari spet postavite na staro mesto. Bolj pazite nase, oglasile se bodo stare zdravstvene težave.
Tehtnica 24.9.-23.10
Poskušajte spremeniti svoje navade. V ljubezni obljubljajte le tisto, česar se boste potem res držali. Partner ima namreč do vas velika pričakovanja, in čeprav ga ljubite z vsem srcem, si boste hoteli vzeti nekaj časa le zase. Zaradi stresa in spremenljivega vremena bo vaš imunski sistem precej oslabljen, zato poskrbite, da boste zaužili dovolj vitaminov in svežega zraka. Majski dnevi so kot nalašč za to, vi pa spet vse preveč časa preživite za štirimi stenami. Že konec tega tedna imate priložnost, da to krepko spremenite. Izkoristite jo, pa boste takoj boljše volje.
Škorpijon 24.10-22.11.
Po navadi ste najbolj srečni takrat, ko vas ne more nihče presenetiti. V teh dneh pa ne bo tako. Ne delajte prenagljenih načrtov, saj se morate še vedno posvetovati z vašimi bližnjimi. Če boste sami organizirali dogodek, ki sploh ne bo majhen in nepomemben, zna namreč priti do prepirov. Z malo potrpežljivosti in sodelovanja boste situacijo razrešili mirno in na koncu bodo vsi zadovoljni. Razen vašega partnerja. Ta postaja ravnodušen do vas, saj se mu zdi, da se je dovolj dolgo trudil za vašo pozornost, ki pa je v zadnjem času ni bil deležen. Naslednji dnevi bodo ravno zato precej naporni. Ne delajte slona iz muhe, nič hudega ne bo.
Strelec 23.11.-21.12.
Zadnje čase kar prekipevate od energije. Sami pa si ne znate razložiti, zakaj se vseeno dolgočasite. Poskusite energijo preusmeriti na kaj bolj konstruktivnega kot sta kariera ali nove prostočasne aktivnosti, kjer lahko gre tudi le za začetno navdušenje. Zvezde vam priporočajo, da čim bolj aktivno izkoristite prosti čas. Vaše telo vam bo zelo hvaležno. Tudi dobre volje bo več pri hiši. Tega bo najbolj vesel partner, ki se včasih že sprašuje, kaj vam je naredil, da ste se tako spremenili v odnosu do njega. Vi tega občutka nimate, zato pa se tudi obnašate, kot se.
Kozorog 22.12.-20.1.
Za vami je nekaj napornih dni, ki pa so se končali s poslovnim uspehom. Žal tega ne razume vaš partner, ki se mu zdi, da ga krepko zanemarjate. Ob koncu tedna se boste zapletli v precej resen prepir, vendar pa lahko vse dobro razrešite, če boste ravnali mirno in premišljeno. Čeprav imate ponavadi prav, vam bo tokrat vaša trma le škodovala. Čaka vas tudi prijetno presenečenje na delovnem mestu, doma pa si boste vzeli predvsem čas za počitek. Čutite namreč, da vas moči zapuščajo in da se morate spet napolniti z energijo. Vsaka najmanjša sprememba je v teh dneh za vas pravi stres.
Vodnar 21. 1.-20. 2.
Dobro čutite, da ste zadnje čase napeti in premalo sproščeni. Čeprav si zatiskate oči pred resnico, ji ne boste ušli. Vprašanje je le, ali boste do nje prišlo po bližji ali daljši poti. Vzemite si vsaj kakšen dan v tem tednu samo za lenarjenje, saj se vam zna zgoditi, da boste zaradi napetosti zboleli. Že nekaj časa namreč čutite, da vam energija kar odteka. V dobri družbi, ki vas čaka že ob koncu tega tedna, jo boste kar nekaj dobili nazaj. Ob novici, ki bo do vas prišla v kratkem, pa boste dobili občutek, da bo kmalu spet vse tako kot si želite. Obudili boste stike z nekom, ki je bil zelo pomemben v vašem
življenju. Obema bo godilo.
Ribi 21.2.-20.3.
Z malim dejanjem pozornosti boste nekoga ganili do solz. Sploh, ker tega od vas res ne bo pričakoval. Žal bo vajino obnašanje povzročilo kar nekaj ljubosumja pri partnerju, ki vam že nekaj časa ne zaupa več. To vas bo sicer precej vznemirjalo, saj ne boste točno vedeli, kaj se dogaja. Vendar pa se bo vse dobro izteklo, vsaj za vas. Malo manj pa za partnerja, ki mu še vedno ne boste dali tistega, kar si želi in pričakuje od vas. Enostavno boste bežali v delo, ki ga v resnici sploh ne boste imeli toliko. A boste najraje sami s seboj. Kako dolgo še? Večno tako ne bo šlo, zato se vzemite v roke.
TV SPORED
""CAS
24. maja 2012
Četrtek,		Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek, 1	1 Torek,		Sreda,
24. maja	1	25. maja	1	26. maja	1	27. maja	1	28. maja 1	1 29. maja	1	30. maja
tvsloT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT
12.
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Pozabljene knjige naših babic:
Martin Krpan
10.25	Male sive celice, kviz
11.10	Kot ata in mama, 6/7
.35	Tamirijevo poletje, igrani film
.00	Poročila
12.05	Črno beli časi
12.20	Prava ideja, posl. odd.
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Odkrito
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Krtji sestrici, ris.
15.50	Larina zvezdica, ris.
16.00	Studio Kriškraš, lutke
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Slovenski vodni krog: Rižana
17.50	Hotel poldruga zvezdica: Trenta, 4/15
18.25	Minute za jezik
18.35	Karli, risanka
18.40	Svetovalka Hana, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pogledi Slovenije
21.30	Nalepše
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.35	Nedokončane modernizacije
00.10	Dnevnik, pon.
00.35	Slovenska kronika
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Infokanall
06.05	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.10	Martina in ptičje strašilo: Kultura
10.15	Nočko: Špicparkeljc, otr. ser.
10.30	Buba Guba, 8/10
10.50	Besedi na sledi
11.25	Čudežni copati, 4/4
12.00	Poročila, šport, vreme
12.05	Mladi evropski znanstveniki,
dok. odd.
12.20	Nedokončane modernizacije, ponov.
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Pogledi Slovenije
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Kaj govoriš?-So vakeres?
15.55	Marči Hlaček, 6/26
16.10	V boju s časom, 6/13
17.00	Poročila, vreme, šport
7.25	Posebna ponudba, potr. odd.
17.50	Hotel poldruga zvezdica:
Taksistični mrk, 5/15
18.25	Risanka
18.30	Pujsa Pepa, ris.
18.35	Bali, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Na zdravje!
22.00	Poročila, šport, vreme
23.05	Polnočni klub: Želim te najti!
00.15	Kaj govoriš?-So vakeres?
00.30	Posebna ponudba, potr. odd.
00.55	Dnevnik, ponov.
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.10	Infokanal
Ö 02.10 Iiiiokanal
TVSLOr
07.00 Pingu, ris.
07.00	Pingu, ris
07.05	Danica in prijatelji, ris.
07.10	Karli, ris.
07.15	Kravica Katka, ris.
07.20	Timi gre, ris.
07.30	Medvedek, ris.
07.40	Gregor in dinozavri, ris.
07.50	Mojster Miha, ris.
08.00	Otroški infokanal
08.45	Zabavni infokanal
10.00	Dialog in solidarnost, prenos
10.20	Dobro jutro
13.05	Ugani, kdo pride na večerjo
14.25	Žogarija
14.55	Turbulenca: Rojstvo otroka
15.25	Evropski magazin
15.40	ARS 360
15.55	Mostovi
16.25	Univerza
16.55	Plavanje, ep, prenos iz
Debrecena
18.40	Sport
20.20	Žrebanje deteljice
20.25	Slovenci na Pesmi Evrovizije, 2
del: V letih 1993 - 201 1
21.00	Pesem Evrovizije 2012: Predizobr, 2. del, prenos iz Bakuja
23.00	Selma, 1/2
00.00	Sodobna družian I. , 5/24
00.25	Zabavni infokanal
POP
06.20	Tv prodaja
06.50	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.50	Zakon brez ljubezni, nad.
08.50	Tv prodaja
09.05	Čista hiša, res. ser.
10.00	Tv prodaja
10.30	Moji dve ljubezni, nad.
11.25	Tv prodaja
11.55	Larina izbira, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Najboljši domači video
posnetki, zab. ser.
14.35	Moji dve ljubezni, nad.
15.35	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.45	Larina izbira, nad. Ljub 24u
19.00	24ur
20.00	Ptič na žici, am. film
22.05	24ur zvečer
22.35	Detektiv na Floridi, nan.
23.35	Vohun v nemilosti, nan.
00.30	Mentalist, nan.
01.25	24ur, pon.
02.25	Nočna panorama
18.50 Ljubezen skozi želodec 18.55 24ur vreme
©
07.00	Pingu, ris.
07.05	Zakaj? Zato!, ris.
07.10	Karli, ris.
07.15	Kravica Katka, ris.
07.20	Timi gre, ris.
07.30	Medvedek, ris.
07.40	Gregor in dinozavri, ris.
07.50	Mojster Miha, ris.
08.00	Otroški infokanal
08.45	Zabavni infokanal
10.20	Dobro jutro
13.05	Mura, temna reka, dok. film
13.55	Osmi dan
14.25	Na obisku, tv Koper
14.50	Minute za ..., tv Koper
15.20	Alpe, Donava, Jadran
15.50	Rad igram nogomet
16.20	Migaj raje z nami, odd. za razg. življ.
16.55	Plavanje, ep, prenos iz
Debrecena
18.25	Črno beli časi
18.40	Knjiga mene briga
19.00	Aritmija
20.00	Terra Antarctica, dok. odd.
20.50	Sodobna družina II., 10/24
21.10	Kennedyjevi, 7/8
22.00	Se ena ljubezenska zgodba,
dan. film
23.40	Kitajska kapitalistična
revolucija, 1/2
00.30	Zabavni infokanal
POP
06.20	Tv prodaja
06.50	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.50	Zakon brez ljubezni, nad.
08.50	TV prodaja
09.05	Čista hiša, res. ser.
10.00	Tv prodaja
10.30	Moji dve ljubezni, nad.
11.25	TV prodaja
11.55	Larina izbira, nad.
13.30	24 ur ob enih
14.00	Najboljši domači video posnetki
14.35	Moji dve ljubezni, nad.
15.35	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.00	24 ur popoldne
17.10	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.45	Larina izbira, nad.
18.50	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Minuta do zmage
21.00	Divja reka, am. film
22.00	24 ur zvečer
22.30	Divja reka, nad. filma
23.00	Eurojackpot
23.05	Divja reka, nad. filma
23.45	V moji deželi, ang. film
01.45	24ur, ponov.
02.45	Nočna panorama
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Vabimo k ogledu
10.35	Fiblomialiga, bolezen
sodobnega časa?
11.35	Pop corn, glasbena oddaja
11.35	Prodajno TV okno
11.55	Videospot dneva
12.00	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Nanovo, mladinska oddaja
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Dotiki gora: Rjavina
19.00	Vabimo k ogledu
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Naj viža. Gostje: ans. Gašperji in
klapa Mali grad
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Vabimo k ogledu
21.25	Dober pogled, oddaja o lovcih in
lovstvu
21.55	Videospot dneva
22.00	Vabimo k ogledu
22.05	Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev
23.35	Prodajno TV okno
23.50	Videospot dneva
23.55	Videostrani, obvestila
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo. Gostje: ans. Gašperji in klapa Mali grad
11.50 Videospot dneva 11.55 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Mura Raba TV, informativna
19.10	Vabimo k ogledu 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu
20.00	Lokalni utrip Mislinjske doline,
informativna oddaja
20.50	Regionalne novice 3 20.55 Vabimo k ogledu
21.00	Ujemi sanje, razvedrilna oddaja
22.30	Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev
00.00	Prodajno TV okno 00.15 Videospot dneva
00.20	Videostrani, obvestila
06.10	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.20	Iz popotne torbe: Brm, brm
07.40	Deželica Pimpan, ris. film
08.15	Bine, lutk. nan.
08.35	Studio Kriškraš
09.25	Palček David, ris.
09.50	Male sive celice, kviz
10.40	Tamirijevo poletje, igrani film
10.55	2012, leto nič, 8/12
11.25	Kino Kekec: Lovci na pošasti,
dan. film
13.00	Poročila, vreme, šport
13.20	Tednik
14.20	Alpe, Donava, Jadran
15.00	O živalih in ljudeh
15.30	Na vrtu
16.00	Najnevarnejše poti sveta, 2/5
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Sobotno popoldne
18.30	Ozare
18.40	Olivija, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pot v Baku
21.00	Pesem Evrovizije 2012, prenos
00.15	Poročila, šport, vreme
00.50	Maribor 2012, Evropska pres. kulture
01.05	Pri pearsonovih (III.), 6/10
01.30	Najnevarnejše poti sveta, 2/5
02.20	Ozare
02.25	Dnevnik, ponov.
03.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.40	Infokanal
TV SLO T
08.00 Skozi čas 08.20 Pogledi Slovenije 09.45 Posebna ponudba, potr. odd. 10.10 Slovenci v Italiji 10.45 Univerza 11.10 Osmi dan 11.45 Pesem Evrovizije 2012: Predizbor, 2. del, posn. 13.55 Formula 1, velika nagrada
Monaka, kvalif., prenos 15.10 Rokomet, liga prvakov,
polfinale, Berlin : Kiel, prenos 16.55 Plavanje, ep, prenos iz
Debrecena 18.00 Sport
20.00 Nogomet, prijat. tekma, Grčija :
Slovenija, prenos 22.30 33/45, sobotna glas. noč:
Festival Oxegen 23.30 Bleščica, odd. o modi 00.00 Na lepše 00.25 Brane Rončel izza odra 02.05 Zabavni infokanal
POP
06.30 Tv prodaja 07.00 Igra vlog, zab. ser. 07.05 Mojster Miha, ris. ser. 07.20 Veseli avtobuski, ris. ser. 07.25 Igra vlog, zab. ser. 07.30 Bum in rdečeglavčki, ris. ser. 07.35 Lov na piškotke, ris. ser. 07.40 Zojina omara, ris. ser. 07.55 Igra vlog, zab. ser. Lazytown, otr. ser. Moji žepni ljubljenčki, ris. ser. Neobičajna šola, ris. ser. Pingvini v vesolju, ris. ser. 09.15 Ben 10, ris. ser. 09.40 Jekleni mojstri, ris. ser. 10.05 Peklenske mačke, nan. Zasebna klinika, nan. Razočarane gospodinje, nan. 12.45 Državljanka Ruht, am. film 14.45 Dvoboj kuharskih mojstrov, res. ser.
15.40 Opremljevalci vrtov v zasedi, res. ser.
16.10 Petične nosečnice, res. ser.
17.05 Usodno zaupanje, kanad. film
18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55 24ur vreme
19.00 24ur
20.00 Ronin, am. film
22.20 Gospod Jones, am. film
00.35 Dih ljubezni, am. film
03.00 24ur, ponov.
04.00 Nočna panorama
08.25 08.40 08.50
.50
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Ustvarjalne iskrice (20) -
figurice iz cofkov 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Ujemi sanje, razvedrilna oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Prodajno TV okno 12.00 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo, mladinska oddaja 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Žogarija, otroška športna
oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2025. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 Koncert skupine AVE z gostoma Alenom Islamovičem in Željkom Bebekom 21.50 Videospot dneva 21.55 Jutranji pogovori 23.25 Prodajno TV okno 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
06.30	Maribor 2012, EPK
07.00	Rjavi medvedek, ris.
07.05 Pingu, ris.
07.10	Pokec, ris.
07.15 Kanopki, ris.
07.20	Aleks v čudežnem vrtu, ris.
07.25 Vrtni palček Primož, ris.
07.35 Franček, ris.
07.45 Svetovalka Hana, ris.
07.55 Palček David, ris.
08.20	Olivija, ris.
08.30	Zoran in Žarko, ris.
08.40	Stiri ušesa sredi lesa, ris.
08.50	Pri Slonovih, ris.
09.00	Krtek, ris.
09.30	Okec, ris.
09.40	Bali, ris.
09.50	Gozdna druščina, ris.
10.05 Bacek Jon, ris.
10.15 Dedek v mojem žepu, 17/66
10.30	Dedek v mojem žepu, 18/66
10.50	Prisluhnimo tišini
11.15 Ozare
11.20	Obzorja duha: Binkošti
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.20	Na zdravje!
14.50	Ujeti tatu, am. film
16.35 Prvi in drugi
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15 Ugani, kdo pride na večerjo?
18.40	Okec, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Prva damska detektivska
agencija, 7/7
21.00	Dediščina - Finžgar, dok. odd. 21.55 Pogled na . romarsko cerkev Marije Zavetnice na Ptujski Gori, dok. ser. 22.15 Pogled na . dragocenosti iz
Karnija, dok. ser.
22.30	Eko utrinki, 4/4
22.40	Poročila, šport, vreme
23.10	ARS 360
23.20	Sinovi anarhije (III.), 6/13 00.05 Alpe, Donava, Jadran 00.35 Ugani, kdo pride na večerjo? 01.55 Dnevnik, ponov.
02.20	Zrcalo tedna
02.50	Dnevnik Slovencev v Italiji 03.15 Infokanal
TV SLO T
08.00	Skozi čas
08.10	Globus
08.35 Minute za ., tv Koper 09.05 Čudežne goslice: Koncert
Folklorne skupine Tine Rožanc, 1. del
10.00	Žogarija
10.30	Veslanje, sp, prenos iz Lucerna
11.30	Alpe, Donava, Jadran 11.55 Turbulenca: Rojstvo otroka
12.30	Rad igram nogomet
13.00	Veslanje, sp, prenos iz Lucerna 13.55 Formula 1, VN Monaka, prenos 16.15 Nogomet: Pred EP 2012 16.55 Plavanje, ep, pren. iz Debrecena
18.20	Rokomet, liga prvakov, finale,
vključ. v prenos 19.45 Žrebanje Lota
19.50	Gimnastika, ep, (M) orodja, posn. 21.55 Kitajska kapitalistična
revolucija, 2/2
22.40	Stalagi, taboriščna pornografija,
dok. odd.
23.40	Vivere, igrani film 23.55 Kaj bi še rad?, igrani film
00.20	Zabavni infokanal
POP
06.30	Tv prodaja
07.00	Igra vlog, zab. ser. 07.05 Mojster Miha, ris. ser.
07.20	Veseli avtobuski, ris. ser. 07.25 Igra vlog, zab. ser.
07.30	Bum in rdečeglavčki, ris. ser. 07.35 Lov na piškotke, ris. ser.
07.40	Dibo, ris. ser. 07.55 Igra vlog, zab. ser.
08.00	Lazytown, ris. ser. 08.25 Moji žepni ljubljenčki,ris. ser.
08.40	Neobičajna šola, ris. ser.
08.50	Dežela konjičkov, ris. ser. 09.15 Ben 10, ris. ser.
09.40	Jekleni mojstri, ris. ser. 10.05 Radovedni George, ris. ser. 10.25 Peklenske mačke, ris. ser.
11.20	Zasebna klinika, res. ser.
12.10	Razočarane gospodinje, nan. 13.05 Zadnja priča, kanad. film
14.50	Dvoboj kuharskih mojstrov, res. ser.
15.45 Opremljevalci vrtov v zasedi, res. ser.
16.15 Petične nosečnice, res. ser.
17.10	Mladi naslednik, am. film 18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	X Factor
22.30	Čudežno prebujenje, am. film 00.25 Zaljubljena Lili, am. film 02.35 24ur, ponovitev 03.35 Nočna panorama
06.10	Ars 360
06.25	Utrip
06.35	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Mihec in Maja
10.15	Iz popotne torbe, nan.
10.35	Notkoti, 7/10
10.55	Tomažev svet, 3/12
11.05	Dedek v mojem žepu 17/66
11.20	Dedek v mojem žepu 18/66
11.30	Sprehodi v naravo, poučna odd.
12.00	Poročila
12.05	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Polnočni klub: Želim te najti!
14.40	Maribor 2012, Evrop.
prestolnica
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Bali, ris.
15.55	Vrtni palček Primož, ris.
16.05	Bacek Jon, ris.
16.10	Deželica Pimpan,ris.
16.20	Ali me poznaš: Jaz sem
tulipanova čebulica
16.25	Ribič Pepe
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Duhovni utrip
17.40	Pogled na .
17.55	Hotel poldruga zvezdica:
Preiskava, 6/15
18.30	Pokec, ris.
18.35	Gozdna druščina, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Podoba podobe
23.35	Knjiga mene briga
23.55	Slovenska jazz scena
01.10	Duhovni utrip
01.25	Dnevnik, ponov.
01.50	Slovenska kronika
02.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.45	Infokanal
TV SLO T
07.00	Pingu pingvin, ris.
07.05	Zakaj? Zato!, ris.
07.10	Karli, ris.
07.15	Kravica Katka, ris.
07.20	Timi gre, ris.
07.30	Medvedek, ris.
07.40	Gregor in dinozavri, ris.
07.50	Mojster Miha, ris.
08.00	Otroški infokanal
08.45	Zabavni infokanal
10.55	Dobro jutro
13.25	Na lepše
14.45	Najnevarnejše poti sveta, 2/5
15.35	Pvi in drugi
15.50	Dediščina - Finžgar, dok. odd.
16.45	Kaj govoriš?-So vakeres!
17.00	Dober dan, Koroška
17.35	Terra Antarctica, dok. odd.
18.55	Aritmija
19.50	Žrebanje 3 x 3 plus 6
20.00	Portret Lang Langa, dok. odd.
20.50	Smrt nekega predsednika,
franc. film
22.25	Izbrisano, 1/2
23.55	Aritmija
00.40	Zabavni infokanal
POP
06.25	Tv prodaja
06.55	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.50	Zakon brez ljubezni, nad.
08.50	Tv prodaja
09.05	Čista hiša, res. ser.
10.00	Tv prodaja
10.30	Moji dve ljubezni, nad.
11.25	Tv prodaja
11.55	Larina izbira, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Najboljši domači video
posnetki, zab. ser.
14.35	Moji dve ljubezni, nad.
15.35	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.45	Larina izbira, nad.
18.50	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Past za starše, am. film
22.25	24ur zvečer
22.55	Franklin in Bash, nan.
23.50	Vohun v nemilosti, nan.
00.45	Mentalist, nan.
01.40	24ur, ponov.
02.40	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 2024. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 10.00 Sportni torek, športna oddaja 10.10 2025. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Dotiki gora: Rjavina 10.45 Župan z vami: Franc Sušnik,
župan Občine Vransko 11.45 Naj viža. Gostje: ans. Gašperji in
klapa Mali grad 13.00 Popotniške razglednice: Nepal 14.00 Prodajno TV okno 14.15 Videostrani, obvestila 17.30 Prodajno TV okno 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Mojca in medvedek Jaka - čebelice
brenčijo in med nam priskrbijo 18.45 Ustvarjalne iskrice (19) 19.00 Pop corn, glasbena oddaja 20.00 Jutranji pogovori 21.30 Pogovor in Pika. Gost: Zvonko Černač, minister za infrastrukturo in prostor 22.00 Koncert skupine AVE z gostoma A. Islamovičem in Ž. Bebekom 23.20 Prodajno TV okno 23.35 Videostrani, obvestila
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2025. VTV magazin 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Pogovor in Pika. Gost: Zvonko Černač, minister za infrastrukturo in prostor 11.25 Prodajno TV okno 11.40 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Strokovnjak svetuje,
izobraževalna oddaja - Pravice in dolžnosti delavcev. Gostja: Tanja Korošec, odvetnica 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Mislinjske doline,
informativna oddaja 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Župan z vami: Andrej Čas, župan MO Slovenj Gradec 22.05 Videospot dneva 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
06.05	Kultura
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Studio Kriškraš
10.55	Zmeda z zdravniki, zdravili in
zdravjem, nan.
11.15	Ali me poznaš, nan.
11.25	Zgodbe iz školjke: Spicparkeljc
11.40	Mala sedma sila, igrani film
12.00	Poročila
12.05	ARS 360
12.20	Podoba podobe
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Obzorje duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Kameleon, ris.
15.45	Metka in Zverinko Zver, ris.
15.55	Toni in Boni, ris.
16.00	Teo, ris.
16.05	Bine, ris.
16.30	Nenavadne in prismuknjene živali, dok. ser.
ljše počitnice na svetu, film
oročila, vreme, šport
17.25	Ugriznimo znanost
17.45	Eko utrinki, 4/4
17.55	Hotel poldruga zvezdica, 7/15
18.30	Minute za jezik
18.35	Žanov svet, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
21.00	Mednarodno obzorje: Evro - naš
služabnik ali gospodar?
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Globus
23.35	Amerika, zgodba o ZDA:
Uporniki, 1/5
00.20	Ugriznimo znanost
00.40	Dnevnik, ponov.
01.10	Slovenska kronika pon.
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
TV SLO T
07.00	Pingu, ris.
07.05	Zakaj? Zato!, ris.
07.10	Karli,' ris.
07.15	Kravica Katka, ris.
07.20	Timi gre, ris.
07.30	Medvedek, ris.
07.40	Gregor in dinozavri, ris.
07.50	Mojster Miha, risanka
08.00	Otroški infokanal
08.45	Zabavni infokanal
10.45	Dobro jutro
13.30	Pesem Evrovizije 2012, posn.
17.00	Pogled na . romarsko cerkev Marije Zavetnice na Ptujski Gori, dok. ser.
17.20	Pogled na . dragocenosti iz
Karnija, dok. ser.
17.35	Mostovi
18.05	Glasnik
18.30	Posebna ponudba, potr. odd.
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Za vrati, dok. film
20.50	Muzikajeto: Saksofoni, glas. odd.
21.20	Proti pričakovanju, kanad. film
22.50	Brane Rončel izza odra
00.20	Zabavni infokanal
POP
06.25	Tv prodaja
06.55	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.50	Zakon brez ljubezni, nad.
08.50	Tv prodaja
09.05	Čista hiša, res. ser.
10.00	Tv prodaja
10.30	Moji dve ljubezni, nad.
11.25	Tv prodaja
11.55	Larina izbira, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Najboljši domači video posnetki
14.35	Moji dve ljubezni, nad.
15.35	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.45	Larina izbira, nad.
18.50	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Castle, nan.
22.00	24ur zvečer
22.30	Lov na osumljenca, nan.
23.30	Vohun v nemilosti, nan.
00.25	Mentalist, nan.
01.20	24ur, ponov.
02.20	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami: Andrej Čas, župan MO Slovenj Gradec 11.35 Videospot dneva 11.40 Lokalni utrip Mislinjske doline,
informativna oddaja 12.40 Prodajno TV okno 12.55 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Modri Jan: Obisk sončne
elektrarne Zlatoličje 18.20 Lahko noč, otroci! 18.40 Videospot dneva 18.45 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu
19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2026. VTV magazin, 20.15 Kultura, informativna oddaja 20.20 Sportni torek, športna oddaja 20.30 To bo moj poklic: Pek - 2. del,
06.05	Tedenski izbor
06.05	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Bine, lutk. nan.
10.35	Hiša eksperimentov, 7/10
10.55	Zlatko Zakladko
11.25	V dotiku z vodo, 5/26
12.00	Poročila
12.05	Mednarodna obzorja: Evro -naš služabnik ali gospodar?
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tednik
14.25	Globus
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Roli Poli Oli, ris.
15.50	Polžjegrajske zgodbe: Zmaj, ris.
16.00	Male sive celice,kviz
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Turbulenca
17.55	Hotel poldruga zvezdica, 8/15
18.30	Kanopki, ris.
18.35	Kuhanje? Otročje lahko!, ris.
18.45	Tinček, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.30	Slovenska kronika
20.05	Dobrodošli na jugu, ital. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Prava ideja, gospod. odd.
23.35	Glasbeni večer
00.30	Turbulenca
01.00	Dnevnik, ponov.
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Infokanal
TV SLO T
07.00	Pingu, ris.
07.05	Zakaj? Zato!
07.10	Karli, ris.
07.15	Kravica Katka, ris.
07.20	Timi gre, ris.
07.30	Medvedek, ris.
07.40	Gregor in dinozavri, ris.
07.50	Mojster Miha, ris.
08.00	Otroški infokanal
08.45	Zabavni infokanal
10.50	Dobro jutro
13.50	Sobotno popoldne
15.30	Duhovni utrip
15.45	O živalih in ljudeh, tv Maribor
16.10	Na vrtu
16.35	Črno beli časi
16.55	Ugriznimo znanost, odd. o znan.
17.15	Mostovi
17.45	Glasnik
18.15	Evropski magazin
18.30	Maribor 2012, Evrop. prestol. kulture
18.45	Bojan Adamič - Poklon mojstru
19.50	Žrebanje lota
20.00	Londonski vrtiljak
20.30	Sportni izziv
21.00	Nogomet, pred EP 2012,
Zgodba o Nemčiji
21.30	Nogomet, pred EP 2012,
Zgodba o Nizozemski
22.00	Bleščica, odd. o modi
22.30	Večer slovenskih samospevov
23.55	Za vrati, dok. film
00.50	Zabavni infokanal
POP
06.20	Tv prodaja
06.50	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.50	Zakon brez ljubezni, nad.
08.50	Tv prodaja
09.05	Čista hiša, res. ser.
10.00	Tv prodaja
10.30	Moji dve ljubezni, nad.
11.25	Tv prodaja
11.55	Larina izbira, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Najboljši domači posnetki, zab. ser.
14.35	Moji dve ljubezni, nad.
15.35	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.45	Larina izbira, nad.
18.50	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Nemirna srca, am. film
22.30	24ur zvečer
23.00	Na kraju zločina, nan.
00.00	Vohun v nemilosti, nan.
00.55	Mentalist, nan.
01.50	24ur, pon.
02.50	Nočna panorama
(jj)
20.55 Videospot dneva 21.00 Živeti sanje: Majda Golubovič,
kontaktna oddaja o vedeževanju 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Vabimo k ogledu
10.35	2026. VTV magazin
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Sportni torek, športna oddaja
11.10	Videospot dneva
11.15	Prodajno TV okno
11.30	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Vabimo k ogledu
18.00	Ustvarjalne iskrice (21) -
čipkaste lučke
18.20	Žogarija, otroška športna odd.
18.45	Regionalne novice 2
18.50	To bo moj poklic: Pek - 2. del,
izobraževalna oddaja
19.15	Videospot dneva
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Ministrski stol
21.00	Vabimo k ogledu
21.05	Regionalne novice 3
21.10	Pop corn, glasbena oddaja -
Franci Kek (Rock Otočec)
22.10	Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev
23.40	Prodajno TV okno
23.55	Videospot dneva
00.00	Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
21
Knjižne novosti
Hobsbawn, Eric: Čas revolucije: Evropa 1789-1848
Erica Hobsbawna uvrščajo med največje in tudi najbolj svetovno znane zgodovinarje. Marksist in specialist za 18. in 19. stoletje je najbolj odmeven po svoji štiridelni zgodovini, ki obsega obdobje od velike francoske revolucije do konca 20. stoletja. Prvi del je preveden v slovenščino in je izšel najprej pod naslovom Obdobje revolucije,
razložiti njen algoritem.« Z drugimi besedami igralec skozi igranje spoznava video igro in napreduje, postopoma odkriva njena pravila in se uči njene skrite logike, ki je njen algoritem. Dalje, kot je zapisal avtor, je to »... na prvem mestu knjiga o ljubezni do video iger. Knjiga o raziskovanju njihovega mojstrstva, njihovega političnega potenciala, njihove unikatnosti. Prvo vprašanje
ALEXANDER R. CALLOWAY
TeoRun iriDeo icen
Eseji o algoritemski kulturi
naslov aktualne dopolnjene izdaje pa je Čas revolucije. Knjiga obravnava preobrazbo sveta v obdobju med leti 1789 in 1848, ki je nastala zaradi dveh ključnih evropskih revolucij, t.j. francoske leta 1789 in britanske industrijske revolucije. Ta dvojna revolucija je povzročila največjo spremembo v zgodovini človeštva po nastanku poljedelstva in mest, v svoji univerzalnosti pa je spremenila in še spreminja podobo vsega sveta. Tudi v tem delu je avtor zvest svoji zgodovinopisni metodi: bralcu ne razgrinja gradiva iz arhivov s podrobnimi prikazi obravnavane teme, ampak mu na podlagi analize sekundarnih virov postreže s sintezo sprememb v obravnavanem obdobju. Pri tem je knjiga razčlenjena na dva dela: prvi obravnava najbolj bistvene dejavnike razvoja tistega obdobja, drugi pa prikaže družbo, ki je nastala iz obeh revolucij. Čeprav je preteklo pol stoletja od njenega nastanka, in kljub razvoju historiografije, je knjiga še vedno aktualna. Kot je v spremni besedi zapisal Božo Repe, je delo tudi dokaz, da marksistični pristop še vedno (ali znova) nudi možnost za analizo glavnih zgodovinskih dogodkov.
Gallowey, Alexander R.: Teorija videoiger: eseji o algoritemski kulturi
Avtor je pisec in računalniški programer, ki se ukvarja z vprašanji filozofije, tehnologije in teorije medijev. Zaposlen je kot izredni profesor medijev, kulture in komunikacij na Univerzi v New Yorku. Preden poskusimo opisati kaj ta knjiga je, omenimo kaj ni, bolje rečeno, kaj ne želi biti. Vsekakor ni priročnik o video igrah, ni pa tudi njihova redukcija na druga področja, recimo na literarne ali filmske študije. Video igre avtorju tudi niso objekt iz katerega bi zgolj črpal podatke za sociološke in antropološke raziskave. Njegova ambicija je opraviti analizo estetskega in političnega učinka video iger kot formalnega medija. Medijska speci-fika video iger kot jo opredeli pa je »Igrati igro pomeni igrati kodo igre. Zmagati pomeni poznati sistem. In razložiti igro potemtakem pomeni
se glasi: ali igrate video igre? Šele nato lahko raziščemo, kako delujejo.« Gre torej za analizo posebnosti video in računalniških iger kot specifičnega in tudi ključnega področja digitalne kulture in umetnosti. Pri tem gre za kulturo, ki ni več literarna, ampak algoritmeska, njen svet pa predpostavlja logično mišljenje, ki razrešuje probleme.
Proti koncu: sodobna TV serija in serialnost
Iz letos znova oživljene ljubljanske Jesenske filmske šole, mednarodnega simpozija o filmski teoriji, je v knjižni ediciji Kinoteke izšel zbornik z naslovom Proti koncu. Obravnava televizijsko serijo, kot fenomen množične kulture, ki naslavlja najširše občinstvo in zaseda mesto, ki je v prejšnjem stoletju pripadalo filmu. Prispevki v zborniku so odlično gradivo za študij televizijskih serij in tudi samega televizijskega medija. Razdeljeni so na štiri dele; načelnemu razmisleku o fenomenu serij, sledi tematizacije nekaterih serialnih žanrov (detektiv-ke, komedije, znanstvena fantastika idr.), prispevki o družbeni naravi serij pa so združeni v tretjem delu z naslovom Več kot serija - Ideologija, politika, zgodovina. Zadnji del zbornika pa postavlja fenomen TV serij v kontekst postmodernizma. Ob domačih avtorjev, med katerimi je tudi Slavoj Žižek s prispevkom o ameriški nadaljevanki 24 ur, je tudi šest tujih piscev. Najbolj uveljavljen med njimi je Fredric Jameson, za zbornik je prispeval članek z naslovom Realizem in utopija v Skrivni navezi.
■ Pripravil: Silvo Grmovšek
CITYCENTER Celje
•	od četrtka, 24.5. do sobote, 26.5. Izberi svoj LOOK
•	četrtek, 24. 5. od 14.0019.00, Biotržnica
•	nedelja, 27.5., 11.00 pravljične urice v Džungli - Zajaliza
•	do četrtka, 31.5. Razstava ob tednu vseslovenskega učenja
•	vabljeni na karting
VELENJE
Četrtek, 24. maja
17.00 Pekarna v Starem Velenju Javna tribuna Pekarna, nov prostor kulturi (pripravlja Mladinski center Velenje) 18.00 Dom kulture Velenje
Obrazi mladosti 19.00 Galerija Velenje
Odprtje razstave Inventura 12 19.19 Knjižnica Velenje
Potopis Ponosni Belize in avanturistična Nikaragva 19.30 Glasbena šola Velenje Recital: Barbara Spital, flavta
Petek, 25. maja
16.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 16.30 in 18.00
Dom kulture Velenje 60 let Vrtca Velenje - Koncerta otroških pevskih zborov Vrtca Velenje
18.00 Glasbena šola Velenje
Koncert OPZ Glasbene šole Velenje in ŽPZ Društva upokojencev Velenje 20.00 Glasbena šola Velenje
Letni koncert učencev in dijakov solopetja 20.00 Velenjski grad
Rock koncert na gradu v okviru 22. festivala Dnevi mladih in kulture
Sobota, 26. maja
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica 8.00 Mestni stadion Velenje Državno člansko gasilsko tekmovanje 9.00 Knjižnica Velenje
Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 9.00 Mercator center Velenje
Kranjska klobasa, dogodek z dobaviteljem in degustacijo za obiskovalce
Kdaj - kje - kaj
11.00 Glasbena šola Velenje
Koncert Slovenska in češka orkestralna glasba 15.30 Vila Mojca Velenje
Ta veseli dan - otroški živ-žav. Glasbeni gost: 6Pack Čukur 19.00 Velenjski grad
Javna vaja krožka UNI3 - Godba na pihala / veterani 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma RK Gorenje : RK Celje PL 19.30 Dom kulture Velenje Koncert Akademske folklorne skupine
Študent iz Maribora Slike v času 20.00 Terasa kluba eMCe plac
Stand up 22.00 eMCe plac
Kitarijada (22. DMK)
Nedelja, 27. maja
10.00 Mercator center Velenje
Ustvarjalna delavnica s pravljico
Ponedeljek, 28. maja
10.00 Knjižnica Velenje
Bralni krožek za odrasle 50+ 17.00 Glasbena šola Velenje
Kviz Nauk o glasbi 1 19.00 Glasbena šola Velenje Kviz Nauk o glasbi 2 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: Družinska drama Pogovoriti se morava o Kevinu
Torek, 29. maja
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku 19.00 Vila Bianca Velenje
Javna vaja krožka UNI3 Kitara z gosti
19.00 Glasbena šola Velenje Kviz Nauk o glasbi 3
Sreda, 30. maja
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 18.00 Dom kulture Velenje
Gledališka predstava za otroke Zlata ptica
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 24.maja
17.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Dobrodelni koncert OŠ bratov Letonja; nastopajo Navihanke, ansambel Golte, Ani Frece, vrtčevski zbor in trije pevski zbori OŠ bratov Letonja, povezovalca Strašna Jožeta
Petek, 25. maj
X Prireditveni prostor pod kozolcem in ob Hiši mladih 10. kiparska delavnica - les
16.30 Hiša mladih
Plesno gibalna delavnica (mlajša šolska skupina, ob 17.30 pa predšolska skupina))
18.30 Hiša mladih Pilates
21.00 Vrt pod lipo ob Hiši mladih
Koncert ob 10. Obletnici kiparske kolonije - les; Severa Gjurin s kitaristom
Sobota, 26. maja
X Prireditveni prostor pod kozolcem in ob Hiši mladih 10. kiparska delavnica - les
10.30 Hiša mladih
Ustvarjalna delavnica
Nedelja, 27. maja
X Prireditveni prostor pod kozolcem in ob Hiši mladih 10. kiparska delavnica - les
Ponedeljek, 28. maja
18.30 Hiša mladih
Plesno gibalna delavnica (starejša šolska skupina)
Torek, 29. maja
18.00 Hiša mladih Joga
Sreda, 30. maja
16.30 Hiša mladih
Plesno gibalna delavnica (mlajša šolska skupina, ob 18.00 pa starejšja šolska skupina)
Kavčnik razstavlja v TEŠ-u
Šoštanj - V avli upravne zgradbe Termoelektrarne Šoštanj so na ogled fotografije Aleksandra Kavč-
nika. Nekaj fotografij prikazuje TEŠ v povezavi z mestom iz različnih zornih kotov, druge puščajo domišljiji prosto pot.
Kavčnik - rudar in tudi šoštanjski svetnik - se je prvič odmevneje
KINO VELENJE • SPORED
Koledar imen
Maj/veliki traven
24	• Četrtek -
Suzana
25	• Petek -
Gregor
26	• Sobota -
Zdenko
27.
Nedelja -Janez
28	• Ponedeljek
Avguštin
29	• Torek -
Magdalena
30	• Sreda -
Ivana
Lunine mene
a i
28
ob 22:15, prvi krajec
predstavil javnosti z razstavo Zaprti prostori v mariborski galeriji Stolp, ki jo je šest avtorjev pripravilo v okviru Evropske prestolnice Kulture - Maribor 2012.
Razstavlja Irena Guček
Velenje, 21. maja - V avli Mestne občine Velenje si lahko od ponedeljka ogledate slikarsko razstavo ljubiteljske ustvarjalke Irene Guček
Velenjčanka je od leta 1988 članica Društva šaleških likovnikov. Od takrat se redno udeležuje likovnih delavnic, ki jih vodijo različni akademski slikarji. Večkrat razstavlja samostojno in sodeluje na razstavah, kolonijah ter drugih dogodkih v okviru društva, pa tudi zunaj njega. V avli Mestne občine Velenje tokrat razstavlja svoje zadnje slike iz cikla Sprehod po Velenju v akril-ni tehniki in iz cikla v tehniki kolaža z naslovom Intimne zgodbe. ■
BOJNA LADJA
(Battleship) Akcijski ZF triler, 131 minut. Režija: Peter Berg. Igrajo: Alexander Skarsgard, Brooklyn Decker, Liam Nee-son, Taylor Kitsch, Rihanna, Peter MacNicol, Jesse Ple-mons, Stephen Bishop, idr.
Petek, 25. 5., ob 18.00 Sobota, 26. 5., ob 20.00 Nedelja, 27. 5., ob 20.30
Mednarodna pomorska flota je prisiljena v bitko z Nezemlja-ni, da bi preprečili njihov cilj - zgraditi močan vir energije v naših oceanih. Znanstveno--fantastična akcija prikazuje pogled na bitko z vidika mornarice in vidika Nezemljanov. Ameriška mornarica v bližini Havajev prireja mednarodno vojaško vajo, ko v Pacifiku pristanejo neznani leteči predmeti. Nezemljani so sledili signalom z Zemlje in želijo zavzeti naš planet, invazijo pa lahko preprečijo zgolj tri ladje, ki se znajdejo v bližini uničevalnih vesoljskih strojev. Po prvem porazu s številnimi žrtvami mora poveljstvo prevzeti vro-
čekrvni stotnik Hopper in pred vnovičnim spopadom zgladiti spor z japonskim kapitanom. Skupaj skušata odkriti način, kako v divjih spopadih na morju poraziti sovražnikove ladje in uničujoče robote.
EKSOTIČNI HOTEL MARIGOLD
(The Best Exotic Marigold) Komedija, 124 minut. Režija: John Madden. Igrajo: Judi Dench, Bill Nighy, Maggie Smith, Dev Patel, Penelope Wilton, Tom Wilkinson, Celia Imrie, idr.
Petek, 25. 5. ob 20.30 Sobota, 26. 5. ob 19.00 -mala dvorana Nedelja, 27. 5. ob 18.00
DELFIN: ZGODBA O SNAJAČU
(The Dolphin: Story of a Dreamer) Animirana družinska pustolovščina, 82 minut. Režija: Eduardo Schuldt. Slovenski glasovi: Kristjan Guček, Gregor Gruden, Jana Zupančič, Vesna
Pernarčič, Uroš Smolej, idr.
Petek, 25. 5. ob 18.30 -mala dvorana Sobota, 26. 5. ob 18.00 Nedelja, 27. 5. ob 16.00 -otroška matineja Daniel je mlad uporniški delfin, ki sanja o deskanju na valovih zunaj dolgočasnega zaliva, kjer živi. Neke noči se odloči slediti svojemu srcu in se v nasprotju s pravili odpravi na nevarno odprto morje, kjer ga čaka mnogo dogodivščin. Animirani pustolovski film DELFIN: ZGODBA O SANJAČU, ki je sinhroniziran v slovenščino, je posnet po knjižni uspešnici Delfin: Zgodba o sanjaču Ser-gia Bambarena. Film govori o mladem delfinu, ki zapusti svoje gnezdo in se poda v raziskovanje oceana in poskuša odkriti pravi pomen njegovega življenja.
MASAKER
(Carnage) Komična drama, 80 minut. Režija: Roman Polan-ski. Igrajo: Jodie Foster, Kate Winslet, Christoph Waltz,
John C. Reilly, Elvis Polanski, Eliot Berger, idr. Petek, 25. 5. ob 20.15 -mala dvorana Nedelja, 27. 5. ob 19.00 -mala dvorana
Režiser filmov Pisatelj v senci in Pianist predstavlja družinsko zgodbo o soočenju različnih človeških nazorov in vrednot. Nasilni spor dveh otrok povzroči, da se njuni starši sestanejo v newyorškem stanovanju. Sprva zelo zadržan in civiliziran pogovor se počasi prevesi v napeta obtoževanja, s pomočjo alkohola pa popustijo vse običajne družbene zavore. Prepir nepričakovano razkrije njihove osebne in zakonske težave ter povzroči neusmiljen verbalni masaker najglobljih misli in čustev. Benetke 2011-mali zlati lev, 2 nominaciji za Zlati Globus, francoski Cezar za scenarij,..
POGOVORITI SE MORAVA O KEVINU
(We Need to Talk About Kevin) Družinska drama, 112 minut. Režija: Lynne Ramsay.
Igrajo: Tilda Swinton, John C. Reilly, Ezra Miller, idr.
Ponedeljek, 28. 5. ob 20.00- Filmsko gledališče
Ko se rodi Kevin, postavi Eva svoje ambicije na stranski tir. Razmerje med materjo in sinom je težavno že od njunih prvih skupnih dni. Ko je Kevin star petnajst let, zagreši neizrekljiv in neodpustljiv zločin. Zlomljena od žalosti se mora Eva soočiti s posledicami nerazumnega dejanja in spopasti s težkim bremenom odgovornosti. Je kriva ona? In ali je zares ljubila svojega sina?
Naslednji vikend, od 1. 6. do 4. 6. napovedujemo:
akcijsko ZF pustolovščino MAŠČEVALCI, sinhronizirano animirano pustolovščino za najmlajše HIŠA PRAVLJIC, biografsko dramo NEVARNA METODA, v filmskem gledališču dramo SRAMOTA.
OBVESCEVALEC
»»Has
24. maja 2012
mCTAIKO
BRIGITA BUČAR s.p., Prožinska vas 57,3220 Štore Proizvodnja in montaža krovsko-kleparckih izdelkov in proizvodnja aluminijate kritine Metalko Lux.
Streha za več
gsm: 051 603 579,041314531 tel.: 03 57 71 495, faks: 03 57 71 499
www.streha-metalko.si
e-mail: metalko.bucar@siol.net
30 let
fffil , GARANCIJE
r t^K
ZA IZMER0 IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 622 385.
Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi.
autoglinäeh
Stanko Glinšek, s.p.. Skale 35 b, 3320 Velenje | www.avto-glinsek.si
04«L/885 2141
Magična zabava za rojstni dan, _
poroke abrahami I	AvtoHčarstvo * Avtokleparstvo * Cenitve za zavarovalnice *
r ..... ' - . ' I	Vulkanizerstvo * Nadomestno vozilo * Menjava stekel Pokličite pravega čarodeja ■
041 885 2141	TeL: 03 89130 30'GSM 041776 059
sA
vto KORELC
Cenitev poškodovanih vozil za zavarovalnice
* Avtokleparstvo * AvtoHčarstvo * Vgradnja votrobranskih stekel * Vleka vozil doma in v tujini *
RREVOZL&.aGREVANJE.S.RELETI
Po ugodnih in konkurenčnih ce s kombijem prostornine 13m3. Prodajamo in montiramo sisteme i Prodajamo kvalitetne lesne pelete Možna dostava na dom!
izvaiamo prevoze
i ogrevanje s :a ogrevanje.
Korelc Marko, s.p., Podkraj pri Velenju 10 R, Velenje gsm: 041 738 125, avto.korelc@telemach.net
<5QJU>
Infos 041821968 in 031399 833
SALON KERAMIKE V CELJU
www.tapro-grosist.si
•Velika izbira KOPALNIŠKE in ZUNANJE KERAMIKE IZ ZALOGE •Sanitarne ARMATURE •KOPALNIŠKO pohištvo
Kidričeva cesta 6, Celje Tel.: 03 491 22 11, 041 659 547
AVTO MURSIC d.o.o.
Zarova cesta 7 3320 Velenje
-SERVISIN PRODAJA
-REZERVNI DELI -AVTOKLEPARSTVO -AVTOLIČARSTVO -VULKANIZERSTVO -RABLJENA VOZILA
Tel. 03 898 54 80
Htz
AKCDJA PWDSMDH MAJDO

Majice že od
2,20 €
brez DDV
Popust na večje količine!
Podjetniki, Pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi uslugami. Info: 03 898 17 50
grafično oblikovanje motivov za majice, potiskane majice za različne priložnosti
(promocija podjetja, praznovanja, festivali, koncerti, srečanja ...), različne tehnike tiska (sitotisk, preslikač, folija), tiskanje tudi na ostale tekstilne in promocijske izdelke
(kape, dežniki, vžigalniki, kemični svinčniki ...).
Alja Miklavc
tel.: 03 898 21 49 GSM: 041 752 630 E-pošta: alja.miklavc@rlv.si
www.studiohtz.si
Boštjan Krajnc
tel.: 03 898 66 25 GSM: 051 632 630 E-pošta: bostjan.krajnc@rlv.si
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 24. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 25. maja
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 26. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 27. maja
6.0
Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 28. maja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 29. maja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
Vtednu od 14. maja 2012 do 20. maja 2012 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02
od 14. maja 2012 do 20. maja 2012 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka
B 14.maj n15.maj ■ 16.maj □ 17.maj D 18.maj D 19.maj m 20.maj
KREDITI ZA OSEBNO POTROŠNJO DO KONCA AVGUSTA Z NOMINALNO OBRESTNO MERO 5,50 %.
Za uresničitev vaših želja.
OD iDEJE DO REALiZACiJE. Razmišljate o nakupu novega avtomobila in potrebujete nekaj dodatnih sredstev? ali ste se odločili, da letos končno prenovite teraso? Se morda odpravljate na dopust? da bodo vaše ideje lahko zaživele, izkoristite ugodno ponudbo Banke celje, ki do konca avgusta 2012 omogoča najem potrošniških kreditov po ugodnejši nominalni obrestni meri, in sicer 5,50 %.
ROK VRACiLA DO DVEH LET. Če želite najeti potrošniški kredit Banke Celje z nominalno obrestno mero 5,50 %, je pogoj sklenitev turističnega zavarovanja z asistenco v tujini ali zavarovanje imetnikov kartic, najamete pa ga lahko z rokom vračila do dveh let. čim prej obiščite najbližjo poslovalnico Banke Celje ali njihovo spletno stran www.banka-celje.si, kjer va bodo pomagali poiskati ustrezr rešitev za vaše finančne potrebe.
Potovanje
informativni izračun:
znesek kredita:................... 5.000,00 €
odplačilna doba:...........24 mesecev
obrestna mera:...........................5,50 %
strošek odobritve:...................60,00 €
mesečna obveznost:..........220,48 €
skupni stroški kredita:........449,41 €
skupni znesek odplačila: 5.449,41 €
EOM:.................................................9,02 %
velja za datum sklepanja 31. 5. 2012.
0) banka celje
III
SLÖAR
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
iv.kz-saleskadoIina.si
Prodaja, servis, rezervni deli!
VELIKA IZBIRA KOSILNIC BCS
- MOŽNOST RAZLIČNIH PRIKLJUČKOV SERVIS ZAGOTOVLJEN
IVELIKA" izbira vrtnih kosilnic
(Partner, Husqvarna, Green Cut, Ramda...) _TER'KOSjNA"LAKS (Solo, Kawasaki, Stihl...)
VRTNA KOSILNICA KS EU464/GGP
-	STOL PVC, zelen 7,50 €
-	STOL TEXALINE, 5 pozicij 24,90 €
-	MIZA BELA, 80 x 60 cm 28,40 €
-	MIZA GASILSKA + 2 klopi 75,00 €
Z vami in za vas!
24. maja 2012
»aH: as
OBVESCEVALEC
23
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
nudimIIH
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
IStikSpOznAnStVa
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold Gsm: 031 836 378
nepremičnin^
4-SOBNO stanovanje (Selo - novi bloki) z dvema garažnima boksoma in kletjo prodam. Gsm: 041 629 949 PRODAM ali oddam delavnico, 48 m2, primerno za različne obrtne dejavnosti ali skladišče. Gsm: 041 647 847 ODDAM pisarno v najem na Efenkovi 61 v Velenju. Gsm: 031 647 847 NA SONČNEM pobočju v Vinski Gori prodam večjo površino kmetijskega in stavbnega zemljišča. Gsm: 041 776 161
raznoiihi
MIZARSKE smrekove fosne, od 5 do 6 m3, prodam. Gsm: 041 863 141 PUHALNIK tajfun z motorjem in dosu-ševalno napravo za seno prodam. Tel.: 03 5881 846
GARNITURO ruskih kegljev in domačo slivovko prodam. Gsm: 041 849 474 ŠTIRI nove gume na alu platiščih za Bmw, 225/45/17 col, prodam. Gsm: 051 626 788 MOPED, star 1 leto, prodam. Gsm: 051 626 788 AVTO fiat tipo 1.4, prodam za nizko ceno. Gsm: 051 626 788 POMIVALNI stroj Gorenje ugodno prodam. Gsm: 041 519 654 BOJLER Tiki, 80 l in baterijsko vrtalko Black&Decker, oboje malo rabljeno, prodam. Cena ugodna. Gsm: 041 881 334 ELEKTROMOTOR 1.5 kW, enofazni, čisto nov ter os za hobelmašino, 31 cm, čisto nova od Gostola in hobelma-šino za hoblanje desk, 25 cm, komplet z elektromotorjem prodam. Gsm: 041 355 416
HRASTOVE deske, 1 m3, deb. 2,5 cm, suhe več let prodam. Gsm: 041 355 416 ITALIJANSKE keramične ploščice, bele z rahlim opažem, 160 m2, pro-
dam 1 m2 za 4 evre. Gsm: 041 355 416 OKRASNI kozolec s poštnim nabiralnikom prodam. Gsm: 041 525 410 ADRIA, počitniška prikolica, 5 m, letnik 1984, z veliko opreme (balda-hin, jogiji Dormeo, mikrovalovna, TV, sedežna garnitura, pohištvo, lesena tla. Pozicionirana na M. Lošinju, Hrvaška. Prodamo. Cena po dogovoru. ali možnost brezplačnega najema. Gsm: 041 576 416
1	habit lepremičnine tabli d.o.o.. Koroška 48, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223	
PRIDELKI
KOKOŠJA jajca, domače reje, prodam. Gsm: 040 943 958 JABOLČNO vino, domači kis, mede-novec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883
WAN
PRODAJA nesnic v nedeljo, 27. 5. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202
TELICO sivko, brejo 8 mesecev, akon-
trole, prodam.
Tel.: 03 5892 411, zvečer
PRODAMO/ODDAMO
* 4 etažno hišo v Florjanu, 400 m2, 606 m2 zemljišča, adaptirano 2004, na lepi lokaciji in odlično vzdrževana.
2	garaži, 2 nadstreška,
3	stanovanja. Cena 195.000 evr
■	4-sobno stanovanje
Velenje, desni breg, 2/12 nad., 109 m2, leto izgr. 1963. Cena 120.000 evr.
■	2-sobno stanovanje
Velenje, Stantetova, 60 m2, 4/4 nad., leto izgr. 1982. Cena 70.000 evr.
■	iščemo stanovanja za
najem v Velenju, Šoštanju in okolici!
vec na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
[ZDVELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
^KARNAgE^NJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
BOggZDRAVNjKf
26. in 27. 5. - Vlasta Šterbenk, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
Dežurni veter.- gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
POROKE
Marko Goltnik in Mojca Rožman, Topol-šica, Topolšica 110; Nikolas Marinšek in Gordana Srnovršnik, Velenje, Šercer-jeva cesta 18; Robert Kopušar in Klara Urbanc, Mozirje, Mozirje ob Savinji 11; Marko Sever, Velenje, Erjavčeva cesta 4 in Sanja Jazbinšek, Velenje, Kajuho-va cesta 12.
[SMRTlI
Nevenko Sančanin, roj. 1961, Velenje, Bevče 8; Jožefa Ocepek, roj. 1927, Velenje, Konovska cesta 39; Terezija Sumrak, roj. 1938, Celje, Efenkova ulica 18; Jožefa Vuherer, roj. 1933, Črna na Koroškem, Bistra 6; Ivanka Rožanc, roj. 1933, Šentjur, Srževica 20; Drago Borovnik, roj. 1969, Velenje, Šmartin-ske cirkovce 5.

'OSTANITE NAI
in prejmite do 8 številk zastonj!
Izkoristite naročniške ugodnosti:
dostava na dom, nižja cena, do osem številk zastonj,
ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval!
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI
UREDITEV DOKUMENTACIJE NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
In kje se naročile? Po telefonu 03 89817 58 ali e-mallu press@nascas.sl
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE »OSMICA » na Koroški 44 v VELENJU in Aškerčevi 24 v ŠOŠTANJU , objavljene v tedniku Naš čas 10.maja so:
1. NAGRADA: nakup v OSMICI v Šoštanju ali Velenju vrednosti 10 evr : MARIJA PODLIPNIK, Šercerjeva 14, Velenje. 2. NAGRADA: nakup v OSMICI v Šoštanju ali Velenju v vrednosti 10 evr: VIKTOR SUŠEC, Topolšica 86 a, Topolšica. 3. NAGRADA:nakup v OSMICI v Šoštanju in Velenju v vrednosti 10 evr: JASNA GRUDEN, Slatina 13 a, Šmartno ob Paki. Nagrajenci bodo potrdila o nagradi prejeli po pošti.
"Nobena bolečina se ni mogla skriti pred pesmijo, ki jo je iskala."
(A. Rebula)
ZAHVALA
Ob slovesu skrbne žene, mame, babice in prababice
JOŽEFE OCEPEK - PEPCE
6. 4. 1927-11. 5. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala centru za socialno delo, Patriciji Oštir in ostalim negovalkam, ki so zanjo lepo skrbele. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: Mož Gustl, hči Mira, sinova Milan in Jože, vnuki in vnukinja terpravnukinje
Cas zabriše pota -ljubezni, spominov nikoli!
V SPOMIN
Že se je čas dveh let prevesil v večnost naši ljubljeni
MARIJI HUDOMAL
1927 - 2010
Srečni in ponosni smo, da smo bili Tvoji sopotniki. Hvala vsem, ki jo z nami ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Tiho mirno v temnem grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi sin, oče, brat in stric
DRAGO BOROVNIK
4. 9. 1969 - 15. 5. 2012
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče ter nam izrekli ustno in pisno sožalje, hvala KS Cirkovce za darovani venec. Posebna zahvala velja govorniku g. Dragu Kolarju, župniku za opravljen obred in pevcem Flaminga za zapeti žalostinki.
Vsi njegovi
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega brata in strica
FRANCIJA MELANŠKA
iz Šoštanja 10. 7. 1928 - 9. 5. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. Valterju Pirtovšku, dr. med., za dolgoletno zdravljenje in osebju Urološkega oddelka Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, še posebej g. Francu Krameiju, dr. med. Iskrena hvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje za nego in vso pozornost. Zahvaljujemo se g. kaplanu dr. Janezu Kozincu, g. Dragu Kolarju za lepe poslovilne besede, Premogovniku Velenje za zadnji pozdrav in rudarski srečno, pihalni godbi, praporščakom, častni straži, pevcem Flamingo, trobentaču, Društvu upokojencev Šoštanj in Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje. Iskrena hvala vsem, ki ste pripomogli, da je bilo slovo lepo
in spoštljivo.
Žalujoči: Vsi njegovi
Velenjski v Laškem posegli po zlatu, šoštanjski osvojili srebro
Laško, 20. maja - Pihalni orkester Premogovnika Velenje je v nedeljo v Laškem, v konkurenci osmih godb na pihala na 32. tekmovanju slovenskih godb, v koncertni težavnostni stopnji prejel zlato plaketo, Pihalni orkester Zarja Šoštanj pa srebrno. Med seboj so se pomerile: Laška godba na pihala, Godba Slovenskih železnic, Godba Cerknica, Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Pihalni orkester Krško, Pihalni orkester Krka, Pihalni orkester občine Šentjernej in Pihalni orkester Zarja Šoštanj. Vsak orkester je zaigral skladbo za ogrevanje, obvezno tujo skladbo italijanskega skladatelja C. A. Pizzinija - Al Piemonte, obvezno slovensko skladbo slovenskega skladatelja Roka Goloba Godba na čudežnem vlaku in tretjo skladbo
po lastnem izboru.
»Zadovoljni smo z igranjem na tekmovanju in seveda z uvrstitvijo, saj se na samem tekmovanju pretaka nekoliko »drugačna energija« kot na koncertu. Tekmovalni del tako od posameznika kot od celotnega orkestra zahteva popolno zbranost, usklajenost, povezanost in pripravljenost. Vsak tekmovalni nastop je edinstven in v največji meri je njegova realizacija odvisna od priprav, vaj, koncertov, ki jih orkester opravi med sezono. Ob tej priložnosti bi se rad ponovno zahvalil in čestital vsem članicam in članom, ki so prispevali k dobri uvrstitvi,« je po razglasitvi rezultatov povedal dirigent Pihalnega orkestra Premogovnika Matjaž Emeršič.
Srečko Potočnik, predsednik Pihalnega orkestra Zarja, pa: »Že sama pot do tekmovanja v koncertni težavnostni stopnji, najvišji kakovostni ravni slovenskih godb,
je dolgotrajna in zahtevna. Naš orkester si je tekmovanje zagotovil leta 2008, ko je v prvi težavnostni stopnji dosegel zlato plaketo s posebno pohvalo. Članice in člani
Pihalnega orkestra zarja smo pod taktirko Mirana Šumečnika dosegli več kot odličen rezultat, ki nam je dal novega zagona.«
Zlato plaketo so prejeli Pihalni orkester Krka (tudi absolutni zmagovalec zadnjega triletnega ciklusa tekmovanj slovenskih godb -93,98% točke), Godba Cerknica (91,67% točke) in Pihalni orkester Premogovnika Velenje (90,65% točke).

44. Likovni svet otrok
Na 448 izbranih likovnih izdelkih iz 53 od 73 sodelujočih šol in vrtcev lahko občudujemo vse, kar je lepo po mnenju mladih ustvarjalcev
Šoštanj, 18. junija - Štiriinštiride-set let že v Šoštanju vztraja Likovni svet otrok, ki je vzklil na takratni Osnovni šoli Karla Destovnika -Kajuha, zdaj pa tradicijo nadaljuje Osnovna šola Šoštanj, ki je pod eno streho združila dve nekdanji šoli.
Vse leto bodo odbrana dela strokovne žirije - 448 izdelkov iz 53 od 74 sodelujočih šol in vrtcev - krasila prostore šole in jo lepšala z vsem tistim, kar je lepo po mnenju mladih ustvarjalcev. Tema je bila tokrat namreč In svet bo lepši. Zgodbe
na to temo so mladi predstavili v risbi, sliki, grafiki, kipu, arhitekturni tvorbi, fotografiji.
Svečana otvoritev je potekala v Kulturnem domu Šoštanj, povezali so jo z muzikalom Briljantina, s katerim briljirajo učenci šole.
Za občuteno usmerjanje mladih ustvarjalcev pri reševanju likovnih nalog je žirija nagradila in pohvalila mentorje. Podelila je šest nagrad in šest pohval.
Za kolekcije likovnih izdelkov so nagrade prejeli Alenka Venišnik
(OŠ Šoštanj in podružnica Topol-šica), Anton Buzeti (OŠ Bakovci, Murska Sobota), Robert Klančnik (OŠ Miha Pintarja - Toleda Velenje in Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje), Marjan Šadl (OŠ Vržej), Neli Šuler (OŠ Žalec) in Mija Žagar (OŠ Šoštanj in podružnica Ravne). Med dobitniki pohval sta bila tudi Boris Oblišar (OŠ Šalek) in Marta Orešnik (OŠ Blaža Arniča iz Luč).
■ Milena Krstič - Planine
REKLI SO ...
Dr. Tonka Tacol, predsednica strokovne žirije: »44. Likovni svet je izvrsten tako v izvirnosti motivov kot po likovnih tehnikah. Opaziti je veliko novih kombinacij materialov in zelo veliko število izredno kakovostnih likovnih izdelkov, kar dokazuje, da so likovne naloge reševali zelo uspešno.«
Marjetka Loborec Škerl z Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport: »Prvič sem na
Likovnem svetu otrok in prvič v OŠ Šoštanj. Impresija! Simfonija vsega dobrega, lepega. Prelepo.« Mag. Majda Završnik - Puc,
ravnateljica: »Ko je razstava posta-
vljena in odprta, je vse delo, ki ga je bilo treba opraviti pred tem, poplačano. Danes bomo rekli -dobrodošli na 44. in vabljeni na 45. razstavo.«
Dela bodo krasila šolo vse leto.