Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 185.
V LioMlanl, v ponedeljek, t avgustu 1915.
Leto xun.
s Velja po poŠti: ss Za oelo leto naprej . . S 2B-— u en meseo „ . . „ 2-20 u Nemčijo oeloletno . „ 29'— si ostalo Inozemstvo . „ 35-—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 8'—
V	spravi preleman meseint „ 1-70
5 Sobotna izdaja: ss
sa celo leto......„ 7-—
za Nemčijo oeloletno . „ 9*— ■ ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostoipna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 t za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat ......13 ,,
za večkrat primeren popust.
Mili oznanila, zahvale, osmrtnice Hi.:
enostoipna pelltvrsta po 2) vin.
...... Poslano: i—_-
enostoipna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Vozni red.
ser Drednlitvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/10. Bokoplsl se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne «= sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravntštvo je v Kopitarjevi nlioi it 6. — Račun poStne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona it. 188.
Napredouanfe na Kurskem. Nemške čete se bližajo otrdbgm Kovna, močna predpostofanka pri ffouogeorgieo-skn vzeta. - Le še 30-46 km do Brest-Litouska. - 14.000 ufetnikoo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 14. avgusta. Urajdno se razglaša:
Zvezne armade, ki prodirajo v prostoru vzhodno od Buga, so podile tudi včeraj zasledujoč sovražne zadnje oddelke pred seboj.
Avstrijsko - ogrske sile so dosegle ob obeh straneh železnice Lukov — Brest-Litowsk prodirajoč prostor zahodno in južno od Miedzyrzeca.
Nemške čete so pridobile okolico Wisznic in so prodrle čez Wlodawo.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dunaj, 15. avgusta. Uradno se razglaša:
Sovražnik se je včeraj na celi bojni črti vzhodno od Buga zopet ustavil v pripravljenih postojankah. Zvezne armade so napadle in so si na številnih točkah pripravile pot v sovražne črte. Od danes zjutraj se Rusi zopet povsod umikajo.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 14. avgusta. Veliki glavni stan:
Vojna skupina generalfeldmaršala pl. Hindenburga.
Severno od Njemena pri Alesew—Ku-pišty—Wiszinty — Kowarsk so se razvili novi boji. Pred Kovnom so vzele naše napadalne čete utrjeni gozd Dominikanka. Ob tej priliki je bilo ujetih 350 Rusov. Med Narevem in Bugom so dosegle naše armade trdo pritiskajoč odsek Slina—Nurzec, v katerem se je ustavil sovražnik na obnovljen odpor. Severno od trdnjave Novo Georgiewsk je bila vzeta z naskokom neka močna sprednja postojanka. V naše roke je padlo 1800 mož in 4 strojne puške.
Vojna skupina generalfeldmaršala princa B a v a'r s k e g a.
Zvezne čete se bližajo Bugu severozahodno od Sokolova. Zahodno od črte Lasice—Miendzyrzec je izkušal sovražnik s trdovratnimi protisunki ustaviti zasledovanje. Vsi napadi so bili odbiti.
Vojna skupina generalield-maršala p 1. Mackensena. V bojih 10. in 11, avgusta premagani sovražnik ni imel včeraj več moči, da bi se bil ustavljal neprestanemu prodiranju zveznih čet. Armada je med zasledovanjem prekoračila cesto Radzyn—Dawidy— WIodawa.
Najvišje vojno vodstvo. Berlin, 15. avgusta. Veliki glavni stan: Vojna skupina generalfeldmaršala pl. Hindenburga. Čete generala pl. Belowa so vrgle Ruse v pokrajini pri Kobišty proti severovzhodu nazaj. Ujele so 4 častnike in 2350 mož in so vzele eno strojno puško. Odbit je bil ruski izpad iz Kowna. 1000 ujetnikov je padlo v naše roke. Naše napadalne čete so se še bolj približale trdnjavi. Med Narevom in Bugom so Rusi v včeraj jav-ljeni črti trdovratno drže. Prehod čez Nurzes so naše čete pozno zvečer izsilile. Armada generala pl. Scholza je ujela včeraj nad 1000 sovražnikov. Armada generala pl. Gallwitza je ujela 3500 Rusov, med njimi 14 častnikov in je zaplenila 10 strojnih pušk. Pas okolu trdnjave Nowo Ge-orgievvsk se vedno tesnejše sklepa. Na vseh bojnih črtah se je pridobilo na prostoru.
Vojna skupina generalfeldmaršala princa Leopolda Bavarskega. Sovražnik se je tudi prodiranju te ar-madne skupine trdovratno upiral. Tekom dne se je posrečilo vzeti sovražne postojanke pri in severno od Losice in na pol pota med Losicami in Miendzyrzecem. Sovražnik se umika. Samo čete generalnega polkovnika pl. Woyrscha so od 8. do 14. avgusta ujele 4000 Rusov, med njimi 22 častnikov in so zaplenile 9 stroinih pušk.
Vojna skupina generalfeldmaršala p 1. Mackensena. Poraženi sovražnik se je poizkušal včeraj na črti Rožanka, severno od Wlo-dawe, kakor tudi zahodno od Slawatycze —Horodysze—Mienzyrzec zopet ustaviti. Pod pritiskom našega takoj podvzeiega napada nadaljuje sovražnik od danes zjutraj umikanje.
Najvišje vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Iz vojnega tiskovnega stana se javlja: Rusija: Brez datuma. V okolici Rige smo zjutraj 11. avgusta zavrnili nemške poizkuse, da bi prodrli naše prednje straže. V smeri Jakobstadt— Dwinsk so naše čete 10. in 11. avgusta uspešno prodirale, nadlegujoč sovražnika. V ozemlju severno od Wilkomira smo po boju zasedli Kowarsk in To-wiany in ujeli nekaj sovražnikov. Pri Kownu smo neprestano odbijali nemške napade na fronto zapadno od Njemena do Jesje; sovražnik je dosegel samo pri vasi Godlewo, kjer se je vršil trdovraten artiljerijski dvoboj, nekaj uspeha. Na fronti med Narewom in Bugom so Nemci nadaljevali svoje trdovratne napade v prvi vrsti na cesti Lomža—Sniadovv—Kosow; dalie južno ob obeh straneh železnice Czyse\v(?)— Malkin so naše čete popoldne 11. avgusta prešle k protinapadu; na cestah k srednij Visli nobenih važnih izpre-memb. 11. avgusta je izvedel sovražnik na fronti med Wiepržom in Bugom v smeri Paraczevv vrsto ogorčenih napadov in dva napada na cestah Holrn— Wloda\va. Vsi ti naipadi so bili s težkimi sovražnimi izgubami odbiti. Te izgube so posebno težke vzhodno od Os-trowa, kjer leže nemški mrliči v ogromnih množinah pred našimi postojankami. Ob Bugu in Zlati Lipi nobene bistvene izpremembe. Ob Dnjest.ru smo pri ustju Strype ustavili sovražnikovo ofenzivo.
10. avgusta se jc sovražnik z močnimi silami istočasno bližal zalivu Rige in olandskim čerem in bombardiral svetilnike. Po ognju naših vojnih tadij in baterij je najhitreje odplul na odprto morje.
Iz Petrograda se poroča 14. avgusta: Včerajšnje poročilo velikega generalnega štaba javlja:
Jugovzhodno od Mitave so naše čete 12. avgusta vrgle Nemce nazaj; med umikanjem je sovražni kizgubil večje število ujetnikov. V smereh Jakobstadt—Dwinsk —Wilkomierz pritiskamo dalje na sovražnika in lomimo njegov ogorčeni odpor. V okolici Kowna trajajo dalje nemški napadi in presledni topniški boj. Na fronti med Narevom in Bugom je naš protinapad z dne 11. avgusta olajšal četam v severnem odseku te fronte umikanje na postojanke v ozadju. Na cestah, ki vodijo k srednji Visli, smo izpraznili z ozirom na zahteve splošnega položaja, Sokolow, Siedlce in Lukovv. V splošnem se na fronti naših čet, ki operirajo levo od Buga, 12. avgusta ni vršil noben važen spopad. Desno od Buga, ob Zlati Lipi in ob Dnjestru nobene bistvene izpremembe.
LISTEK.
Ogrski ln Galiciji.
Vojni sledovi.
Krosno, 2. avgusta 1915.
.. Službena pot me je z naborno komisijo dovedla v Galicijo. Videl in slišal sem marsikaj zanimivega in pretresljivega, kar bo morda zanimalo »Slovenčeve« bralce.
Peljali smo se z železnico iz Budimpešte proti severovzhodu. Zdelo se mi je, da se vozim po naši lepi Spodnji Štajerski; sami bogati vinorodni kraji z znanim Tokajem, na drugi strani pa prostrano polje s požetim žitom. Nakana sovragov, da bi nas izstradali, se ni posrečila, kajti žita smo letos pridelali izredno veliko.
Od postaje Satoralya-Ujhely se začenja proga karpatske železnice, ki pelje čez prelaz Lupkov v Galicijo. Človeku se zdi skoraj neverjetno, da vlada pozimi tukaj tolik mraz, ko vendar nedaleč odtod poganja vinska trta. Železnica teče po zelo široki dolini med nizkim pogorjem, ki ni višje nego naše dolenjsko gričevje. Vendar vinske trte ni več videti in zemlja ni več tako plodna kakor v ravnini. Tu si s trdim trudom prideluje živež pridni Slovak. Hišice so revne, podobne Krjavljcvi
koči v Jurčičevem »Desetem bratu«, ki jo drži po'koncu le še tepka.
Vozimo se že tri, štiri ure, a doline še vedno noče biti konec. Končno opazimo v daljavi mal greben z ozkim prehodom; prave karpatske » Štenge « (soteska med Bledom in Bohinjem), Tu se je torej ustavil ruski naval, kajti tu prvič opazimo sledove vojne, Žične ograje še stoje, kakor so stale; prej so kljubovale sovražniku, sedaj pa kličejo potnikom: »Do tu in ne dalje je prišel sovrag. Strelski jarki so zasuti in že porastli s travo, katero muli kravica, morda edinka ubogega Ru-sina, kateremu so Rusi zažgali dom in »včecko zabrali«. Požgana sela in razbiti domovi, to je sedaj slika, ki se ponuja tvojemu očesu korak za korakom. Žalosten je pogled na opustošeno cerkev in župni-šče v Homoni. Cerkvena ladja je porušena, le zvonik moli svoje očrnele zidove proti nebu, kakor bi klical maščevanje na onega, ki je zakrivil vse to gorje.
Na obeh straneh doline je po gorskih pobočjih opaziti strelske jarke ob progi sami pa poldrug meter široke in meter globoke kotanje — sledovi granat.
Gorovje se zožuje in kmalo obstane-mo^ na postaji Mezolaborcz. Strašno je di-vja.a tod vojna vihra. Kolodvor je razdejan, mnogo zasebnih poslopij požganih. Nekatere hiše so drugače nepoškodovane, le steklo v oknih jc pobito — pač vsled zrač-
nega pritiska o priliki topniškega ognja. Vse se dela na novo, o čemer morajo pridno pomagati »moskalski jency« (ujetniki). Udan v svojo usodo popravlja ali znova gradi Rusin svojo kočo in obdeluje svojo njivico, kakor je delal pred vojno. Živ »kizmet«.
Železna cesta se jame dvigati, lokomotiva težko sopiha navzgor. Doli pod nami šumi Laborca, ob kateri vodi cesta na Lup-kov. Tu in tam opazimo kako vasico z razdrtimi hišami in poslopji, tu in tam tudi »vrtec ograjen, s križi zasajen« — počivališče branilcev Karpatov, »Kje še zemlja grobe krije, kjer junaci domačije mirno smrtno spanje spe«. Daleč so posejani naši grobovi! Najdemo jih ob šumeči Drini, bistri Soči in deroči Žili, v daljni Franciji, v Karpatih, ob Dnjestru in Visli tja do Varšave. Pa vidimo osvobojeno Galicijo in osvobojeno Poljsko in veter jim neprestano prinaša poročila o porazih sovraga — junaki v grobovih mirno počivajo z veselim smehljajem na ustnah.
Ob poti je videti razne spominke; na drevju vise prazne škatlje konzerv in druge take reči, prava božična drevesa v pekočem julijevem solncu. Strelski jarek za jarkom; vsako ped karpatske zemlje je moral Moskal drago plačati s krvjo. Ni čuda, da jc tu omagala ruska moč in se •'dala v defenzivo. In šc nc'kaj. Ob železnici vidimo izkopanih mnogo jam v meh-
OFENZIVA ZAVEZNIKOV PROTI BREST-LITOWSKU.
Roda Roda brzojavlja 13. avgusta:
Rusi si obupno prizadevajo, da bi razbili jekleni lok, ki oklepa prostor krog Brest-Lito\vska.
Fronta zaveznikov na Poljskem se razteza začenši v odseku ob spodnjem Bugu do črte med reko Tysmienico in krajem Vlodawo ob osrednjem Bugu povsodi vzhodno opetovano imenovane železniške proge Lukow>—Siedlce. Tako so vse dvotirne železniške proge, ki vodijo iz Varšave proti Petrogradu in proti vzhodu in jugovzhodu v notranjost ruske države, v kolikor 1 ežr zapadno od Buga in izvzemši kratke odseke med obema frontama, — za svrlve ruske armade izgubljene! Ta izguba je za Ruse zelo občutna, kar jih je nagnilo, da skušajo na vseh frontah 7. močnimi silami s protibrambo in na posameznih točkah celo z vehementni-mi protisunki ustaviti prodiranje zaveznikov.
V teh ljutili bojih so ostali zavezniki v zadnjih dneh v vseh odsekih zmagovalci in sedaj velja kljub močnemu odporu nesti ofenzivo dalje proti Brest-Litowsku.
Na drugih točkah nobene upre membe v položaju.
IZPRAZNITEV BREST - LITOVSKA.
Berlin, 14. avgusta. »Magdeb. Ztg.« poroča iz Kodanja: Rusi izpraznujejo Brest-Litovsk. Železnice vozijo noč in dan zaloge iz Brest-Litovska v Minsk.
PRED RIGO, KOVNOM IN NOVO-GEOFGIEVSKOM.
Petrograd. Neki sotrudnik »Rječi« je poizvedel pri neki merodajni osebnosti: Zdi se, da so Nemci že zasedli obrežje Rige, vsekakor se usoda iivonijskega glavnega mesta odloči že v bodočih dneh. Nadalje izvaja »Rječ«: Pred trdnjavo Novo-Georgiewsk so žc pripeljali težke topove. Priznati se mora sicer, cla trdnjava ni sposobna za obrambo nasproti novodobnim topovom, a velike važnosti teh bojev ne gre podcenjevati, ker gre za to, da se pridobi na času. V tajni seji dume se jc trdilo, da je ta trdnjava vsled novozgrajenega pasu utrdb zdaj sposobnejša za obrambo, kakor je bila.
KOVNO V OGNJU TEŽKIH TOPOV.
Berliner Tageblatt poroča iz Mari-ampola: Dne 8. avgusta dopoldne je pričela nemška težka artiljerija obstreljevati močnn rusko trdnjavo Kovno.
IZ VARŠAVE.
Krakov, 15. avgusta, >Nowa Reforma« poroča iz Varšave: Med zadnjimi boji Varšava po kroglah ni veliko trpela, dasi so
kejši zemlji; to so zimska stanovališča častnikov. Izkopana so v zemljo, spredaj zadelana z vejami, s koli ali s čemer je že bilo; tako so prebivali celo dolgo zimo kakor medvedi v svojih brlogih.
Vedno višje in višje se vspenjamo, skoro bomo na vrhu. Objame nas črna tema in čez par minut zadihamo zrak osvobojene Gališke. Na drugi strani Karpatov smo, na gališ'ki zemlji, kjer je tako neusmiljeno pustošila vojna. Obrnemo se navzdol, vlak drči z velikansko brzino in se ustavi na prvi avstrijski postaji — Lup-kow. Hvala Bogu, tu se more človek vsaj pogovoriti s kom, a tam v Ogrski ti vedno bije na ušesa »nem tudom« _ ne razumem, „
Enake slike gledamo kakor na ogrski strani; vsi kolodvori požgani, mostovi raz-streljeni, hiše porušene z granatami. Občudovati moramo dela naših pijonirjev; v par dneh je bila vsa proga popravljena, mostovi provizorično postavljeni in kolodvori za silo postavljeni, Po robovih pa zopet vidimo strelske jarke, vmes pa znamenja mest, kjer spe padli junaki večno spanje. Mimo nas drči vlak za vlakom z ranjenci in bolnimi vojaki — vojna je. Od zahoda sem pridivja nevihta z vso svojo silo in meče težke deževne kaplje na grobove padlih kakor hladan pozdrav nebesnih sil.
Med gromom in bliskom obstanemd
Stran 2.
SLOVENEC, 3ne 16. avtfusTa Wtt«
185. Štev.
Rusi streljali na mesto. V zadnjih urah so uničili Rusi vsa javna in vojaška poslopja, katerih bi se bile nemške čete posluževale za opirališče. Bodoče dni že pričakujejo, da se vrne v Varšavo avstrijski konzul baron pl. Adrian. Kmalu potem, ko so bežali Rusi iz mesta, so se pojavili na posameznih cestah poljski legijonaši, ki so se tajno organizirali, že pod rusko vlado. Kakor poroča varšavski list »Przeglona Wie-czornv«, je baje ostalo v mestu 400 ruskih tajnih agentov, ki naj bi nastopali kot izzi-vači. List zahteva naj jih meščanska milica prime in jih izroči nemškim vojaškim oblastem. Potrjuje se poročilo, da Rusi vsled kratkega časa iz Varšave niso mogli odpeljati slavnih knjižnic in zbirk umetnin. Popolnoma nepoškodovani sta slavni knjižnici grofa Krasinskega in knjižnica Kierbeaz.
PETROGRAD—VARŠAVA.
Stockholm, 15. avgusta. Na varšavskem kolodvoru v Petrogradu je nabito naznanilo, da vozijo vlaki le do Lapy (okoli 150 km vzhodno od Varšave.
IZ LJUBLINA.
Krakov, 15. avgusta. Listi poročajo iz Ljublina: V mestu prirejajo neprestano ovacije poljskim legijam. Poljska mladina v velikem številu pristopa k poljskim legijam. Zdaj urijo že tri poljske stotnije legijonašev, ki jih tvorijo ljublinski prostovoljci. Na ljublin-ski železniški postaji so zažgali Rusi velike zaloge živil in sena. Rusi so nadalje razstrelili železniške mostove, uničili so kolodvorska poslopja, dve rafineriji špirita, dvoje praznih naftnih skladišč tvrdke »Mapeta« in vojašnico. V mestu je izbruhnilo več požarov, a ognjegasci so požare zadušili še prej, predno se je še bolj razširil.
RUSKA OPUSTOŠENJA V ZYRAR-DOWU.
Krakov, 15. avgusta. Listi objavljajo obširna poročila o opustošinjih v tvorni-kem mestu Zyrardow pri Varšavi. Že prej, predno so zapustili Rusi mesto, so odpeljali iz tvornic vse stroje in so odvedli skoraj vse prebivalstvo. Saperji so nato razstrelili tvorniške dimnike. Tvorniška poslopja so nato zažgali. V eni sami tvor-nici je bilo uničenih 2800 tekstilnih strojev. Ista usoda je zadela tvornice v mestu Grodziska.
PAPEŽEV DAR VZHODNI PRUSIJI.
Monakovo, 14, avgusta. (K. u.) »Bay-rischer Kurier« poroča z merodajne strani, da je bila po posredovanju monakovskega nuncija monsignora Friihwirta odposlana vsota 10.000 mark kot Vzhodni Prusiji namenjen dar sv. očeta s sledečim pismom:
Vaši škofovski milosti se najuglednejše zahvaljujemo za obširna obvestila o težki preizkušnji, ki jo je prinesla vojska deželam ob Vzhodnem morju. Nisem se obotavljal, da bi ne bil Njegovi Svetosti poročal tako o usodi težko preizkušenega prebivalstva, kakor tudi o ponovnih stremljenjih za olajšanje bede. Kakor razvidite iz odgovora, obžaluje sveti oče z največjim notranjim sočuvstvom žalostno usodo prebivalstva, ki dejansko zasluži zaradi svojega zvestega in krščanskega mišljenja boljšo usodo. Obenem najživahnejše pozdravlja občudovanja vredno požrtvovalnost cele Nemčije, v kateri Monakovo ni zadnje, ki jo kaže, da pomaga težko obiskanim deželam. V znamenje svoje očetov-
na postaji Zagorz. Kolodvorsko poslopje je nepoškodovano; Rusi so ga menda pozabili razdejati, kakor so to storili na postaji Nowy Zagorz, kjer ni ostal kamen na kamenu. Na drugih poslopjih ni videti poškodb.
Vlak nas pelje dalje v dolino reke San, ki teče počasi in obotavljaje, 'kakor bi se bala priti zopet v območje naših postojank v Przemyslu in v objemu Visle teči mimo osvojenega Ivangoroda in Varšave. Veliko bi vedela povedati reka o ruskem gospodstvu ob njenih bregovih, pa je nema in tožna. Ob njenem desnem bregu se razteza mesto Sanok, ki je istotako veliko trpelo. Pa o njem drugič. Omenjam le, da je kolodvor požgan in da Rusi nobeni stvari niso prizanesli. Ljudstvo je komaj čakalo, da je prišlo zopet pod našo vlado in splošno nazivajo Ruse »psubrate«.
Namenjeni smo naprej. Na zahodu se jasni; večerna zarja poljublja oblake, da so rdeči, kakor bi se bili napili krvi, ki je tod tekla v potokih. Mislim na večere, ko se je tudi rdečilo nebo nad temi kraji, pa ne od večerne zarje, marveč od požarov gorečih vasi, ki jih je zažgal sovražnik ali pa naša vojska za kazen prebivalstvu, ki je vohunilo v prid neprijatelju.
Noč je. Na vzhodu se prikaže bleda luna in razsvetli s svojim svitom tožno pokrajino. Vlak ropoče, postaja in hiti zopet dalje. Od severa pihlja čez gričevje lahen vetrič, v vozovih je skoro mraz. Žito pri-pogiba svoje polno 'klasje proti materi zemlji, na oni strani pa štrlijo proti nebu ostanki dimnikov, domov. V daljavi se '.emni nizko karpatsko gorovje.
ske ljubezni in skrbi se je požuril, da je daroval iz svojih skromnih sredstev vsoto 10.000 mark. Smotrena razdelitev darov je prepuščena razsodnosti Vaše škofovske milosti. Pad porabim to priliko, da zagotovim Vaši škofovski milosti svoje največje spoštovanje, in se počaščam kot Vaše škofovske milosti najudanejši služabnik Frančišek Andrej Friihwirt, nadškof v Herakleji: Nuncij,
NAJVIŠJI ODBOR ZA PREISKAVO GLEDE ARMADNIH DOBAV.
Petrograd, 13. avgusta. (Kor. ur.) Uradno napovedujejo ustanovitev najvišjega odbora z nalogo, da preišče, zakaj se zakasnjujejo in zakaj da so pomanjkljive dobave armadi. Za predsednika odboru je bil imenovan inženir general Petrov, član državnega zbora. Člani odbora so: podpredsednik državnega zbora Navmov, prvi podpredsednik gosudarstvene dume grof Bo-brinski, generalni pobočnik Bantelejev in senator Poznikov.
POBOTNICA VELIKEGA KNEZA.
Iz Petrograda se poroča: Poslanec Čeidzen je pozval vlado, naj pojasni osem točk dosedanjih vojnih stroškov v skupnem znesku 320 milijonov rub-ljev; za te točke ni nobenih drugih potrdil nego pobotnica velikega kneza Sergeja Nikolajeviča in nakaznica bivšega vojnega ministra Suhomlinova. Suhomlinov je izjavil, da je pripravljen v dumi podati poročilo, ako vlada to dovoli.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 14. avgusta. Uradno se poroča:
Sovražni napadi so bili sinoči na raznih delih južnozahodne bojne vrste odbiti, tako v tirolkem obmejnem ozemlju v postojanki Fedaja in ob črti Bepena (južno od Schuderbacha), potem na Goriškem na Griže brdu in na vrhovih vzhodno od Tržiča. Stare postojanke so ostale povsod popolnoma v naši posesti.
Ponoči se je peljal naš oklopni vlak do vhoda kolodvora v Tržiču in je obstreljeval sovražno pehoto na robovih La Ro-cca in trene pri delavnicah Adria.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dunaj, 15. avgusta. Uradno se razglaša:
Na jugozahodni bojni črti splošno pomnoženo bojevanje. Na Goriškem je vrgla naša artiljerija nekaj bomb v Škoci-jan, nakar je bežal sovražnik iz kraja. Nadalje je razkropila velik italijanski tabor pri Krminu. Slabotnejši napad pri Redi-pulji je bil po našem ognju že v kali zadušen. Proti goriškemu obmostju so vzdrževali Italijani zmeren ogenj iz topov, V tolminskem odseku do Krna se je pričel včeraj zjutraj napad znatnih sovražnih sil, ki je bil povsod odbit. Tudi v ozemlju pri Bovcu in na koroški bojni črti je bil boj s topovi obsežnejši, kakor navdno. Ponoči
Dospeli smo do cilja. Prenočili smo kar na postaji. Drugo jutro smo odšli v mesto. Večina mestnega prebivalstva so židje v dolgih kaftanih. Strašno so Rusi gospodarili tu. V celem mestu je ostala samo ena trgovina neoplenjena. Kar je bilo porabnega za dom, so enostavno poslali v Rusijo, ostalo blago so prodajali kar na prostem. Za par kopejk si dobil stvar, ki je bila vredna 5 do 10 K. Ple-nitve so se udeleževali tudi ruski častniki. Sploh pa je bilo od ruskega vojaka dobiti vse, kar je kdo hotel; še srajco bi ti prodal. Tako je n. pr. komu ugajal ruski vojaški pas; vojak mu ga proda za 30 ko-pejk t, j. 1 K po tedanjem kurzu, Bo že drugega dobil v skladišču. V trgovinah uplenjene čevlje so prodajali po rublu. Pohištvo v stanovanjih so deloma odpeljali, drugo pa razbili.
Čital sem o draginji na Kranjskem. V Galiciji jo tudi čutimo, vendar ni tako hudo. Dobiti je vsega, kar 'kdo hoče. Jajca so po 6 vinarjev, meso po 2 K 1 kg, bel kruh iz fine pšenične moke po 66 vinarjev tri četrt kg. Mleko je po 30 vinarjev liter, kar je še čudno, če se pomisli, koliko živine so Rusi pobrali. Zgodilo se je, da je žena orala na polju z edino kravico; mimo prijaha kozaška patrulja, izpreže kravico izpred pluga in jo odžene kljub strašnemu joku in milim prošnjam uboge žene in dece. — Videl sem tu orati otroke; pred plugom vprežena krava, ki jo vodi morda osemletni deček, za plug pa drži 10—11 letni brat. Hvala Bogu; kjer znajo delati | že tako majhni otroci, se ni bati pogube. ' Slovenci, posnemajte! Franjo Šolar.
POSVETOVANJA V PETROGRADU.
Stockholm, 14. avgusta. Zanesljive vesti iz Petrograda potrjujejo, da se v ta-
mošnjih političnih krogih smatra položaj kot odločno resen. Trajna posvetovanja ministrov, pozvanja visokih vojaških krogov v Carsko Selo, kjer bodo prihodnje dni padle pomembne odločitve, to potrjujejo.
ODSTAVLJENI GUVERNERJI.
London, 13. avgusta. (Kor. urad.) »Daily Chronicle« poroča iz Petrograda: Generalni guverner baltiških dežela in kurski guverner sta bila odstavljena. Odstavljeni bodo tudi še drugi.
ZA POTOVANJA PO POLJSKEM.
Dunaj, 14. avgusta. (Kor. ur.) Za potovanja v ozemlju Poljske pod avstrijsko vojaško upravo je dozdaj predpisano, da se mora imeti potni list, ki mora biti poleg tega tudi opremljen s potrdilom armadnega višjega poveljstva (etapnega višjega poveljništva) ali pa vojnega ministrstva. Zadnje določilo je v praksi povzročilo ponovno motenje prometa, ker sta obe edini vladni mesti — armadno višje poveljstvo in vojno ministrstvo — večkrat potnikom dostopni le po ovinkih in z izdatno zamudo. Z ozirom na to je višje armadno poveljstvo v stremljenju, da pospeši tesnejši gospodarski promet monarhije z okupacijskim ozemljem in da pospeši trgovinske zveze, ustanovilo ob meji okupiranega ozemlja še dve potr-jevalni mfcsti za potne liste in sicer eno pri trdnjavskenm poveljništvu v Kra-kovu, drugo v Granici.
je sovražnik ljuto nadaljeval ogenj na naše bojne črte na velikem Palu, Dreikofelu in na malem Palu. Popolnoma se je izjalovil na naše postojanke na malem Palu opolnoči podvzeti napad. V tirolskih obmejnem ozemlju je bilo odbitih več italijanskih napadov na naše obmejne postojanke zahodno od Kreuzberga, v ozemlju Rotwandspitze, doline Bacher in Drei Zinnenhiitte. Z visokih planot Lavarone in Folgarije je naša težka artiljerija z vidnim uspehom obstreljevala sovražni utrdbi Campo Molo in Doraro.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
»Uspešni« laški napadi na Pulj.
Dunaj, 14. avgusta. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega urada se poroča: S sovražne strani se vedno trdi, da so italijanski zrakoplovi uspešno metali bombe v Pulj in posebno v pomorski arzenal. Ta neresnična poročila se morajo zopet popraviti s tem, da se beležijo dejanski uspehi. Dejstvo je, da so nas počtastili do zdaj s svojim posetom trije zrakonlovi. Prvi in edini, kateremu se je posrečilo, da je priplul nad Pulj, je z bombo lahko poškodoval zid neke hiše in je povzročil razburjenje živčevja dvema ženskama, ki sta pa kmalu okrevali. Drugemu zrakoplovu se že ni več posrečilo, da bi bil prodrl do mesta ali do vojaških zgrad. Takoj opažen, razstreljen in napaden, je ob-kroževal v veliki daljavi Pulj in se je rešil svojih bomb tako, da jih jc metal na polje in v gozd v okolici, ne da bi bil povzročil najmanjšo škodo. Tretji obisk zrakoplova, »Citta di Jesi«, se je, kakor znano, žalostno končal. Zrakoplov ne le, da ni priplul nad Pulj, marveč le nad polje in je, po takojšnji razsvetljavi z žarometi popolnoma zmeden metal svoje bombe v vodo. Eden prvih naših strelov že mu je zadal veliko luknjo in je poškodoval krmilo, tako da zrakoplov, ki se je ravno obračal ni mogel več premikati krmila in je padal in vedno zopet obstreljevan delal kroge, dokler ni postal naš plen, kar je še v spominu ob akciji na Pulj, marveč ko se je vračal z Reke, po nekem letalcu, ki je odplul iz Pulja, uničen. Zrakoplovci italijanski so torej svoje izlete do zdaj z izgubo svojih najboljših zrakoplovov plačali, ne da bi nam bili zadali kako škodo in so nam nudili ugodno priliko, da smo naš obrambni aparat urili in preizkusili.
Cadornovo poročilo.
Iz Rima se poroča 13. avgusta: Uradno vojno poročilo: V Cadore, kjer stoje vsled naše najnovejše ofenzive naše in sovražne črte blizu skupaj, prihaja pogosto do majhnih napadov in protinapadov. Tako je jel sovražnik v noči od 11. na 12. avgusta po daljši artiljeriiski pripravi prodirati na pobočju Coldilane v Visokem Car-devolu, a je bil odbit, Našim četam je
uspelo pregnati sovražne oddelke, ki so se zakopali na zapadnih pobočjih Monte Piana ob izhodu doline Rienze. Ob Soči je izvajal sovražnik odvračevalne akcije proti našim postojankam na izrastih Slemena in Mrzlega vrha v masivu Krna in proti višinam vzhodno od Plav, ki smo jih pred kratkim osvojili. Te akcije so se z lahkoto odbile. Na Krasu je poizkušal sovražnik v noči na 12. avgust med hudo nevihto, da bi nas presenetil. Ti napadi niso imeli uspeha.
Vojni tiskovni stan poroča:
Brez datuma. Že 4. avgusta je dal sovražnik po patrulah poizvedovati v prelazu Vioz v zapuščenem, visoko ležečem gornjem koncu doline Valfurva, a patrule so bile odbite. Sedaj je prekoračil ledni-ško polje Forna in napadel naše v njih postojanki pri gorskem hotelu enakega imena, dočim je drug oddelek prodrl čez če-vedalski prelaz (3267 m) do blizo naših postojank pri Campanna di Cedeh. Delavna, neumorna čuječnost naših alpskih lovcev med ledniki in visokimi snežniki je pa obrezuspešila obe drzni podjetji. Sovražnik je bil kmalu potisnjen nazaj in s protinapadom pognan v beg. — Iz Cadora se poroča o majhnih, za nas uspešno poteklih bojih v visokih dolinah Ansiei in Visden-de. V eni le-teh je bilo ujetih kakih 40 cesarskih lovcev. — Posamezni pehotni boji so se vršili tudi na Koroškem. V dolini Pontebbane je bil napaden in zapoden v beg avstrijski oddelek, ki je poizkusil prekoračiti italijansko pobočje. — Na kraški planoti ni bilo 11. avgusta razen običajnih malih bojev z ognjem nobenega posebno važnega dogodka.
XXX
Junaki naše armade ob Soči.
>;N. Fr. Presse« piše 13. t. m.: Zadnje dni so sc italijanski napadi na fronti ob Soči zopet razširili. Sovražnik je naperil svoje delovanje zopet proti Goriškemu predmostju in proti kolenu Soče pri Plaveh ter se jima hotel približati. Glavni napori pa so bili namenjeni Zagori, južnoza-hodno cd Plavij.
Skoro nas veseli tudi o tem poročati, da se italijanski vojaki, ki pač niso nič krivi na sramotnem verolomstvu svoje domovine, pogumno bore. Neki oddelek ber-zaljerov se je dal rajši do zadnjega moža postreliti, kakor da bi se udal.
Junake spoštujemo tudi v sovražni suknji, zato pa toliko bolj občudujemo naše krasne fante ob Soči, ki so se mogli tudi premoči takih sovražnih napadov uspešno upirati.
Kdor noče še zdaj verjeti, kako hrabro in trdno so naše vsega občudovanja vredne čete ob Soči, čeprav v manjšini, zavračale italijanske napade, vprašaj tamoš-nje krvave mejnike, ki jim bodo povedali, kako se je val za valom premoči pogumnih italijanskih vojakov razbil ob jeklenil stenah junakov avstroogrske vojske. Saxa loquunturl
Laški poročevalec o bojih ob Soči.
Izrazito sliko borbe ob Soči podaja v »Daily Telegraphu« znani italijanski vojni poročevalec Luigi Barzini, ki piše:
Izkušnje velike vojne so podpirale pri« prave Avstrijcev na avstrijsko - italijanskem bojišču. Avstrijci imajo na razpolago vse rafinirane pripomočke moderne vojne. Napram temu dejstvu je bilo treba že sprva računati s potrpljenjem. Svet ob fronti je posejan z volčjimi jamami, in pred mnogimi postojankami so napravljene žične ovire na posebn način, da ležijo na tleh, tako da jih sovražna artiljerija ne more razdreti. Nevidne so; ko pa naskočimo, potegnejo branilci vso napravo z vrvmi kvišku in ovire so nepoškodovane na svojem mestu, kjer bi jih nihče ne pričakoval. Včasih, ko krogle naših topov popolnoma dobro zadevajo, ali če se ima izvršiti skrivno premikanje naših čet, pa se avstrijske postojanke naenkrat zavijejo v goste oblake dima, ki ne prepušča pogleda. Na ta način so izpremenili najvažnejše postojanke v prave trdnjave. Ker talne razmere — svet ni valovit — ne zadostujejo strategiškim potrebam in ker naravnih branikov ni bilo dovolj, pomnožil je sovražnik umetne ovire do neskončnosti. Jeklo in cement, ograje z bodečo žico ter druge žičnate ovire, ki se razprostirajo kakor mreža orjaškega pajka čez pobočja, to so najznamenitejši pripomočki te vojne tehnike. Ceste za bojno fronto nikakor niso puste. Nenavadno, od daleč komaj vidno življenje leze za frontami sem in tje, vse tje do mirnih šatorišč za rezerve. Avstrijski topovi pošiljajo točo krogel proti cestam. Iščejo žile, po katerih priteka srcu fronte vedno nova hrana. In srce ti utriplje hitreje, dihanje ti zastaja, ko slediš čudnim doživljajem spremljajočih krdel, ki se premikajo po teh cestah. Včasih, med naprestanim bobnenjem topov, zaslišimo rjovenje, globlje in silnejše, kakor drugi glasovi, tako da vse drugo preglasi. To so slavni avstrijski 305mili-meterski možnarji. Kmečko ljudstvo, ki se podaja z obstreljujočega sveta dalje v ozadje, prinaša cele kope vesti o novem , orožju. Glavna tarča teh nestvorov ie bil
Velik laški tabor pri Krminu razkropljen. - Zopet usi italijanski ftsoadi krenili! odbiti. Naš oklopni olak pred tržiškim kolodvorom.
Kormin. Ob prvem strahovitem poku, pri katerem so se stresla vsa poslopja, se je raznesla govorica, da je zletel tabor za municijo v zrak. Mnogo vojakov in uradnikov je tekalo sem in tje in vse se je vpraševalo: »Kaj sc je zgodilo? Kje?« —• Oblak dima se je valil s polja sem bliže in bliže. Ko se je dim razkadil, smo videli v zemlji jamo s premerom 15 do 20 čreyljev in globoko 12 do 15 črevljev. V tem hipu je v zraku glasno, na dolgo zarjovelo, In takoj na to se je pojavil nov oblak dima in začul se je nov pok. To so bili prvi težki streli... Obširno bojišče opaziš samo v obrisih. Podrobnosti se odtegujejo opazovanju kogarsibodi. Gromenje in dim, — to je vse, kar slišiš in vidiš. Črte modernega boja so po prostranem ozemlju skoro nevidne. Toda z vseh postojank prihajajo poročila, kratke, lakonične vesti, kakor iz ene sape; prinašajo jih brzi seli, ki tekajo tušem in tjekaj. Kraji, ki se v teh poročilih imenujejo, leže v bledi megli, in vendar se nam zdijo že znani. Njih imena nam done na uho prijazno ali sovražno, brezpomembno ali pa divje in grozeče, kakršne so pač vesti, ki jih o njih izvemo. In tako pride v naravo v celem obširnem okrožju bojev življenje. Vse ozemlje je polno demonskega, dihajočega življenja. Profil Podgore se nam dozdeva, da je krut, uporen, in temni visoki Sabo-tin stoji menda na straži kakor ogleduh. In zadi se vzdigujc sv. Gora, pod koje snežnobelo, lažnjivo kopo je skrita avstrijska artiljerija. In dalje v stran je nam nevidna gora sv. Katarine, iz koje pobočij štrli baje cev pri cevi avstrijskih topov. V sedanji vojni so vojaki nevidni. Majhni so postali v ogromnem okrožju svojega delovanja. Toda v navidezni zapuščenosti bojišča so postali posamezni kraji sami s svojimi različnimi kranjskimi vtisi tako-rekoč pravi nasprotniki. Strahovom podobni borilci, polni divjosti, strasti in sile. Od gore do gore odmeva ta gigantski dvoboj v bobnečem gromenju,
Z bojišča ob spodnji Soči.
Miško piše:
V	bujni domišljiji si človek komaj more predstavljati, kdor sam ni videl-bojišča, kaj se tukaj godi. Naskok se vrsti za naskokom: pet in še več jih je eno noč ali eno dopoldne. Kar vali se ljudij pred žičnimi ovirami, strojne puške pa kose, da je groza. Vse presega silovit učinek ekrazitnih težkih granat. Skale, drevesa in mrliči se premetavajo do zraku.
Parkrat so se vrnili Lahi v naše prve strelne jarke. Začela jih je obdelovati naša težka baterija. Opazoval sem od blizu to obstreljevanje. Granata je udarila naravnost v jarek, kjer so bili Lahi. V trenotku je dvignila štiri Lahe s tornistrami kakih 15 metrov visoko. Leteli so po zraku v polkrogu z razprostrtimi rokami in nogami. Vsa okolica se pri udarcu granate močno strese. Drobci oddrobljenega kamenja pa frče včasih po 800 metrov daleč. Kakšen učinek ima šele 30.5 centimeterski rnožnar! Strel tuli po zraku kot ranjeni bivol. Ko se zadere v hišo ali gozd, vse skoči visoko kvišku, ljudje, drevesa, bruni ostrešja, zidovi so zmleti v šuto, dim se pa kot gora dvigne proti nebu. Če v kako vasico prileti kakih pet takih po 350 kg težkih krogel, so poslopja posneta s površja zemlje. Lahi se potem po cel teden ogibljejo do-tičnega kraja.
Da bi bi kdo kdaj tako na gosto streljal, kakor streljajo Lahi, še svetovna zgodovina nc pozna. Kadar polen-tarji začutijo, da se jim bliža kakšna nevarnost od naše strani, začno s streljanjem tako strahovito obdelovati vso okolico, kakor bi bili obsedeni. Šrapnel za šrapnelom leti po zraku. Poročate mi, da ste ono nedeljo na Gorenjsko zelo slišali streljanje. Takrat smo tu imeli res pravi pekel. Preračunali smo, da je padlo na tej črti isti dan 120 tisoč šrapnelov vseh kalibrov, granat težkega kalibra pa 15 tisoč. Nekoliko si tedaj lahko mislite, kako se kakšen dan tukaj godi, ko kar več tisoč strelov pade na mal prostor tekom ene ure. Vragi komaj spravijo kaj takega skupaj.
V	podnožju hriba so posejane sovražne baterije, po dve, tri, tudi po štiri v eni vrsti. Naštel sem že večkrat v eni minuti po dvajset laških baterij, ki so vse kot posamezni ognji streljale na eno mesto. In te muzikc ni konca, gre kar naprej še vedno noč in dan. Zlasti je strašno ponoči.
To jc dobro, da človek v boju postane divji in nc ve, kaj dela, ter je nekako top, da jc za najbolj pretresljive dogodke neobčutljiv. Smejamo se iz vsega grla, ko trešči granata v rob in nam odbrenči kamenje preko glav. Sami pa ne vemo, zakaj sc smejamo; »fest« se nam zdi.
Italijani vkljub vsi svoji silovitosti nimajo nobenega uspeha. Odzvonilo jim je. Nikdar ne bodo zagospodovali po naši lepi Gorenjski! Kakor bi bili iz jekla, stojimo mi tu in sc nc umakne-
mo nikamor. Ko bi nas bilo malo več, bi pričeli z ofenzivo. Pa tudi to še pride. Italijanska pehota itak ni nič vredna. Ali bodo tekli, ti izdajalci!
Zadnji čas so Lahi zopet imeli kralja na fronti, pa jo je kmalu odkuril, ker jc videl, da njegove armade nič ne opravijo.
S koroških gora.
Vojska v koroških gorah kaže dvoje nasprotstev boj s teškimi topovi in indijansko vojsko poizvedovalnih četic. Italijani streljajo z velikimi topovi čez gore, ki so visoke nad 2000 metrov. Njih ogenj je v gotovi meri uspešen, ker so njih opazova-lišča ob meji ugodna. Naše utrdbe se pa nahajajo v tako srečno izbranih krajih, in so tako branjene, da se to vzravna. Slučajno sem se nahajal v neki utrdbi, ko so jo obstreljevali laški možnarji. Medtem ko so od časa do časa prihajale hreščeče ekra-zitne laške krogle, je pa posadka pri kupicah vina slavila padec Varšave. Naše gora navajene poizvedovalne čete tudi prekašajo alpince, ki se pač ne smejo podcenjevati. Niti premoči se ne ustrašijo.
Italija pred novimi sklepi.
»Echo de Pariš« poroča iz Rima. Na vladi je opaziti ojačeno delavnost. Sonnino jc imel številne pogovore z zastopniki raznih balkanskih držav. Splošno mnenje jc, da se pripravljajo važni dogodki.
Nov manifest italijanskega kralja.
Iz Lugana se poroča 14. t. m.: Italijanski kralj bo povodom narodnega praznika dne 20. septembra izdal nov manifest na ljudstvo, v katerem bo izrazil svoje zaupanje glede izida vojne. (To predna-znanilo pač kaže, da je jelo to zaupanje v italijanskem ljudstvu že pojemati.)
Irredentističen spomenik kralju Viktorju Emanuelu I.
Iz Rima se brzojavlja genfski »Suisse«: Na spomeniku kralju Viktorju Emanuelu I., ki se bliža dovršitvi, se četvori kipi znamenitih Italijanov nadomeste s simboličnimi ženskimi postavami, ki bodo predstavljale Trident, Trst, Primorje in Istro,
Annunziada.
Mnogo jih je že zagrešil zloglasni klovn D' Annunzio. Sedaj sedi v lepem hotelu Danieli v Benetkah in proučuje orientalsko lepoto žensk. Za nekaj časa ne je vendar mogel odtrgati od svojega priljubljenega študija in se je v zrakoplovu spustil nad Trst. Metal je v mesto oklice naslednje vsebine: »Korajžo, bratje, korajžo in upanje! Da Vas odrešimo, se brez oddiha bijemo v Tridentu, na Koroškem in ob Soči. Vsak dan pridobivamo tal, in Kras bo kmalu osvobojen. Pravim Vam, zaklinjam Vas, o bratje, zmaga bo naša! Z višin teh italijanskih kril, ki nosijo junaka, Vam mečem tja doli svoje poslanstvo, in svoje srce, ki leti sedaj v raj domovine. — 7, avgusta 1915.«
In d' Annunzio se je s svojim srcem, ki ni padlo v Trst, vrnil nazaj v lepi beneški hotel študirat orientalsko lepoto žensk.
Zakaj je bil general Ragni odstavljen?
Lugano, 13. avgusta. General P.a-gni ni bil odstavljen zaradi svojega prejšnjega poslovanja kot guverner v Tripolitaniji, marveč zavoljo pogreš-kov v poveljevanju svojih čet ob Soči.
Časnikarji na italijanski fronti.
Lugano, 13. avgusta. (Kor. ur.) Italijansko vojno vodstvo se je končno odločilo, da dovoli zastopnikom časopisja za poizkušnjo dostop v bojno črto. Dovolilnice so izstavili vsem večjim italijanskim listom kakor tudi osmim francoskim in desetim zastopnikom angleškega časopisja. Značilno je, ker niso dali dovoljenja nobenemu ruskemu časnikarju
Slaba žetev na Italijanskem.
Lugano, 13. avgusta. Vlada je danes prvič priznala, da zaostane žetev najmanj za tri milijone dvojnatih sto-tov za vladnimi cenitvami.
Slaba vinska letina na Italijanskem.
Italijanski listi poročajo, da bo letošnji pridelek znašal samo 20 milijonov hektov proti 43 milijonom hektov v prejšnjem letu, ki je bilo eno najugodnejših.
Draginjski nemiri na Siciliji.
Na Siciliji so se vršili doslej draginjski nemiri v 16 mestih in 42 manjših krajih, in sicer zato, ker so vozili žito na celino. Položaj je tako resen, da razširja vlada na Sicilijance naslovljeno brzojavko s podpisom Salandre in Cavasole, v kateri se otoku jamči za kruh in žito po p internih cenah.
Italijani zasedli Drač.
Lugano, 14. avgusta. Milanski Ušli poročajo, da so italijanske čete 8. avgusta zasedle Drač in njegovo okolico. Zasedc-nje glavnega albanskega mesta se jc izvedlo baje na podlagi posebnega dogovora Italije z albansko vlado.
Deželne ustanove za c. kr. mornariško akademijo.
Deželni odbor Kranjski je v zmislu svojega sklepa z dne 9. avgusta t. 1. admiralu Hausu brzojavno čestital na junaških činih c. in kr. vojne mornarice, obenem naznanil določitev petih ustanov za sinove Kranjske dežele v c. in kr. mornariški akademiji ter namero tem ustanovam dati ime : admiral Anton Haus« v večni spomin na genialnega poveljnika vojne mornarice v sedanji svetovni vojski. Admiral Haus je poslal na to deželnemu odboru sledečo brzojavko:
Visoki deželni odbor vojvodine Kranjske — Ljubljana.
Sprejmite prosim našo najprisrčnejšo zalivalo za toli patriotične ovacije visokega deželnega odbora vojvodine Kranjske, 'ki so mene in vojno mornarico, v katere vrstah se bojuje toliko hrabrih sinov vaše dežele, napolnile z veseljem in ponosom. Z ničemur bi ne bil mogel visoki deželni odbor vojni mornarici narediti večjega veselja, kakor z ustanovitvijo petih deželnih ustanov za mornarsko akademijo, po katerih se naj število častnikov, izhajajočih iz lepe Kranjske dežele, pomnoži. To vi-sokosrčno ponudbo vojna mornarica z največjo zahvalo sprejme. Ustanove se morejo takoj razpisati. Meni visoki deželni odbor ni mogel nakloniti večje časti, kakor s sklepom, da naj te ustanove nosijo moje ime. Vendar prosim v tem oziru, da blagovolite pomisliti, da se je vojska za mornarico šele pričela. Mi smo italijanski pomorski sili že ednajst jednost uničili, toda odločitev je še zelo daleč. Kako bode ista izpadla in kakšen bode tedaj odmev mojega imena, to leži popolnoma v Božjih rokah. Zato prosim sprejmite za meni priso-jeno čast mojo najsrčnejšo zahvalo, sklep o imenu ustanov pa blagovolite preložiti vsaj do konca vojske, katerega vojna mornarica, in istotako na suhem se boreči so-borilci, pričakujejo s popolno samozavestjo. Boj varuj lepo in vrlo Kranjsko deželo.
Anton Haus, admiral.
Pripomni se, da je admiral Haus na slovensko brzojavko deželnega odbora odgovoril v slovenskem jeziku.
Nohirajie vreče za naše čete!
Naše junaške čete na jugu rabijo n u j n o veliko število praznih vreč, dolgih prilično 60 cm in širokih prilič-no 40 cm. Vreče naj bodo napravljene iz trdnega blaga (najboljše iz navadnega platna za vreče). Imajo naj na odprti strani močno vrvico za zavezo in naj bodo n e o p a z 1 j i v e svitle (ru-javkaste ali sivkaste) barve. Tudi že rabljene vreče so dobro došlo, čc so še dovolj trdne. Za vreče bi se moglo na zahtevo po kakovosti tudi plačati znesek 50 do 70 vinarjev za kos.
Takojšnjo nabavljanje in šivanje takih vreč jo najnujnejša patrijotična dolžnost in vsakdo, ki daruje ali prepusti vojaški upravi le eno vrečo, bo pripomogel, da se za vratnega sovražnika, ki ogroža našo domovino zanesljivo in sijajno premaga.
Na delo torej vse prebivalstvo kranjsko, zlasti pa naše vrle žene in dekleta! — Na najnujnejše clelol
Mesto Ljubljana je na oklic gos-po-da župana dalo vsej deželi dober zgled s tem, da jc darovalo v isti namen dosedaj že 8312 vreč.
Vreče naj se oddajajo pri občinskih uradih, ki bodo potem izročili večje množine nabranih vreč na pristojno c. kr. okrajno glavarstvo, da jih odpošlje na vojaško upravo.
H. kr. deželno predsedništvo v Ljubljani.
Paier flnzelm.
■ Neues Pester Journal« priobčuje sledeči dopis svojega posebnega poročevalca na jugozapadni fronti, dr. Fuzessery, z dne 7. avgusta:
Samostan na Sv. Gori obstreljujejo od časa do časa italijanske granate in šrapneli in ubogi pater Anzelm, ki je sam ostal v samostanu, ždi skrit v globoki kleti ter ::e vsakokrat prestrašen prekriža, kadarkoli udari tak uničujoč izstrelek v samostansko zidovje ali streho. Pater Anzelm ima pa vendar tudi boljše dni, in to tedaj kakar kaka patrola ali kak okoli lazeč vojni poročevalec zaide do samostana. Take dni je pater Anzelm čisto srečen. Neutrudno pripoveduje o strahotah bombardiranja meseca junija in julija, pripoveduje novice, ki jih čita z golega kraškega ska- j lovja. Pozna vsak gorski vrh, vsako so- , tesko, vsak grm, da, mislim, da živi v dobrem prijateljstvu cclo z orli in sovami, ki mu delajo družbo v njegovi samoti. S svojim tresočimi se prsti pokaže na neki daljni vrh in pravi:
To-le tam jc italijansko opazovališče; dva tedna žc stoic ondi.«
Potem skloni glavo in pravi bolj sam zase, zatopljen v misli:
»Molim za dušni blagor nesrečnikov .,,«
Nekaj minut smo vsi molčali. Prisluškovali smo gromečemu koncertu, ki je v tem trenotku začel s strašnim crescendo in fortissimo. In ko smo že opravičeno smeli domnevati, da višje niti ne more več iti, je znova zagrmelo in zaslišal se je mozeg pretresujoč žvižg šrapnela. Pater Anzelm je dvignil glavo in z zadržanim dihom sledil strašnemu bučanju. Nenadoma me je prijel za roko.
»To so naši, ki streljajo«, je tajnostno šepetal, kakor bi se bal, da bi nas mogle slišati nepoklicano in izdajalsko uho.
Potem je z veščim očesom jel preis-kavati skalovje naokrog in pazljivo motriti stebre dima, ki so se dvigali iz razpočenih granat. Sedaj je našel, kar je iskal. Sledim njegovemu pogledu in vidim, da sta nedaleč od nas nastala dva nova zemeljska lijaka. Sedaj so štirje drug poleg drugega in za njimi se vidi zeleno blesteča se črta: to je italijanska baterijska postojanka. Baterija že deluje. Čaka noči, da bi potem ne-opaženo nadaljevala svoje delo. Za baterijo je videti šotorni tabor. To so italijanski delavski oddelki, ki so pripravili baterijsko postojanko.
Ako je hotela italijanska! baterijska postojanka ostati neopažena, je zgrešila svoj cilj. Naši so jo že odkrili in v rednih presledkih, vedno štiri in štiri ob enem, buče naše granate na baterijo in taborišče. Peta salva že točno zadene dvojni cilj, ravno tako šesta in sedma. Osma salva najde že samo razvaline topov in šotori-šča. Italijanska baterijska postojanka je bila____
In pater Anzelm še vedno stoji poleg mene, obrnjen v stran, z nagnjeno glavo in sklenjenimi rokami. Njegove ustnice šepetajo molitev.
Moli zopet za dušni blagor nesrečnikov ,.,
Kio si ]e čelverozveza razdelila medvedovo kožo Avstrije.
Amsterdam, 12. avgusta. Angleški tisk razlaga: Za grško diplomacijo je nastopila ura, da z ustanovitvijo nove balkanske | zveze odvaga izgubo Varšave. Bolgarijo je treba pridobiti za sporazum četvorice. Če ostane Bolgarija nevtralna, sta Grška in Rumunija prisiljeni, da ostaneta tudi nevtralni, Če se Bolgarija pridruži štirizvezi, tedaj je turška igra izgubljena.
Bolgarskim zahtevam se mora ustreči. Rumunija mora odstopiti Bolgarom Do-brudžo, a dobi za to Sedmograško. Veni-zelos je pripravljen, odstopiti grško Ka-valo proti odškodbam v Mali Aziji. Srbija mora odstopiti Bolgarom zahtevano makedonsko ozemlje, dobi pa za to Bosno.
Italija mora pri tej (kravji) kupčiji žrtvovati svoj Dodekanezos (12 otokov), Velika Britanija Ciper, Rusija pa Besarabijo. Ako bo četverozveza s pomočjo balkanskih držav zmagala, jim zagotovi tudi posestno stanje.
japonska zvezna politika.
Zveza z Rusijo in Nemčijo?
London, 12. avgusta. »Morning Post* poroča iz Tokija z dne 14. julija: Največje važnosti za Japonce je vprašanje, koliko imajo od sedanje vojne pričakovati dobička. To vprašanje postaja) čezdalje bolj pereče, čimbolj se konec vojne odriva. Japonci nujno žele zvedeti, kakšno je resnično stališče zaveznikov glede vzhodnoazijskih vprašanj ter doseči njih siguren sporazum. Zdi se, da so vojni dogodki napravili položaj, ki mu sedanji dogovor z zapadnimi silami več ne zadostuje v polni meri. Japonska je mnenja, da bi mogla zagotovitev koristi, ki jih pričakuje od vojne, doseči lažje sedaj kakor po vojni ter želi zvedeti za gotovo, do kod bi ji velesile dovolile napredovanje na Kitajskem. Predvsem se hoče dogovarjati z Rusijo. Japonski listi priporočajo zvezo z Rusijo. Pozornost je vzbudil shod starejših državnikov, ki zborujejo le ob velikih narodnih vprašanjih. Domneva se, da sc je na zborovanju razpravljalo o ruski zvezi in da starejši državniki žele takojšnjo tako zvezo. Japonski tisk pravi, da je ta zveza potrebna, da se Japonska izogne zvezi z Nemčijo. Kakor se zdi, obsojajo starejši državniki sedanji kabinet ter ga nameravajo vreči, ker da je imela njegova politika glede Kitajske malo uspehov ter ni mogla preprečiti kitajskega bojkota.
Boji m zahodu.
Nemško uradno poročilo. Berlin, 14. avgusta. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana:
V Argonih smo pri Martinswerku iz-nova napredovali. Število ujetnikov se je Dovišalo na 4 častnike in 240 mož.
Najvišje vojno vodstvo.
Berlin, 15. avgusta. Veliki glavni stan:
V	Argonih je bila zopet postavljena utrdba Martinsvverk. 350 v njej padlih Francozov je bilo pokopanih. Večkratno obstreljevanje mesta Munster v Fechttalu smo vrnili z obstreljevanjem železniškega oddelka Saint Dieu. Na Markirch nato namerjeni ogenj sovražnika je bil ustavljen, ko se jc obrnila naša artiljerija proti irancoskim bivališčem.
Najvišje vojno vodstvo.
Pred ministrsko krizo na Francoskcm.
Po poročilih iz Genfa jc nastala v francoskem ministrstvu težka kriza. Vi-viani je izposloval, da se je zbornica odgo-dila, ker upa, da se duhovi pomirc, ki so se razburili radi neugodnih uspehov na Balkanu. Zelo sta se sprla tudi ministra Millerand in Delcasse. Millerand dolži Delcassea, da ga časopisje napada na njegov migljaj. V seji municijskega odseka 7. avgusta so napadali Milleranda senatorji; Millerand je izjavil po seji, da odstopi in ga je moral ministrski predsednik Vivi-ani več ur pregovarjati, da ni odstopil. Napetost v kabinetu pa še traja. V seji senata so tudi ljuto napadali Milleranda. Finančna kontrola parlamenta je namreč dognala 359 slučajev goljufivih pogodb z dobavitelji armade. Ob nakupu ameriške municije so n. pr. zaslužili posredovalci milijone. Grajali so, ker goljufivih dobaviteljev niso še kaznovali. Millerand je odgovoril, da že sestavlja seznam krivcev in da naj mu senat zaupa. S Clemenceau-om. ki je delal zlobne medklice, se je Millerand v senatu spri.
Francoska zbornica odnodena.
Pariz, 13. avgusta. (Kor. ur.) Zbor-,iico so odgodili na 20. avgust.
Bombardiranje mesta Poperinghe.
Pariz, 15. avgusta. (Kor. ur.) »Petit Parisienne« poroča iz le Havra: Mesto Poperinghe so Nemci zadnje dni ljuto obstreljevali. Angleška artiljerija je odgovarjala. Zdelo se je, kakor bi gorelo nebo. Zadnji prebivalci, ki so bili še ostali v mestu, so zbežali na Francosko.
Štiridesettisoč nemških strojnih pušk na zapadni ironti.
Haag, \2. avgusta. »Daily Chronicle« piše, da jc Nemčija na zapadni fronti od severa Francije do švicarske meje namestila 40.000 strojnih pušk. Če računamo nemško armado na poldrug milijon mož, pride na vsakih 40 mož po ena strojna puška.
»ngJeško poročilo o zračnem napadu.
London, 13. avgusta. (Kor. urad.) Reuter poroča: Tiskovni urad objavlja:
V	zadnji noči sta obiskala dva Zeppeli-liovca vzhodno obrežje. Metala sta bombe. Ubitih je bilo šest oseb, ranjenih je bilo 23. Najbrže je bil en Zeppelinovec poškodovan.
Proti zračnim napadom.
London, 14. avgusta. (Kor. ur.) Kakor e sodi, se je radi zadnjih zračnih napadov izdal nov ukrep, ki še bolj omejuje razsvetljavo Londona.
Francoske priprave na zimsko voino.
Lyon, 15. avgusta. (K. u.) »Progres« poroča iz Pariza: Generalni odsek senata je poveril pododseku za aproviza-cijo preiskavo o pripravah za novo zimsko vojsko. Štirje senatox'ji so dobili nalog, da v to svrho prepotujejo r:elo fronto.
Potopljen francoski trojambornik.
Lyon, 15. avgusta. (K. u.) »Le Nou-celiste« izve iz Nantesa: Zveza brodo-lastnikov je bila brzojavno obveščena, da je trojambornik »Francois« južno od Irske torpediral in potopil nemški podmorski čoln.
Angleške izgube.
London, 13. avgusta. (Kor. uv. Zadnji seznam izgub obsega imena 2b častnikov in 502 mož.
Beg iz ujetniškega tabora.
London, 13. avgusta. (Kor. ur.) Dva .temška častnika sta ušla iz ujetniškega tabora v Oldcastle (Irsko).
Izdelovanje streliva na Angleškem.
London, 13. avgusta. (Kor. ur.) Tiskovni urad poroča: Pod nadzorstvo municijskega ministrstva je bilo postavljenih 345 tvornic, ki izdelujejo strelivo.
Mirovno gibanje na Angleškem raste.
Rotterdam, 12. avgusta. »Courant« javlja: Po nemškem prodiranju na Poljskem se je na Angleškem začela močnejša propagando za mir z Nemčijo. Komisijo demokratične kontrole, neodvisno delavsko stranko, odbor vojnih nasprotnikov zvezo za spravo in številna ženska društva mora vlada strožje nadzirati na njihovih zborovanjih.
Spori med sporazumniki.
Stockholm, 12. avgusta. Vkljub uradnemu zanikanju obstoje med zavezniki resni spori, ki se spoznajo tudi v časopisju. Iz Petrograda so v Parizu odločno nasto-
pili o pisanju časopisja o ruskih porazih in »Temps« je dobil nalog, da navaja pomanjkanje nuinicije za vzrok ruskih neuspehov in zavrača vest, da so Rusi izčrpani, kot neutemeljeno. — »Ruski Invalid < pa zopet izraža željo, da se Francozi in Angleži na zahodu nekoliko zganejo, da ustavijo rusko umikanje. Iz lyonskih listov pa je spoznati, da je veliko francosko časopisje zelo razdraženo proti Rusiji vsled avstrijskega in nemškega prodiranja.
No Balkanu.
ZADNJI PREDLOGI SPORAZUMA BAL-KANCEM.
Rotterdam, 14. avgusta. »Courant« poroča iz Calaisa: Zadnji kronski svet je označil balkanskim državam predložene predloge za končne. Splošno so odklonili, da bi se še preko teh predlogov zopet pogajali z balkanskimi državami.
3NTENTA ZAHTEVA SOLUN KOT
OPIRALIŠČE ZA BRODOVJE.
Atene, 14. avgusta. Tu je povzročilo veliko razburjenje poročilo, da so poslaniki sporazuma zahtevali od ministrskega predsednika Gunarisa za svoje operacije v Dardanelah kako večje grško pristanišče in precej jasno označili kot tako Solun.
VLADO NA GRŠKEM PREVZAME NAJBRŽE ZOPET VENIZELOS.
Atene. Splošno se sodi, da vpraša kralj po otvoritvi zbornice in po odstopu sedanje vlade Venizelosa, če je voljan, da na temelju stroge nevtralnosti prevzame vlado.
Atene. »Neon Asti« poroča, da je Ve-nizelosovo časopisje naenkrat prenehalo pisati za vojsko.
RUMUNIJA ODKLONI PREDLOGE SPORAZUMA ŠTIRIH.
Bukarešt. Listi objavljajo neko rimsko brzojavko, da je ministrski predsednik Gu-naris kralja Konstantina obvestil o odgovoru članov vlade, naj se predlogi sporazuma odklonijo, ker ni mogoče prepustiti Bolgariji kaj ozemlja. Po rimski brzojavki Grška tudi ne bi mogla ostati mirna, če bi se povečala Bolgarija s srbskim ozemljem. Ko je pripomnil Gunaris, da bi vlada morala odstopiti, če krona drugače sodi, je izjavil kralj Konštantin, da ne zavzame stališča, ki bi se razločevalo od stališča vlade.
RUSIJA IN RUMUNSKI VELEPOSESTNIKI V BESARABIJI.
Iz Bukarešta se poroča 14. avgusta: »Moldava« je zvedela, da je ruska vlada odredila, da imajo vsi veleposestniki v Bcsarabiji, ki niso ruski državljani, prodati svoja posestva.
KRALJ KONŠTANTIN IN VENIZELOS.
»Berliner Tageblattu « poročajo iz Aten, da velja kot gotovo, da bo kralj po otvoritvi zbornice in demisije grške vlade poklical Venizelosa in ga vprašal, če je pripravljen na podlagi strogega obdržanja nevtralnosti prevzeti vlado.
ODGOVOR GRŠKE.
Atene. 12. avgusta. (Kor. ur. — Zakasnelo došlo.) »Agence d' Athenes« poroča: Kabinetni načelnik zunanjega ministra je izročil popoldne poslaništvom sporazuma štirih odgovor na korak imenovanih velevlasti. Odgovor je sestavljen v obliki protesta proti odstopu grškega ozemlja.
PREVRAT V NIŠU?
Budimpešta, 14. avgusta. »Az Est« izve iz Sofije: Ententa je nastopila z največjim pritiskom, da bi dosegla sprejem njenih predlogov. V Nišu je bil včeraj odločilni ministrski svet pod predsedstvom prestolonaslednika. Tega posvetovanja se je udeležil tudi zastopnik glavnega stana generalštabni nadporočnik Pavlovič. Po ministrskem svetu je prestolonaslednik sprejel ruskega poslanika kneza Trube-ckoja. O izidu ministrskega sveta dosedaj še ni ničesar znanega. Značilno je pa, da se gotovi srbski listi, ki so bili včeraj še nespravljivi, izražajo danes nepričakovano mirno. Poluradni list »Pravda« govori že o rekompenzacijah Bolgariji. Nasprotno pa v Atenah razpoloženje absolutno ni za entento.
LETALA ZA SRBIJO. Dunaj, 13. avgusta. Glasom vesti iz Soluna je tjekaj priplul grški prevozni parnik »Janina«, ki je imel na krovu mnogo letal za Srbijo. Z odpravljanjem letal v Srbijo so že pričeli.
Turčija v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 14. avgusta. (Kor. ur.) Turški glavni stan objavlja:
Ponoči od 1L na 12. avgusta smo odbili severno od Ari Burnu slaboten sovražen napad z lahkoto in smo jih več ujeli. V tej pokrajini smo v treh dneh zaplenili osem strojnih pušk z vso pripravo in s strelivom; pet med njimi jih uporabljamo proti sovražniku.
Pred Ari Burnu je zadela naša artiljerija neko sovražno oklopnico, ki se je nato oddaljila.
Pri Seddilbahru smo vzeli z naskokom nek sovražni strelski jarek v dolžini sto metrov.
Na ostalih črtah ni ničesar, kar bi bilo važno.
BOJI NA KAVKAZU.
Rusko uradno poročilo.
Vojnodopisni urad na Dunaju poroča: Kavkaz 8. avgusta. V dolini Passin smo vrgli napadalce na celi fronti nazaj; zelo vroč boj se je bil za prelaz Meghemir, katerega so naše čete vkljub besnim sovražnim napadom zasedle. V smeri na Evfrat so naše čete, sledeče sovražniku za petami, vzele v boju postojanko Palauteken, zajele dva topova z municijskim vozom, množico patron, telefon, karavano velblo-dov in več mož s polkovnim poveljnikom in 4 častnike.
RUSKO URADNO POROČILO.
Vojni tiskovni stan javlja:
Kavkaz. Brez datuma. Na Kavkazu so boji 9. avgusta trajali dalje. Pri 01tyju se je začelo v dolini reke zbirati pet turških stotnij, ki so jih podpirale štiri baterije. Toda naše baterije so turške baterije prisilile k molku in koncentrirale svoj ogenj na turško pehoto. Ko se je pridružila ena naših strelskih stotnij, so Turki v neredu zbežali. Bežeče je zasledoval oddelek 15 prostovoljnih strelcev pod poveljstvom dveh častnikov. Kolona je z bajonetom napadla skupino kakih 100 Turkov, poklala 31 askarijev in 28 askarijev ujela, med njimi dva podčastnika; ostali so zbežali. Turški poizkusi, da bi prodirali v smeri na 01ty in proti dolini Passa, so bili povsodi odbiti. Ob zasedenju prelaza Marghemir smo uplenili tri strojne puške in ujeli mnogo sovražnikov, katerih število se bo še dognalo, med njimi dva polkovna poveljnika. V smeri Evfrata se zasledovanje Turkov nadaljuje. V zadnjih dneh smo tu ujeli 18 častnikov in 1172 askarijev. Uplenili smo tudi nad 200 voz, naloženih deloma s piroksilinom in orodjem, kakor tudi orožje, municijo in šotore. Ob begu je pustil sovražnik mnogo ranjenih askarijev. Po cestah pobirajo naše čete velike množine artiljerijske municije.
PRI ARI BURNU.
London, 13. avgusta. (K. ur.) »Daily Chronicle« poroča iz Aten 12. t. m.: Pri Ari Burnu ie bil neki angleški bataljon prisiljen, da se je moral 300 jardov umakniti radi zelo ljutega napada, med katerim so letala tri sovražna letala nad angleškimi črtami in vodila turški ogenj.
K POTOPITVI SOVRAŽNEGA TRANSPORTNEGA PARNIKA.
Carigrad, 14. avgusta. (Kor. ur. Zakasnelo došlo.) Poročilo glavnega stana javlja, da je potopljeni sovražni transportni parnik, obsegajoč kakih 10.000 ton, torpediral nemški podmorski čoln. Le malo sovražnih vojakov so mogle rešiti bolniške ladje.
Frankobrod, 15. avgusta. (Kor. ur.) »Frankfurter Ztg.« poročajo iz Carigrada: Na torpediranem angleškem transportnem parniku je bilo kakih 3000 mož svežih čet, namenjenih za Dardanele. Torpediranje se je izvršilo blizu otoka Kos. Parnik se je potopil v 4 minutah.
STALIŠČE TURČIJE.
Carigrad, 11. avgusta. (K. u. Zakasnelo.) V razgovoru o sedanjih pogajanjih z Rumunijo poudarja »Fedjuma-ni-Kakkakat«: Bolgarija se brez vojske s Srbijo in Grško ne more sporazumeti. Edina dežela, s katero lahko doseže sporazum, je Turčija. Koristi Turčije zahtevajo močno Bolgarijo. Tudi Bolgari morajo spoznati, da je močna Turčija potrebna za Bolgarijo. Turki, ki se bojujejo v Dardanelah, vodijo istočasno tudi boj za neodvisnost Bolgarije.
NOV TURŠKI POSLANIK V BERO-LINU.
Berolin, 14. avgusta. (Kor. ur.) Novi turški veleposlanik Haki paša jc dočol dopoldne v Berolin.
Ameriška agitacija.
Bcrliner Tageblatt« ima: »Daily Te-legraph« poroča iz Washingtona: V Ameriki se zdaj več govori o miru nego o vojski. Listi znanega časnikarskega založnika Hearsta prinašajo debelo tiskan stavek: Zveza nevtralnih narodov naj pritiska za sklep miru v Evropi.
AMERIČANI PROTI ANGLEŠKI BLOKADI.
New-York, 14. avgusta. (Kor. ur.) Zastopnik Wolffovega urada poroča brezžičnim potom: Na nekem shodu eksporterjev in importerjev je izjavil senator Koke-Smith, da po mednarodnem pravu Anglija absolutno ni upravičena zabranjevati plovbe nemškega in avstrijskega blaga preko nevtralnih držav iz Amerike. Shod je končno sprejel peticijo, ki predsednika Wil-
sona nujno prosi, naj podvzame takoj energične korake, da odpomore razmeram, ki so nastale radi angleške blokade.
AMERIŠKA INTERVENCIJA V MEHIKI.
Iz Amsterdama poročajo 12. avgusta: Glasom Reuterjevega poročila je prišel predsednik Wilson iz Newhampshire v Newyork, da se udeleži vladne konference o položaju v Mehiki. Atlantiško brodovje v Nevvportu ima povelje, naj bo pripravljeno za odhod v mehikanske vode, kar se pa iz diplomatičrih ozirov oficielno de-mentira.
Dosedoj vzel 15 trdnjav.
V sedanji svetovni vojski jc bilo dosedaj vzetih 15 trdnjav. Naši sovražniki so od teh vzeli samo eno, namreč Przemysl, ki pa je zopet naš. Na zahodnem bojišču so bile osvojene trdnjave: Liittich, Namur, Maubeugc, Lille in Antvrerpen. Na vzhodnem bojišču pa Przemysl, Libava, Rožen, Pultusk, Varšava, Ivangorod, Ostrolenka, Serok in Zagrže.
Burian v Berlinu.
Berlin, 14 .avgusta. (Kor. ur.) Včeraj se je mudil tu zunanji minister baron pl. Burian v spremstvu kabinetnega načelnika grofa Walterskirchen, da se posvetuje z vodilnimi nemškimi državniki. Baron pl. Burian se je posvetoval dopoldne in popoldne z državnim kanclerjem pl. Beth-mann Hollwegom in z državnim tajnikom pl. Jagcvvom. Zajtrkoval je minister pri državnem kanclerju. Zvečer je odpotoval na Dunaj nazaj.
Someščan!!
Letošnji praznik rojstnega dne Njegovega Veličanstva, našega presvetlega vladarja, bo pomemben kakor še nikdar.
Nad leto dni pljuskajo ob Njegov visoki prestol srditi valovi sovražnih sil, toda danes stoji ta prestol trdneje nego kdaj. In to po zaslugi junaških Njegovih armad, v katerih so združeni v otroški hvaležnosti in bratski vzajemnosti vsi Njegovi narodi. Zakaj vsem je že dolgih 67 let enako skrben in ljubeč Oče in vsi mu tudi danes z nepopisnim navdušenjem prisegajo v novič neomahljivo zvestobo.
Na bojnih poljanah bo v sredo dne 18. t. m. gromko odmevala ta prisega v sovražne jarke, mi pa, ki smo smeli ostati na svojih domovih, okrasimo v viden znak ponovljene prisege te domove s cesarskimi, deželnimi in mestnimi zastavami. Vznak državljanske zvestobe, deželanske in meščanske hvaležnosti. Od prve palače, pa do zadnje koče!
Na predvečer praznika bodo mestna poslopja tudi slavnostno razsvetljena. Kdor lahko zmore, naj tudi razsvetli; preobčutne gmotne žrtve prebivalstva v to svrho bi pa prav gotovo ne odgovarjale intencijam Presvetlega slavjjenca.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1915.
Župan:
Dr. Ivan Tavčar.
Dnevne novice.
+ Vsem poljskim beguncem na Kranjskem naj se pove, da je došel v Ljubljano zastopnik dunajskega osrednjega odbora g. prof. Hilary Dulemba, ki uraduje pri deželni vladi od 10. do 12. ure dopoldne. Kdor želi od njega kakih pojasnil, naj se oglasi pri g. prof. Dulembi v zgoraj označenih urah. Predno pa gre kak begunec v Ljubljano, naj si preskrbi pri okrajnem glavarstvu legitimacijo, ker bi sicer lahko imel na poti sitnosti,
+ Gališkl begunci se uradno pozL vajo, da se vrnejo na svoje domove. Razen okrajev, ki jih je navajal poziv z dne 20. julija 1915 kot proste za vrnitev beguncev, ko sedaj prosti tudi okraji Lancut, Nisko in Tarnobrzeg. Begunci iz teh okrajev, ki so sposobni za delo in niso brez zaslužka, oziroma sredstev, se poživljajo, da se vrnejo na svoje domove.
+ Za privatnega dooenta na dunajskem vseučilišču je bil, kakor smo že poročali, imenovan g. dr. Leonidas Pitamic, c. kr. ministerialni koncipist
v ministrskem predsedstvu na Dunaju. Dr. Pitamic je goriški Slovenec, rodom iz Vole pri Tolminu, sin bivšega odvetnika in slovenskega prvoboritelja v Postojni, dr. Pitamica. Priobčil je dosedaj dve razpravi, o katerih obravnava prva i. 1913. izšla »Pravica poslancev do dijet«. Druga, ki je izšla letos, pa »Sodelovanje parlamenta pri mednarodnih pogodbah«. Imenovanje našega rojaka na nemški univerzi pome-nja vsekakor lepo priznanje njegovih izrednih znanstvenih vrlin.
+ Odlikovanje. Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil črnovojnik Jurij P 1 a n i n š c k, prideljen 27. domobranskemu polku.
-f- Odlikovanja, Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: stotnip 29. lov. bat. Julij Laurič, stotnik 27. pp. Leon Detela, nadporočnik 27, pp, Wilfried Groder in stotnik 14, top. p. Maks Šafabon. Ponovno najvišje zahvalno priznanje sta dobila stotnik 7. lov. bat. Oskar vitez Tonkli in nadporočnik 97. pp, Alojzij Radeglia, Srebrno hrabrostno svetinjo 2, vrste sta dobila dragonca 5, drag. p. Les-jak Ivan in Tratnik Itan. Red železne krone 3, vrste z vojno dekoracijo je dobil podpolkovnik 27. dom, p, Ivan Briickner in major 27. dom. p. Belizar Szlavik, poveljnik nekega črnovoj. bat. Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na belordečem traku )e dobil vojni kurat v rez. 5. dom. p. Leopold Turšič, prideljen 27, dom, p. Najvišje pohvalno priznanje je dobil stotnik 37. dom, p. Franc Topolšek, stotnik 26. dom. p. Edvard Teichmann, nadporočnik 26. dom. p, Leon Lindtner, nadporočnik 27. dom. p, dr. jur. Pavel Skaberne, pri 152 črnovoj. bat., poročnik 97. pp, Josip Čošič, pri 156, črnovoj. bat,
—	Zdravje kardinala Lorenzelli sc, kakor poroča »Italia«, trajno boljša. Upajo, da kardinal preboli težko bolezen.
—	Pozdravi s fronte. Prejeli smo: 9. avgusta. Mnogo pozdravov z južnega bojišča pošiljajo c. kr. prostovoljni strelci ljubljanske stotnije: Filip To-mec, desetnik, Leopold Eiletz, desetnik, Danijel župan, desetnik , B. Klop-čič, Egidij Žlebnik, Vincenc Hodnik, Ivan Zaletel, Franc Jeriha, Zmago-slav Kveder, Josip Ščurk. — 5. avgusta. Iskrene pozdrave s strelnih bregov Dnjestra pošiljajo: Lud. Bergant, na-, rednik, Jakob Drobnič, četovodja, Avgust Kalan, desetnik, Mihael Bartel, desetnik, Franc Remec, Potrebin, Korošec, Hrovatin, Gaja, pešci.
—	Iz seznama izgub št. 221. Nadporočnik Kahlen Delimir, 12 lov. bat., 3. stot., Maribor, ranjen.
—	Cenj. naročniki »Slovenca«, ki premene svolje bivališče, naj poleg novega naslova sporoče vedno tudi stari naslov (kraj in pošta, vojaki v vojni črti številko prešnje vojne pošte). Če kdo ne sporoči svojega prejšnjega naslova, se mu list ne more točno pošiljati.
—	Popravki k seznamu izgub. Jajčnik Peter, 87. pp., 6. stot., okolica Šoštanja, 1891, ujet; je bil oanačen za ranjenega. — Jazbec Jurij, 87. pp., 7. stot., Ptuj, 1892, ujet; svoječasno je bil označen za ranjenega. — Petek Ignacij, 87. pp., 8. stot., okolica Ptuja, ujet; svoječasno je bil označen za ranjenega.
—	Smrt za domovino. Iz Rovt nad Logatcem. Dne 3. julija je prišla tužna vest, da je umrl v Przemyslu še oktobra meseca za kolero Anton L u k o n-č i č. Upali so domači, da je ujet. Bil je miren in pošten fant. Prišlo pa je še drugo žalostno poročilo, da je umrl dne 30. julija na Ogrskem vsled ran, ki jih je dobil v boju z Lahi, Peter Kervi-na. Pred poldrugim letom je prišel iz Amerike in sedaj jo dal svoje mlado življenje za domovino.
k— Pojasnila k ministrskemu odleti glede nemščine v železniški službi so ravnokar izšla ter obsegajo določbo, • jie*uri nastavljanju novih prosilcev iz službenih ozirov posebno gledati na temeljito znanje nemškega jezika. O tem znanju se ima predstojnik dotič-nega oddelka osebno prepričati.
»Sveta vojska« se je začela razširjati tudi po Hrvatskem, škof Mahnič je pravila potrdil za krško škofijo. Tiskana in potrjena so pravila tudi za senjsko škofijo,
—	Na Zaplazu bo prihodnji petek, 20. avgusta t. 1., običajen romarski shod. Spovedovalo bo več spovednikov v petek popoldne in v soboto zjutraj. Spored pobožnosti je enak kakor druga leta. — Župni urad Čatež pod Za-plazom. — Henrik Povše, župnik.
—	Iz ruskega ujetništva so se nam oglasili sledeči ujetniki: Alojzij Pahor iz Temnice, brat preč. g. Franca Pahor, kate-heta v Komnu, kateremu pošilja pozdrave; Karel Trampuž iz Temnice, Alojzij Spacal iz Vojščice, Ivan Grobiša iz Kostanjevice, Anton Pahor iz Sela, Josip Petelin z Gor-janskega. Nahajajo se v Karikovu. — Iz ramboffa smo prejeli: Prosim, naznanite v Vašem cenj. listu, da se nahajam kot vojni ujetnik v tem mestu. Do zdaj je vse dobro
Boji med Bugom in Narewom.
in zdrav sem tudi. Anton Družnik, pravnik iz Trsta, rezervni kadet pri 97. pešpolku, XI. maršbataljo n. Srčen pozdrav vsem znancem bele Ljubljane! Naslov: Anton Družnik, rez. kadet 97. pešp., prisonnier de guerre, Tamboff.
—	Za vojne ujetnike. Skupni poizvedovalni urad »Rdečega križa« obvešča, da se smejo od zdaj dalje zopet pošiljati je-Stvine v poštnih ovojih, ki smejo tehtati največ pet kg, vojnim ujetnikom in civilnim internirancem v sovražnih deželah. Taki ovoji se odpošiljajo kot pošiljatve vojnim ujetnikom ali internirancem poštnine prosto. Pisma, časopisi, tiskovine itd, se ne smejo v nobenih okolnostih priložiti. Prestopek proti temu predpisu lahko povzroči, da se vsem ujetnikom kakega določenega okraja v sovražni deželi došli ovoji ne izroče.
—	Prošnje za izkop vojaških mrličev, ki leže pokopani v okolišču vojaških poveljstev južno-zapadne ironte, treba nasloviti na vojaška poveljstva v Inomostu, v Gradcu ali pa v Zagrebu. Ako so pokopališča v operacijskem prostoru, ki je znan imenovanim vojaškim poveljstvom, odpošljejo take prošnje ta poveljstva sama v presojo na dotična armadna etapna (etap-na-skupinska) poveljstva, oziroma na etapni oddelek deželnega obrambnega poveljstva na Tirolskem. Ako je vojaški mrlič pokopan v etapnem prostoru, razsojajo o zadevnih prošnjah napominjana vojaška poveljstva sama.
—	Za dvovprežni voz — 60 K na dan. Na Dunaju je zadruga voznikov sklenila, da bo stal od 1. septembra naprej en dvovprežni voz za en dan 60 K.
—	Kolera. Na Ogrskem je od 26. julija do 1, avgusta obolelo 600 oseb na azijski koleri, — Na Hrvatskem in v Slavoniji je obolelo na azijski koleri 100 oseb, umrlo jih je med njimi 47.
Bivši milijonar in župan umrl kot berač. Iz Hobokena se poroča: V tukajšnji bolnišnici je umrl na posledicah pijanstva bivši župan mesta Tren-ton, A. Gowan. Pred smrtjo je prosjačil. Gowan je imel še pred malo leti v Trentonu dobro idočo tovarno ter se je njegovo premoženje cenilo na tri milijone dolarjev. Igra in pijača sta moža spravila na beraško palico.
—	Rusi na Češkem v premogovih jamah. Kakor poroča »Severočesky Del-nik« dela del ruskih vojnih ujetnikov iz ujetniškega tabora v Mostu v premogovih jamah, ki so v bližini rečene-ga mesta. V rovu Julij V dobivajo za delo na dan po 50 vinarjev in vsak tretji dan zavojček cigaretnega tobaka. Drugi pa so zaposleni pri kmetih po okolici.
—	Pridelujte čim več krme! Detelji-šča in travniki so se po precej obilnem deževju zadnjih dni lepo popravili. Pričakovati moremo bogate otave. Vendar pa naj gospodarji mislijo za časa na to, da bodo tudi strnišča posejali s primernimi mešanicami, naprimer z ovsom in grahor-jem ter poskrbeli za zgodnjo deteljo. Tudi listje z raznega listnatega drevja gre zlasti kravam v slast. Ne zametujte letos raznega ščavja, ki raste ob vodah. Vse se naj vporabi, da bomo čim dalje izhajali z zeleno krmo, kajti otrobe in podobno bo težko dobiti.
Rožna poročila.
PRESTOLONASLEDNIK SE VRNIL NA DUNAJ.
Budimpešta, 13. avgusta. (Kor. ur.) Nadvojvoda Karol Franc Jožef je sprejel danes dopoldne ministrskega predsednika grofa Tiszo v daljši avdijenci. Prestolonasledniška dvojica je obiskala okolu 10. ure venčalno cerkev, v kateri je opravila kratko pobožnost in si je nato podrobno ogledala cerkev. iNadvojvoda Karol Franc Jožef in soproga sta odpotovala ob 11. uri dopoldne na Dunaj nazaj. Na cestah, po katerih se je vozila ]:>restolonasledniška dvojica na zahodni kolodvor, jo tvorila spalir tisočera množica, ki je dvojico navdušeno pozdravljala. Oficijclno slovo je odpadlo.
t KOLOMAN PL. SZELL.
Budimpešta, 16. avgusta. (K. u.) Ogrski kor. urad poroča: Bivši ministrski predsednik, guverner ogrske hi-potečne banke, tajni svetnik Koloman pl. Szell je danes ob pol 3. zjutraj umrl na svojem posestvu.
MOLTKE ODLIKOVAN.
Berlm, 14. avgusta. (Kor. ur.) Generalnemu polkovniku pl. Moltke, načelniku namestnega generalnega štaba armade, je bil podeljen red »Pour le merite,«
PODMORSKI ČOLNI.
London, 13. avgusta. (Kor. urad.) Reuter poroča: Potojrijena sta parnik »Osprey« iz Liverpoola in ribiški parnik »Humphrey«. Posadki sta bili rešeni.
SLAVNI GODBENIK NIELS HANGARD NIELSEN SMRTNO PONESREČIL.
Haag, 14, avgusta. Iz Pittsburga se poroča: Slavni godbenik Niels Hangard Niel-sen, Danec po rodu, je umrl v nekem tukajšnjem zdravilišču na težkih poškodbah ob neki vožnji, ko so se splašili konji in je bil vržen iz kočije. Nielsen je bil svoj čas danski častnik, pozneje se je izselil v Ameriko in bival v Pittsburgu.
LiuDliaoske novice.
lj Cesarjev 85 letni rojstni dan v Ljubljani, Dne 17. avgusta 1915, na predvečer rojstnega dne Njegovega Veličanstva cesarja, se vrši velik vojaški mirozov. Vojaštvo odrine ob 8, uri zvečer iz šentpeter-ske vojašnice in pojde po sledečih ulicah: Sv, Petra cesti, Marijin trg, mimo deželnega sodišča skozi Sodno ulico, Dunajska cesta, Franca Jožefa cesta, Bleiweisova cesta, Kongresni trg, Gosposka ulica, Stari trg, Poljanska cesta, Mirozova se udeleže vsi tukajšnji vojaki z lampijončki in zastavami ter vsi častniki. — Zjutraj ob 6. uri se vrši budnica po istih ulicah. Za moštvo bo sv, maša v cerkvi sv. Petra ob 9, uri zjutraj. Ob 10. uri bo pontifikalna sv. maša v stolnici. Grobovi padlih junakov pri Sv. Križu bodo razsvetljeni. Tudi ljubljanski grad bo bajno razsvetljen. Opoldne bo slavnostni častniški banket, h kateremu bodo povabljeni tudi načelniki tukajšnjih civilnih oblastnij. Med napitnico cesarju bo na gradu 21 krat ustrelilo.
lj »Brambni ščit v železju«. Mestna občina ljubljanska postavila je »Brambni ščit v železju« za sklad v podporo vdov in sirot v vojski padlih kranjskih vojakov. Zabijanje žebljev v ta ščit se prične na slavnosten način dne 18. avgusta 1915 ob 11. uri o po 1 u d n e po vodom proslave 85-letnice Njegovega Veličanstva. Mestna občina ljubljanska vljudno vabi vsakega posameznika k udeležbi te dobrodelne akcije s tem, da zabije že-belj v ta ščit, ki naj ostane zgodovinski spomenik bojnih časov, v katerih živimo ter naj obenem priča, da so tudi Ljubljančani po svojih močeh skrbeli za rodbine onih junakov, ki so dali svoje življenje za svojo domovino. Žeblji po 1 krono, 50 in 20 vinarjev se bodo dobivali na licu mesta, kjer bo razpostavljen brambni ščit, to je pri glavnem vhodu mestnega magistrata, lj Zabijanje žebljev v »Brambni ščit v železju« se prične dne 18, avgusta ob 11. uri dopoldne pred magistratnim poslopjem in ne ob 12. uri, kakor je bilo zadnjič pomotoma poročano,
lj častniško častno znamenje Rdečega križa je dobil štabni nadzdravnik 1. razreda dr. Edmund G e d u 1 d i g e r, poveljnik garnizijske bolnišnico št. 8 in garnizijski Šef-zdravnik v Ljubljani.
lj Kolera v Ljubljani. Včeraj ob i. uri ponoči je umrl v mestni kolerni bolnišnici 31 letni delavec Franc Babnik na azijski koleri. Doma je bil iz Delnic pri Št. Vidu nad Ljubljano, delal je pri tvrdki Czeczo-wiczka v Ljubljanici in stanoval na Sclu št, 41. To jc drugi slučaj v Ljubljani, da jc
civilna oseba umrla na koleri. S slučajem Sfiligoj ni Babnikov v nobeni zvezi, Bab-nika so takoj po smrti pokopali na pokopališču pri Sv. Križu. Tudi v tem slučaju se jc nemudoma vse potrebno odredilo glede oseb in stvari, s katerimi sta bila bolnika v dotiki, da se prepreči vsako na-daljno razširjenje bolezni. In res se doslej ni pripetil noben nov slučaj, ki bi bil s tema dvema v zvezi, tako da se more iz-rečno poudariti, da je Ljubljana popolnoma kolere prosta, — 13. t. m. je umrl v isti bolnišnici na azijski koleri od zunaj prine-šeni 24 letni pešec Mihael Gavjanec iz Marmaros-Szigeta, ki pa ni imel nobene zveze s prejšnjima slučajema.
lj Umrli so v Ljubljani. Jakob Maierhofer, lovec; Peter Feher, Marian Josip, Tomaž Buberle, Mihael Gorjanec, pešci. — Pal Kis, sanitetni vojak. — Rudolf Hrach, vojaški delavec. — Enriko Pasini, j^ešec laškega jiešpolka št. 141. — Ana Delakorda, rejenka, 18 mesecev. — Marija Rožič, hči begunke, 4 mesece. — Franc Babnik, delavec, 41 let. — Miklos Malyas in Josip Feller, pešca. — Jakob Poželnik, hiralec, 72 let. — Istvan Szabo, pešec. — Anton Stiegler, deželni strelec.
lj Pozor! Trgovci in orbtniki se opozarjajo, da se začne rok dolžnosti naznanila za usnje, kože, kožice in strojila danes, i>oteče pa v torek. Tozadevne tiskovine se dobe v obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor je izpolnjene tudi doposlati.
lj »Kino Central« v deželnem gledališču. Danes: »Prstan švedskega jezdeca«, balada v treh dejanjih, in drug spored. — Jutri: »O, du mein Osterreich«, patriotična drama.
Primorske novice.
Granata je v torek obiskala goriško gluhonemnico, a našla je vse zaprto ter ni mogla noter. Odbila se je na tla, ne da bi napravila kake škode. V gluhonemnici je sedaj tu še malo otrok, ker je g. ravnatelj Reščič poskrbel, da jih je pravočasno razposlal sempatja.
Avtomobilska nesreča na Šenpeterski cesti v Gorici. V torek, 10. t. m., se je zgodila na šenpeterski cesti ravno pred umobolnico grozna nesreča. Kakor je že sedaj v Gorici navada, da so mlekarice dobesedno oblegane, ko pridejo v mesto, tako je šla omenjenega dne vdova Tržačanka Egidija Bonurri na Šenpetersko cesto, da si bo kupila mleka. In res, dobila je mleka-rico ravno tik umobolnice in se hitro tudi ona pridružila gruči oblegovateljic. Kako živ žar pa je takrat okolu mlekaric, si more samo oni predstavljati, ki je to že videl. A, ni čudno, ker uboge žene ne morejo dobiti mleka, gredo na vse strani pre-žat, odkod se prikaže kaka mlekarica. In ako kaka pride, tedaj hoče vsaka biti prva. Vse kriče in upijejo in se premetavajo. Tako je bilo tudi omenjenega dne. Žene so bile tako zaposlene okolu mlekarice, da so preslišale žvižg prihajajočega avtomobila, ki je z veliko naglico zadel v gručo in pri tem razmesaril omenjeno gospo tako, da je bila na mestu mrtva.
Iz »Rudolfina« v Gorici. Neki du-hovnik, ki je bil v »Rudolfinu« na »oddihu«, poroča »Karntner Tagblattu« sledeče: Dva meseca sem vstrajal v okrožju sovražnega ognja. Noč in dan sem bil v smrtni nevarnosti. Krog »Rudolfina« so padali šrapneli in smrtonosne granate, ki so rušile hiše in ubijale ljudi. Dve največjih granat sta prileteli na vrt in se tam globoko zagrebli v zemljo. Dva šrapnela sta zadela streho in jo predrla; eden je priletel skozi strop v sobo št. 12, kjer je obležal, ne da bi napravil nadaljnje škode. Druge krogle so zadele hišo in obtičale v zi-dovju. Končno mi je vsa stvar postala vendar le predebela; živci so mi odpovedali. Dne 30. julija sem j>obegnil iz Gorice, deset dni sem taval sem in tje, končno pa som našel zavetje pri nekem penzioniranem župniku v Ljubljani.
Goriško glavarstveno poslopje so vzeli v sredo Italijani na muho. Izstrelili so mnogo šrapnelov in granat, od katerih so nekatere tudi zadele. Škode pa ni velike.
Novi oskrbnik goriške deželne umobolnice, Namesto v Italijo pobeglega prejšnjega oskrbnika Zullianija Domenico je imenovan sedaj Anton de Corti, ki je tudi oskrbnik italijanske kmetijske šole.
V Pevmi še vedno stanujejo, V Pevmi, ki leži še na desnem bregu Soče, ima še dosti ljudi, ki nočejo bežati, ampak v miru obdelujejo svoja polja. Izprva so zbežali v Gorico ali Šenpeter, potem pa so se vrnili domov, ker povsod dobro, doma pa najbolje. Sedaj stanujejo doma in pridno obi-ra)0 sadje To priča, da ni še nobene nevarnosti, da bo prišel Talijan v Gorico.
~ Padel jc na severnem bojišču i,e Ta" juliia 1>0 sovražni granati zadel, 191etni Viktor Taučar z OpČin.
— Padel je dne 26. julija, zadet od laško granate pri Sv. Mihaelu na Krasu četovodja 97. pp. Josip Klanj-s č c k, doma iz Št. Florijana pri Gori-
ci. Imenovani je bil predsednik tamoš-njega »Orla« in izvrsten pevec. Za svoja junaštva je bil v Galiciji tudi dvakrat odlikovan. Naj bo mlademu junaku lahka slovenska zemlj di z a katero se je boril in padel!
Pri rešitvi tovariša utonil. Narednik Mario Kunad iz Trsta je liotel rešiti iz Soče nekega svojega tovariša, ki se je potapljal. Skočil je v reko in sam vtonil.
Zdravstveno stanje v Trstu. Uradno zdravstveno poročilo od petka 13. t, m. opoldne do sobote 14. t. m. opoldne zaznamuje: 20 slučajev kolere iz prejšnjih dni, 4 novi, ozdravljen 1, mrtev nihče, 23 še bolnih. Novi 4 slučaji so doznani v ulicah: Selte Fontane 190, Škorklja-S. Peter 35, izraelit. bolnica in Gbega 4, III, nad.
—	Bacilonoscev je od prejšnjih dni 6, nov 1. V vili Sartorio jih je 38 na opazovanju.
—	Dne 14. t. m. od 2. do 7. ure popoldne so ugotovljeni naslednji slučaji bolezni: škrlatica 1, difterija 6, tisus 15, kolera 29. Umrlo jih je za škrlatico 1, za kolero 7.
—	Ugodne razmere v Pulju. Gospod Jekič piše svoji soprogi dne 6. avgusta iz Pulja med drugim: Torej bodi mirna in brez skrbi, nam se v vsakem oziru dobro godi. Bolnikov je razmeroma malo, živil in drugih potrebščin je vedno v izobilju, kakor v začetku vojne. Dragi Bog naj nam obvarja našo slavno vojsko in njene vojskovodje; potem moremo mirnega srca pričakovati onega dne, ko nam zašije zmaga in mir!
—	Žrtev vojske. Č. g. Karol Čigon, vikar na Vojščici na Spodnjem Krasu, je rkril v obrambo pred sovražnikovo invazijo v poslopju posestnika veliko zabojev robe. To tem bolj radi tega, ker ima imenovani g. vikar cerkev in svoje stanovanje na 330 m visokem griču, odkjer je krasen razgled na morje, na Furlanijo, na avstrij-sko-italijansko mejo in tedaj tudi na bojno polje. Poldrugo uro od tam divja ljuti boj, ki mu stresa cerkev in dom. Lega torej za sovražnika nad vse merodajna. Ali glej! Ravno pri istem posestniku je izbruhnil ogenj, ki je njemu malo ne vse pokončal in obenem tudi vso zakrito robo vikarje-vo, cerkveno in služabnice. Gosp. vikarju je zgorela skoraj vsa obleka, vse najvažnejše knjige itd., cerkvi nekatere matične knjige, prekrasna nova velikonočna sveča in drugo, služabnici vsa obleka in veliko drugega. Vsega v vrednosti nad 1000 K. Ne zadosti. Štirinajst dni na to je zgorelo neko drugo kmečko poslopje. Slučaj je hotel, da je ravno pod streho tega poslopja imela cerkev shranjen velik, prelep misijonski križ. Malo je manjkalo, da ni zgorel. K sreči pa so vrli vojaki ta požar v kratkem pogasili. Misijonski križ je bil rešen.
Pogrešane družine s Primorskega.
Ignacij Mihelin, feldkanonenbatterie 2/75, vojna pošta 85. — Ignacij Drnovšek, Allg. Krankenhaus, Paviljon XI., Celovec, Koroško išče svojo družino Alojzije Drnovšek iz Vertače 66, p. Kanal, — Leopold Toros, telef. odd., VI. Ersatzkomp., Kolonischule, Maribor, išče preč. g, kurata Kurinčiča v Medani v Brdih. — Alojzij Prinčič, k. k, Landsturm Eisenbahn sich. Halbkomp., Dutovlje-Skopo, Kras, išče svojo družino, doma iz Cerovega št, 79, — Lovrenc Furlan, k. k. Landsturm Eisenb,-sicherung Halbkomp,, Dutovlje - Skopo, Kras, išče svojo družino, doma iz Gornjega Cerovega št. 10. — Pavla Volarič, Sv. Miklavž, p. Hoče, Maribor, Štajersko, išče svoje starše Antona in Katarino Volarič in sestro Marijo Manfreda iz Kobarida s tremi otroki. — Okretič Jožef, 203/97 M. A. A. Csoka, Komitat Megge, Ogrsko, išče svojo družino iz Kostanjevice št, 103. — Josip Droč, Radstadt bei Salzburg, bei Frau Roja, išče svojo družino in svoje starše, doma iz Brd. — Frančiška Drekonja, služkinja v Trstu, Scorcola S. Pietro 136, bi rada vedela, kje se nahajajo njeni starši Anton in Frančiška Drekonja iz Gorenje-vasi pri Kanalu in njene štiri sestre. — Albin Slamič, k. u, k. Reservespital, Stu-dentenheim, Etappenpost 119, išče preč, g. dekana iz Tolmina, — Išče se Mihael Medvešček, voznik ki vozi municijo, doma iz Krestenice pri Kanalu; pojasnila Ani Košuta, Kellerdorf 22, p, Bad Radein, Štajersko. — Andrej Perše, k. u. k. Augusta-Baraken, Spital, Barake 3 B, Ogrsko, išče družino Perše, iz vasi Peršeti, p. Ročinj, Goriško. — Josip Klenjšček, k, k, Land-sturmreg. No, 1, I. Ersatz-Komp., Wels, Ober-Oesterreich, išče svojo družino, doma iz Gor. Cerovega pri Gorici. — Ivan Prinčič, Landsturm.-Reg. No. 1, I. Ersatz-Komp., Wels, Ober-Oesterreich, išče svojo ženo. — Anton Fikfak, Ldst.-Marsch-Komp. 7/2, vojna pošta 214, išče svojo ženo Antonijo iz vasi Podsabotin, št, 30, p. Peoma pri Gorici. — Prosim sporočila, kje se nahaja Ciril Urbančič iz Dolenjega (Hruševlja) iz zapadnih Brd na Goriškem. Omenjeni je vodil živino s svojim očetom od doma, na Vrhniki sta se morala ?. očetom ločiti. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
to očetu na naslov Josip Urbančič, k. u. k. Verpflegstaffel 51, Teldpost 309. — Anton Gašperin, k, k. Lir. No. 4, 5. Ersatz-Komp., Leoben, Štajersko, išče svojega očeta Mihaela Gašparin, doma iz Nebliga pri Gorici.
Ivan Uršič, k. k. Landsturm-Baon v, Olschbaur, vojna pošta 322, išče svojo družino, doma v Iderskem št. 31 pri Kanalu (podomače se pravi pri hiši Loman). — Alojzij Terčič Pferde Sanitat-Kommando, Sankt Markus, Wien III., išče svojo družino doma iz Št. Ferjana pri Gorici. — Josip Kurinčič, k. k. Rekonveleszenjenabt., Hauptstrasse 99, B. XI,, Semering, Wien, išče svojce, ki so doma iz Drežnice pri Kobaridu. — Išče se Terezija Peric s peterimi otroci iz Vermeljana, občina Ronki. Za pojasnila prosi Peric Anton, Landst,-Wachkomp. 2, Hasnerplatz 12, Gradec.
Poslani naslov.
Farletič Štefanija (iz Doberdoba), Ober-Hollabrunn, Wienerstrasse 7, Spodnje Avstrijsko.
Naznanilo.
Josipu Cej, ki dela pri Jakobu Pan-gerc, p, Ostrelj, Čardak, Bosna, se naznanja, da se nahaja njegova žena Alojzija z dvema otrokom v veliki bedi v Ljubljani, Mala čolnarska ul. 10. Ako more, naj pride po njo, ali naj ji pa pošlje denar.
XXX
Seznam slov. goriških beguncev, ki so
odšli dne 23. julija 1915 iz Lipnice v Am-stetten. Iz Brestovice: Peric Jožef
51	1„ 7 oseb — Radetič Jožef 60 1„ 1 — Kojnc Ljudmila 18 1,, 4 — Štolfa Marija 30 1., 4 — Peric Terezija 46 1,, 1 — Štolfa Anton 74 L, 1 — Zabrič Franc 52 1. 4 — Pahor Jožef 70 1., 9 — Antonič Antonija
52	1., 2 — Saksida Justina 23 L, 3 — Gro-šen Jožef 37 1., 3 — Perič Antonija 46 1,, 7 — Pahor Marija 40 1., 4 — Ferfolja Frančiška 54 1., 4 — Rebula Jožef 43 1., 2 — Semolič Rudolf 32 1., 7 — Kocijančič Peter 34 1., 7 — Semolič Katarina 43 1., 5 — Semolič Katarina 31 1., 2 — Semolič Ivanka 45 1., 4 — Kojnc Jožef 59 1., 5 — Kocijančič Franc 30 1., 4 — Peric Mihael 58 1., 1 — Peric Jožef 36 1., 4 — Legiša Ivan 28 1., 7 — Peric Frančiška 43 1., 7 — Kavčič Frančišek 70 1., 5 — Kocijančič Štefan 70 1., 2 — Rebula Venceslav 18 1., 1 — Radetič Marija 83 1., 2 — Antonič Antonij 61 1., 5 — Peric Vincenc 53 1., 2 — Semolič Ivan 74 1., 4 — Semolič Jožef
44	1., 5 — Peric Ivan 58 1., 5 — Semolič Jožefina 25 L, 2 — Semolič Jožefina 31 1., 6 — Pangoc Marija 35 1., 5 — Semolič A, 30 1., 5 — Pangoc Jožef 43 1., 8 — Kaučič J. 56 1., 3 — Semolič Marija 31 1., 5 — Stolfa Marija 45 1., 7 — Peric Lovrenc 55 1., 5 — Peric Cecilija 34 1., 6 — Peric Frančiška
45	1., 8 — Peric Agata 59 1., 7 — Antonič Rozalija 33 L, 7 — Semolič Jožefina 52 1., 6 — Peric Terezija 73 1., 7 — Peric Avguština 34 1., 6 — Kocijančič Jožefa 49 1., 3. — Iz J a m 1 j : Legiša Andrej 47 1., 4 — Radetič Alojz 18 1., 3 — Radetič Mihael 60 1., 4 — Legiša Marija 20 1., 4 — Okretič Marija 39 1., 5 — Konje Jožef 41 1., 7 — Pahor Jožef 53 1., 10 — Pahor Frančiška 30 1., 5 — Frandolič Apolonija 44 1., 5 — Frandolič Marija 26 1., 3 — Radetič Rozalija 33 1., 5 — Pahor Jožef 70 1., 8 — Kojnc Peter 60 1., 6 — Pahor Andrej 61 1., 3 — Marušič Jožef 70 1., 7 — Frančeškin Anton 57 1., 3 — Skupaj vseh oseb 323.
XXX
POGREŠANI VOJAKI:
Pogreša se od 1. jan. 1915 Anton Ja-pelj iz Tomišlja pri Ljubljani. Zadnji njegov naslov se glasi: A. J. k. k. Landwinf. Reg. 5, XII. Feldkomp., Feldpost 48. Pojasnila sprejema Alojzija Japelj, Ljubljana, Kat. Bukvama. — Kdor ve, kje se nahaja Ivan Kunaver, k. k. Lir. 27/2. Ers.-Baon, 1. Ers.-Bat., Feldpost 48,, naj naznani njegovi ženi Antoniji Kunaver, Stranska vas št. 28, p. Dobrova pri Ljubljani. — Pogreša se Franc Kralj, 17. pp., 3. stot., vojna pošta 36; sporoči naj se njegovemu očetu v Trebnje. — Franc Strgar, 55. pp., 7. stot., vojna pošta 80, ki se je nahajal v Galiciji ni pisal že od 1, maja. Kdor kaj o njem ve, naj sporoči Ivani Benčar, P, Zwettl, Prop-stein, Spodnje Avstrijsko. — Pogreša se Franc Cirar iz Brezovice, občina Št. Lam-bert, ki je služil pri 7, lov, bat., je odšel v Galicijo in se že od novembra ni oglasil. Pojasnila Ivanu Vrtačnik, Št. Lambert, p. Sava pri Litiji.
: Haračajte ..Slovenca".:
MniUin
■prejme takoj	1598
Fran Vilfan
čevljar, mojster, Vevče 37, p. Dev. Mar. v Polju.
Goričnn, ki je dovršil 4 gimnazije, išče primerne
služit« Kot ____
PISHR
ali kaj enakega. Zmožen tudi italijanščine in nemščine. Ponudbe na upravo „Slo venca" pod St. 1594.
Krepkega dečka
iz poStene hiše s primerno šolsko izobrazbo, ter pridnega	1589 5
sprejme Jos. Erratk v Mokronogu, Dolenjsko.
Sprejmem dva dobro izurjena
proti dobri plači.	Nastop lahko takoj.
Emer. Štricel, dimn. mojster, Ljubljana,
Sv. Petra cesta št. 32. 1587 3
Razpis
Kupim v vsaki množini mikano in nemikano
domače prodivo
po najvišji ceni. — Ponudbe na: Ivan N. Adamič, vrvarna, LJubljana, Sv. Petra cesta ši. 31. 1453
5000 hektolitrov
belega in rdečega
lhr?n$sk(§g§i

VINA
od letnikov 1912, 1913 in 1914 ponuja po dnevnih cenah veletrgovina z vinom
Alex Breyer i sinovi
Križevci na Hrvatskem. 1418
Res! aoraclja (gostilna]
prva in največja v mestu Zagrebu
se proda
radi bolezni. Letni promet vina in piva od 2000 do 2500 hektolitrov. Več se izve pri lastniku
Varošha pMca (Reiningliaiis), Zagreb.
______1599
izoezbano
Prodajalka
špecerijske stroke, za takojšnji nastop se sprejme pri
A. ŠARABON 0 Ljubljani.
Za prihodnje šolsko leto, ki se začne dne 16. septembra t. I., razpisuje deželni odbor vojvodinje Kranjske
pet deželnih ustanovnih mest
za c. in kr. mornariško akademijo za sinove neimovitih slojev prebivalstva kranjske dežele.
Splošni pogoji so:
1.	domovinstvo na Kranjskem;
2.	telesna sposobnost za mornariško vzgojo ter tudi za bodočo vojno službo na morju; to sposobnost je dokazati po „Predpisu za zdravniško preiskavo pomorskih aspirantov in prosilcev za sprejem kot gojencev c. in kr. mornariške akademije", izdanem z mornariškim pravilnikom v XXII. 1. 1902. (za poveljstva in zavode c. in kr. vojske 1. 1903.);
3.	zadovoljivo nravno vedenje;
4.	izpolnjeno 14. in ne prekoračeno 16. leto življenja;
5.	dosedanje šolanje, dovršeno z najmanj zadovoljivim (dobrim) uspehom, in sicer;
Štirje nižji razredi kake javne tuzemske srednje šole ali ravno toliko letnikov vojaške nižje realke, z nadaljnjim pogojem, da je prosilec zadobil v matematiki najmanj red „dobro".
(Tiskane popolne pogoje za sprejem je dobiti pri tvrdki „L. W. Seidl & Sohn" na Dunaju. Pošljejo jih pa tudi pisarniško ravnateljstvo vojnega ministrstva, mornariški odsek, pristaniško admiralstvo v Pulju, pomorsko okrajno poveljstvo v Trstu in poveljstvo mornariške akademije vsakemu, ki jih zshteva, proti plačilu 40 h ali proti znamkam te vrednosti).
V svrho sprejema v c. in kr. mornariško akademijo bodo morali dotični prosilci delati sprejemno izkušnjo. Ta izkušnja bo obsegala za vstop I. letnik; a) nemški jezik, b) matematiko, c) zemljepis in zgodovino, d) prirodopisne vede vseh teh predmetov toliko, kolikor so predavani v prvih štirih razredih kake srednje šole.
Sprejemne izkušnje se prično dne 10. septembra. Odbrani aspiranti bodo v pravem času poklicani.
Izobraženje v mornariški akademiji traja štiri leta. Po zadovoljivi do-vršitvi IV. letnika se imenujejo gojenci za pomorske kadete.
Prošnje za ustanove v svrho sprejema v c. in kr. mornariško akademijo je poslati deželnemu odboru vojvodine Kranjske, in to najkasneje clo 27. avau-sta 1915. Pozneje došle prošnje se ne bodo vpoštevale.
Prošnji je priložiti:
1.	krstni list;
2.	domovinski list (prosilčev);
3.	izpričevalo vojaškega zdravnika;
4.	izpričevalo o cepljenju koz, če cepljcnje ni potrjeno v vojaškem izpričevalu;
5.	vsa izpričevala srednje šole;
6.	izpričevalo o premoženju, potrjeno od županstva in župnega urada in ravnotako nravnostno izpričevalo.
Prošnjo je kolkovati s kolkom za eno krono, vsako prilogo pa s kolkom za 30 h, če že ni kolkovana.
Prošnje smejo vložiti samo starši (oče, če njega ni, mati ali varuh).
Kranjski deželni odbor.
v Ljubljani, dne 15. avgusta 1915.
ffiak: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joiel Gostinčar, državni poslanec,