e © Primorski foštnlna plačana v gotovini .. Abb. postale I gruppo li6113 "U IIP nevnik Leto XXVm. Št. 138 (8231) TRST, nedelja, 11. junija 1972 «L)oberdob»e ^Govcu^prf Goren^f1 Trebuh seo tem h ra DNEY.N*K .P8 26- novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni _______________________________v uovcu p n Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Pomen volitev Odhod z letališča Vnukovo zaključil prvi del posvetovanj v bolniško blagajno Kakšne bodo in kako bodo Jptekale volitve v upravo bol-J®ke blagajne, ki bodo pri prvič 29. t.m.? Predstavljajo res veliko demokratično zmago tržaških *®?tov, ker so sad dolgolet-borbe in pomenijo vendarle ®®bec dolgoletne sramotne di-rjiroinacije v njihovo škodo, J?® koliko so zares demo-r^bčne? Na tretji strani obdamo šemam volilnih upra-;«tencev, to je tistih kmetov, J® bodo prejeli glasovnico in mogh oddati svoj glas. ?*iahko opisati vseh raznih ®rthalnosti, ki so potrebne, da * izvedejo volitve. To pred-sem zaradi tega, ker so ho- za našo pokrajino ne samo SfL volitve tako dolgo onemogo- . ampak je dekret vladne-* komisarja iz leta 1959 ustva-?* Pri nas tudi izjemen polo JJjj: Po vsej Italiji so namreč *b“tve redno vsaka tri leta in j® v vsaki občini uprave obeskih bolniških blagajn nepo-Jj^fedh obdelovalcev, ki po "^vilniku sklicujejo volitve in rabijo za postopek. Ravno po Inkretu vladnega komisarja vo- ^ve v občinske blagajne pri ne bodo, kot povsod čLru-°®a, ko predsedniki nato izbe-j® vodstvo pokrajinske blagaj-Pač pa bodo morali kmetje ^Uti direktno pokrajinsko vod-tvo, jPr* nas so volitve letos neiz-^Jfbitno prvič in zato bi akterk* da se je treba ravnati po L?*b>pku, ki ga je zakon pred-^®val za prve volitve, ne pa {? Pravilniku, ki velja za na-JrJhje, redne volitve. Oba po ?®Pka sta namreč različna ta-? glede rokov kot glede overjanja podpisov. J^av zaradi tega ;je Kmečka že decembra lani ustno, j^zčetku leta pa še pismeno Lotevala uradno od novega Cesarja bolniške blagajne j?®11® odgovore na točno po ^v'jena vprašanja, da bi ne nobene možnosti nespora-cbov. Teh odgovorov, kljub * nadaljnjemu vztrajanju, še v Wlo, razen telefonskega, da l. Postopek enak, kot za obi-Jbe volitve v občinske bol-blagajne. Po tem pravil-- u torej povzemamo razne J^nje postopka. , vaiiino pravico imajo samo jJJ^nski poglavarji, ki so vpi-^ v kmečko bolniško blagaj-v’ je pa poglavar družine gospodar posestva zaposlen ^7 v kaki drugi gospodarski javnosti in zaradi tega uživa l®go zdravstveno oskrbo, kot j. v naših krajih precej po go ? In.pr. delavec, ki je zavali ah pri INAM, žena in otroci Pri kmečki bolniški blagaj-J. glasuje namesto njega poleten družinski član. Za vsa- l družino torej samo en glas, Trt,; nlcM-i.I 7.nvarnvnlni vsi njeni zavarovalni WaA • °bdelujejo posestvo in kujejo prispevke. Upokojeni ki bi tudi imeli goto k toteres k sestavi uprave k^jne, prav tako nimajo vo jje Pravice. Ne moremo torej k1' da je ta volilni postopek ^Pravičen niti kdo ve kako /'bkratičen. torej družinskim pogla-ki se ukvarjajo izključil s kmetijstvom, ali v prime- da sami uživajo drugo ftstveno zaščito polnoletne-k,®lanu družine, bodo poslali kj °sem dni pred volitvami, U .1 Pred 21. junijem, vabilo plitve. C tega dne dalje se lahko (o ®1° kandidatne liste in sicer L.12- ure 26. junija. Vsaka t^jbdatna lista vsebuje naj-l«( ebajst imen za upravitelje t|L6rio za efektivnega nadzor-L/., in eno za namestnika. C, dati morajo biti pogla-V: ali polnoletni družinski 9^ ki so zavarovani pri bolniški blagajni. Za kfy??rnike ni treba, da so Je- (Ta pravila veljajo za !CS®ke blagajne, pri pokradi so lahko kandidati šali ^Predstavniki)) kmetov, to \ “tališče Kmečke zveze Je, )fwi . znajo kmetje kar sami vstavljati). y „--, . kandidati morajo podpi-1ot®Prejem kandidature pred VJem' sodnikom ali občin-Jto - tajnikom. Kandidatno 11-^^redlaga 30 volilnih upravi-t’ katerih podpisi morajo *^[,”ako biti overovljeni. Ra-%d*v° Je, da ne more niti Jto^dat sprejeti dveh kandi-th niti predlagatelj pod-jjc dveh kandidatnih listin. J^vnečka zveza je zahtevala, Zato, da ne bo dvomov, ■ ves ta postopek vrši tudi v slovenščini, ki je materin jezik ogromne večine volilnih upravičencev in da se tudi obrazloži s pomočjo tiska in lepakov. Edino uradno sporočilo, ki ga je prejela od komisarja blagajne pa je, da bodo — kot že znano — volitve 29. junija in sicer na dveh volilnih sedežih: na sedežu štev. 2, v prostorih občinske izpostave na Opčinah, kjer bodo glasovali volivci zgoniške in repentabrske občine in iz naslednjih krajev tržaške: Opčine, Fernetiči, Bazovica, Gropada, Padriče, Trebče in Bani; na sedežu štev. 1, v prostorih bolniške blagajne na Korzu, kjer bodo glasovali vsi ostali. Na ta način so naši kmetje zopet na slabšem v primerjavi z vsemi ostalimi v državi, ki glasujejo v svoji občini. Prepričani smo pa, da bodo kljub temu odšli množično na volišče, ponosni na zmago, ki so si jo pridobili z vztrajno borbo proti vsem, ki bi jih bili radi držali podrejene, z odločno voljo, da z enotnim glasom dokažejo, da hočejo biti sami svoji gospodarji, LUCIJAN VOLK K D je zadovoljna s soglasjem PRI, PSD! in PLI glede programa O vladni formuli se bo ponovno sestalo demokri-stjansko vodstvo - Zaključeno zasedanje CK PSI RIM. ,, 10. — Predsednik Andreotti se je danes skoraj tri ure razgovarjal z demokristjani in je s tem zaključil prvi del posvetovanj o sestavi vlade. Prihodnji teden se bodo posvetovanja nadaljevala in se bo tudi sestalo vodstvo KD. Andreotti je pričel razgovore z demokristjansko delegacijo ob 9.30 v palači Chiggi. Demokristjansko delegacijo so sestavljali: predsednik vsedržavnega sveta Zaccagnini, tajnik Forlani, namestnik tajnika De Mita in Gullotti ter načelnik parlamentarnih skupin Spa-gnolli in Piccoli. Ob odhodu z moskovskega letališča v Vnukovu so predsednika Tita pozdravil: najvišji sovjetski predstavniki. (Na sliki od leve proti desni: tajnik biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, glavni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev, predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin in predsednik Tito) - Jugoslovanski predsednik se je vrnil v Beograd včeraj ob 11.30, kjer so ga pozdravili podpredsednik predsedstva SFRJ Crvenkovski, predsednik zvezne skupščine Todorovič, predsednik zveznega IS Bijedič in drugi Po razgovoru je tajnik KD Forlani dejal novinarjem, da je predsednik opravil zelo resno in poglobljeno preučitev programa, na osnovi katerega namerava sestaviti vlado. Ugotovili so, da obstaja širok sporazum glede programa. Naravno je tudi, da je Andreotti povedal, kakšna so stališča drugih strank. Glede sestave vlade pa je znano, da se bo vodstvo KD ponovno sestalo, ko bo sprejelo dokončni sklep. Časnikarji so nato vprašali For-lanija, če so obravnavali predpogoj socialistov, da ne vstopijo v vlado skupaj z liberalci. Na to je Forlani odgovoril, da so o tem ...................................................................................imunimi...........................................................miimiil...n....mn....unnnni..... PO VRNITVI PREDSEDNIKA TITA IZ SOVJETSKE ZVEZE Koristno razvijanje sodelovanja med obema državama Skladnost stališč o žgočih mednarodnih vprašanjih (Od našega posebnega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Zd.,j ko se ja predsednik Tito s člani jugoslovanske delegacije že vrnili v domovino z enotedenskega obiska, ki je od vsega začetka imel uradni in prijateljski značaj, je priložnost za oblikovanje končnih ocen o pomenu in uspehu tega koristnega delovnega srečanja najvišjih jugoslovanskih in sovjetskih partijskih in državnih voditeljev. Prvi in splošni vtis je vsekakor ta, da je Titov obisk pomenil za sovjetsko javnost važen političen dogodek tedna. Sovjetski tisk, radio in televizija so izkazovali vidno pozornost obisku jugoslovanskega predsednika. Moskovska televizija je ta teden prikazala vrsto jugoslovanskih u-metniških in dokumentarnih filmov, radio pa je posvetil nekaj oddaj z jugoslovanskimi narodnimi in zabavnimi pesmimi in pri- kazal umetniško ustvarjalnost jugoslovanskih narodov. Jugoslovanska delegacija je med bivanjem v Sovjetski zvezi obiskala Rigo, predsednik Tito je govoril na množičnem zboru delavcev v eni največjih moskovskih tovarn. Prihod jugoslovanske delegacije v Moskvo in njen odhod iz sovjetskega glavnega mesta je izpričal ugled, ki ga uži-| va jugoslovanski predsednik Tito I med ljudstvom te dežele, saj so nifiiiimiiinuiiiiiiiiiiiiHiiimmimiiiiiitiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiifiiiimiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimitiimii Uradno poročilo o obisku predsednika lita v SZ BEOGRAD. 10. - V poročilu o obisku in razgovorih predsednika Tita v SZ. ki je bilo objavljeno nocoj istočasno v Beogradu in Moskvi se ugotavlja napredek tako v državnih kot v partijskih odnosih in da so še posebno na gospodarskem področju mnoge in neizkoriščene možnosti. Poročilo u-gotavlja, da so pogoji za nadaljnji razvoj sodelovanja posameznih gospodarskih panogah, za razširitev specializacije in kooperacije v strojegradnji in v drugih gospodarskih vejah, za graditev industrijskih objektov, za razvoj sodelovanja v gorilni in energetski industrije ter v dobavah surovin. Poudarjena je potreba poglobitve znanstveno tehničnega sodelovanja in učinkovitejšega izko-ščenja dosežkov znanosti in tehnike obeh držav. V razgovorili, ki so potekali v prisrčnem ozračju je bila opravljena tudi izmenjava informacij v notranjem razvoju obeh držav in poudarjen velik pomen beograjske in moskovske deklaracije in lanskoletne sovjetsko - jugoslovanske izjave za razvoj medsebojnih odnosov. Ugotovljeno je. da so postali odnosi med SFRJ in SZ oo lansko- letnem obisku Brežnjeva v Jugoslaviji še bolj prijateljski. Poročilo poudarja pomen plodnih osebnih stikov partijskih državnih in družbenih delavcev in potrebo nadaljnjega napredka ter bogatitev vseh oblik sodelovanja na osnovah skupno določenih delovnih načrtov. Obe strani sta visoko ocenili dosežene rezultate v sodelovanju med ZKJ in KP Sovjetske zveze in se dogovorili, da se bosta še nadalje zavzemali v duhu internacionalističnih tradicij, prijateljstva, medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti za vsestransko izmenjavo mišljenj in izkušenj za krepitev med- sebojnega razumevanja in razširitev sodelovanja. V interesu vsestranske oblike jugoslovansko - sovjetskega prijateljstva je bilo doseženo soglasje o nadaljnji razširitvi stikov med vodtelji obeh partij, držav in vlad, poudarjena koristnost krepitve sodelovanja med družbenimi, znanstvenimi in kulturnimi organizacijami ter neposrednih prijateljskih in poslovnih stikov med republikami, mesti in podjetji obeh držav. Proučena so bila vprašanja komunističnih delavskih partij in naprednih gibanj in aktualna vprašanja mednarodnih odnosov in pri tem je bila poudarjena vrednost in pomen stališč, ki so bila o teh vprašanjih formulirana v skupni sovjetsko - jugoslovanski izjavi septembra lani po končanem obisku Brežnjeva v Jugoslaviji. Med proučevanjem mednarodnih vprašanj sta obe strani poudarili pomen pozitivnih gibanj v Evropi, kar odpira realne perspektive za vzpostavitev trajnega miru in trdnih odnosov na temeljih miroljubne koeksistence. Jugoslavija in SZ sodita, da obstajajo vsi pogoji za pripravo in sklicanje v bližnji prihodnosti konference o evropski varnosti in sodelovanju in da bi bili zmanjšanje oboroženih sil in orožja v Evropi ter drugi ukrepi na tem področju bistvena komponenta v procesu graditve evropske varnosti. Sovjetska zveza in Jugoslavija, poudarja nadalje poročilo, nudita stalno podporo junaškemu vietnamskemu ljudstvu in narodom Laosa in Kambodže v njihovem pravičnem boju proti ameriški napadalnosti, ter se zavzemata za zagotovitev pravičnih zahtev arabskih držav in zakonitih pravic arabskega ljudstva Palestine. ga obakrat pozdravljali na ulicah, stotisoči Moskovčanov. Končno, predsednik Tito se je vrnil v domovino kot nosilec najvišjega sovjetskega odlikovanja: reda Lenina. In ko je jugoslovanska delegacija zapuščala sovjetsko glavno mesto so vsi najvišji sovjetski državniki, ki so pospremili jugoslovanske goste na letališče Vnukovo — med njimi so bili tudi: Brežnjev, Podgomi, Kosigin — ostali na letališču vse dotlej, dokler se ni jugoslovansko letalo s predsednikom Titom povzpelo visoko pod blake. Ta in mnoga druga zunanja znamenja pozornosti in prisrčnosti so vsekakor izraz prijateljskega ozračja, ki je prevladovalo v vsem času bivanja jugoslovanske delegacije v Sovjetski zvezi. Kaljpada so bistveni in osrednji del obiska bili [»govori, ki sta jih v teh dneh vodili delegaciji obeh držav in še posebej predsednik Tito in vodja sovjetske partije Leonid Brežnjev. Pogovori, ki so potekali v prisrčnem ozračju medsebojnega upoštevanja in enakopravnosti, so zajeli obsežno področje dvostranski!) odnosov in še vrsto mednarodnih vprašanj. Hkrati je bil obisk priložnost, da sta delegaciji druga drago seznanili -• razvojem in stanjem v svojih deželah. vedeti, zajeli vrsto vprašanj od evropskih odnosov do obstoječih; kritičnih žarišč v svetu. Prav razvoj evropskih odnosov izpričuje, kako politična neodvisnost, suverenost, ozemeljska nedotakljivost in nevmešavanje pospešuje proces normalizacije odnosov. Glede žgočih vprašanj kot so: Vietnam, Bližnji vzhod, odprava kolonizacije pa že dosedanja dejavnost obeh držav in skladnost njunih stališč in delovanja na pogovorih, so pozitivno ocenjeni, vjetskih pogovorov je v tem, da izražajo voljo urejevati odnose med državama na temelju miroljubne koeksistence. Jugoslavija kot neuvrščena država se zavzema za miroljubno urejanje mednarodnih vprašanj in sedanji državniški pogovori v Moskvi so nudili priložnost za prikaz in razlago velike vloge, ki jo imajo danes neuvrščene države za krepitev miru in mednarodnega sodelovanja v korist miru in napredka. Obisk v Moskvi je torej z obsežnostjo opravljenega dela z ugotovitvijo o uspešnem razvoju jugoslovansko - sovjetskih odnosov in z izraženo željo, da se ti odnosi v bodoče še bolj usmerijo v širino in globino, dokazal življenjskost načel vseh tistih skupno sprejetih dokumentov, ki so bili osnova in izhodišče sedanjih pogovorov v Moskvi. DRAGO KOŠMRLJ govorili. Dejal je tudi. da so obravnavali različne vladne formule in da so mnenja, da je potrebno sestaviti učinkovito vlado. pri vsem tem pa imajo kongresi prav gotovo poseben pomen. V bistvu gre torej za potrditev že znanih stališč, ko voostvo KD izraža zadovoljstvo ker so na Andreottijev vladni orogram pristali socialdemokrati, republikanci in liberalci, o socialističnem predpogoju pa bodo očitno govorili. ko bo na dnevnem redu prieodnje seje direkcije KD Včera; se je zaključilo zasedanje centralnega komiteja socialistične stranke, na katerem je že običajna večina De Martina in Mancinija izglasovala zaključno resolucijo, kateri pa so se tokrat pridružili tudi predstavniki Lom-bardijeve levice. V resoluciji večine PSI se odločno zavračajo centristične vladne formule in tudi druge oblike začasnih dvomljivih vlad ter pri tem vsako večino, ki bi vključevala liberalno stranko Resolucija nadaljuje da obstajajo resne težave gospodarskega značaja, nerešena vprašanja Juga, zavlačevanja izvajanj predvidenih reform in predvsem zaskrbljujoča obnovitev neofašiima s svojim prevratniškim nasiljem. Vse to zahteva odločno demokratično pobudo, ki mora temeljiti na obnovl.jenem sodelovanju socialistov s krščansko demokracijo. Resolucija PSI nadaljuje, da ie stranka pripravljena razpravljati o vladi na osnovi teh predlogov, ki so edino stvarno učinkoviti in ki odgovarjajo volilnim izidom. Resolucija avtonomistične manjšinske struje pa govori predvsem o napakah sedanjega vodstva in o neučinkoviti politiki zlasti zad njih šestih mesecev. Zaradi tega pravijo, da mora sedai socialistična stranka izvesti potrebno pobudo in pri tem podčrtujejo SEVERNOIRSKI PROTESTANTI IZSILJUJEJO ANGLEŠKO VLADO Delegaciji sta pri pregledu dosedanjega razvoja sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, zlasti od zadnjega obiska Brežnjeva v Jugoslaviji, lahko ugotovili pozitivno in obojestransko koristno razvijanje sodelovanja na vseh področjih, zlasti na gospodarskem. To pa ustvarja pogoje za še večji in vsestranski napredek takega enakopravnega sodelovanja. Splošno stanje v odnosih kakršno se je izkazalo med obiskom priča, kako ti odnosi postajajo vse bolj prijateljski. Vsekakor je treba razloge za to poiskati v dejstvu, da so se jugo slovansko - sovjetski odnosi v zadnjem obdobju razvijali na temeljih, ki sta jih že v preteklosti postavili in sprejeli obe strani. To so načela o enakopravnosti, medsebojnem upoštevanju suverenosti in neodvisnosti in nevme-šavanju v notranje zadeve, ki jih vsebuje,jo znani dokumenti kot so: beograjska deklaracija iz leta 1955, moskovska izjava iz leta 1965 in skupna izjava ob koncu lanskega srečanja Tito - Brežnjev. Taka usmeritev omogoča bistveno razširitev gospodarskih, trgovinskih in drugih odnosov na temelju vzajemnih koristi in enakopravnosti. Omogoča sodelovanje med partijama, s koristno izmenjavo izkušenj in ustvarjalnega izvajanja marksistično - leninističnega nauka, izvajanje, ki je pogojeno s posebnostmi in značilnostmi vsake dežele posebej. Tako izhodišče o-mogočajo tudi koristne izmenjave mišljenj o mednarodnih vprašanjih, kar vse prispeva k boljšemu razumevanju, in pogledov o-beh strani.. Pogovori so, kot je bilo moč iz- Sest mrtvih, barikade in spopadi tragična bilanca dogodkov v Ulstru Polvojaški oddelki protestantske organizacije UDA so postavili več kot 50 barikad ■ Faulkner in Creigh solidarna v boju za protestantsko nadoblast BELFAST, 10. — Vse kaže, da je državljanska vojna v Severni Irski pred vrati. Ta zaključek bi lahko napravili spričo zadnjih dogodkov: od včeraj do danes je tam zgubilo življenje šest ljudi, pri divjem streljanju iz neke katoliške četrti na bližnjo protestantsko četrt je zgubila življenje neka 16-letna deklica. Angleške čete so posegle vmes ter preiskale neko hišo, od koder so pristaši IRA domnevno streljali. Angleški vojaki so odgovorili na streljanje ter našli v hiši nekega hudo ranjenega moškega, dva druga moška, dve ženski, puške, revolverje in municijo. Niso pa ti dogodki najbolj pomembni za politični razvoj v Severni Irski. Streljanje in atentati so pravzaprav sestaven del dogodkov vsakega dne v Ulstru. V tej deželi pa se dogaja nekaj, kar je s političnega stališča bolj pomembno. Gre za «upor» ulstrskih protestantov proti angleški politiki, ki jo danes konkretno izvaja v Belfastu William Whitelaw. Včeraj so visokega predstavnika angleške vlade napadli protestanti v Lurganu, mu zagrozili ter zahtevali, naj gre proč iz Severne Irske. Protestanti se v teh dneh pripravljajo na množičen upor. V zadnjih urah so postavili več kot 50 barikad. Nekaj so jih sicer pozneje porušili, toda obenem so izjavili, da bodo te barikade delovale 48 ur. če medtem angleška oblast ne bo poskrbela za red in mir v deželi, bodo barikade spet postavili za nedoločen čas. Kazno je, da ulstrski protestanti izvajajo v tem trenutku določen pritisk na angleško vlado ter jo izsiljujejo. Zanima jih samo eno vprašanje: vrnitev oblasti v njihove roke, potem ko je uradna Anglija razpustila ulstrski parlament in vlado ter prevzela oblast v svoje roke. V tem trenutku je na delu več kot 10.000 mož organizacije UDA (Ulster Defence Army). ki postavljajo barikade. Danes sta bili tudi dve politični zborovanji. Na enem je govoril leader protestantske skrajne opozicije «Vanguard » VVilliam Creigh, ki je bil svoj čas minister v ulstrski vladi. Na zborovanju so vihrale stotine in stotine angleških zastav. Popoldne je bilo tudi zborovanje na katerem je govoril bivši ulstrski ministrski predsednik Brian Faulkner. Tudi njegove zahteve so bile na las podobne zahtevam desničarskega skrajneža Cheigha. V prvem odstavku tega sestavka smo omenili možnost državljanske vojne. Morda je to predvidevanje pretirano, ker gre v tem trenutku le za močan pritisk protestantov na angleško vlado, da ne bi preveč popustila zahtevam nasprotne stranke. Organizacija IRA, pravijo opazovalci, mimo in trezno presoja ta razplet dogodkov. Zaostritev partizanskih napadov na Sajgonce SAJGON, 10. — Ameriška letala so nadaljevala včeraj z močnim bombardiranjem Severnega Vietnama, zlasti okrog pristaniškega mesta Haiphong. Ameriški lovci so napadli tudi sevemoviet-namske kraje v bližini kitajske meje. V ameriških vojaških krogih v Sajgonu se je izvedelo, da so Američani v zadnjih mesecih osredotočili na otoku Guam in na Tajskem okrog 200 strateških bombnikov «B 52». Konec letošnjega februarja je bilo v teh dveh ameriških bazah približno 50 strateških bombnikov. Medtem ko Američani na slepo bombardirajo Severni Vetnam, so osvobodilne sile v Južnem Vietnamu v zadnjih 24 urah opravile kar 87 napadov na sajgonske in ameriške položaje in postojanke. Še posebno so osvobodilne sile bombardirajo Severni Vietnam, so ništvom nekatere ameriške postojanke in znamenito letalsko postojanko v Danangu. Napadi osvobodilnih sil so se razširili tudi v neposredno bližino južnovietnamske prestolnice. Danes so partizani napadli prednje položaje Sajgoncev v Rach Kienu, 27 kilometrov južno od Sajgona. Poleg tega, kot priznavajo sami Američani, so osvobodilne sile napadle tudi sajgonsko postojanko Lai Khe, 50 km severno do Sajgona, kjer imajo A-meričani osredotočene helikopterje, ki vozijo pomoč obkroženim Sajgoncem v An Locu. Včeraj so Američani sporočili, da se je poveljnik ameriških »vojaških svetovalcev* v Sajgonu John Paul Vann ponesrečil s helikopterjem in se ubil. Radio o-svobodilne fronte Južnega Vietnama, pa je danes sporočil, da so helikopter visokega ameriškega vojaškega funkcionarja sestrelili partizani, za kar jim je glavni poveljnik partizanskih sil na področju osrednjih planot čestital, da so dosegli izreden uspeh. predvsem nujnost avtonomije PSI v odnosu do KPI. Centralni komite PSI je danes tudi sklenil, da bo kongres stranke od 25. do 29. oktobra Danes so objavili govora, lri sta jih imela včeraj predsednik stranke De Martino in tajnik Mancini ob zaključku politične debate centralnega komiteja PSI. Zanimivo ie, da gre v bistvu za dokaj slična stališča in torej za zanikanje govoric o sporu med obema socialističnima voditeljema. Predsednik KPI Luigi Longo, je napisal za jutrišnji Unit.a u-vodnik. v katerem opozarja na teroristične akcije v Italiji in po svetu, ki imajo očitne protidelav-ske cilje in ko se lahko govori tudi o povezavi z določenimi aparati državnega vodstva Prav v tej zvezi Longo ugotavlja, da so policijski in karabinjerski funkcionarji ali nesposobni, ali soudeleženi. če kljub vsem vohunom in sredstvom za nadzorovanje. ne uspejo izvedeti, kai se dogaja in ne intervenirajo. V o-beh primerih jih je treba poklicati na odgovornost. V zadnjem času je vedno več primerov kriminalnih provokacij. To je rezultat dejstva, da vodilni razredi niso sposobni odgovoriti na zahteve delavnih množic za napredek. Zato prihaja tudi do časnikarskih kampanj, ko se izkrivlja stvarnost in zastruplja javno mnenje, ko se s policijsko represijo in provokacijami ustvarja napetosti, ki naj bi postale način vodenja države Longo ugotavlja, da gre za strategijo italijanskih in tujih central, ki so sposobne da vodijo teroristične, individualne in skupinske akcije, da določajo objektive in imajo v rokah organizacijo. V tej zvezi predsednik KPI obtožuje demokristjane, zaradi njih teorije nasprotujočih si ekstremizmov, ko postavljajo na isto raven antifašiste in fašistične načrte. Kissinger v Tokiu TOKIU, 10. — Nixonov svetnik Kissinger, ki je že dva dni na uradnem obisku na Japonskem, je ime) danes sestanek s predsednikom vlade Satom. O tem pogovoru ni bilo objavljeno nobeno uradno sporočilo. Diplomatski krogi v Tokiu pa menijo, da sta se Kissinger in Sato pogovarjala predvsem o nedavnih Nixonovih diplomatskih pobudah in še posebno o Nixonovem potovanju v Peking. Kissinger se je včeraj sestal tudi s skupino vplivnih japonskih gospodarstvenikov. DANES Predsednik Tito se je včeraj vrnil z večdnevnega uradnega o-biska v Sovjetski zvezi. V Moskvi je imel Tito pogovore z Brežnje-vom in drugimi sovjetskimi državniki o okrepitvi sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo na političnem in gospodarskem področju. Predsednika Tita so v Sovjetski zvezi izredno prisrčno sprejeli. Na moskovskih ulicah je predsednika Tita pozdravilo na stotisoče ljudi. Tudi uradno poročilo o Titovih pogovorih v Moskvi ugotavlja, da je bil storjen vsestranski napredek v odnosih med obema državama. Andreotti se je skoro tri ure razgovarjal z vodilnimi predstavniki lastne stranke, ki so zelo zadovoljni, da so na njegov program pristali socialdemokrati, republikanci in liberalci in kar pomeni nov korak v smeri ustvarjanja centristične vlade ter izključevanja socialistov iz vladne koalicije. Socialisti pa so na seji CK ponovno podčrtali, da so za obnovitev vlade levega centra, da pa gredo v opozicijo, v kolikor bi priilo do vladne koalicije z liberalci. Včeraj popoldne se je v Žav-Ijah pri Trstu pripetila strahotna krvava tragedija, ki je globoko odjeknila v vsem mestu. 43-let-ni Giordano Savarin, ki so ga konec meseca februarja letos na prošnjo staršev odpustili iz tržaške umobolnice, je v blaznem izbruhu jeze z nožem smrtno ubil priletne starše. Ubijalca so takoj po umoru aretirali in ga odpeljali v tržaško psihiatrično bolnišnico. 'rimorsfti dnevni TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ V VIDMU Zaključeno znanstveno zasedanje «Alpe-Adria» Strokovnjaki se prihodnje leto sestanejo v Lilnzu V prostorih pokrajinske palače v Vidmu se je včeraj zaključilo tridnevno znanstveno zasedanje «/il-pe - Adria*, na katerem so se letos drugič spoprijeli z gospodarskimi vprašanji, ki zadevajo prostor med Alpami in Jadranskim morjem, strokovnjaki iz Trsta, Maribora in Linza. Kakor snx) že omenili, je bilo prvo tovrstno srečanje lansko leto v Mariboru, naslednje pa bo leta 1973 v Linzu. Tudi to pot so bile razprave, v katere je poseglo po več predavateljev iz treh sosednih dežel, na visoki znanstveni ravni, pripomogle pa so h globljemu poznavanju gledišč posameznih strokovnjakov zlasti kar zadeva odptimalizarijo gospodarskih dejavnosti in naselitvene probleme. Gospodarskim fakultetam iz Trsta, Maribora in Linza gre priznanje, da so znale vzpostaviti medsebojen stik in sodelovanje na tem področju in da se zavzemajo za zamisel, da je treba obravnavati gospodarsko problematiko širšega prostora med Alpami in morjem mamo mejnih črt. ki potekajo čez njega in v skladu s skupnimi interesi sosednih dežel. Prav v tem se njihova prizadevanja skladajo z »vlogo mostu*, ki naj bi jo naša dežela v prihodnje odigravala v tem delu sveta. V torek 110-letnica mastnih stražnikov V torek. 13. junija bodo slavili mestni redarji 110-letnico ustanovitve zbora. Zjutraj bo v kapeli semenišča maša. ob 9.30 bodo položili venec k spomeniku padlim pri Sv. Justu. na spominski plošči, posvečeni mestnemu stražniku Angelu Catt.aruzzi v Ul. Madonna del Mare ter na grob stražniku Gio-vanniju Cergolu na škedenjskem pokopališču, popoldne pa bo že tradicionalni piknik na Opčinah v »Vil-laggio del fanciullo*. Poziv enotnega antifašističnega odbora Enotni odbor proti fašizmu in zatiranju opozarja javno mnenje in tržaško demokratično ljudstvo na resnost sedanjega političnega položaja. Dobro znane politične sile so že uprizorile vrsto provokacij, atentatov in spletk, ki so posledica njihovega razočaranja spričo pora- V V ■ s**wy ^ ***,-»«*p** za desničarskih sil na volitvah. Dejanj, kot so zločinski atentat na karabinjerje v Petovljah, se poslužujejo nazadnjaške in nedemokratične sile za svoje zatiralne namene, služijo pa samo ustvarjanju napetosti. V ta okvir sodijo tudi provoka-cijske izjave tajnika MSI Almiran-teja, ki se sklicuje na domnevno solidarnost oboroženih sil z njegovo stranko ter odkrito poziva k državljanski vojni in terorizmu zoper dijake in delavce. Proti tem silam je treba uveljaviti zakonske in ustavne določbe. Enotni odbor proti fašizmu in zatiranju poziva vse demokratične ljudi, da dajo svoj odločen in neizprosen odgovor reakcionarnim silam, ki se po političnem porazu skušajo prebiti na površje s spletkami, z nasiljem, grožnjami, .................................n,,.,..................................................................n.................m....™..............................— Mlaka krvi na mizi v kuhinji, kjer je morilec zaklal svojo mater KRVAVA TRAGEDIJA VČERAJ POPOLDNE V ZflVLJflH Umsko neuravnovešen sin z nožem umoril priletno mater in očeta Vse se je pričelo s prepirom med materjo in sinom - Morilca, 43-letnega Giordana Sava-rina, so meseca februarja letos na prošnjo staršev odpustili iz tržaške umobolnice Stavka železničarjev do 21. ur« drevi Od sinoči do drevi ob 21. iz Trsta ne bodo vozili vlaki, ker so sindikati železničarjev oklicali stavko v tržaškem in beneškem železniškem okrožju. Vozili bodo samo redni avtobusi iz Trsta v Benetke, Videm in Trbiž. SP »TABOR* — Opčine priredi v ponedeljek, 12. junija ob 21. uri v Prosvetnem domu: 1. nagrajevanje najboljših prostih spisov dijakov srednje šole «S. Kosovel*; 2. »Gozdni možje*, izvajajo dijaki srednje šole «Srečko Kosovel* v lastni režiji. 3. Tri baletne točke izvajajo dijakinje srednje šole »Srečko Kosovel*. Vaditeljica učiteljica Anica Cah. Vljudno vabljeni! Socialistična stranka Italije organizira danes v Prosvetnem domu na Opčinah LJUDSKI PRAZNIK Včeraj-danes Danes, NEDELJA, 11. junija SREČKO Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 — Dolžina dneva 15.39 — Luna vzide ob 4.42 in zatone ob 21.22 Jutri, PONEDELJEK, 12. junija ČEDOMIR Vreme včeraj: naj višja temperatura 25,1, najnižja 19, ob 19. uri 23,3 stopinje, zračni tlak 1009,2, lahno pada, veter severozahodnik 8 km na uro, vlaga 61-odstotna, nebo 3/10 poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21 stopinj ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. junija 1972 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo je 12 oseb. UMRLI SO: 63-letna Aliče Petronio por. Zorzetti, 80-lefna Angela Can cian vd. Blasinich Bondi, 3 dni star mmM IS-*.«*.. IIIIIIIII1IIIIIIIIUHIIIIIIIIIUI _ . Mftrilčfi .Giordano, Savarin SKUPŠČINA STAVKAJOČIH IN PRIZADETIH PREBIVALCEV Zaradi oklevanja občine se stavka SAP nadaljuje «Ultimat» sindikatov do torka, sicer bodo nastop zaostrili Prva poletna seja tržaškega občinskega sveta je bila za stavkajoče uslužbence podjetja SAP in prebivalce prizadetih področij hudo razočaranje. Več kot štiri ure so mirno čakali v sejni dvorani, ker so jim nekateri člani odbora ob- katerim se bodo pridružili ob 18.30 na Goldonijevem trgu (v torek! prebivalci prizadetih rajonov s Krasa, Lonjerja, Podlonjerja, Sv. Ivana, Kolonkovca, Magdalene, Rovt, Katinare, Sv. Ane itd. Ti bodo krenili okoli 17. ure od Mag- liuhili da bo občinski svet o tem dalene (gostilna »Vittoria*) in iz ljubih, da _ __ -------Podlonjerja (gostilna Pertot) po mestnih ulicah do Goldonijevega razpravljal. To pa se ni zgodilo. Stavkajoči uslužbenci SAP in prizadeti prebivalci so pričakovali, da bo občinski odbor sklepal čim-prej, saj ima vse potrebne elemente na razpolago, da lahko v najkrajšem času praktično izvede municipalizacijo podjetja SAP in torej prevzem avtobusnih povezav Trsta z okolico in Krasom v režijo podjetja ACEGAT. Ostra stavka delavcev SAP ob solidarnosti prizadetih prebivalcev, ki so vsak dan prehodili kilometre ne da bi se pritoževali, oziroma, nastopili so celo po ulicah v znak solidarnosti s stavkajočimi, je prisilila deželno upravo, da je na eni svojih zadnjih sej sprejela resolucijo komunističnih svetovalcev Cuffara, Bergomasa, Godniča, Donadela in Lovrihe, ki obvezuje deželno upravo za znesek, ki ga občinska uprava v Trstu potrebuje za odvzem Sergasovega podjetja Občinska uprava se torej ne more več izgovarjati s pomanjkanjem finančnih sredstev, ki so sedaj na razpolago. Slišali smo tudi, da je lastnik podjetja SAP inž. Sergas že poslal svoje zahteve občini in torej praktično pristal na municipalizacijo podjetja (seveda upa na ustrezno odškodnino). Kljub temu pa je občinski odbor (zaradi notranjih nesoglasij?) odložil zadevo na prihodnjo sejo. Od tod razburjenje delavcev in prizadetega prebivalstva in sklepi včerajšnje skupne seje stavkajočih in odbora »potnikov*. Zbrali so se na sindikalnem sedežu skupaj z voditelji sindikatov prevozne stroke FIAI - CG1L, FENLAI - CISL in FNAI - UIL. Po živahni razpravi so sklenili, da stavke ne bodo prekinili, kot je bilo v začetku predvideno, 10. junija, temveč bo trajala za nedoločen čas vse dotlej, ko bo občinska uprava sprejela prve sklepe za municipalizacijo podjetja SAP. Sindikati in stavkajoči delava u-pejo, da bo občinski svet o tem razpravljal v torek. V tem smislu orirejajo manifestacijo stavkajočih, trga. Tu se jim bodo pridružili stavkajoči, s katerimi bo sprevod krenil k občinski palači na Trgu Unitš. Zahtevali bodo, naj jih župan sprejme in prisostvovali seji občinskega sveta. druge vesti \ <»*wi jega življenja je 8. t.m. . loj, ? . znam slovenski antifašist A-fekršt.1?3 Pr' ^V' Jakol3u in človeku, ' v čl? Je 0n in kakršna je posebno vsa ^odnoosvobodilne borbe bila •mlTa uružina’ smo dolžni p° J " nekaj besed. CT ? je rodil v Vrab£ah na ^Pavskem 1. 1892. leta 1908 pa ga je Poslil® k uhom PnPeljala v Trst. Za-Pr«,,!®.Je .kot tezak pri Llo>dc. V | Vlsvet0vm vojni je postal invalid V Konu so se mu rodiU trije otroci, le (s,?811 druge svetovne vojne se Srak Va.družina Popolnoma anga-don, /^galnem delu in njihov 1 izmeri uuu Je postat eno jj^Mtlavnih shajališč prvih tržaških te ^ pri njih sestajali Ma- tau ?Pscek’ Anton Vratuša - Vran, njih ?do Branko jn drugi, pri Paitif shranJevali zbrani material za tira no, obleke, zdravila, ncerirs, r, ----- 1 ™™, zuravna, tej? Zvezda, znana aktivistka in l7™^ delavka že od leta 1942 pa Jilu y„ala zvezo z IX- korpusom, JakrJKJa 1944 Je Pjdiov dom pri Sv, v Ul. Androna Cristoforo Co v. T®* Porušila hnmha mo^ Seznam volivcev za kmečko bolniško blagajno OBČINA TRST 1. KRIŽ Angelo Cossutta, 198; Celestino Skerk, 44; Vittorio Košuta, 174; Angelo Settimo, 157; Vittorio Sark, 3; Alberto Stefani, 107; Mario Švab, 344; Marija Budin, 68; Albino Tenze, 111; Antonio Tenze, 271; Felice Tretjach, 262. 2. PROSEK 9. OPČINE Alojz Danieli, Opčine 3; Josip Morgan, Ul. Bairdi 88; Marija Scherlavaj. Ul. Cipressi 1; Angela Skerlavaj, Ul. degli Alpini 133. 10. LONJER Antonio Čok, 344; Emil čok, 176/2; Angela Čok, 422; Mirka Čok, 244; Karlo Čok, 408; Cecilija Čok, 354; Franc Ghez, 168; Edvard Gla- Germano Angelini, 313; Olga Ter- ^Pritez ^TdoTŠJ7^' cich, 114; Laura Daneu, 47; Ivan E^TžerM S?0 RUZZler' 291 • Bucchi, 64; Mattija Bukavez, 26; „ “C ' Ludmillo Cibiz, 213; Marija Šegi-1111 b V' 1VAN na, 193; Alberto Emili, 78- Al^jz L Ervl£. Bartole. Ul. Timgnano 26; Grilanc, 173; Marija Rupel 19g. IIvana Birsa- Ul- Brandesta 13; E- teem bomba med bombardi- Trsta in mati je ostala pod RešiU 50 jo- ^ na PO-Dorut bombardiranja je zbolela. Iz v tli f, , ?e so se preselili začasno I Vanji' valdirivo, kjer jim je stano- | (2*. Poskrbela organizacija OF in -m .je nphov dom Postal zbirajo ,n javka ilegalcev. . es živi naš jubilant Alojz Suša te’ Vendar pa prebije največji del tepn hčerki Zvezdi, ki je poro- ^ V Kftoni či/v tt/v/Im« ______i . Med zaključnim srečanjem v Dijaškem domu Pji Sv. |.i............................................................m.................r„ Z GOSTOVANJEM STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA ----’---•S'- K«1« ^raja iPru'. ®e. vedno je veselega t la z veseljem sprejme vsak io-^ket ie bil v mladih letih .. * bil v rodni vasi tudi pevec v v ^starih tj!!??'z vojnih let. Navezan je na naš znancev in prijateljev Družabnost v Dijaškem domu ob zaključku šolskega leta Ravnatelj doma Edvin Švab: «Storiti moramo vse, da bomo v celoti upravičili napore vse nase skupnosti, ki podpira in vzdržuje noš dom» Šolsko leto se je zaključilo tudi i menu ter tudi o tem, kaj bi bilo ^tk. na katerega je naročen že za slovenski Dijaški dom v Trstu I treba še narediti, da'bi , let, zvečer pa jo rad zavije 'n za Priložnost je vodstvo do-t5™ln0 na vogalu Ul. Androna Cri- ma Priredilo v petek zvečer zaključki*? Colombo in Ul. sv. Marka na 9° srečanje gojencev, njihovih star-j?Cek in na pomenek s prijatelji, šev, osebja doma in nekaterih go-in 710 mu’ da bi v njihovem krogu I stov, med katerimi so bili člani vi kogu ; ** in Cii. svojcev bil še dolgo let | odbora Dijaške matice s predsednico Dušo Kosminovo, predstavniki SKGZ, SPZ in Primorskega dnevni ka, posebno dragi gostje pa so bili predstavniki in ansambel Slovenskega gledališča. Na povabilo ravnateljstva Dijaškega doma je SG namreč nastopilo na domskem odru s Štokovo burko »Trije tički». Predstavi, ki je prijetno zabavala mlade gledalce in njihove starše, je sledilo družabno srečanje s skupno večerjo za vse prisotne, med katero je ravnatelj doma Edvin Švab povzel v svojem nagovoru nekaj ugotovitev in misli o delovanju doma. o njegovi vlogi in po- bil Dija ški dom, še bolj kot doslej, v svojem poslanstvu uspešen in da učeča se mladina dobila v njem, še bolj kot doslej, svoj drugi dom «Vsem nam je dobro znano pravilo — je de;/l ravnatelj Edvin Švab — da še tako dobro urejen dijaški dom ali zavod ne more povsem nadomestiti pravega doma in družinske vzgoje. To naravno pravilo bo težko spremeniti, lahko pa ugotovimo, da mnoge današnje družine preživijo zaradi hitrega tempa življenja sorazmerno malo skupnega življenja, ki ga imajo navadno ob kosilu ali večerji in ob televiziji. Zato je tudi v družinskem krogu vedno manj časa za medsebojno spoznavanje in vplivanje. Pravijo nekateri, da so za vodi preživele ustanove, tudi o našem domu čujemo glasove, da ne .........'"“""N.....................................................................i..imun imiimiiiiiiiimiiu Darovi in prispevki & •Pomenik NOB na Proseku /(K^ardo 10.000 lir, Aldo Colja itT, ,^r. Marija Pirjevec 2.000 C/San Košuta 10.000 lir, Alojz 10.000 lir. £ ‘Pomenik NOB v Škednju te.spomenik padlim v NOB iz \ la* s Kolonkovca in od Sv. te darovali Antonija Legiša ■A, tvrdka Visnovez 10.000 lir, 'n|: rj|glessi 1.500 lir, Osvalda Nor-lir, Pino Sancin 1.000 lir, Tavčar 1.000 lir, Ivanka 1-000 lir, Aljoša Žerjal 30 i^jp^častitev spomina pok. prof. ji jJa Budala daruje Albina Bav-‘i ra™ lir za spomenik padlim 'tj l4- obletnici smrti nepozab--;.[jf)0ce? daruje družina Brajko-15.000 lir za spomenik « 'z Skednja, s Kolonkovca in 2.000 lir za PD »Ivan * v škednju. ^ ‘Pomenik NOB v Križu ksPomenik padlim v NOB v ■te s? darovali: Celica KP, Križ j(0 |/lr. Ana Verginela (št. 240) ^ Josip Cibic (št. 283) 3.000 O Sirk (št. 275) 2.000 lir, ^ ortoloti (št. 393) 3.000 lir, (št. 241) 1.000 lir, Sil-W-b.lc (št. 283) 3.000 lir, Angel Jlio “c (Barkovlje) 2.000 lir, Ro-4am° (Manzano) 5.000 lir, (k? Zorutini (Manzano) 5.000 *Ji jjko Košuta (Nabrežina št. 17) kSpor«n Stjenke Verginela da-,^ija pr>jatelji Romea 4.000 lir, ,\.!*dmak (Trst) 2.000 lir in Senii 0Va (»C 145) 10.000 lir za i,, Do/K padlim v N0B v Križu. i^eiaCaot^ev spomina pok. prof. InS Inn daI0 daruje Mario Ma-‘u-000 za spomenik padlim v . Križu. ^‘Ponienik N0B v Bazovic| S ri? H? udeležila večera 60-let-,;S|)0?aruie Mira Gornik 3.000 lir ^ci/uenik padijm v NOb v Ba- aa?'(ev spomina pok. Antona ® (j arUje Andrej Pečar (Tonča) ri v n za spomenik padlim v ZOvici- /Ca cvetja na grob Antona 'h 5-0OorUje fužina Marc (Čuko-lir za spomenik padlim ^^•^vs^mina ob 13 obletite ri' Marije Žagar (Meulje) $yr' pas(*tev spomina pok. Stani-B? Jjf del daruje Franc Žagar * V n Za spomenik podlim v > Hazovici. \ ‘■'“'Penik NOB na Opčinah to? - |(|p v G ropa dl ^ 'tv? k’p Karla Destovnika-V1 katerem bo imenovana o-j 'a v Gropadl, darujejo ** Gropade: Jernej Grgič 'anc žagar 2.000 lir za Padlim v NOB v Bazo- 'Penile padlim partizanom a 'ta darovala Peter Una-1^ ur. Anica Ferluga (št. 10) št. 33 5.000, Pečar, št. 10 2.000, Križmančič, št. 98, 2.000 Kalc, št. 15, 2.000, Gojča, št. 78, 3.000, Kalc, št. 99, 1.000, Vršer, št. 70, 500, Kralj, št. 20, 3.000, Kalc, št. 72, 1.000, Kalc, št. 71, 1,000. Grgič, št. 14, 3.000, Kalc. št. 97, 2.000, Gojča, št. 80. 1.000, Križmančič-Gojča, št. 29, 3.000, Vertovec, št. 81, 1.000, Možina, št. 65, 1.000, Milkovič, št. 23, 3.000, Sosič, št. 62, 1.500, Mariotti, št. 31, 1.000, Križmančič, št. 93, 5.000, Križmančič, št. 30, 3.000, Kalc št. 22, 1.000, Kalc, št. 64, 1.000, Kalc? št. 54, 2.000, Milkovič, št. 4, 1.000, Mužina, št. 90, 5.000, Vrše, Brišči-ki, 1.000. Miroslav Berce 2.000, Milkovič, št. 107, 2.000, Pečar, št 84, 2.000, Kalc, št. 94, 1.000 Grgič št. 85, 1.000, Berce, št. 100, 2.000, Grgič, št. 61. 1.000, Berce, št. 1, 1.000, Milkovič, št. 5, 3.000, Možina, št 19, 1.000, Grgič, št. 3, 1.000 lir. V isti namen so darovali: Dora Mršnik. Izola 10.000, Marija Otočan, Koper 10.000, Stana Turk, Koper 10.000, Marija Podboj, Postojna 10.000, Milan Kalc, Zadar 30.000, Rozina Jarc, Vrtojba 10.000. Mila in Jože Križmančič, Koper 20.000, Danica Princ, Kozina 10.000 starih din. Za doprsni kip Karla Destovnika-Kajuha so darovali: F. Kalc (Pa-driče št. 64) 1.000 lir. Županovi (Pa-driče 36) 20.000 lir, učiteljice šole Gropada-Padriče: gospa Sosič 10.000 lir, gospa Prešel 10.000 lir, gospa Kralj 10.000 lir. Ob 50-letnici smrti mame Tereze daruje hči Evgenija Grgič-Kralj 3.000 lir za doprsni kip Karla De-stovnika-Kajuha šole Gropada-Padriče. Za spomenik NOV v Prebenegu V počastitev spomina prof. Andreja Budala daruje Milan Bolčič 5.000 lir za spomenik padlim v Prebenegu. Za iolo NOB v Cerknem V počastitev spomina pok. Ferdi-nanna Ferluge so zbrali Ferlugov-ci za šolo v Cerknem: Danilo Ferluga 1.000, Renato Brišček 1.000, Lidija Ferluga 1.000, Bellafontana Giacomo 1.000, Ivan Ferluga 1.000, Santo Ferluga 1.000, Ernesta Mahnič 1.000, Rudi Ferluga 1.000, Marija Serbot 1.000, Stanko Andolšek 2.000, Karlo Ferluga 1.500. Emilija Štubelj 500, Roža Mantovan 1.000, Jožef Ferluga 1.000, Evgenija Ferluga 1.000, Rudolf Brišček 500, Ivan Brišček 500, Ljudmila Piščanc 500, Gabrijel Ferluga 1.000, Ivan Andolšek 3.000, Albert Andolšek 1.000, Vida Ferluga 1.000, Peter Ferluga 2.500, Savino Renzi 2.500 lir. • • • V počastitev spomina pok. prof. Andreja Budala daruje Amalija čok 1.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. dr. Andreja Budala darujeta družini če-oulec in Modrijan 5.000 lir za Dijaško matico. Ker se zaradi nenadne obolelosti ni mogel udeležiti izleta in mu je bil denar vrnjen, daruje Jože Gržan-čič 2.500 lir za PD el Piscapc. Ul. Sottomonte 26; ri 45 Sa ki 47 n,irer°iAnton Ruzzier- 131 Scala Sapta U4; eic 73- Tulila Tv.hJr v’ J? g3 Gr' Angela Sacar, Ul. Commerciale 180; f rnnPA^T Debeljak' ^ Marija Scabar, Ul. Commerciale 13o| 6 GROPADA Edda Sinigaglia. Ul. Romagna 79; Ivana Oregon, 11; Andrej Calzi, Ivana Slejko. Ul. Sottomonte 37; 15; Anton Calzi, 53; Frančiška Me- Ivan Turk Ul. Romagna 43. zgez, 83; Mario Calzi, 35; Julij 13. ROZOL toanlaGrtoc II’ Riccardo Ul- delTEremo 7; ViktorG Križn^Lč,v1oo Ka g’ 73: Albert Cheber- U1- Melara 18; Kar-Marc 90 Frti Jv -Angela lo ^rdcl. Ul. Pellegrini 33; Josip Vratomir ’Milf -J%7Ml^0V1C’ 76: Lomten. Ul. Archi 9; Vito Lovre-^;ad ™r Mdkovic, 77; Franc Mu- cich, Ul. Revoltella 63; Vertovec sma 65 Emil Gregori, 33; Mari- Marcel. Ul. Sinico 13; Ana Slamic, ja Pecchiar, 38; Rozina Pečar, 66; Ul. Schiavoni 2. Edvard Goiza, 29. 7. BANI Marija Bani, 20. 8. BAZOVICA Stanislava Cesnik, Bazovica 78 14. SKEDENJ Giacomo Bisciacchi, Ratto d. iPileria 31; Josip Godina, Ul. Giar-dini 14; Silvester Godina, Ul. Son-cini 141; Marija Kobal, Ul. Pon Angela Ciufar, Bazovica 134; Karlo te'??110 641 Elvln Madon, Ul. Son-Crismani. Bazovica 277; Marija O- cini 27; Jos'P Ugrin, Ul. Gallo 7. para, Bazovica 139; Ivan Dmovscek, 15. BARKOVLJE Bazovica 15; Frančiška Drofenik, Giorgio Danieli, Ul. Cistemone Bazovica 189; Fonda Avguštin, Ba- 83; Aleksij Gregori, Ul. Boveto 26-zovica 18; Edvard Gregori. Kosove- Peter Gregori, Ul. Boveto 41- Al’-lova ul. 17: Marija Gregori. Koso- bin Miloš, Ul. Lavareto 25 velova ul. 6; Marija Carli. Koso- n,M,,,r velova ul. 35; Albin Grgič, Kosove- KOLONKOVEC lova ul. 191; Edvard Grgič, Koso-1 Abraml' 111103 Campanelle velova ul. 156; Zofija Križmančič, i?/ Beter Auber, S.M.M. spod. Kosovelova ul. 158; Marija Križman- ^ A?*00 Babich, S.M.M. spod. čič, Kosovelova ul. 193; Andrej Kri- J°S1P Babich, S.M.M. spod. zmancic, Kosovelova ul. 86; Marija I , Just Bari, Ul. Almerigotti Marc. Kosovelova ul. 194; Vincenc 22; J08*? Bembi, Ul. Maovaz 6; Križmančič. Grudnova ul. 28; Ivan ?erd9n Pavla, S.M.M. spod. 587; Marc, Bazovica 80; Marija Marc, f Danijel Bisiacchi, S.M.M. spod. Bazovica 181; Amalija Renčelj, Ba- ®88- J°sip Bonazza, S.M.M. spod zovica 223; Pavlina Marži, Bazovi-11380; Marcello Canciani, Ul. Co-ca 188; Andrej Metlika. Bazovica stalunga 142; Giuseppe Caravello, 32; Mario Gregori, Bazovica 136; Ul. del Marcese 26; Giovanni Cec-Ana Pelan. Bazovica 128; Amalija chini. Ul. Costalunga 111; Mario Grgič. Kosovelova ul. 47; Marija Ceppi, Ul. G. Ventura 13; Josip Racman. Kosovelova ul. 140; Sil- Čerin, S.M.M. spod. 1719; Albina vester Versa, Bazovica 82; Marija I Chenda, Ul. Cherubini 15; Danilo Pettirosso, Bazovica 110; Andrea Ciacchi, Ul. B. Casale 60; Veroni-Razen, Alberti Marija, Bazovica ka Cociani, Ul. Castelliere 5; Mar-37, Anton Razem, Bazovica 228; cell° Čok, Ul. Gravisi 13; Elio Pavlina Razem, Bazovica 119; Vida Danieli, Ul. A. Antico 19; Alojz Raneelj, Bazovica 56; Marija Kriz- Debeliš, Ul. G. Ventura 29; Just mancic, Bazovica 116; Srečko Za- K13013. S.M.M. spod. 200; Bruno gar, Bazovica 46; Miroslav Žagar, Debeljak, Ul. Costalunga 32; Ni-Bazovica 22; Rafael Žagar, Bazovi- c°to Di Pinto, Sv. Sobota 2; An-cu 68; Maria Žagar por. Zupancich, jton Flego, Ul. Rosani 2/1; Bene-Kosovelov ul. 49; Mihael Krisman-1 dikt Flego, Ul. Costalunga 298; cich, Kosovelova ul. 126. Odbor PD Slovenec iz Boršta se iskreno zahvaljuje vsem, ki so s svojim nastopom obogatili naš kulturni spored ter vaščanom, ki so sodelovali na našem 2. prazniku vina. BANCO di SICILIA ISTITUTO Dl CREDITO Dl DIRITTO PUBBLICO CON SEDE IN PALERMO PREMOŽENJE L 84.095.731.916 KONSOLIDIRANO PREMOŽENJSKO STANJE DNE 31. DECEMBRA 1971 (v milijonih lir) AKTIVA PREMOŽENJSKO STANJE IN PASIVA Blagajna in razpoložljivi skladi L 98.544 Premoženje L 83.453 Lastni vrednostni papirji . , . Soudeležbe in financiranja za L 511.796 Posebni rezervni sklad .... L Operativni sklad i 1.158 70.620 poživitev gospodarstva . . . L 24.842 Tekoči računi in vloge v lirah Naložbe v lirah L 1.495.301 in tujih valutah [. 1.725.330 Naložbe v tujih valutah . . . L 176.927 Obveznice v obtoku j. 360.159 Nepremičnine L 15.433 Cedenti reeskomptiranih efektov In Dolžniki za jamstva L 115.301 pasivni predujmi |, 53.718 Storitve pokrajinske izterjevalnice L 76.619 Jamstvena posojila [. 115.301 Tekoči računi in razne dejavnosti L 291.975 Storitve pokrajinske izterjevalnice L 75.531 Obresti in aktivni reeskompti . . L 6.902 Sklad ostankov za investicijo . . L Tekoči računi In razne pasivne postavke L Obresti in pasivni reeskompti . . 1 Dobiček poslovne dobe ... L 132 292.852 34.286 1.100 SKUPNA AKTIVA L 2.813.640 SKUPNO L 2.813.640 Obveznosti in evidenčni računi L 1.686.526 Obveznosti in evidenčni računi L 1.686.526 L 4.500.166 L 4.500.166 Generalni svet zavoda, ki se je redno sestal 20. aprila 1972, je sprejel bilanco za poslovanje v letu 1971, ki kaže porast na 2.156 milijard (13,6%) upravljanih sredstev in porast na 1.672 milijard (20.4%) uporabe rednih In izrednih kreditov. Po razdelitvi dobička znaša premoženje zavoda 84.096 milijonov, od katerih odpad« 48.968 na r«z«rvn« »klad«. Roza Flego, Ul. Costalunga 302; Josip Furlan, Ul. Amatori 35; Albin Bobin, Ul. Almerigotti 19; Silvester Germani, Ul. Biozzi 10; Viktor Giacomini, Ul. del Botro 28; Rudolf Grizonic, Ul. Schmidi 5-Renato Harej, Ul. Scarlicchio 16-’ Angel Hotes, Ul. Costalunga 139- Albin Hrevatin, Ul. Pagano 6! Slava Hrevatin, Ul. Gravisi 11-Ludvig Jelercic, Ul. Costalunga 76: Umberto Jordan, Ul. A. Antico 29-Anton Ivančič, S.M.M. spod. 505-Viktor Kersevan, Ul. Costalunga 402; Karto Kobec, Ul. Scarlicchio J3; Romano Kobec, Ul. Scarlicchio 18; Ladislav Kodrič, Ul. Mascagni 7; Alojz Kodrič, Stara istrska cesta 72; Dušan Kodrič Stara istrska cesta 80; Ivan Kozina; Ul. Costalunga 390; Rodolfo Kretzschmar, Ul. Gravisi 14; Silvan Lachi, Erta S. Anna 20; Anton Leban, Ul. Almerigotti 73; Ivan Leban, Ul. Campanelle 205; Ana Levaz, Ul. Costa lunga 209; Josipiina Lubiana, Ul, Schmidi 3; Rudolf Luccas S.M.M. 3; Lukas Peter Ul. Costalunga 253-Marija Filippi, Ul. G. Vida 7; Silvester Marchezieh. Ul. Costalunga 61; Ernesto Marsich. Ul. Žara 8; Bruno Mihalič, Ul. Cherubini 15-Kristina Mihalič, Ul. Cherubini 15-Ivan Mihcic. Ul. G. Vida 13; Dui-lto Mislej. Ul. Benussi 23; Egidij Misled, Ul. Benussi 12; Ivan Mocor S.M.M. zg. 1882; Mario Ostrouska, Ul. Campanelle 160; Josip Palcich, Ul. G. Vida 20; Marija Palcich, Ul. D’Alessio 4; Mirko Pangos. Ul. G. Ventura 35: Anton Peziar, Ul. Costalunga 243; Ferdinand Pisani S. M.M. zg. 808; Mirko Polšak Ul. Costalunga 239; Amalija Prodan. Ul. Costalunga 145/1; Franc Ratossa, Ul. B. Casale 64; Olga Rebec. Sv. Ana 48; Matilde Roseta, Ul. Campanelle 162; Silvan Sarasin, Ul. Scarlicchio 12; Valentin Savi. Ul. Costalunga 312; Bruno Scabar, Sv Ana 63; Romano Mislej, Jeričljev trg 5; Angela Sila. Stara istrska cesta 116; Francesca Simoni. Ul. G. Ventura 31; Alojzija Simoni. Ul. Ventura 31; Ivan Škabar. Erta S. Anna 60; Miroslav Škerlj. Ul. A. Grego 1: Silvij Slokar, S.M.M. sp. 743; Avrelija Stefani, Ul. Costalunga 249; Ivana Stefani, Ul. Costalunga 245; Stefani Marcella, Ul. Costalunga 249; Rozalija Stepancich, Ul. Costalunga 247; Lucijan Stokelj. Ul. A. Antico 14; Josip Stopper, Ul A. Antico 13; Viktor Sudic. Ul. Primario 24; A- lojz Teržan. Ul. G. Ventura 25; Danilo Toncich, S.M.M. sp. 949; Stanislava Toncich, Ul. Scarlicchio 30; Karlo Valentinčič, Ul. dell’Acqua 32; Karmela Cossi, Ul. G. Ventura 23; Guerrino Vecchiet, Ul. Campanelle 241; Ivan Vertovec. Ul. Campanelle 172; Josip Vigini, Ul. Pusehi 9; Severin Zampieri. Ul. Costalunga 380; Santo Babic. Ul. Laurana 13; Angela Bonazza, Ul. dei Gravisi 9; Lilijana Loviscek. Ul. del Botro 28; Natale Saule, Ul. A. Antico 23. 17. RAZNE Marija Vivoda, Reška cesta 333 Michele Mignovillo di Costagliola, Furlanska cesta 190; Franc Danieli, Ul. Sforzi 4; Marija Cetin, Ul. Bi-gienello 50; Ivan German, Ul. Torricelli 10; Mario Giovannini, Reška cesta 219; Anton Meiacco, Reška cesta 535; Ermenegild Olenich, Ul. Bosaico 50; Antonija Gustincich, Ul. Brovedani 1; Renato Primosi, Ul. Coblar 6; Rihard Primosi, Ul. Co-blar 6; Concetta Uliana-Rosa, Cesta na Glinščico 56; Albin Severi, Ul. Pellegrini 6; Danica Skerk, Šalita Trenovia 44; Alojz Slamic, Ul. Montebello 37; Bruno Sosič, Ul. Casali 60; Tomislav Toncich, Ul Pegana 14; Anton Vidonis, Ul. Mar-chesetti 109; Ivan Zadnich, Drev. D’Annunzio 27; Bruno Zorzet, Ul. Cargnoletto 23; Ivan Zorzet, Ul. Cargnoletto 21. OBČINA DOLINA 1. PREBENEG Anton Bandi, 22; Franc Bandi, 24; Danijel Bandi. 3; Marija Rapotec, 4; Marija Barut, 73; Stanislav Novak. 76; Olga Pečar, 29; Angel Purgher, 9; Josip Zerjul, 44; Karmela Zorin. 93. 2. MAČKOVLJE Josip Cocevari, 99; Stanislava Furlan, 53; Danijel Jurada. 73; Maksimilijan Parovel, 81; Bruna Sik, 54; Miroslava Krašovec, 97; Ernest Smotlak, 58; Filip Smotlak, 56; Rozina Smotlak, 55; Štefanija Smotlak, 44; Stanislav Strajn. 59; Josip Tul. 2; Angel Tul. 54; Vincenc Tul. 51; Milan Tul, 7; Nicolo Tul, 45; Ludo Sik. 15. 3. DOLINA Cecilija Stain, 201; Mario Canciani, 147; Ivana Zobec, 141; Giu-seppina Deponte, 164; Karolina Kočevar. 225; Valentin Kocianric. 115; Mirko Laurica. 233; Ludvik Mauri, 253; Almira Novato. 214; Ignacij Ota, 58; Antonija Pangerc, 13; Vincenc Pangerc. 92; Notburga Rasoni, 92; Alojzija Božic. 7; Josip Sancin, 112; Anton Strain, 39; Josip Vodopivec. 128, 4. BOLJUNEC Lovrenc Bandi, 123; Josip Cur- man, 60; Dolgan Antonija, 39; Kar melo Mauri. 20; Darinka Zeriali, 56; Josip Ota, 38; Stanislav Pečar, 78; Ivida Coretti, 260; Joan Pece-nik, zdaj Zgonik, 39/a: Mario Strain, 81; Mirko Zerial 211; Avguštin Zeriali. 79; Josip Zeriali, 54 Marija Zeriali. 9; Olga Zeriali, ’274. 5. ZABREŽEC Andrej Hervat, 36; Mario Kosmač, 20/a; Mirko Zobec, 4. 6. BORŠT Ivana Colja. 57; Danijel Sedmak, 117; Anton Pettirosso, 71; Ljubomir Pettirosso. 76: Mario Pettirosso, 89; Ivan Sedmak. 15; Bruno Zahar 58 7. RICMANJE Ljudmila Berdon, 42; Josip Coretti. 16; Mario Coretti, 44; Valentin Faion, 163; Emilija Giuliani. 119. Ivan Giuliani, 136; Stanislav Co retti. 115; Just Pettirosso. 57; Danijela Gardelli. 17. 8. JEZERO Marija Ciacchi, 10. 9 DOMJO Giovanni Battista Arangio 76; Josip Berdon. 123; Viktor Coretti, 137; Marija Coslovi, 63; Francesco Giacomin, 70; Mario Marsich. 165; Maria Luisa Pizzulin. 42; Mario Stanič, 63. 10. DRAGA Marija Kapun. 2; Olga Poles 31; Marcel Valecic. 3; Luka Umek 16; »“gročana 14: Vladimir Abrami. 21; Mario Ber-netic. 10; Scipione Bernetič, 33; Alojz Racman. 31; Amalija Fonda, 27; Angel Graccogna, 8; Karlo Graccogna, 24; Josip Graccogna 30; Rupert Graccogna. 29; Dušan Rasem. 4; Anton Pettirosso. 26: Albin Racman. 6; Ferdinand Racman. 5; S. Alma Visnjevec 17; Ivan Racman. 28; Alojz' Racman, 14; Avguštin Rapotec, 9; Anton Rasem. 18: Ladislav Raseni, 19; Milan Rasem. 34: Emo] Umek 16; Mario Vismevec. 25 12. KRMENKA doSi° Coffol. 177; Ivan Mahnič. 174; Lucija Pettirosso, 253; Marija i*r i 241 ’ Antonio Pizzulin, 173. 13. LUG Vincenc Chermaz, 26. 14. PESEK 5. BRIŠČKI Anton Milič. 10; Marija Brescia-ni, 18; Olga Ostrouska, 43. 6. SALEŽ Leonard Gherlani, 43; Emilia Gori, 4; Ivan Grilanc. 2; Simon Grilanc. 15; Bruno Gruden, 56; Emilija Milič, 27; Giuseppe Gruden, 25; Ivana Ostrouska, 12; Josip Ostruz-zi, 8; Josip Perčič, 43; Ivan Škrk, 51; Štefanija Germek. 61; Alojz Škrk. 33; Srečko Štolfa. 46; Sveto-zara Vodopivec. 44; Emilija Gruden, 57. 7. SAMATORCA Margherita Alberi, 24; Alberta Doglia. 9; Frančiška Gruden. 5 Stanislav Colja. 20; Josip Doglia 12; Marija Carli, 17; Viktor Gru den, 7; Aldo Pavesi. 31; Maksimi lijan Pipan, 2; Franc Zoli, 21; Emi lija Visintin, 22. 8. KOLUDROVICA Judita Hvale. 9; Marija Fabiani, 10; Lidija Škabar, 2; Albina Škrk, 7; Just Vodopivec, 4. 9. DEVINŠČINA Emilija Bogateč. 14; Srečko Orel, 6; Ladislav Pertot, 15; Miroslava Praselj, 9; Ivana Luska, 10. 10. BRIŠČE Anton Briščak. 3. MILJE 1. VINJAN Angel Bertocchi, 10; Olga Olenik, 15; Miroslav Svagelj, 4/a; Rafael Vatovec, 5. 2. ŠTRAMAR - ŽAVLJE UL. FLAVIA Orlando Bertocchi. štramar 11: Giustina Svevo, Žavl.je 93; Benita Smotlaek, U. Flavia 58; Marija RadalU. Ul. Flavia 46. 3. KOROŠCI Danilo Ciacchi, 25; Carlo Novel, 39; Giovanni Pecchiar. 44; Cirillo Sega. 80. 4. RABUJEZ Mario Coronica, 6; Danila Creva-tin, 8; Marija Marchesich, 12; Stanislav Crevatin. 7; Fortunato Pec-chiari, 64; Anna Perossa, 15. 5. HRVATINI Vittorio Cepak, 43; Antonio Perossa. 23. 6. BELOGLAV Maria Crevatin. 7; Vladimir EI-lero, 4; Mirko Hrovatin. 2; Angelo Samez. 114; Francesco Samez. 113; Federico Samez, 9; Lodovico Samez. 10. 7. OREH Nevio Ficšur. 152; Antonio Gom-bacci, 9; Mario Novel. 39; Maria Apollonio, 47; Silvestro Purger 3; Josič Smotlak, 11/a. 8 STARE MILJE Vittorio Bortolato. 5; Luigi Cam-pagnaro, 62/b; Walter Falzari, 28; Emilio Prodan, 58; Selvaggia Steno. 44. 9. FONTANELLA Luda Fa“- * Giacomo Tremtil, 4; Natale Tre- iT^rsK ?ecchin' 6' Bruno Millo, 19; Giuseppe Sche-riani. 20. 12. ČAMPORE Angelo Tonel. 7. 13. UL. COLARICH Cesira Scheriani. 91; Remigio Tuli. 80. 14. MILJE Vittorio Angelini. Sv. Rok 2; Giuseppe Bozich, Ul. Vivoda 3; E-lio Crevatin. Ul. Mulini 37; Luigi Cociancic. Ul. Mulini 77; Vito Co-darin. Rio Storto 19; Maria Buze-kan. Ul. Mulini 6; Stanislav Giacomini, Ul. Pieso 6; Mario Lenardon, Ul. Pisciolon 37; Renato Posega, Rio Storto 13; Giusepoe Giuliani, Sv. Andrej 9; Maria Bemich. Ul. Battisti 10; Guido Giovannini Ul. Fortezza 20; Angela Gregori, Far-nej 11. 15. PLAVJE Natalija Križman. 44. OBČINA REPENTABOR 1. COL Valentin Bizjak, 10; Alfonz Guštin, 12; Ema Pegan, 5; Lidija Gulič, 9; Josip Ravbar, 13. 2. REPEN Giovanna Doglia, 90; Amalija Guštin, 10; Emilio Puric, 15; Josipina Ša'kbar, 35; Sofia Ravbar, 30; Maria Luin, 45, Carlo Škabar, 23; E-milia Škabar, 15; Albina Škabar, 54. 3. FERNETIČI Antonija Guštin, 5; Ivan Kutin, OBČINA DEVIN-NABREŽINA 1. BAJTA Emil škerk, 9; Maria Geri, 1; Silvester Švara, 14. 2. PRAPROT Alojz Lupine, 11; Boris Škerk, 20; Maria Zorzi, 23. 3. ŠEMPOLAJ Elena Gruden, 42. 4. SLIVNO Giuseppe Carli, 8; Jolanda Furlan, 30; Helena Terčon, 22 5. VIŽOVLJE Guido Cosmina 5; Maria Colja. 3; Silvana Lah, 13. 6. MAVHINJE Stanislav Gruden, 47; Venceslav Leghissa, 15; Alojz Pernarčič, 4-Ludvik Pipan, 43; Ivan Terčon 42: Stanislav žužek, 35. 7. CEROVLJE toan Antonič, 34; Giuseppe Cala- "5: 27 S?fla Clarici- to; Josip Pahor, 16; Josip Terčon, 30. 8. SESLJAN Štefanija žužek, 20. 9 MEDJA VAS Giovanni Ferfoglia, 6; Mirko Le-ghissa, 15; Celestina Bottacin, 11-Danica Pahor. 12; Karlo Pernarčič, 21; Leopold Radetič, 10. 10. DEVIN Zoran Leghissa, 40; Karlo Legi-sa, l/a; Josip Legiša. 5. 11 PREČNIK Mario Škabar, 5. 12. NABREŽINA Melhior Caharija, 133; Celestin Pertot, 65; Dušan Radovič, 138/a; Mirko Radovič, 67; Erminija Skerk tolp Alberta 15LBOTAČ1- 38: Angela Fonda' 38' Josip Zeriali, 6. 16. KROGLE Mariia Crismani. 36; Marija Gro- Pazzl- 7; Edvard Ota, 5. 17. LAKOTIščE Emilija Mauri, 213. 18. FRANKOVEC Matilde Prinčič. 239. 19. ŽAVLJE Ivan Rakar. 193; Viktor Rakar. 193; Katarina Stepancich. 308. OBČINA ZGONIK 1. REPNIC Mario Batti. 3; Melhior Emili. 5; Alojz Grnden, 13; Jolanda Brescia-m-.21; Marija Vrabec. 28; Josip Milic, 39; Pavla Ravbar, 10; Av-guština Škabar. 32; Milan Stu-bel.i, 11. 2. ZAGRADEC Maksimilijan Doljak. 1; Dušan Milič. 2. 3. ZGONIK Angela Gruden, 27; Josipina Gruden. 15; Albina Milič. 4; Anton Milič. 1; Justina Milič, 1; Rosa Ida Budin, 34; Jovana Zaccaria, 30; Ma-riia Sh-k. n- Miroslav Žibon, 38. 4. GABROVEC GORIŠKI DNEVNIK NEDELJA, 11. JUNIJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.06 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 10.15 Poslušati PONEDELJEK, 12. JUNIJA TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 22.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade boste; 11.15 Mladinski oder: »Pi- poslušalce; 18.00 Umetnost, knjizev ščalka za na Luno*; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 - 15.45 Glasba po željah; 15.45 Radijska igra: «Dota»; 16.30 Glasba iz filmov in revij; 17.15 Popoldanski koncert; 19.00 Šport in glaisba; 20.00 šport; 20.45 Pratika; 22.00 Športni pregled; 22.10 Sodobna glasba; 22.30 Zabavna glasba. TRST 8.30 Kmetijska oddajai; 9.00 Glasba; 9.30 Maša; 10.30 Tržaški motivi; 12.15 Šport; 14.00 Okrogla miza o ... KOPER 7.30, 8.00, 12.30, 15.30, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.30 Glasbena oddaja; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.05 Glasba; 13.30 Glasba iz Romagne; 14.15 Glasbeni počitek; 15.40 Zabavna glasba; 16.45 Glasba po-žaljah; 17.00 »Varstvo okolja*; 17.20 Ansambel Borisa Franka; 17.30 Primorska poje 1972; 18.00 RoA nj,9'4! Špo'^,jh.i' New Yorka; 24.00 Prenos RL. gnscih; 20.00 Športna oddaja; 20.30 Prenos RL; 23.15 Plesna glasba; 24.00 Prenos RL. nost in prireditve; 18.30 Slavni solisti; 18.55 Glasbeni vrtiljak; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; 20.35 Slovenski razgledi: Naši kraji in ljudje v slovenski umetnosti - Pianist Aci Bertoncelj; Matija Bravničar: Osem komornih skladb - Slovenski ansam bli in zbori; 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran. 16.10 Glasba po željah. KOPER 7.30, 8.00, 10.00, 12.30, 14.00, 15.30, 16.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 9.10 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Glasbena oddaja; 15.40 Zabav na glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Naši zbori pojo; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Od popevke do po pevke; 17.40 Naši solisti in ansam bli; 20.00 Prenos RL; 23.15 Orkestri ponoči; 23.35 Veliki izvajalci: Godalni kvartet «Kohon» iz NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetij- NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.00 Hit parade; 14.00 Veselo popoldne; 16.20 Za vas mlade; 18.20 ska oddaja; 9.30 Maša; 10.45 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalna tri- buna; 19.10 Kulturna oddaja; 19.40 Plošče; 20.20 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30. 15.30, 18.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poro čila; 7.40 Pojejo A. Celentano in «Carpenters»; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Pio šče; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 »Alto gradimento*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.40 Vprašaj; 20.10 Odhod in prihod; 20.50 Supersonic; _ 22.10 «1 chitarranti* - zabavni po- del jo; 12.30 Ploščej ‘llS. Kvizi nedeljkov večer z Mariom in Pip-narobe; 13.35 »Alto gradimento*; P°m Santonastasom - režira Ro 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo berto D'Onofrio; 22.40 Emile Zo-se diletanti; 15.40 »Facile ascol- Ja„:v gospa* - radijsko gledate*; 17.30 Glasba in šport; 19.00 ^šce ** Firenc; 23.05 »Chiara «Colpo di sole*; 19.55 Šport; 20.20 Fontana* - italijanska folklorna Odhod in prihod; 21.00 Operna Sl35"3 Ital. balade; 13.20 Spored s P. Baudom; 14.00 Rakec; 14.30 Plošče; 16.00 »Giro dTtalia; 16.45 Glasbeni variete; 17.35 Popoldan z Mino; 19.00 Orkestri lahke glasbe; 19.30 Supersonic; 20.25 Radijska igra; 21.20 Jazz; 22.20 Odhod in prihod. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 18.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo Bob Dylan in ansambel »Nuovi Angeli*; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Mike v ne- glasba; 21.45 Šport; 23.05 Bvnopa lahko noč. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 13.00 Medigra; 13.50 Opera: • i r:i__ on m Dr.da TV kažipot; 15.40 Festival mla dih v Subotici - zabav glasb, oddaja; 16.50 Tekmovanja v spedd-wayu - prenos iz Preloga; 17.20 Mednarodni kajak in kanu slalom; 18.20 Nadaljevanje prenosa film; 23.10 Stari mojstri; Brata Janez in Jurij Šubic; 23.30 Po ročila. KOPRSKA BARVNA TV. 20.50 Tečaj francoščine; 21.15 Poročila; 21.30 »Manneringova* iz Preloga; liLOO^Strašne zarote^ film iz serije « Baron*; 22.20 Skr ” latno cesarsko mesto - dokumen- taren film o Kitajski. SREDA, 14. junija 18.55 Sebastijan in Mary Mor gane - serijski barvni film; 19.20 Obzornik; 19.35 Jazz na ekranu; barvni film; 20.30 Burleska; 21.00 Dnevnik; 21.30 Leteti - barvni film; 21.50 Bled 72 - misli ob robu festivala; 22.30 Športni pregled. KOPRSKA BARVNA TV. 20.45 »Osebnost* - risanka iz se- rije »Predniki*; 21.15 Srečanje pri 20.05 Na sedmi stezi; 20.30 Rezer zvezdah; 21.35 »Divjaško oko* -film. PONEDELJEK, 12. junija 18.45 Glasbeni ciciban: Razstava; 19.00 Risanka; 19.15 Obzornik; 19-30 Šest srečanj z Barker-jem - film: 19.55 Mozaik; 20.00 Maksimeter; 20.45 Kratek film; 21.00 Dnevnik; 21.30 M Pflegar: Romeo in Julija 70; 23.10 Diagonale; 24.00 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV. 21,00 Otroški kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 Glasbena oddaja: »Du-brovački trubadurji*; --- doku- mentaren film iz serije »Survival*. TOREK, 13. junija MM I. Bjelišev: Trmasta mu- viran čas; 21.00 Dnevnik; 21.30 I. Sekulič; Kronika vaškega pokopališča; 22.15 Po sledeh napredka; 23.05 Poročila; 23.10 Nogomet Belgija - ZRN - posnetek iz Antvverpna. KOPRSKA BARVNA TV. 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Po ročila; 21.30 »Civilizacija* doku mentaren film; 22.20 Glasbena od daja: Pomlad na istrski obali. ČETRTEK, 15. junija 18.50 Kuhinja pri violinskem ključu: Barok; 19.15 Obzornik; 19.30 Boj za obstanek - film; 20.00 Veličina in pokorščina; 21.00 Dnevnik; 1135 Četrtlmvt raaglsdi: Čr- na gora med včeraj in jutri; 22.25 Bos skozi pekel; 23.15 Hamlet - ruski balet; 23.55 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV. -----Nogomet - finale evropskega pokala; 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 Vojni zakon -film; 23.00 Tečaj francoščine. PETEK, 16. junija 18.25 1001 Problem; 19.15 Obzornik; 19.30 Obisk iz Italije: 19.45 Cesta in mi: Tehnika vožnje; 19.55 Ekonomsko izrazoslovje: Stabilizacija; 20.00 Mestece Peyton; 21.00 Dnevnik; 21.35 Do sončnega zahoda; 23.45 Pokal pevcev; 00.01 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV. 21.00 Otroški kotiček; 21.15 Pa ročila; 21.30 Pozabljena pristanišča - dokumentaren film; 21.45 I-stanbul film; 22.45 Glasbena oddaja (Diane Verga. Dave Leonard, Ray Anthony in njegov orkester). SOBOTA, 17. junija 18.35 Po domače s fanti na vasi; 19.05 Obzornik; 19.20 Disneyev svet; 20.15 Humoristična oddaja; 20.45 Kratek film; 21.00 Dnevnik; 20.30 Košarka Evropa ZDA; 23.00 Tekmeca - film; 23.50 Kažipot; 24.10 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV. --- Nogomet: zadnja tekma za evropski pokal; 20.45 Glasbena oddaja; 21.15 Poročila; 21.30 Košarka; Evropa • ZDA 33.00 Steklena hita - film. Odprta razstava umetniških del učencev slovenske nižje gimnazije Včeraj so v telovadnici slovenske srednje šole v Ulici Randac-cio v Gorici odprli razstavo slik in drugih likovnih stvaritev dijakov te šole. Razstavo je otvorila ravnateljica prof. Rožica Simčič Lojkova, ki je pozdravila prisotne predstavnike šolskih in političnih oblasti ter profesorje, dijake in njihove starše. Dejala je, da so razstavljena dela pristne umetnine u-čencev nižje gimnazije in stvar osebne interpretacije vsakega posameznega učenca. Njenim besedam se je zahvalil šolski skrbnik prof. Martuscelli, ki je poudaril, da je razstava lepo in skrbno urejena Med navzočimi zastopniki šolskih in političnih oblasti smo opazili še šolskega inšpektorja dr. Lebanija, didaktičnega ravnatelja dr. Brešana, občinskega odbornika za šolstvo Moiseja, pokrajinskega podpredsednika Waltritscha, ravnatelja Dijaškega doma Košuto, občinskega odbornika Paulina, občinsko svetovalko Brajnikovo, pokrajinsko svetovalko Ferletičevo, podpredsednika upramega sveta občinskih podjetij Bukovca. Razstava bo danes odprta od 10. do 12. ure, v prihodnjih dneh do četrtka pa ves dan. seveda vrsto problemov s svojimi učenci. Petejanova ima v svoji u-čilnici sedem otrok prvega in tri otroke drugega razreda, Rebec pa v svoji šest otrok tretjega, tri otroke četrtega in štiri učence petega razreda. Logično je, da pouk ni enak tistemu, kjer se lahko učitelj posveti v celem šolskem letu le enemu razredu. Zaradi tega je s strani šolskih oblasti pa tudi učiteljev, in prepričani smo, da bodo tudi starši s tem soglašali, padla zamisel, da bi v prihodnje jameljsko šolo povezali z ono v Dolu, kjer je položaj podoben. V Dolu imajo eno učno moč, ki ima štiri otroke v prvem in sedem otrok v drugem razredu, druga učiteljica pa poučuje v svoji učilnici dva otroka četrtega in šest otrok petega razreda; v Dolu ni nobenega učenca za tretji razred. Predlog šolskih oblasti je, da bi imeli za otroke Dola in Jamelj praktično eno samo šolo z dvema šolskima poslojema. V Jamljah naj bi bila n.pr. dva popolna razreda, v Dolu pa trije. Otroke bi vozili enega v rdug kraj s šolskim avtobusom. Naši učenci bi s tem samo pridobili, kajti bili bi celo leto le v svojem razredu, učiteljem bi bilo delo lažje, zaposlitev bi lahko našla še ena učna moč. Doberdobska občinska uprava je že pričela s praktičnim reševanjem tega vprašanja. To zimo so zaprosili prosvetno ministrstvo za prispevek za popravilo šolskega poslopja v Dolu. Ker pa v Rimu ni bilo več denarja na razpolago, je doberdob. občina zaprosila za tozadevni prispevek deželno upravo, to na podlagi prav letos izglasovanega zakona štev. 5, ki daje občinam podpore za šolske gradnje. Za ureditev šolskega poslopja Dolu je doberdobska občinska uprava zaprosila deželo prispevek 11 mil. 600.000 lir. S tem denarjem so nameravali popraviti celotao streho, urediti v šoli centralno o grevanje, popraviti notranjost stavbe, v njenem prvem nadstropju urediti poleg sedanje še eno manjšo učilnico (odpravili bi neke sedanje pritiklinske prostore) ter u-rediti okolje šolskega poslopja. Deželna uprava je bila do prošnje občinske uprave zelo radodarna in konec aprila, torej nekaj dni pred državnimi volitvami, je doberdobski občini nakazala prav tako kot številnim drugim občinam v deželi (.tudi števerjanska in goriška sta nekaj dobili za potrebe slovenskih šol) 10.000.000 lir za popravilo orne njenega šolskega poslopja. S tem denarjem, ki je le za las manjši od zahtevanega, bodo uredili šolsko poslopje. Šolska prireditev v Ulici Croce Včeraj zjutraj so imeli otroci, ki obiskujejo slovensko osnoviK šolo v Ulici Croce, zaključno letno prireditev. V pritlični dvoranici so s petjem, deklamacijami in raznimi prizorčki nastopili fantje dekleta iz vseh petih razredov Prireditvi so prisostvovali številni starši in tudi nekateri drugi vzgojitelji ter otroci slovenskega vrtca, ki je nastanjen v isti stavbi. Istočasno je bila v šoli prireje na razstava risb in ročnih del, ki je zelo zanimiva, saj pokaže vse kar so se slovenski otroci naučili v letu dni. Razstava bo odprta danes in jutri. UHUUE VESTI NA OSMI STRANI Manjka seveda šolski avtobus. Občinska uprava ima možnost dobiti od prosvetnega ministrstva po šolskem patronatu potrebni denar za nakup šolskega avtobusa, prevozne stroške pa bi lahko potem sko ro v celoti krila deželna uprava. Tudi tu je birokratska procedura precej dolga in tudi to bi lahko občinska uprava v Doberdobu dobila čez leto dni, tako da Di ta šolsi avtobus (ki bi potem lahko služil za celo vrsto drugih prevozov šolskega značaja) bil na razpolago pred pričetkom šolskega leta 1973-74 Ko smo se o teh stvareh pogovarjali z učiteljema, se je jamelj-ska otročad podila po šolskem dvo rišču. Bili smo pri njih prav v času odmora. Za konec našega o biska smo jih fotografirali, tako da se bodo vsi »videli v časopisu*. m. w. še izpopolnili. V spomin jim je podaril nekaj slovenskih knjig. Po zaključku so se tečajniki odpeljali v Ljeso, kjer so se ob zakuski razživeli in počastili prvo uspešno srečanje s slovenskim književnim jezikom. Ko smo vprašali Iris Battaino, kaj sodi o tečaju in kako se je znašla med slušatelji, je po vedala, da je bila njena prva izkušnja nadvse dragocena in da si je pomagala tudi z učbeniki, ki jih je za to priložnost sestavila skupno z Živo Gruden. Tečajniki so pripadali različnim družbenim slo jem; največ je bilo študentov, nekaj šolnikov in uradnikov, vmes pa so bile tudi prodajalke in delavci. Po večini stanujejo v beneških vaseh, nekaj Furlanov pa je prihajalo tudi iz Čedada. Zanimivo je, da je ta tečaj v malem pokazal, da je mogoče v nekdaj umetno zastrupljenem okolju ustvariti pristne človeške odnose, če obstaja želja po medsebojnem spoznavanju. Pred pričetkom tečaja so nekateri nasprotniki te pobude skušali ustvarjati težave prirediteljem (po stavili so celo pogoj, da bš morali poleg slovenščine poučevati še nemščino). Toda s trdno voljo, ki jo je podžigal vpis vedno večjega števila ljudi, je društvo «Ivan Trinko* uspešno izpeljalo zastavljeno nalogo. »Toda ta tečaj je bila samo priprava na druge tečaje, ki jih bo mo prirejali v prihodnje*, nam j* povedal Predan. »Obogatili smo _ se izkušnjami, ki nam bodo Prl®!e zelo prav. Pokazali pa smo, « obstaja v Benečiji volja po nč« nju slovenščine, to se pravi ros."-rinega jezika tamkajšnjih prebivalcev, kar bodo morali upošteva tudi odgovorni dejavniki. V skla®* z njihovo deklarirano postopnost]" v zadovoljevanju jezikovnih pW*jf bo potrebno uvajati pouk slovenščine tudi v šole, kakor so to da* na izbiro za prihodnje leto. Mi Pn‘ čakujemo, da bodo vsaj v n**4' torih srednjih šolah omogočili našim otrokom delni pouk v maternem jeziku*. Izidor Predan je bil ob zakJjP^ ku tečaja očitno zadovoljen. Šolske vest; V Sovodnjah bo zaključna Pf^'~ ditev otrok, ki obiskujejo slw*“ sko osnovno šolo, v torek, 13- J'®\ ja ob 10. uri zjutraj na šds»*® dvorišču. Otroci in učiteljstvo v*’ bijo starše, da prisostvujejo tej Pn' reditvi. , V slovenske občinske otroške vi* ce v Gorici (Ulica Croce, U*1? Randaccio, Ulica Ponte del^Torii“ ne) se bo vpisovanje pričelo }“• junija in bo trajalo do 28. junijm Starši naj prinesejo ob vpisu s se’ boj rojstni list otroka. V Podpori sta se poročila ORNELLA ŽGAVEC in ALOJZ JURETIČ Nevesti in ženinu, članu in zvestemu sodelavcu, želi mnogo sreče p.d. »Briški grič*. V Števerjanu sta se poročila BRANKA KOREN in VILKO FRANDOLIČ P. d. tBriški grič* želi svoji tajnici in njenemu soprogu, odborniku p.d. »Jezero* iz Doberdoba. obilo sreče v skupnem življenju. iiiiiiiiiiiinnimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiimiiiiimmiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiliiiiii V OKVIRU c PRAZNIKA ŠPARGLJEV* Nocoj na odru v Štandrežu veseloigra «Razbiti vrč» v Uprizorila j*o bo dramska družina «0. Zupančič* Prihodnjo soboto nastop društva «Standrež» v nedeljo pa koncert pevskih zborov Kino Tržič V okviru današnjega praznika špargljev bo nocoj v Štandrežu na sporedu nastop dramske družine društva «Oton Župančič*. Prikazali bodo veseloigro »Raztibi vrč* v režiji Iztoka Jereba. V nocojšnjem sporedu je tudi recital, W ga prav tako priredijo člani prosvetnega društva »Oton Župančič* Z «Razbitim vrčem* so Štandrež-ci nastopili prejšnji teden dvakrat v Prosvetni dvorani v Gorici in prejšnjo sredo v prosvetni dvorani v Doberdobu. Prepričani smo, da oodo nocoj Štandrežci svoje igralce lepo sprejeli. Prav tako smo prepričani, da bo agilno vodstvo tega prosvetnega društva z igro nastopilo še kje drugje v naših vaseh. Obiskovalcem nocojšnje prireditve bo na razpolago bogato založen bife z dobro jedačo in pijačami. Na razpolago bo tudi srečolov. «Praznik špargljev* se je pričel sinoči. Nadaljeval se bo ko nec tedna V soboto bo na sporedu nastop dramske skupine društva «štandrež», ki bo prikazala veseloigro »Hodi de Bodi ali dve vedri vode* v režiji Aleksija Pregar-ca, v nedeljo zvečer pa bo na spo redu nastop pevskih zborov iz Go riške, Tržaške in iz Slovenije. Praznovanje v Podgori Partizansko slavje v Podgori se bo nadaljevalo še danes ir, jutri. Danes popoldne ob 18. uri bo na sporedu tekmovanje v briškoli Zmagovalci bodo prejeli lepi’ dobitke. Ves čas bo deloval tudi srečolov, kjer je tudi še mnogo lepih nagrad. Za tiste, ki se -adi sprehajajo in kaj popijejo bo na razpolago še vedno dobro založen bifž z jedačo in pijačo. Izplačilo pokojnin v Doberdobu Poštni urad v Doberdobu bo izplačal pokojnine INPS po sledečem redu: skupina «SO» 13. junija, skupina «10» 14. junija, skupina «1R-SR» (kmetovalci) 15. junija. Vsem upokojencem priporočajo, da upoštevajo navedeni vrstni red meriški film Dežurna cvetličarna v Otroci pred šole v Jauiljuu Iz guriškega matičnega tirada V tednu od 4. do 10. junija je bilo na goriški občini vpisanih 5 porok in 9 oklicev; dne 9. in 10. junija je bilo vpisanih 9 rojstev in 3 smrti. POROKE: uradnica Vanda Vida in mehanik Fraincesco Curci; go spodinja Soma Gravner in trgovec Antonio Petterin; delavka Sonia Žigon in kmet Luigi Visintin; uradnica Anna Viezzoli in uradnik Ro berto Furlan; uradnica Marialuisa Pizzucchini in uradnik Pierangelo DAlto. OKLICI; gospodinja Rosa Simeone in delavec Amedeo Pezzella; gospodinja Lucia Graziano in delavec Lucio Sassano; delavka Lucia Mi-cheli in delavec Mario Melandri; delavka Giuseppa Marzullo in delavec Tommaso Amoruso; gospodinja Maria Fornasir in trgovec Antonio Picaulin; delavka Luciana Cle-de in uradnik Giuseppe Poiana; profesorica Catuscia Orazzini in u-radnik Ettore Martini; telefonistka Rita Buttignon in uradnik Mario Viaintin; prodajalka Annabruna Ban-delli in delavec Vittorio Paolini. ROJSTVA: Enrico Cabas, Fede-rica Cabas, Sabrina Martinuč, En-za Santangelo, Roberto Maguolo, Andrea Gerolin, Raffaela Ceschia, Stefano Favero, Lara Piromi. SMRTT: gospodinja 79-letna Anna Anversa, upokojenec 79-letni lo d n :co Cotič, delavec 30 letni Gioi gio Pacori. Prispevki Mali oglasi Gorica VERDI ob 15.30-22.00: «All'onorev°*|j piacciono le donne*. L. Buzzanca , L. Stander; barvni film, mladim P 18. letom prepovedan. h0 CORSO ob 15.15-22.00: «Per amore " catturato una spia russa*. K. glas in M. Jobert; barvni MODERNISSIMO ob 15.00-22.00: sindacalista*. I. Biagini in L 0 zanca. Barvni film. — CENTRALE ob 15.30-21.30: da e 1’avvoltoio*, P. Lee l*wr*D^ in O. De Santis; barvni VITTORIA ob 15.30-22.00: maledetta domenica*. P. ^ G. Jackson: barvni film, mladim ™ 18. letom prepovedan. ,. ser««”!! AZZURRO ob 15.00 : »D se..., Kle»jt», T. Aumont in P. CapP0^ barvni film. . ^ EXCELSIOR ob 14.00: «H bracoo . lento della legge*. G. barvni film. PRINCIPE ob 15.00: «L’elefante^b. cano», dokumentarni film v o®1 ^t\ SAN MICHELE ob 14.00: «Fuj5Lt*l-pianeta delle scimmie*. B-ban; barvni film. Nova Gorica SOČA (N. Gorica): »Naši rojak^ °b te., ib. ";dSid SVOBODA: »človek zakona*, aU 9(j^ barvni film — ob 16.30, 18.30 ® ,u>, RENČE: «Groza v ženskem 1*'.^ go, španski barvni film — ob 17. a. DESKLE: »Pozabljeni revolveras • ^ meriški barvni film — ob !"■ uoi-ŠEMPAS: «Mož, katerega je teZ' ^ )6. ti*, ameriški barvni film — in 20 ^pgo KANAL: »Jastreb iz Kastilije*- $ ski barvni film - ob 18- “j parV’ PRVAC1NA: «Bojišče», ameriški ni film — ob 16. in 20. Dežurna lekarna v ®or*jejurP* Danes ves dan in ponoči ie .. 10, lekarna Tavasani, Korzo ba tel 25-76. G°rlC,arte . Flor8* Danes je odprta cvetličarna di Londero, Ul. XXIV. maja <■ Dežurna lekarna v Danes ves dan in ponoči je ^ 5*-Utama dr. Rismondo, Ulica tel. 72-701. DEŽURNI ZDRAVNIKI Gorica, Sovodnje, števen^ fj Dr. RODOLFO GENOVESb. tebenefratelli 5. tel. 2902. V» Dr. GIUSEPPE FRANDO^1 Borsi 10, tel. 3703. Krniin In okolic* Ajitd5** Dr. LIVIO GALOPIN, Ul-zio, Krmin, tel. 6142. ■................. Slovensko planinsko društva priredi 25. junija izlet * vr9ta^ Drežnica — Ravne — Finska . pr» pogorje Uršič. Odhod z las .r#j. '' voznimi sredstvi ob 5. uri « jjjet junija bo družinski avtobusm^ Ljubljano - Kropo -Bled - Pokljuko (če odpad« p#* bodo izletniki krenili na Urn , Drage). Pojasnila in VP1S° gglt* sedežu SPD, Gorica. Ulica tel. 24-95. v okuj, SPD v Gorici bo priredilo- $ i delovanja jamarske skupine-junija merilni tečaj. V počastitev spomina P?^ ^ dreja Budala daruje družina 15.000 lir za kulturni dom v J* fi' NA PRODAJ v Gorici. "*„po *, pem kraju, moderno, jv - fe!c‘ •-ovanje z majhno kuhi™ U ati na 80 092 od 20. do A ULTURA leviti REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV SLOVENIJE V ZAGORJU Slovenska mlada grla Nastopilo je 35 zborov, med njimi štirje primorski in naš «Kraški slavček» iz Nabrežine V Zagorju ob Savi je bila od 26. do 28. prejšnjega meseca revija mladinskih pevskih zborov Slovenije. Poleg zborov iz Zagorja in bližnjega Hrastnika ter Trbovelj je nastopilo še 35 zborov, med temi eden iz zamejstva. S Primorske se je prijavilo pet zborov: otroška zbora osnovnih šol jz Komna in Solkana, mladinska zbora osnovnih šol «Milojke Štrukelj* iz Nove Gorice in Sežane ter metanj mladinski zbor gimnazije iz Kopra. žal ni nastopil mladinski zbor iz Sežane. Odsotnost tega zbora je bila toliko bolj občutna, ker bi se Po dosežkih, ki smo jih spoznali na reviji v Komnu meseca apri-ia, gotovo vključil med najboljše mladinske zbore, kar nam je še bolj potrdila primerjava s posa- Naši bestsellerji Lestvico sestavlja Tržaška knjigama na podlagi ugotovitev o prodaji slovenskih knjig * Trstu in Gorici. Rubrika sama ima namen nakazovati o-ktise in kulturne potrebe zamejskih Slovencev, obenem pa bo tehko marsikomu pomagala pri izbiri knjige. 1. S. Rutar — Zgodovina Tolminskega 2. Zadravec — Zgodovina slovenskega slovstva 6, 7 Pogačnik — Zgodovina slovenskega slovstva 8 3. Pisani svet W. Disneya 4. Prvi kuhar sveta — Pellaprat (moderna francoska in mednarodna kuharska u-metnost) 3. Življenje v naravi 6. Poesie e Integrali (bibliofilska izdaja) 7. Harold C. Shonberg — Veliki pianisti "'•Kvimi dobrimi zbori v Zagorju. Po »vaji skrbni tehnični pripravi lepem, ubranem petju, po pri-*tno doživetih interpretacijah, ki *° » svojo prisrčnostjo in toplino Učinkovito vplivale na poslušalca, * vzbudil pozornost pri strokovni ^itiki kakor pri poslušalcih otro- zbor osnovne šole iz Solkana W vodstvom Cirila Siliča. Ker *mo o tem zboru že dvakrat spre-*°vcsrili ob njegovih nastopih na ^•dhodnih revijah, naj le ome-da je dirigent upošteval bdpombe in nasvete spremljajoče r£misije jn dosegel popolnejšo *”°Pnjo dognanosti v interpretacij-fketn pogledu. Pripomnili bi, da * bila klavirska spremljava mal-preglasna in se tudi v dina- ”J*čnem tanjšanju ni popolnoma •"vala z zborom, čeprav je kom-r^dneje delovala kakor na revi-v Desklah in Kopru. Prisrčnosti ni manjkalo otroške-*boru osnovne šole iz Komna pd vodstvom Marijana Plazarja, * da se je nekoliko čutila utruje- malih pevcev, med katerimi Posamezniki na trenutke pomočili rahlo intonančno drsenje. 5lČ°r pa je ohranil interpretacij-?*. kvalitete, kakršne smo ugo-vv'b že na revijah v Komnu in vp°f>ru I gotovo bi prišlo še do jple skladnosti s spremljavo, če bi moral pevovodja sam igrati ^rinonike in obenem dirigirati: Pfemljava sama pa je bila smi-n° zastavljena. Sprememba klime in pritisk ob Vranju oblakov sta občutno vpli-(J?® na mladinski pevski zbor j^hovne šole »Milojke Štrukelj* iz Gorice, ki je pod vodstvom jG'''re Abolnarjeve tako na revi-" v Desklah kakor v Kopru po- kazal višjo raven v interpretacij-skem pogledu, v nazomejšem izrazu in prepričljivosti. Intonacij-ska nestabilnost v sopranih ni dopuščala dirigentki razmaha in sproščenosti v oblikovanju, kakršno smo lahko spoznali na omenjenih nastopih. Mešani zbor koprske gimnazije je dosegel več, kakor smo pričakovali. Pesmi, ki si jih je izbral — Lajovčeva «Kiša» in Srebotnja-kova »Pesem* — so z ozirom na glasovne zmogljivosti in na pevsko — tehnično še v nedovoljni meri doseženo izoblikovanost zlasti v moškem delu zbora, dokaj zahtevne in za sorazmerno kratko dobo delovanja zbora celo prezahtevne. Na glasovnem področju naj zbor pri bodočem delu posveti vso skrb, ker se bo tako bolj usposobljen lahko učinkoviteje naravnal v svet poustvarjalnega snovanje in nazornega umetniškega izražanja, čeprav smo zaznali napredek od zadnje revije v Desklah, vendar je to premalo: zbor ima po svojem glasovnem materialu in po svojem kulturnem nivoju znatne možnosti za nadaljnji razvoj — če bo vzdržal v stremljenju in krepki volji, kakršno je pokazal prav v zadnjih tednih priprav. Zbor vodi Mirko Slosar. Nastopil je tudi otroški zbor »Kraški slavček* iz Nabrežine pxxl vodstvom Sergeja Radoviča. Ta se sicer ne more še meriti z boljšimi zbori, vendar mi, ki spremljamo v tem delu slovenskega kulturnega prostora razvoj zborovskega petja, lahko potrdimo, da je zbor od zadnjega nastopa v Kulturnem domu v Trstu v mesecu marcu letos po zvoku in sorazmerno ubranejšem petju precej napredoval. Če bo dirigent še nadalje posvečal pozornost glasovni izobrazbi, bo na rastoči usposobljenosti lahko razvil večje možnosti pri oblikovanju fraz in dosegel učinkovitejše dinamično razlikovanje ter se iz okvira več ali manj statičnega podajanja doko-pal do občutene, otroško pristne interpretacije. Dosedanja pot in razvoj nas navajata na sklep, da je dirigent zbor že p»ripeljal do tiste stopnje, ko mu bo potrebna krepkejša glasovno izoblikovana osnova za nadaljnje odpiranje pogledov na oblikovalnem področju. Naj poleg teh omehim še' nekaj pomembnejših drugih zborov iz ostalih predelov Slovenije. Med zbori na sobotnem dopoldanskem nastopu se je po čisti intonaciji in lepem zvoku odlikoval mladinski zbor osnovne šole iz Žirov pod vodstvom Slobodana Poljanška, ki je mladim pevcem na-dahnil pristno muzikalno občutje. Skrbno pripravljeni so bili nekateri na popoldanskem nastopu, a v interpretaciiskem pogledu manj dognani: otroški zbor šole »Miha Pintar-Toledo* iz Velenja, mladinski iz Mengša, iz Šentjerneja in Mirne ter fantovski pevski zbor Rudarskega šolskega centra iz Velenja, ki ima sveže glasove, le-ti pa čakajo še na svojo pravo tehnično obdelavo, da bi zbor soč-neje zazvenel in ubral bolj občutene interpretacije. Precej dela bo treba posvetiti zboru iz Zgornje Radgone, da bi se gWovno razvil in dosegel čistejšo in‘ona-cijo in se v plastičnejšem oblikovanju fraze ter v smiselni gradnji približal globljim poustvarjalnim izvorom: slednje velja v večji ali manjši meri tudi za druge zbore, prav posebno pa še za tiste, ki so svoje delo pretežno osredotočili na oblikovanje glasu in s pretiranim usmerjanjem «v glavo* tako rekoč zamenjali pristno otroško ali mladostno barvo z nena-naravno «zrelim» zvokom, včasih do neprimerne jakosti, kar ustvarja vtis, da je to samo sebi namen, kajti na drugi strani je zanemarjeno muzikalno interpre-tacijsko področje ali se skuša šibkosti v slednjem nadomestiti 8 prvim, kar pa nujno vodi v maniro in površnost. Tako se kljub trudu in vloženemu naporu ni mogel približati zaznavnejšemu muziciranju zbor osnovne šole v Kamnici pri Mariboru. Poleg odsotnosti prave barve ni bilo fraziranja, šepala je ritmična plat, intonacija labilna. Popolnoma odklonilen pa je pristop zborovodje Jožeta Leskovarja, ki je pri zboru osnovne šole »Franjo Vrunč* iz Slovenj Gradca v svoji pretirani, gotovo dobronamerni a zmotni vnemi, šel tako daleč, da je prišlo do deformiranja vokalov, do popolnoma mlademu človeku odtujenega, zamolklega tona, ki niti s pesmimi »Ej topla pomlad*, niti z narodno »N mau č’ riez jdzaro*, najmanj pa s «Pesmijo o svobodi* nima kaj prida opraviti — da naj bo v prvi vrsti izraz pomladanske topline, v drugi iskrenost čustvovanja, v tretji r>a hrepenenje in blesteče občutje svobode... Muzikalna plat, je ostala ob strani, prizadevanja v smislu spreminjanja barve, pridobivanja jakosti in na višini so šla za tem, da se zbor približa zvoku odraslih, «zxe-lejšemu* zvoku. Toda zakaj? Ali ima smisel natezati take malčke, kakor so bili v prvi vrsti, na tak nepriroden zvok, ki ne izzveni pristno in mladostno sveže. Ali ne čutimo prave draži in lepote, prisrčnosti in topline v pristni mladostni glasovni svežini? Ali smo se vprašali, koliko škode prizadenemo lahko s pretiravanjem mladim grlom v njihovem razvoju in koliko zamujamo pri estetsko muzikalni vzgoji, ko na ta način prehajamo v maniro in artizem? O drugem delu revije bomo poročali prihodnjič. Ivan Silič Kraška hiša v Divači — umetniška fotografija Jožeta Kološe .........................................................................n«..,.,.,,......,,,,.,........,,,,.,,..........umu,.. OR RAZSTA VI NJEGOVIH^ FOTOGRAFSKIH^ REPRODUKCIJ V KOPRV_ Lepote naše slovenske zemlje skozi objektiv Jožeta Kološe Ilustracije, turistični prospektiumetnostni vodiči, razglednice, reklama in seveda v vsem toliko umetniške duše Stara polemika o tem, ali je fotografski posnetek umetnost ali ne, je že mimo. Res je, da ostajajo posamezniki, na srečo redki posamezniki, še na stališču, da je dobra a-li slaba fotografija le «tehnični proizvod*, kjer da ima človek kaj malo besede, toda iz leta v leto je vedno več mednarodnih manifestacij, na katerih se kosajo najboljši fotografi. In kadar obiščemo kako takšno prireditev, nas mine sleherni dvom o tem, ali je lahko fotografija umetnost ali ne. Tudi v zadnjem času, ko so fotografska tehnična sredstva že skrajno izpopolnjena, je človekov delež v fotografiji tolikšen, da brez pretiravanja lahko rečemo, da je odločilen. In to je tako čudovito opazno na razstavi, ki smo jo te dni obiskali v veži koprske Študijske knjižnice, kjer se predstavlja javnosti znani slovenski fotograf-umetnik Jože Kološa. Pri tem JM, velja koj dodati, da v veži koprske študijske knjižnice Jože Kološa ni razobesil svojih umetniških fotografskih posnetkov, pač pa je tu razstava njegovih reprodukcij. O umetniških svojstvih Jožeta Kološa ne bomo govorili. To je izpričal že neštetokrat. 0 tem dokazujejo njegove zelo uspele razstave po Sloveniji, Jugoslaviji in tudi v našem mestu, saj je pred tremi leti bil eden izmed desetih slovenskih fotografov-umetnikov, ki so zastopali slovensko umetniško fotografijo na veliki razstavi v tržaški galeriji v palači Costanzi. Ob sedanji razstavi Jožeta Kološe v Kopru se bomo ustavili kot na manifestaciji njegove velike umetniške vrednosti, hkrati pa izredno široki razvejanosti njegovega dela in u-speha. Jože Kološa je s svojo tovrstno dejavnostjo začel že tam v prvih povojnih letih, saj zasledimo njegove prve reprodukcije v »Tovarišu* iz leta 1948, in sicer z vrsto fotografij z naslovom »Mlade sile za petletko*, v katerih nam Kološa s svojo kamero prikazuje jugoslovansko mladino na udarniškem delu. Nato mu moremo slediti v raznih publikacijah, celo modnih revijah, ilustracijah, turističnih vodičih in umetnostnih vodnikih, pa tudi v reklami in propagandi najrazličnejših artiklov modeme proizvodnje. Končno zasledimo tu še celo morje razglednic v barvah in čmo-belem, posameznosti in panoram vse od njegovega rodnega Prekmurja pa do našega morja. Začnimo z njegovimi reprodukcijami in posnetki raznih krajev in predelov Slovenije. Za Bohinjsko je- zero je vsak superlativ odveč, kajti bohinjski kot je zares čudovit. In vendar je na Kološevi fotografiji Bohinjsko jezero s svojo okolico menda še lepše kot v resnici. Gre za velik barvni posnetek, pred katerim bi človek stal ure in ure. Prav tako čudovit je neki posnetek ob Soči. nič slabši ni posnetek v barvah nekega naselja pod Učko. Zdi se nam, da gre za Iči-če. Omenili smo tu nekaj fotografskih posnetkov v barvah, ki jih je Kološa objavil v večjih koledarjih. Prav tako čudovite so reprodukcije Portoroža, Pohorja, objektov v Novi Gorici, da ne omenimo tipičnega mlina na čolnih, kakršne zasledimo na Muri. Ko nadaljujemo z naštevanjem teh njegovih rekli bi vrhunskih dosežkov, ne moremo mimo skupine gora, menda špiko-ve skupine, kot tudi ne mimo nekega zimskega motiva v gorah. In spet je tu tudi Sveti Janez v Bohinju, toda tokrat v izredni poli-kromiji jesenskega nastrojenja. Rekli smo, da je veliko Kološe-vih reprodukcij v razglednicah. So to tudi tehnično skromnejše razglednice v čmo-belem izpred več let. pa tudi najnovejše razglednice v barvah. In kadar imamo pred seboj dve polni mizi teh razglednic, opazimo, kako je slovenska zemlja čudovito lepa, posredno s tem pa se kaže tudi res umetniško oko avtorja teh razglednic, Jožeta Kološe. Prav tako lepe so njegove razglednice s cvetjem, pirhi in druge voščilnice. Reprodukcije njegovih del vidimo nadalje v turističnih vodičih in tudi tu je zapopadena skoraj vsa Slovenija, saj se najprej srečamo z njegovimi toplicami v Moravcih, nato pa sledimo lepotam turistične Slovenije vse do morja. Njegove reprodukcije imamo nadalje v u-metniških publikacijah, na primer v publikaciji, ki jo je izdala koprska baletna šola, v publikacijah, ki jih izdaja portoroška «Forma viva*. njegove slike najdemo v publikaciji «Kultumi in NOB spomeniki v Prekmurju*. Sicer pa je Kološa svojemu Prekmurju posvetil poseben oddelek in tu nam z njemu svojsko umetnostjo prikazuje značilnosti tega skrajnega severovzhodnega dela Slovenije tam ob Muri, na meji med Jugoslavijo in Avstrijo ter Madžarsko. Prikazuje nam še preostale slamnate strehe prekmurskih domačij, vzbuja nam zimsko nastroje-nje, ko skupina žensk gazi po snegu po ozki stezi med visokimi jag-nedi, prikazuje nam motive ob Mu- ri, močvirje in trsje, pa pokošeno žitno polje s kopicami žita, nadalje je tu mlin in svet ob Muri, lepo je prikazan tudi Plečnikov zvonik v Bogojini, v več verzijah pa vidimo še preostalo prekmursko obri: lončarstvo. Z enako zavzetostjo in ljubeznijo se Kološa loteva naših obmorskih krajev, oziroma njihovih značilnosti. Zato vidimo tu koprsko Pretorsko palačo, piransko »benečan-ko», to je tisto lepo okra-rdeče barve hišo na piranskem glavnem trgu, pred katero se vsakdo rad u-stavi, tu so tudi posnetki hrasto- veljskih fresk itd. itd. Kaj vse bi morali še našteti, saj je Kološeva kamera na delu že ves povojni čas. Zato je uspehov na pretek, preveč za priložnostni članek. In vendar ne moremo mimo še enega dela, ki je na tej razstavi le nakazano: mislimo na ilustracije za Svetinovo «Ukano» ter ilustracije za še ne izšlo delo istega pisatelja «Poezija upora*. Sedanja razstava je zares lep dokaz umetniške ravni, hkrati pa tudi dokaz njegove dovzetnosti m pridnosti. Franc Udovič DR. GALA ALEKSANDER • PETER Partizanski zdravnik Spomini ustanovitelja primorske partizanske bolnišnice «Pavla> Založba Partizanska knjiga nam je lansko leto posredovala spomine partizanskega zdravnika dr. Francija Derganca, zdaj pa je izdala še drugo podobno knjigo. Gre za spomine partizanskega zdravnika dr. Aleksandra Gale, ki so ga notranjski in primorski partizani poznali kot dr. Petra. Ob dejstvu, da je bilo o partizanski saniteti doslej še vse premalo napisanega in da bi spomini nekdanjih partizanskih zdravnikov in drugih delavcev v partizanskih bolnicah predstavljali izredno dragoceno gradivo, moramo novo knjigo spominov, ki jih je napisal Aleksander Gala in ki so izšli pod naslovom Partizanski zdravnik, toliko bolj pozdraviti na slovenskem knjižnem trgu. Aleksander Gala je bil mlad zdravnik, stažist v ljubljanski bolnišnici, ko je maja 1942 odšel v partizane. Bil je dodeljen partizanskim enotam na Notranjskem in je leto dni prebil z raznimi enotami v Loški dolini in v Loškem potoku. Bil je ves čas s partizani in je zdravil ranjene borce, pomagal tudi prebivalstvu in občutil vso trdoto partizanskega življenja. Kot sanitetni referent Loškega odreda je skrbel za sanitetne postaje, za majhne partizanske bolnišnice in sodeloval pri ustanovitvi več takih bolnišnic pod Snežnikom. Potem je bil poslan na Primorsko, kjer je doživel tudi kapitulacijo Italije. Bil je ustanovitelj partizanske bolnice, ki jo poznamo pod imenom Pavla, organiziral je najrazličnejše sanitetne tečaje ter slednjič na Primorskem tudi dočakal osvoboditev. O svojem burnem partizanskem življenju in številnih doživetjih v partizanskih enotah in skritih partizanskih bolnišnicah, je dr. Gala napisal obširno knjigo. Bere se kot napet roman, pa čeprav je vseskozi dokumentarna in pripoveduje predvsem o doživetjih avtorja. Ker je pisec knjige iz neposredne bližine spremljal delo partizanske sanitete, katero je pomagal soustvarjati, je knjiga dragocen prispevek ne samo k zgodovini osvobodilnega boja temveč k zgodovini partizanskega zdravstva. Dr. Gala je nazorno prikazal, kako se je partizanska saniteta razvila iz naj-skromnejših razmer v dobro organizirano zdravstveno službo, ki je bila sposobna reševati življenje številnim ranjencem in tudi bolnikom, obenem pa pripravljena pomagati civilnemu prebivalstvu, zlasti na Primorskem. Dr. Gala preprosto in iskreno opisuje svoja doživetja ter se spominja številnih ljudi s katerimi je prišel v stik kot partizanski borec in še posebno kot zdravnik. Kot tak je lahko sodoživ-ljal trpljenje ranjenih, izčrpanih in bolnih partizanskih borcev, katerim večkrat s skromnimi sredstvi, ki jih je imel na razpolago, ni mogel uspešno pomagati. Avtorjevo pripovedovanje preveva torej spomin na partizanske borce m njihovo trpljenje, preveva pa tudi odkritost in iskrenost tti ideja humanosti, ki je dr. Ga'o vodila skozi življenje v partizanih. Knjiga Partizanski zdravnik pomeni dragoceno pričevanje o našem osvobodilnem boju. posebno se pričevanje o partizanski saniteti na Notranjskem in na Primorskem. Sl. Ru. PRfcJKLI SMO PESNIŠKI UST 7 - Edelman Ju-rinčič. Založila Lipja — Kopjer in Založništvo tržaškega tiska, Trst. (Edelman Jurinčič se je rodil v Borštu na Koprskem 20. januarja 1952. Osnovno šolo je končal v Marezigah, srednjo strokovno v Ljubljani, od tedaj živi v Kopru. Po pioklicu je zidar, sedaj pa služi vojaški rok. Svoje pjesmi je objavljal v Mladih pjotih, Kapljal), v reviji Prostor in čas, prozo pa v Mladini.) ZNAMENJE, 3. Izdaja Mohorjeva družba v Celju. (Iz vsebine: Vekoslav Grmič - Pogledi klasikov marksizma na religijo, dr. Esad čimič — Religija-ateizem-vzgoja, Vladimir Trhlar - V revizijo lastnega verovanja, Pavle Bratina — Razpotja slovenskega kristjana danes. 1 SODOBNOST, 6. Državna založba Slovenije — ustanovitelj Republiška konferenca SZDL. (Iz vsebine: Rok Arih — Karantanec, A-leš Lokar — Razvoj Slovencev kot sistem, J. Boris Žabkar — Poskus o slovenskem narodu. Anketa Sodobnosti XIII — Problemi slovenske glasbe, Pavle Merku -Knjiga o Ivanu Vogriču.) TEORIJA IN PRAKSA. 4. Izdaja fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo univerze v Ljubljani. (Iz vsebine: Franc Urevc — Stabilizacija gospodarstva in zamrznitev cen, Adolf Bibič — Položaj politične znanosti na Slovenskem, Okrogla miza: Dileme o vlogi subjektivnih sil v družbenem razvoju.) PROBLEMI, 109. Literatura. ...........................................................„„„„„.... iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM GRETA PEČNIK V MESTNI GALERIJI - PIRAN V vrhu slovenskih naivnih slikarjev Petdeset olj zadnjih štirih let, od katerih jih je dve tretjini prvič prikazanih v javnosti Greta Pečnik Pred štirimi leti, v maju 1968 smo si lahko v prostorih Mestne galerije v Piranu ogledali prvo samostojno razstavo del Grete Pečnik. Nekateri so bili ob tem precej skeptični, nekateri celo nenaklonjeni, kar je razumljivo, saj do takrat njenih del še nismo mogli """II............................................IIIIM1IM.........■■■•■■■■■............................................................................................................................................................limilll.............................................................iiiiiiii........................mnniminu stoletja. Skupin* kmečkih upornikov i značilnim orožjem KORISTNA POBUDA TUDI ZA NAŠE ŠOLARJE Kaj vem o kmečkih uporih Sklenili smo, da tudi v našem dnevniku objavimo povabilo, ki so ga učenci osnovne šole v Vidmu ob Ščavnici naslovili na svoje vrstnike vseh slovenskih šol za dostojno proslavo 400-letnice Gubčevega kmečkega upora. Naravno je, da se morejo v to pobudo vključiti tudi slovenski šolski otroci v slovenskem zamejstvu, ne samo zaradi enotnosti našega kulturnega prostora, temveč tudi zato, ker je vprašanje, če bo v okviru zamejskega šolstva prišlo do kakšne podobne pobude. Seveda velja to povabilo v prvi vrsti slovenskim šolnikom, da vplivajo na učence, da se lotijo sestavljanja spisov na temo »Kaj vem o kmečkih uporih*, da jih pri tem spodbujajo in jim tudi dajejo ustrezne napotke. Zdi se nam, da je čas počitnic za to najbolj primeren, saj lahko prav v tem času otroci združijo koristno s prijetnim Pismo šolskih otrok iz Vidma ob Ščavnici z naslovom »Ostanimo zvesti revolucionarnemu izro- čilu* se glasi: tNešteto akcij potrjuje, da hočejo tudi mladi in najmlajši nadaljevati izročilo naše revolucije. Najmlajše spodbuja k temu revija 'Kurirček’, ki je nastala khra-te s pohodom kurirčkove pošte, v kateri so vselej še prispevki Cicibana, Pionirskega lista in Pionirja. Zgodilo se je celo to, da je bilo napisanih toliko prispevkov, da je bilo potrebno izdati posebno knjižico. Tak primer je bil tudi v Vidmu ob Ščavnici, kjer se je leta 1968 začela Kurirčkova pošta. Čeprav je videmska knjižica iz leta 1971 po obsegu skromna, so prispevki zanjo zbrani tako smotrno, da povezu jejo izročilo narodnoosvobodilnega boja z izročilom kmečkih uporov, nadalje oktobrske revolucije, ki je izzvala upore tudi v Sloveniji, med drugimi vojaški upor v Radgoni, in končno z izročilom španske re volucije, v kateri so sodelovali tudi Slovenci. Po vsem tem je razumljiva od- ločitev učencev 7. razreda videmske šole, da pozovejo svoje sovrstnike na drugih osnovnih šolah, naj v počastitev 400-letnice Gubčevega upora utrdijo in poglobijo znanje zgodovine kmečkih puntov. Predelali bi snov iz prispevka prof. dr. Boga Grafenauerja v knjižici 'Od kmečkih uporov do slovenske državnosti', ki jo je izdala založba Obzorja v Mariboru, in prispevka prof. dr. Jožeta Koropca, ki bo kmalu izšel v mariborskem 'Časopisu za zgodovino in narodopisje'. Nato bi napisali spis: Kaj vem o kmečkih uporih in poslali enega ali največ dva najbolje ocenjena na na-šlov: Zgodovinski krožek, Osnovna šola Videm ob Ščavnici, 69244 Videm ob Ščavnici najkasneje do 30. januarja 1973. Posebno komisija bo nato pregledala vse spise, izbrala najboljše in povabila njihove pisce k ustnemu tekmovanju, ki bo ob 1. maju 1973 v sklopu vroslave 400-letnice Gubčevega upora.* - Kmečka idil« videti v primernem ambientu. Tisti, ki so stvari poznali bolje, so bili prepričani v uspeh. V katalogu je bilo zapisano, da bodo njena dela zagotovo opažena, kljub veliki kvantiteti in visoki kvaliteti jugoslovanskega naivnega slikarstva. Danes lahko trdimo, da je Greta s svojim delom dokazala, da ni samo dosegla temveč celo presegla vsa pričakovanja. S svojo prizadevnostjo, neposrednostjo ter s svojim slikarskim talentom je ustvarila dela, ki jo uvrščajo v sam vrh slovenskih naivnih slikarjev. Ker vemo, da so slovenski samorastniki zelo cenjeni v sklopu jugoslovanskih in svetovnih naivnih slikarjev, je vrednost prizadevanj Grede Pečnik toliko bolj pomembna. Od naše prve razstave je Greta razstavljala že v nekaterih pomembnih kulturnih centrih doma in na tujem. Povsod je bila zelo ugodno sprejeta. Poglejmo kaj so zapisali kritiki: »Slike Grete Pečnik imajo v nas neposredno bodočnost. Tako nesporno izvirne so, da v nas o-stanejo prisotne. Mislim, da je vzrok za to slikarkina značilna likovna metafora, s katero gradi predstavo edinstvene mitološke folklore. Vendar pa še vnaprej ostaja odprto vprašanje: Zakaj nam prav ona vzbuja večje zanimanje kot drugi? V prvi vrsti gre za neverjetno bogastvo domišljije, ki prevzema slikarkine predstave Vsako njeno delo je klic v deželo slikovitosti, v svet ritualiziranih sujetov, kjer vladajo sanje in namišljeno življenje. V njenih predstavah vsak predmet postane resničen, vsak dogodek pomemben Človek, ki spremlja slikarkino pustolovščino, stapa iz zgodovinskega in lastnega časa in prodira v čudežni izvenzgodovinski čas mita in ljudske tradicije. Vendar pa v vseh teh nejasnih in namišljenih prostorih v slikah Grete Pečnik odseva njen svet, svet, ki v njenem pojmovanju življenja dejansko obstaja. Njeni navdihi izvirajo iz osebnih kriz. srečanj, odkritij in ekstaz; sama pa jih izraža v simboličnih pripovedih; v plesih, hiromantiji, tajnih sporazumih. Rezultat tega so izvirne transcendence človekove usode, njegovega suženjstva in njegovih svobod. Način, kako Greta Pečnik ubeži» tz objektivne resničnosti, jasno odkriva njeno intimno resničnost. Njena domišljija in njen temperament živita in težita nenehno k novim slikam: včasih je to samospoznanje lastnega bistva kot v ^Avtoportretu», včasih pa prikaz osvobajanja podzavesti, ki v sliki sproža valove erotične frenezije. če brez pridržkov sprejmemo dejstvo ,da so Gretine slike odraz njene duševnosti, potem se pred nami zvrstijo prizori spominov, ki jih ni bilo moč pozabiti. Od tod evokativni karakter njenega slikarstva.» To je zapisal v katalog prof. Vladimir Malekovič, umetnostni zgodovinar iz Zagreba ob njeni letošnji samostojni razstavi v Trebnjem. Ob lanskoletni samostojni razstavi Pečnikove v Kranju je Andrej Pavlovec, direktor muzeja med drugim zapisal »Veliko časa posveča odstranjevanju tehničnih nespretnosti, kar daje njenim slikam prav prisrčen izraz, izraz, kakršnega smo navajeni pri slikarjih naivcih, ki s hotenim prizadevanjem po rokodelski popolnosti skušajo likovno zamisel privesti do popolnosti. Svojo veliko željo po pri-povednostj stopnjuje Greta Pečnik z značilno motiviko, kjer je strogost in vernost motivu, kolikor ji ga uspe zadeti, ena izmed vrednosti, ki je ne smemo zanemariti. Morda nekaj več kot desetletni slikarski staž, če ga smemo tako imenovati, je s to novo razstavo potrjen in slikarka nas prepriča tudi o napredku. Rahlo šegavi pripovedni ton njenih slik jo izdvaja iz ožine vsak-danjega okolja in jo vrašča v telo našega tako mnogoobrazne-Oa naivnega slikarstva.» Velik napredek je ob tej drugi razstavi v Kranju ugotovil tudi ravnatelj Gorenjskega muzeja Cene Avguštin, ki je posebej poudaril: *...da se je njen opazovalni dar razrasel v pravo pripoved-nost in, da ji je treba priznati izvirno domiselnost. Fabula, nabrekla od sproščene fantazije in slikarkine osebne prizadetosti, ki se pri svojem razpletu spreminja v pravo razsodišče dobrega in zlega v prikazani človekovi aktivnosti.* Tržaški kritik Milko Bambič je ob razstavi v galeriji Cartesius v Trstu zapisal: »do se s temi slikami postavlja Pečnikova ob že znano trojico slovenskih «naivcev», ki daleč stran od sleherne šole ustvarjajo lasten način in lasten svet. Pečnikova bogati tovrstno slikarstvo z močneje izraženo žensko čustvenostjo in pravo opojne lepot nosijo zasnov... Med poslednjimi deli najdemo resnično kakovostne podobe, kjer ne glede na izraznost postaja bolj hoteno kakor nujnostno naivna, prihaja do veljave pravljično bohotna ustvarjalna domišljija, te prav gotovo v svojem načinu slikanja zelo nadarjene likovnice, ki je pravi mojster v snovanju folklorno razvejane oblikovnosti in pestrosti uporabljene barvne lestvice, s katero razveseljuje še tako razvajeno oko.* Znani tržaški slikar Lojze Spacal pa je dejal: «Zame je Greta Pečnik najbolj avtentična naivna slikarka, kar jih poznam, zakaj njeno ustvarjalno delo ne pripada nikakršni šoli ali vzorom francoskih umetnikov, kat to velja za hrvaška naivce. S svojo pristnostjo ponazarja razvitost naše kulture, a hkrati tudi pravljični svet, ki' diha iz njenih del. Njena velika prednost pred ostalimi je v tem, da jo komercialnost ni povlekla v svoj objem.* Greta Pečnik se je prav tako u-veljavila na skupinskih razstavah. Izbrana je bila v skupino, ki je lansko leto predstavila jugoslovansko naivno slikarstvo v Kanadi in bila deležna pohvalnih ocen. V o-kviru dogovora o kulturnem sodelovanju prav sedaj razstavlja s skupino desetih slovenskih samorastnikov na Poljskem. Na sedanji razstavi v Piranu je razstavljenih 50 olj, večina na platnu pa tudi na steklu in lesonitu. Nastala so v zadnjih štirih letih. Dela zadnjih dveh let. to se pravi dve tretjim del, so privič prikazane v javnosti. Obisk razstave in mnenje obiskovalcev je dobro, sedaj pričakujemo še strokovne ocene. Z »vlakom prijateljstva« v SR Makedonijo Zapiski in vtisi s tradicionalnega vsakoletnega množičnega izleta Primorskega dnevnika Zakaj «v!ak prijateljstva* Ko smo se odločali o letošnjem tradicionalnem izletu «Primorskega dnevnika*, je med dvema možno-stima prevladala Makedonija. Odveč bi bilo navajati razloge za to odločitev. Z makedonskimi brati smo v zadnjem času navezali precej intenzivne stike, izmenjali smo si že nekaj gostovanj folklornih skupin in pevskih zborov, pa tudi na predstavniški ravni je bilo že nekaj srečanj. Spomnim naj samo na lansko v Skopju, kjer sta se mudili delegaciji SKGZ in SPZ skupno z zboroma iz Doline in s Proseka-Kontovela. Toda taka srečanja so le prva, neposredno spoznavanje dežele in ljudi pa druga, poglobljena faza medsebojnih odnosov, ki mora nujno slediti prvi, tako rekoč uradni. Prav zato smo našo karavano tudi poimenovali »Vlak prijateljstva*, hoteč s tem še posebej poudariti, da za razliko od skoraj vseh prejšnjih 12 izletov, predstavlja ta izlet nekaj več kot le turistično potovanje po svetu, da predstavlja prijateljsko potovanje k rodnim bratom na skrajni jug tiste večnarodnostne skupnosti, na katero smo eni in drugi navezani, kot je čebelji roj navezan na svojo matico. Sedaj ko je Izlet za nami, ko lahko umirjeno in po pozabljenih manjših nevšečnostih, ki jih tako množično potovanje prinaša, ocenimo njegov potek, si smemo mirne vesti in brez vsakega pretiravanja in samohvale priznati, da je bil naš »vlak prijateljstva* s svojimi 350 udeleženci, lepo in zanimivo doživetje in topla manifestacija bratske povezanosti. O tem nas prepričujejo tudi malone soglasne ugotovitve in izjave izletnikov samih in mnenje mnogih, da je bil izlet med najlepšimi, če ne celo najlepši med vsemi, kar smo jih doslej priredili. Z godbo in cvetjem Skopje nas je pričakalo v soncu, čeprav vremenske napovedi niso bile najugodnejše. Utrujenost po dolgem nočnem potovanju z običajno zamudo, je splahnela v trenutku, ko se je vlak ustavil na peronu še vedno na pol porušene postaje, ki bo taka ostala kot spomenik strašnega potresa tudi potem, ko bodo zgradili novo na povsem drugem delu mesta. Kazalca na njeni veliki stenski uri, ustavljena ob 5.17 zjutraj, bosta še naprej nema priča rasti novega mesta. S perona so se oglasih zvoki mestne godbe, k vagonom so pristopila dekleta v na- | rodnih nošah in izstopajočim pripenjala na prsi živo rdeče nageljne. Kdo ne bi te priložnosti izkoristil za objem lepe makedonske mladenke, ožarjene v prijaznem nasmehu? Primorska kri ni zatajila... Ob zvokih pozdravne koračnice, sredi smeha in vzklikov skoraj ni bilo mogoče slišati zdravice, ki jo je našim predstavnikom izrekal podpredsednik mestne konference SZDL tov. Zdravkovski. Pa saj tudi ni bilo potrebno, njegovo in drugih predstavnikov skopskega mesta zdravico je bilo čutiti v srcih, v vzdušju, ki so ga ustvarili v tem prvem kontaktu in ki nas je potem obdajalo ves čas našega bivanja v Skopju in v Makedoniji. In kako neprisiljeno je bilo vse to, ves ta sprejem, vsa ta sicer organizirana pa vendar južnjaško spontana odprtost, ki smo je potem bili deležni bodisi v stikih z vodilnimi predstavniki o-blasti, bodisi s preprostimi ljudmi, in s katero sta nas v prvi vrsti obdajala naša stalna spremljevalca in organizatorja Ljupčo Stojanovski, tajnik mestne turistične zveze, in Pande Popovski, eden najuglednejših časnikarjev skopske RTV, sicer pa umetnostni zgodovinar in član vodstva turistične zveze Jugoslavije pa seveda še vsi drugi spremljevalci in vodiči, ki so nam bili dodeljeni. Po širokih bulvarjih Zaradi zamude ob prihodu je bilo treba dopoldanski program ogleda mesta nekoliko skrčiti. Iz »vlaka prijateljstva* smo se preselili v karavano «avtobusov prijateljstva*, osem po številu, in po širokih bulvarjih obvozili mesto, ki se s svojimi satelitskimi, toda že sedaj skoraj povsem avtonomnimi naselji, razteza na dolžini blizu 27 km. S teh širokih dvosmernih cestnih pasov s cvetličnimi gredami po sredini in sredi moderno zasnovane urbanizacije po načrtih slavnega japonskega urbanista Kenzo Tangeja, je skoraj nemogoče zaobjeti vso razsežnost in strukturo novega Skopja. Med velikimi palačami, grajenimi na principu antisizmičnosti, so prostrani vrtovi in parki. Centra v klasičnem smislu starih evrop-akih mest praktično ni, kar daje na prvi pogled videz neurejenosti, toliko bolj, ker je skoraj na vsakem koraku v gradnji nekaj novega. Ko pa se povzpneš na Vodno, hrib nad mestom, in gledaš s terase istoimenskega hotela na mesto, se prvotni vtis neurejenosti umakne povsem jasnim konturam novega Skopja. Iz vodoravne perspektive dozdevna raztresenost zadobi iz ptičje perspektive svojo urejeno strnjenost, ožje središče oblikujejo visoke stolpnice in modeme palače najrazličnejših arhitektonskih zasnov, in nanj, na to središče namreč, ki pa se vendarle razteza na dolžini nekaj kilometrov, se navezujejo satelitska naselja s svojimi hiškami in modernimi, okusno grajenimi vilami, zakopanimi v bujne vrtove in nasade sadnega in okrasnega drevja. V daljavi, tam kjer se izgublja Vardar, ki ujet v reguliran tok deli mesto na dvoje, pa se dvigajo tovarniški dimniki industrij- skega področja z drugo največjo in še ne v celoti dograjeno železarno v Evropi, z orjaško cementarno in drugimi obrati kovinske in predelovalne industrije. Starega, predpotresnega Skopja, tako rekoč ni več. Pač, ostala je mogočna trdnjava Kale nad njim, Kuršumli han, ostalo je nekaj zgodovinskih spomenikov, monastirov in bolj ali manj poškodovanih džamij in poleg določenega odstotka starih obnovljenih hiš, še manjši zaščiteni del «čaršije» bolj kot zanimivost in orientalska privlačnost za evropske turiste. Pa še en vtis iz Skopja, ki ga ne gre prezreti. Čeprav je mesto v gradnji, čeprav se vanj steka dan za dnem reka novih prebivalcev s podeželja, je vendarle presenetljivo čisto. Sicer pa je čistoča značilna tudi za druga manjša podeželska mesta in celo za vasi, skozi katere smo se vozili. Skratka, Skopje in Makedonija na splošno sta se nam predstavila v povsem novi, drugačni luči od starega balkanskega zaostalega juga. 25 let lastne državnosti jima je dalo novo podobo in vplivi tujih okupacij v preteklosti se vse bolj umikajo modemi današnjosti ali pa se zlivajo v sintezo starega in novega, pri čemer je povsem naravno, da gre ta sinteza postopno na škodo starega. Panorama z Vodna Bežnemu dopoldanskemu ogledu mesta z nekaterimi obveznimi etapami (za večino znamenitosti ni bilo časa, saj jih je v samem Skopju okrog 100) je sledilo razmeščanje po hotelih. Vsem žal ni bilo dano, da bi stanovali v samem središču mesta v hotelih Skopje in Turist. Eni so morali v 10 km oddaljeni hotel «Bellevue» v smeri letališča, meni kot vodiču avtobusa št. 3 je bil dodeljen hotel Vodno, 7 km iz mestnega središča na istoimenskem hribu in ko se bom še kdaj vračal v glavno mesto Makedonije, si bom za bivališče znova izbral ta čudoviti panoramski kraj kakih 400 m nad mestom, s katerega je prekrasen pogled na mesto zlasti ponoči, ko mu blesk električnih luči daje podobo balkanskega Pariza, če je nočni pogled na Na skopski postaji so nas pričakali z godbo., Predsednik - znanstvenik Sprejema sta bila pravzaprav dva, najprej pri prof. Hristovu in dan kasneje pri predsedniku republiške konference SZDL Makedonije Bošku Stankovskem. S predsednikom mestne konference SZDL prof. Hristovom sem se že srečal v istih prostorih ob lanskem obisku delegacij SKGZ in SPZ. Gospod nekaj čez srednja leta, sivih las toda mladostnega izgleda, prijazno, očetovsko dobrodušno nasmejan, sprejema svoje goste z nenavadno domačnostjo. Protokol mu ni všeč in pogovor steče kar tako. brez uradnih nagovorov. Ti pridejo šele potem, ko se atmosfera do kraja sprosti ob makedonskih slaščičarskih specialitetah, ob krožnikih z »leblebijami*, našim lešnikom ali osušenemu grahu podobnimi sa- za vsako narodno pridobitev potreben boj najbolj zavestnega narodovega dela. Zaradi tega občuduje naša prizadevanja in našo sposobnost, da znamo kljub idejni in strankarski razcepljenosti v ključnih vprašanjih nastopati enotno, ocenjuje to kot nekaj, kar je za življenje vsake manjšine odločujočega pomena. V nadaljnjo izmenjavo informacij posežejo še drugi vodilni funkcionarji mesta, časnikarji in prisotni kulturni delavci. Poklonjeno panoramsko sliko Trsta s Kontovelske-ga vrha — akvarel našega dr. Hlavatyja, sprejme predsednik Hristov s posebno hvaležnostjo. Krasila bo njegovo pisarno, kot drag spomin na naš obisk. Beseda o manjšinah Obisk pri predsedniku republiške konference SZDL Stankov- ,..in dekleta v narodnih nošah «o nam poklanjala nageljčke Trst z Opčin mikaven, je pogled z Vodna na Skopje naravnost očarljiv. Sicer pa je bilo na Vodnem očarljivega še kaj drugega, na primer natakarica in njena hčerka. Vsem sta se prikupili in ko smo se od njiju poslavljali, je bilo za marsikoga slovo težko. Toda naj me nihče ne razume napačno, enostavno smo postali prijatelji. Popoldan je bil namenjen obisku samostana sv. Pantelejmuna v vasi Nareži nekoliko izpod našega hotela na Vodnem z znamenitimi freskami, katerih najpomembnejša »Objokovanje Kristusa* je bila razstavljena tudi v Parizu. Samostan je iz XII. stoletja, zadnji menihi pa so v njem živeli še do nedavna. Človek mora dobesedno ostrmeti pred to podobo, pred naturalističnim in obenem poduhovljenim izrazom o-brazov, pred slogom, pred trpežnost-jo barv. še je nekaj časa za vrček piva v karakteristični restavraciji, potem pa hitro v mesto, kjer je bil za desetčlansko delegacijo našega »vlaka prijateljstva* najavljen sprejem pri predsedniku mestne konference Socialistične zveze Makedonije prof. dr. Aleksandru Hristovu. deži, ob osvežilni pijači, kajti čeprav je večer, je v Skopju precej toplo. Ko prof. dr. Hristov, univerzitetni profesor in predstojnik fakultete za zgodovino, govori v pojoči makedonščini, se poslušalcu že v nekaj strnjenih toda povezanih stavkih začenja odpirati srce makedonskega rodoljuba, temeljitega poznavalca težke zgodovine tega naroda in prepričanega pristaša jugoslovanske poti v socializem. Našo stvarnost, stvarnost zamejskih Slovencev v Italiji, pozna zelo dobro in povezuje jo z usodo egejskih in parmskih Makedoncev v Grčiji in v Bolgariji. V Grčiji je makedonski živelj žrtev grozotnega genocida. Pokolu Markosovih partizanov je sledilo množično izseljevanje na otoke. Danes je že težko govoriti o strnjeni naseljenosti makedonske manjšine. Grški živelj na njenem področju je že v večini. V Bolgariji je makedonska narodna zavest še živa, a je zadušena v velikobolgarski nestrpnosti, ki ne priznava makedonskega naroda. Prof. Hristov se zaveda, da je i Skupina avlobusa št. 3 pred hotelom na Vodnem - - 4 skem, na programu naslednjega dne, je prav tako topel in prisrčen, čeprav drugače zastavljen. Predsednik Stankovski je dinamičen, postaven mož srednjih let, predstavnik partizanske generacije. Njegov pozdrav, ki ne more mimo ugotovitve bratskih čustev in vezi med našimi narodi, preide kmalu v strnjen prikaz današnje makedonske stvarnosti, h gospodarski problematiki, k izgradnji Skopja. In ko se razgovor nevezano sprosti, stopijo v ospredje vprašanja albanske in turške manjšine v Makedoniji in Jugoslaviji na splošno. Nobenih skrivanj ali prikrivanj, trezna, objektivna analiza nam razgrne vzroke nekaterih negativnih pojavov v albanski narodni skupnosti in odgovornosti zanje. Razgovor o vojnih letih bolgarske, nemške in italijanske okupacije Makedonije oživi spomine na slovenske partizane, ki so se borih v Makedoniji. Mnogi med njimi, celo v večini, so bili naši primorski fantje. Stankovski se jih dobro spominja. Z željo, naj bo naša karavana prijateljstva po Makedoniji čim bolj prijetna, da bi si ogledali čim več in se sami seznanili z delom in življenjem makedonskih ljudi, z njihovimi problemi in težavami in z izmenjavo spominskih daril, se je obisk zaključil in ko smo odhajali iz modeme zračne palače drzne arhitekturne konstrukcije, v kateri je tudi sedež CK KP Makedonije in drugih republiških forumov, smo bili potrjeni v našem spoznanju, da vodilni makedonski ljudje mnogo vedo o nas. Eden od njihovih predstavnikov je na sprejemu pri Stankovskem v šah dostavil: »Mi navadno zelo dobro vemo, kaj se dogaja pri drugih, pri sosedu, bolj malo pa o tem, kar se_ dogaja v naši hiši.* Bila je šala, morda pa tudi avtokritika V soteski Tresk« Drugi dan našega bivanj«, le vedno v Skopju, je bil tudi mimo uradnega sprejema na republiški SZDL, zelo intenziven, za nekatere izletnike morda še preveč natrpan z ogledi in doživetji. Dopoldanskemu ogledu nekaterih mestnih zanimivosti je [»poldne sledil avtobusni izlet v Matko, vzdolž slikovite doline deroče reke Treske v njeno sotesko mimo jeza za elektrarno in umetnega jezera do zgodovinsko pomembnega mo-nastira Sv. Andreja, ki ga je v letu 1389 zgradil Andrijaš, brat kraljeviča Marka. Do monastira in ploščadi ob njem se pride po stezi, vsekani v živo skalo ob samem robu umetnega jezera. Soteska je divja, kakor je divja in polna brzic reka Treska, na kateri so vsako leto mednarodna tekmovanja v kajakih. Sicer pa je dolina poleg športnega centra v bližnjem Saraju pravi nedeljski raj za Skopjane. Vanjo se prihajajo svežit. ribiči pa tešit svojo ribiško strast. Plesi in pesmi Na povraiKu iz Matke so nam naši gostitelji pripravili folklorni koncert v Saraju. Nastopil je amaterski ansambel »Orce Nikolov*, ki pa je na ravni najboljših profesionalnih skupin. Pred dnevi je bil gost maršala Tita na isti prireditvi, na kateri je nastopil tudi naš harmonikarski ansambel »Miramar*, sicer pa je gostoval že izven Jugoslavije na raznih festivalih in tekmovanjih. Mladi plesalci iz delavskih vrst so zaplesali več makedonskih plesov z zavidanja vredno tehniko in eleganco, predstavili pa so se tudi pevci z narodnimi pesmimi. Največ odobravanj je požela Vaška Bijeva, znana radijska in televizijska pevka, ki se je šele pred dnevi vrnila z daljšega potovanja po Avstraliji, Kanadi in ZDA, kjer je s svojimi nastopi ogrevala srca izseljenih makedonskih rojakov. Kajpada ni treba posebej poudarjati, da je ogrela tudi naše ljudi s svojim melodioz-nim glasom in plesnim ritmom, s katerim spremlja svoje izvajanje. Marsikdo (toda žene naj jim tega nikar ne zamerijo) si je za spomin shranil njeno shko s posvetilom. Sicer pa je Vaška Bijeva pela tudi že v našem Kulturnem domu in nikjer ni rečeno, da je skupno z ansamblom «Orce Nikolov* ne bomo še kdaj slišali pri nas. V pogovorih je bil namreč navržen predlog, da bi ansambel prišel k nam v goste ob kakšni primerni priložnosti, mogoče v okviru naše Kraške ohce-ti. Željo po takem gostovanju je izrekel tudi predsednik ansambla Mitre Markovski, ki je pred samim koncertom izrekel prisrčno dobrodošlico našim izletnikom. tem svojim ogledom počel, ni povsem dognano, resnica pa je, da je dobil popoldne, ko smo se vrnili v naš hotel, hud napad kolike. Treba je bilo poklicati zdravnika. Čeprav je Vodno oddaljeno vsaj 5 km od civilne bolnišnice, je bil avto Rdečega križa z zdravnico v 10 minutah že pri hotelu. Po prvem pregledu je Jože moral na podrobnejši pregled v bolnišnico. No, na srečo zadeva le ni bila tako huda, kot se je zdelo na prvi pogled in našega junaka so pod večer že odslovili s priporočilom, naj se boij pazi in drži vsaj dva dni dieto. Naslednje jutro, ko smo se vozili proti Titovemu Velesu, je Jože v avtobusu že krepko prepeval partizanske pesmi in seveda tudi popolnoma pozabil na težave prejšnjega dne in na oporoko Jože mi tega zapisa gotovo ne bo zameril, kakor mi gotovo ne bo zameril moje jezice v Tetovem, ko je v veleblagovnici mimo kupoval e-majlirano skledo, medtem ko smo ga v avtobusu vsi čakali v strahu, da je spet kakšno nakuhal. Sicer pa, če je že v Ohridu kupil meso, da ga bo nesel v Trst, je seveda potreboval tudi skledo. Pa še nekaj. V zvezi z Jožetovo koliko in bolnišnico sem dolžan izreči pohvalo in priznanje gospodu Viktorju za izkazano požrtvovalnost in naj mi oprosti, če tega nisem storil že prej. No, s to resno-zabavno zgodbico se poslavljamo od Skopja in odha jamo na pot po Makedoniji. Središče odpora Lepa asfaltna cesta nas vodi proti jugu in po dobrih 50 km se nam na naši desni odpre pogled na Titov Veles. Pod cesto teče motni Vardar in onkraj reke se razprostira mesto v amfiteatralnem loku na pobočju griča. Pogled nanj je slikovit. Potnik lahko že od daleč opazi, da je v mestu in njegovi okolici precej novih industrijskiii objektov, med njimi topilnica cinka in svinca, kovinske tovarne, tovarna porcelana in druge. Ko pa se pelje skozenj, ga spremljajo modema poslopja in stare hiše v značilnem orientalskem slogu, časa za postanek žal ni, toda vredno si je zapomniti, da se naselje Veles o-menja že v letu 216 pred našo ero pod imenom Vjlasora, Turki pa so ga imenovali Kuprili. Oboje pomeni mesto ob mostu. Tako v. času turških vpadov kot fašistične zasedbe v zadnji vojni je bil Titov Veles središče makedonskega osvobodilnega odpora. V njem se je rodil in leta 1943 umrl makedonski narodni heroj Kočo Racin, po katerem nosi ime znano kulturno društvo, ki je že gostovalo v Trstu in katerega potres leta 518. Potem je še životarilo do XIV. stoletja. Doslej je izkopan le del mesta, katerega o-brisi niti niso še do kraja ugotovljeni, čeprav je sedanje področje izkopavanj ograjeno in zaščiteno. Izkopana je že obsežna arena, razna stebrišča in nekaj večjih palač z vidnimi ostanki mozaikov, kopalnic. Stobi je cilj neprestanih ekskurzij šolskih otrok in prav v času našega prihoda je mlada učiteljica v makedonščini pojasnjevala malčkom pomen posameznih izkopanin in zgodovino mesta. Prisluhnil sem njeni razlagi in opazoval otroke, kako so pozorno in radovednih oči sledili njenemu pripovedovanju. Ko je končala se je nanjo iz otroških ust usula ploha vprašanj in vsem je potrpežljivo tešila znanja željno radovednost. V časih stare Jugoslavije so v šoli poučevali v srbohrvaščini in v času vojne so bolgarski fašistični okupatorji uvedli v temu ustrezno večji. Danes Je Ma kedonija največji proizvajalec vin v Jugoslaviji. V Kavadarcih so nam s ponosom razkazali ogromno vin sko klet, ki pošlje letno na trg! ' 24 milijonov litrov bele in c »božje kapljice*. Oskrbuje se » odstotno iz svojih državnih vino0 dov in okrog 45 odstotkov iz zase nih vinogradov. V kleti, ki je s raj vsa pod zemljo in ki je v n nehnem razmahu, so vsakemu naših izletnikov poklonih po cem tinko bele »smederevke* ali cm * »kavadarca*. posebno žejnim P tudi dve ah tri s pogojem seveci . da so jih spili v kleti. Izven klet v obcestnem motelu pa je v10® di naprodaj po 600 dinarjev n»’-kar je praktično zastonj, saj prav enakega prodajajo v noi in restavracijah po 2000 din. Srečanje z znancem Že v Stobiju je našo pozorno®* pritegnil avto s tržaško regis Plesi Si.^ambla »Orce Nikolov« v Saraju šole kot obvezni jezik bolgarščino. «Danes je drugače, mi je prijamo pojasnila prikupna mlada učiteljica, danes smo svobodni in se lahko učimo v jeziku, ki ga ljudje govorijo doma.* V vinorodnem raju Nadaljnja pot je bila prvotno programirana drugače. Voditi bi nas morala po asfaltni cesti na desr.o od glavne smeri Skopje-Solun naravnost proti Prilepu in Bitoli, toda avtobusno podjetje, ki nas je prevažalo s popolnoma novimi avtobusi in ki ima svoj sedež v Ka-vadarcih, nas je hotelo posebej pogostiti. Nič zato, če je bilo treba Srečanje s tržaškim rojakom geologom Borisom Rebulo (na sredi) Kavadarcih Jožetove prigode Med mojimi sopotniki v avtobusu št. 3 je bilo več Dolinčanov in ljudi z Brega, prijetnih in zabavnih družabnikov, ki so s svojimi dovtipi in komentarji zabavali ves avtobus. K nekaterim od njih se bom še povrnil, toda Jožetovo zgodbo moram povedati kar sedaj, ker tudi časovno spada v ta del našega izleta. Jože je malce samosvoj možak, ki se kljub letom ni ustrašil dolge in naporne poti. Tistega »usodnega* dopoldneva se je ločil od družbe, češ da si bo že sam ogledal mesto. Kaj je med zbor bo v septembru nastopil tudi v Gorici na mednarodnem tekmovanju Seghizzi. Pot nas vodi dalje proti Grad-skemu, kjer se v njegovi bližini zliva v Vardar Cma reka prav tam, kjer so danes ruševine in izkopanine starega rimskega mesta Stobi, ki se prvič omenja že v letu 359 pred našim štetjem. Postanek je seveda obvezen tudi zaradi tega, ker je ob cesti dobro oskrbovan motel, žeja pa taka... Stobi je bilo rimljansko vojaško središče in znano tržišče ter pomembno prometno vozlišče. Cvetoče mesto je verjetno uničil silovit prevoziti nekaj kilometrov precej slabe makadamske ce»te (novo asfaltno pravkar gradijo), poplačalo nas je bogato rodovitno Tikveško polje z nepreglednimi vinogradi ir. poplačalo nas je iskreno gostoljubje Kavadarčanov. Na levo in desno ob cesti, dokler seže oko. se širijo vinogradi po ravnini in gričih, ki obdajajo mestece. Naši izletniki, zlasti moji Dolinčani in Brežani, so jih kar požirali s pogledom in niso se mogli načuditi tolikšnemu bogastvu in plodnosti zemlje. Razsežnost vinogradov po vojni je znatno večja kot pred vojno in tudi pridelek je cijo. Pričakat nas je namreč P1^ šel naš tržaški rojak geolog . ris Rebula iz Rojana, ki ze leti živi v Kavadarcih, kjer Jjj kot inženir zaposlen v n in če pridete, ko bo zrelo, ®. boste pili tudi vi*. Malo nap je nekoliko postavil tudi ^ našega avtobusa, da je s v'.. som pokazal na troje otr0?Lv: ob cesti, ki so mahali v Pozd’ )rI1 «Moji so - je pojasnil " pte zadaj je moja hiša in tudi . so moje*. In potem mi je .P ji povedoval o sebi, o svoji dru ^ o svoji službi in zaslužku, o žavah in radosti življenja- . dotlej je bil bolj redkobeseden-^ tu dalje se je spremenil, kot ^ je prav čakal na to srečanj domom, ženo, otroci. v Voziii smo se mimo naša ® jagod in sadnih dreves, toba Vse je v bujni rasti. Neko ^ bilo tako. »Sedaj smo zgr elektrarne — je pojasnjeval fer Trajčo —, vodo iz u!?a d* jezer pa smo speljali na P° jih namakamo in da nam r arp trikrat, štirikrat več, kot so rodila prej. To je Titova zaS tajc0 on je naročil, da moramo narediti...* . Peljali smo se naprej in s ^ je pripekalo ob vetrobran, d a je pot tekel po telesu. Rc jgj nisem čutil, razmišljal sem ^ deželi in o plodnosti njene lje, pa o njenih ljudeh in P^Jnal no mi je bilo, da sem jo sP;ahu, tako, vso v rasti in rapji-vase verujočo in ponosno n» dobitve mlade svobode. Jože Kore11 todnftl (Nadaljevanje prdm ’ *iiic3 (Fotograf iJe^orea) Žerjal, Sergio Delmasso, Jože Pogled na dal rimskih Izkopanin v Stobiju V vinski kleti i kavadarcih nismo pili vode.« A PfSSrsEr3nwmk ŠPORT ŠPORT ŠPORT 11. junija 1972 DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 11. JUNIJA 1972 NOGOMET MLADINCI 11.00 v Padričah Primorje — S. Giovannl * * * NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, stadion «1. maj» Nuggesana — Breg * * « 11.30 v Trstu, stadion «1. maj* CGS _ Gaja * * * ODBOJKA MLADINSKE IGRE 8.30 v Vidmu Nastopa tudi Breg SLOVENSKO •KANINSKO DRUŠTVO - TRST PHredi danes, 11. junija 1972 ob mi v Bazovici ČETRTO MLADINSKO ŠPORTNO SREČANJE 5® otroke osnovnih šol iz Doline, “"junca, Mačkovelj, Prebenega, u°mia. Boršta, Ricmanj, Katina-*• ia Bazovice _ ^ Popoldne ob 14.30 bo tekmovala med finalisti vseh 4 mladin-"Ph srečanj, to je ekip Proseka, tJ Frančiška in Sokola (Patri-^1® Škrk, Darij Zidarič in Peter POGOVOR Z ZNANIMI ITALIJANSKIMI TRENERJI Primo: «Na olimpijskih igrah merimo na eno od kolajn» Kenney in Fultz sta bila najboljša igralca na turnirju «Antonini» v Trstu JULIJ 1972 5. jubilejna trofeja Sokola v Nabrežini OBVESTILA I^Ptajstični odsek SPDT obve-3 da bo danes, 11. t. m. JJfaini tečaj. Zbirališče ob 9. fj, na Napoleonovi cesti pri pr-stenah na proseški strani (in v Bol juncu). 1> * * * , ridški klub Gaja bo priredil Jr® letos tečaj za naraščajnike do 15. leta. u Psovanje ob sredah 'itr peto u °d 19. do 20. ure na sedeža ** v Padričah (ob igriščih), .ridški učitelj bo ob prostih J*?, »a razpolago tudi članom prijateljem kluba. jj^^PojasnHa telefonirati na št. Končalo se je italijansko košarkarsko prvenstvo. Končala so se vsa evropska prvenstva. Znani so zmagovalci raznih evropskih pokalov. Začela se je vrsta mednarodnih poletnih turnirjev. Eden od teh je bil v Trstu: «Trofeja An tanini*. Kot je znano, je na tej prireditvi prvo mesto zasedla italijanska državna reprezentanca, 2. je bila Norda iz Bologne, 3. Lloyd A-driatico, 4. Mobilquattro iz Milana Na turnirju smo se srečali z nekaterimi vidnejšimi predstavniki košarke na vsedržavni ravni. «Messina, poznajo Vas kot ene ga najresnejših trenerjev v Ita liji. Radi bi vedeli kako priprav ljate svoje moštvo?* smo vprašali Nica Messino, trenerja Norde Bologne, ki je uvedel med prvimi specifično telovadbo v italijansko košarko, bal je trener pri Ignisu skupno z Nikoličem, odpotoval je lani v ZDA, kjer je študiral športno medicino itd. «V pripravljalni dobi,* pravi Mes-sina, «moji se igralci v glavnem s telovadbo razvijejo. Igrajo nogomet na pesku, tekmujejo v atle-tiki, igrajo odbojko itd. Nič košarke, torej. Nato pa preidemo specifično fazo telesne priprave. Delamo z utežmi. V tekmovalni dobi pa sploh ne telovadimo. V te, dobi uvajam «cidcuit trening* žogo*. Messina nam je nato podrobno orisal načrte treningov, igro svoje ekipe. Skratka, izredno zanimiv pogovor. Trener italijanske vojaške reprezentance in državne reprezentance Giancarlo Primo je zadnje čase zelo zaposlen. «BMžajo se olimpijske igre. Ima Italija možnosti za osvojitev kolajne?* smo vprašali Prima «Vestno in skrbno se pripravlja. niuiiimiiimimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiini S AH Danes se bodo srečali na šahovskem turnirju v Gradežu predstavniki dežele Furlanije - Julijske krajine in predstavniki slovenske Primorske. Turnir. Id ga prireja deželna šahovska zveza s pomočjo turistične zveze iz Gradeža in pokrajinske ustanove ENAL, se bo začel ob 10.30, zaključil pa ob 14.30. Prisotnih bo 60 na jboljših šahistov z obeh strani meje, ki se bodo v kratkem času med seboj pomerili na črno-belih deskah. Po zaključku bb ob prisotnosti’ predstavnikov javnih oblasti nagrajevanje najboljših'šahistov.-!i Podobno srečanje je bilo marca lani v Postojni; takrat je zmagala slovenska raprezemtanca, vendar niso bili na tem srečanju prisotni tržaški šahisti. mo za olimpijske igre. Naš cilj je seveda kolajna. Naloga Pa bo izredno težka*. «Kaj pa Jugoslavija?* «To je dobra reprezentanca, katero trenira dober in strokovno pripravljen trener. Žeravica. Za nas bo seveda to hud tekmec*. Ocenjevalna komisija turnirja, v kateri je bil tudi predstavnik našega dnevnika, je izbrala najboljšega igralca turnirja Američana Johna Fultza. Ta izbira je sprožila ostro debato. Prireditelji turnirja so bili za Kenneya, časnikarji in trenerji pa za Fultza. Po mnenju časnikar jev je bil Fultz med temi igralci edini, ki je pokazal nekaj novega: odlično igro nog. rahel met («second time*, akrobatika z metom v skoku), požrtvovalnost. Edina hiba: slabo zapiranje prostora v obrambi. Kenney je sicer odličen borec, znatno je izboljšal osebno tehniko, ni pa boljši od Fultza. * Kaj mend o tem Fultz? »Vprašanje je seveda nekoliko prehudo. Zadovoljen sem, da ste me izbrali za najboljšega igralca turnirja. Moram pa reči, da je Kenney žejo dober igralec*. Kenney o svojem tekmecu: «John je že v prvenstvu pokazal, kaj zna.* Pri tem pa je bil nekoliko odrezav. Jim Mc Gregor, povsod prisoten je izrazil željo, da bi njegova ameriška ekipa Gillette igrala, stalno igrala. Mc Gregor, ki .je škotskega porekla ne doba ekip . s katerimi bi lahko igral, ker je predrag. Turcmovich. trener Lloyda. je bil upravičeno zadovoljen. Moštvo Tržačanov je zasedlo tretje mesto. Rubini kot vedno, je govoril kot knjiga...rodil se je pri Sv. Jakobu v Trstu. Najslabše sta se odrezala tržaška sodnika bi uram— Prvo gostovanje Sovjetov v Italiji Na tem atletskem mitingu bosta nastopali (poleg SZ in Italije) tudi Romunija in Belgija V PRETEKLIH DNEH NA NAŠIH IGRIŠČIH Po dveh naravnost izrednih mednarodnih tekmovanjih v Formii in Turinu čaka Italijo prvo ekipno srečanje letošnje sezone. V Milanu bo 16. in 17. junija četveroboj moških vrst Belgije, Romunije, Sovjetske zveze in Italije. Ekipa SZ bo kot celota prvič gostovala v Italiji. Srečanje bo v večernih urah v milanski «Areni». ki je nalašč za to priliko dobila nove naprave iz tartana. V italijanski vrsti je tudi letos več vrhunskih atletov in prav tako veliko praznin. Najzanimivejši atlet bo mladi sprinter Mennea. Na 100 ali 200 metrov bi se moral vsaj enkrat srečati ■ z dvakratnim evropskim prvakom Borzovom. Če bo do dvoboja prišla na 200 metrov bo re zultat že važen element za prva predvidevanja o olimpijskem fina- isitl L , V Ilirski Bistrici so pred tednom dni priredili zelo uspelo državno prvenstvo v kartingu lu in o evropski konkurenci tekačem iz Amerike. Važno bo srečanje tudi za Are-seja. Ponovno bo na njegovi poti Ivanov, sovjetski tekač novega tipa. to je z močnim sprintom. Tudi ta tek bo nekoliko razjasnil novo razmerje moči pred olimpijski mi igrami po presenečenju prejšnjega tedna v Turinu. V sovjetski vrsti bo vrsta vrhunskih atletov, ki hi morali pa tekmovati brez hujše konkurence z italijanske strani. Italijani sami so favoriti na 400 m (Fiasconaro), skoku s palico (Dtonisi) in v štafeti 4x400 metrov. Romuni in Belgijci bodo v glavnem napolnili stezo. Izjemi sta Carol Corbu (Romunija), prestižni specialist v troskoku, ki je obljubil prav za to priložnost nov svetovni rekord, za Belgijo pa Emile Pattemans eden možnih nosilcev zlate kolajne v Miinehnu na 500 in 10.000 metrov. Na četveroboju bo zastopana z dvema atletoma tudi naša dežela. Brez dvoma bo kladivo metal Vec-chiatto. v skoku v višino pa bi moral zvezni trener v ekipo uvrstiti tudi Del Farna, ki je v prejšnjem tednu dvakrat varno preskočil 213 cm in na mitingu v Turinu za malo zgrešil tudi 216 om. Dobro prestala preizkušnja bi pomenila za Del For-na tudi uvrstitev v olimpijsko ekipo. K.B. KOŠARKA VIDEM, 10. — Na svetovnem vojaškem košarkarskem prvenstvu je Italija odpravila Alžirijo s 129:39 (54:9). V finalu 2. ženske odbojkarske divizije sta se pomerili šesterki Bt-ra in Brega. Zmagale so Tržačanke s 8:2 » 1 *•. V Dolini so se spoprijeli med seboj »stari in mladi« nogometaši. C«, prav je vratar ležal nemočno na tleh, niti ta žoga ni hotela T mrežo »starih«. Tekmo so zato odločile enajstmetrovke gOKS PISTOIA, 10. — Dino Contemcri je postal italijanski boksarski prvak mušje teže. V Pištoli je premagal dosedanjega prvaka Spera-tija po točkah. * * * MADRID, 10. — Nemec Jiirgen Blin je novi evropski prvak težke boksarske kategorije. Po točkah je premagal dosedanjega kontinentalnega prvaka Španca Urtaina. TTHiaVen od 1L jiMflj*— do 17. junija 1972 ^ "dbojkarska šesterica Brega (skupno s trenerjem Jurkičem), “anes nastopila v Vidmu v medpokrajinskem finalu mladinskih OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Odprla se vam bodo številna vrata, na katere ste doslej zaman trkali. Tudi med sorodniki, s katerimi ste bili doslej v sporu, bo prišlo do pomirjenja v splošno zadovoljstvo, kar bo vplivalo tudi poglabljanje vaših čustev. Z zdravjem nobenih motenj. BIK (od 21. 4. do f >. 20. 5.) Svoje delo u-I j smerite tako, da bo- K’ \J ste v vsakem trenut-y ku lahko odgovarjali za sleherno potezo. Zvezde so vam naklonjene in tudi dobre volje bo veliko. Zaključnih rezultatov pa ne bo toliko, kot bi bilo želeti. V ljubezni vse v redu. Prav tako v zdravju. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Storite kar je v vaših močeh, da uberete pravo pot Veliko bo namreč težav in mnogi se bodo spotikali ob vaših potezah. Tudi v ljubezni boste imeli nekaj za četnih motenj, na kar se bo vse prav in lepo izteklo. Glede zdravja se nimate kaj pritoževati. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) S svojimi po-| budami boste spravi-I li marsikoga v zagato. Pri tem pazite, da ne stopite na prste komu, ki je nad vami. Rezultati bodo dobri, ne pa odlični. Tudi v ljubezni, kjer ste si toliko obetali, boste doživeli manjše zadoščenje. Z zdravjem v redu. ___ LEV (od 23. 7. do 22. /” \ 8.) Z vedrim razpo-/ \ loženjem in dobro vo- J ljo boste razblinili me-J gleno razpoloženje, ki ^ je zajelo vaše delovno okolje. Sicer pa si boste s tem utrli nadaljnjo pot, ki vam bo prinesla trdnejši položaj. U-trdila se bodo tudi vaša čustva. Nekoliko nervozni boste DEVICA (od 23. 8. / m do 22. 9.) Sreča vam / \ sicer ni preveč naklo- \ 77/ 1 njena, toda z dobro J voljo in vztrajnostjo boste premagali sleherno oviro in si utrdili položaj. Na pot boste morali in ne bo prijetna. Veliko več sreče bo v ljubezni, celo tam, kjer so se čustva že nekoliko lomila. Zdravje odlično. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Gotovo boste uspeli tudi tam, 1 kjer je marsikomu spodletelo. Bodite odločni v svojih sklepih, kajti nekdo bi vas rad spodnesel in ima možnosti za to. V ljubezni boste zadovoljni, če vaše zahteve ne bodo preveč velike. Prizanesite svojim živcem in prebavilom. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Lahko , bi dosegli veliko več kot boste, toda cesto se vam kaj zaleti z ustreznimi negativnimi posledicami. Srečali se boste z vplivnimi ljudmi in izkoristite priložnost, da se izmotate iz nepotrebnih težav. Preveč ste tenkočutni. Zdravje dobro. SRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Obilo bo priložnosti, da se izkažete. V resnici pa boste nekje občepeli, ker niste pripravljeni na tveganje. Dobili boste pismo ali kako vest, ki vas bo razveselila. Razveselilo vas bo tudi novo poznanstvo, ki bo veliko o-betalo. Zdravje kar dobro. 0) KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) S svojo impulzivnostjo bi si znali pokvariti položaj ali si zapreti vrata za nadaljnji napredek. Svoja čustva in razpoloženje držite zase, ker niso vsi pripravljeni poslušati vaše marnje. Svoje marnje držite zase tudi v ožjem krogu. Z zdravjem vse v redu. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Različne težave vas bodo spravile v slabo voljo, s tem pa boste škodovali svojemu podjetju delovnemu okolju. In se vam je kazala izredna sreča in možnost uspeha. Več dobre volje in vse bo prav. To velja tudi za vaše čustvene odnose. Nervoza. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Preveč se že-i nete in preveč zahtevate. Zato ste nezadovoljni, pa čeprav bi bil kdo na vašem mestu zadovoljen. Nekdo, ki ste ga že črtali s svojega seznama, se bo ponovno oglasil. Več sreče boste imeli pri neki osebi, ki vam je pri srcu. Zdravje šepa. oziroma vendar Prizor 4z-tekme, Iti sta Ju odigrali enajsterici Primorja in Libertasa v okviru mladinskeganogometnega prvenstva ,*» %s 4 * ■HHMMii Novo kotalkarsko ploščad, ki bo služila tudi za odbojkarske in košarkarske tekme, je predal openski mladini v uporabo predsednik Poleta Egon Kraus ^OJSIE SVETINA *09. Vil ASA KNJIGA ^hnaki prihajajo iz Berlina, se vračajo nazaj, če se jim, * 1^3 Posreči, z obveščevalnimi tipalkami pa sega globoko Avstrijo in Nemčijo. Roman dobiva na ta način širši saj se s svojim dogajanjem kot osvobodilno gibanje ^ bn v sPlošno evropski okvir in dobiva v tem smislu kot ti 88111 občečloveški značaj. Tudi glede personalne zasedbe dokaj pester. Poleg junakov iz naših logov se sre-0 6 predstavniki osvajalske elite, srednjim slojem, pro-V' rkzen tega pa tvorijo partizansko zasedbo še Ceh, Po-^ Bosanec, Rus, Angleži, Amerikanci, skratka, tudi v tem t%la ^ roman svetovljansko zastavljen in zato ni čuda, če 2animanje širšega kulturnega prostora. Dejanski kolek-^tUnak romana je slovensko ljudstvo. V*0vno je stvarna tema Ukane omejena na čas po kapi-"GitjJ1 Italije — torej čas, ko so se razredna nasprotja pri nas Sh 6 razodela in Je osvobodilni boj začenjal dobivati pred-^ *hačaj ljudske revolucije in ko Je bila izdajalska buržo-% Jj^rtljena pokazati svoj pravi obraz, s tem, ko je prisegla \l/leralu Rosenerju, da se bo z njim vred borila do končne - Briča smo obratnemu sorazmerju v moralno političnih slovenskih družbenih sil. Medtem ko se posebni in-\3^Qmiunistiične partije Slovenije identificira s temeljnim vse0a slovenskega naroda, izdajalska buržoazija po-'ij j Prv0 mesto svojo ozke razredne koristi; osvoboditev socialno preobrazbo Slovenije!) pa prepušča Ifrt slu- čaja in bolnega taktizerstva. To temeljno navzkrižje spreminja po logiki vojno-razrednega dogajanja žrtev v zmagovalca in s tem v krvnika, bivšega krvnika pa v premaganca in s tem v žrtev brez etičnih predznakov žrtve. Stvarni plan romana se zatorej časovno razteza med oktobrom 1943 in poletjem 1947. Prostorsko pa se dogajanje marsikdaj razširi izven že omenjenega prostora, zlasti pa v epizodnih dogajanjih, ki jih ne terja notranja zgradba romana, pač pa logika in vzročnost vojno-zgodovinskega dogajanja. Prvi del zajema čas med jesenjo 1943 in februarjem 1944, drugi del se zaključi Jeseni 1944, tretji pa obravnava čas zadnjih ofenziv proti osvobodilnemu gibanju na Primorskem in Gorenjskem — zakaj z uničenjem osvobodilne vojske na tem prostoru si Je Izdajalski del buržoazdje hotel zagotoviti anglo-ameriško okupacijo Slovenije in uničenje revolucionarnega o-svobodilnega gibanja na Slovenskem. Vendar se roman ne konča z zmago nad tujimi osvajalci. Avtor je dogajanje historično razpotegnil v čas, ko so glavni akterji-krvndfci morali dati slovenskemu ljudstvu odgovor za svoja zločinska početja. Razumljivo je, da se je moral avtor iz tega zgodovinsko-vojno-političnega okvira v retrospekcijah večkrat vračati v čas izven nakazane časovne opredelitve. Vendar so te retro&pekcije utemeljene v fabulativni zasnovi in osebnih zgodah in nezgodah posameznih junakov, v tem ožjem zgodovinskem času — ne v času romana — pa je tudi avtor sam borec, komandir voda in komisar ene izmed čet Prešernove, 7. SNOUB in Ju-nišnega bataljona XXXI. divizije (Triglavske) IX. korpusa NOV in POJ. Časovni razmak med začetkom porajanja romana in nje gov dejanski in dokončni izid utemeljujeta, zakaj smo na začetku našega izvajanja navedli primer iz ilirskega in epske novelističnega ustvarjanja. Rekli smo, da gre v večini primerov za zelo kratek časovni razmik med zametkom — doživljajem in umetniško realizacijo. S tem pa smo, seve, hoteli opozoriti na nekaj pomembnejšega, kot je časovni odmik — povedati smo hoteli, da ao pisatelja dolgo časa mučili in obsedali de ločeni osebni problemi ali skupina problemov, ki aa zgnetejo okrog osrednjega žarišča. Osebni, zlasti pa družbeni problemi so tisti, okrog katerih se nizajo osnovno-doživlj ajsiri sklopi, ki jim mora dati avtor skupni imenovalec v procesu ustvarjanja, tj. procesu nastajanja romana samega. S prodiranjem v umetnino v bistvu prodiram v umetnika, v njegov katakombski svet, v »ozadje« umetnine, ki pa ga v našem primeru ne enačimo s pojmovanjem Hartmannove estetike, pač pa smo njegovim pojmovanjem blizu le s to razliko, da za ozadje (Hintergrund) ne pojmujemo nič drugega kot duhovni, miselno-idejni in domišljijski svet pisca samega, ne pa junakov, ki jih pisec v svojem delu predstavlja. Hartman® namreč pripisuje značaj o-zadja vsebini: predmetu, o katerem govori umetniško delo, prikazanim stvarem, sižejem in temam. Toda v delu oblikovani liki še niso ozadje umetniškega dela. Ozadje umetniškega dela je njegova duhovna vrednost, ki pa se ne more izčrpati na izbranih predmetih, sižejih in temah, zakaj avtor hi lahko izbral tudi druge predmete, pa bi vendarle prek njih in z njimi demonstriral svoj svet na reprezentativnih predmetih. Ali preprosto: avtor je izkoristil prezentirani svet, da bi afirmiral ob njem svoj lastni duhovni svet, svoje lastne probleme, svoj odnos do sveta. Ce smo vprašanje tako zastavili, moramo skušati odgovoriti nanj. Stvarni predmet Svetinove trilogijske epopeje je nedvomno osvobodilni boj slovenskega naroda v spopadu z nepoklicanimi osvajalci izza Karavank. Toda ta družbeno-zgodo-vdmsfci in stvarni okvir ni osnovni predmet umetnikovega oblikovanja. Značilno za nastajanje tekstov, ko* Je Ukana, je, da so nastajali domala v vseh slovstvih šele potem, ko je zgodovina že izrekla sodbe in sinteze, ko so akterji (junaki romana) zgodovinske akcije že odšli s prizorišča. Razdalja med realnim zgodovinskim dogajanjem bi epsko pouetvaritvijo pa se, če bi pregledali zgodovino evropske epike, te dobe t dobo'krajša in včasih se zdi, kot da se bo naposled povsem fanirtto v primeru, ko delo nastaja sredi dogodkov samih, nosi s seboj vso kronološko-časovno-prostorsko opredeljenost v domala reportažni resničnosti, v djfgem pa. ko je avtorju dana mož- nost, da se povsem izloči iz dogajanja in se dvigne nad dobo, bo nujno junak sam, pa tudi problemi, Id tarejo junaka ah skupine junakov, jasnejši in razv^idnejši. Stvarni konflikti v zapletu zgodovinskih sil zadobe bolj plastično in jasnejšo umetniško podobo. Zgodovinski konflikti postanejo človeški konflikti, družbena revolucija pa se spremeni v moralno revolucijo. Povezanost našega avtorja z neposrednim zgodovinskim dogajanjem in le relativna zgodovinska odmaknjenost od realnega dogajanja vsebujeta tako določeno notranje protislovje, ki ga mora pisatelj preseči, če naj ne podleže zgolj kronikalnosti in postane tako le zapisova-lec-krondst oziroma da ne pride v prehude konflikte z javnostjo, če bi se od kromdkalnega okvira preveč odmaknil v svet povsem umetniških podob, čeprav lahko zlasti te opravičijo obstoj dela. Časovni odmik od stvarnega zgodovinskega dogajanja o-mogoča v našem primeru, ko se je doba v temelju že prese- po eni strani dokaj samonikel odnos do zastavljenih vprašanj in problemov, po drugi pa ohranja tisto zunanjo pristnost, k® je pisatelj jutrišnjega dne ne bo mogel poustvariti, ker bo izven njegovega neposrednega izkustva. V mislih imam še zlasti neposrednost, s katero nam Svetina predstavlja poljuben partizanski organizem, desetino, četo, pohod, napad, bitko, gmotno in moralno resničnost življenja v enotah naše vojske in nam jo tako ohranja kot slikar na velikih epskih platnih ali v miniaturah, da ne bi nikdar zamrla v zavesti slovenskega človeka. Svetlina se Je tega zavedal ali pa tudi ne, verjetno sta m obe plasti sami po sebi dokaj uravnovesili zavoljo razlogov, ]rf smo jih navedli. S tem pa je v bistvu zadovoljil preprostega in zahtevnega bralca. Prvi se pase po bliščavi zunanjega la tako nevsakdanjega dogajanja, kot so: vojna, ilegala, diverzije, zahteven bralec pa se prebija mimo te zunanje živopisnosti in fabulativnosti k problemom, ki jih roman obravnava, in teh problemov ni malo, in, kar je najvažnejše, problemi’, M jih odpira, daleč presegajo realni prostor in čas dogajanja. (Nadaljovanje sledi) TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 794 638 33 82 Uredništvo Podružnica Uprava Oglasni oddelek Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1,— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «AD1T» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 5. •• Stran 8 11. Junija 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst TRŽAŠKI DNEVNIK NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V UUBUANI Teh nični dosežki iz vse Evrope na 10, mednarodnem lesnem sejmu Pomen lesa v slovenskem gospodarstvu • Prikaz je odprl član predsedstva SFRJ mg. Marko Bulc Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so včeraj, v soboto dopoldne, odprli 10. mednarodni lesni sejem, na katerem nastopa 248 razstavljavcev iz Jugoslavije in iz številnih tujih držav. Pravzaprav bi se morala ta prireditev preimenovati v sejem mehanizacije za lesno in pohištveno industrijo, saj lesa na njem skoraj ni, razen kolikor ni nujno potreben za to, da si obiskovalci razstave lahko ogledajo delovanje posameznih strojev. Na Gospodarskem razstavišču so se pred leti odločili za to, da prirejajo izmenično eno leto «lesni» sejem, drugo leto pa sejem pohištva. Lesno gospodarstvo ima namreč v Jugoslaviji in še posebno v Sloveniji tolikšno težo, da je bilo treba tudi tovrstne prikaze na razstavišču ločiti in specializirati v skladu s potrebami sodobnega gospodarjenja. številne osebnosti, ki so se udeležile odprtja prireditve — med njimi predstavniki trgovinskih zbornic iz naše dežele in iz Avstrije, generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž, predsednik in direktor Slovenskega go spodarskega združenja Bole in Kufer-sin, predstavniki konzularnega zbora in številni gospodarstveniki iz Jugoslavije in tujine — je pozdravil predsednik upravnega odbora poslovnega združenja «les» dipl. ek. Janez šter. ki je kratko orisal pomen lesnega gospodarstva v Jugoslaviji in Sloveniji. Jugoslovanska industrija za predelavo lesa, je dejal J. šter, pomeni skupaj z gozdarstvom najpomembnejšo gospodarsko vejo za kovinsko industrijo. Po izvozu pohištva se Jugoslavija uvršča med najpomembnejše države v Evropi. Sama Slovenija pa je lani SPLOŠNA PLOVBA == piran -jujoslavija 4 Zupančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba PiraD Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilno- sta 8.000 — 18.000 ton — LINIJA OKOLI SVETA — LINIJA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA JADRAN — PROSTA PLOVBA — POTNIŠKA SLU2BA — SIMEX Ljubljana - samostojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino to za stopanje tujih tlrm Za vse informacije se prosimo, obrnite na upravo podjet Ja v Piranu ali na naša pred stavnlStva v Jugoslaviji to v Inozemstvu. izvozila toliko pohištva, da je odpadlo na vsakega državljana poprečno po 11,66 dolarja ustrezne vrednosti. Ta podatek pomeni, da pripada Sloveniji v tem pogledu najbrž prvo mesto na lestvici evropskih dežel. Nato je spregovoril član predsedstva SFRJ ing. Marko Bulc, ki se je v svojem govoru dotaknil tudi ekološkega pomena gozdov ter dejal, da ne smemo gledati nanje izključno kot na izvor surovin za industrijo in druge gospodarske dejavnosti, ampak tudi kot na čistilce onesnaženega zraka, hranilnike vode in rekreacijska področja, skratka kot na nepogrešljiv činitelj zdravega človekovega okolja. Ing. Bulc je nato uradno odprl prireditev ter si jo v spremstvu prisotnih gostov in gospodarstvenikov podrobneje ogledal. Kakor omenjeno, je v paviljonih razgrnilo svojo proizvodnjo kar 248 proizvajalcev, od tega 47 iz Jugoslavije. 6 iz Anglije, 23 iz Avstrije, 3 iz Belgije, 2 iz češkoslovaške, 1 iz Vzhodne Nemčije, 4 iz Francije, 37 iz Italije, 4 iz Nizozemske, 1 iz Poljske, 8 iz Švice, 4 iz švedske in kar 108 iz Zahodne Nemčije. V konkurenci s tujo proizvodnjo razstavljajo jugoslovanska podjetja bogat izbor strojev za vsestransko obdelovanje lesa, brizgalne in sušilne komore, stroje za brušenje orodja, itd. Razstavljen je tudi prvi sekirostroj jugoslovanske izdelave, ki predeluje lesnoindustrijske odpadke v sekance za proizvodnjo u-metnih plošč, celuloze in papirja. Prav tako obsežen je tudi prikaz reprodukcijskega materiala, okovja ter stavbnega in drugega pohištva. Med italijanskimi podjetji nastopajo nekatere organizacije iz notranjosti države, predvsem s področja okrog Vicenze, prisotna pa so tudi podjetja iz naše dežele. Izmed zadnjih naj omenimo tvrdke Caselli iz Vidma, VI-viex iz Gorice ter Tecnoferramenta in Trad iz Trsta. Slednja razstavlja izdelke štirih tovarn, in sicer tovarne Meoni iz Firenc, tovarne Geron - Gia-comazzi ter Italgraf iz Padove in tovarne O.C.M. iz Milana. E. F. Prvi potniški vlak prispel iz Ljubljane v Koper KOPER, 10. — Dopoldne je prispel na železniško postajo Sermin v Kopru prvi potniški vlak. Tako so se končali večmesečni nesporazumi okrog organizacije potniškega železniškega prometa med Koprom in Ljubljano med železnico in avtobusnim podjetjem Slavnik. Odslej bo vlak vozil štirikrat dnevno, in sicer z odhodom iz Kopra ob 5.33, ob 10.10, ob 13.30 in ob 17.52 ter z odhodom iz Ljubljane ob 5.33, ob 8.31, ob 14.07 in ob 18.03, Podjetje Slavnik v Kopru bo poskrbelo za prevoz od železniške postaje Sermin v obalna mesta. Razen tega pa bodo vozili med glavno sezono med Koprom in Ljubljano še posebni iz- letniški in kopalni vlaki, dva ekspresna vlaka, ter posebni vlaki na relaciji Dunaj - Muenchen - Zagreb - Beograd. Ob prihodu prvega rednega potniškega vlaka v Koper so predstavniki družbeno - političnega in gospodarskega življenja vseh treh obalnih občin priredili v hotelu «Triglav» v Kopru sprejem, ki so se ga udeležili razen predstavnikov železniških in avtobusnih podjetij, turističnih organizacij in gospodarske zbornice Slovenije, tudi več uglednih funkcionarjev ,meci njimi član zveznega izvršnega sveta Boris Žnuderli in zvezni sekretar za finance Janko Smole. L. O. Samomor paznika z miramarskega gradu Včeraj popoldne, malo po 13. uri, je skupina turistov, ki je hodila okoli miramarskega gradu z grozo zagledala truplo moškega, ki ,je s prebito lobanjo ležal na terasi, pod gradom. Bilo je to truplo 58 letnega bivšega policista, zdaj paznika v miramarskem parku Carla Stran-carja iz Ul. Campanelle 1/1. Vse kaže, da se je moški odločil za usodni korak tako. da se je povzpel na vrh stolpa sameva gradu, nato se pa ondod z višine kakih 25 metrov skočil v globino, na spodnjo teraso, kjer je bil pri priči mrtev. Pisani svet WALT DISNEYA WALT DISNEY, veliki ljubitelj in ljubljenec otrok, vas ponovno vabi na 'diterami potep*. Potep, skozi štiri knjige obsegajoč čudoviti svet domišljije, v katerem se boste srečavali z junaki svojih najbolj priljubljenih risanih filmov in pravljic. Obogatili pa boste tudi svoje poznavanje Združenih držav Amerike ob branju prevzemajočih zgodb iz burne ameriške zgodovine. Tudi najmlajši boste z veseljem popasli oči nad edinstvenimi barvnimi posnetki iz narave, ki vam bodo omogočili vsaj bežni vpogled v skrivnostno življenje prebivalcev puščav, pragozdov, savan, morskih globin... Zbirka štirih knjig: V DEŽELI DOMIŠLJIJE ZGODBE IZ AMERIKE POVESTI IZ VSEGA SVETA ČUDOVITI ŽIVALSKI SVET obsega več kot 1000 strani in 1200 barvnih ilustracij. Vse štiri knjige so zložene v okusno opremljeni ščitni zbirni škatli. Komplet kupite v TRST — Ul. sv, Frančiška 20 — Telefon 61-792 GORIŠKI DNEVNIK LEP TISKARSKI NAPREDEK NA PRIMORSKEM Zasluženi srebrni jubilej podjetja «Soča» iz Šempetra Tiskarsko - založniško podjetje je nastalo 1947 leta, da bi zadostilo potrebam osvobojene Primorske po tiskanem materialu Časopisno založniško podjetje «So-ča» iz Nove Gorice je včeraj proslavilo srebrni jubilej. Ustanovili so ga leta 1947, ko so morali zadostiti tiskarskim potrebam osvobojene Primorske. Začetki so bili precej skromni in je bilo potrebno precej časa, da je iz prve knjigoveznice v Vrtojbi nastala v Šempetru tiskarna in pozneje združeno podjetje ČZP «Soča». Direktor podjetja Jože Rigler je na svečani proslavitvi 25-letnice življenja tega podjetja v kino dvorani v Šempetru poudaril, da je bil njegov nastanek mogoč zaradi velikih naporov in vlaganja delovnega kolektiva in zlasti njegovih starejših članov, med katerimi so nekateri že upokojeni. Nekaj časa so v sklo- Nov motel AGIPpri Devinu 1 r 1 1 -c■ 1, liii 1 itofriiifaJriLu lli * i/iiSlii •' V Devinu so včeraj opoldne odprli nov turistični motel Agip, ki je 49. te vrste v Italiji Gre za moderen objekt, z 80 sobami in s skupno 154 ležišči, ki razpolagajo vsaka vsaj s prho. če že ne s kopalnico. Trenutno obsega omrežje motelov Agip približno 6.200 le žišč, posamezni hotelski objekti pa so raztreseni vzdolž najbolj znanih turističnih cest Italije. Treba je poudariti, da gre v primeru motela pri Devinu za prvi tovrstni motel v nekem obmejnem pasu Otvoritvene slovesnosti, so se je udeležili nekateri vidni predstavniki tržaškega javnega življenja, med katerimi naj omenimo župana devinsko - nabrežinske občine dr. Le-gišo, vladnega komisarja prefekta| Abbrescio, predsednika deželnega sveta Ribezzija. deželna odbornika Masutta in Stoppcrja ter goriškega nadškofa msgr. Coccolina. V imenu družbe Agip je spregovoril podi predsednik dr. Bartolotta, ki je poudaril vlogo Trsta kot posrednika poteh na velikih komunikacijskih OSMIČ A V Dolini 133 toči Josip Lovrih« fatto k Mo pristno domače vino. med Italijo in Jugoslavijo. S tem v zvezi je dejal, da jc namen novega motela Agip nuditi svoje storitve predvsem turistom, ki prihajajo z evropskega Vzhoda. Ob tem pa bi morali pripomniti le to, da so cene nove gostiaske pridobitve na našem področju nekoliko slane, še zlasti za turiste iz vzhodnih držav. V prihodnjem petletju, je dejal dr. Batolotta, .jc namen A-gip urediti 70 novih objektov. Za njm se je oglasil k besedi devinsko nabrežinski župan dr. Dragomir Legiša, ki je med drugim dejal: «če smo danes tu zbrani in prisostvujemo tej slovesnosti, se moramo predvsem zahvaliti dejstvu, da so se v teh obmejnih krajih ustvarili določeni pogoji, da se je ustvarilo vzdušje, ki ga označuje predvsem volja, da se naredi konec grobim in bedastim nacionalističnim vizijam, zaradi katerih je naše prebivalstvo pretrpelo v preteklosti že mnogo gorja. Kot župan jezikovno mešane občine bi lahko pričal, koliko potrpežljivosti, koliko požrtvovalnosti, koliko vztrajnosti, koliko odločnosti je bilo P°-tregno, da «av»J« v dušah nov, moderen duh*. «Zdaj moremo zares govoriti o mirnem sožitju, o sodelovanju ob spoštovanju vrednot vsakogar in vseh. Lahko tudi govorimo o meji, ki ni več razlog za razločevanje, temveč o meji, ki je ena nai bolj odprtih v Evropi. Paziti je treba, da se kolo zgodovine ne obrne nazaj v čase, ki so že mimo*. pu podjetja izhajale tudi Primorske novice. Podjetje se je v zadnjih letih sila razmahnilo, predvsem pa moderniziralo z nakupom sodobnih strojev za barvni ofsetni tisk. S temi napori so stopili v korak z napredkom tiskarstva v Sloveniji in drugod po svetu. Ker so se zavedali, da bi vztrajanje na doseženem pomenilo nazadovanje, so se odločili za izpopolnitev obrata in za razširitev barvnega tiska ter z izgradnjo novih prostorov, ker sedanji ne ustrezajo več. «Naši uspehi pa niso odvisni samo od tehničnih izboljšav, ampak tudi od napredovanja delavskega samoupravljanja v našem podjetju,* je dejal direktor Rigler. Na počastitvi srebrnega jubileja so se, poleg članov kolektiva, zbrali tudi predstavniki krajevnega družbeno - političnega življenja. Prisotni so bili zvezni poslanec Štefan Cigoj, republiški poslanec Milo Vižintin ter predsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Štrukelj, zastopniki slovenske grafične industrije, iz Gorice pa so prišli predstavnik podjetja «Grafica Goriziana* Terpin s člani kolektiva Direktor Jože Rigler je nato razdelil nagrade članom kolektiva in ukojencem za njihovo 25-letno oziroma 20-letno pionirsko delo pri razvoju podjetja. Skoro dve uri je bil v petek zvečer otežkočen promet po Ul. Aqui-leia. Tovornjak podjetja Giulia Beton iz Trsta, na katerem je bila nameščena hidravlična naprava, se je ustavil sredi železniškega podvoza. Ni mogel naprej, na pomoč so prišli gasilci, prometna policija, mestni stražniki pa so urejevali promet, ki se je odvijal le enosmerno. Končno je šoferju in gasilcem uspelo, po precejšnjih težavah, spraviti tovornjak iz podvoza. Pogovori o novem prehodu v Brdih Predsednik novogoriške občinske skupščine Rudi Šimac se je prejšnje dni sestal z županom občine Praprotno v Benečiji. Pogovarjala sta se o možnosti odprtja novega mejnega prehoda na Idrijci, ki bi tesneje povezal pasivna predela na obeh straneh meje in hkrati omogočil prebivalcem hitrejši dostop do večjih središč. Za uresničitev te zamisli bo potrebno s skupnim finansiranjem graditi most čez Idrijco, kakor so to storili z mostom čez Učejo ,ki so ga svečano odprli lansko leto. Vzporedno seveda poteka v Rimu in v Beogradu akcija za uradno odprtje novega mejnega prehoda na mejnem sektorju v go-riških Brdih. Sovod«njski trgovci naj obnovijo občinska dovoljenja Sovodenjska občinska uprava o-opozarja lastnike občinskih dovoljenj za prodajo na debelo in na drobno, lastnike prefekturah dovoljenj, potujoče trgovce in lastnike policijskih dovoljenj za javne lokale, da zaprosijo do 21. julija 1972 za vpis v register lastnikov trgovskih dovoljenje, pri trgovinski zbornici v Gorici, v smislu zakona št. 426, z dne 11. junija 1971. Obrazci za prošnje so na razpolago pri trgovinski zbornici v Gorici, Ul. Crispi 10, od 9. do 12. ure. Prizadeti morajo predložiti potrdilo o vplačilu 15.000 lir (potujoči trgovci samo 5.000 lir) ter prepis dovoljenja. Do 21. julija morajo prizadeti predložiti tudi občinski u-pravi (kolikor gre za občinska dovoljenja) prošnjo za izstavitev novega upravnega dovoljenja za poslovanje, v katerem morajo navesti: 1. točne osebne podatke, 2. trgovinsko zbornico, kateri je bila prošnja predložena za vpis v register in datum predložitve, 3. številko jjoslovnega dovoljenja, datum, ko je bilo izdano in zakonsko določbo, na podlagi katere je bilo izdano, 4. upravno oblast, ki ga je izdala (župan ali prefekt), 5. artikle, za katerih prodajo je veljavno, 6. lokacijo prodajalnega obrata. Pokrajinski zdravnik v Gorici dr. Montagna je odredil, da se v k žiškem zalivu nihče ne sme kopati zaradi okuženih voda. Kopalci se bodo lahko v dveh tržiških kopališčih, to je v Marini Julii in Marini Novi lahko samo sončili, v vodo pa ne bo smel nihče. PORTOROŽ ROULETTE CHEMIN DE FER baccarA BLACK JACK ▼ novih prostorih GRAND HOTELA METROPOL Na sovodenjski občina bodo v ponedeljek, 12. junija v jutranjih u-rah, pobirali davke. Voz sena v plamenih Na državni cesti št. 55 v Gabr-jah, v bližini gostilne pri Tomažu je včeraj nekaj po 12. uri izbruhnil zares čuden požar. Po cesti v smeri Trsta je takrat peljal traktor z vozom polnim sena, last Venceslava Černiča, doma iz Gabrij. Iz nepojasnjenih razlogov se je seno na vozu vnelo. Takoj so poklicali na pomoč goriške gasilce, ki so z vso naglico prišli na mesto požara, vendar so lahko prav malo pomagali. Vseh 15 stotov sena, ki je bilo na vozu, je zgorelo. Pri tem se je vnel tudi voz, ki je utrpel precejšnjo škodo. Skupna škoda znaša približno 80 tisoč lir. Kot rečeno se o vzrokih požara ne more ugotoviti za sedaj ničesar. Morda je bil temu kriv neoprezni avtomobilist, ki je vrgel skozi okno cigaretni ogorek, mogoče se je seno tudi samo vnelo, za-adi prevelike toplote, ki je te dni pri nas. ŠPORT ŠPORT ŠPORT V 19. ETAPI KOLESARSKE DIRKE «GIR0 D'IT ALI A» Eddy Merckx izkoristil priložnost tudi v zadnji vožnji na kronometer Danes bodo tekmovalci prispeli na končni cilj v Milanu ARCO (Trento), 10. — Roger De Vlaeminck v prvi poletapi in Eddy Merckx v drugi, to sta zmagovalca današnje 19. etape kolesarske dirke po Italiji. Zjutraj so kolesarji vozili na 168 km dolgi progi od Asiaga do Arca. Proga je bila razmeroma težka, saj je vodila na zadnja dva gorska prelaza letošnjega «Gira*; na sedlu Pian delle Fugazze (1159 m) je Italijan Schiavon prehitel Farisata in Galdosa, na Bondoneju (971 m) pa je zmagal Panizza pred Merck-xom in borbenim Špancem Galdo-som. Kolesarji so ves čas napredovali složno v enotni skupini, le osem kilometrov pred ciljem je prišlo do odločilnega napada, katerega žrtev je postal Fuente, ki je zgubil 27”. Najprej sta ostro potegnila Gimondi in Dancelli. Zaradi njunega napada se je razdelila glavnina na dva dela. V prvi skupini so bili vsi najboljši z izjemo Fuen-teja, Galdosa in Panizze, torej izrazito gorskih vozačev. To je izrabil Belgijec De Vlaeminck, ki je diktiral oster tempo in je v končnem sprintu gladko premagal Dam-cellija, Laso, Caverzasiia, Van Sta-yena in ostale ubežnike. Zasledovalca pa so prispeli na cilj s 27 sekundami zamude, vse pa je tu prehitel Schiavon. Lestvica poletape Asiago - Arco (163 km): 1. Roger De Vlaeminck (Bel.) 5. 13’51”, s poprečno hitrostjo 31,160 km na uro 2. Dancelli (It.) 3. Lasa (Šp.) 4. Caverzasi (It.) 5 Van Staven (Bel.) 6. Gimondi (It.) 7. Rub (švi.) 8. Urbani (It.) 9. Cumino (It.) 10. Vercelli (It.) 11. Michelotto (It.) 12. Giuliani (It.) 13. Van Vlierberghe (Bel.) 14. Vanucchi (It.) 15. Dallai (It.) Druga poletapa pa je bila na kronometer. Dolga je bila 18 km, edino težavo je predstavljala vzpetina na polovici proge, dolga 2 km, kateri je sledil šest kilometrov dolg spust. Po predvidevanju je zmagal Merckx, ki je gladko odpravil vse svoje nasprotnike. Niti Sivertsu, specialistu v vožnji na kronometer na letošnjem Giru ni uspelo, da bi oviral pot svojemu klubskemu tovarišu. Svetovni prvak je potreboval za pot kar pol minute manj, kot njegov najbližji nasprotnik. Presenetil je Belgijec De Vlaeminck, ki se je uvrstil na tretje mesto. Gimondi ni bil preveč vesel na koncu etape, medtem ko je popolnoma razočaral Danec Ritter. Merckx je s to svojo zmago ponovno dokazal, da nima nasprotnikov na letošnji dirki. Edini, ki so mu povzročali preglavice, so bili Španci, ti pa so se izkazali le v hribih, ne pa v ravnini, kjer je bil belgijski as neomejen gospodar. O tem pričajo tudi zamude španskih kolesarjev na današnji dirki na kronometer. Vrstni red na cilju poletape na kronometer: 1. Eddy Merckx (Bel.) 22’42” 2. Swerts (Bel.) 32” zaost. 3. De Vlaeminck (Bel.) 47" 4. Gimondi (It.) 48” 5. Ritter (Dan.) 49” 6. Houbrechts 1’19” Skupna lestvica po 19. etapi: 1. Eddi Merckx (Bel.) 98.31’44” 2. Fuente (Šp.) 5’30” zaost. 3. Galdos (Šp.) 4. Lopez Carril (Šp.) 5. Panizza (It.) 6. Pettersson (Šve.) 7. De Vlaeminck (Bel.) 10'39” 1117” 13'00” 1309" 13’52” 8. Gimondi (It.) 14 05” 9. Lasa (Šp.) 1419” 10. Lazeano(Šp.) 17’42” Končna lestvica za veliko gorsko nagrado: 1. Fuente 490 2. Merckx 350 3. Galdos 270 4. Panizza * 150 5. Lopez Carril 1 100 60 M m Merck\ po včerajšnji zmagi v etapi na kronometer 6. Farisato 7. Fafobri, Lazcano (Šp.) in Schiavon (It.) Jo 10. Bergamo in Lanzafame 4U 12. Lasa, Bellini, Dallai in Per-ietto » 16. Gosta Pettersson in Bruyere 2 18. Pecchielan in Urbani lu Jutri bo na sporedu zadnja eta-pa Arco — Milan, dolga 185 Kri' ki bo potekala vsa po ravnim. 33; ko se bodo lahko zadnjič izkazal' sprinterji, predvsem pa De vlaeminck. ki hoče še ne tič zmagati- ODBOJKA TURNIR INTERNAZIONALE 1904 Bor in Sloga v finalu Bor in Sloga sta finalista ženskega odbojkarskega turnirja, ki Sa J organiziralo tržaško društvo nazionale 1904. Rezultati sinočnji0 tekem so bili naslednji: Sloga - Kontovel Bor - OMA Inter - Breg GSS - Sokol V fialu za prvo mesto se 2:9 2:1 2:0 2:0 bosta Opči- danes na igrišču Poleta na nah srečali ob 17.30 šesterkij« ra in Sloge, pred tem pa se Inter in GSS pomerila ob 1631 tekmi veljavni za osvojitev 3. meS PLAVANJE GRONINGEN, 10. - Nizozemska vodi proti Italiji s 47:27 po P^1 te_ dnevu plavalnega srečanja med ma državnima reprezentancama- BOKS GENOVA, 10. - KaUjanJ^J Arcari je ohranil naslov svetovi prvaka vvelter junior kategm^,. prvana weuei jumur tj^. Svojega nasprotnika Brazilca ^ riqueja je premagal s k.o. v krogu. . nuni milnimi............................................(in"imitmm,,inl,>> POLETOM košarka V DERBIJU S Mali Pegan dosegel polovico točk za Bor To j« bita druga zmaga «plavili» na turnirju minibasketa V zadnjem kolu turnirja v mi-nibasketu, ki ga je priredila SABA, je Bor iztržil svojo drugo zmago. Tokrat so «plavi» v derbiju pre magali poletovce. BOR — POLET 25:12 BOR: Canciani 10, Pegan 13, Baldassi 2. Husu, Schillani, Razem, Štavar, Kravos, Lokar, Zubalic, Posega. POLET: Pisani, Piccini, Bratož 8, Benčina, Hrovatin 4, Don. SODNIK: Verona. Že iz uvodnih potez je bilo videti, da so borovci tokrat našli pravi ritem. Predvsem po zaslugi Cancianija je celotna ekipa spro ščeno igrala tako v napadu kot v obrambi. Požrtvovalni poletovci so se zelo upirali. Bratož je do segel nekaj lepih košev, Hrovatin pa je skušal urediti igro svojih soigralcev. Tudi ostalj so bili zelo požrtvovalni. Borovci pa so tokrat zares zaigrali kot je treba in so tako dosegli kaj kmalu prednost, ki je bila za «oranžne» nedosegljiva. Tekma je bila na splošno miva, zlasti zaradi požrtv0' ]Cj sti, kj so jo pokazali vsi 'žra obeh ekip. nogomet 2. trofeja Nino Dilena Danes prva srečanja na igrišču v Nabrežini tu# športno društvo Aurisina t*Lf & letos priredilo nogometni tu s° «2. trofejo Nina Dilene*. Ull0fnina organizirali v počastitev na tega nabrežinskega n0^0%. na' Na turnirju bodo nastop slednje enajsterice: OlimP1!8 brovec). Libertas (Prosek), tas (Štivan), Primorje ^,-p-st)-Breg (Boljunec), Costalunga Tabor (Sežana) in Aurisina i Na nabrežinskem občinskem šču bodo danes na sP°^n1irr>P*j'a’ ne tekme in sicer ob 10.30 ,gi ob 1 Libertas (Prosek) ter -Aurisdna - Libertas (Štivan/- V četrtem in zadnjem ju- lijansko - angleškega nog® turnirja so dosegli take mi A skupina 2:1 Roma — Stoke City 4:1 Carlisle — Catanzaro _ ^ it Lestvica: Carlisle 18, B0" Stoke City 10, Catanzaro L B skupina , 6:0 Leicester City - AtalaWa 3.3 Sunderland — Cagliari A«' IfBltO Lestvica: Leicester 15, „ 13, Sunderland 12, Cagliari C skupina j0:0 Blackpool — Vicenza , 2:0 Birmingham — Sampdofri.^jntf' Lestvica: Blackpool 26, & - l ham 13, Sampdoria 5, Vic®0®* ----------- jutri RIO DE JANEIRO. lO-^ >' bo pričelo v Brazilk; MU pi ivuu v —- - ni* svetovno nogometno P katerega se bo udeležil’ ^ držav. Med pomembnejšim1 zentancami bodo manjkale ^ l Z. Nemčija in Anglija. K"rva**' osvojile naslov svetovnega v p- V izločilnih tekmovanjih P? gra^ palo 15 reprezentanc, kaF* zVeri’ ... Sovjetska ČSSR in Urugvaj, so J31*1, y (F Škotska, . in UrugVoj, . v - . tično pripuščeni v polfma* deljo bodo odigrali šest, ^ A Francija - reprezentanca merike, Argentina - ” Afrike, Portugalska - ®LV pRff ska - reorezentanca Az>je_, la- Posnetek Iz prijalefjskega koterfijrt-skega' sre/anja mod Borom iu sarajevsko »osno, ki Je bilo v tem tednu v Padrlčali ska - raprezentanca A7*.) v-iF . Bolivija in Paragvaj -.Tueoslav»H* kM nnflilOC Jugoslavija, kot no*U*c bo nastopila Jutri. 1