NOVI TEDNIK CELJE 6. decembra 1973 — številka 47 — leto xxvii — cena 1 din GLASILO OBCSNSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JE« ŠAH IN ŽALEC DANES SMO MTlSKAll ^0.1Q0 IZVODOV IZ VSEBINE: ' aktualno: kadri, zdomci in stanovanja, ki jih ni Šentjur: skrb za otroke — izvozna gibanja: P^an v težavah— |ov na divje prašiče — naši znanci: fJnton jazbinšek — kultur- na akcija: neznaten premik — badjurove nagrade — sre- čanje: topla domačija cerarjevih — konusova okrogla mi- za: delavec bo odločal_ ob dveh zločinih: zadnje cvet- je očku in za borno kaščo--ljudje na kozjanskem: med življenjem in dolžnostjo — suša in lakota: otroci umi- rajo prvi — nagradna igra KDO JE NAPOTI P Kakšno družbeno tn samoupravno vlogo imajo lahko I delovnih organizacijah obratovodje, skupinovodje, moj- ftri, oddelkovodje in drugi delavci, ki predstavljajo ne- jcakšno osredno zvezo med delavci za strojem in vodstvom ielovne organizacije? Na to vprašanje bi najlažje odgovorili ielavci. Vendar pa je na voljo nekaj znakov, ki vsaj deloma osvetljujejo moč, vpliv ter vlogo »mojstrske miselnosti^ v samoupravnem živlenju posameznega kolektiva. Nekatere sociološke analize prepričljivo potrjujejo, ka- jfeo blizu je ta skupina delavcev celotnemu odločanju v po- letju. Ne samo posredno. Zaradi pomembnosti njenega po- ložaja v delovnem in proizvodnem procesu si posamezniki pridobijo odločilna mesta v samoupravljanju in vodenju kolektiva. V sebi združujejo profesionalno vrednost v proiz- vodnji s samoupravno oblastjo. Res pa je, da je v tej sku- pni »mojstrske miselnosti« še več takih, ki razen poklicnih dolžnosti ne poznajo nobenih drugih. Za politično in sa- moupravno dejavnost kolektiva se zmenijo le toliko, kolikor je pomembno za njihov delovni položaj. Vendar pa ima v hierarhiji odločanja njihova beseda kar precejšnjo veljavo. V celjskih delovnih organizacijah so pred sedmo sejo občinske konference ZK opravili člani komiteja približno ivajset razgovorov z neposrednimi proizvajalci — o samo- upravnih odnosih, obveščanju, uresničevanju ustavnih do- folnil, delavski kontroli m drugem. Med sklepnimi pov- letki je bilo razbrati jodilno kritično misel delavcev, ki so ji ti namenili prav »mojsterski mentaliteti«. Ne le zaradi prav banalnih spodrsljajev predpostavljenih — ko delavcu »i bilo dovoljeno oditi na sestanek; ko je za sabo zaslišal psmehljiv in jedek odgovor — češ raje delajte ipd., temveč lato. ker ta skupina operativnih vodilnih delavcev neoprav- Ijfl ene izmed osnovnih nalog v organizaciji delovnega pro- ^sa. Pozablja namreč na ustvarjanje tjsdušja, na samo: \ipraime odnose in obveščanje delavcev. Predstavlja, nemalokrat, prej zavoro in prepreko obliko- nnju neposrednega samoupravljanja v proizvodnih celi- coft. V stran potiska tudi informacijo, ki jo naj bi mojster k drugi operativci prenašali delavcem za stroje. »Mojsterska miselnost« ima torej široko razprta krila is m ga. ki bi ji ta krila vsaj malo porezal. Vprašajmo se — so bile naključne opazke nekaterih delavcev, ki so opo- mrjali na možnosti birokratizacije samoupravljanja v te- zeljnih organizacijah združeneg dela? Ali pa so bile bolj tzras zadrege, zadrege, ki ji sedaj delavci niso bili kos v obratnih tovarnah in podjetjih? še več — spoznanja, da ta ^postavljeni del udeležencev proizvodnega procesa živi v tekakšni političn senci m še ni doživel tehtne ocene nje- iovega samoupravnega in političnega delovanja. čeprav smo že nekajkrat spoznali, kako napoti so sa- ^oupravnim razgledom in spodbudam prav nosilci »moj- strskega razmišljanja«. Seveda ne smemo dosledno posplo- »roaiž. Vendar ne moremo upoštevati ta družbeni pojav v ^danjem poglabljanju samoupravljanja. K sreči se v delovnih Kolektivih zavedajo realnih raz- sežnosti in posledic mojstrske miselnosti«. Pri ustanavljanju Normativnih, samoupravnih ali delovnih skupin v proizvo- dnji so ponekod mojstrom, skupinovodjem in ostalim do- ^i funkcijo samoupravnega vodje novoustanovljenih celic ^posrednega dogovarjanja delavcev v proizvodnji. V nekaj ^9anizacijah združenega dela nameravajo celo tako da- da bodo odslej skupinovodje, oddelkovodje ih druge ^Qo.nizatorje dela volili. Zanimiva novost, še zanimiveje ^ bilo izluščiti korenine vzrokov za take odločitve. Ned- ^rio je njihov skupni imenovalec skrit v prepričanju, da 'l^lovna in samoupravna vloga »mojstrske miselnosti« le nt ""co neznatna. Da zasluži oeč tvornega odnosa do njenega ^iivanja in moči. JOŽE VOLFRAND Prav res je, da je zima tu. In kdo bi je lahko bil bolj vesel kot razigrani otroci, ki jim zima ne pomeni sitnosti z visoio odkrili 33 vi- njenih, 30 brez vozniškega dovoljenja, mandatno so zaradi raznih prekrškov kaznovali 199 voznikov (7490 din) na lažje prekrške so opozorili 97 vozni- kov, dvema so odvzeli prometno dovo- ljenje,10 voznikov pa so preventivno zabeležili. Inšpektor Franc štihter je povedal, da je v času trajan a obeh akcij pri- šlo samo do dveh prometnih nesreč, kar kaže na pozitivno prisotnost po- dobnih akcij. Zanimivo je tudi to, da je v zadnjdh akci ah bilo manj alkoho- la, kar tudi kaže na uspešnost prejš- njih. »želimo, da bi v prihodnje bilo še manj ali nič alkohola za volanom m da bi se zmanjšalo tudi število ostalih prekrškov. Vse to bo pripomoglo k večjemu redu v našem prometu. Tudi sami bomo še z vrsto akcij poskušali p>o svojih najboljših močeh k temu prispevati svoj delež,« je dejal inšpek- tor Franc Stiherl, t. VRABL 11 rpfbi iko iy» in ize Vsem našim rednim sodelavcem sporočam, da se nam javijo za izlet. To soboto ob 6. uri se bomo izpred Slovenskega ljudskega gle- dališča Celje odpeljali najprej v Begunje, nato pa si bomo ob vrnitvi ogledali tiskarno CGP Delo. Pismena vabila ste prejeli. Potrdite ude- ležbo. Vse člane sveta souredmkov, ki ste se odločili za potepanje z .nami, vabimo, da ste v soboto ob 6. uri 'na zbornem mestu. Bo lepo. V personati redakcije nič novega. Zdenka Stoparjeva je odšla na kratko pot v Turčijo. Potopisnih doživetij najbrž ne bo malo. Morda boste že v tem mesecu prebirali, kako je v Hongkongu in na Daljnem vzhodu Razgledov po svetu bo torej dovolj. Nagradna igra Novi tednik, Gorenje in vi se bliža vrhu. Barvni televizor čaka. Ne zamudite vseh kuponov. Pravočasno si priskrbite NT, ker bomo v eni prihodnjih številk objavili novoletni koledar. Vaš urednik 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 6. december 19' OB ROBU Zakaj ignoranta? s kratkim zapisom smo v minuli številki sporočili, da je bil pred praznikom repu- blike v Laškem sestanek de- legatov veterinarskih kolekti- vov z območja celjske in po- savske regije, ki so pred ča- som ustanovili enoten zavod z integracijo vseh občinskih ve- terinarskih postaj. Najbrž pa se je prvič primerilo, da neka integracija ni bila navdušeno in vsestransko podprta. Dele- gati na skupnem sestanku »Veterinarskega zavoda Ce- lje — v ustanovitvi so prizna- li svojo upravno-pravno ne- veščnost, da so spregledali predpis, ki terja, da je za sklenitev te vrste združevanja potrebno soglasje vseh pri- stojnih občinskih skupščin. Prisotni delegati so v Laškem obžalovali ta spodrsljaj, ki pa se jim ni zdel tako hud, da bi vse občine (razen Mozir- skej ignorirale vabilo za po- svet v Laškem. Govorniki so vsi zapovrstjo zagotavljali, da ima združitev en sam na- men, izboljšati strokovnost veterinarske službe na vsem območju, razviti tudi razisko- valne in preventivne aktivno- sti, skratka doseči vse tisto, kar je cilj vsake dobre inte- gracije. Gostje iz območja mariborske, koroške in go- renjske regije so se pobudni- kom v celjski in posavski regiji zahvaljevali za pobudo, ki je bila izredno pomembna tudi za njihovo enako akci- jo, ki pa seveda uživa podpo- ro političnih in družbenih de- javnikov, ker so se seveda mogli izogniti spodrsljaju Ce- ljanov. Nadalje so prisotni veterinarji odločno odklanjali očitke, da se veterinarji zdru- žujejo v nekakšno cehovsko organizacijo. Njihova akcija v razpravi o osnutku ii^tave dokazuje njihovo družbeno anqažira-noH Poleg teaa. ta- ko so zatrjevali, je njihov cilj ustanoviti interesne skupnosti od rami republike ter nav- zdol do občine, ki bi povezo- vala interes vseh, ki se po- sredno ali neposredno veže- jo na predmet delovanja ve- terine. J. K. CELJANI GOSTOVALI V AJDOVŠČINI v Ajdovščini je bil 27. in 28. novembra I. festival »REVOLUCIJA IN GLAS- BA«. Nastopilo je 16 meša- nih in moških zborov iz vse Slovenije. Med njimi sta bila tudi celjski Ko- morni moški zbor in meša- ni pevski zbor France Pre- šeren iz Celja. Oba celjska zbora sta se izvrstno odre- zala, ž. Šolstvo Na seji aktiva ravnateljev osnovnih šol celjske občine so pretekli teden obravnavali delo osnovnih šol v pretek- lem šolskem letu. Osnovno poročilo je pripravil Zavod za šolstvo, organizacijska enota Celje. V celjski občini je v 254 od- delkih obiskovalo osnovno šo- lo 6.937 učencev. Tako je po- prečno 27 otrok v enem od- delku. Kombiniran pouk ima- jo samo v štirih oddelkih. Na Svetini in v Crešnjicah. Raz- red je izdelalo 96,1 odstotka vseh učencev, kar je nekoliko manj kot lani in predlani. Ta podatek vsekakor opozarja, saj so razmere dela na šolah v celjski občini dokaj ugodne v primerjavi z ostalimi, so- sednjimi občinami. Posebno skrb bo treba posvetiti, so de- jali ravnatelji, predvsem pr- vim, šestim in sedmim razre- dom. Presenetljivo slab je predvsem učni uspeh v prvih razredih, kar je v večini pove- zano z obiskovanjem katego- riziranih otrok, saj je druga- če sedaj priprava na pouk iz- redno vestna (vrtci in male šole), ki počasi, a vztrajno briše kulturne in vzgojne raz- like ob vstopu v redno šolo. Najboljše učne in vzgojne us- pehe so dosegli na 2. in 4. osnovni šoli, najslabše pa na 1. osnovni šoli, v Vojniku in Frankolovera. Ravnatelji so, ko so ocenje- vali učne rezultate, poudarili, da so nesprejemljive nezado- stne ocene iz srbohrvaščine, tehničnega in glasbenega po- uka ter spoznavanja narave in družbe na razredni stop- nji, kljub temu, da jih je še vedno veliko. Osip se je v ce- ljski občini v celoti že znižal Krepko pod 25 odstotkov, kar je pa še vedno izredno veli- ko. Z drugimi besedami to pomeni, da se v celjski občini osiplje v času osemletne ob- vezne šole več kot 1.500 otrok, ki so jim zaprta skoraj vsa vrata, da bi prišli redno do poklica. V Celju so se trdno odloči- li, da bodo te, lahko bi zapi- sali zadovoljive učne rezulta- te, izboljšali. Veliko si obeta- jo od vedno bolj razvitega po- daljšanega bivanja, v katere- ga je zajetih že več kot 11 odstotkov vseh učencev os- novnih šol, modemih oblik pouka in predvsem spre- memb v samem učno vzgoj- nem procesu, kjer vedno več govorijo o soustvarjanju, ka- kor pa o učenju, ter seveda v širjenju dopolnilnega pouka in svetovalnih služb na vseh, ne samo manjših šolah. J02E ZUPANČIČ PRAVOČASNO NAROČITE NOVI TEDNIK — V ENI PRIHODNJIH ŠTEVILK BOMO PODARILI VSEM ZVESTIM PRIJATELJEM NT IN RC BARVNI NOVOLETNI KOLEDAR! KMALU. VELENJE SLABO Čeprav v Kumrovcu že gradijo spo- minski dom, veličasten spomen k brat- stvu, enotnosti in revoluciji, povezan z imenom predsednika Tita, v vsej Slo- veniji in na celjskem območju še po- teka zbiranje sredstev za to vsejugo- slovansko solidarnostno akcijo. Delov- ni ljudje, občani, mladina, delovne in sindikalne organizacije so v Slovenija že zbrali in nakazali na skupni žiro ra- čun nad 50 odst. predvidene vsote. In kako je v občinah celjskega območja? Doslej, do 30. oktobra, sta se najbolj izkazali šmarska m celjska občina, V Šmarju so zbrali in nakazali že 160.733,65 din ah 97 odst. predvidenih sredstev, v Celju pa 524.644,05 din ali 83 odst. V Žalcu so nakazah 157.904.25 din (65 odst), v Šentjurju 38.006.90 din (50 odst.), v Slovenskih Konjicah 54.160,05 din (41 odst) in v Laškem 47.495,60 din (36 odst). Na slabše so se doslej odrezaii v mozirski m velenjski občini. V Mozirju so nakazali 13.603 dm ali 14 odst. V Velenju pa samo 14.542,50 din ali samo 4,55 odst. predvidenih sredstev. Ti podatki so za velenj.sko ob- čino še toliko bolj čudni, ker je nedav- no predstavnik velenjskih sindikatov na seji medobčinskega odbora sindi- kata zagotavljal, da je denar že zbran. Sedanji podatki republiškega sveta zveze sindikatov govore drugače. Ali pa so v Velenju že zbrali precej več. pa denar držijo na domačem žiro raču- nu? To najbrž ne bi bilo prav. V Kumrovcu gradijo in solidarnost- na pripravljenost delovnih ljudi Jugo- slavije že kaže konkretne sadove. Zato bi morah vsepovsod, še posebej, če zamujajo, pospešiti zbiranje sredstev. Sicer pa lahko ugotovimo, da akcija za spominski dom v Kumrovcu na celjskem območju ru naletela na slab odmev. Delovni ljudje s tem dokazuje- jo kako se v polm meri zavedajo po- mena izgradnje spominskega doma, ki bo simbolično predstavljal enotnost in povezanost vseh ljudi Jugoslavije. ^^^^^^ ^^^^^^^1^^^ j Četudi so člani predsed- stva medobčinske konference SZDL na svoji zadnji seji zadeli v razpravi o uresniče- vanju ustavnih dopolnil na nekatera nerazčiščena stali- šča, še ziasti v zivezi z dele- gatskim sistemom, je anaj:za dosedanjega dela, zlasti pa nalog opozorila, da so neka- tere obveznosti neodložljive. To med drugim velja tudi za evidentiranje možnih kandi- datov. Na splošno je zaosta- nek na tem delovnem ixxiroč- ju precejšen, dasiravno je treba zapisati, da se stanje v zadnjem času le spremi- nja in da prihaja na spisek možnih kandidatov za števil- na delegatska mesita vse več ljudi. Tu imajo SZDL sku- paj s sindikati in drugimi družbenimi silnicami še ve- liko dela pa tudi odgovor- nosti. Cas priganja! Clam predsedstva medob- činske konference SZDL v Celju so med dnxg:m načeli tudi vprašanje organiizrranosti krajevne skupnosti. Očitno je, da v tem poglavju m pravil, ki bi veljala za vse. Tradicio- nalnost in delovni pogoji so različni, zlasti med krajevm- mi skupnostmi v mestu in na vasi. Prav zato nd naključ- je, da jah bodo ponekod zidruževah (S. Konjice), dru- god pa ustanavljali nove (Mo- zirje). V celjski občini so problemi zlasti tako imeno- vane mestne krajevne skup- nosti, kjer samouprava ni prodna med ljudi. Enotn Ija so stališča, da Je ireb z novo organiziranostjo i novimi prijemi zajeti v kri jevno samoupravo čim ve Ljudi. Gre za njihovo aktiv zacijo. Razgovor o samoupravni mteresnih skupnostih je mei drugim opozoril na problen skupnih služb in zato na ra cionalizacijo dela, opozoril pi je tudi na enotna sitališča pi razmejitA/i med izobraževala in otroško-varstveno samoup ravno skupnostjo. Ta enot nosit naj bi zajela republiške območje. Enoten nastop pi bo nujen tudi s položajen SZDL v statutih občin, ku jevnih skupnosti itd. AKTUALN§ Kadri in stanovanp^ ki fili ni Na področju zaposlova- nja v zadnjem času do- življamo prav svojevrsten pojav. Slovenija in celj- sko območje še posebej čuti -. hudo pomanjkanje delovne sile (od nekvah- f iciranih delavcev do stro- kovnjakov z visoko izo- brazbo), dočim si služi kruh na tujem več tisoč slovenskih delavcev. Na eni strani opažamo torej razkorak, ki ga je povzro- čilo slabo načrtovanje ka- drov, na drugi strani pa kljub zaposlenemu višku naših delavcev na tujem nismo pripravljeni na nji- hovo vrnitev — stanovanj ni. Zdomci pa želijo tudi druge primernejše pogo- je za vložitev zaslužene- ga denarja v gra.dnjo sta- novanja ali v kak drug ix>sel. še več — omeje- ne so še možnosti za omilitev kadrovske krize z zapKJslitvijo delavcev iz drugih republik, ker v Celju ni samskih stano- vanj. Nekatere novosti iz osnutka zakona o zapo- slovanju in socialni varno- sti za primer brezposelno- sti vnašajo v p>olitiko za- poslovanja in služb, za- vodov za zaposlovanje, precejšnje novosti. Kako torej razvozlati zamotan vozel nasprotij v zaposlo- vanju delavcev? Kako prebroditi krizo, ki se nam obeta v prihodnjem letu — ko bo spet nepo- kritih okrog 1000 delov- nih mest? Kaj bomo mo- rali spremeniti v načrto- vanju razširitve proizvo- dnih kapacitet? Na ta vprašanja je odgovoril Bo- žo Lukman, direktor re- gionalnega komunalnega zavoda za zaposlovnje de- lavcev Celje. BOŽO LUKMAN: Po- manjkanje kadrov ni pre- senetljivo. Nekvalificiranih delavcev je v Sloveniji že dalj časa premalo. Kaj {>ove jxxiatek, da je v Sloveniji okrog ena četr- tina vseh zaposlenih iz drugih republik? Menim, da bi morali oceniti, ka- ko kreditiramo razširjeno reprodukcijo. Človeka smo v načrtih pri razširitvi ka- pacitet premalo upošteva- li. Ni reis, da delavcev se- daj ni, ker so zaposleni v tujini. Čeravno bi za kva- lificiran kader in za de- lovno najsposobnejše de- lavce to lahko trdili. Po- leg žalostne resnice, da smo načrtovali nove zmo- gljivosti ne da bi name- njali sredstva za kadre, ki bodo nosilci novih ka- pacitet, imajo naše de- lovne organizacije težave z nastavitvenimi možnost- mi. Samskih stanovanj ni. Mladih delavcev, sposob- nih kadrov celjsko ob- močje ne bo dobilo brez stanovanj. Vsi delovni ko- lektivi uveljavljajo cen- zus pri delitvi stanovanj. Delavec mora v delovni organizaciji delati nekaj let, da sploh lahko kon- kurira za stanovanje. To je nemogoče. Koliko sam- skih stanovanj smo zgra- dili v zadnjih 15 letih v Clelju? Sedaj potrebuje- mo medicinske sestre, tr- govce, ljudi z visoko izo- brazbo. Fluktuacija je vse večja. Prihaja do kraje kadrov, nesporazumov med delovnimi organizaci- jami in do anomalij v nagrajevanju. Maličijo se odnosi in nagrajevanje. Ob vsem tem pa cela vr- sta proizvodnih in delov- nih nalog ni opravljenih. KAKŠNE SO MOŽNO- STI, DA OMILIMO TE NENORMALNE RAZME- RE? BOŽO LUKMAN: Naš zavod je predlagal dve konkretni akciji V pri- hodnjih dneh bodo dobi- li zdomci v roke kom- pletno informacijo o možnostih zaposlitve in gradnje stanovanj po vr- nitvi v domovmo. To in- formacijo smo pripravili in jo bo objavU Večer. Sedaj i>a iščemo možno- sti, da bi se nekdo v Ce- lju zavzel za dogovor o načrtni izgradnji sam- skih stanovanj. Ah bi morda zvišali prispevek in ga namensko določili za gradnjo nastanitvenih kapacitet ali pa bi z družbenim dogovorom de- lovne organizacije zdru- ževale sredstva za sam- ska stanovanja. Moram reči, da bomo kmalu do- biU v roke tudi medre- publiški sporazum o za- poslovanju. Moramo de- lavcem iz drugih repub- lik omogočiti normalna stanovanja in druge živ- ljenjske razmere. Ce raz- mišljamo splošno, pa vi- dimo rešitev predvsem v boljšem načrtovanju. Spremeniti moramo dru- žbeni odnos do kadrov- ske pohtike in v vseh proizvodnih načrtih iz- vrednotiti faktor človeka. Videti moramo tudi ne- itstrezno zaposlene kad- re, delo kadrovskih služb, estenzivnost sedanjega za- poslovanja, neskladja v potrebah po posameznih profilih in viških drugih itd. ALI SE LAHKO KO- MUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE USPEŠ- NO VKLJUČUJE V RAZ- REŠEVANJE VSE ZAH- TEVNEJŠE PROBLEMA- TIKE NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA? BOŽO LUKMAN: Zavo- di smo doslej delovali preveč anonimno. Morda smo bili ceJo zapostav- ljeni, odvisno od tega, kakšna je bUa dinamika »zaposlitvenih proble- mov«. V našem zavodu je prišlo do precejšnje fluktuacije kadra. Nima- mo primernih prostorov, živimo in delamo v ne- kakšni družbeni senci. Res je, da tudi zaposlo- vanje delavcev ni bilo do- volj v ospredju družbe- nega zanimanja. Še naj- huje je, da prav tako kadrovske službe v delov- nih organizacijah nimajo primernega položaja in vrednosti. Naš zavod na primer, sedaj ne zmore kompletno ocenjevati in spremljati gibanja kad- rov. Zbiranje podatkov je neusklajeno — statisti- ka to, šole ono ipd. Ka- drovske službe ne vedo za načrte vlaganj v no- ve zmogljivosti in novih FK)treb ne prijavljajo. Kdo ve, kam gredo otroci z osnovne šole? V katere osnovne šole? Kaj je z našimi študenti na uni- verzi? Evidenc ni, kom- pletnega pregleda nad kadrovskim potencialom ni. Neusklajenoti je pre- več. Aanaliz za nazaj ne moremo delati Približne ocene nikomur ne more- jo pomagati. Naš zavod se bo moral kadrovsko okrepiti. V občini in na območju pa bomo mora- li na področju zaposlo- vanja dogovoriti jasnej- šo politiko. K temu bo pripomogel tudi nov za- kon o zaposlovanju in so- cialni varnosti za primer brezposelnosti. Jože Volfand 47 — 6. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 3 ientjur ped dnevi so v Šentjurju jjnovili Temeljno skupnost jojkega varstva. Delo novo- (jnovljene skupnosti so jiieljili na načelu, da sta hraževanje in vzgoja ne jjiva procesa in da morata J) Temeljna izobraževalna jpnost in Temeljna skup- ;t otroškega varstva delo- l povezano in na enotnih jovah. ;;a ustanovni ' skupščini 0 so ustanovili začasne rane, skupščino in izvršilni iior, za predsednico TSOV so izvolili Francko Vido- Vrtec, ki je doslej deloval okriljem šentjurske šole, 1 postal samostojna organi- (ija. Na ustanovni skupšči- so nakazali tudi glavne seri bodočega razvoja otro- jga varstva v občini. Ugo- dili so, da je to sicer na- jdovalo, da pa je en sam ;ec, v katerem je v oskrbi J D otrok, premalo, čimprej J treba proučiti potrebe po u roškem varstvu v ostalih I ajih šentjurske občine in j tu razvijati otroško var- ilo. To delo je treba pričeti v manjšem obsegu, a čim- prej, četudi bi bilo treba upo- rabiti za varstvo ne dovolj strokovno usposobljeno de- lovno silo. Po okoliških kra- jih bo treba ustanavljati vzgojno-varstvene oddelke. Poleg teh nalog bo' morala skupnost otroškega varstva reševati tudi ostala vpraša- nja socialna, telesno-vzgojna, vprašanja rejništva in podob- no. TSOV bo skrbela tudi za organizacijo preventivnih zdravniških pregledov za ot- roke. V prihodnje bo treba več skrbi posvetiti otrokom kmečkih družin, saj so bili ti doslej največkrat odmaknjeni od otroškega varstva. TSOV mora proučiti tudi možnosti za ustanovitev potujočega vrtca, ki pa ne bi imel zgolj naloge otroškega varstva. Več bi morali storiti za vzgojo predšolskih otrok. Izvršilni odbor novousta- novljene Tepieljne skupnosti otroškega varstva je že pri- pravil predlog dogovora in statuta, ki ga je predal v jav- no razpravo. Trenutno še ni rešeno vpra- šanje uveljavitve delegatskega sistema v TSOV. Delegacije iz TOZD še namreč niso iz- voljene. Sedanje organe so organizacije združenega dela delegirale iz delavskih svetov in drugih samoupravnih orga- nov. Z izpeljavo celotnega de- legatskega sistema v občini bodo ustrezno rešili tudi pro- blem delegacij v TSOV in se- danje organe dopolnili. Možnosti za otroško var- stvo v šentjurski 6bčini je veliko in program dela TSOV, ki je nedvomno dobro zastav- ljen, jih je zvečine zajel. Ustanovitev TSOV v Šentjur- ju zagotavlja boljše možnosti razvoja otroškega varstva, se- veda pa problemov, ki ostaja- jo, ni malo. Gotovo bo eden največjih financiranje. V šentjurski občini obsežnih programov otroškega varstva ne bodo mogli sami izpeljati. Zato pričakujejo veliko mero solidarnosti v okviru repub- liške zveze skupnosti otroške- ga varstva. BRANKO STAMEJČIČ este kanalizacije ;0 v NOVEM KOMUNALNO PODJETJE CESTE KANALIZACIJE ODSLEJ NA LAVI 'jetošnji dan republike je lektiv komunalnega podjet- Ceste-kanalizacije p>o6astil samo z dvajsetletnico de- iskega samoupravljanja v ijetju, marveč tudi z otvo- ^jo novih delovnih prosto- rna Lavi. Ce za kateri, potem zlasti ta celjski kolektiv velja, se je v letih po vojni ne- tao razvijal, krepil. Njego- *Pot se je začela pred voj- To je bila desetčlanska *iska skupina za vzdrževa- ^ mestnih ulic in cest. H je to skoraj 300 članski '^hiv, ki ne samo vzdržu |5iarveč tudi gradi moder- '"^ste in polaga najzahtev- nejšo kanalizacijo. Razvoj te- ga kolektiva je očiten zlasti v zadnjih desetih Irtih, ko je realizacijo povečal za šest in pol krat, medtem ko se je število zaposlenih povečalo le za 36 odstotkov. To je kolek- tiv, ki je začel v Celju prvi polagati asfalt na ulice. Prvi metri so narasli v kilometre. In tako je poslej vsako leto. Pomembno delo je opravil pri graditvi nove mestne ka- nalizacije. Tega dela so se lotili 1965. leta. Ni še konča- no, čakajo še novi kanalski zbiralniki, zlasti pa glavni zbiralec in čistilna naprava. To je naloga, ki po svoji po- membnosti ne zaostaja dosti ali nič za vodno regulacijski- mi deli. V vsem tem času se je ko- lektiv nenehno srečeval s prostorskim problemom. Ob Ulici 29. novembra je bil več kot utesnjen. Zato so pred tremi leti sprejeli razvojni program in v njegovem okvi- ru začeli graditi na Lavi no- ve delovne prostore. Zaen- krat so opravili prvi del ce- lotne naloge. Zgradili so ob- jekte za mehanično delavni- co, kovačnico, elektro delav- nico, skladišče, prve garaže in upravne prostore. Vrh te- ga so asfaltirali prostrano dvorišče. Za vsa ta dela so odšteli 4,3 milijone dinarjev lastnih sredstev. Druga faza bo zajela graditev garaž za stroje in kamione. Vidni uspehi pa niso samo v gospodarjenju, marveč tu- di v delu in uveljavljanju no- tranjega samoupravnega in političnega življenja. Otvoritev novih prostorov pa je opozorila še na nekate- re probleme, tako na Apne- nik-Pečovnik in ne nazadnje na vidike, ki se odpirajo s predvidenim povezovanjem komunalnih delovnih organi- zacij v Celju. Po besedah di- rektorja, inž. Andreja Kamen- ška, kolektiv podpira nakaza- no pot integracije. MB PLESA ESS ^onomska srednja šola nekdaj slavi po orga- *ciji odličnih plesov, če- 'I na šoli prevladujejo ^6ta, plesi vedno uspe- j Potekajo. }^ tremi tedni so pri- interni ples, ki pa kmalu razvil v »nein- ^ga«, kajti nekateri se '?dno radi sami povabi- ^ zvokih lastnega an- ^■^la so mladi radostno 'ali. .sredo, 28. 11., pa je fiza prvega plesa, ki so Priredili v počastitev ^ka republike. Tokrat ^^ko javno nastopili dijaki drugih šol in abavali ob predvajanju ^^ih plošč. Mladi si ° še veliko podobnih ^itev, četrtošolci eko- šole pa bi lahko Mesih precej zaslužili '^turantski izlet. VILI JAZBEC I NOVA TELOVADNICA V ŠENTJURJU Pred dnevi so v Šentjurju slovesno odprli novo, sodob- no urejeno telovadnico, ki bo močno obogatila možnosti za telesno vzgojo tako predšolske kot tudi šolske mladine. Telovadnica, ki so jo p>ostavili ob osnovni šoli, je drugi telesnovzgojni objekt v šentjurski občini. Dolga je 3Q, ši- roka pa 16 metrov. Telovadnica ima 516 kvadratnih metrov koristne površine. Je sodobno urejena, saj ima vsa potreb- na telovadna orodja in opremo, potrebno za kakovostno telesno vzgojo. V stranski dvorani telovadnice so priprav- ljeni prostori za manjši zimski plavalni bazen, ki pa žal še ni dograjen. Nova telovadnica ima več garderob, umi- valnico s tuši, v zgornjem delu dvorane pa je tudi prostor za gledalce. Gradnjo telovadnice so pričeli septembra 1972. leta, predračun izgradnje i>a je znašal 3 milijone 850 tisoč di- narjev. Pri gradnji telovadnice so šentjurčani naleteli na veliko razumevanje občanov. Ti so s samoprispevkom zbra- li 460.000 dinarjev, tako da manjka do popolnega pokritja stroškov le še 720.000 dinarjev, ki pa jih bodo dobili v kratkem. v Šentjurju načrtujejo že tudi naslednjo fazo izgrad- nje, v kateri bo ob novi telovadnici zrasla nova, sodobno urejena šola. Stara šola, ki dela sedaj tudi v treh izme- nah, je namreč že zastarela m ne zmore več pritiska na že tako obremenjene kapacitete. Seveda teh obširnih načr- tov v Šentjurju ne bodb mogli sami izpeljati. Tudi tu bo zatorej potrebno precej razumevanja in pomoči širše druž- bene skupnosti. Veselje otrok ob veliki pridobitvi se je pokazalo že na proslavi ob otvoritvi nove telovadnice. Malčki so strme občudovali nove, velike in svetle prostore, v katerih bo že sedaj eden najljubših učnUi predmetov — telesna vzgoja, postal še ljubši. BRANKO STAMEJČIČ PRIZNANJA ŠPORTNIKOM Letošnjo 30 obletnico drugega zasedanja AV- NOJ so na skromen, a zelo prisrčen način pro- slavili športniki konjiške občine, ki so hkrati sla- vili tudi 10. letnico obsto- ja občinske zveze za tele- sno kulturo. Ob tej pri- ložnosti so vsi prizadevni delavci, ki so žrtvovali veliko svojega proste- ga časa In se posve- čali delu na športnem po- dročju, dobili občinska priznanja. Priznanje so prejeli: Rudi Bajda mL, Jože Baraga, Vili Bezen- šek, Anton Bučar. Stanko Frim, Minka Gorenjak, Frančiška Jelenko, Ivan Jelenko, Anton Kokalj, Alfonz Lampreht, Martin Mrzdovnik, Anton Obrul st., Stanko Pisanec, Tone Pliberšek, Polde Rihtar- šič. Brane Safič, Franjo Tič, Ivan Varga, Vinko Zdovc, Dušan Zidar, Jo- žica Zore, Stane Zule, in Bo.jan Vončina iz Sloven- skih Konjic, Tone Cernja- vič in Ljuban Krančan iz Zreč ter Silvo Hlastec, Viktor Jager in Edi Pete- linšek iz Vitanja. Skupaj je dobilo prima- nja 28 članov in aktivnih delavcev na področju te- lesne kulture, podelili pa so ga tudi industrijskemu kombinatu »KONUS« za izredne zasluge pri raz- voju telesne kulture v ob- čini. V. L. VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU DIREKTORJU STANOVANJSKEGA PODJETJA ŠMARJE PRI JELŠAH TOVARIŠU LOJZETU KRIVCU . Gotovo vam je znano, da se občani šmarske ob- čine i? leta v leto bolj pritožujejo nad uslugami, ki bi jih moralo izvrševati vaše podjetje, ki ima v upravljanju več družbenih , stavb, pa jih ne. Slišali smo tudi, da je bilo s strani podjetja rečeno, da so stanarine prenizke, da bi lahko vzdrževali in ure- jali stare hiše, ki so po- trebne nenehnega popravi- la. To bo najbrž res, če pa Je to res, je treba ob- čanom natočiti čistega vi- na. Gotovo vam je najbrž tudi anano, da smo o va- šem podjetju pisali tudi mi. Kmalu po našem pisa- nju se je stvar rešila, če- prav se prej ni mogla po večkratnih urgencah obča- nov. Čemu torej zavlače- vanje in čemu večna nego- dovanja nad vašim pod- jetjem med občani šmar- ske občine in ustanovami, ki izikoriščajo stanovanja in lokale v upravljanju Stanovanjskega podjetja v Šmarju pri Jelšah? Šmarje pri Jelšah ELEKTRKA! Kljub precejšnjim napo- rom šmarske občine, da bi čimprej do kraja elektrifici- rala še preostale kmečke do- move na območju svoje ob- čine, se ti napori tudi v tem letu niso posrečili. Še vedno je na območju občine več zaselkov brez električne na- peljave. V tem letu se problem delno pomagali reševeti bri- gadirji mladinske delovne brigade Kozje 73, ki so brez- plačno elektrificirali 25 sta- novanjskih hiš socialno ogro- ženim občanom. V gradnji je daljnovod iz zaselka Žagaj preko Gor na vas Vrhunce. Gradnja daljno- voda poteka po izredno neu- godnem terenu, a je kl.jub temu v zaključni fazi. Pri projektu finačno sodeluje.}o občina Šmarje pri Jelšah, ob- čina Brežice, Elektro Celje, poslovna enota Krško in in- teresenti. Tako bo tudi s tem daljnovodom rešen majhen del elektrifikacije zaselkov brez električne napeljave. V prihodnjem letu name- rava šmarska občina elektri- ficirati kraj Vojsko s finanč- nim sodelovanjem Elektro Celje, poslovna enota Krško. Seveda s tem problem elek- trifikacije še vedno ne bo končan, ker je skoraj celot- no nizkonapetostno omrežje v zelo slabem stanju. Večji del kmetij ima namreč le električno nai)eljavo za raz- svetljavo, ne pa tudi za po- gonsko silo. Razen tega ob- staja še več sorazmerno od- daljenih kmetij, ki jih bo treba reševati popolnoma lo- čeno in s precejšnjo druž- beno pomočjo, ker kmetje sami ne bodo zmof^li niti naj- osnovnejših investicij. MILENKO S. Žalec 20 LET KRVODAJALSTVA Minuli petek je bila v klu- bu družbenopolitičnih organi- zacij v 2alcu osrednja pro- slava občinskega odbora rde- čega križa Žalec ob 20. letnici krvodajalstva na Slovenskem. Ob tej priložnosti je govoril podpredsednik občinske or- ganizacije RK Žalec Anton Gros, ki je med drugim dejal: »Navedel bom nekaj številk, ki bodo pokazale, kako se je širilo krvodajalstvo v naši ob- čini. Od 1953. leta do 1973. je bilo okrog 300 rednih in iz- rednih krvodajalskih akcij, v katerih je sodelovalo okrog 3000 krvodajalcev, ki so daro- vali kar 25000 litrov krvi. Tak uspeh akcij je potrebno zapisati predvsem aktivistom, ki so te akcije organizirali in propagirali.« Po govoru je sledil kul- turni program, ki so ga iz- vedli otroci vzgojno varstvene ustanove Jože Herman iz Žal- ca ter učenci OS iz Žalca in Šempetra. Petinosemdesetira članom RK, ki sodelujejo v tej organizaciji že vse od ustanovitve, so podelili znač- ke za uspešno delo. Tekst in foto: T. Tavčar Predsednik OORK Žalec dr. Adam Medvešček podeljuje značko za 20-letno uspešno delo v tej humani organizaciji Janezu Stiuclu iz 2alca. 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 6. december i IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV v APNENIKU PECOV- NIK so imeli v oktobru posebne težave, ki so tu- di povezane s splošnim stanjem na področju energetike pri nas. Ne, ni jim primanjkovalo elekt- ričnega toka, tako kot ga ▼ teh dneh primanjkuje vsem delovnim organiza- cijam, temveč jim je zmanjkalo premoga in so zaradi tega morali usta- viti eno peč za proizvod- njo apna. To je seveda zmanjšalo planirani ob-* seg proizvodnje. KOLEKTIV ŽELEZAR- NE Store stano presene- ča 8 svojimi dobrimi i>o- slovnimi rezultati ter go- spodarskimi dosežiki. V teh dneh tečejo mtenziv- ne iMlprave za skupno vlaganje v novo tovarno traktorjev, katerih proiz- vodnja bo že stekla v te naložbe, ki bo nedvo- mno izredno velika pri- dobitev, pa so v oktobru piričeli redno obratovati 7 novi elektrojeklami. v ELEGANTOVEM ob raitu, ki so ga z velikimi naperi postavili v Šent- jurju pri Celju, kar je še zlasti ix>membno zaradi tega, ker je to neposre- den delež k prizadeva- njem za hitrejši razvoj manj razvitih območij, je sioer že stekla nova pro- isBvodnja, vendar pa za- enkrat poslujejo le še z manj kot polovičnimi zmogljivostmi. Razlog za tako stanje ni v eventuel- nem jKKnanjkanju delov- ne sile, temveč v tem, ker dobršen del strojne opreme še m prispel iz uvoza. V kolektivu raču- najo, da bo tudi ta opre- ma kmalu prispela, po- tem pa bo proizvodnja steJcla v polnem obsegu. Zadnja leta KORS t Rogaški Slatini organizi- rano in intenzivno skrbi za delavska stanovanja. V minulih dveh letih so poskrbeli za 60 stanovanj svojim delavcem. Ker ni šlo drugače, so jim ta sta- novanja omc^očih s kre- ditom, precej delavcev pa je začelo z individualno stanovanjsko izgradnjo. SdiTOika akcija za delav- ska stanovanja v KORS še ni končana. V začet- ku prihodnjega leta bo v Ratanjski vasi pri Roga- ški Slatini pod streho 26- stanovanjski blok, ki ga gradi Splošno gradbeno p>odjetje iz Rogaške Slati- ne za potrebe KORS. Blok bo rešil 26 najbolj kritičnih primerov. Kot predvidevajo v KORS, bo stanovanjski problem njihovih delav- cev rešen že v nekaj le- tih, -mst- STAROMODNO - SO- DOBNO. V nedavno od- prtem novem obratu les- ne industrije je »BOR« Laško je prišlo do nena- vadnega obrata vrednosti in ocen. Kurilnico, ki da- je toploto aa obrat in su- šilnice lesa so načrtovali in zgradili tako, da mo- rejo upKirabljati odpadke. Namesto elektrike ali ku- riln^a olja zdaj v kuri- ščiih kotlov gorijo lesni odpadka in žagovina, ki jo je v obratu, kakršen' je njihov, vselej dovolj. Seveda jih bo letos ne- koliko šibilo za te vrste kurjavo, ker v Rečica še nimajo zalog, drugo zimo F>a bo žagovine in odpad- kov dovolj. Tako bodo v tej novi tovarni vsaj na toiriem, če že ob reduk- cijah ni Itoči. In tako je staromodno gorivo ix>sta- lo naenkrat nadvse sodo- tih. -mst- Izvozna gibanja PROBLEMI Zapisali smo že, ko smo analizirali gibanje v celjskem gospodarstvu, da so letošnji izvozni rezultati nadvse u- godni in lepi. Takega mne- nja smo še vedno, toda kljub lepim dosežkom kažejo po- datki, da je izpolnitev celot- nega planiranega i2!voza za letošnje leto nemogoča. Po- glejmo nekaj najzanimivejših ugotovitev. V prvih devetih mesecih tega leta so kar štiri pod- jetja že izpolnila svoj ce- lotni letni izvozni načrt, pri čemer velja nekaj nad vse izpostaviti. Pri vseh štirih delovnih organizacijah gre za bistveno večji izvozni uči- nek, kot so ga dosegli leto poprej. Gre torej za to, da so delovne organizacije v za- četku leta močno povečale iz- vozne plane, pa jih kljub te- mu realizirale že v devetih mesecih letošnjega leta. Pri- mer, vreden splošne pohvale in priznanja. Kolektiv ŽELE- ZARNE ŠTORE je povečal svoj izvoz v tem obdobju za 85 "/'o nad lanskoletnimi do- sežki istega obdobja in konec septembra že za 5,6 % pre- segel letni plan. Skupno so izvozili 2& več kot štiri mili- jone dolarjev izdelkov in se po vrednosti izvoza uvrstili na drugo mesto v celjski občini. Odlično! V primeru Žične gre sicer za 55 % več- ji izvozni efekt kot lani in za 177 »/o presek letnega načrta gre po vrednosti za manjše vsote. Kljub temu je treba kolektiv v njegovih pri- zadevanjih pohvahti. AERO, ki vsa dolga leta svojca vs- pesnega razvoja ni izvažal se je T letošnjem letu močno žingažiral tudi na tem po- dročju. Za 75 "/O so povečali izvoz v primerjavi z lanskii- mi dosežki in za 13 Vo že v septembru presegli letni plan. Po vrednosti dosežene- ga izvoza se uvrščajo na peto mesto v občini, vse pa kaže, da bodo do konca leta še na- predovali. Med tiste, ki so svoj plan že izpoLndli pa sodi ZLATARNA, ki je že septem- bra presegla predvidevanja za 3,4 "/o, čeprav je njihova letošnja realizacija za 78 % višja, kot so ga uresničili lani v tem času. Pomembne izvozne rezulta- te pa je dosegel kolektiv TO- PRA, LIK SAVINJA in EMO. Posebno poslednja dva sodi- ta med dva najstarejša in najmočnejša izvoznika celj- ske industrije, seveda če od- štejemo CINKARNO, ki je po vrednosti realiziranega izv6- za še vedno na prvem mestu, močno pa, iz razumljivih raz- logov, seveda zaostaja za po- stavljenimi letnimi načrti. In tako je potem ob teh lepih dosežkih mogoče, da je celoten plan v celjski ob- čini v resni nevarnosti, da ne bo iz?polnjen? v prvih devetih mesccdh so vsa podjetja izvozila .skupno za nekaj manj kot 18 milijonov dolarjev svojih izdelkov, kar predstavlja es^o celotnega letnega načrta, ki predvideva skoraj 26 milijonov do- larjev. Ce bi hoteli plan normalno izpolniti, potem bi morali v tem času izvoziti za najmanj 751o pred- videnih načrtov. Izpad, ki ga pri tem beleži celjsko gospodarstvo, gre praktično izključno na račun nesreče v Cinkarni, za katero pa seveda kolektiv nikakor ne nosi krivde. Ce bi se to ne primerUo, potem W bilo gibanje izvoza v primerjavi s postavljenim pUnom seveda ugodnejše. BERNI »TRMCNTK SVEČANI PODPIS samoupravnega sporazuma v KOVINOTEHNl. Minuli torek so v dvorani Doma JLA v Celju predstavniki šestih temeljnih organizacij združenega dela KOVINOTEHNE podpisaU samoupravni sporaziun o združitvi v delovno orga- nizacijo KOVINOTEHNA. Ob tej priliki je o dosežkih kolektiva ter nekaterih na. črtih spregovorU generalni direktor BENO KRIVEC, v kulturnem programu pa je nastopil tudi pevski zbor kolektiva KOVINOTEHNE. Podpisu samoupravnega spo razuma je prisostvoval celotni kolektiv, saj so podpisovanje združiU tudi s proslavo Dneva republike. Na svečan način so podelili posebna priznanja tudi 14 delavcem, ki so v podjetju že dvajset let in 32 ki so neprekinjeno zaposleni v KOVINOTEHNl deset let. vezovale tudi v medobčinskih odborih sindikata. V večini osnov- nih organizacij sindikata je dokaj veliko število mladih delavcev, ki bodo v naslednjih tednih usta- navljali svoje aktive kot novo obliko organizirano- sti in delovanja. REKLI Sd ELIGA RUPREH Doma je z Vinske gore in živi na lanetiji. Čeprav je še mlada, jo latiko že prištevamo med stare krvodajalce. In kaj misli o krvo- dajalstvu? »Med krvodajalce sem stopila s svojimi 18. leti. torej takoj, ko je bilo to možno. Od takrat dalje sem dala kri dvakrat letno, doslej pa 33-kr»t. Mislim, da bi tako morali delati vsi mladi In zdravi občani. Ce izo- stajajo pri takih akcijah starejši, imajo zagotovo več vzrokov. Tako menim o tem jaz, zato tudi so- delujem in vem, da je to moja dolžnost in pravica.« Ko bi tako mislili vsi mlajši, ki se danes kar preradi izogibajo tej človekoljubni gesti, |>otem ne bi bilo treba po naših družbenih občilih oglašati: »Slovenija potre- buje vsak dan ...« T. Tavčar V vsak dom NOVI TEDNIK PRAVOČASNO NAROČITE NOVI TEDNIK — V ENI PRIHODNJIH ŠTEVILK BOMO PODARILI VSEM ZVESTI^^ NT IN RC PRIJATELJEM BARVNI NOVOLETNI KOLEDAR! TURIZEM Prostor na soncu. Dobrna. Zadnji topli sončni dan pred zgodnjo zimo. Sicer pa je zdravilišče letos doživelo prav- cati preporod. Obiskovalcev veliko skozi vse leto. Doslej še nikoli tako. In tudi trenutna zasedenost je takšna, da vliva najboljše upe za prihodnost. Zasedenost Dobrne je tudi v tem času popolna. Številke še povedo, da je letos za okoli 20 "'o več nočitev kot lani oziroma: do konca oktobra so imeli vsega skupaj 93.039 nočitev, od tega 81.732 domačih gostov. OBNOVLJENA ^EVROPA'' Ob prazničnem razpolože-- nju konec novembra še de- lovna zmaga. Kolektiv ho- tela Evropa v Celju je sla- vil. In to zasluženo. V do- brih treh mesecdh, kar je prav tako izreden dosežek za naše razmere, so povsem spremenili videz bivšega bi- feja in restavracijskega pro- stora. Dobiili so dva obnov- ljena prostora za sprejem gostov. Prvi lahko sprejme do štirideset gostov, drugi, restavracijski pa šestdeset. Za vsa dela so odšteli okoli 55 milijonov lastnih sredstev! Načrte za to spre- membo je napravil inž. arh. Ivo Lah oziroma projektiv- ni biro domačega Ingrada. Pri preureditvi in opremi je sodeloval tudi celjski po- krajinski muzej, ki je dal na razpolago nekaj grafik, ki jih je fotografski mojster Viktor Berk uspešno presli- kal in povečal. Zadnja obnovitvena detla v celjski Evropa pa so le napoved novih posegov, ki obetajo dati starodavnemu objektu novo podobo in ga uvrstiti vsaj z delom v ho- tel visoke B-kategorije. V pripravi tn pred spre- jemom je namreč program nadaljnjega razvoja Evro- pe, ki vsa dela uvršča v štiri etape: Prva naj bi obsegala zgra- ditev prepotrebnih sanita- rij za potrebe restavracij- skih gostov pod obstoječim hotelskim vrtom. V drugi naj bi zgradili novi del ho- tela s 84 posteljami in 24 pomožnimi ležišči in seve- da s potrebnimi restavra- cijskimi in kuhinjskimi ka- pacitetami, z novim vrtom, skupno recepcijo pa tudi z vertikalno komunikacijo za nov in obstoječi objekt. V tem primeru bodo tudi ne- kaj porušili, da bodo dobili novo. Tretja faza zajema uredi- tev tako imenovane narod- ne restavracije v stolpu starega mestnega obzidja. Gre za stolp v Kocenovi ulici, ki je že 'dolgo časa na piki temu kolektivu. Četrta faza del bi obsega- la adaptacijo nastanitvenih zmogljivosti v obstoječem objektu in pridobitev novih kapacitet v mansardnem delu. Tako naj bi Evz-opa po- vsem spremenila lice, ime- la naj bi 150 stalnih in 36 dodatnih ležišč, si vsaj v delu celotnega hotela pri- dobila višjo kategorijo in se tako še bolj približala svojim gostom. »Tak je okvirni program, ki pa mora biti do konca meseca že sprejet in izde- lan. V okviru podjetja Emo- na. Vse kaže, da je Evropa v skupnem programu pod- jetja na prvem mestu. Za- to načrt o nadaljnjih pre- urediitvenih delih ni časov- no odmaknjen,« je povedal direktor Evrope Miloš Pla- ninšek. »In še nekaj. To pa ni konec. V razpravi je tudi F>obuda, da naj bi naše podjetje, se pravi Emona, zgradilo ob bodoči hitri ce- sti motel, ki bi ga dobil v upravljanje naš kolektiv. Torej še eno priznanje za naše delo. Gre za mot«l pri Celju«. S preurejenimi restavra- cijskimi prostori je Evropa dobila tudi več možnosti za zadovoljitev gostov. Pred- vsem bodo predlagali več družinskih srečani (možje, torei na Dlan!> slavnostnih obedov ali včprii ob po- membnih družinskih dogod- kih kot so tudi poroke in podobno. AH bo torej Ev- roD3 pobudn.'k večje dni- žinske dni^ribnnsti, maniše zanrto^f-.'? Ce 1i ho uspelo — če-^tUka vnaprej! ■ V EvroT)? pa sp nriorav- l''a|o ?e na s^l^estroa^anje. Snrejei' bodo okoli S.Sfl go- stov. Gneče ne bo. Prosto- ra za ples bo do-^nlf. Igrali bodo trije ansambli M BOŽIČ Mile Savic Imeli smo ga na spisku za čisto drugačno prilož- nost. Odkar smo začeli pisati o ljudeh iz bratskih republik, ki živijo med nami, smo čakali na pri- ložnost za njegovo izpo- ved o sebi in o nas. Obrnilo se je. Kruto in žalostno obrnilo. Grozljiv je pretekli čas, če je tre- ba govoriti o človeku, ki je bil. Mile Savič je več kot stanovshi kolega. Bil nam je vsem prijatelj, drug, kot je to besedo mogel razumeti le on. Bil pa je tudi primer vztrajno- sti, volje, iskrive inteli- gence, ostre presoje, pre- mišljenosti. Rojen pred 35 leti v srcu Srbije je Mile Savič spoznal Slovenijo kot vo- jak, kot aktiven podčast- nik. To, da je med vojaki uporabljal materinščino, ga ni oviralo, da se ne bi naučil slovenščine tako dobro, da je govoril naš jezik bolje kot marsikdo, ki mu je slovenska mati prepevala uspavanke. Nje- gova zadnja pot je bila več kot zgovorno priče- vanje, koliko prijateljev je imel, kajti za človeka, kot je bil Mile, ni bilo težko sklepati topla, traj- na prijateljstva. Po demobilizaciji se je zaposlil v občinski upravi v Šentjurju, kjer se je začelo njegovo časnikar- sko delo. Sprva je do- pisoval o dogodkih, po- zneje vse bolj odločno in pogumno posegal v pro- bleme. Bil je eden tistih, ki je razkrival zaveso slo- venske samovšečnosti s kozja?iske revščine. Pisal je o svojih Kozjanih v na- šem časniku in tudi v drugih. Mile je postal zna- no ime iz časniških stolp- cev, ko še ni bil poklic- ni časnikar. In tudi to je postal. Najprej v dopis- ništvu Ljubljanskega dnev- nika v Celju, zadnja leta kct član osrednje redak- cije v Ljubljani. Kdo ve^ kaj bi odgovo- ril, če bi ga vprašal po domovini. Zelo rad je moral imeti Slovenijo. Nanjo ga je navezovala hčerka, nanjo bt se bil še bolj privezal s poroko čez kratek čas. Poslovili smo se od nje- ga. Vrnil se je materi, ki ga je oboževala in zaradi njega sama vzljubila Slo- venijo. Le-ta ji ga je zdaj vrnila, zdrobljenega na za- sneženi cesti, če je to sploh tolažba, potem naj bo zagotovilo, da je nje- gova prerana smrt priza- dela mnogo src, da bo ostal zapisan v našem spominu kot pošten, odli- čen časnikar, kot dober tovariš in prisrčen prija- telj, po njegovem dober drug. J. KRAŠOVEC 6. stran — NOVI TEDNIK St. 47 — 6. december 1973 EMICA RAVTAR fragicno je ugasnilo iiv- Ljenje upokojene učiteljice Emice Ravtar. Sele dobri dve leti je uživala zasLu tem pokoj, ko se ji je ne nadoma. nepričakovano pretrgala nit življenja. Roaua se je au t^uzjan skem, v Jurkloštru. Po te- žko orefiojem poti do svo- jega kruha je pred vojno uspešno končala državno učiteljišče v Mariboru. Svoje poklicno delo je za čela v razburkanih pred- vojnih letih pred II. sve- tovno vojno. Prvo službe- no mesto /e dobila teta 1939 na takratni dvoraz "edm ljudski šoli v Henini pri Jurkloštru. Kakor mno gim drugim tudi Emici vojna ni prizanesla, če- prav po naravi^ skromna in tiha. se ie kmalu odzva- la klicu osvobodilne fron- te m začela aktivno sode- lovati z NOV To je m sta- lo malo truda in naporov, vendar je bila nacionalno zavedna, prepričana v pra- vičen boj. Sama m nikoli podcenjevala svojih sit, .za- vedala se je svojih nalog in dolžnosti, ki jih je kot slovenska napredna učite- ljica razdajala v korist na- predka ter lepšega življe- nja. Bila je partizanska učiteljica. Vodila je par- tizansko šolo v Jurklošt- ru Ker pa vemo, kakšni so bili takrat časi, delovni pogoji in okolnosti, v ka- terih je delovala, je vsaka utemeljitev o njenem pri- spevku v revoluciji od- več. Doprinesli ga je za- vestno in prostovoljno. Po osvoboditvi je učiteljevala v Loki pri Zidanem mostu. Težka medvojna leta so iz Emice ustvarila izredno delovno učiteljico in akti- vistko v letih obnove naše domovine. Njeno nasled- nje službeno -nesto je bi- lo v dvorazredni šoli v Ja- gnjenici. kier op jp hnnia z izredno težkimi delovni- mi in -naterialnimi pogo- ji. Nato zopet Haaeče pri Zidanem mostu. Celih 6 let je marljivo delovala v tem kraju. Ustanovila je mladinsko gledališče, bila je tajnik KUD, občinska odbornica, delovala je v mnogih družbeno politič- nih organizacijah. P' dolgi in naporni po ti je prišla leta 1954 v Ce- lje Želela je priti v večji kulturni center. Uveljavlja- la se je predvsem kot pe dagoška delavka. Delovala le tudi v stanovskih orga ntzacijah, sindikatu, v množičnih organizacijah in povsod tam, kjer je čutila uspeh svojega dela. V pouk je vnašala nove učne oblike, imela je eksperi- mentalni razred za skupin- ski pouk. bila je nekaj let učiteljica v vadniškem razredu in več let vodja aktiva 2. razreda za obči no Celje. Učenci in starši so jo imeli radi, v kolek- tivu je ustvarjala tovari- ške odnose in bila priljub Ijena. Nieno pedagoško delo je vseskozi preveval duh patriotizma, za svoje uspehe pa je dobila javno priznanje in nagrado Te meljne izobraževalne sku- pnosti Celje Tudi za družbeno politično delo je bila večkrat javno pohva- ljena. Danes je ni več med na- mi Prenehalo je biti nje- no zavedno, domovini zve- sto srce. Srce. ki se je razdaialo za resnični soci- alistični humanizem, v ka. f.e.rpm nai bi živela med vomn in povoina mlada pevpraciia Ves nien trud in delo ne bosta nikoli po- zabliena! Namesto odgovora PredsedniK Krajevne skup nosti Laško je na najboij originalen način oagovonJ na vprašanje, ki smo mu ga pred tedni nol javnemu de- lavcu zastavili o tem, kako daleč in kaj je sploti ureje nega okoli ceste v Debrem pri Laškem. Predsednik Jože Kreže je odgovoril tako da je sklical sestanek o tem vprašanju, nanj pa povabil zainteresira ne občane, predstavnike de lovnih organizacij, občine m tudi mene, ki sem mu v No- vem tedniku vprašanje po stavil. S poročilom o poteku in sklepih sestanka je dan od- govor na javno vprašanje. Neposredno prizadetih je zaradi preusmeritve prometa skozi Debro 14 hiš. Prizadeti občam so na sestanku sicer izjavili, da so pripravljeni prispevati svoj delež za utrdi- tev vn asfait',ranie ceste sk zi njihovo naselje, vendar ne v enaki men, kot so to storili občani v Lahomnem, v Kidri- čevi ulici itd. Zakaj ne? Zato, ker bi bili s stanjem ceste, kakršna je bila pred preusme- ritvijo prometa, čisto zado- voljni. Prizadeti občani niso mogli biti zadovoljni z odzivnostjo delovnih kolektivov, ki so bili vabljeni na ta sestanek. Ela- zen predstavnika Zdravilišča ni bilo nikogar, po cesti skozi Debro pa so zvozili večinoma vse za izgradnjo dveh tovarn. TIM in BOR, tu skozi vozi GG les, rudnik premog m pesek, MERX oskrbuje trgo- vine, skratka veliko uporabni- kov. Na sestanku so ustanovili režijski odbor, ki bo moral potrkati na vrata prej na- štetih in še drugih podjetij m ki bo poskušal zbrati čim več prispevkov občanov sa mih. Na sestanku so hkrati opo- zorili, da ureditev ceste skozi spodnji deJ Debrega m re šitev, da bo zadeva primerno rešena šele takrat Ko bo zgrajena prečna cesta v po daljšku že asfaltiranega cesti- šča proti rudniški vili Prav zaradi tega so na sestanku občani podpirah predlog, naj bi cesto skozi naselje uredili v širini treh in pol metrov, in sicer zato, da bo izgrad nja glavne ceste v Rečiško dolino še vedno aktualna. J. Krašovec CEUE STANOVANJSKA SKUPNOST Te dni je celjska občina dobila še eno samoupravno interesno skupnost — stano- vanjsko. Enotnost na pK)droč- ju stanovanjskega gospodar- stva je tako zajamčena, saj bo nova skupnost F>ovezovala vse službe, ki zadevajo gra- ditev stanovanj. Za predsednika skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti so izvolili Ervina Belaka iz EMO. za podpred- senika Toma Petroviča z ob- činskega sodišča, za pred- sednika izvršilnega odbora inž. Pavla Kumra iz Gozdne- ga gospodarstva ter za F>od- predsednika inž. Ireno Kač iz Etola Na ustanovnem zboru so še sklenili, da bo osnutek statuta stanovanjske skupno- sti v javm razpravi do sredi- ne januarja prihodnjega leta. Kmetova beseda Okič je vasica. Kakršnih je na Kozjanskem mnogo: raztresena m razmetana, prava podoba opuščenega kmečkega kozolca, fcl mu je veter razmetai slamna- to streho. Ljudje v taks nlh vasicah si morajo po- magati, en sam ne pome- m nič. Vodovod ne more zgraditi en sam kmet, tri- je ga lahko Cesta? Tudi s cesto je tako. Hudo je tam. Tudi zaradi tega, ker ni ljudi. Mladi odhajajo. Se kar naprej odhajajo. Tudi Tumškova sinova in hčer- ka. Ostal je sam z ženo. Oseminsedemdesetletm go- spodar kmetije, veUke okoli 10 hektarov. »Znani ste kot precej napreden kmet?« »Kakor se vzame. Ce človek sledi napredku, če uveljavlja na svojem po- sestvu pridobitve kmetij- ske znanosti, potem to dr- ži No, jaz sem sicer res šel IZ starih okvirov pri- delovanja, se iztrgal iz mi- šljen la, da naj to, kar je bilo na posestvu, tudi os- tane. 2e zelo zgodaj sem sadil ribez, zdaj sem začel z jagodami kot drugi kme tje na Kozjanskem. S tem seveda ni rečeno, da sem tudi edini, ki tako dela. Takšnih, kot sem jaz, je na Kozjanskem še veliko, a kaj, ko nas pesti vse drugo, kot to.« »V čem je torej prob- lem?« »Ne pove že dovolj po- datek, da sva z ženo m možakarjem, ki je že dol- ga leta pri nas, sama na kmetiji, da so otroci od- šh, da ni dovolj delovne sile, da ne vemo, kaj bi in kako bo? Kdaj bomo že končno spoznali, da kmetijstvo ni samo mo- dernizacijo, traktor in kar je še podobnega, da ni samo zemlja, da je tudi zavest, ki ti jo morajo že zelo zgodaj vliti v ra- zum. Kmetovanje je tudi ljubezen, je predanost m volja biti kmet. Tega pa naš mladi človek ne dobi nikjer, še več: to mu sko- raj izbijajo iz glave. Za- kaj pozabljamo na to za- vest že pri majhnem ot- roku m pozneje v naših šolah? Osnovnošolski sis- tem bi moral imeti pos- luh tudi za takšne reči. Vsaj dve uri na teden bi lahko posvetili kmetijstvu. Saj ne rečem, da bi to moralo biti povsod, toda v pokrajinah, kot je na- ša, ki je izrazito kmetij- ska, bi tako moralo biti. Drugače ne bomo prišli nikamor.« Resmca Turnškovega Andreja, kmeta oseminse- demdesetih let ni le nje gova resnica, o njej bi se moral zamisliti še kdo drug. NAŠI ZNANCI Piše: TONE VRABL ANTON JAZBINŠEK Ime ni neznano. To je mož, ki ga vsak dan vi- devamo Tla celjski tržni- ci. Torej videvamo tisti, hi čez tržnico hodimo ali kaj tam kupujemo. Ved- no me je presenetilo to, da Anton Jazbinšek, trž- ni nadzornik^ pravzaprav šef celjske tržnice, vedno najde dve minuti časa, da se pogovori. Toplo pogo- vori. Svetuje, priporoča, se pozanima za vreme, pove, kam bo šel v ne- deljo, (na lov ali ribolov ali na svojo vikendico, ki pa ni ničesar drugega kot dan napolnjen z delom!) ali natrosi nekaj številk o cenah na tržnici (pravi, da v Mariboru in Ljublja- ni v teh dneh ni nič ce- neje!) in potem še pov- praša, kako se počutimo. Ali se počutimo dobro? On se namreč danes do- bro počuti, v mladosti se pa ni. Da v mladosti. In ker v ruišem prispevku »Naši znanci« predstavlja- mo ljudi, ici naj bi govo- rih o svojem bogatem živ- ljenju, smo tokrat izbrali njega. Torej, v naslednjih sestavkih berite vse o revnem^ vendar tako bo- gatem 'in Lepem življenju Antona Jazbinška. Njegova zgodba (živ- ljenjska) je trpka, kot je bilo trpko tisto jabolko, ki ga je z ledenimi roka- mi izkopal izpod snega. Vse zato, da bi nekaj po- jedel, kajti doma nt bilo nič, oziroma je bilo ma- lo. Anton Jazbinšek, da- nes možakar v polno ust- varjalnih moških letih, je bil rojen v Dobju pri Planini. Doma je bilo de- set članov družine. Sest otrok, oče in mama ter stara mata in ata Tista pokrajina je lepa, ven- dar tako težka. Koliko človeških usod je rodi- la in skovala v klene lju- di. Vedno bolj, ko sem se pogovarjal z Antonom Jazbinškom, človekom, ki je bil več pri tujcih kot hlapec kot doma, vse bolj sem prihajal do spozna- nja, da pomanjkanje^ in če hočete, tudi stradanja v mladosti naredi človeka skromnega, navajenega vsega — tudi hudega. Vendar nikoli ni bilo ni- česar tako hudo, kot je bilo Jazbinškovo življenje in življenje mnogih nje- mu podobnih. »Ko sem bil star dve leti, se je vsa družina pre- selila v Srbijo, šli smo dobesedno s trebuhom za kruhom. Oče je delal v Vrtanju v rudniku, da si izboljšamo življenje. Ni- koli nismo hoteli biti bo- gati, samo kos kruha smo hoteli, želeli imeti. Saj je res, da smo doma imeli nekaj zemlje, vendar to je bilo za tako številno družino premalo.« Potem je prišlo do tra- gedije, ki je vse življenje spremljala Jazbinškove. »Očetovi starši so umrli in oče se je želel z vsemi nami vrniti Sli pa smo sami z mamo, kajti oče se je hotel še zadnji dan posloviti od prijateljev ru- darjev. In zadnji delovni dan ga je zasulo. Tudi njegov sin oziroma moj brat je delal v istem rud- niku, vendar v separaciji. K njemu je prišel delo- vodja Slokan, češ, nekoga je v jami zasulo, pojdi z nosili po njega in ga reši. Brat Adolf je šel in videl, da je šel po očeta, ki je kasneje v bolnišnici za poškodbami umrl. Bil je njegov zadnji šiht. Spom- nim se — po povratku iz Srbije sem bil pri teti —, da me je teta poklicala, ravno takrat, ko sem iskal jabolka izpod snega in rekla »Tonček, hitro pridi, ata so umrli.« Pravzaprav. kako je kruto življenje! Delaš, da bi nekaj malega imel, po- tem pa te zadene nesre- ča Ni naiysezadnje toliko huda nesreča za tistega, ki umre, hujša je za osta- le, še posebej, če ostane- jo mladi, otroci, sami, na krpi zemlje^ kjer so ro- ke vse in narava. Ta je pa čudna in muhasta. Včasih prijetna, včasih ne. In v Jazbinškovem prim» ru ni bila. »Trije bratje so ostali v Srbiji, trije smo z mater- jo odšli v Slovenijo. Oče je tudi ostal v Srbiji. To- rej: šli smo delat, služit. Jaz k teti v Šentjur, kjer se je kot vajenka učila tudi sestra, najmlajši brat pa je bil prt teti v Dobju. Bil sem pri raz- nih kmetih kot hlapec. Delal sem od rojevajoče- ga do umirajočega dne. Nepretrgoma. Kje je bil takrat kruh?« Ne bi bil rad sentimen- talen, samo verjamem, da So bili hudi časi in to An- ton Jazbinšek tudi prizna- va in ne pozabi povedati, da je danes lepše, da je danes zelo lepo. odlično. Danes je kruh! »Služil sem, delal, ga- ral. V šolo sem zamujal ali sploh nisem šel, ker me gospodar ni pustil. Molzel sem, hranil živino, oral, pobiral sadje, gno- jil. Vse sem delal. Jedel pa korenje in zelje. Ja, prav ste razumeli, kore- nje in zelje. Samo to je bil že praznik. Povem vam, da so bih najbolj srečni tisti dnevi, ko so pri gospodarju kuhali za prašiče in sem dobesedno ukradel iz lonca toplo. S tistim sem bežal na kozo- lec, peklo me je v roko, želodec pa je čakal. Pa so me videli in našeška- li . . . Kradel sem, jaz sem si pa tako želel ne- kaj toplega. Veste, razlika je bila brskati jabolka iz- pod snega, da so ti prsti pordečili, drugo pa je bilo nekaj toplega, pa če- prav se je kuhalo za svi- nje. Da, tako je bilo pri nas.« (Nadaljevanje prihodnjič) 47 — 6. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 7 Marjan Dolinar pizpon med življenjem in ^rtjo nam v celoti ne dode- pje »kruta usoda«, ampak .ga zariše človek sam. Za- ',^e si ga s svojim delom in listim, kolikor je v njem 'jjveka samega. To pa je ^idnota, ki je ne more iz- 0iti nobena še tako na jfoko zastavljena relativ- Qst. Niti to ne, da si nas ^pustil tako nenadoma, še IS zagnan, poln življenjske [OdJ in ustvarja{ne vztrgjno- Ceprav Te nikoli več ne ftrao videli na odrskih de- ija/i, kjer smo Te zadnja le- 3 sicer pogrešali, pa vendar ,^ boš nikoli pozabljen. Vsaj g v tistih, ki smo Te po- ffemili na zadnji poti in ki ,Jno Te spremljali tudi na jtoji/i številnih večerih umet- nice besede. Toliko nedore- Unega ostarie v človeku, po- iibno še tedaj, če mu je os- 0110 poslanstvo govoriti Ifidem. Ob teh mislih se po- (sm nehote spominjam Tvo- zadnjega recitala »Rde- ij konjenica«, ki si ga ustva- i ravno zaradi njenega vse- mkega izročila o neizmer- j i veri človeštva v lepše živ- i w;e. In tak si bil sam. Ve- ho zanesen v življenjski Mosfi, kljub vsemu, s či- !«r si se srečeval v svojem ^^Ijenju od zgodnje mlado- Ij« škof ji' Loki, preko pred- in pozneje okupirane hhljane, skozi mladost v Pijanskem taborišču Gonars ' skozi delo v ljubljanski in ^ihorski drami, kranjskem I celjskem gledališču. Oder ' ;e bil drugi dom, Siloti, ' od takrat, ko si dobil to •e v Mrakovem »Petru Caj- ^skem«. ^Po; Teiresias v Sofokle- •^em »Kralju Ojdipu« potr- |e vse tvoje gledališke kre- 'je, iz Tvojih ust pa bodo ' Uevilnih šolah in kultur- ' prosvetnih dvoranah ši- ^ Slovenije pa tudi na Du- K Celovcu in v Trstu ^nili Cankar. Aškerc, Sha- 'peare, Daudet, Kosovel, '^l, Grum, Voltaire, Ba- 'i Puškin, Oblak, Zupan- • Prešeren in drugi. Ta bliska beseda je utihnila ffo;o smrtjo toliko bolj, si jo govoril iz osnov in "^c vsakdanjega življema, ^ril si jo v imenu Ijube- , in sovraštva, trpkosti in govoril si jo torej ^enu človeka in zanj. To ^ilo pravzaprav tv>oje živ- 'je — do skrajnosti pošten človeški odnos do vsega, kultura, ki so jo imel in znal prenašati na je ostala v tvojem de- "ied naini, čeprav še ne- ■^ena. Zato dovoli, da ob ^su uporabim besede Tvo- velikega prijatelja Her- o Griina, ki je dejal ne ' takole: Bolečina izgube ^e nam. ki ogosto nam- reč slišimo pritožbe, da ▼ Sentjuriu ni nikdH nobe- ne prireditve, ki bi poskr- bela, da šentjurčani ne bi čisto otopeli s »kulturne« plati. No, treba je reči. da bi bila dvorana nabito p>olna, če bd bila ix)leg ig- ralcev tudi kakšna popev- kar ska zvezda. Po tako bornem številu obiskovalcev lahko skle- pamo, da bo v Šentjurju še manj kulturnih prire- ditev, kot jih je bilo do- slej, šentjurčani se i>a tokrat niso izkazali. . . . lenka vrabic 8. stran — NOVI TEDNIK St. 47 — 6. december I97 ALI TE ČUTIM, DOMOVINA? Tisti 'dan je bilo vre- me slabo. Zunaj je lilo in nisem vedel, kam bi se podal. Strmel sem skozi okno in gledal, kako se deževne kapljice love po šipah. Ena je pravkar ujela drugo. Kapljice so imele pravo zabavo. Sko- zi rosne šipe sem opazo- vati naravo, lepo, zeleno, svobodno. Veter in dež sta upogibala travnate bilke in prisilila mravlje, da so odšle s svojih položajev. Čeprav je zimaj deževalo, je bila F>okrajina slikovi- ta. Rumeno sonce so za- menjali črni oblaki, ki so pošiljali majcene kaplji- ce na zemljo. Gledal sem, kako se bd- jejo kapljice med sabo in se sp>omnil, kako so se biU naši očetje, dedi in pradedi, ki so nam pribo- rili svobodo. Onj niso imeli toliko kruha, kot ga imamo danes, trpeli so čase p>omanjkanja, bede in trpljenja. Vsega je bil kriv sovražnik, ki je po- dil naše ljudi po gozdo vih, celo tiste, ki še niso vedeli, da žive — otroke. Mnogo mater je takrat iz- gubilo dojenčke samo za- radi krutosti okupatorja. Vendar so se kmalu našli ljudje, ki so se postavili sovražniku po robu. Ime- novali so se partizani, to so se borih za svobodo domovine. Naši borca so bili hrabri in so se koraj- žno postavili v bran šte- vilčno močnejšemu sovra- žniku. Ob dnevu mrtvih ter prazniku republike se vsa- ko leto spominjamo bor- cev za domovino, tistih, ki so bili in so še idoli ter so žrtvovali življenje za domovino, jo ljubili in ču- tili. Mi, mladi, si težko predstavljamo čase po- manjkanja, navajeni smo le na svobodo, na lepe mirne čase. Domovino bi moral vsakdo ljubiti kot lastno mater. Tudi jaz jo imam rad, toda te ljubez- ni se ne da pokazati. Da- nes uživamo priborjeno svobodo in vesel sem, da živim v tako lepi in po- polnoma svobodni domo- vini. Zunaj se še vedno lovi- jo kapljice. Druga za dru- go drsijo po šipah in ve- selo udarjajo ob tla, tako, kakor bi tudi one čutile, da se gibljejo p>opolno ma svobodno. VILI JAZBEC ZAPUŠČENA MATI jSe kar v jutranjih urah sem bila slabo razpolože- na; mislim, da mi Janez noče zvišati preživnine za Matejko, me je spravljala v obup. Odločila sem se, da stopim na sodišče, saj ob ponedeljkih so tam uradni dnevi, da vložim tožbo. Čakalo nas je veliko. Kdo ve, kaj je mučilo vse te ljudi, ki so se napoti- li na sodišče. Med nami je bila tudi starejša že- nica. Po obleki se je vide- lo, da je kmečka. Tudi njene roke so izdajale kmečka opravila. Skupaj sva vstopih v sobo. kjer lahko posebnemu usluž- bencu zaupaš svoje težave. Starka je stopila naprej in se začela opravičevati, ker mota. Ker je pričela jokati, sem tudi jaz pri sluhnila njeni izpovedi. Veste gospod, prišla sem, da vsa vprašam, kaj naj storim. Umrl mi je mož, s katerim sem živela 18 let. Toda to ni najbolj ža- lostno. Takrat pred 19 le- ta je vdovel in ostal sam s petimd majhnimi otroki. Tone je imel takrat šest tednov, Meta dve leti, Francek tri, Matija pet in Ana sedem let. Pokojni je takrat dejal: Cuj, Nežika, če boš imela otroke rada, bi se pa vzela. Rada sem imela otroke in rada sem imela njega. Minilo je ne- kaj časa in sklenila sva, da bi imela še midva ot- roka. Saj, če je pet ust imelo kaj jesti, bodo še šesta. In rodila se nama je Micika. Veste, hudi ča- si so bili. Ni bilo kruha. Mleko smo prodajali, da smo kupih sladkor, pa čeprav bi včasih najini ot- roci radi popili skodelico mleka več. Toda tako je bilo. Ampak rada sem imela vseh i>et otrok, prav tako kot svojo Miciko. Vsi otroci so me klicali ma- ma. Zdelo se mi je tako lepo! Pa tudi vikali so me. Vračala sem jim ljube- zen In skrbela, da jim je bilo lepo. Rasli so in zra- sli in jaz sem postala sta- ra in on je ostarel. Bil je zdrav kot dren, čeprav so se mu leta poznala. Toda smrt je kljub njegovemu zdravju prišla in to nena- doma. Veste, gospod, še teden dni prej mi je re- kel, da mi bo dal svojo polovico, da ne bom na stara leta ostala brez vse- ga, če bo njega prej po- bralo kot mene. Pa tega ni več naredil. Stara ženica je zlezla vase in thtela. Potem pa je dvignila glavo in deja- la. Glas ji je bil tokrat mnogo tišji. Veste gospod, potem so ga prinesli domov. Zadela ga je kap. Zdaj pa sem tukaj, ker so se moji ot- roci obrnili od mene in me želijo pognati čez prag. Ko so bili majhna in potrebni ženske pomoči, sem jim bila dobra. Za- radi njih, ki so ostali brez mame, sem se poročila z njihovim očetom. Zdaj pa, ko so že vsi, razen moje Micike, pri kruhu, zdaj pa me naenkrat ne potrebujejo več. Naenkrat jim je postala hiša pre- majhna, čeprav ne živijo vsi doma. Radi bi se me znebili. Da me ne potre- bujejo več, pravijo. Poču- tijo se pravi gospodarji, saj je njihovega mnogo več kot mojega. Jaz sem namreč dobila po možu enako kot vsi ostali otro- ci. Bila je zapušč.nska ob- ravnava. Takrat so mi re- kh, naj otroke tožim in jim dokažem, da sem v 18 letih zaslužila več, kot sem dobila. Toda naj to- žim otroke, ki sem jih imela rada in ki jih kl.iub vsemu imam rada še se- daj? Tega ne morem na- rediti! Nikoli ne bom na- redila tega. Saj bom tudi jaz kmalu mnrla. Ampak rada bi še teh nekaj dni življenja v miru preživela. Veste, zdaj imam sedmi- no grunta, plačati pa bi morala ves davek. Ne vem, kje naj vzamem, da bom lahko živela sebe in še mojo hčerko Micko, saj je stara šele štirinajst let. Kaj rečete, gospod, kaj naj naredim? Moški za pisalno mizo je razmišljal, potem pa dejal: Veste, gospa, če vi otrok svojega moža, svo- jih otrok, nočete tožiti in dokazati, da ste pripomo- gli k izboljšanju na kme- tiji, potem ne morete sto- riti nič drugega. Saj nag- nati vas nihče ne more, ker ste lastnik sedmine posestva. Stara ženica je dvigm- la glavo hi še dejala: La- stnica ene sedmine sem že. Toda saj to ni tako važno, hudo je, da so ti- sti otroci, ki sem jim jaz brisala ritke, jih pestova- la in jim hotela postati druga mati, pozabiU, da je hudo biti sam. S temi besedami je kon- čala. Počasi se je obrnila, spravila robec v cekar in se napotila proti vratom. Da, tako vračajo ljubezen, je še dejala, preden je za- pustila sobo. Ko sem poslušala to zgr- bljeno starko, se mi je zdela moja težava mnogo manjša. Kot da se je po- razgubila med gubami zga- rane kože te kmečke star- ke. GABRIJELA »VLJUDEN« MESAR 11. novembra sem se odpravil v Linhartovo uli- co k mesarju. Kupil sem za 1695 starih dinarjev mesa. Pomotoma sem po- zabil odšteti ta denar pri blagajni. Svoje krivde sem se lakoj zavedal, a-, mesar je bil nevijuatrn m mi je vzel meso. Odpe- ljal me je v pisarno m tam sem mu meso tudi plačal. Vprašal me je, ko liko sem mu že- jdnesei. Od mene je zahtevu tJ- di 5.000 starih dinarjev kazm. Poklical je poučijo. Miličnik mu je pritrdil m mi grozil s pondrekom. Obsodil me je tudi pijan- čevanja. To, da pijem, ni res. Imama broruiitia in to, da je to res, zagotavlja moja že trimesečna bolni- ška. Sprašujem vas, ali lah- ko višja oseba tako podce- njuje sočloveka. Sprašu- jem se, zakaj javni organ tako ravna z bolnikom. Rad bi, da bi ml bil znai to tudi dokazati in ne sa- mo obsoditi. Josip Horvat, Aškerševa8, Celje GLAS IZ TUJINE V začetku pisanja vas najlepše pozdravljal iz daljnjega Harmovra. Naj- prej se vam moram zah- valiti za redno pošiljanje Novega tednika in vam že- lim še več uspeha pri se- stavljanju raznih rubrik. Pošiljam vam tudi štiri kupone za veliko nagrado. Upam da ne bodo prispe- U prepozno, kajti od tukaj do Celja je celih 1.400 km. Zato mislim, da bi m>>ra- li rok za pošiljanje podalj- šati vsaj za 24 ur. Ce pa slučajno to pismo pride prepozno, kljub te- mu ne bom pretil z odpo- vedjo, kot je objavil -r/va- riš urednik na prvi strani in čeprav imam naročena dva izvoda NT. Enega do- bivam v Celju, kjer sem doma, a drugega v tujino, kjer sem zaposlen. Kupone sem naslovU na ime svoje hčerke, ki živi pri mojih starših v Celju in prav danes ima rojstni dan, stara je 18 mesecev. Z^to upam, da bomo ime- U srečo. Hkrati bi predlagal, da bi lahko eden izmed va- ših novinarjev obiskal ot- roke staršev, zaposlenih v tujini. Ti morajo žal biti v mnogih primerih razdvojeni. Starši v tuji- ni, otroci pa doma pri iz- nemoglih babicah. Toda žal za to si nismo samo krivi. Zato lahko živimo le v upanju, da bo nekoč drugače. Upam, da bi se- stavek o tem življenju bil zelo zanimiv. Na koncu pusanja vas še enkrat vse skupaj naj- lepše pozdravljam! Vladimir- Semprimožnik, 3 Hannover, BRD Odgovor: Tovariš Via- do, kuponi seveda pride- jo v poštev. Saj ste vi- deli, da je bil rok poši- ljanja za komplete štirih kuponov kar precej dolg. Vaša zamisel ni slaba. Morda se res enkrat od- ločimo in obiščemo več otrok, katerih starši si služijo kruh na tujem. PESEM O TITU v meni še modruje vo- jaški duh, zato sem ob 30-letnici AVNOJ-a napi- sal pesem o Titu. Glej, tako mogočni maršal Tito premagal nadmočne je sovražnike. In dokler Beligrad stoji na slavo maršalu Titu naj doni. Alojzij Zupane (Striko) 73-letni upokojenec Ilifnik 5, Šentjur Odgovor: Objavil sem le tretjo kitico, ki je naj- boljša in največ pove. BREZ ELEKTRIKE JE KAKOR DAN BREZ SONCA Napisal bom nekaj be- sed, kako je hudo biti brez elektrike. Ko je za- padel prvi sneg, nas je že prizadel, da smo bili brez toka in to devet dni. Povsod so že zasvetUi, ali ta zakotni kraj 2egar- Hrušovje, je zmeraj zad- nji. Komaj smo ga spet dobUi v petek, a v pone- deljak je zapihal močan veter in smo že dva dni brez luči. Četudi ni tre- ba drugega, kot zamenja- ti varovalko v Žegru. Ni- hče se ne zmeni za to in se ne zaveda, kako je hu- do, kjer so majhni otro- ci, saj je treba stalno parati na roke. Prosimo, EDO JELOVŠEK: OD LOKOSTRELSTVA DO NOGOMETA Leta 1937 je bilo v Laškem ustanovljeno Društvo slovenskih fantov in deklet (Fantovski in Dekliški krožki), ki je temeljilo na politični koncepciji takrat- ne Jugoslovanske radikalne zajednice (Jugoraz). Čla- ni so imeli kroje, ki so bili podobni uniformam av- strijskih heimvvehrovcev. Moški kroji so bili sivorjav- kaste barve s širokim rdečim pasom, hlače pumpari- ce, nogavice dokolenke. nizki čevlji, modro obroblje- ne bele srajce, klobuki pa v obliki pinčev z ozkimi vodoravnimi krajci s širokimi peresi zadaj. Dekleta so imela bele bluze, spredaj z okrasnimi robovi, mo- dra dolga nagubana krila, zadaj po hrbtu spete modre peletince, na glavi pa nizke peče. Društvo je imelo okoli 60 aktivnih članov obojega spola. Ustanovili so ga Jože Urankar, železničar; Janez Kolšek, uslužbenec; Alojz Bratuša kaplan Matija Marinčič, trgovec: Karel Klezin, pleskar; Jože Bezgovšek in Konrad Pirnat, krojača ter drugi. Ostali člani ter telovadci so bili iz mesta In okolice (Lahomšek, Trojno, Lahomno, Stopce, Radoblje, Žagaj, Brstnik, Jagoče). To so bili Kranjci, Deželaki, Hrastnik!, Knezi, Manfredi, Krašov- ci, Oberžani, Šon, Babic, Imenšek, Ocepek, Lipovšek, Starčeve, Janžičeve, Kunterove, Cerovškove, Bulinger- jeve in drugi. Voditelji so bili: Karel Klezin, Karel Kranjc in Malči Kuntarova. Vaje in sestanke so imeli v župnijski dvo- rani in na vrtu današnjega otroškega vrtca. Izvajali so proste vaje in vaje na raznih orodjih. Udeleževali so se taborov v Posavju. Leta 1938 so imeli večji tabor tudi v Laškem na današnjem igrišču pri Pivovarni. Na takratnem taboru je govoril tudi minister Krek. Dru- štvo je razvilo tudi svoj nov (Slomškov) prafKir modre barve. Ko je okupator zasedel naše kraje, je F>oleg ostalih društev razpustil tudi vsa športna društva. Mnogi športniki so bili pregnani, veliko pa jih Je tudi odšlo v vojni vihri v prerani grob. Po vojni so se v Laškem zopet zbrali stari Sokoli, ki so srečno preživeli vse vojne strahote. Tradicijski duh telesne vzgoje jim je dal poguma za nov polet. To so bili: Albert Planer, Otmar Križnik, Franjo Furian, Stanko Kužnik, Ludvik Dragar, Drago Preskar, Daša Furian, Anica Blagotinšek, Vera Šuhelj in drugi. Zbrali so mladince in pričeli z vajami v vseh športnih pano- gah. Telovadni dom in igrišča so bila tedaj v žalost- nem stanju, orodja pa razbita in odnesena. Vse so morali začeti iznova, tako rekoč iz nič. Niso še imeli novih pravil, a so kmalu nastopali z akademijami. Povojne razmere so se sčasoma umirile Na okrož- nico št. 1798 z dne 26. 10. 1946 so prijavili delovanje Fizkulturnega društva Laško Fizkulturni zvezi v Ljub- ljani. Eno leto je bila včlanjena pri tem društvu tudi laška nogometna sekcija, ki se je nato osamosvojila. Dne 11. 12. 1947 je imelo društvo prvi občni zbor po vojni. Dne 11.8. 1948 je prišlo društvo pod Telo- vadno zvezo Partizan v Ljubljani in dobilo naziv »Te- lesnovzgojno društvo Partizan Laško«. Dom v Laškem je prešel v last Telovadne zveze v Ljubljani. Do leta 1949 je bil predsednik Albert Planer, nato pa do leta 1960 Boris Šinigoj. V tem času je imelo društvo po 180 do 260 telovadcev obojega spola. Dru- štvo je bilo takrat na višku delovanja v vseh panogah. Tekmovali so tudi v zvezni ligi. Društvo je bilo razdeljeno v oddelke obojega spola: deco (cicibani), pionirje, mladince in člane Poleg teh so imeli še pripadnike društva, stare nad 35 let. V letu 1953 je bilo teh 84, telovadcev pa 198. Skupno vseh pa je bilo tega 282 (med temi 19 odstotkov Laščanov). Gojili so vse vrste športa: proste vaje, vaje na orodjih in z orodji (tudi dviganje uteži), tekme v skokih in tekih, odbojko, namizni tenis, košarko, rokomet, nogomet, plavanje, smučanje, kolesarjenje. Večino nastopov so imeli v domu, gostovali pa so tudi po drugih krajih. Vsako leto so redno priredili športni dan po Laškem. Po letu 1960 so bili še predsedniki: Franc Hudo- kmet, Franjo Dovečar in Jože Erjavec do leta 1970, ko je zopet prevzel krmil6 Boris Šinigoj v najtežjih časih društva. Arhiv laškega Partizana je večinoma neznanokam izginil. Le predsedniku Borisu Šinigoju gre zasluga, da ga je vsaj deloma ohranil. Dober dokument dru- štvene zgodovine je tudi delovodnik od leta 1946 dalje. Iz te zapuščine so tudi naši podatki. 47 — 6. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 9 da nam odgovori elektro Krško, ^akaj smo tako zapKJstavljeni, zakaj ne bi, ko že enkrat pride elektrikar, pogledal celo linijo in da bi posekali drevesa, ki sicer padejo na žico. To se pač doga- ja na Kozjanskem. A so se tudi naši ljudje borili za svobodo in boljšo bo- dočnost, da bi bili sedaj vsi enaki pri elektriki, če že drugače ne. Saj je tudi pri nas dobil vsak parti- zan kruha. Nobeden mu ni odgovoril —- počakaj, čez par dni ga boš dobil, tako kot mi čakamo zdaj na luč. če je pa le treba priti davek rubit, pa ni- smo zadnji. Ko bi še ta- krat veter popihal, da bi še položnice odneslo! Končam s to slabo pi- savo, ker sveča pač sla- bo gori, zato je tudi pisa- va okorna in upam, da bodo to prebrali kozjan- ski elektrikarji tn nas ra- zumeli, kako se čutimo prizadete, kadar smo brez luči. Zvesti bralci NT — Žegar-Hinišovje NE VEM TOČNO Prvič sem čitala vaš list prejšnji mesec pri kolegici. Zato vam spo- ročam, da mi je zelo všeč. Od zdaj ga bom redno kupovala, čitam nami'eč že dolgo časa Ne- deljskega. Saj za nas up>okojeince je v veliko razvedrilo dober časopis. Ne razumem pa natanč- no nagradne igre. Ali mo- ram vsak teden pvoslati štiri kupone, ali zbrati od vsakega tedna enega. Rada bi igrala za veliko nagrado in male nagrde. Za karkoli bi mi bila sre- ča naklonjena, bi bila hvaležna. Pri Podravki ni- mam sreče. Krajnčeva iz Petrovč Odogovor: Ne mi zame- riti. Pozno ste prišli na vrsto, pa mislim, da že veste, kako je z igro. V vsakem kolu pošljete en kupon ali več za katero- koli nagrado. Če želite barvni televizor, pa zberi- te komplet štirih kupo- nov in ga pošljite, ko bo- mo to zahtevali s poseb- no objavo. ZAKAJ SE JEZIJO Ko v našem časopisu takole prebiram pisma bralcev, si mislim, zakaj še jaz ne bi kdaj kaj na- pisala. Povabljena sem bi- la med sourednike, pa se žal nobenega sestanka ni- sem mogla udeležiti, če- prav bi se rada. Novi ted- nik mi je zelo všeč. Ze- lo rada prebiram razne reportaže. V zadnjem ted- niku mi je bila posebno všeč Bemijeva akcija Sendvič, prosim. Sicer pa od prve do zadnje strani preberem vse. Jezi me samo to, da nekateri bralci hočejo z grožnjami — odix>vedjo časopisa — nekaj doseči. Kot da so sami, da je časopis name- njen samo njim. Ni mi bilo všeč tudi pismo brav- ke iz Vitanja, ki trdi, da ostanejo nagrade samo v Celju in bližnji okolici. Naj si bralka bolj pazlji- vo prebere Zapisnik o izidu žrebanja, pa bo vi- dela, da so romale nagra- de tudi v Maribor, Slo- vensko Bistrico, Velenje, Slovenske Konjice itd. Saj tudi pri srečkah Ju- goslovanske loterije niso vsi izžrebani, pa nikomur še na misel ne pride, da bi pisal v Beograd gro- zilno pismo, češ zakaj me pa niste izžrebali. Tudi jaz i>ošiljam kupone in večkrat sodelujem pri razaiih nagradnih igrah, pa nisem bila še nikdar izžrebana, a bom kljub temu še naprej sodelova- la. A. M., Polzela DRAGI UREDNIK Namenila sem se. da vam napišem nekaj vrstic. Novi tednik mi je zelo všeč. Naročenega imamo po pošti. V njem najraje preberem horoskop, bral- ca pišejo in modo. Seve- da NT obsega veliko več kot sem omenila, zato je zelo zaaiimiv časopis. Glede nagradne igre »Gorenje in vi« bi tudi rada nekaj napisala. V Novem tedniku je nek bralec napisal sestavek z naslovom »Kam nagra- de?« Nagrade gredo v ti- sti kraj, od koder poide več kuponov, če želi biti tudi tHi udeleženec na- gradne igre, naj pošlje več kuponov (10, 20 ali še več) pa bo imel več mož- nosti, da bo izžreban. Toliko za vzpodbudo bralcu, ki je napisal sesta- vek »Kam nagrade«. Albina Grčar, Prožinska vas 39 63220 Store NEKAJ NASVETOV Minilo je že nekaj ča- sa od zadnjega sestanka sourednikov NT. Mislim, da sem dolžan pr^v zara- di tega, ker sem tudi sam zraven, prispevati svoje pripombe. V mislih imam programsko zasnovo, ki je bila objavljeiia v 42. številki NT. Pogrešam rubriko, kjer bi spregovorili o krvoda- jalcih in jih, nekatere se- veda, tudi predstavili. Nji- hova humanost vsekakor to zasluži. To naj bi bila stalna rubrika (mogoče nekaj mesecev), kot je bi- la rubrika »Njihovo živ- ljenje je materinstvo«. Prav tako se poraja ve- lik problem glede stano- vanj. Nemalo je prime- rov, da nekateri z visoki- mi osebnimi dohodki gra- dijo razkošne vikende in se vozijo z dragimi avto- mobili, pa vendar živijo v družbenih stanovanjih. Po drugi strani pa imamo delavce z nizkimi osebni- mi dohodki, ki stanjujejo v kletnih in drugih »sta- novanjih«, ki še zdaleč ne ustrezajo svojemu name- nu. Tu bi se dalo mogoče poiskati popolnoma kon- kretne primere in seveda bralce s tem tudi seznani- ti. Ustavil bi se tudi ob rubriki, ki ste jo uvedli pred nedavnim. V njej bralcem svetujete oziro- ma presojate, kaj bi bilo primemo za nakup. Ob koncu sezone se večkrat zgodi, da trgovine s kon- fekcijo, obutvijo itd. moč- no znižajo cene. To lahko kupec vidi le, če se mudi v CJelju. NT naj bi pisal kje, koliko in kaj je zni- žano oziroma bi priporo- čal, mogoče v obliki rekla- me, kje je cenejši nakup itd. V eni prejšnjih številk vam je v rubriki »Pisma bralcev« nekdo predlagal, naj bi kdaj zapisali v NT 10. stran — NOVI TEDNIK št. 47 — 6. december 15 DOGODKI CELJE: VARNOSTNIKI NA EKSKURZIJI Prejšnji teden je društvo varnostnih inženirjev m tehnikOT DVIT Celje organiziralo strokovno ekskurzijo za svoje člane. Var- nostniki SO si ogledali sistem HE na Djerdjapu. bili so v redakciji časopisa Zaštita na radu v Beogradu, kjer jih je sprejel tim ured- nikov, v tovarni Djuro Djakovič pa so si ogledali proizvodnjo protipožarnih aparatov in druge proizvodne enote. Društvo ima v programu dela za vsako leto poleg manjših ekskurzij, posvetovanj in sestankov v podjetjih, od koder so člani, organizacijo večje strokovne ekskurzije kot sestavni del strokov- nega izobraževanja. Ekskurzija v SR Srbiji je predzadnja v tem letu. V mesecu decembru se bodo zbrali v TIM Laško na posve- tovanju in bodo raz^Kavljali o pripravi nove zakonodaje iz varstva pri delu. Pepi Miklavc Prejšnji t«den se je sekretar medobčinskega sveta ZK Celje Janez Zahrastnik v navzočnosti Milene Vršnikove, Matevža Požamika in Jožeta Rakuna zahvalil Jožetu Do- bršku, prejšnjemu mozirskemu županu, za prizadevno delo v Občinski skupščini in pri razvoju Gornje Savinjske do- line. MOZIRJE: RAZSTAVA MLADIH Občinska konferenca ZMS Mozirje je pripravila razstavo mla- dih likovnikov. Na razstavi sodelujejo mladinci amaterji, pionirji In cicibani iz otroškega vrtca iz Mozirja. Otvo^ite^' razstave je bila prejšn.)o nedeljo dopoldne. S krat- kim programom, ki so ga izvedli mladinci in pionirji iz Gornjega grada m Luč, so bila odprta vrata doma TVD Partizan Mozirje. Nato 90 razstavo prenesli iz Mozirja v Šmartno ob Dreti. Za skromne možnosti, ki jih ima občinska konferenca Zveze mladine spričo pomanjkanja denarnih sredstev, je bila razstava lepo pripravljena. Manj lepo pa je bilo ob otvoritvi, ko so mladi Izvajali prijeten kulturni program skoraj prazni dvorani, kljub dobri propagandi — v občini je bilo namreč raaobešenih preko 30 lepakov. Pomagal ni niti pripis — v.stop prost! Pepi Miklavc VELENJE: IVANU ATELŠKU NAGRADA AVNOJ Ob koncu decembra bodo v prostorih Izvršnega sveta v Beo- gradu podelili letošnje nagrade AVNOJ. Med letošnjimi nagrajenci Je tudi generalni direktor tovarne gospodinjske opreme Gorenje Ivan Atelšek, ki omenjeno podjetje vodi že več kot dvajset let in to vse od njenih skromnih začetkov (najprej je bilo 11 delav- ce\') do danes, ko se uvrščajo med največje proizvajalce bele teh- nike v Jugosla\iji in ko je v podjetju zaposlenih več kot deset tisoč ljudi. Podjetje se nikoli ni zapiralo v ozek krog, temveč je poskušalo in uspelo vzpostaviti slike s sebi sorodnimi kolektivi po Jugoslaviji. Pred časom so tudi končali podpise samoupravnih sporazumov s kolektivi, ki prodajajo njihove izdelke. Vse to de- lajo v želji, da bi uspeli na tržišču, da ne bi bili sami, temveč da bi s pomočjo drugih pomagali našim ljudem do lepšega jutri. Nemalo zaslug, za vse to ima prav Ivan Atelšek, generalni direktor. Ob visokem priznanju, ki ga je dobil za svo.)e delo, naj prejme tudi naše čestitke z željo, da bi kolektiv doseeel še več. T. VRABL RIMSKE TOPLICE: KULTURNA POŽIVITEV v četrtek, 29. novembra je bila v Lažišah pri Rimskih toplicah proslava v čast 20. novembru. Za kraj, kot so Lažiše, je bila proslava pri.jetna kulturna poživitev. V proslavi so sodelovali učenci osnovne šole. člani prosvetnega društva in pevci pod vod- stvom Julija Gorica, katerim izrekamo vaščani Iskreno zahvalo za lepo izveden program. Zahvaliti se želimo tudi prosvetnima delav- cema tovari.šici Skoliberjevi in tovarišu DrevenSku, ki sta vodila organizacijo proslave. Po proslavi je bila zabava s plesom. Lažišče si takih prireditev tudi v bodoče še želi. ' S. D. CELJE: KVIZ MLADI IN NOB Prejšnji teden je komite občinske konference Zveze mladine v Celju v sodelovanju s poveljstvom celjske garnizije pripravil kviz Mladi in NOB. Na odlično pripravljeni prireditvi so se med seboj pomerile ekipe Trbovelj, Hrastnika, .Slovenjega Gradca in Celja. Vsako ekipo so sestavljali trije mladinci in trije vojaki. Mladi so dokazali, da dobro poznajo dogodke iz NOB, saj so s svojimi točnimi odgovori nekajkrat spravili v zadrego celo ko- misijo, ki jih je ocenjevala. Po prvem delu kviza sta nabrali ekipi Trbovelj in Celja enako Število točk m šele odgovori na dodatna vprašanja so nam dali zmagovalca kviza. Ekipa Celja se je z zmago v tem kvizu uvr.stila na republiško tekmovanje, ki bo prihodnje leto. Kviz so s svojim nastopom odlično povMovali mladi talenti, ki so peli, igrali m recitirali. Marsikateri med njimi je dokazal, da je že pravi umetnik. Prireditev je bila odlično organizirana io dobro obiskana. .<»e en dokaz več, da i>odobnih prireditev v C^lju primanjkuje. B. Stamejčič SKORNO: POVEZANI Z MESTOM Med prazniki so odprli novo cesto iz Skorna do Šoštanja t dolžini 8,5 kilometra in dvema kilometroma priključkov. Preko pet kilometrov' je popolnoma nova trasa ceste, ostalo pa so samo razširili in uredili tako, da je sposobna za varen promet. Vred- nost objekta, ki sta ga začeli lani graditi krajevni .skupnosti Skorno — Sv. Florijan in Šmartno ob Paki — Gorenje, je sto starih mili- jonov din, prispevali pa so jih gozdna uprava, sklad za negospodar- ske investicije pn občini Velenje in občani ▼ denarju ter prosto- voljnem delu. Otvoritve se je med drugimi udeležil tudi pred.sednlk skupščine občine Velenje Nestl Žgank. Cesta bo vsekakor t veliko pomoč preko 1500 občanom šoštanjskega Skorna in paškega Skoma, ki bodo tako lažje prihajali v dolino na del« al« po (bnigih ^pravkili. ' SREČANJE TOPLA DOMAČIJA Pri Francu in Tereziji Cerar v Tr- novijah je prijetno. Morda še bolj zaradi tega, ker prav zdajle neusmiljeno priti- ska pravi pravcati mraz okoli oglov, da so se še potepinski psi poskrili po vasi in je njihov lajež utihnil. Kljub stiski s premogom je ogenj veselo plapolal v starem, a še vedno lepo bleščečem šte- dilniku. V kuhinjo je kdaj pa kdaj smuk- nil debel tigrast maček in se neslišno stisnil v kot. Besede so polnile prostor. Prijetna kuhinja. Franc sede za mizo in se šele čez čas zave. da ni snel z glave zamaščene kape, od katere se čez dan kaj težko loči. Že nekoliko osiveli lasje mu silijo iz- pod kape, a žive oči ne- mirno preiskujejo okoli sebe izza naočnikov. Ro- ke s težkimi dlanmi po- čivajo na mizi, kdaj pa kdaj se zganejo, razprejo, pa spet povrnejo v školj- ko ali pest. Redkokdaj so prsti vsak zase. So bolj družina, stisnjeni in trd- ni, kot je navajena roka starega ključavničarja. Ja, Franc je ključavni- čar. Svet je ugledal prav- zaprav v Ljubnem v Sa- vinjski dolini In potemta- kem m rojen Trnoveljčan. Vsa družina je živela v Ljubnem, kjer se je 1908. leta rodil Franc očetu Francu in mami MarijL V Trnovlje so se preselili, ko je bil Franc še štiri- letni kratkohlačnik. Oče je dobil službo kot cest- ni nadzornik. Tako so se Francu pozneje odprla vrata osnovne šole na Ljubečni, obrtno šolo pa je obiskoval v Celju, kjer se je tudi učil za ključa- vničarja. Že takrat se je navdušil za gasilstvo, ko pa so v Trnovljah 1924. leta pričeli redno organi- zirati gasilsko društvo, je bil Franc seveda med pr- vimi zraven. In s pono- som še danes pridoda, da je tudi prvi pognal prvo motorno brizgalno, danes že staro »rosenbauerco«, čeprav je v Trnovljah še ena starejša črpalka, na- mreč ročna, ki pa še tudi dela in da marsikaj od sebe, če je FK>trebno. Franc to vse pripove- duje s posebno zavzeto- stjo, z gorečim srcem »za stvar« in nič na tem svetu mu ne bi spreme- nilo prepričanja, volje in vere v gasilstvo in njego- ve vrste. V letih od 1931 do 1932 je služil vojsko in sicer je bil v morna- rici. Plul je ob Dalmaciji, tako. da jo kar dobro po- zna, matično luko pa so imeli v Šibeniku. Na mor- ju in na ladji se je Franc naučil marsikatere vešči- ne, ki mi! še danes prav pride. Med zadnjo vojno je šel v partizane in sicer v 13. brigado Mirka Bra- čiča in z njo prehodil ce- lo Slovenijo. Dobro se še spominja napada na Ko- zjek, 't)itk na Pohorju in v Savinjski dolini. Bil je minerec, pa tudi polit de- legat. Po vojni je oprav- ljal svoje ključavničarsko delo naprej in aktivno delal povsod, kjer ga je rabila nova Jugoslavija pri svojem obnavljanju. Skromno je dodal, da ima tudi neka druga odlikova- nja poleg tistih gasilskih. Če ne bi vztrajno bezal vanj, bi jih verjetno prav vse zamolčal. Vredno je besed, če je Franc pripel na svoje prsi po- leg vseh gasilskih odli- kovanj, od katerih sta mu najbolj pri srcu tisti častni »dvakrat dvajset let«, tudi red dela s sre- brnimi žarki, dve meda- lji za hrabrost in ena za zasluge za narod. Takšen je Franc. Tih in skromen, a ko se mu beseda razvname, je pri- zadet in zgovoren. Tako pripoveduje o požarih le- ta 1966, ko cele Trnov- lje in vsa okolica niso zatisnili očesa zaradi vr- ste |X>žarov na vasi, ko je vsak večer plesal rde- či petelin po strehah ko- zolcev in drugih gospo- darskih poslopij. Dva po- žara sta bila ravno po predstavi »Miklove Zale«, ki so jo nadobudni Trno- veljčan! pripravili za svo- je zveste in številne gle- dalce. Težke preizkušnje so bile to. Pa napor m nezaupanje, sumničenja. V vse človek s svojim delom preraste, nadgradi in gre dalje. Spet se trudne dlani umirijo na mizi. Trda ko- ža je na orumenelih pr- stih. Veliko železa je že skovala ta roka, veliko ga je že predelala in oblikovala. In koliko dru- gega dobrega dela je po- storila. Franc se r>e spo- mni vsega, čeprav moram reči, da ima za svoja le- ta in za vse, kar je pre- stal v svojem življenju, še odličen spomin. Kaj pa Terezija, žena? Vedra ženska, predvsem pa še krepka in z do- brim, hudomušnim na- smehom, čeprav zna re- či marsikatero gorko na račun krivice in nepravil- nosti med ljudmi. Stara komunistka je Terezija, aktivistka od leta 1942 in aktivna borka od 1944 dalje. Z možem Francem sta sicer šla isto leto v partizane, Terezija tudi zaradi tega, ker je bila izdana, da je aktivistka in je morala bežati. Toda partizanila nista skupaj, hodila sta vsak po svo- jih partizanskih poteh okupirane Slovenije. Po vojni pa sta spet delala vsak na svojem področ- ju in tudi kontrahiranje je bilo vmes. Nepozabni pa so spo- mini na prve začetke tr- noveljska »Zarje«, ki je bila ustanovljena leto po osvoboditvi. Terezija Ce- rar je bila med prvimi ustanovitelji društva, ki je še danes med najbolj aktivnimi v celjski ob- čini. Spomin zatava v leta, ko so igrali prvo igro. To je bil Analfabet, tej pa so sledile Tri sestre. Do- men, Prisega o polnoči. Begunec. Ta.krat so vse pripravljali. in igrali še Kari Pilih, njegov sin Dra- go, Karolina Pilihova, Ma- rica Kodela in njen oče Nejč, Ivan Majeričev in še vrsta drugih. Terezija pravi, da je doma iz Bočne, od tam, kjer so veseli in razigra- ni ljudje, ki pa so med zadnjo svetovno vojno plačevati strahovit davek okupatorju. Ko se spo- mni na vojna leta, ji mračna senca spreleti obraz, še danes ostrih potez in odločnega izra- za. Vendar so njene be- sede tople in iskrene, go- vorijo v imenu srca bor- ke in zavedne slovenske žene. Takole smo polagali besede v zimski večer, a ob toplem štedilniku in prijetni družbi Franca in Terezije človek pozabi na vse slabe stvari tega sve- ta. Vera je v teh ljudeh, kljub vsemu, kljub stva- rem, ki marsikoga oma- jajo in mu odvzamejo voljo. Franc pa je danes zelo prizadeven gasilec, vodnik po činu, čeprav bi šel lahko delat izpit za častni, a s mu ne da več, pravi, da so leta tu- kaj. Tudi Terezija bi ver- jetno bila pripravljena še stopiti na odrske deske, če bi bilo treba. Oba še živita vsak za svojo stvar, za svoje cilje, kljub te- mu, da je njuna mla- dost že dalečT, morda še v času, ki ga mi mlajši ne bomo nikoli razumeli. Za- to so morda danes takšni ljudje toliko bolj drago- ceni, ker znajo s svojim življenjem, s svojimi de- janji in delom plemenititi okolico, prostor in čas v katerem živijo. Plemeniti s toplo besedo, z vero v življenje, v lepše življe- nje. Največkrat to poka- žejo s konkretnim delom- Sicer pa so bili vedno že od mladih nog vajeni tr- do delati. Za drugega. Danes, ko delajo zase, a tudi za druge iz želje, da pomagajo k boljšemu vsem, pa se mi zdi, da včasih kar ne znamo ce- niti njihovega dragocene- ga deleža. Besedilo in slikic DRAGO MEDVEP St. 47 — 6. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 11 še nekaj dni loči člane kolektiva »KONUS« iz Slovenskih Konjic od dneva, ko bodo predstavniki osemnajstih temeljnih organizacij združenega dela slav- nostno podpisali samoupravni sporazum o združitvi v organizacijo združenega dela kombinat »KONUS«. Velik dan bo to za ta prizadevni kolektiv, ki se je od- ločil, da bo v svoji bodoči samoupravni organiziranosti uvedel takšne oblike, ki bodo v kar največji meri omogočale, da bo sleherni delavec čim aktivneje vključen v celoten proces samoupravnega odločanja o vseh skupnih zadevah. Sedli smo za okroglo mizo skupaj s predstavniki »KONUSA«, da bi spo- znali njihovo bodočo samoupravno shemo, da bi se podrobno pogovorili o vseh aktualnih vprašanjih ter posredovali našim bralcem njihova stališča, spozna- nja in ugotovitve. Prepričani smo, da boste našli v njihovih izkušnjah preneka- tero uporabno misel, jo primerjali s stanjem pri vas v vašem kolektivu ter jo morda tudi koristno uporabili. DELAVCI TEMELJNIH OR- GANIZACIJ ZDRU2ENE&A DELA UGOTAVUAJO, DA SVOJE SAMOUPRAVNE PRAVICE, MEDSEBOJNE DRU2BENE ODNOSE IN CILJE USPEŠNO REŠUJE. JO, ČE SO ZDRUŽENI V ORGANIZACIJI ZDRUŽENE- GA DELA. (Iz 1. dela samo- upravnega sporazuma.) FRANC BAN: predsednik komisije za uresničitev ustav- nih dopolnil: Pred več kot le- tom dni je naš centralni de- lavski svet imenoval posebno komisijo za uresničevanje ustavnih dopolnil, ki je pri nas dobila naziv: strokovni politični aktiv za uresničitev ustavnih dopolnil v Konusu. Verjetno ni potrebno poudar- jati, da snio se dela lotili ta- koj, saj smo se zavedali, da gre za obsežno, predvsem pa za zelo odgovorno delo. Pri- pravili smo več variant, ki smo jih dopolnjevali in jih spreminjali. V začetku smo najprej predvidevali, da bo- mo imeU samo pet TOZD. kar pa smo kasneje seveda bistveno spremenili, ko smo menjali tudi merila. Imeli smo številne seminarje, teča- je, posvetovanja in druge ob- like, s pomočjo katerih smo obdelovali celotno problema- tiko. Kot rezultat skupnih naporov, aktivnega dela sa- moupravnih organov in vseh družbeno političnih organiza- cij se je na koncu koncev iz- oblikoval samoupravni spora- zum, ki je sedaj pred nami in je v javni razprti. Ta predvideva, da bi naj bi- lo v bodoče v okviru organi- zacije združenega dela kom- binat »KONUS« 18 temeljnih organizacij združenega dela in delovna skupnost skupnih služb. Izhajali smo iz stali- šča, da naj vsi obrati, ki predstavljajo zaključeno eko- nomsko celoto, enako pa tudi trgovina dobijo status TOZD. Glede na sorodnost in proiz- vodnjo ter druge skupne zna- čilnosti smo od vsega začetka predvidevali tudi takoimeno- vane sktipnosti TOZD-ov, ki jih bomo pri nas imeli štiri in sicer: skupnost TOZD us- njarske proizvodnje, ki bo vključevala tri temeljne orga- nizacije združenega dela; skupnost TOZD kemijsko pre- delovalne proizvodnje, ta bo združevala šest temeljnih or- ganizacij združenega dela; skupnost TOZD konfekcijske proizvodnje, ki bo združeva- la 4 temeljne organizacije združenega dela; skupnost TOZD trgovine, ta pa bo združevala pet temeljnih or- ganizacij združenega dela in končno seveda še skupnost skupnih služb. NOVI TEDNIK: Prav goto- vo bi bilo potrebno, da po- drobneje opredelimo to novo obliko, to je skupnost temelj- nih organizacij združenega dela. Zanimalo nas bi, kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili zanje. Kakšne so nji- hove samoupravne, še zlasti materialne kompetence? FRANC BAN: Kaj nas je pri tem vodilo? Industrijski kombinat »KONUS« je se- stavljen iz zelo raznovrstnih proizvodenj in že dolgo ni več le usnjarski kombinat. Mi smo že pred ustavnimi amandmaji organizacijsko po- vezali nekatere sorodne de- javnosti, konkretno usnjarsko proizvodnjo v zaokroženo ce- loto, izhajajoč pri tem iz teh- nološko proizvodnega princi- pa. Kasneje smo to načelo samo aplicirali na ustavna dopolnila ter želeli na tej no- vi osnovi tudi samoupravno povezati vse tisto, kar ima sorodno problematiko. Tako smo prišli do zaključka, da temu najbolj ustrezajo skup- nosti TOZD-ov. Dogovorili smo se, da se na tem nivoju skupnosti formira delavski svet, brez pravic o odločanju s področja materialnih zadev. To je koordinacijski organ, kjer bodo delegati temeljnih organizacij združenega dela usklajevali stališča o konkret- nem skupnem problemu. Na nivoju delavskega sveta skup- nosti TOZD-ov se bo spreje- mal tudi skupni plan, ter se- veda tudi kontroliralo njego-. vo izvajanje. V bistvu gre pri tem za čistokrvno interesno skupnost, če jo smem tako imenovati. NOVI TEDNIK: Iz tega, kar ste povedali doslej, pa se sa- mo po sebi vsiljuje vpraša- nje, kakšni bodo odnosi med temeljnimi organizacijami združenega dela na eni strani in med skupnostjo TOZD-ov na drugfi? TONE ŠPORAR, predsed- nik osnovne organizacije sin- dikata: Predvsem bi veljalo ob tem poudariti, da skup- nost TOZD-ov ni nekakšna vmesna stopnica med temelj- nimi organizacijami združene- ga dela na eni strani in orga- nizacijo združenega dela kom- binat KONUS na drugi. Ni torej vmesni člen, temveč je to le institucija določenega usklajevanja in razreševanja skupnih interesov na nivoju več sorodnih temeljnih orga- nizacij združenega dela, na katero pa TOZD-i ne prena- šajo nikakršnih svojih samo- upravnih pravic. Te jim osta- jajo. Samoupravne pravice delavcev se bodo pri nas ure- sničevale v temeljnih organi- zacijah združenega dela kot temeljni osnovi ter na nivo- ju organizacije združenja dela kombinata. Na nivoju skupnosti bodo TOZD-i rea- lizirali določene skupne inte- rese, povezovali akcije t&r skupno načrtovah določene zadeve, ki bodo v interesu vseh. Pri skupnosti bomo na primer imeli disciplinsko ko- misijo, ki bo obravnavala pK)- samezne primere. Delavski svet skupnosti TOZD bo se- stavljen iz delegatov . MAJDA GROLEGER, tajnik samoupravnih organov: Da bi bolje razumeli mesto ter vlo- go skupnosti temeljnih orga- nizacij združenega dela, je potrebno poudariti, da delav- ski svet skupnosti, ki pa bo- do, kot je bilo že rečeno, se- stavljali delegati iz temeljnih organizacij združenega dela, ni drugostopenjski organ, temveč le koordinacijsko telo za reševanje skupnih poslov- nih vprašanj. TONE ŠPORAR: Morda še to. Ce bi se na primer med posameznimi temeljnimi or- ganizacijami združenega dela pojavil kakšen problem, po- tem ni potrebno, da se za razrešitev le-tega sestaja de- lavski svet celotne organiza- cije združenega dela kombi- nata, temveč bodo zadevo le- po obravnavali na ravni de- lavskega sveta skupnosti ter jo tu seveda tudi rešili. SREČKO TEŽAK, delavec ▼ tehnični konfekciji: Skupnost temeljnih organizacij združe- nega dela ima delavski svet, ki je sestavljen iz delegatov. Ti so bili v delegacije izvo- ljeni v TOZD-ih. Potem le-tem ne bo težavno obravnavati skupnih zadev, ker jih bodo dobro poznali. Vedeli pa bo- do, kakšni so ob tem intere- si delavcev. V glavnem itak FRANC SEVŠEK mislim, da se bodo na nivoju skupnosti največ ukvarjali s proizvodnimi ter tehnološki- mi problemi, ki bodo zadevali več TOZD-ov hkrati. NOVI TEDNIK: Računate, da se bo delavski svet skup- nosti večkrat sestajal kot pa delavski sveti v posameznih TOZD-ih? FRANC BAN: Kje pa, to je praktično nesmisel, kajti teža samouprsvnega odločanja bo v temeljni organizaciji zdru- ženega dela, zato računamo, da se bodo tod delavski sve- ti sestajali najmanj enkrat na mesec, na ravni skupnosti pa zgolj po potrebi. FRANC SEVŠEK, pred- sednik delavskega sveta kom- binata KONUS: Verjetno ka- že ob tem sklopu vprašanj poudariti, da skupnost TOZD- ov ne bo nastopala samo na- vznoter. To je v organizaciji združenega dela. Temveč ima pravice, da lahko nastopa tu- di navzven in se ustrezno po- vezuje s sorodnimi delovnimi organizacijami. Skupnost us- njarske proizvodnje, na pri- mer, lahko navezuje kontakte z drugimi kolektivi te dejav- nosti, kajti prepričani smo, da ni potrebno, da se to rea- lizira na nivoju posamezne te- meljne organizacije združene- ga dela, kajti možno je, da se vsa vprašanja učinkoviteje ter kvalitetneje rešujejo pre- ko skupnosti. VINKO SODERŽNIK. se- kretar organizacije ZK: V zvezi s tem bo vsekakor za- nimivo vprašanje samouprav- nih sporazumov po posamez- nih panogah znotraj naše re- publike. V mislih imam na LUDVIK GORIČAN, jer- menar iz tehnične konfek- cije: Delavci pravzaprav od uveljavitve temeljnih organizacij združenega de- la zelo veliko pričakuje- mo, morda celo preveč. Bojim se, da si nekateri predstavljajo, da se bodo stvari poslej urejevale same po sebi. Brez do- brega gospodarjenja ne bo nič. To pa pomeni hkra- ti tudi povečano odgovor- nost. To je bistveno, s pravicami prehajajo tudi pomembne dolžnosti. VERA KLANCNIK, us- lužbenka v obratni pisar. ni: Naš kolektiv je že do- slej prispeval pomembna sredstva za šole in vrtce. Mislim, da bomo morah v bodoče tudi v temeljnih organizacijah združenega dela o tem več razmiš,lja- ti, kajti p>otrebe bodo ve- dno večje. In če hočemo v koraJc s časom, če si hočemo zagotoviti uspe- šno varstvo ter dobro šolstvo, potem bomo pač prispevali tudi potrebna sredstva. konusova okrogla miza konusova okrogla miza 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 47 — 6. december 1973 konusova okrogla miza konusova okrogla miza primer osebne dohodke. Ali bo samoupravna skupnost TOZD usnjarske proizvodnje usklajevala osebne do! ■' na podlagi samoupravnega sporazuma znotraj usnjjtrske panoge, ali pa jo bodo pri tem zavezovali dogovori zno- traj organizacije združenega dela kombinata Konus? Tti se bodo pojavljale še mnoge dileme, ki pa jih bomo seve- da sprotno reševali. Kajti ne- mogoče je, da bi že ob sa- mem začetku v podrobnosti začrtali vse stvari. Marsikaj bo prinesla tudi konkretna praksa in to bo treba tudi upoštevati. FRANC BAN: Vinko So- deržnik ima prav, kajti res- nično bo treba še marsikaj urediti. Glede osebnih dohod- kov in samoupravnih spora- zumov po panogah glede na naše skupnosti ter položaj TOZD-ov bo potrebno nekaj ukreniti. Mi smo kot kombi- nat že danes v situaciji, ko sm.o praktično polovica us- njarska, druga polovica pa kemijsko predelovalna in konfekcijska proizvodnja, ki bi morala sodelovati z več branžami v naši republiki. Pa ne samo v zvezi s samo- upravnimi sporazumi o delit- vi osebnih dohodkov. Z no- vim letom, ko bodo TOZD samostojne, bo moralo biti to vprašanje enotno rešeno tudi znotraj SR Slovenije. Kar se trgovine tiče. Je takšen polo- žaj uživala že doslej in ji to- rej kot TOZD v bodoče prak- tično ne bo treba uveljavljati novih sporazumov. MAJDA GROLEGER: Nače loma bomo uveljavili stališče, da naj se sleherna temeljna organizacija združenega dela preko svoje skupnosti TOZD- ov povezuje znotraj svoje branže. Ce smo skupnosti for- mirali za urejevanje skupnih zadev, potem jih ravno na tem področju nedvomno čaka največ zelo konkretnega dela. NOVI TEDNIK: Vključeva- nje skupnosti TOZD v so- rodne panoge zunaj podjetja nedvomno lahko privede tudi do nevšečnosti, ko bi na pri- mer posame2xia skupnost v imenu svojih temeljnih orja- nisEacij združenega dela preSla meje dovoljenega. Kake bo- st* rasa^srskU iak« sit«a«ii«? FRANC BAN: Usklajevanje Interesov vseh temeljnih or- ganizacij združenega dela gle- de njihovega perspektivnega razvoja temelji na izhodiščih srednjeročnega programa raz- voja. Ce bi se posamezna te- meljna organizacija združene- ga dela ali skupnost povezo- vala navzven preko določil sa- moupravnega sporazuma, po- tem se to smatra kot kršitev samoupravnega sporazuma ter se temu ustrezno tudi ukrepa. Ce bomo ugotovili, da tako njihovo vključevanje na- rekujejo skupni interesi vseh delovnih ljudi organizacije združenega dela, potem bomo ustrezno spremenili samoup- ravni sporazum ter povezova- nje omogočili. V vsakem pri- meru je primaren izključno interes večine delavcev celot- ne organizacije združenega dela kombinata KONUS — to je izhodišče za urejevanje vseh zadev in nobena stvar, ki jo v sedanjih pogojih gra- dimo, .ne more biti postav- ljena tako, da je ne bi mogli podreti, če se bo pokazalo, da obstoja možnost, da zgradimo boljšo. MAJDA GROLEGER: Kot rečeno, vsaka temeljna orga- nizacija se lahko povezuje navzven, vendar pri tem ne smejo biti kršene samouprav- ne pravice ostalih TOZD-ov. Ce do tega pride, potem bo to reševal odbor za medse- bojne odnose. KOVI TEDNIK: In kako je potem urejeno združevanje TOZD-ov v organizaciji zdru- ženega dela kombinat *KO. NVS«? Na kakšnih osnovah in Izhodiščih ste uredlU to problematiko? MAJDA GROLEGER: Že v samem, začetku samoupravne- ga sporazuma smo zapisali, da se vse temeljne organiza- cije združenega dela združu- jejo v orgamizacijo zd:u e e- ga dela kombinat KONUS. Poleg splošnih interesov za združitev je tu prisotnih še nekaj specifičnih, kot na pri- mer; nekateri TOZD-i so so- razmerno majhni, drugi zo- pet razen obratnih pisarn, ni- majo nikakršne administraci- je, nadalje so tu dislocirani obrati, ki so že doslej uveljav- ljali dokajšno mero samostoj- nosti. Splošni interesi združe- vanja bi bili v glavnem na- slednji: skupno planiranje, raz\'Ojno sodelovanje tecr v zvezi s tem znanstveno razi- skovalno delo, skupna proda- ja in nastopanje na tržiščih, enotna finančna politika, skupna vlaganja, skupm Kri- teriji za politiko nagrajeva- nja, oblikovanje sredstev za skupne potrebe vseh delov- nih ljudi, enotna politika cen in nadaljnji samoupravni raz- voj odnosov znotraj celotne- ga kombinata. Seveda so tu tudi še drugi momenti, ki jih v tekstu samoupravnega spo- razuma seveda podrobno ob- ravnavamo. TONE ŠPORAR: Ravno tole okrog osebnih dohodkov se mi zdi, da je silno pomemb- no. V samoupravnem spora- zumu smo točno določili, ka- ko bo v bodoče s tem. Se zlasti v primeru, ko lahko ta ali ona temeljna organizacija združenega dela zaide v teža- ve, ko pade njena akumula- tivnost ali zaide celo v izgu- bo. Nikjer ne piše, da obrat, ki danes v redu posluje, jutri kot temeljna organizacija ne bo imel težav, seveda ne za- radi tega, ker se menjajo sa- moupravne oblike, temveč la- hko nastanejo spremembe na tržišču. V tem primeru je ja- sno določeno, da bodo delav- ci deležni skupne pomoči, da bomo uresničili postavljena načela notranje solidarnosti, izhajajoč pri tem iz temeljnih pravic minulega dela vseh de- lavcev v Konusu. Na tak na- čin opredeljeni odnosi zago- tavljajo večjo socialno var- nost delavcev in tudi to je eden izmed bistvenih elemen- tov, ki jih s seboj prinaša uresničevanje ustavnih dopol- nil oziroma nova samouprav- na organiziranost v naši de- lovni organizaciji. NOVI TEDNIK: Kako de- lavci konicretno gledajo na skupne potrebe in na razloge po zagotovitvi možnosti za njihov« uresničevanje. Ali jim Je jasno, zakaj naj se cdr«- iujejo TOZD-i v OZD kombi- nat KONUS. Je v zadostni meri prisoten »kupni interes? ALOJZ KRUŠIC, delavec v usnjarni: Jaz mislim, da je pri nas vsem jasno, zakaj smo na primer precej usnja izvažali. To smo delali zaradi tega, da smo ustvarili prepo- trebne devize, ki so bile nuj- no potrebne drugi enoti. Ce smo si v teh stvareh na jas- nem, potem mislim, da je pri- sotno tudi to, da delavci ve- do, zakaj se združujemo v enotno organizacijo združene- ga dela in zakaj je to potreb- no, še to bi rad poudaril, da delavec resnično nikoli ni kriv, če pride do izgube. Zato je potrebna solidarnost. Ta pa je lahko uresničena le, če smo združeni. Prepričan sem, da se delavci tega v večini primerov prav dobro zave- dajo. TONE ŠPORAR: Cisto eno- stavno to seveda ni šlo in od vsega začetka je bilo potreb- no veliko političnega dela, ko smo dali samoupravni spora- zum v javno razpravo. Na mnogih sestankih smo obrav- navali samoupravni spora- zum, ga razlagali ter pojas- njevali eventualne stvari, ki posameznikom niso bile do- volj razumljive. Priznati je treba, da so delavci postav- ljali mnoga, tudi kritična vprašanja: nam bo res boljše, če se združimo? Nekateri so bili še konkretnejši in so ter- jali jasne odgovore, kaj bo delavcem boljše, če borno imeli temeljne organizacije združenega dela. Dokler niso dobili zadovoljivih in preprič- ljivih odgovorov na taka in podobna vprašanja, niso dvi- govali rok. Danes te stvari, vsaj kar se pri nas tiče, za drugod ne vem, ne gredo več tako enostavno, delavcem je treba vedno natočiti zgolj či- stega vina. KAREL ODER: Pri nas so delavci bili z vso to proble- matiko čisto v redu seznanje- ni, saj je bilo dosti sestan- kov, pa še posebnih seminar- jev in podobno. Tisti, ki so razlagali samoupravni spora- zum, so bili tudi dobro pri- pravljeni. FRANC BAN: Morda je ze- lo zanimiv primer, ko so se delavci v bistvu izrekli zoper to, da bi imeli svojo temeljno organizacijo, so rekli, mi ho- čemo biti kombinat Konus. Na eni strani je to spontan odraz potrebe, ki jo čutijo ljudje, da se TOZD-i združi- jo, po drugi strani pa je tudi odraz določenega strahu pred povečanjem konkretne odgo- vornosti. Zavedajo se nam- reč, da bodo s tem trenut- kom, ko bodo postali temelj- na organizacija, prevzeli vso težo gospodarjenja v svoje roke. To pa obvezuje in terja dokajšnjo odgovornost. Tak odnos je lahko perspektivno gledano samo pozitiven. Kajti prepričan sem, da se bodo delavci lotili dela še z večjim poletom kot doslej. Zato us- pehi ne bodo izostajali. NOVI TEDNIK: Kaj bo t«, rej boljšega prinesla združi- tev temeljnih organizacij združenega dela v kombinat KONUS? KAREL ODER: Ustanovitev temeljnih organizacij združe- nega dela bo po eni strani prinesla to, da bodo delavci bolj neposredno vključeni v celotno samoupravno urejeva- nje skupnih zadev. Najvažnej- še pri tem je, da bodo direkt- no vključeni v razdeljevanje ustvarjenega dohodka v svo- jem TOZD-u. Prednosti, ki jih prinaša združitev, se po mojem odražajo predvsem v eni stvari in to je, da je s tem, ko se TOZD-i združijo, vsem zagotovljena medseboj- na solidarna pomoč v trenut- ku, ko se bodo ene temeljne organizacije združenega dela iz takšnih ali drugačnih razlo- gov znašle v težavah. SREČKO TEŽAK: Izredno veliko tn pomembno vlogo bo v bodoče imel pri tem sklad poslovnega rizika. V samo- upravnem sporazumu je inm .sano, da bo v ta sklad več Vlagal tisti, ki bo trenutno Do- ije uspeval, da bi v primeru ko bo prišel v težave, tudi sam dobil potrebno pomuč. V tem primeru bomo seveda lahko uresničili medsebojno kreditiranje, oziroma posoja- nje denarja med TOZD-1. Skupno bomo odslej skrbeli za ustrezno medsebojno nad- zorovanje in tesnejše povezo- vanje med sedanjimi obrati in bodočimi temeljnimi orga- nizacijami združenega dela, saj doslej dobesedno mnogi veze niso imeli o tem, kaj se dogaja pri sosedu. To pa ver- jetno tudi ni prav, kajti na koncu koncev imamo mnogo skupnih interesov. Te bomo uresničili, če si bomp vsi pri- zadevali, da ustvarimo kar največ, da čimboljše gospo- darimo. NOVI TEDNIK: Ob tem bo verjetno še posebej liazalo poudariti, zakaj je potrebna skupna, združena samouprav* na politika, mar ne? MAJDA GROLEGER: To je vsekakor važno, še zlasti za- radi tega, ker bomo pri nas na ravni celotne organizacije združenega dela kombinata KONUS skupno oblikovali le enotna izhodišča, neposredno delitev ter odločanje o tem. Koliko bo šlo v skupne skla- de, bo v celoti preneseno v te- meljne organizacije združene- ga dela. Tam, kjer se bo do- hodek ustvarjal, tam se bo torej tudi delil. In bolj ko bo- mo precizni in dosledni hkra- ti pri oblikovanju skupnih stališč in bolj ko bodo leta vsem delavcem v celoti tudi razumljiva, bolj bo zagotov- ljeno, da bo celotna enotna samoupravna politika prišla tudi do izraza. Ker bo ta te- meljila na naših skupnih po- trebah, je jasno, da se bomo zanjo tudi vsi zavzemali. FRANC SEVŠEK: V samo- upravnem sporazumu bo tre- ba še bolj poudariti notranjo solidarnost. Poglejmo kar trenutno situacijo. Marsikje sedanji obrati, ki bodo potem postali temeljne organizacije združenega dela, ne stojijo najbolje. Mi pa na primer vsi prav dobro vemo, da so to le trenutne težave in da je tak obrat za nas perspektivno ze- lo zanimiv, zato ga bo vseka- kor potrebno podpreti. Pri tem bo naš sklad poslovnega rizika vsekakor odigraval iz- redno pomembno vlogo. Zato je prav, da bodo tudi vsi de- lavci razumeli njegovo vlogo in pomen in to tako glede oblikovanja sredstev, kot se- veda tudi delitve. Ni vseeno, kakor si morda kdo predstav- lja, kako bo mogoče iz tega sklada dobiti sredstva ob vsa- kem trenutku. NOVI TEDNIK: V zvezi a tem se postavlja še eno vpra« ianje in zanimivo bi bilo sU> sati, kako ste ga rešili vas. V mislih imamo naniicj ugotavljanje dohodka in sevi da še zlasti stroškov. Tu j po navadi porajajo ninogj problemi, ki lahko vodijo ^ nesporazume in s tem tu4] zaplete. Temu se da vsekakor izogniti. Kako ste torej pro, blem ugotavljanja dohodka tg Ktroškov uredili pri vas? MAJDA VIDA, predsednica odbora za splošna vprašanja pri delavskem svetu kombi. nata KONUS: Osebno mislim, da glede tega nekih posebnih težav pravzaprav ne bi smelo biti. Seveda se lahko pojavi- jo. To mislim predvsem zara- di tega, ker smo dohodek in seveda tudi stroške že doslej ugotavljali na nivoju obratov, skupne stroške, za skupne službe na primer, pa smo ta- ko kot povsod drugod pokri. vali po vnaprej dogovorjenem ključu. V bodoče bo seveda nujno potrebno najti merila za pokrivanje skupnih stroš- kov, kajti delitev stroškov po ključu, ne samo, da je zasta- rela, tudi v novih odnosih ni več sprejemljiva. Naj dodam, da trenutno intenzivno pri- pravljamo reorganizacijo ce- lotne računovodske službe, ki se bo morala prilagoditi no- vim pogojem samoupravne organiziranosti v podjetju. Kot novost uvajamo tudi pri nas interno banko. V bodoče bomo potem stroške skupnih služb pokrivali po enotno do- ločenih kriterijih, v sedanjih pogojih pa je bilo težko najti enotna merila v okviru celot- nega kombinata. FRANC BAN: Ob tem kaže razjasniti še eno stvar, da ne bi prihajalo do nesoglasij. Funkcija solidarnostnega sklada je povsem drugačna od funkcije sklada poslovnega rizika. Solidarnostni sklad je v svojem bistvu socialni skM- in je namenjen delavcem, W bodo le-ti iz takšnih ali dru- gačnih razlogov zašli v teža- ve. Iz teh sredstev se pode- ljujejo podpore ob raznih ne* srečah in podobno. Povsem nekaj drugega je sklad pO" slovnega rizika, ki bo inte^ veniral takrat, ko bo na pi* mer ena temeljna organizaCJ* j a združenega dela šla podlagi skupnega interesa * poslovni rizik. Naj bom bolj konkreten. Usnjarna na mer proizvaja u.snje z izguti* V skupnem interesu kolikt-^ celotnega kombinata KON^' s A je, da usnja ne glede izgubo še proizvajamo nap™ in ga torej usnjarna mora de- lati. V tem primeru je čis^^ jasno, kdo bo pokrival nasta- lo izgubo. Po drugi str»D* smo ob tem želeli vgraditi tU" di element minulega del* Naj to zopet ponazorim s merom: v sklad bodo v tr^ nutnih pogojih tisti obrati, ^ dobro delujejo, prispeva" več. Usnjarna, ki posluje si* bo, pa manj oziroma nič, nosno bo celo deležna sred- stev iz tega sklada. Kajti P': kateri obrati, ki danes dob'*; •1 BOGOMIL JERMAN, strojni ključavničar v ex- tremultusu: Na področju stanovanjske izgradnje mislim, da smo doslej vse preveč dajali za in- dividualne gradnje, pre- malo pa smo mislili na ceneno blokovno gradnjo. Imamo okoli 200 prošenj za stanovanja, zato bomo pristopili h gradnji stano- vanjskega bloka. Graditi moramo tudi taltšna sta- novanj, da bodo do njih lahko prišli tudi delavci z manjšima doihodiki. FRANC SODERŽNIK, delavec v obratu netkane- ga tekstila: Tele ustavne spremembe so koristna stvar. Mi smo pri nas o tem doslej že veliko raz- pravljali. Delavci so po mojem kar dobro sezna- njeni s tem. Seveda so najbolj seznanjeni tisti, ki jih to zanima, tistega, ki ga to manj zanima, je težko zainteresirati. Glede temeljnih organiz-acij združenega dela smo ve- liko razpravljali in se po- tem tudi odločali. FRANC BAN KAREL ODER , MAJDA VIDA TONE ŠPORAR konusova okrogla mizakonusova okrogla miza 47 — 6. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 1; konusova^krogla miza konusova okrogla miza Lslujejo, so bili postavljeni ^noge s sredstvi, ki jih je jjjala nekdanja usnjarska joizvodnja. Na tak način se jjvno skozi ta sklad poslov ^ga rizika ponuja možnost jj izravnavo nekaterih notra- jjih nasprotij, ki )ih česio- jjat porajajo vplivi tudi zu- j3j domene razreševanja po jjlovnih ljudeh samih. TEMELJNE ORGANIZACI- lE ZDRUŽENEGA DELA li,j.r<,M;.i JEJO SVOJE Cl- UE, DOLOČENE S SAMO- LVli.i v iN IM SPORAZUMOM 5 ZDRUŽEVANJU, S ILM, p\ IZVRŠUJEJO SOGLASNO SPREJETE PLANE IN PRO- (iitAME RAZVOJA TER URE- SNIČUJEJO SPREJETO PO- SLOVNO POLITIKO, (iz 47. gena sam. spor.) NOVI TEDNIK: Prehod tu iemeljue organizacije zdmže> gega dela, ki bodo zaživele , prvim januarjem prihod- njega leta, v nobenem prime- ril ne bo enostaven, kajti ▼ govil: pogojih bodo morali biti vsi računi povsem čisti. Katio boste torej startali v novo poslovno leto? MAJDA VIDA: Tu nastaja- jo seveda mnoge težave, ki jiJi je treba uspešno prema- gali. V našem, primeru Je stvar nekoliko lažja, še zlasti te pri tem upoštevamo, da f KONUSU točno vemo, čiga- B so sredstva. No, kljub te- m bomo podrobno raziskali rse vire ter tako uskladili medsebojna razmerja. Kar se tite zalog, ne bo problemov, temo čigavo je kaj. Tako bo tudi z obratnimi sredstvi. Tu- ii v zvezi z rezervnim skla- dom ne vidimo problemov. Predvsem pa velja poudariti, to ničesar ni zabetonirano da se bomo v največji ''ložni meri potrudili, da bo sleherna temeljna organizaci- združenega dela pričela na ^to. Morda kaže ob tej pri- iki povedati tudi to, da smo * dogovorili, da temeljne or- l^riizacije ne bodo imele žiro ^Žunov. ITIANC' BAN: Resnično je ^rnembno to, mislim, da ^ na to že enkrat opozoril ■ ničesar ni zabetonirano. * bomo in prepričan sem, ^.bo čas prinesel take situ- "'je, ugotovili, da nam nekaj ^ Odgovarja, bomo pač spre- •^riili. Važen je pri tem le ki ga moramo imeti stal- ^ pred očmi: tisti, ki doho- * ustvarja, mora z njim "^i razpolagati. To nam mo- ' biti vedno pred očmi. In ■J^omo iz te ugotovitve tudi ^hli, potem v iskanju raz- ^ oblik in sprotnih odlo- ne moremo pogrešiti. fOvi TEDNIK: Kaj je f- I po vaše tisto, kar bo '-^nni delavec po novem " v .«kvini STOje temeljaM ^^Klaaelje sdrdEieMga dela obiutfl. V ieui pri- Sakujete največje spremem- ALOJZ KRUŠIČ: Predvsem se bo v osnovi, poleg tistega, o čemer smo že govorili, spre- menilo to, da bo veliko več delavcev kot doslej vključe- no v proces samoupravnega življenja v kolektivu. Zaradi tega je normalno, da priča- kujemo tudi veliko več pred- logov, raznih izboljšav. Skrat- ka, situacija, v kateri se bo- mo znašli, bo terjala, da se ljudje bolj zavzemajo za sku- pno urejevanje zadev, kot so se doslej. Po mojem se bo tudi zanimanje ljudi za to dosti bolj povečalo, saj bodo vedeli, da ni vseeno, kako bomo gospodarili. Uveljavitev delegatskega sistema bo ter- jala, da bo celotno življenje združenega dela dosti bolj aktivno, kot pa je bilo v do- sedanjih obratih. Povečala se bo seveda odgovornost in tu- di to bo prinašalo k hitrejše- mu razvoju in napredku. TONE ŠPORAR: Jaz pa sem prepričan, in to ni le moje mnenje, da gre pri tem še za en važen element. In to je informiranje. Vsak, ki bomo zanj hoteli, in to so vsi, da bo vključen v proces samo- upravnega odločanja, bo mo- ral biti podrobno-'informiran o vseh najvažnejših skupnih vprašanjih, ki zadevajo pro- blematiko znotraj TOZD-a. Ce želimo, da bodo delavci re- snično samoupravljali, potem morajo biti informirani o vsem, od nakupa reproma- teriala, do prodaje končnih izdelkov, od tega, koliko smo zaslužili, do tega, kako smo delali. To bo vsekakor težka in dolga bitka, pri katen bodo največje breme nosile nedvomno naše družbeno po- litične organizacije, ki jih ravno na tem področju čaka še veliko dela. Za temeljne organizacije imamo že pri- pravljene komisije, ki jih je treba izvoliti, potem pa bodo nemudoma morale pričeti z delom. Mislim, da bodo ravno te komisije morale zaživeti, tako kot bo na novo moral pravzaprav zaživeti vsak člo- vek, da bomo kar najbolje izpeljali v.se, kar še čaka. Tega pa nikakor ni ravno malo. FRANC SEVŠEK: V naših obratih smo doslej imeli obratne delavske svete. Od- slej bo to bistveno drugače. Zgodilo se bo, da bo v ne- katerih primerih celotna de- lovna skupnost morala prev- zeti nase odgovornosti samo- upravnega organa. Drugod bo to doletelo kar polovico in več vseh zaposlenih delavcev bodočih temeljnih organiza- cij združenega dela. To bo nedvomno še velika borba, da bodo vsi spoznali, da mo- rajo vse delati, da praktično odslej ni nikogar, ki bi mi- slil namesto njih. Za tako delo bo treba ljudi tudi ustre- zno usposobiti. Brez potreb- nega znanja seveda ne bo šlo in to bo terjalo veliko časa. MAJDA VIDA: Strinjam se s Sevškom, kar se tiče iz- obraževanja. Čeprav v naši delovni skupnosti tega tudi doslej nismo zanemarjali, bo potrebno, da bomo ravno sa- moupravi] alskemu izotira- •.■:ev:aiju in izpopolnjevanju delavcev posvečali vso pozor- nost. Le na tak način bodo delavci tudi dali od sebe to, kar se od njih pričakuje. Brez znanja pa ne bo šlo in tudi potrebna sredstva bo treba zagotoviti. SREČKO TEŽAK: Primer- jave med sedanjim stanjem in tem, kako bo v bodoče, so res zanimive. Obratni de- lavski svet je na primer štel sedem članov, pa so bili trije obrati pod okriljem enega delavskega sveta. Odslej bo to ena temeljna organizacija združenega dela, na čelu ka- tere bo enajstčlanski delavski svet. Ti člani bodo nedvomno veliko bolj natančno prena- šali stvari med ljudi. Ali pa drug primer, ki je še bolj značilen: v dosedanjem obra- tu, ki šteje okoli dvesto zaposlenih, je štel delavski svet deset delavcev, po no- vem pa bo v samoupravnem organu temeljne organizacije vključenih 35 delavcev, da ne govorimo posebej še o vseh tistih, ki bodo vključeni v šte- vilne komisije. 2e samo sko- zi te primerjave se kaže bi- stvena sprememba, ki nasta- ja z uveljavljanjem ustavnih sprememb. Ne gre torej sa- mo za to, da bi stare obrate samo po imenu spremenili v temeljne organizacije zdru- ženega dela. Vsekakor gre za mnogo več in tisto je naj- pomembnejše. FRANC BAN: V zvezi z startom v začetku poslovanja po TOZD-ih bomo morali predvsem upoštevati dvoje načel: delo moramo zastaviti čvrsto in stvari uresničevati postopoma, torej počasi. Na- tančno se moramo dogovo- riti, kaj moramo ukreniti v prvi fazi, torej ob samem za- četku, da nam bodo temeljne organizacije zaživele tako, kot je treba. Vse ostalo bomo potem morali reševati sproti. Ne smemo se vseh nalog lo- titi naenJ5;irat, ker bo tega preveč. To nas lahko vodi v površnost, ta pa končno 'v težave, ki si jih ne smemo nakopati. Kajti tudi potrebno ni, saj smo že doslej delali tako, da smo stvari urejevali lepo po vrsti. Meni se zdi, da je ena osrednjih stvari, s katero bomo dosledno štar- tali takoj ob začetku, vpraša- nje planiranje, torej plan. Do- seči moramo, da bodo delav- ski sveti temeljnih organiza- cij združenega dela vsaj en- krat mesečno obravnavali re- alizacijo plana, ki si ga bodo ob pomoči in sodelovanju strokovne službe sami posta- vili. Ob teh analizah je treba izpostaviti uspehe, analizirati probleme in težave. Vsak član v TOZD-u mora biti konkrer- no vključen v obravnavo iz- polnjevanja planskih nalog ter seznanjen z vso problema- tiko, kajti vsak delavec se mora zavedati, da je na kon- cu koncev od tega odvisen dohodek. Od dohodKa oziro- ma neposredno z njim pa je v odvisnosti tudi problemati- ka nagrajevanja. Vsaka te- meljna organizacija združene- ga dela ima svojo komisijo za nagrajevanje, ki mora predlagati delavskemu svetu, koliko je za delitev, kajti osebni dohodki so še vedno centralno vprašanje. No. in končno. Istočasno, ko razmi- šljamo o tem, kako bomo organizacijsko zaživeli, mora- mo tudi izobraževati. O tem pa je menda ob današnji okrogli mizi že tekla beseda in tega torej ni potrebno po- navljati. NOVI TEDNIK: Trdimo to- rej, da bo v vašem primera delavec točno vedel, kam gre denar, ko bo odločal o ce- Dotni deUtvi doUbdka. Ko so doslej v delovnih organiza- cijah našega območja pristo- pali k organizaciji TOZD-ov, je bilo ob tem večkrat opo- zorjeno tudi na nevarnost, da se bodo formirale posan mezne skupine, ki si bodo poskušale,v procesu odloča- nja o delitvi priboriti dolo- čen monopol. Kako mislite to rešiti v vaših TOZD-ih, še zlasti, če upoštevamo, da bo- do ponekod delavski sveti kljub vsem prizadevanjem navkljub Se vedno malošte- vilni? FRANC BAN: Potencialna nevarnost vsekakor obstoji, iluzorno bi bilo trditi, da bomo s trenutkom, ko bodo formirane temeljne organiza- cije združenega dela, prenehaJ-i obstojati vsi problemi, ki so se v dosedanji praksi nako- pičili. Ce bi se to razreševalo tako enostavno, potem bi bila borba za samoupravni socializem dosti enostavnejša, manj boleča in predvsem kratkotrajnejša. Žal vsi vemo, da temu ni in ne more biti tako. Prvi pogoj, da se bomo uspešno lahko uprli takim poskusom, je v tem, da novi samoupravni sistem kair naj- prej in čimbolj učinkovito zaživi. Na koncu koncev — njegovo uvajanje je prav go- tovo tudi oblika odpravlja- nja raznih tehnobirokratskih ter drugih negativnih teženj v naši dosedanji socialistični praksi. Bistvena ob tem bo nova vloga vseh družbeno političnih organizacij, ki se bodo morale čimprej prilago- diti novim pogojem, ki jih uvajamo z uresničevanjem ustavnih sprememb. Ce se bodo družbeno politične or- ganizacije politično kar naj- učinkoviteje vključile v te no ve pogoje, potem obstoje re- alne šanse, da se upremo vsem tehnobirokratskim tež- njam, ki pa so mea drugim aastale predvsem zaradi tega in zlasti tam, Kjer so bile družbeno politične organiza- cije tudi doslej politično pa- sivne in odsotne. Tu je potem seveda še vprašanje delegat- .>kega sistema in oonosov do samoupravnih interesnih sku- pnosti, do katerih se TOZD-i pojavljajo. kot solinancerji njihove dejavnosti. To je po mojem mnenju tudi zeio po- membno, saj se s tem vklju- čujejo v širše družbeno po- litično okolje, to pa razbija možnost skupinskega odloča- nja o določenih zadevah, ki se tičejo vseh. NOVI TEDNIK: Imajo to- rej po vašem mnenju TOZD-1 vse možnosti, da take posku- se, e katerih je bil govor, sami preprečijo? FRANC BAN: Imajo jih In prepričan sem, da jih bodo v konkretni praksi tudi po- šteno izkoristili. Osebno ni- sem prav nič v strahu za bodoče samoupravno delova- nje naših temeljnih organi- zacij združenega dela. NOVI TEDNIK: Niso ravno redki primeri, ko v delovnih kolektivih u|:otavljamo, da so delavci pravzaprav pomaiiJ> kljivo seznanjeni > vsebino prav tako pa slabo poznajo tudi statut svojes« TOZD-a? Kako je 8 tem pri vas In ali boste zagotovili, da bode de- lavci kar najbolj spoznali sa- moupravni sporazum tn sta- tute temeljnih organizacij združenega dela? FRANC BAN: Tisti, ki sam noče biti s tem seananjem, ga nihče v to ne more pri- siliti. Vsi ostali pa mislim, da imajo možnosti, da se bodo s tem podrobno sezna- nili. Prepričan sem, da je za to bilo dobro preskrblje- no. Osnovni problem okrog bodočega učinkovitega delo- vanj anovega samoupravnega sistema vidim jaz v nečem drugem in to je po moje najvažnejše. Potrebno bo namreč jasno in nedvoum- no opredeliti bodočo funkci- jo skupnosti skupnih služb. Ob tem ne gre samo za to, da opredelimo njihovo funk- cijo, temveč morajo pričeti delovati tako, da bodo one bodoči nosilec pozitivn-h sprememb v vseh temeljnih organizacijah. S starimi sa moupravnimi dosežki ne mo remo naprej. To smo dovolj jasno u^OLOvih m spoznan. Nove oblike, naprednejše in demokratične j še bodo zaži- vele le ob določenih pogojih in kvalitetnem delu skupno- sti skupnih služb. Pri n2s na primer moramo doseči, da bo do desetega v mesecu že pripravljena analiza izpolnje- vanja planskih obveznosti, do osemnjstega v mesecu pa morajo biti gotovi obračuni. Ce ne bomo uspeli doseči spremenjene vloge delavcev v skupnosti skupnih služb, potem ne bo napredka. Refe- renti iz teh služb bodo v bodoče pred TOZD polago- li račune za svoje delo. To pa jih bo obvezovalo k še kvalitetnejšemu delu in več- ji odgovornosti. Nič čudnega torej, če smo se odločili, da bomo pripravili poseben se- minar za vse administrativ- ne delavce, da jih bomo tar ko čimpodrobneje vpeljali v njihove bodoče naloge in konkretno delo. MAJDA GROLEGER: Kot smo spregovoriU že v začet- ku našega pogovora, mora- mo še mnogo tega postoriti pri vpeljavi sistema informi- ranja delovnih ljudi Odloči- ti se bo treba tudi za infor- miranje po takoimenovanih delovnih skupinah znotraj te- meljnih organizacij združe- nega dela. Take skupine so lahko hitro sestanejo ter pre' gledajo določen material, ki se jim posreduje. Tu se bo- do zbrale pripombe, predlo- gi in postavljala se bodo vprašanja, na ka.t6ra morajo strokovne službe v določe- nem roku pripraviti odgo- vor. V skupnih službah bo ostalo vse delo kot doslej. Računamo pa, da ga bo v bodoče še več. To so poka- zale tudi dosedanje razpra- ve o samoupravnem spora- zumu, kajti na zborih delov- nih ljudi je bilo postavljeno veliko vprašanj in normalno je pričakovati, da jih bo 7 bodoče še več. NOVI TEDNIK: Kako na* —Hte v TOZD-ih zagoto- živahno samoupravno -nje, še zlasti ▼ deiav. uh svetih fn komisijah. K» iko bo moral ravnati dela- vce, ki ima dolotese težave. SREČKO TEŽAK MAJDA GROLEGER VINKO SODREŽNIK JURE POKORN FRANC KOTNIK, stroj- nik v kotlarni: Dokaz o tem, da pri nas na vsa- kem koraku razmišljamo o tem, kako bi čimveč prihraniU in kako bi naj- bolj pametno gospodarili, je tudi v tem, da bomo obstoječi parni kotel, ki nam proizvaja potrebno paro, izkoristili še za po- gon generatorja ter tako ustvarih svojo električno energijo za skoraj vso to- varno. Kolikšnega jKone- na je to ob sedanjih re- dukcijah, je očitno. FANIKA KADILNIK, krojaška pomočnica v obratu KO-KO: Delavci so bih že doslej izredno zadovoljni s prehrano v našem obratu družbene prehrane, saj so mahce odlične in povrhu vsega poceni. Pohvalijo se tudi tisti, ki hodijo tja na ko- sila, saj so tudi ta kvali- tetna in cenena. Seveda pa bo zadovoJjstvo med delavci po novem letu še večje, ko bodo malice za vse člane kolektiva brez- plačne. ...... ., „........ konusova okrogla m?za konusova okrogla miza 14. stran — NOVI TEDNIK §t. 47 — 6. december Komšbs/Mom^iA^M oi^l^ miza na primer potrebuje stano- vanje, štipendijo za šolanje svojega otroka. Kako bodo te težave našle ustrezno pot do komisij na nivoju orga- nizacije združenega dela? Ka- ko bo torej funkcionirala zveza od spodaj proti vrhu? MAJDA GROLEKER: Ži- vahnost samoupravnega živ- ljenja v TOZD-ih bo zagotov- ljena skozi mnoštvo proble- mov, ki jih bodo temeljne organizacije morale reševati, ker bodo neposredno postav- ljene pred dejstvo. Kar pa se tiče problemov delavcev, mi- slim, da stvari ne kaže kom- plicirati. Na sestankih de- li ovnih skupin" kot najmanj- ših oblik združevanja ljudi, se bodo take in podobne stvari pač zapisovale in se potem posredovale na ustrez- no mesto. Medsebojna pove- zava bo pač tekla na usta- ljen način. Morda bo malo več pisarjenja, pa to ne bo prav nič škodovalo. Kvečje- mu obratno. VINKO SODERŽNIK: Ve- liko teh stvari, ki bodo ne- posredno zadevale interese delovnih ljudi, se bo po mo- je reševalo itak že v TOZD samih. Ostalo se bo pre- našalo na ustrezna mesta znotraj organizacije združe- nega dela. To kom.uniciranje se mi zdi potrebno še prav po- sebej preštudirati ter ga pre- cizno vpeljati. Kajti lahko se zgodi, da pride tudi do neljubih nevšečnosti, še zla- sti zaradi tega, ker so ljudje čedalje bolj občutljivi, ka- dar se čutijo ogroženi v svo- jih pravicah. Resnično bo potrebno sedanje strokovne službe tako oragnizrlrati, da bodo v celoti kos tem nalo- gam, še zlasti bo pomembna nova sltižba, ki jo bomo vpe- ljali v naši delovni or.ganiza- ciji, to je služba organizira- nja .samoupravljanja. V celoti se moramo zavedati, da se bodo delavci znašli v povsem novem polož;,ju. To bo nare- kovalo tudi nove prijeme na vseh ravneh. MAJDA GROLEGER: Da navežem na to, kar je delal Vinko. Nobenega dvoma ni o tem, da bodo morali de- lavci skupnosti strokovnih služb v bodoče več hoditi v temeljne organizaciie zdru- žene.ga dela, kot so doslej hodili v obrate. Da bodo mo- rali imeti tesnejše in pr-st- nejše stike, kajti tudi bolj kot doslej bo njihovo delo izpostavljeno kritiki. Praksa bo pokazala, kaj je moč pre- nesti v pristojnost reševanja v TOZD-e, kar bo zadeve se-, veda poenostavilo tn po dru- gi strani zagotovilo tudi us- pešnejše reševanje. TONE ŠPORAR: Smatram, da je naša samoupravna or- ganiziranost takšna, da mo- remo v celoti zagotoviti se- znanjenost ljudi z vsemi naj- pomembnejšimi stvarmi. Po- glejte samo podatek: vsiik peti delavec v naši organiza- ciji združenega dala bo član samoupravnega organa. Ce ta le najbližjim sodelavcem pove tisto najpomembnejše in najbistvenejše, mora biti zagotovljena skoraj stoodstot- na obveščenost vseh ljudi. Poleg tega so vsi člani os- novne organizcije sindikata. Mnogo nj.ih je v vodstvih družbeno p>olitičnih organiza- cij in če vsi ti ne bodo var- čevali časa, ko bo treba de- lavcem tudi še kaj posebej razložiti, potem moramo pri- ti do bistvenih premikov. NOVI TEDNIK: In ob vsem tem bo zanimivo zve- deti še to, kako bo stekel de- legatski sistem, oziroma ka- ko bodo temeljne organizaci- je zagotovile svoj vpliv na politiko v organizaciji zdru- ženega dela kombinata KO- NUS? FRANC BAN: V bistvu vse bazira na samoupravnem sporazumu in samouprav- nem dogovarjanju, ki ga mo- ramo t2ipeljati od sleherne TOZD do delavskega sveta organizacije združenega de- la. Predvideno je, da bo de- lavski svet imel polovico stalnih mandatov in polovi- co delegatov. Del predstav- nikov iz TOZD-ov bomo kon- tinuirano držali, del pa se bo menjaval ob vsakem kon- kretnem sklopu vprašanj. Jasno je, da tako stalni čla- ni iz TOZD, kot tisti, ki pri- hajajo kot delegati, ob ob- ravnavi določenega proble- ma ne nastopajo na delav- skem svetu v lastnem ime- nu, temveč nastopajo tu v imenu TOZD-a ki ga je po- slal. To pomeni, da bodo po- vedali stališča, ki so jih do- bili na predhodnem sestanku delavskega sveta v svoji TOZD. DELOVNI L.TUDJE V TE- MELJNIH ORGANIZACI- JAH ZDRUŽENEGA DELA, ZDRUŽENI V ORGANIZACI- ,IO ZDRUŽENEGA DEI^, UREJ.\JO SVOJE ODNOSE TUDI NA NAČELU VZA- JEMNOSTI IN SOLIDARNO- STI IN SKL.EPA.TO DOGO- VORE. PO KATERIH SI MEDSEBOJNO POMAGAJO TER V TE NAMENE UST- VAIUAJO SKUPNE SKLA- DE. (4. člen sam. spor.) NOVI TEDNIK: Urejeva- njie in reševanje stanovanj- skih problemov delavcev je vedno eno izmed vprašanj, ki neposredno in živo zadeva v interese delovnih ljudi. Ka- ko ste v vaši delovni skupno- sti odločili, da boste stvari uredili v bodoče, kako bo- ste formirali sredstva in se- veda kako jih bn?te potem trosili, oziroma delili? FRANC BAN: Mi predlaga- mo, da se v okviru organiza- cije združenegadela formira skupni stanovanjski sklad, ki naj se obUkuje po enotni 7 odst. prispevni stopnji. Sredstva se seveda formira- jo na nivojti ix>samezn'h te- meljnih organizacij združe- nega dela, ki pa jih spora- zumno združujemo, da bi bi- li tako močnejši. Potem pa jih seveda navznoter ttidi po potrebah delimo. Skratka, to bi lahko tako nekako strni- li v načelo: da sredstva enotno oblikujemo po zmož- nostih, delimo, oziroma stro- šimo, pa' jih po potrebah. TONE ŠPORAR Združena sredstva pomenijo tudi več- je možnosti za uspešno na- stopanje pred bankami, ko nam kaže, da najamemo še kredite za uspešnejše reševa- nje stanovanjskih proble- mov. Mislim, da bi bilo v sedanjih pogojih prav nesmi- selno, da bi sredstva delili po pK)sameznih temeljnih or- .ganizacijah združenega dela, kajti učinkovitejši smo, če jih združujemo. MAJDA VIDA: Letos bo- mo imeli na voljo okoli šti- ri milijone dinarjev sredstev za reševanje stanovanjskih problemov. Etejansko nam ta denar nekaj pomeni, če osta- ne združen. Gre pa itak za pokrivanje naših skupnih po- treb. NOVI TEDNIK: V 52. čle- nu samoupravnega sporazu- ma ste zapisali, da zaradi boljšega in smotrnejšega iz- koriščanja medsebojnega pre- livanja finančnih sredstev us- tanavljate tudi interno banko v okviru organizacije združe- nega dela. Kako si zamišlja- te njeno funkcijo ter delo- vanje? MAJDA VIDA: Stvari, ki so v zvezi s tem zakonsko ure- jene, ne kaže ponavljati. V našem primeru gre pač za to, da bo pri inteirni banka vsaka temeljna organizacija zdi-uženega dela imela svoj žiro račim, preko katerega bo teklo poslovanje z njenimi sredstvi. Skrb za likvidnost je seveda dolžnost temeljne organizacije združenega dela. Pri interni banki bomo vodi- li celotno finančno evidenco, vire dohodkov, osebne do- hodke in likvidna sredstva. Med drugimi nalogami naj omenim le še to, da bomo ravno preko interne banke zagotavljali vsem temeljnim organizacijam združenega de- la, da bodo vsak mesec ime- le na voljo likvidna sred- stva za izplačilo, osebnih do- hodkov. TONE ŠPORAR: Interna banka oziroma njena orga- niziranost temelji na istih principih, kot celotna samo- upravna organiziranost v or- ganizaciji združenega dela. Gre nam za to, da vzposia- vimo kar najbolj čiste odno- se med posameznimi teme- ljnimi organizacijami združe- nega dela, kajti le tako bo mogoče, da ne bo prihajalo do eventualnih konfliktov. V samoupravnem sporazumu smo določili, da je najvišji organ interne banke »zbor banke«, ki ga sestavljajo de- legati vseh TOZD-ov. Ti pa izvolijo izvršilni odbor, ki bo banko operativno vodil. Gle- de števila delegatov v zboru banke je določeno isto sta- lišče kot sicer: vsak TOZD voli delegate proporcionalno po številu vloženega kapitala. Računamo, da bomo s prvim januarjem prešla na to, da bodo delavci prciko interne banke dobivali tudi osebne dohodke na hraoniilne knjižice. V naših načrtih pa seveda gledamo nekoliko dalje. Re- alno namreč računamo tudi z možnostjo, da bomo že v letu 1975 pristopili k podelje- vanrj.u takoimenovanih inter- nih potrošniških kreditov do višine 5.000.— dinarjev. To bo vsekakor FK>membna pri- dobitev za vse delavce kom- binata KONUS. NOVI TEDNIK: Rekli ste, da se bo na nivoju organiza- cije združenega dela formiral sklad skupne porabe. Kako bo to konkretno izgledalo, kako ga boste formirali in kako ga boste seveda delili? FRANC BAN: Odgovor na to vprašanje je lahko zelo kratek: sklad skupne porabe bomo formirali na osnovi na- ših možnosti na eni strani tn v skladu s potrebami, ki jih bodo imele naše temeljne organizacije združenega dela. Po enotnih kriterijih bodo vse temeljne organizacije v ta sklad prispevale svoj delež in po dogovorjenih me- rilih bodo na sredstvih tudi participirale. Mislim, da tu ne bo kakšnih posebnih te- žav. MAJDA VIDA: Vsekakor bo že uveljavljanje novih krite- rijev za delitev teh sredstev vneslo nove elemente. Kajti doslej smo ta sredstva po obratih delili po enotnem kri- teriju, to je po številu zapo-. slenih, kar prav gotovo ni najidealnejša rešitev. NOVI TEDNIK: V sredi- šču pozornosti vseh razprav v zvezi z uresničevanjem us- tavnih dopolnil je vsekakor tudi vprašanje delavske kon- trole. Zato v nobenem pri- meru ne bi bilo prav, če bi kar preskočili to problema- tiko tudi na tem razgovoru za okroglo mizo. Naše bral- ce bo vsakakor zanimalo, kako ste zadevo uredili v vaši delovni skupnosti? VINKO SODERŽNIK: Pri nas smo o delavski kontroli konkretno že razpravljali spo- mladi letos in to v vseh druž- beno političnih organizacijah na nivojih celotnega kombi- nata. Prišli smo do enotnega stališča in zaključka, da je delavska kontrola nujno po- trebna tn da jo moramo us- tanoviti tudi v naši delovni skupnosti. Seveda pa ne kaže pri tem prehitevati, kajti sma.tramo, da naj bi volitve v odbor delavske kontrole potekale hkrati z ostalimi vo- litvami v temeljnih orga cijah združenega dela. smo se dogovorili, bo« odboru deiaviske kontro] vsake temeljne organizj po en predstavnik, take bodo praktično zastopan; delavci. Pred odborom di ske kontrole bodo nedvo: velike in odgovorne na ter obsežne kompetence, je še zlasti potrebno, dj v političnih organizacijah govorimo o tem, kakšni m jo biti ljudje, ki bodo la delali v tem organu. ska kontrola bo morala i zirati izvajanje sklei>ov, vanjanje programov v' te Ijinih organizacijah zdniž, ga dela ter splošno uresti vanje dogovorjenih stal Tudi terminsko izvajanje samez-nih nalog bo moralo ti pod lupo odbora delav kontrole. Kljub temu, da nadzirala tudi delo v tei Ijnih organizacijah zdn nega dela, smo se zaeni dogovorili, da jo bomo oi niairali le na nivoju celo organizacije združenega d kombinata KONUS. FRANC BAN: Mi pa sebno obliko interne kont le že imamo, vendar to kontrola v tem smislu 1 o njej trenutno teče besa To je pri nas posebna sti kovna kontrola, ki sprem tudi izvajanje sklepov, pa c seg škarta, stroške in kva teto. Mi te kontrole, ki sa jo nedavno formirali in je že doslej prikazala k učinkovita, ne mislimo ut niti, saj smatramo, da bo b posebna strokovna služba la ko delavski kontroli samo pomoč. MAJDA GROLEGER: Ve jetno ne kaže posebej op zarjati, da bodo morali v 9 boru delavske kontrole na bolj razgledani člani vsš ■'celotne delavske skupnosti kajti le v tem primeru bed lahko uspešno in učinkorlti delali ter tako izpolnili p slanstvo in veliko zaupan.i« ki jim ga bodo izrekli d& ci, ko jih bodo izvolili v' organ, katerega članstvo K dvoumno pomeni tudi ča^ti) dolžnost. NOVI TEDNIK: Vsem. 1 ste se ljubeznivo odzvali m šemu vabilu ter sedli z na« za okroglo m;'zo in sodelov li v tem zanimivem in i' ristnem pogovoru, v Imf naših bralcev najlepša hvali OKROGLO MIZO JE VODi: JOŽE VOLF.i^1 SLIKE TER ZAPIS ZA ^ JAVO PRIPRAV' BERNI STRMčN^ ALOJZ KRUŠIC PETER C.\KS, delavec v skladišču gotovih izdel- kov: Kar se delavske kontrole tiče, mislim, da je bil res skrajni čas, da smo jo vpeljali. Mi smo na sestankih o tem raz- pravljali in vsi smo bili za to, da jo tistanovimo. Verjetno bo imela kar precej dela, če bodo ho- teli kontroUrati vse, kar jim bo naloženo, prepri- čan pa sem, da bodo svo- je d&lo tudi temeljito opravljali. To od njih se- veda vsi pričakujemo. FRANC PERKIC, dela- vec v krom izdelovalnici: Kar se mene tiče, mislim, da je naš dom malo pre- daleč na morju, ker lahko tu letujejo predvsem ti- sti, ki imajo svoje avto- mobile. Res pa je, da pri nas skrbijo tudi za tiste, ki so socialno ogroženi tn se jim omogoči, da njiho- ve družine letujejo brez- plačno. Jaz osebno sem tako politiko vedno pod- piral. Čimveč delavcem je treba omogočiti, da bodo letovala na morju. konusova okrogla miza konusova okrogla miza gt. 47 — 6. december 1973 NOVI TEDNIK ~ stran 15 PRVI SNEG Zima je letos kar nekam predolgo skoparila s snegom, pa vendar ga je še ob pravem času zapadlo nekaj centi- metrov, čeprav teh nekaj centimetrov ni bilo dovolj, je bilo za naše malčke ravno zadosti, da so v kleteh poiskali svoje sani, jih lep>o očistili, da so sedaj kot nove in že so zapodili navzdol po bregeh. Koliko veselja je zima prinesla malčkom verjetno ni treba i>osebej razlagati. Dovolj je, da gremo popoldne na sprehod, od vsepovsod bo prihajal razigrani smeh otrok. iCljub temu pa p>oglejmo, kaj so nam o svoji ljubezni do snega, o sankanju tn smučanju, pa tudi o obmetavanju g kepami povedali nekateri od otrok, ki si jih na Golovcu, tjer smo našo anketo izvedli, ni manjkalo. DUŠAN VEDLIN: — 3 leta: »Zelo rad se sankam, saj je to zelo luštno. Sankal sem se tudi včeraj, pa tudi lani sem bil že dovolj korajžen, da sem se s sanmi sam spustil po hribu. Ko sem videl, da je padel sneg, sem takoj šel k staremu atu in sedaj me on ali pa stara mama vsak dan peljeta na sneg, da se lahko sankam.« TATJANA KOREN: učenka IV. osnovne šole, stara 10 let: »Sankam se zelo rada, saj je to izredno zabavno. Rada se tudi smučam, a zato še letos ni bilo dovolj priložno- sti. Tako mi ne ostaja dru- gega, kot da vzamem sanke in grem z njimi na Golovec. Zimo imam raje kot poletje, saj se lahko sankam, drsam, smučam in kepam. Vse to pa je pravi užitek.« BLANKA DECMAN: učenka IV. osnovne šole, stara 10 let: »Tudi meni je sankanje v veliko veselje. Prazniki so bili kar prekratki tn le enkrat sem se lahko šla sankat. Drugače tudi jaz raje smučam. Do- kler ne bo zapadlo več snega pa se bom morala sankati. Sneg imam zelo rada. Otroci imamo pozimi dosti več vese- lja kot poleti, ko se lahko le kopaš. Tu pa se sankamo, kepamo, smučamo ...« VLADO ŠPRAJC: učenec šo- le Pranja Vrtmča, star 12 let: »Zame skoraj ni večjega ve- selja kot je sankanje. Letos sem se sankal že osemkrat in Se se bom, preden zmanjka Snega. Tudi smučam rad, ven- o predlogu dnevnega reda, bo jutrišnja 57. skupna seja članov obeh zborov celjske občinske skup- ščine izredno pestra in aktualna. Ze na začetku dela se bodo odborniki srečali z vprašanji pripravništva in štipen- diranja v občini, svet za splošne zadeve in notranjo poli- tiko pa je med drugim pripravil poročilo o delu upravnih organov občine, o delu davčne uprave in davčne inšpekcije. Na zasedanju bodo obravnavali tudi nekatera vpraša- nja finančnega značaja, tako o spremembi odloka o občin- skem proračimu za letos, predlog odloka o omejitvi do- hodkov občine od davkov in prispevkov iz negospodarskih dejavnosti itd. Na tapeti bo še odlok o izgradnji dovozne ceste v stanovanjsko sosesko Ostrožno III in IV. Predlog odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področ- ja obrti bo tokrat že drugič na dnevnem redu. Svet za šolstvo pa je pripravil predle^ o določitvi novih šolskih okolišev v občini. Končni del seje bo veljal urbanizmu in sicer odloku o prejKJvedi gradnje na, območju Komp>ol I ki Nove vasi vse do izdelave novega zazidahiega načrta. LAŠKO STATUT V RAZPRAVO v torek je bila v La- škem razširjena seja IO občinske konference SZDL. Na dnevnem redu so imeli načrtovanje or- ganizacijskih priprav za javno razpravo o občin- skem statutu, katerega predlog je bil pred dnevi poslan vsem odbornikom občinske skupščine. Na se- ji so se pogovorili tudi o statutih krajevnih skup- nosti in evidentiranju kan- didatov za delegate v bo- dočem skupščinskem si- stemu. mali intervlM Vprašuje: Bogdan Podplalan Odgovarja: Mira Plahutnik Ko sem obiskoval srednjo šolo v Celju, sem jo spoznal. Ta rjavolaska, z modrimi očmi in nagajivim nasmehom na ustnicah je PLAHUTNIK MIRA. Rojena je bila 27. 6.1954 v Kamniku, sedaj pa stanuje v Hubadovi 7 v Celju. Letos se je vpisala na FSPN v Ljub- ljani in je tudi predsednica kluba »MLADIH LITERA- TOV« v Celju. Šele po krat- kem nagovarjanju mi je us- pelo, da mi je namenila ma- lo prostega časa. »Kdaj si se navdušila za pi- sanje pesmi?« — Ze v I. letniku srednje ekonomske šole sem pričela pisati pesmi na spodbudo so- šolke Tihec Brigite. Pesmi sem objavljala v »Obrazih«, šolskem glasilu, črtice pa v »Mladini«. »Kot vem, si leta 1972 od- šla v Tuzlo. Zakaj?« — To je bilo srečanje pe- snikov vse Jugoslavije v okvi- ru mladinskih iger bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Vsak posameznik je pred občinstvom moral pre- brati svojo pesem, kasneje pa smo imeli razgovore o li- teraturi. Naslednje leto pa sem se udeležila podobnega srečanja tudi v Vinkovcih. »Kako si prišla na idejo o ustanovitvi kluba »Mladi It«- terati«? — Ko sem bila v Tuzli, sem zvedela, da imajo tam podob- no organizacijo, želela sem si, da bi tudi v Celju imeli podoben klub. In tako mi je uspelo šele letos, da sem svo- jo željo tudi realizirala. »Je v klubu včlanjenih ve- liko mladih?« — Razumljivo je, da je bilo zanimanje od začetka veliko. Kljub temu, da je resnost ne- katerih za takšno delo mini- malna, pa je dosti mladih, ki se za vsak sestanek resno pripravljajo in prinese svoje sestavke. »Ob katerih dnevih imate sestanke in kje?« — Sestajamo se ob p>etkih popoldne v prostorih bodoče- ga mladinskega kluba v Can- karjevi 13. »Nam lahko poveš, kako delujete?« — Zbiramo prispevke, kot so pesmi, črtice, novele, zgod- be, ki jih bomo objavljali v svojem glasilu. Poleg tega pa pripravljamo recitale za »Na- šo besedo«, za razne prosla- ve, v načrtu imamo tudi ra- dijsko oddajo ter razgovore z nekaterimi pesniki. Tako je povedala MIRA, ki se v prostem času ukvarja s pisanjem in šivanjem, kot skoraj vsa dekleta njenih let. Zeli si veliko članov in več resnosti dosedanjih. Prepri- čan sem, da bo s svojo spo- sobnostjo uspešno vodila klub »MLADI LITERATI«. BOGDAN PODPLAT AN 16. stran —NOVI TEDNIK St. 47 — 6. december 197a OB DVEH ZLOČINIH V Bil je mrzel dan. Stali smo na pokopališču v Pasjem, tam, kjer so nekaj ur prej položili v grob Janeza Brenceta. Na zgornji strani je bil gozd in nekaj hiš, na nasprotni strani prav tako gozd in nekaj manj hiš. Vmes pa pokopališče pokrito s snegom. Svežega cvetja ni bilo veliko, kajti prekril ga je sneg. Bilo pa je sveže cvetje tam na Janezovem grobu. In sveče so gorele. Ob grobu pa so stali Janezovi prijatelji: Nace, Franci, Aco in Ivo. Roke so bile stisnjene v pest, glave povešene proti cvetju. Nek čuden mir je vladal nad tisto sivo pokrajino ... štirje fantje, Janezovi delovni prijatelji m tudi drugače prijatelji, so sta- li tam ob sveži gomiU. Sonca ni bilo, mrak je lezel nad pokrajino, ki je že zaradi pokopališča ne- kam temačna. Stopili smo zadaj za gomilo polno vencev, kjer je bil edini venec z be- lim trakom : »Zadnje cvetje očku, hčerka Anita.« Tri leta je stara Anita, ki še verjetno danes ne ve, da je izgubila očeta in da bosta odslej dalje z mamico sami. Sami! Sami zaradi tega, ker je Anitinega očka zlobnež napadel pri opravljanju dolžnosti. Službenih dolž- nosti! Janez je bil dober fant. Natakar v hotelu Paka v Velenju. Visok, suh. Nekateri so mu rek- li, zakaj ni košarkar! On pa je imel rad svoj po- klic. Poklic natakarja. Zadnji dve leti so mu kljub mladosti, vendar zaradi velikega posluha, zaupali odgovorno mesto šefa strežbe v baru. Ni bil grobi j an. Niti mrav- lje ne bi mogel pohoditi. Vse je poskušal rešiti na lep, tovariški način. Ni poznal pretepa, ni poznal slabe volje, ni poznal ni- česar drugega razen sme- ha in prijazne besede. Pravijo, da o mrtvih pi- šemo vedno vse najlep- še. Da olepšujemo stvar! Janez je bil dejansko »fant od fare«, kot se te- mu reče. škoda, da se samo reče. »Kadarkoli je nekaj za- čutil, da recimo diši po pretepu, je že znal ne- opazno ukrepati. Neopaz- no, to je važno. In koU- ko vročih primerov je rešil sam, s toplo bese- do! Nikoli ni direktno p>o- segel v »gužvo«, vse je reševal na topel, človeški način.« Tako pripoveduje Fran. ci Šerdoner, nj^ov naj- boljši prijatelj. »Oba sva se mlada po- ročila, oba imava mlade žene in majhne otroke. Skupaj smo živeU! Razu- mete, skupaj smo živeii! Kolikokrat smo bdli na njegovem domu v Sliv- nici, kako so nas spre- jeli, zdaj pa sem moral iti povedat, da je Janez mrtev. Pravzaprav smo lagali, kajti hoteh smo odpeljati njegovo hčerko, da ne bi izvedela, kaj se je zgodilo z njenim oč- kom. Pa se je stvar dru- gače zasukala, kajti izve- deh so, da je Janez mr- tev.« Zdi se mi, da Franci, Janezov najboljši prija- telj, joka v prt. »Bilo je okoli tretje lure zjutraj, 29. novembra. De- lal sem za točilno mizo, kjer so sedeli nek naš gost z našo pevko Lolo, na zgornjem koncu trije delavci in na spodnjem naš garderober Kopina s svojim sinom Antonom, ki je ponoči prišel na do- pust iz vojne akademije v Puli (bil je v tmiformi, razpeti!) in še dvema fantoma. Anton je pristo- pil k hotelskemu gostu in Loli ter ju začel ogo- varjati, češ, kaj počenja na dan našega praznika (30. obletnica AVNOJ, op. p.) s tujcem. Bilo je več drugih neprimernih izra- zov in izzivanj. V tem je prišel Janez in povpra- šal, če je kaj narobe. Po- vedal sem, da ni, razen da fant (v uniformi) nad- leguje Lolo. Janez ga je prosti, naj ju pusti, on pa je vprašal, kaj je on za en... tu. Janez mu je povedal, kdo je tn da že- li, da počasi zapustijo prostor, ker zapirajo ...« Potem je padlo. Po Ja- nezu seveda. Potem je še ropotalo. »Leteli« so tu- di kozarci. Nekaj je bilo narobe z lestencem itd. Janez pa je ležal na tleh pred točilno mizo, hropel je, bil je bled in srage so ga zalile. »Odhitel sem v avto in v zdravstveni dom, obve- stili smo tudi postajo mi- lice. Po rešilni avto sem šel dvakrat, šele potem je prišel, vendar brez zdravnika. Janeza smo naložiU in odpeljali v celjsko bolnišnico. Sam sem sedel pri šoferju, Lo- la pri njegova glavi, ple- salka Helena pri sredini telesa tn zadaj njegov prijatelj. Pri gostilni De- lakorda smo se ustavih in mu namestili kisik, da bi zdržal do bolnice. Nismo vedeili, kaj je, sa- mo želeli smo pomagati. Ko smo prispeli v bol- nišnico, smo šU reševa- lec, jaz in prijatelj po voziček in Janeza naloži- h. Zdravnik ga je pogle- dal in rekel »konec«. Ne diha več, tako je točno rekel. Odšli smo vsak na svoj voziček in jokaU. Drug drugega si nismo upali pogledati. Sam sem vseskozsi razmišljal, kako bom vse to povedal Jane- zovi ženi in njegovim staršem. Domov smo se odpeljali s taksijem in prispeli okoU 7.30 lure v hotel, kjer so že biU vsd zbrani, hoted pa za goste zaprt.« Aco Košak, pripovedu- je: »29. novembra okoli 5.45 sem prišel v službo tn sem videl v hali sede- ti pri prvi mizi artista Ivico, ubijalca in še dva. Receptor Adi je bil za pultom. Zbrano je bilo tudi drugo osebje. Okoh 6.15 so prišli miličniki in povedali, da je Janez mr- tev. Odšli smo v C!elje v bolnico tn ga iskali na tistih mestih, kjer bi lah- ko bil. Nihče pa nam ni povedal, kje je. Niso ve- deli. Potem sem se odlo- čil za zadnjo varianto — odšli smo v prosekturo. Tam je bil. Tako sem se prepričal, da je Janez resnično mrtev.« Franci: »Potem smo od- šli k Janezovi ženi. Di- rektor, vratar, Aco in jaz z ženo. Bili sla dobri pri- jateljici. Janezova žena je ravno frizirala prijate- ljico. Radio je igral. Sla- va (žena) je ob vesti, kaj je z njenim možem, sa- mo zamižala in zajokar- la...« Aco: »Potem smo odšli tudi k Janezovim staršem v Slivnico. Ker smo sa- mi prišU, so takoj začu- tili, da je nekaj narobe. »Kje je Janez?« so spra- ševali. No, potem se je vse razvedelo ... Verje- mite, bilo je hudo. Radi so ga imeh. Radi.« Ko smo staU tisto mrz- lo popoldne tam ob Ja- nezovem grobu, sem ne- hote ix>vprašal Aca, Na- četa, Francija in Iva: Kako ste zavarovani pri svojem napornem po- kUcu? »Nič posebnega, vse je odvisno od nas samih tn naše medsebojne pomoči, iznajdljivosti.« Poanta zapisa? Prepu- ščamo je bralcem. Kaj pa ostunljenca, ki sta vzela življenje očetu triletne hčerke in ženi moža? Preiskovalni sod- nik Ludvik Vidmar je po- vedal, da Jože Goršek ne more verjeti, da je vse skupaj res, medtem ko se Anton Kopina še prav ne zaveda storjenega zlo čtna. Dejstvo je samo eno: triletna Anita je kljub te- mu da še ne ve, kaj je z njenim očkom, p>o zaslu- gi mamice napisala na trak »Zadnje cvetje oč- ku«. Očku, ki ga je zara- di divjaške roke imela samo tri leta! DEJSTVA: Anton Kopina, rojen 12. 7. 1962 v Labinu, stalno stanujoč v Vele- nju, Rudarska 2, sicer gojenec vojne akademi- je v Puli, pridržah so ga organi PM Velenje 29. 11. 1973 ob 6 uri zjutraj. Jože Goršek, gradbe- ni tehnik pri Vegradu v Velenju, stalno sta- nujoč v Velenju, Jen- kova 6, pridržali so ga organi PM Velenje 29. 11. 1973 ob 11. uri. Oba sta pndržana za- radi utemeljenega su- ma, da sta storila kaz- nivo dejanje uboja s tem, da sta 29. nov. le- tos okoli tretje ure zju- traj v hotelu Paka vze- la življenje Janezu Brencetu na ta način, da sta ga s pestmi in brcanjem nog ter udar- janjem po glavi, prsnem košu in trebuhu spra- vila do stanja, da je za poškodbami v celj- ski bolnišnici lunrl. Po- dan je utemeljen sum storitve kaznivega de- janja uboija. In ostala je sUka, spomin, na ubito srečo ... V tistem Primožu nad Ljubnim v Savinjski doli- ni so hiše razmetane kot proso, ki ga vrže sejač iz roke na polje. Pokrajina je lepa, hiše tudi. Boga- stva pa ni. Tam, kjer je stanovala pokojna Franči- ška Kosmač, 69, s hčer- ko Marijo in njenim mo- žem Francijem, je bilo vseskozi skromno. Več kot lepih dni je bilo vi- na. Slabega. In prepiri. Veliko prepirov. Frančiška Kosmač je vse življenje živela v be- di, po svoji aH drugi krivdi. Živela je pač. In v prazničnih dneh je pri- lomastil domov zet Franc, ki je v borni kašči izre- kel besede: »Danes pa bo sodba!« No, potem se je začelo. VpiU so tn kričali, vmes je padlo tudi nekaj bušk in Frančiška je obležala na tleh. »Tukaj na tleh imaš mr- liča. Pomagaj ga dati v posteljo!« so bile bese- de Francetove žene Mari- je, ki je prisostvovala ža- lostnemu prizoru. Frančiško so spravili v FK>steljo in tudi sami so legb. Kakšna je bila nji- hova noč, vesta samo France in Marija, zjutraj pa so odšli pK) zdravnika, ki je tašči ca. materi dal injekcijo, češ »če bo pre- živela tri dni, potem bo živela.« Naslednji dan je Fran- čiška umrla. Mrliški oglednik Janez Vodušek, ki je opravil ogled, je ob pregledu opa- zil na Frančiškinem čelu neko čudno modrico. To je povedal krajevnemu zdravniku, ki pa je odre- dil pokop, niso pa obve- stili miličnikov. Soseda Jožefa Mlinar je pokojnico lunivala in ob- lekla ter opazila p>o tele- su še druge modrice. Pri tem se je končalo in Fran- čiško so pokopali. Ko so miličniki v Ljub- nem izvedeli za primer, niso mirovali, ampak so po dolgih poizvedovanjih izvedeli, kaj je na stva- ri in p>o raznih odločit- vah je prišlo do izkopa trupla in obdukcije. So- dni izvedenec je takoj ugotovil obtolčenine mož- ganov na treh mestih, vse pa so bile smrtnega zna- čaja in so bile takšne, da so izražale, da do njih ni prišlo po naravni poti. Preiskovalni sodnik Lud- vik Vidmar pripMDveduje: »Odšli so po Francija in ga pripeljali na postajo milice. Zanikal je, da bi on taščo tako mcK^o u4a- ril, da bi zaradi tega umr- la. Pravil je, da je pred tem večkrat padla na po- lju in v hiši in tako da- lje. Ce bi šli po tej logi- ki, potem bi lahko vsak otrok umrl, ko bi padel, kajne! In &e nekaj: zima- nji izgledi niso kazali, da bi Frančiška umrla zara- di udarcev. In če ne bi ljubenski miličniki vso stvar iskali naprej bi po- kojnica »spala« v grobu, France (ostunljeni mori- lec) pa bi hodil po pro- stosti. Stvar se je na na- šo srečo zaobrnila druga- če.« In kaj je bil motiv za zločin, katerega je osum- ljen France Zagorc, 41? Želja po borni kašči in nekaj flikah zemlje v ti- stem lepem koncu ali kaj drugega? Frančiška nam- reč razen bolezni tn tiste- ga zobatega sonca nad sa- bo ni imela ničesar. Mor- da alkohol? Trenutna zale- tavost? To so vprašanja, na katera bodo poskušali dobiti odgovor na sodišču. Dejstvo je eno: Frančiška je mrtva, France, osimi- Ijen uboja, pa v zaporu. Ali res vse zaradi borne kašče tn alkohola ali tu- di zaradi česa drugega? " Oba zapisa je pripravil: TONE VRABL 47 — 6. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 17 LJUDJE NA K0IJANSKE;A Kapitalizem ni pustil svoje sledi le v svetu, tostran in onstran mor- ja. Do konca XIX. stoletja ga je dodobra spoznala tudi slovenska vas. Razkroj slovenske vasi je povzročil obup, ljudje so se izseljevali preko luže, v Nemčijo, Francijo In drugam s trebuhom za kruhom. V manj ko tridesetih letih, od 1868—1892, je bilo samo na Kranjskem prodano čez 10.000 kmetij. Na pohodu je bil nemški imperialistični program Drang nach Osten ... Iz tega se je moralo izcuniti nekaj grdega in .hudega, le da vsega tega Jagričev poba Tonček, otrok, tega takrat ni mo- ^e. vedeti. Podil se je po Penkovem selu, preganjal .■crave kot še danes prene- kateri kozjanski otrok in odraščal. Tiste čase mu je zrasla ljubezen do ko- njev, ki jih na Kozjan- skem še posebj »obrajta- jo«. Konje so takrat imeli veliki posestniki, manjši kmetje in kajžarji, ki jih je bilo največ, pa si tak- šnega lukstiza niso mogli privoščiti. Konj je pome- nil bogastvo . .. V letih pred prvo sve- tovno vojno je Jagričev Tonček že vedel, kaj je hudo. Niso bih najbolj premožni, a tudi reveži ne. Treba se je bilo posta- viti na lastne noge in Tonček je pjogledal malo naokoli. Tik za hosto, či- sto blizu svojega doma, si je izbral izvoljenko, Me- lišco, in se z njo oženil. Imela sta pet otrok, toda med tem se je še marsikaj zgodilo. Poroka 1910. leta je bila v življenju Jagri- čevega očeta lep mejnik. Pred tem so 1908. leta priključili Avstrijci svoji državi Bosno in Hercego- vino. Nekaj let pozneje, na Vidov dan, je v Sara- jevo prišel na manevre avtstroogrski prestolona- slednik. Ubili so ga z ženo vred. Sledila je vojna na- p>oved in 1914. leta so mo- rah Balkanci hočeš nočeš stopiti skupaj z drugimi narodi v svetovno klanje. Vojna vihra je odnesla tudi Jagričevega očeta, ki se je moraJ ločiti od konj in kolesij a, s katerim se ]e prenekolikokrat veselo vozil po domači žemljici, doživel z njim hude in vesele urice. Štiri leta ga niso videli domači, štiri dolga leta so ga pogrešati! otroci in že- na, on sam pa je, izaičen kovač, vajen trdega in na- pornega dela, garal v le- talskih tovarnah na Duna- ju in na Češkem. Veliko- krat se mu je stožilo za Penkovim selom, za konji" in kolesljem. Eno pa je vendarle bilo dobro pri vsem tem: nd mu bilo tre- ba na fronto, njegove močne roke, roke koz lan- skega kovača so s pridom uporabili na tujem. Ton- ček nd delal z veseljem, a kaj se če ... Svet je stresala vojna vihra. V Rusiui so se do- gajale čudne stvari. Ton- ček se jih spomni samo v megU. 1917. leta se je rodila Oktobrska revoluci- ja, s križarke Aurore so zarohneU topovski streli, Lenin, veliki ideolog, je govoril in bodril. Odsev njegovih besed je prišel tudi do letalskih tovarn. Delavci niso več delali ta- ko, kot so zahtevah od njih. Leta 1918 se Je Tonček s Penkovega sela vrnil do- mov. Zapregel je koleselj in f>ozabil na gorje. Po- slej je prevozil ničkoliko prijateljev, znancev, bol- nikov in bolnic. Le z de- lom se ni prišlo nikamor, s kolesljem in njegovimi ljubimi konji pa se je dalo tu in tam zaslužiti kakšen dinar. Življenje na tistem koncu se iz leta v leto, iz destletja v de- setletje nd mnogo spremi- njalo. »Vozil sem pu svetu fajn liudi, kamorkoli, kot je kdo zahteval; na štac- Šentjur in Mestinje. Furaloslej je Jagri- čev ata še večkrat slišal o njej. O tem je premiš- ljeval, ko je popravljal kmečke vozove, koval, kar je bilo treba, na koles- Iju, če je bilo treba koga popeljati kam, vse do- kler ni prišda svoboda. Končno ni bilo treba ni- kogar vprašati, kam lah- ko pelje in ka^ se pogo- varja. Leta so tekla, prijatelji Jagriče\'ega očeta so po- mrli, ostal je takorekoč sam. To ne drži popolno- ma: še vedno dvigne kla- divo in krepko, s svoji- mi devetdesetimi leti za- mahne proti nakovalu. Kolesij a ne uporablja več, avto mu je izrinil njegov drugi poklic in ka- dar se le spomni na to, mu postane hudo za do- brimi, starimi časi. »Se počucun tako moč- nega, da b' se kar metal, pa če kdo verjame ali pa ne. že res, da sem star, pa to nič ne pomeni. Eno je pa res: celo življenje sem bil bolj znieren člo- vek, kaplja me mkoh ni vrgla in tudi zanašalo me ni. Sem bil jaz gospodar nad njo. Kadil sem pa, kadil, po 60 vražjih tra- vic sem spravil h koncu. Zdaj ne več, zdaj. Spijem pa še, če je le.« Bil je lep dan, ko sva takole govoričila z Jagri- čevLm očetom m obujala spomine. Malo mrzlo je bilo, oče pa kot da ne čuti. Vsedel se je za mizo pred hišo in se toplo suiejaii. življenju, nara.vi, starim časom. Potem je trdno stisnil roko in zrav- nano odšel v hišo, iz ka- tere je tolikokrat odšel. Dobremu in slabemu na- proti. MILENKO STKASEK 18. stran — NOVI TEDNIK St. 47 — 6. december I973 Srečanje z Anko Podvršnik In res bi jih še kje drugje zelo težko našli. Nastanejo, spočnejo se tiho in neznatno, veličina občutka je intimna, zaprta v človeku, ki hipoma niti ne ve, kaj bi z njo naredil. Ko se iz tega notranjega in intimnega spo-] četja porodi pesem na papirju, je to že izdajstvo, pobegla ptica sanj v dan j in med ljudi. Tega pa se Anka boji in njena neodločnost (morda tudi kaj j drugega) je vzrok, da te pesmi potem zaidejo v predal, odkoder le kdaj pa' kdaj pridejo med nas. To vsekakor ni očitek mladi avtorici, učiteljici na osnovni šoli v Petrovčah. To je le ugotovitev, in kdor je že imel priložnost njene pesmi spoznati, pravi, da je škoda, če bi resnično in za vedno oble- žale v predalu. Pesmi. Slavistka je. Domu z Gali- cije, iz Hramš. Iz generacije, pred katero se je že umaknila vihra zadnje svetovne vojne. Iz generacije, v kateri .so po- samezniki postali pesniki sa- mo zaradi tega, ker je bil doma na voljo pisalni stroj. To seveda ne velja za Anko, čeprav je njen oče Ježe tudi imel pisalni stroj pri hiši. »V šolo sem hodila v Do- brno. Peš, uro in pol. Te ure pešačenja so mi v prijetnem spominu. Vsega vraga smo počeli po poti. Sama sem si zmišljevala najrazličnejše zgodbe, vsi okoli mene so jih poslušali. Mislim, da sem bi- la čudak. Tudi zamišljena, nemirna. Bilo nas je sedem, sester in bratov. Ležala sem na peči in pisala pesmi. V tistem času sem napisala tudi igrico. Bila sem okupatorska, tiranska. Učila sem sovrstni- ke besedilo moje igrice. Oče je od razrednika v šoli zve- del, da sem napisala igro. Spominjam se, da je bilo ve- liko folklore v njej, morda je tudi zaradi tega nismo nikoli igrali. Morali bi namreč ple- sati, pa je bilo fante sram. Vadili smo na našem podu, denar od vstopnine pa smo mislili porabiti za izlet. Da, za pisanje me je navdušil oče. Bil je delavec, zdaj je upokojenec. Tudi sam je pi- sal v tedanji Celjski tednik, veliko je bral, igral. Prva mo- ja pesem se je imenovala »Svoboda«, govorila pa je o Titu. Do petnajstega leta sem pisala v Celjski tednik v ru- briko »2!a male bralce« Pe- smi in krajše literarne sestav- ke. Potem nič več za časopis, potem zase. Za zvezek, za mapo, za predal. Dnevnik. Mladost, Danes teh zvezkov ni več, mislim da je ostal samo eden, spravila ga je se- stra Rozi. Hotela sem vse uni- čiti. Postala sem kritična. Ne vem. Mislim, človek se spre- minja, drugače ocenjuje svo- jo preteklost...« Ničkoliko skritih misli je zapisanih v dnevnikih mladih ljudi. Tudi tiste najbolj zasa- njene, tudi naivne, sanjaške, nekje v svetu, ki se z leti podre v realnosti, v spomi- nih pa ostane. Morda jih je ravno spomin razvrednotil na raven sentimentalne zadrege. Komaj vredne omembe in nič več. Vse to je potem izgu- bljeno, založeno nekje na podstrešju, pomaknjeno v po- zabo, v namerno zatajevanje. Zaradi sramu, zrelosti, drugih misli in drugega sveta. Po- tem spet spomin nanje, v tre- nutkih drugih misli in dru- gega sveta. Potem spet spo- min nanje, v trenutkih celo zagnanost in naivnost, nerod- nost. Morda je ravno zaradi tega tak spomin dobrodošel, osveščujoč, čeprav že močno neopredeljen. Anka Podvršnik piše pesmi. Zase, od petnajstega leta da- lje. O ljubezni, o njem, ki je prišel, ki ga spet ni bilo, o pričakovanjih, o hrepene- nju, radosti, tudi o bolečini, čeprav mestoma t,udi taki, za katero ne moremo verjeti mlademu človeku. Vmes je tudi kakšen skromen poskus uveljavitve. Morda niti to ne. Kakšna javna recitacija last- nih pesmi, skromna pripoved ljudem. Saj v tem je prav- zaprav bistvo. Povedati lju- dem nekaj. Najhuje je ta- krat, če nimaš kaj povedati. Potem si pesnik brez pesmi. Zapisovalec besed, spreten metaforik, vendar brez vsebi- ne, pripovednik, ki s svojo pripovedjo ne gane nikogar. Ankine pesmi govorijo dru- gače. Resda nekolikokrat ne- vešče, a vselej iskrene. Iskre- ne že zaradi tega, ker go- vorijo v njih o stvareh ki so človeka vselej obdajale. To so ljubezen, sovraštvo, a le predvsem ljubezen. Mlada že- na na svoji poti doživlja svet in njegovo notranjost povezxi- je s svojo, ker ne more dru- gače. Ne more uiti tostran- stvu. Njen pedagoški poklic, poziv, dolžnost in zadovolj- stvo ji narekuje odločitve, razsojanje, početje, ki vpliva tudi na druge, na mlade lju- di, komaj stopajoče v življe- nje. »Ja^ ampak, če me v šoli kaj prizadene, če je to v zve- zi z otroki, potem tega gotovo ne morem napisati. Ne vem zakaj? Kdaj drugič kaj, kar morda prej sploh nisem raz- mišljala. Tako je to.« — Zakaj si hotela uničiti svoje pesmi, oziroma jih pov- sem zavreči v pozabo? Zakaj se sploh težko odločiš za ka- kšno javno recitiranje ali pu- bliciranje svojih pesmi? — Zaradi tega pač, ker mi- slim, da so slabe. Ker mislim, da so pesmi drugih boljše. — Zakaj tako misliš in ka- ko veš, da so pesmi drugih boljše kot tvoje? — Ne vem, sama hočem, da se moje pesmi recimo ne ri- majo, a ko pesem napišem, je v njej rima. Mislim tudi, da po pesniškem izrazu sploh rtisem sodobna? — Ali laiiko točneje oprede- liš pesniški izraz, oziroma, kaj je zate sodoben pesniški izraz? — Ja, ni50 pač take, kot od drugih. Nikjer več ne zasledim pri mladih avtorjih toliko pisanja o ljubezni, o nekih drugih odnosih med ljudmi. Morda jih zato vča- sih tudi ne razumem povsem dobro. Pogovor se nadaljuje, kakor pač takšni pogovori potekajo. Anka se ne izmika ocenjeva- nju svojih pesmi. Le stežka se odloča, da bi dala prilož- nost ljudem brati njihovo vsebino. Zaradi tega, ker jo poznajo, poznajo že več let. Morda se boji, da bi se po- tem v Žalcu ozirali za njo, češ, to je tista, ki piše pesmi. Pa kakšne: o svojih Ijubez- nih. >. X>a, ingrda se boji celo tega. Morda pa celo misli, je njena poezija zato »ne. angažirana«, ker ni tako so- dobna, da bi ne bila razumlji. va? Kdo ve? Eno je gotovo: njo ne izziva takoimenovana belina papirja. Njene pesij^ so krokiji. Lirični krokiji, grafični zapis in dokument li. rične duše. Resda sem jd re- kel, da bi kakšno vrstico ij pesmi prečrtal, ker je odveč- na, že kar komentatorska. A ne mislim s tem nesramnega, nenialomeščanskega madeža na lepi nedeljski obleki. Mj. slim na nekaj čisto drugega. Mislim na ohranitev tiste čl- ste iskrenosti, lahko tudi iro ni je, če seveda vzraste iz neke življenjske sile ne pa iz du- hovne nemoči In ker je ta sila v njenih pesmih, ji ver- jamem. Intimna pripoved je vedno nekaj zelo čistega in predvsem odgovornega. Naj- prej do samega sebe. Zato ji verjamem, kljub še nakazani neizkušenosti. Tako nekako sva se pogo- varjala. Besedilo in slika: ... .ORAGO MEfiim. ZASTAVA nudi do 28. 2.1974 pri plačilu nad 50 tiJeiizami, Ijg FERDO Gf^nilVA BELE ^VLPIKE Roman poklanja bralcem Slovenija Kaj bom počel sam Kastor je ostal pri meni. A kaj naj se pogovarjam z živaljo? čeprav se ne gane od mene, vendar mojih zelja ne razume. Zdaj, ko mi začenjajo teči ure v popolni osamljenosti, se mi zdi, da bo mati vsak čas vstopila. Nič ne bo go- vorila. Sla bo z bosimi nogami po hraskljavem podu. Prav tiho bo spet odšla. Njena prisotnost je še močnejša v mojih sanjah. Vidim jo, celo čutim jo. Noči mi postajajo strašne. Mati se sklo- ni nad mene in se premakne. Nič več ni tako trdosrčna 2 menoj. Kakor da sva pozabila na najine spore. Celo Cotlin je tak, kakršen je bil v mojih mladih letih. Kako si zaželim tega izgubljenega življenja. Ko mati odhaja, bi JO rad zadržal. Trudim se, da bi jo poklical, toda nekai^ me stiska za grlo. Zakričal bi rad, ker bi mati morala ostati pri meni. Takrat se zbudim. Gluha noč je. Komaj opazim obrise oken. Nič se ne premakne. Da bi vsaj kdo šel mimo hiše. Kastor bo potem zunaj lajal. Drugič spet vidim v sanjah mater pred hlevom. Nikoli se mi ne sanja, da sva sprta. Sonce sije, ona nekaj brklja po dvorišču. Smeje se. še več se smeje, kakor se je smejala, ko sem bil še majhen. Hitim k njej. Toda vedno je neka sila, neka demonska pregrada, ki naju loči. Vsega se bom, privadil. Vem. Vendar se bojim. Pobegnil bi. A kam? Tu imam pravico ostati, drugod ni nič mojega. Čutim popolno nemoč, da bi si uredil življenje kje izven našega doma Saj nisem navajen, da bi se spoprijel s te- žavami. Dobim občutek ohromelosti, če pomislim, da bi šel in da bi moral delati, kjer bi mi kdo zapovedoval. Ne morem si predstavljati, kako to počno drugi ljudje. Knjige govorijo o takih, ki si najdejo svoj poklic in svoje mesto, če je treba tudi na koncu »veta. Moj poklic me je v tem pogledu napravil nemočnega. Ne bom se premaknil nikamor, tudi če bo treba tu propasti. Z materjo se pred smrtjo nisva poslovila in ne pomirila. Veter vleče po goli bajti Vreme je oblačno. Ljudje se izogibljejo naše hiše. Dokončno občutim trdo stvarnost. Odveč sem. Vendar se krčevito oklepam te krpice zemlje, kjer sem in imam pravico ostati. Pomirim se. Mati je prekoračila prag večnosti, iz ka- tere se bo vrnila. Kako majhen je človeški um pred to veliko božjo skrivnostjo. Nikdar več. Večno trpljenje ali večno veselje. UjMm v neskončno usmiljenje. Vendar je v meni dvom: kaj, če bom pogubljen? Duhovnik sem bil, služabnik Gospodov, a kaj sem sedaj? Zame bo sodba ostrejša kakor za druge. Pogubljen bom. Svetle strani božjega usmiljenja ugasnejo ob misli, da sem kriv mate- rine usode Bog je neomajen v svoji pravičnosti. Kadar bo dal na tehtnico moje življenje, kakšen naj bo, če ne pravičen. Koliko ljudi, ubogih, bogatih, napol segnitih sem videl na smrtni postelji, ljudi, ki so umirali v dvojem boju s smrtjo in s strašno negotovostjo pred posmrtnostjo. Pred negotovostjo — to dvakrat pribijem. Jaz jih po navadi nisem do kraja pomiril če sem odkrit do samega sebe, kai sem lahko v tej gluhi samoti, moram reči, da jih nisem. Premišljam o tem, čemu človek človeka vzne- mirja in čemu drug drugega uničuje, čemu končno pre- ganjajo mene, ko sem pri vseh svojih grehih ostal sam pred seboj tak, kakršen sem bil takrat, ko še nisem gre- šil in ko me še nihče ni obsojal. Sprašujem se, cemu? Bog me ne bi tako kaznoval, da bi me pognal med te stene. Kaj niso naredili prestopek proti Bogu tisti, ki so povzročili, da je prezgodaj napolnil našo hišo duh po sve- čah in mrliču. Ali ni zločin da se je moja kazen spreme- nila v prekletstvo, v umiranje in da temu ne vidim rešitve. Kdo naj človeškim odnosom postavlja take zakone? Vse je relativno. Vse je relativno in kdor postavlja absolutna merila — ubija. Ubija, resnično ubija. Ne govorim nepremišljeno, ampak v tisti grozljivi pri- sebnosti, v kateri vidiš jasneje kakor kdajkoli. Kastor, Kastor, tu bova ostala. Ta mir boš delil z me- noj. Vedno sem našel pri živalih več razumevanja in ljubezni kakor pri ljudeh. XXX Naša hiša je podobna otočku, na katerem žioi samotar. Podoben sem takemu samotnemu prebivalcu. Ko si H pivnice prinesem vino in ko utapljam v njem svojo sa- moto, se mi zdi, da se obala tega otočka širi. širi s« tja do obal velike zemlje, po kateri močno koprnim. Kai vse bi dal, da bi stopil na tisto obalo in postal enak prebivalcem velike zemlje. Kaj bt dal, da bi z njimi govoril sproščeno. Kaj bi dal, da bi se vsaj enkrat nasme- jal. Ne morem drugega, kakor da na papirju puščam t* svoje zelje, ki niso podobne željam samotarjev v povesWi- Mene neizprosno stiska resnično življenje. Moje življenje je drugačno od življenja drugih. Bdi kruto je. Ali ne živijo drugi ljudje laze? Svojemu trj^ Ijenju najdejo smisel. Jaz ga ne najdem. Pa se površina mojega otočka razširi do obal ve^ zemlje, v kateri mdim srečo, tudi tam ne najdem rešitve- Razočaran in truden se potem vedno vračam. Želim da bi moj otoček bil še manjši, da bi morje pljuskalo prav do zidov naše hiše. Kdo izmea Bistričanov me ima rad? Najbrž je malo takih, a zanje niti ne vem. Vem pa za tiste, ki me P^^ zirajo. V otrocih vidim odsev tega prezira in mržnje- S Kastorjem že skoraj ne smeva na ulico. Oba si želio^ da ne bi nikogar srečala in ne videla. Bojiva se odraslih še bolj pa otrok. Dobrota m krutost otrok nimata meja. Največkrat treba v otrocih gledati si^ojo lastno podobo. Nekega dne me je presenetil obisk Krampačevih, ki ^ prišli domov na Bistrico in obiskali tudi mene. Sedel sei» za mizo o sobi, ko je Kastor zunaj zalajal. popusta za vozHaMtM^^^^ 47 — 6. december 1973 NOVI TEDNIK — stran 19 ffKS v Mozirju jvo ustanovni sKupsčim .^S v Mozirju so delegati predstavniki družbenopo- ^ih organizacij občine v .^lezni men razpravliali o ^^opiem programu telesne "jiure do leta 1978. Izhodi ^ za nov program so šesta ^Ici črpali IZ dosedanjega 0a stopnje razvoja na J, področju Omeniti velia. . je bilo v mozirski občini Hoslei ob skromnih ma- snih vlaganjih marsikai p-avlienega in da so vsak 0r smotrno izkoristili ta- ' pri gradnji objektov tn pji strokovnih kadrov. ^ačrt predvideva gradnje i0adnic na Ljubnem, v ^Q}i in Gornjem Gradu ter jomnejše hale v Nazarjih. teden poudarek bo pri liinjah odprtih površin za ffeacijsko športno aktiv- ist s TRIM stezami Te vr- i objektov bodo zgradili v [nzirju, v Nazariih. na Ljub Lučah. Skromne atlet (f naprave bodo uredili v \prju, na Ljubnem, Lučah • Gornjem Gradu. Večje in- (sticije bodo tudj v ureje- jiju smučarskih prog in femljanju z vlečnicami. smučarske vlečnice bi :nestili na novih smučiščih tdvsem v Gornjem Gradu, lučah, Solčavi, na Ljub- em pa bodo ponovno obno- 'i vse smučarske skakalni- Projektiran je tudi zaprt mini bazen v Nazarjih. iT imajo v GLIN odvisno io vodo. ki bi služila za rmnje, v Lučah pa načr- «10 gradnjo odprtega pla- hega bazena. V načrtu je gradnja večjega števila idtnih površin za športne re, med drugim tudi « Re- i ob Savinji, Smartnem : Dreti Bočni, Solčavi in m Štifti. Ub totikmi gradnji nuvih športnih objektov načrtujejo v občini tudi šolanje novih strokovnih kadrov. Sedanjim štirim predmetnim učiteljem za telesno vzgojo na šolah bi se naj priključili tudi izšo- lani strokovni kadri za šport- no rekreacijo v delovnih or- ganizacijah (b po številu), 5 plavalnih učiteljev, t za gi- mnastiko, večje število tre- nerjev in vaditeljev za šport- ne 'igre in smučanje. Ob tz- Solanju teh kadrov bi bila tudi vsa športna igrišča m drugi športni objekti smotr- no izkoriščeni. Na ustanovni skupščini T2'KS je predsednik IO tov. Gustl Križnik podrobno ori- sal bogato pot ObčZTK Mo- zirje v zadnjih letih m bo- doča izhodišča v TTKS, ki bo slonela na treh zvezah — za temeljno telesno vzgojo (predsednik Vuga Franc), za šport (predsednik Zdolšek Silvo) in za športno rekrea- cijo (predsednik Kristl Pla- novšek). Ob sprejetju vseh temeljnih aktov, pravilnikov in statuta je pri volitvah bil izvoljen za predsednika skup- ščine MIKLAVC VLADO, za predsednika IO TTKS Zager Rudi, za tajnico pa Trogar Pavla. Predsednik Občinske konfe- rence SZDL tov. Čop Hinko je v imenu vseh družbeno-po- litičnih organizacij izrekel vsem dosedanjim delavcem v TTKS, ki je vzorno pripravil opravljeno delo, iniciativne- mu odboru za ustanovitev TTKS, ki je vzrono pripravil vse gradivo za nadaljnjo uspe- šno organiziranost dela na tem področju, obenem pa je podrobno seznanil vse dele- gate s ponudbo republike za izgradnjo republiškega šport- nega centra v Mozirju. K. JUG ŠŠD RADUHA V LUCAH Pred dnevi je OU v ga- silskem domu v Lučah oOčni zbor ŠŠD Raduna, ki že vrsto let uspešno deduje na osnovna šoli v Lučah. Nad 300 pionirjev in pionirk je z največjim zanimanjem sledilo poro- čilom o opravljenem de- lu v preteklem letu. Delo je bilo izredno bogato, prežeto z velikimi uspehi. Najpomembnejši uspeh je brez dvoma v množičnem zajetju šoLske mladine v svobodne šp>ortne aktivno- sti, saj je 80 odst. vseh učencev na šoli aktivnih v 10-tih športnih krožkih. V Lučah mmajo telovadnice m le skromno igrišče ob šoli! Kljub takšnim težav- mm pogojem pa so delov- ni rezultati več kot otip- ljivi. Mladi se v okviru ŠŠD najbolj navdušujejo za košarko in rokomet, kjer imajo izdelan sistem medrazrednih tekmovanj po ligah. Nadvse vneti so tudi za smučanje, kjer imajo na Jeročkem hribu svojo smučarsko vlečnico. V preteklem letu je bilo v smučarskem tečaju kar 65 otrok! Nadvse uspešno se v ŠŠD razvija tudi pla- ninstvo, strelstvo, atleti- ka in namizm tenis. V društvo je vključenih tu- di zelo veliko učencev iz nižjih razredov, ki • imajo v dopoldanskih urah or- ganizirane krožke v sploš- ni vadbi. Na občnem zboru ŠŠD so sprejeh tudi za letoš- nje leto obširen delovni program, vključih pa so se tudi v republiško tek- movanje med ŠŠD. Nove- mu UO predseduje osmo- šolec J02E STRMČNIK. Za uspešno delo ŠŠD pa ima zasluge požrtvovalni mentor, predmetni učitelj na tej šoU FRANC VUGA. K. JUG Go/te 80 HEKTARJEV SMUČ2ŠČ Nova vlečnica na Kocko pla- nino — Nova proga na IMed- vedjaku — 7 smučarskih vle- čnic — Manj čakanja ob vlečnicah V lepem sončnem praznič- nem dnevu si je razširjena komisija IZLETNIKA s smu carskimi in turističnimi de lavci ogledala smučarske te- rene na Golteh z gradnjo no- ve smučarske vlečnice na Ro- čki planini. Direktor Izletni- ka Leopold Pere je ob za- ključku ogleda med drugim dejal: »Kot ste videli, se intenziv no pripravljamo na novo smučarsko sezono. Novost bo vsekakor nova smučarska vle čnica na ROČKI pidnim. dol- ga 600 m. Italijanske izdelave GRAFER, en-isedna, k: bo na uro prepeljala 720 smučar- jev. Investitor je IZLETNIK, izvajalec del GRADIŠ, GLIN Nazarje pa ,e izvisii puseKo s ca 250 kubičiami metri lesa Z gradnjo -imo pnčeh zeiv pozno, ker riusu oila prej oao brena kreditna -»redsTva. No va vlečnica oo »meia s spod njo postajo 9 stebiov, v Ka- tere bo treoa vgraditi nad 50 kubičnih metrov betona Dela potekajo normalno m računam, aa .o nova viečnica stekla že ob NOVEM LETU 1974. Nova vlečnica je tunk cionalno povezana s sedanjo na STARIH STANIH, kjei bo njena gornja postaja Tako smo pridobili mehanizirana smučišča, kjer bo možno smučati na prostranih tere nih na progi preko d ven km! Celotna investicija znaša nad 1,200.000 N din. Ob tej novi pridobitvi bo sedaj na Goj- teh delovalo kar i smučarskih vlečnic, ob njih pa bo ureje nih, poteptanih smučišč, za 26 hektarjev! S tem računamo na reniauiiiiej.sfc ^>.)^>.> cxi\]e, >'o 20 odstoti^ev več potroš- nje večjo pm-io' Vlečnic >o katerih ju smuč-iiji ne pcjoo '/^č stal) v aoig.r v-rstan ce računamo še Irugi prostran- stva na Golteh, pa do možno turno smuč uporabljati kar približno 80 hektarjev smučalsivii) terenov.« Izjave direktorja IZLETNI- KA Leopolda Perca so vse- kakor razveseljive za vse i)U- bitelje smučarskega športa. Vse kaže, da se GOLTE šljem.« Kje pa ste že bili vs« žrebani? »Enkrat sem dobila ko^ tiko, F>otem frotirko in , zadnje letos od Mixala ne mazilo za oči. Ker pa življenju nisem nikoli || pala, sem tisto dala napu Je bilo pri vas doma ^ ko otrok? »Veliko, enajst.« Podrepškova Angelca s živi sama in uživa v hr^ ter reševanju nagradnih j ponov. čaka na srečo, ij v mladosti ni imela kaj ( sti. Kaj pa Novi tednik? »Odkrito i>ovem, rada imam. Naročnica sem že leta 1950 in komaj čaka četrtka, da ga dobim. | mene je v njem vedno dobrega in zanimivega bi nja, kljub temu da bi dalo še marsikaj izboljšat Potem je povedala, da se mudi domov (kljub temui je sama), da nas bo še \ dno brala in da račitna, i bo enkrat tudi pri nas d bila kakšno nagrado. Upaji — in želimo —, da bo MLADIM VARČEVALCEM Pridno varčujem po malem vsak dan, za dinarčke svetle hranilnik imam. Potem pa veselo V banko hitim, da ves kup denarcev na knjiž'co vložim. O, šop je narasel, prihranek je tu, lahko si čestitam in vriskam, juhu! S kolesom se vozim povsod naokrog, varčujem in vlagam, zdaj' lahkih sem nog. Smučat želim si, sneg se blešči, dinarček več v hranilnik zdrči. Z leti narase prihranek bogat, velike načrte izpolnim takrat. Sejem in žanjem, varčno živim, vse leto nalagam, za vse poskrbim. Darila pripravim voščim lahko prijateljem svojim za praznik srčno. Pikice črne, plašček rdeč, zdaj me poznate — drugič pa več! Mamicam, očkom še dober nasvet: v Ljubljansko banko na kratek posvet! Pikapolonica vedno, povsod, kaže, usmerja na pravo me pot. Pikapolonica vas pričakuje v vseh enotah celjske podružnice Ljubljanske banke POGLEJMO mOKROG—POGLEJMO NAOKROG^- POGLiJHMK^^ — POGLEJMO NAOKROG Suša in lakota Na severu Etiopije, na Dan- kilski stepi, trikrat večji od Žvice, je izbrtihnil pekel. V trikotniku med Rdečim mor- jem in cesto med Asmaro, Desiem in Asabo je nastala ena sama mrtvašnica. Ttetji- na ljudi v odmaknjenih je go- tovo že pomrla, so pa goto- vo vasi, kjer ni . nihče več živ. Na območju, ki smo ga pi- sali, je živelo pol milijona ljudi. Dobesedno, živelo je ... Ze tri žetve so v teh krajih izpadle in od novega leta sem ni padla na to irazpokano, iz- sušeno, vso presahlo in raz- žarjeno zemljo niti kaplja vo- de. Ti kraji so bili izrazito agrarni. Ljudje so pridni, kot morajo pač biti kmetje, da se preživijo. In preživeli so se s poljedelstvom in živino- rejo. Predvsem živinprejo. In ko je ovenela trava, presahli studenci, je bila živina prva na tleh. Kamor seže oko, po- vsod bele kosti rogatega afri- škega goveda. Dokler so kla- li hirajoče govedo, so še ži- veli, toda zmanjkalo je tudi živali in zdaj kuhajo obupane matere, ki so ostale brez mleka, travo s streh domačih koč, kuhajo karkoli in če je kaj vode. Etiopija, ki je sprva želela svoje težave sama premostiti, je poražena. Dolgo tudi nihče vedel ni za tegobe in nesrečo oddaljenih vasi, kamor še davkar ne hodi. Ko se je raz- veuelo, je zvedel tudi svet. Bo ukrepal tako hitro, kot zna ukrepati v nesrečo lju- di? Bo za boj z lakoto moč uspostaviti zračni most iz si- te Evrope, kakor je bilo mo- goče uspostaviti zračni most za dopolnitev izgub Izraelcem v pravkar minuli vojni. Ko bi se velesile, bogate in pre- bogate, pognale v medseboj- no tekmo po srčnosti, dobro- delnosti. Toda ne, raje z ži- tom kurijo lokomotive. Ljud- je! Ljubezen po svetu Guaharji so pleme Indijancev ob eni izmed pragozdnih rek v sotočju Amazonke v vzhod- ni Kolumbiji. Profesor Erih Kenneth, na- rodopisec mednarodnega. slo- vesa, je v vasi preživel kar nekaj mesecev kot gost. Naj- bolj ga je čudilo nenavadna ljubezenska grobost. Vse po- ročene ženske in možje no- sijo očitne dokaze, da so lju- bili in bili ljubljeni. Ti do- kazi so sledovi prask in ugri- zov, ki jih je toliko več, ko- likor bumejšo ljubezensko »zgodovino« ima kdo. Profesor, ki je sprva po- noči še pogosto planil iz spa- nja, se kasneje na krike ni več oziral. Vedel je, da se pač v kateri od koč dva ljubita in da si medsebojno vrezujeta dokaze o tem v ži- vo kožo- Med Guahari Indijanci je običaj, da je ženska nedotak- ljiva, dokler se ji kraste tako povzročene rane ne polušči- jo. Zato možje, kadar gredo na pot, opravijo vso reč z znamenji tako temeljito, da za nekaj časa zaleže. So pa takšni sledovi ljubezenskega praskanja tudi izdajalski. Znanstvenik i>oroča o tem, da je prevarani mož po praskah našel zvodnika svoje žene in ga ubil. No, pa tudi baharija ni mogoča. Ce kdo paradira s svežimi praskami pretekle noči, mora biti v vasi vsaj Še nekdo drug, ki nosi sle- dove njegovih nohtov ali zob, ta pa mora biti nasprot- nega spola. Zakaj tako, ni nihče znal pojasniti. Tako je že od nek- daj in zato se mlada, še ne- dotaknjena dekleta hrepene- če ozirajo za mamami in te- tami, starejšimi sestrami, ki nosijo na koži obilico ljube- zenskih sledov. ŠKANDAL — MALENKOST Earry Goldwater, nekdanji republikanski kandidat za predsednika združenih držav Amerike se čisto nič ne ču- di volivn-im metodam v Ame- riki, najmanj pa temu, da bi bilo kaj narobe, če so Nixo- novi somišljeniki vdrli v glav- ni stan nasprotne stranke m vohunili. Goldwater potrjuje Svoje mišljenje s tem, da je pove- dal, kako je med voULno kam- panjo njegov protikandidat Johnson dobil in prebral nje- gove (Goldv^aterjeve) govore, preden jih je dobil v roke Goldwater sam . .. GADAFl IN KAMELE Libijski predsednik Gadafi je sin puščavskega beduina in je zelo navezan na svoj rod Nekoč je v nekem inter- vjuju povedal, da se mu pri- meri, da ga začenjajo obleta- vati zahodnjaške, evropejske Ideje. Da bi se jih otresel, pot>eg- ne k svojemu očetu. V njego- vem šotoru sede in v miru razmišlja ter pod šotorom tud; prespi noč. In ko ga zjutraj zbudijo zvonci kamel, IX)tem je spet pri sebi in svet se mu zdi spet popolnoma v .jffiiu.____^_________-...... Guaharska deklica. Očitno je še devica, kajti njena koža je brez ljubezenskih prask. Če ie vol kavalir Da je vol za moškost oropani bik, ve vsaka kra- va No, da pa je kak vol res tolikšen vol, kot je so- sedov Sivec, tega si naša Liska ni mogla misliti. »Zamisli si, pripoveduje Liska Belki, oni dan na paši se sosedov Sivec pri- maje čez travnik kot kak John Wayne. V gobcu je nosil staro ponošeno us- njeno rokavico in ko je prišel do mene, je z nare- jeno malomarnostjo poteg- nil skozi zobe: Ej, Liska, baby, si ti izgubila nedr- ček?« 12000 ŠKATLIC Predsoba v stari hiši v Voj- niku pomeni učitelju Jožetu Vurcerju pravo zakladnico. V njej si je namreč uredil ču- dovito zbirko vžigaličnih škat- lic. Šele dve leti jih zbira, pa jih ima že skoraj 12 tisoč. Že od nekdaj so ga privlačile škatlice, na katerih najdeš to- liko zanimivih sličic. Vendar svoje želje dolgo ni uresničil. Končno se je pred dvema le- toma spomnil, da mu lahko pri zbiranju veliko pomagajo otroci, ki jih uči. In res so mu ti prinesli veliko škatlic. Ko mu je na pomoč priskočil še brat, se je kmalu nabralo toliko škatlic, da ni več prav vedel, kam naj jih spravi. Nato se je spomnil na veliko predsobo. »Zakaj je ne bi naredil privlačnejše«, je po- mislil. Od ideje do uresničit- ve ni bilo treba daleč. Na stene predsobe je Jože Vur- cer v pravilnih presledkih na- bil letvice in mednje zložil svojo bogato zbirko. Med vse- mi škatlicami ima 15 popol- nih serij, pri nekaterih pa mu še manjkajo posamezni izvodi. Vojniškemu učitelju so najljubše tiste škatlice, ki nosijo na svojih slikah pečat časa, v katerem so bile izda- ne, še posebej zanimive so škatlice iz časov stare Jugo- slavije in tiste iz let 1948— 1950, ki propagirajo prvo pet- letko. Precej škathc je tudi iz tu- jine. Te mu največkrat pri- nese brat, pa tudi sam se v tujini največkrat ustavi ob kioskih, kjer prodajajo vži- galice in obogati svojo zbir- ko. Najbolj zanimivo pri vseh škatlicah z vžigalicami pa je to, da Jožetu Vurcerju često- krat zmanjka vžigalic, ko si hoče prižgati cigareto. Kadar pozvoni pri sosedih in zapro- si za ogenj, ga dostikrat čud- no gledajo, saj vsi vedo za bogato zbirko v učiteljevi predsobi. Ker je tudi žena navdušena nad moževim konjičkom in ker tudi sama dostikrat pri- nese kakšno škatlico, se pri Vurcerjevih ne bojijo, da bi škatlic zmanjkalo, čeprav sta- novanje ni veliko, bo prosto- ra za škatlice po stenah še gotovo dovolj in prepričani smo, da čez kakšno leto ne bo le predsoba polna vžigalič- nih škatlic. In kakšne škatlice bi Jože Vurcer najraje dobil? Najprej bi rad dopolnil serije, ki še niso popolne. To verjetno ne bo pretežko, saj učenci še na- prej pridno prinašajo škatli- ce. Rad bi zbral tudi več škatlic, v katerih so voščene vžigalice. Predvsem pa bi rad dobil še veliko starejših škat- lic, škatlic izpred vojne, škat- lic, ki so jih izdali po vojni, pa tudi še več tujih škatlic bi rad imel. In kaj naj pripomnimo ob koncu zapisa o vojniškem učitelju, ki je za konjička iz- bral zbiranje vžigaličnih škat- lic? Le to, da se kdaj, kadar potujete skozi Vojnik, usta- vite pri njemu, saj vam bo rad pokazal svojo zbirko. In če boste imeli s seboj kakšno škatlico vžigalic, še posebej, če bo ta redkejša, vas bo še bolj vesel. DAMJANA STAMEJČIČ HUMOR Neki- duhovnik je vpra- šal Wendella Phillipsa, znanega ameriškega govor- nika in borca za odpravo suženjstva iz Nove Angli- je, zakaj ne gre s svoji- mi govori proti suženjstvu na ameriški Jug, kjer su- ženjstvo obstaja. Phillips je odgovoril: »Vi poskušate rešiti du- še pekla, kajne? No, za- kaj ne greste tja?« * * • Francosko ladjevje je dvakrat ušlo admiralu Ho- ratiu Nelsonu, zato je an- gleški vrhovni štab skle- nil, da postavi admirala pred sodišče. Po neštetih zasedah je Nelson opazil francoske ladje pred abu- kirskim pristaniščem. So- vražno ladjevje je bilo mnogo bolje opremljeno kot angleško: poleg tega je strateški položaj resno oteževal možnost napada angleškega ladjevja. Nel- son pa je skrbno pregle- dal položaj in sklenil za- pluti med celino in pri- stanišče, da bo sovražnika presenetil. »čudovit načrt!« je pri- pomnil kapitan Berry. »Ce uspe, bo ves svet govoril o njem.« »Oh, seveda bo uspel,« je odgovoril Nelson, »edi- na težava je, da od nas ne bo nikogar na svetu, da bi o tem pripovedo- val.« * * * Francoski škof Henri Nesmona ;e slovel po svo- ji skromnosti. Nekoč je spustil silno ploho besed na župnika, ki se je ude- ležil poročne gostije. Žup- nik se je branil, sklicujoč se na Jezusa, ki je bil na svatbi v Kani Galilejski- »To samo dokazuje, da ga je včasih tudi Jezus lomil!« je odgovoril ne- omajni škol.___ NOVI TEDNIK - Glasilo uDčinsKih organizacij SociaustiCne zveze Ueiovnegi. ljudstva oeije L.ašKu SluvensKe K.unji«^'^ Šentjur Šmarje pn Jelšah m Zaiec - Uredništvo Ceije Gregorčičeva a poštm predaj 161, Naročnina m oglasi V Kongresa U) - Glavni m odgovorni ureaniR lože Voltand, Tehnicm uredniK uragc Medved - ftedaKcija Milan Bož'^ Jure Krašovec, Dominika Poš, Damjana Stamejčič, Brane S>amejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Berni Strmčni ^ Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo«— Tisk tn klišeji: ČGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ^ vračamo -- Cena posamezne številke 1 din — Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din. Tekoči račun 50102-601-2001 ČGP i^DELO« Ljubljana - Telef.: uredništvo 22,3-fi9 in 231-05, mali oglasi in naročnine 228-00 .