ftt 82. V Gorici, v torek dne 14. julija 1908. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek . in soboto ob 4. uri popoldne ter itane po poŠt prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: vbo leto ........15 K ¦/,...........m . V. . •......... 5 » PosamiCne Številke stanejo 10 vin. „SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob norem letu »Kažipot po Goriškem in GradlSSanskem" in .Kažipot po IJubljani In kranjskih mestih", dalje dva. krat v letu „Voznl red železnic; parnitov Ji f oltJiU,-,^ mi". NaroBnino sprejema apravniStvo v Gosposki ulic? 5tev. 7 I. nadstr. v »Gorigki Tiskarni« A. Gabrigek Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vreiah če tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, Sjkrat^lž v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Vedje črke po prostoruT^-— Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tečaj XXXVIEI. -7se 2» n^rod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v GospoiVi ulici St. 7 i Gorioi v I. nadeti. Z urednikom je mogoSi govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. HaroPnino in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. ' Naročnina, reklamaoije in druge re5i, katere ne »padejo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniitvn. „PRIMOBEC" izhaja neodvisno od »SoCe« vsak petek in stane vse leto 8 K 20 h ali gld. 1-60. ^Soca« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski * ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališou Jos Verdi, Peter. Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po kopališčfli ulici, I. Matiussi v ulici Forinica, I. Hovauski v Korenski ulici Žt22; v Trstu v tobakarni LavrenSiJ na trga della Caserina. ~ TaUfon it. 83. — »Gor, Tiskarna« A. Gabrščefc (odgov. J. Fabčicj tiska in zal. Čisti računi, j V nedeljo so se računi sčistili. Mi smo ] sicer ves čas govorili resnico ter označevali račune prav, ali Labi so govorili bas nasprotno. V nedeljo pa so se ščietili računi nasproti vsej javnosti, da vidi jasno pred seboj, kako je soditi dogodke v Oorici od binkoštuega ponedeljka dalje. Lahi so bili v nedeljo mirni — zato je bil mir po ulicah ter se je vršila kolesarska veselica nemoteno. V obilem številu so Sli Slovenci v nedeljo popoldne po Tekališčth, kjer so bili na binkoštni ponedeljek napadeni, mirno proti VeJodromu, Laških demonstrantov ni bilo nikjeri. Kdo torej dela nemir v Gorici V Kdo izziva V Slovenci ne. Slovenci so mirni. Tisti, ki delajo nemir, so Lahi, tisti, ki izzivajo, so Lahi. Če Lahi mirujejo, pa je mir! To stoji pribito! Politična oblast se je trudila na vse načine, da bi mogla dokazati, da so Slovenci izzivači in rušitelji miru, toda ni se jej posrečilo. V nedeljo je dobila za svoje prizadevanje pošteno lekcijo, iz katere se gospoda na glavarstvu lahko kaj nauči. Lahi so kričali, da Slovenci izzivajo ter delajo nemir, v nedeljo pa so Lahi mirovali, in glejte, lep mir je bil v Gorici. Umevno, ker Slovenci niso imeli nikakega izzivalnega namena, ne v nedeljo in ne o Binkoštih. S tem, da so mirovali, pa so pokazali Lahi, da uiso imeli prav o Binkoštib, ko so napadali Slovence, obsodili so tako sami sebe in obsojeno je s tem vse tisto grdo banditstvo, katero je divjalo po Gorici o Binkoštih. Seveda je Čisto v redu, in nimamo nič proti temu, da je bil mir v nedeljo. Ali tako bi bilo moralo biti že na binkoštni ponedeljek, pa bi si bili prihranili škodo in blainažo. Lahi so grozovito blamirani. Tam o Binkoštih so kričali na vsa grla, da je lnštvo Gorice v nevarnosti, da treba braniti to laštvo, čez mesec dnij pa jim je tako malo mar za laštvo Gorice, da se nič več nočejo boriti za laštvo, marveč poskrili so se ter pustili v miru prav tiste Slovence, kateri so se jim.zdeli o Binkoštih tako strašno nevarni laštvu Gorice. Osmešili so se tako, da mora vsakdo le s pomilovanjem zreti na nje. SJedi pa iz njihovega mirovanja v nedeljo, da laštvo Gorice ni nič vredno. Prej taka unema, sedaj popolna brezbrižnost. Ali ne čutijo, kako so vrg^i v stran laštvo Gorice, za katero so toliko goreli? Sicer so storili čisto prav, ker laštvo Gorice ni vredno piškavega oreha — toda strašno so se osmešili. Kačuni glede" laštva Gorice so torej tudi sčiščeni. Kakšni stojijo torej Lahi pred nami? Ponižani, poraženi, pobiti. Za lopovstva na binkoštni ponedeljek smo jih otepli z bojkotom, in rezultat je ta, da so vrgli med staro šaro laštvo Gorice, priznali, da so oni sami izzivači in pretepači, Slovence pa so pustili na miru in v Gorici se je nemoteno vršila naša športna prireditev, ki je bila pred mesecem dnij še tako strašno nevarna laškemu značaju laškega goriškega mesta I Na jasnem smo z računi, ki so za Lahe žalostni, za nas pa kažejo pridobitve. Vzeli smo jim tudi mestno zastavo. Kar sama ob sebi je prišla med mestne Slovence misel : razobesiti,mestno zastavo belo-modro (saj je večji kos naše zastave, nedostaje le še rdeče barve j ter pripeti si na prsi znak belo modri. To se je zgodilo in to je za nas pridobitev. Mi smo meščani kakor Lahi ter priznavamo mestno zastavo tudi za svojo. Doslej še ni vihrala nikdar na slovenskih veselicah v mestu, odslej pa bo vedno. Naša je tako, kakor laška; skupna nam je mestna zastava. Ali je Lahom to prav aH ne, to nas čisto nič ne briga..... Z računi smo zadovoljni. Pred javnostjo stoji odkrito laško početje in naš položaj je očrtan tako, da gledamo mirno v bodočnost. Naša pota so dobra in vedejo k pravemu cilju. Mi gremo naprej!..... Kolesarska slavnost t Gorici flne 12. julija 1908. Pred dirko. V soboto zvečer smo čitali v »Corrieru": .H luogo di riunione per i cittadini, sia do-mani domenica 12 corrente nel pomeriggio al Giardino pubblico". Ta stavek je napovedal mir za nedeljo. * V nedeljo dopoludne je kazala Gorica svoje navadno lice. Po ulicah je bilo le malo gibanja, ker je pritisnila slovo?" goriška vročina in ker so ob nedeljah prodajalne zaprte v mesecih juliju in avgustu. Proti 11. uri je postalo živahnejše, kajti prišli so kolesarji iz Trsta in na vrtu hotela »Jelen" se je vršil »Motinde" koncert. Lepa družba se je zbrala tam in vladalo je živahno vrvenje. Kolesarjev iz Trsta je bilo okoli 40, vseh Trža-čanov, katerih je prišlo mnogo popoludne, je bilo nad 100. Nad vhodom v Mtel »Jelen8 je vihrala mestna, belomodra zastava, istotako nad kavarno »Central*, kjer je bilo živo, zlasti okoli druge in tretje ure. Potom se je začelo občinstvo shajati na Velodromu. V dolgih vrstah so Šli po Tekališču Verdija in Fr. Josipa proti Velodromu. Povsodi je vladal mir. Pred slovečo kavarno »Europa" na Travniku ni bilo ljudij, le pri vratih jih je par kukalo nasproti kayarai „Central". Na Tekališčih je bil mir, in pred Gledališko kavarno je sedelo le par gospodov in dam. Laških demonstrantov ni bilo nikjer, sploh skoro nobenega Laha ni bilo na ulicah. Nič se ni zgodilo, in orožniki in redarji, ki so bili postavljeni na poti proti Velodromu, niso imeli drugega posla nego premišljevati, kako peče goriško solne« darji so jih potrgali s prsij. Čemu to? Radi Muliča ? Mislimo, da bi bilo to početje prav lahko izostalo! Zdelo so je kakor izzivanje! Pred »Velodromom" in v „ Velodromu" je bilo po tretji uri že živo. Ponosno so vihrale zastave, nad vrati pa je blestel kolesarski pozdrav »Zdravo"I V Velodromu so vihrale mestne, deželne pa tudi slovenske zastave, seveda je bilo te treba postaviti tako, da bi ne bodle v oči kakega Laha, ki bi s kritičnim očesom opazoval Velodrom, Občinstvo se je v Velodromu lepo razvrstilo oboli in okoli, vse *je bilo polno, da je bil pogled na pestro množico krog in krog Veledroma naravnost čarovit. Okraski, muzej, menažerija, barake itd., vse je bilo odi-čeno po naše. Občinstva iz mesta in z dežele se je nabralo okoli 6000. — Kolesarji so pridno švigali sem in tje, dirkači pa se pripravljali na dirko. Opažalo se je posebno mestni grb, ovit v dve slovenski zastavi. Dirka. Težko je pričakovalo občinstvo, da prične vspored. Ko je pričel, je vladala med občinstvom velika živahnost in veliko zanimanje. Vršila se je dirka po objavljenem vsporedu, in Kklep jurije je ta-le: I. Tekmovalna b rzo hoj a (0 krogov = 2000 m, maksimalni čas 13 minut); 1. Ivan Per ko— Trst, dospel na cilj v 9*57"; 2. Edvard Rusjan — ^orica, v IU'38"; 3. Anton Vuga — Solkan* V. Darila so tri*. I. zlata svetinja, H. velika srebrna svetinja, III. mala srebrna svetinja. Prvi je dobil še palico s srebrnim ročajem in napisom: Najboljši pešec I. narodne dirke. II. Dirka juniorov (3 kroge = 1000 m, maksimalna vožnja 5 minut): 1. Pardon! Nekaj je vendarle bilo. Prsd | Josip Maka rovi č — Solkan, dospel na Gledališko kavarno je stal tik redarjev Muli če v sin, ki se je odlikoval o Binkoštih v prvih vrstah demonstrantov, ter fiedal, če imajo Slovenci kako slovensko znamenje. Grdo je gledal Muličev, in ko je prišlo med drugimi par Slovencev z malimi slovenskimi znaki na prsih, je ukazal sneti jih; in re- ; cilj v 1*32"; 2. Josip Modrijan — Trst, | v 1<36"; 3. Božidar Potočnik — Prosek, 1 v 1<42«. ! Darila: velika srebrna svetinja, mala srebrna ia bakrena svetinja. III. Društvena dirka »Balkan" (3 kroge — 1000 m, maksimalna vožnja 3 Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: ------- ALEXANDRB DUMAS. == (Dalje.) — Je dospel brez posebnih dogodkov. V Cours-la-Heine čaka na Vaše Veličanstvo. — Toda v kažerem vozu se odpeljemo? — Poskrbel sem za vse, spodaj že čaka kočija na Vaše Veličanstvo. — Pojdiva h kralju! D' Artagnan se prikloni ter gre za kraljico. Mladi Ludvik je bil že oblečen, izvzemši Čevlje in suknjo; pustil je, da ga je Laporte oblekel, a čudil se je na glas temu ter ga obsipal z vprašanji, na katera je odgovarjal Laporte samo s temi besedami: — Sir, kraljičino povelje je tako. Postelja je bila odgrnjena, in videlo se je kraljevo perilo, tako obrabljeno, da je kazalo mestoma že luknje. To je bila zopet priča Mazaiinove skoposti.. Kraljica vstopi, d' Artagnan ostane na pragu. Ko zapazi deček kraljico, se izvije Laportu iz rok ter steče k njej. Kraljica migne d' Arlagnanu, naj pride bliže. D' Artagnan jo sluša. — Sin moj, pravi Ana Avstrijska ter pokaže na mirnega mušketirja, ki je stal tu odkrit, glej, to je gospod d' Artagnan, ki je hraber kakor eden onih | — Ali mi dovolite, Veličanstvo, da dajaai pri celi starih junakov, o katerih tako radi slišite, da vam. tej stvari povelja v vaššin imenu? pravijo moje dame. Zapomnite si dobro njegovo imej — Ukazujte, gospod. in poglejte ga dobro, da ne pozabite njegovega obraza, zakaj nocoj nam stori veliko uslugo. Mladi kralj vpre v častnika svoje veliko, ponosno oko ter ponovi: — Gospod d'Artagnan? — Da, moj sin. Mladi kralj dvigne počasi svojo majhno roko ter jo ponudi mušketirju; ta poklekne z eno v„«?o na tla ter jo poljubi. — Gospod d'Artagnan, ponovi še enk; Ludvik ; prav, milostljiva gospa. V tem trenutku se začuje neko šumenje, ki je prihajalo vedno bliže. — Kaj je to? pravi kraljica. — O, o! odvrne d' Artagnan ter napne hkrniu svoje tenko uho in bvoj bister pogled, to je ljudstvo, ki revoltira! — Bežati moramo, pravi kraljica. — Vaše Veličanstvo mi je izročilo vodstvo te zadeve : ostati treba in zvedeti, kaj hoče to ljudstvo. — Gospod d'Artagnan! — Jaz hočem biti odgovoren za vse. Nič se ne rodi hitreje nego zaupanje, kjer je na mestu. Kraljica, ki je bila sama polna moči in poguma, je čutila pri drugih ti dve čednosti v najvišji meri. -— Storite, kakor veste, mu pravi, zanašam se na vas. Kaj pa hoče zopet to ljuc';1.?©? ipraša kralj. — Videli bomo, odvrne d' Artagnan. Nato odide naglo ia sobe.- Ropot je naraščal, zdelo se je, da je objel vso kraljevo palačo. Slišati je bilo klice, katerih pomena ni bilo mogoče razumeti.. Jasno je bilo samo to, da p o menja to vpitje vstajo. Kralj, na pol oblečen, kraljica in Laporte so ostali vsi, kakor so bili, skoro nepremično na mestu ter poslušali in čakali. Oomminges, ki je bil ta večer na straži v kraljevi palači, je prihitel; imel je na dvoriščih in po konjušnicah kakih dvesto mož, ponudil jih je kraljici na razpolago. — No, pravi Ana Avstrijska, ko je videla, da se jo vrnil d' Artagnan, no, kaj je? — Milostljiva gospa, razširila se je govorica, da je zapustila kraljica palačo ter odvedla s seboj kralja, in ljudstvo hoče dokazov, da to ni res, sicer grozi, da poruši kraljevo palačo. — O, to je preveč! vsklikne kraljica, in dokažem jim, da nisem odšla I D'Artagnan je videl kraljici na obrazu, da namerava dati kako nasilno povelje. Približa se jej ter ji pravi tiho: — Veličanstvo, mi še vedno zaupate ? Pri tem glasu se kraljica strese. — Da, gospod, zaupam vam popolnoma... Recite. (Dalje pride.) minute): 1. Josip Modrijan — Trst, dospel na cilj v l'4l»; .2. Božidar P o toč n i k -^ Prosek, v 1'42B; 3. Evgen Vižin — Trst, v 1*47 \ Darila: zlata svetinja, velika srebrna in mala srebrna svetinja. IV. Društvena dirka „Goricau (3 kroge = 1000 m, maksimalna vožnja 3 minute): 1. Jos. Mak ar o vi č — Solkan, dospel na cilj v VSI"; 2. Edvard Ru s j a n — Goric«, v l'34w; 3. Anton Mozetič — Solkan v 1<35". Darila: zlata, velika srebrna in mala srebrna svetinja. Prvi je dobil še trak z napisom : Prvak kolesarskega društva BGor!citt. V. Dirka hitrosti (1 krog = 333 m, maksimalna vožnja 28 sekund): Edvard Rusjan, dospel na cilj v 28 sek., iz Gorice (edino darilo) Darila: zlata svetinja, dar. g. predsednika kolesarskega društva »Gorica", Rud. Drufovka. VI. Narodna dirka (3 kroge = 1000 m, maksimalna vožnja 2 min): 1. Jos. Modrijan — Trst, dospel na cilj v 1*37"; 2. Anton Mozetič — Solkan, v 1*39"j 3. Evgen Vižin — Trst, v 1'40". Darila: zlata, velika in mala srebrna svetinja. VH. Glavna dirka (10 krogov = 3333 m, maksimalna vožnja 8 minut): 1. Edv. Rusjan — Gorica, dospel na cilj v 617"; 2. Jos. Mak ar o vift — Solkan v 6*177,". 3. Jos. Modrijan — Trst, v 618". .-• . . Darila: zlata, velika srebrna in mala srebrna svetinja. Po končani dirki so nastopili vsi zmagovalci ter napravili i krog. Pripomniti moramo tu, da je pred in med dirko godba tukajšnjega pešpolka Št. 47. svi-rala prav dobro razne slovanske pesmi, med njimi našo „Hej Slovani!" Po dirki. Pričel je ples, ki se je razvil prav živahno, občinstvo je posedlo Okoli miz, mal del občinstva pa je odšel domov. Lepo je bilo videti pestro občinstvo, kako se je prijetno zabavalo. Srečkanje za novo dvokolo, vredno 300 K, se je vršilo ob splošnem zanimanju. Kolo je dobil g. Ivan Likar, notarski uradnik v Gorici. Razni pevci se peli, zvečer pa so letali v zrak umetalni ognji, nasproti na Kalvariji pa je tudi pekalo iz raket in bomb. Umetelne ognje je proizvajal znani naš pvrotehnik Ferdo Makuc. Posebno lepo je bilo kolo s kolesarskim grbom. G. Makuc je vreden vse pohvala. Tržaški gostje so odhajali, drugo občinstvo pa je ostalo še na Velodromu v prijetnem hladu poletne noči. — Ves čas je vladal mir in red. Končno moramo omeniti, da so prodajale cenj. dame prav pridno razne reči v dobrodelne namene. DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Št. Andraža. — Kedo se ne spominja basni, kako je prišel jež, ko je bil lačen in potreben gorkega stanovanja, moledovat k lisici, češ naj ga ohrani za nekoliko časa. No, lisica se je ježa usmilila in ga k sebi vzela, ter s tem storila telesno delo usmiljenja. Ko se je pa jež najedel s tem, kar je lisica pripravila v svoj brlog, začel se je jež raztezati dan za dnem tako, da je sčasoma postal popoln gospodar lisičjega brloga. In takega ježa imamo tudi v Št. An-drežu. Prišel je k nam ponoči, potreben lepega stanovanja in dobre hrane. In res, posrečilo se mu je; dobil je hrano in stanovanje na račun drugih. No, nekaj let je bil popolnoma miren, dokler ni spoznal odnošajev svojih rediteliev. Ko je bil pa gotov svoje nakane, začel se je raztezati in razteza se dan za dnem vedno v večej meri v dosego svojega namena. Postati hoče popoln gospodar v občini, ali drugače rečeno: on hoče to, da moramo mi plesati, kakor bode on godel. Kedo je ta jež? Jože Kosovel iz Sela na Vipavskem, ki pase duše štandrežkib kmetov. Ko srečamo tega nunca fcjer^ si bodi, vidimo, da ta g. vedno nekaj misli, kajti vedno ima glavo proti tlom obrnjeno. Pregovor pa pravi, da pošteni in trezno misleči .človek drži glavo po koncu in da pravični se celo še smrti ne boji. Kaj ta g. vse misli, to nam ni znano, pač pa nam je znano to, da on vedno gleda, kako bi svojega bližnjega, ki ne trobi v njegov rog, uničil oziroma mu* škodoval. Evo nekaj izgledov: Prva in največa misel njegova je ta, kako bi uničil »Bralno iu pevsko društvo", ki je naprednega mišljenja. — Neko mater, ko se je njen sin nekaj pregrešil zoper svoje stariše, nagovarjal jo je, naj ga spodi iz hiše in naj mu ne da ne jesti ne piti edino zato, ker je dotični član tega društva. Ali mati, katera ljubi svojega sina in M ve, kaj je ljubezen prave matere do svojega lastnega otroka, mu odgovori: G., otrok je moj, in če ga od sebe spustim, in mu ne dam ne jesti ne piti, kakor Vi želite, kaj bo potem? Ali morda moj otrok, ki bode trpel lakote, ne postane lahko tat na sramoto mene in očeta Itd.? Tako je žena povedala. Pravi Drugi slučaj: Mežnar ima svojega polu-brata pri sebi na stanovanju proti gotovemu plačilu. Dotični pa opravlja službo blagajnika pri „bral. in pev. društvu8 ; zato je padel pri g. nuncu v nemilost. Zahteval je, da ga mora polubrat-mežnar spoditi od sebe, ako ne odstopi od omenjenega društva. No, brat mežnar bi ugodil nunčevl želji, ako bi ne šlo za 10 K, ki mu jih plačuje svoj polubrat za stanovanje in hrano na teden. Ali v sovraštvu sta pa vendar bila nekaj Časa zaradi tega. Ne smem pa pozabiti, da je dotičnik tudi član ,Sokola"f morda da tudi to ni po volji g. nuncu. — Ko je pa videl g. nune,, da tako ne gre, dobrikati se je začel dotičnemu in 1. maja ga je sam nagovarjal, da naj odstopi od „bral. in pev. društva" in da naj pristopi k njim, da vstanove poleg vže enega še eno novo društvo, pri katerem bode imel več zabave, kajti pri tem novem društvu bode vsa štandreška inteligenca itd. Dotični član mu je pa kar v obraz povedal, da s tako inteligenco se on ne mara pečati in da rajši ostane tam, kjej je. ~ Da se v klerikalnih društvih nahaja kaj izvrstna inteligenca, to nam je popolnoma znano. Posebno se odlikuje par njih z laško kletvijo. In tudi minulost nekaterih je kaj .ninteligentnaB, vredna popisa. Kako g. nune ljubi svojega bližnjega po Kristusovih načelih, morasto tudi povedati. Tukaj je neki krčmar, ki ima vedno mnogo obiskovalcev, posebno iz delavskega stanu. To g. nuncu ni bilo po volji. Napovedal je krčmarju bojkot. Ko je dotični krčmar to zvedel, izročil je lepega nunca odvetniku. Po vplivu odvetnika, da se je g. nune izognil tožbe, pri katerej K bil gotovo kaznovan, je g. nune moral plačati odvetniške stroške. G. nunca strašno jezi tudi, Če kedo bere ali pa če je kedo naročen na časopis „Sočae. Tega on smrtno sovraži in ne ve, kako bi se nad njim maščeval. Pred kratkim se je osebno kaj grobo zaletel v g. Fr. Zavadlava, veleposestnika tukaj, da mora opustiti „Sočo" itd. V tega moža se je ta g. vže večkrat zaradi tega zaletel in skušal vže na vse načine, kako bi ga vjel v svojo mrežo, aH vsezasi_nj. Ta mož vže dobro ve sam, kaj je prav in kaj ne, brez teroriziraoja od takega politikujočega nunčka. — Ta g. ima tudi jako lepo maniro do onih, kateri ga rede, posebno onih, ki ne trobijo v njihov rog. Daja jim jako lepa imena, ki delajo čast njegovemu stanu. — Povemo tudi g. nuncu, da nam je prišlo še nekaj posebnega ua uho o. njegovem delovanju proti neki osebi. Manjka- še nekaj informacij, potem vže sporočimo. Opozarjamo na koncert pri .Jelena", ki se vrši jutri zvečer ob 87*. Domače vesti. Za družbo s». Cirila in Metoda je nabrala gospica Pavla Komel iz Ajševice pri krstu Radivoja K 6 z željo, da bi bil zvest svojemu narodu. Za družbo sir. Cirila in Metoda daroval g. Jakob Mara ž iz Vrtojbe K 5, ker se ni mogel udeležiti veselice na naroden praznik 5. t, m. pri »Zlatem jelenu". Hvala! Za družbo sv. Cirila in Metoda nabral g. Krištofič pri omizju v gostilni pri „Kavalinu" K 1. Hvala l Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo K 3 50 o priliki krsta Ivanke Bednafik. Gosp. Jos. Kovan je daroval družbi sv. Cirila in Metoda K 4, ker se ni mogel udeležiti veselice. Med Slovenci poučnega izleta na Du- j naju nabral Julijan Makuc .iz Solkana v ve-selein krogu v Laksenburgu v korist družbi j sv. C. in M. znesek 5. K 40 vin. Živeli! Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo v gostilni g. Jos. Poljaka, župana v Grgarju K 5. Darovali so g. župan K 1*08, ostalo se je nabralo med gosti. Iz LokMCa. — Današnjim dnem odposlalo se je vodstvu Ciril M. družbe v Ljubljani znesek K 106, katerega smo nabrale v posebnem šatoru ob prilike dvajsetletnice tuk. rokod. društva. —.K temu se je nabralo v blagu: gg. Kat. Hmelak pecivo, R. Kuavs pecivo, A. Rollett pecivo, Mar. Kovač pecivo jajca, masla, malinovec, Mar. Blaško (Mojstrova) slanine, masla, jajc in malinovec, L. Tomažič peciva, jezik, malinovca, gos. Jože Vidmar 1 salam, Mar. Bolko (Fricetova) l petelinček, jajca, Lovre Postel 1 kg sladkorja; nabralo se je v denarju: gg. Franc Hmelak K 10, Franica Slokar K 3, Kristina Kompara K 3, Mar. Slokar (Pavlinčkova) K 2, Ernest Bevk K 2, Tereza Kompara (Kom-pari) K 2. Mar. Kompara (Kompari) K 2, Ignac Bolko K 2, Stanko Soban K 1, Klementina Kompara K 1, Marija Podgornik K 1, Kristjan Slokar, Marija Kompara, Marija Kompara, Kovač Marija, Vincenca Kovač po 40 vin., Tereza Kompara 48 vin., Anjon Kompara, Žefka črnigoj, Lojza Kovač, Maks Batifi, Janez Bolko, Mar. Kompara, Marija BatiČ, Ivana Kete po %) vin., Milka Leban 28 vin., Tereza Čopič, Slokarji 30 vin. Vsem darovalcem ter vsem, kateri so kakorkoli k tej svoti pripomogli, ter onim, ki so preplačali, iskrena zahvala! Lojzika Tomažič, nadučitelja soproga. Matura na grmnazifl. — Med onimi, ki so prestali maturo, je naveden tudi Anton T o n k 1 i. Dostavljamo, da je Anton Tonkli napravil maturo z odliko, kar je zadnjič po pomoti izostalo. Maturo je napravil tudi Roman Sim-Či5 iz Gorice, ki je bil zadnjič pomotoma izpuščen. Za sanitetnega asistenta pri namestništvu je imenovan dr, Ivan Vrča d. Za Sfmoif 6.WSieero I050 na Krnu so došla v tek. letu s: deča darila: posojilnica in hranilnica v Tolminu 100 K, posojilnica v Kopru 25 K, županstva: Bovec 10 K, Mire n 20 K, Grahovo 20 K ; obč. starešine v Bovcu zložili 2260 K; Ignac Gruntar, c. kr. notar v Ribnici 50 K; Fr. Gaiej v To!-ininu nabral 1092 K; dr. Rud. Gruntar v Tolminu 100 K; čisti dohodek S. Gregorčičeve akademije z dne 5. t. m. v Tolminu 140 K. Dalje je darovala Dež. zveza za tujski promet 120 K v društv. namene, in neki odlični ro doljub je obljubil tudi 100 K za S. G. kočo. Najsrčnejša hvala vsem blagim dobrotnikom. — Naj bi jim sledilo mnogo posnemovalcev ! Odbor Soške podružnice. Odkritje nagrobnika in spominske plošče Simona Gregorčiču se bo vršilo dne* 6. septembra t. I. Umrl Je davi v Gorici laški deželni poslanec in industrijalec Ernest Holzer. Pokojnik je bolehal dlje časa za srčno hibo, kateri je danes podlegel. Holzer je deloval mnogo v trgovsko-obrtni zbornici, pri. zavodu za pospeševanje obrti ter je užival v iudu-strijalnem svetu ugled. Holzer je rodom Ljubljančan. Ko je prišel v Gorico, je stopil med Lahe, ki so ga "radi delavnosti in nadarjenosti ijidi sprejeli med se ter ga volili tudi za deželnega poslanca. Pokojni je govoril prav dobro slovenski; ko ga je kdo radi tega po-prašal pri kaki prireditvi n. pr. zavoda za pospeševanje obrti med Slovenci, je rekel povdarjaje: „saj sem ljubljanska srajca"! Petarde Iščejo. — Govori se,