pogfnloa plačana v ^omlfil
V Ltubitant, 4. mcn/cs 1938
Cel® 51 • $iev. IS
Iz sodnik dvoran
V sodui dvorani imajo razpravo. Pred sodnim stolom stoji hudodelec, ne ravno najhujše vrste. Ali toliko je gotovo, da mu je krivda dokazana. Storil je to, kar mu očila obtožnica.
Vsak tak ubogi grešnik ima navadno svojega zagovornika, branilca ali advokata, recimo po domače dohtarja. Nekateri ga najame sani, nekaterim ga predpisuje paragraf.
Jaz sam nisem advokat. Ena reč mi pa pri lakililo razpravah vseeno ne gre v glavo. Kadar berem poročila iz sodne dvorane po naših časopisih, vselej nekam čudno pogledam, kadar berem v poročilu besede: j Branilec je pledirul za popolno oproščeuje.« Kar bi se v naši navadni človeški govorici reklo, da je branilec priporočal sodnemu dvoru, naj njegovega varovanca popolnoma oprosti. Nisem advokat, pravim, zato se mi ta reč dozdeva čudna. Morebiti bo kdo izmed naših gospodov juristov tako dober, da bo šel nevedneža učiti. Krivda je dokazana, krivec priznava svoj zločin iu naj bo zato popolnoma oproščen. Ce bi se reklo in pisalo, da je zagovornik priporočal milo kazen, da je zagovornik našteval razloge za znižanje kazni, to bi mi šlo v glavo, popolno oproščenje ini pa ne gre.
Med razloge, ki govore za znižano ali omiljeno kazen, sp»da gotovo odkritosrčno priznanje, kesauje storjenega zločina, mladolet-nost, tudi to, da je hudodelec postal žrtev zapeljivih tovarišev in podobno. Nikdar pa ne to, na kar se jih mnogo sklicuje, popolna pijanost. Pijan je bil, ni vedel, kaj dela, kaj govori. Prav zato mora biti kaznovan, da bo ta človek zanaprej vedel, da se ne sme po kravje opijaniti. Po kravje? Ali nisem žalil kravje časti? Kdaj se pa krava opijani? Recimo: do nezavednosti se opijaniti. Mariborsko sodišče je pograjalo zagovornika, ki je branil svojega varovanca z besedo, da je ob-
toženec doma iz kulturno zaostalih krajev. Pred nekaj leti se je podobno izrazil menda tudi neki ljubljanski zagovornik. Taka obraba res ne spada v naše sodne dvorane. Pozabljen je sicer pesnik Koseski, ne smemo pa nikdar pozabiti njegove besede: >Kdor zaničuje se sami, podlaga je tujčevi peti...« V časih, ko imamo že skoraj za vsakim grmom šolo, nimamo voč kulturno zaostalih krajev, kvečjemu imamo kulturno zaostale ljudi. Toda, če so zaostali, so zaostali po svoji lastni krivdi.
Se eno stvar naj omenim: ovadbe iz maščevalnosti. Izvršilo se je to ali ono hudodelstvo. Nekateri vedo. kdo ga je izvršil, pa nalašč, namenoma molče in grešnika prikrivajo. Potem pa pride do prepira med njimi in zdaj nastopi razžaljeni proti svojemu ža-livcu s tem, da ga ovadi za že davno izvršeni zločin ali za hudodelstvo. Prav je, da pride krivda na dan, ali pot, po kateri je prišla, nikakor ni prava. Prav je, da krivec prejme zasluženo kazen, ali če bi bil jaz na mestu sodnika, bi ob tej priliki zgrabil za lase oba: krivca in ovaduha. Krivca zato, ker je slabo dejanje zakrivil, ovaduha zato, ker je to dejanje prikrival in je šele iz osvete in maščevalnosti izdal svojega bližnjega v roke pravice. Še huje bi pa navil ušesa tistim, ki se nekaj časa vlečejo za krivca in ga celo pred gosposko zagovarjajo, ko pa se razdereta, takrat pa z lopato po nasprotniku: zdaj ga pa črnijo, blatijo in »uok tiačijo, da se poslužita ljudskega izraza.
Zakaj, verjemite mi, da je prikrivanje zločincev in hudodelcev ena najhujših napak našega današnjega človeka. Ali je takim ljudem s/ploh kaj znano, kaj se pravi k grehu molčati in kaj so tuji grehi?
O mašem denarnem gospodarstvu
Zakaj nekaj denarnih zavodov še ne izplačuje vlog?
Na razna vprašanja zaradi izplačila vlog Pn raznih ]H>sojilnicah pojasnjujemo sledeče: Posojilnice, ki imajo denar vlagateljev v kmečkih posojilih, so ta posojila morala oddati Privilegirani agrarni banki. Polovico tega, kar so oddale, dobe povrnjeno v 14 letnih obrokih od gori imenovane banke. Eno četr-m„° "morajo same prenesti, eno četrtino pa da država v državnih obveznicah, ki se izplačujejo v 20 letih. Ce kaka zadruga nima toliko P] 'hranjenega, da bi sama prenesla četrtino, <| nanjo odpade, potom doda država v obvez-tt|cak še toliko, da posojilnici ni treba izkazati
izgube. Ker bi na ta način dobile posojilnice ves denar šele v 14- ali 20 letih, bi vlagatelji morali čakati na izplačilo mnogo let. To pa bi posojilnico spravilo čisto ob veljavo. Da so pomaga posojilnicam in vlagateljem, da pride spet do poslovanja, je Poštna hranilnica dovolila posojilnicam posojilo do polovice tega, kar morejo zastaviti od svoje terjatve pri Privilegirani agrarni banki in od državnih obveznic. Niso pa tega posojila vse posojilnice še dobile, zato nekatere še ne izplačujejo. Razne mesilne hranilnice dobe posojilo od Narodne banke. Tudi te še niso vse dobilo zaprošenega posojila, zato še niso mogle obnoviti poslovanja. Zgleda, ki ji&navaja vprašavalec R, M. ia 0.
mm
pri S. se nanašata na dva taka denarna zavoda. Razume se.pa, da tudi druge posojilnice ne morejo vsega naenkrat izplačati, ampak delajo to postopoma. Največ bi škodovali mirnemu razvoju posojilnic rn s tem vsemu gospodarstvu tisti vlagatelji, ki bi pritiskali na denarne zavode, četudi denarja ne potrebujejo. Tak denar je potem plen tatov ali se zapravi, ali pa gre v mesto, kjer ne pride več kmetu v korist.
Kmečka zaščita in plačilo obrokov
Prejeli smo premišljevanje razdolženega kmeta, ki misli, da mnogi tudi znižanih dolgov v 12 letih ne bodo mogli plačati. Zato predlaga podaljšanje odplačilnih rokov, znižanje obrestne mere in tudi znižanje dolga šo na več kot polovico, če se vidi, da kdo ne moro plačati. — Te misli so izražali že tudi drugi. Vsakomur je jasno, da bi bilo v veliko korist vsega kmečkega stanu, ce bi se dalo doseči, da prav vsak kmet ostane gospodar na svoji zemlji. Tudi je res, da se gospodarske razmere niso tako zboljšale, da bi kdo mogel plačevati dolgove, kot. se je lahko plačevalo recimo v letih po vojni. Vendar naj dostavimo tudi misli nekaterih drugih. Prva misel je ta-le: Kdo naj plača novo znižanje? Ali naj to izgube denarni zavodi? Mnogi bi morali naravnost propasti. Zato na tako rešitev gotovo nihče ne bo pristal. Ali naj to nosi država? Gotovo noben kmet in noben posojilničar ni proti temu. Ce pride tak predlog resno v poštev, ga bo naša javnost gotovo z veseljem pozdravila.
Druga misel je ta-le: Ze pri sedanji znižbl je nekaj krivice v tem, da so zniža bogatemu in revnemu približno enako. Enako uživajo ugodnost uredbe zanifcrneži in pridni. Toda priznati je treba, da je bilo težko delati rass-like, še bolj bi se poznala ta nesorazmernost pri večjem znižanju. Niso prišli vsi v preza-dolžitev samo po nesreči, ampak nekateri tudi po špekulaciji, zapravljanju itd. Ali naj dobe zdaj nagrado za to' In kar plača država, plačajo vsi državljani, tudi kmetje. Na to ne smemo pozabiti. Iz toga sledi, da bodo pri vsakem predlogu o nadaljnem znižanju nastale mnoga ovire in mnogi pomisleki pri vseh davkoplačevalcih.
Tretja stvar pa je ta-le; Na naše uredništvo pišejo vlagatelji, ki bi radi kmalu dobili vse svoje vloge iz posojilnic ter dopovedujejo, v kakšni potrebi so. Na drugi strani pa pišejo dolžniki, da treba novih uredb, ker ne mnu rejo plačevati dolgov. Vsi pa vemo, da so vsem ne da ustreči tako, da t»i bili vsi zsado-voljni. V koristi skupnosti pa je, da posojilnice delujejo. Njih namen je dajati posojila in hraniti ter obrestovati denar vlagateljev.
(Nadaljevanje na prihodnji strani spodaj).
preveč? toda resno
Nekateri vzgojitelji Ui radi imeli kar čez noč to celega učenjaka ia celega delavca in recimo še: tudi ie narejenega svetnika. Drugi spet vse skupaj zanemanjajo t« Čakajo za \ z.gojo duha, naj bi sam sv. Duh razsvetlil ujinove ljudi, »a delo naj pa tekajo, da se bodo vsaj tnalo pretegnili... Oboje ravnanje je napačno. V sredi v zlati skledi je najbolj pravilno.
Toda kje neki je tista zlaia sredina?
Marsikje vidimo po kmetih v rasti popolnoma zaustale otroke. Vse je pri tleh, noge ukrivljene, ima že dvanajst lei. pa jo komaj eiuik krepko razvitemu otroku pri sedmih ali osmih letih. Odkod to? Morebiti nam bo sosed skrivaj pošepetal na uhn: »Veste, ti otroci morajo preveč delati.«. Res jc-, da je človek ustvarjen za delo. Vendar pa ui vsako delo »a vsakega človeka. Ponekod silijo že otroke v šolskih lelih ali pa še prej, da prenašajo težke koše in drug.-! bremena. Vse, kar je prav. Delo, ki ga zmore dvajsetletni hrust, še ni za otroka pri desetih letih. ?iič ne pomaga izgovor, češ otroke imam zato, da mi deiajo. 2e prav, da delajo in da se ne navajajo k postopanju. toda delo naj bo primerno moči iJU adravju tn letom.
Jinako postopajo marsikje z duševnim delom. Najraje bi suu vtepli v glavo v enem dnevu ves >06e naš«, »ao »Zdravo Marijo«, pa še morebiti šest resnic za priboljšek. ln inu še grose »raven: s Dokler t«; boš znal, ne boš dobil kruha!« Ali kaj podobnega. Tako delajo in ravnajo vzgojiteiji, ki se jeze nad domačim dusasiic papirjem, če nedeljska maša traja le pet minut več kakor eno uro, da ne ms nikoii o pravom času nehati I
Tudi m duhovna del« moramo postaviti enako zahtevo: Postopanje r. gojencem naj bo primerno otrokovemu adravju in letom, pa tudi njegovim duševnim smozuostim. Ne čes noč ustvarjati prvovrstnih učenjakov i« ne prvovrstnih delavcev!
Kar pa okofc premore, to moramo txl njega sahtevati kar so da resno, če pelješ petletnega otrofaja prvič v oorkev, se bo rad naveličal shižbe božje in bo svojo aeeado-
Oba namena morajo vršiti, če hočemo red v gospodarstvu iii Masti, j« hočemo uapredka v kmo&eui gospodarstvu. Zato bi morala biti prva akrb vseh, da vse posojilnice začno čimprej z rednim poslovanjesoi. Potrebni bodo mogii pitoni dobili posumila po aizki obrestni meri, vlagatelji pa bodo vede«, da jius je denar v vsaki potrebi na razpolaga
Vsak resasta* yrij»te5< krasta bo vpliral, da Ijndje ne dvigaj«* jsottvbe denarje v kmečkih »svodih is gs. nestj* t mesta ia »vade, ki nimajo s kmečkim geepadaraivao« ntkake^a stika. Pomirjenje in vrniiev zaupanja kmečkim posojilnicam je zdaj prvo vpra-fcnje, ki ga je treba rešiti povsod, prav v vseh aluvenakih krajih. Ce "pa bi se zdaj ano^s načelo vprsitnje nadaljnjega zaiaeranja starih kmečkih dolgov, bi se vlagatelji spet priglasili, krnel n, ki bo vedno potreboval kako posojilo, bi bSa z* nedoglecbio dobo zaprla vsaka vrata posojilnic. Oboje bi bilo v velik« Škodo celotaomu kmečkemu risnu. Tako trna v»ko premišljevanj« o rnifenjo dolgov dve plaii, ki si jih je »reba obe dobro ogledati.
r-
voljnost razodeval z glasnim govorjenjem, morebiti celo z jokom. Kdo mu bo zameril V Ca bi pa lo delal desetletni šolar, je pa tako ramanje vse a«kaj drugega. Od takega korenjaka pa že smemo zahtevati svetemu kraju m sveiemu opravilu primernega vedenja. Ce se sedemletna punčika naveliča dela na njivi aii ua travniku, kdo ji bo zameril! Ce bo pa petnajstletna donda pustila delo na njivi in bo šla v senco počivat, je to vse nekaj drugega, V prvem primeru se boš morebiti dobrohotno nasmehnil, v drugem primeru bo pa tvoje ravnanje vse drugačno.
Resnost v zahtevah se bo torej ravnala primerno otrokovemu razvoju, njegovim letom in njegovim zmožnostim. To pravilo ti naše šole vsak da« oznanjujejo. Več se inora zahtevati od učen ca petega ali Šestega razred«, kakor pa od abogega prvorazredarja.
Resnost pa bo obstajala v tem, da mora biti to, kar zahtevaš, res v določenem času narejeno, če. ne... In potom se ta >če ne« mora tudi res izvršiti, sicer postanejo take grfr/nje samo nepotreben bavbaiv.
Resnosti namreč najbolj škodujejo neiavr-šene ali pa neizvršljive grožnje. Kolikokrat se sliši med vzgojitelji po naših domovih grožnja: »Jaz te bom!« hi spet. »Jaz te bom!« ali o kakem nastopu ni ne duha ne sluha. Ali pa tisto: »Ce ne boš tako in tako delai, glavo ti bom odtrgal.« In spet: »Možu te bomo dali.« Ali ceio: »Ne smeš domovi« Zadostuje le majhna pa resa« kazen: otrok ae sme t. drugimi k stricu ali k bobru, morda na kako vabljivo in, prijeten zabavo, torej brea kioiut is drugih neprijetnosti. In taka majhna pa
resna kazen bo naredila več, ko sto in že st« tistih praznih: »Jaz te bom!«
Resnosti nasprotuje, 6e morebiti asm ssvoje grožnjo omalovažuješ, če ae vpričo gojencev svojim zahtevam prej ali alej posmietonješ ali v nič devljee.
Moj sošolec je bM. Zdaj je že v večnosti. Vendar iz ljubezni do njega, a« bom prišel z imenom na dan. Med šolskim letom sa gimnaziji je bilo. Oče je od nekje zvedel, da fant ne zahaja k popoldanski »lužbi božji. Pisal mu je resno pismo, v precej ostrem Ionu, Fanta je pismo pretreslo. Jokal je, prav po »tono jo&ai. Kakor svoje <teti sam »v. Peter. 0 počitnicah je doma očetu pravil, k«ko mu jo bilo hudo ob branju njegovega pisana. »Tepček neumni!« ga je zavrnil oče, ko se mu je fant menda smilil, »ali nisi vedel, da je bilo vse to napisano le za špask Le za Spa»! Hujše besede menda oče ai moged izreči. S to samo besedo je uničil vse svoje dosedanje in tudi vse odtedanje vzgojno delo. Zavedali se namreč moramo, da vzgaja ne sane poanati nobenih Spasov.
PanKrfno je, če fanta uvaja v deio njegov oče in dekleta njegova mati. Ne ravnajo pa pametno tisti vzgojitelji, ki se radi opravičujejo, češ otrok naj sam poskuša, ga bo ia delo izučilo. Ga bo. Pa kako?
Nikdar pa ne bo prav, če otroku naložimo delo, katerega otrok noče izvršiti, pa ga potem namesla njega prevzamejo starši sami. Vse je zaigrano in tak otrok se ne bo kmatu več lotil dela, katerega so drugi namesto njega izvršili.
Kar pa zaMevamo od svojih, bodi vse dobro premišljeno. Pretežkih, nemogočih stvari nikdar! Česar bi se sami ne upali isvrati, tega tudi od drugih ne zaMevajmo.
Naša Zadružna zveza
Po podatkih iz poslovnega poročila zveze za 1937 posnemamo, da je Sani pristopilo k zveri 35 novih zadrug, odpadlo pa jih je 10, od teh je 7 likvidiralo, 3 pa »o bile izključene. Zaradi lega je število včlanjenih zadrug naraslo od 682 na 707 m je Zadrcina zveza daleč najmočnejša zveza v Sloveniji in druga v državi po številu včlanjenih zadrug. Pripominjamo, da je leta 1936 pristopilo samo 29 novih članic, odpadlo pa jih je 13. tako da je znašal čisti prirastek 16 zadrug, lani 25.
N* področja ljubljanskega okrožnega sodišča je pristopilo 15 novih zadrug, mariborskega 10, celjskega 7, novomeškega 1 in ostalih pokrajin države 2.
Po skupinah se zadruge razde ie takole na komett leta 1937; .336 kieditnih, 37 mlekarskih, 62 živinorejskih, 43 kmetijskostrojnih, 23 elektrarn, 9 vinarskih. 13 vodovodnih. 91 nabav-ipfaih. 35 stavbmskih, 29 obrtnih, 25 raznih in 4 osrednje zadruge.
Zvezina bilanca za 1937 izkazuj«, da je zve::a dobila izplačane jvoje terjatve pri dunajski Poštni hrsnainici, ki »o znašale »s kot>cu leta 1936 512.164 dinarjev. Nadalje to dolžniki-.Tadrojge odplačali del svojih kreditov m io s« terjatve v tekofce® račun« onanjiaie od 55.14 na 50 milij. din. Na novo pa jc poaobej izkazana kol u{ku4 banska oprava z zneakom 50.7 milijon* din, iu&kar znal* namreč terjatev zvez« v specisbi rezervi Zadreiae gospodarske barake. Ta ptMUvk* pomeni, da }m bila tedaj is ■vedssa aksaja zn mobilizacijo aajteg« wulr*i-aittva. ki je b»U izvedena letos.
Nadalje je zvezi uspefo mobilizirati tudi svoje naložbe. Skupno so se lani naložbe brez specialne rezerve zmanjšale od 59.84 na 53.87 milijona din. Vrednost efektov je ostala skoraj neizpremenjena: 28.34 milij. din. Nepremičnine so po odpisih izkazane « 6.1 milij. din.
Zveza je že lani izplačala velik del vlog svojim članom, kar dokazuje dejstvo, da so se viogt v staresn poslovanju pri zvezi zmanjšale od 195.1 na 183.2 milij. Razveseljivo je, da so ie v Umskem letu nove vloge narasle od 1.6 na 3.1 milij. din.
Zaradi zmanjšanja kreditev in naložb je donos obresti bil lani nekoliko maajši: znašal je 53 milij. din, V že večji meri pa so sc znižale pasivne obresti od 5.2 na 4.24 milij. din.
Upravni stroški zveze ao ostaH v glavnem nespremenjeni. Nova postavka: stro&ki zaščite v znesku 0.13 milij. Skupno so ssnaiitK upravni stroški 1.13 mi.ij. din. Povrnjeni upravni stroški pa so znašali 03 mili), din. Nadalje so se lani povečale podpore svež® od 162.820 na 196.000 din. Za Zadružno šolo so dohodki na-raeli od 58.948 n« 61.678 din, »dati« pa ao se zmanjšali od 80.500 na 63 076 din.
Odpisov je bilo lani (na nepremičninah ® rasnih odpisih) 0.6 milij. din.
Cisti dobiček zveze znaša 40.948 din.
T ffldTfe p™™ iB
W A m UP c«uratff.
. defcite pri i viatfiffSM t Ljokljasi
KAJ JE NOVEGA
OSEBJE VESTI
d 01» 45 letnici rojstva našega kneia-
namestitika 1'avia, ki je bila oni Četrtek, piše >Trgovski list«: »Knez Pavle je prevzel na-mestništvo na temelju oporoke blagopokoj-n<wa kralja Aleksandra v zelo težkem in odgovornosti potnem trenutku. Pa tudi danes so časi zaradi napetega mednarodnega političnega položaja silno resni. V takšnih časih je delo za ohranitev miru še posebno potrebno. in v tej smeri je tudi deloval knez-namestnik Pavle ves čas, odkar je prevzel težko odgovornost, da izroči mlademu kraiju Petru li. državo v čim večjem redu. To prizadevanje kneza namestnika' Pavla je imelo dosedaj tudi uspeh in to mu 7. veseljem v srcu priznava danes vsa Jugoslavija. S priznanjem slavi zato Jugoslavija rojstni dan kneza namestnika Pavla.
d Na oddih je prišel v Slovenijo za nekaj dni ministrski predsednik dr. Stojadinovič.
d 75 letnico težav in dela polnega življenja je obhajala 28. aprila Ivaua Hočevar iz Mekinj v Kamniku. »Hočevarjevi mami« daj Gospod še mnogo blagoslovljenih let!
d Za navega reis ul ulema (najvišjega cerkvenega poglavarja tf&šib mohamedaticev) so kraljevski namestniki imenovali Fehima Etendija Spaha, ki je dobi! pri izvolitvah kandidatov največ glasov. Novi reis ul ulema je brat prosvetnega ministra dr. Spahe.
d V pokoj je odšla izvrstna slovenska učiteljica gdč. I.eopoldina Rantova na Dobrovi pri Ljubljani.
DOMAČE NOVICE
d Rodovniki - mi nori ti so ono nedeljo prevzeli svetišče Matere božje na Ptujski gori.
V 3oboto je bil sprejem. V nedeljo točno ob 10 »s je začel premikati slovesen sprevod od župnišča v Marijino cerkev. G. prošt Vraber je najprej umestil novega župnika vikarja p. Konstantina Oeepka, nato pa je stopil na priž-nico in v lepih besedah izrazil zadovoljstvo
prevzv. g. škofa in vsega prebivalstva nad tem, da je to Marijino svetišče sedaj v rokah redovnikov, ki bodo znali povzdigniti to štajersko Brezje, vcepiti v srca naših vernikov ljubezen iti zaupanje do ptujskogorake Matere božje ter tako pripomogli k poglobitvi verskega življenja na Slovenskem. Po pridigi je novi g. župnik p. Konstantin ob številni asistenci daroval slovesno sv. mašo z zahvalno pesmijo. Slovesnosti so bile zaključene popoldne z večernicaini.
d Kulturni teden prirejajo ta teden razna izobraževalna in druga društva v Cetlju. Na sporedu je: umetniška razstava slik in kipov, razstava celjskega slovenskega tiska (od t.—12. maja), operni večer (2. maja), literarni večer (4. maja), glasbeno-pevski večer (7. maja). — Otvoritev je bila preteklo nedeljo. Dovoljena je polovična voznina.
d Živina gladuje. O sv. Juriju so kmetovalci navadno že vze'.i koso v roko in šli kosit rdečo deteljo, katero so mešali s lamo in tako krmili živino. Letos pa je rast tako zaostala, da bi kosa prav nič ne dobila. Kmetovalci pa stikajo, kje bi dobili kako mrežo zena ali slame, da bi jim živina od lakote ne poginila. Marsikje je živina zaradi lakote tako oslabela, da ne more niti vstati. Vzdigovati jo morajo. Nekateri trgajo raz strehe strešnico in jo krmijo živini. Seveda stara, na pol segnits slama ni primerna hrana. Zeljno pričakujejo kmetovalci toplega vremena, da bi vsaj za silo mog'i živino napasti. Take stiske niti stari ljudje ne pomnijo. —
d Zadružna šola v Ljubljani bo obhajala v novembru tridesetletnico svojega delovanja. Ravnateljstvo šole namerava izdati pri tej priliki spomenico, v kateri bodo navedeni vsi absolventi šole s pristavkom, pri katerih zadrugah so se posamezniki udejstvovali. Zaradi tega se naprošajo vsi absolventi Zadružne šole v Ljubljani, da sporoče ravnateljstvu: 1) ime in priimek; 2) rojstni kraj; 3) sedanji položaj in bivališče; 4) leto dovršitve šole; 5) nasOove zadrug, pri katerih so sodelovali ali sodelujejo. — Komur so znani označeni podat-
milo ni več prida." — „„8lago ja danes tako kot {'e bilo včeraj, !e milo in miio je — dvoje, laz perem* vedno Se » priznano dobrim terpen« trnovim milom Zlatorog, pa perilo dolge traja, vedno je lepo belo i» mehko-voljno. Lastni uspeh Vas ba prepriča! o resničnosti moje trditve.®"
®rERPE!<TIN0V0 MflQ
.........——.......m«.............m
ki o kakšnem drugem učencu Zadružne šole, naj jih pošlje skupno s svojimi. Kdor ne bo poslal navedenih podatkov, bo označen, da ni nikjer sodeloval.
d Sto iet je doživela. Te dni je umrla v Čepincih Terezija Bočkar, rojena leta 1838. Bila je stara ravno 100 let. Svoja visoka leta je izvrstno nosila tn je bila razen par zadnjih mesecev vsak dan pri sv. mašii in sv. obhajilu. Svojo globoko vernost je pokazala tudi s tem, da je dala postaviti na svoje stroške v vasi lep ka menit križ, za glavni oltar v cerkvi pa je že pred leti kupila dva angela. Živela je zelo skromno. V vsem svojem življenju ni, bila nikdar bolna, Le zadnje tedne je oslabela, vendar je bila pri zavesti do zadnjega.
d Osebam, ki se oe morejo zadostno kre-
tati, pa trpe vs!ed tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedfcnsko zdravljenje t naravno •Frans-Joselovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Zato uživajte dnevno po eno čašo »Franz-Josclove« grenke vode zjutraj na tešfio ali zvečer, preden greste k počitku.
Obi. ros. 8. hr. km74/m.
d Micka manjka. Zveza mlekarskih zadrug nas prosi, da objavimo: Na nas se obračajo številni interesentje s prošnjami, da jim priskrbimo mleko oziroma jim pojasnimo, od kod naenkrat tako hudo pomanjkanje mleka. Pojasnjujemo, da primanjkuje mleka zaradi tega, ker je nastopilo silno pomanjkanje krme; krme pa primanjkuje, ker kmetje po-
S,»iitttridoset
mater, ki so rodile po 14 ali več otrok, ie biilo v nedeljo v srebrni dvorani Union a lepo pogoščenih in počaščenih. Bog živi zlate slovenske mamice!
dUM II
izdel«k
__najboljSi,
enak inozemskim, nad polovico cenejši, 10-ietoa garan-štedilnike vseh velikosti izdeluje
PatirisJ OrH, 5g 1«? pri
oija,
zinil niso mogli kupovati močnih krmil zaradi prenizkih cen mleka. Ko je naša zveza v mesecu decembru lanskega leta določila višje cene mleku, je izrecno pojasnila, da je ne le upravičeno, ampak naravnost nujno, ker le tako bo kmetom omogočeno nakupovati močna krmila n živino primerno prehrani« do nastopa paše. Ce bi la akcija uspela, bi nam danes mleka ne primanjkovalo — ali vsaj ne tako močno — pa tudi živina bi tako hudo ne oslabela. Pomanjkanje mleka bo torej trajalo do pričetka paše, to je najmanj še 14 dni.
d Naš« ceste. Pred kratkim je imel predsednik vlade dr. Siojadinovič posvetovanje z basom dr, Natlačenem na Bledu. NaSes tanku sta ugotovila nujnost in prvenstvo cest, ki se morajo takoj graditi. Podrobnosti hočejo določiti na sestanka v Ljubljani, ki bo v kratkem.
d Ker ai toplega vremena. Iz sarajevske okolice poročajo, da se js tam umaknilo s planin okoli 50 pastirjev s približno 6000 drobnice in govedi, Ti pastirji računajo, da bodo mogli prehrasiti svojo živino v okolici mesta, dokler se ne odtaja na bosanskih planinah sneg in zopet ne požene zelena trava.
d Krvav spopad za mejo. Do pravcate bitke je prišlo te dni med kmeti v okolici Niša, Kmetje iz vasi Matejevca že dalj časa niso bili zadovoljni z mejami, ki so delile njihova posestva s posestvi sosedne vasi. Zato so se odločili, da kar sami popravijo te meje in prestavijo mejnike mak) bolj na drugo stran. Pred nekaj dnevi se ie zbralo na tej meji nad sto kmetov iz Matejevca z ženami in otroki z namenom, da potegnejo novo mejo. Čim pa so začeli izkopavati prejšnje mejnike, so začeli sosedni kmetje nenadoma streljati nanje. K sreči pa sta bila od teh strehov ranjena, samo dva kmeta. Cim se je zaslišalo streljanje, so prihiteli skupaj še ostali kmetje in se jih je tako nabralo na tem »bojišču« vsega skupaj okoli 500. Boj bi bil še boij krvav, če ae bi bila pravočasno posredovala oblast. Orožniki so brž polovili nekaj teh kmetov iz obeh vasi in jih kdo prijeli. Vendar pa prvi kot dragi odtočno zavračajo očitke, da so zakrivili ta krvav spopad.
d Na potresih bogato leto je letošnje. Neprestano poročajo zdaj iz tega zdaj iz onega kraja, da je prebivalstvo občutilo nov potres in apet užilo precej strahu. Tako so bili te dna zelo vznemirjeni tudi Dubrovničani, kjer je bil
Muhasti zeleni Jurij
Zeleni Jurij letos ni prijahal v bujnem zelenju in cvetju, marveč si je nadel po nedelji dežni in snežili plašč. Aprilsko vremensko neugodje je že povzročilo povsod veliko škodo. Izpad letine bo gotovo znašal milijone in milijone. Splošno računajo, da bo padec letine znašal najmanj kakih 50 milij. din na sadju in vinu. Zgodnje sadje, tako hruške, jabolka, češnje, marelice, breskve in trte, so po mnogih naših krajih popolnoma uničene. Do 70 odst. tega sadja je pokončano. Kako strašno je pustošila slana, nam kažejo nekateri sadonosni kraji v okolici Sostrega. Češnje so tako posaiojene s cvetjem, kakor bi jih kaka zločinska roka požigala. Marelice so dobro kazale. Na mnogih krajih so še pred mrazom odevetele in pokazale prav lep sad. Pritisnil je mraz in mladi sad je začel popolnoma odpadati. Drobni rnarelični sadovi so kar počrneli. Podobno je tudi z breskvami. Nizki vinogradi po Dolenjskem in štajerskem so prav tako močno trpeli. Do 50 odst. je po nekaterih krajih uničenih vinogradov.
Po podatkih kmetijskega oddelka banske
uprave jo znašala lanaka vinska letina celoten pridelek 287.077 hI vina. Povprečno raeutmfo da so lani naši vinogradniki prejeli za nad 114,800.000 dinarjev. Tudi sadna letin, je bila lani ugodna. Pridelali so naši sadjarji 430.340 stotov jabolk, 80.199 stolov hrušk 24.346 stoto*/ češenj, 31.446 stotov čeSpejj. 753 stolov marelic, 2834 Motov breskev in 16,707 stotov orehov. Orehi, ki 30 sprva prav dobro kazali, so popolnoma uničeni in bo letos je. g eni pridelek padel pod polovico lanskega. Za sadje so naši sadjarji dobili po splošnih raj«, nih povprečno nad 162,247.400 din. I^epj mj. lijoni so bili lani dobljeni za eadje iu viiiol Kako bo letos? Sadjar in vinogradnik obupno zreta v bodočnost, kajti mnogi vinorodni kraji po Dolenjskem so že sedaj popolnoma obubožali in trpe veliko pomanjkanje, ki se bo še stopnjevalo proii jeseni. Iranski pridelek vina gre slabo v promet. Mnogi vinogradniki pa nimajo niti toliko vina v rezervi, da bi lahko z njim postregli svoje delavce. Tako velike vremenske nesreče v aprilu stari ljudje že davno ne pomnijo.
v kratkem času letos že drugič potres. Bil pa ni tako nevaren kot prvi, pri katerih je bilo nekaj h iS močno poškodovanih.
d Že peti potres so čutili te dni tekom enega meseca v Koprivnici in okolici.
d Nemška opera pride gostovat. Sredi maja bo gostovala v Zagrebu opera iz Frankfurta, lako poročajo nemški časopisi, Fraoklurtska, opera ne bo prišla na obisk samo v Zagreb, pač pa bo gostovala Se v nekaterih drugih mestih jugovzhodne Evrope, Nemci pravijo, da ima turneja te opere v jugovzhodni Evropi namen, pokazati »visoko stopnjo nemške opere«. Nemški operni pevci bodo v maiu obiskali poleg Jugoslavije tudi Romunijo in Bolgarijo. V Zagrebu bo gostovala s svojimi 200 člani. Z« zdaj se je fraokfurtska opera odločila igrati v Zagrebu tri opere in sicer »Fidelio«, »Figaro« in »Kava-lirja 2 rožo«. V Zagrebu pa upajo, da bodo Nemci še kaj navrgli,
d Ljubljansko šahovsko mednarodne tekmovanje je končano in je uspeli naslednji:
1. Koslift, 2. Szabo, 3. in 4. Steiner in Tarta-
2M tisoč glin« v suknji bensškega mrliče
V mariborski bolnišnici so imeli že več dni 70-letnega Antona Mohorka, ki je doma iz Haloz in je bil hlapec pri veleposestniku Rotu v Radvanju. Mohorko ae je pred nekaj tedna močno piehiadil isn »o ga pred tremi dnevi pripeljali v bolnišnico, ker je imel silno visoko vročino in je obolel za pljučnico. Pričakovali so vsak hip, da ugasne. Ono popoldne, ko Mohorje ai mogel govoriti, j© z znamenji zahteval od strežnikov, naj mu dajo kos papirja 111 svinčnik. Na papir je zapisal, naj takoj pošljejo po policijskega stražnika, ker mu mora nekaj povedati. Strežniki so mu res takoj izpolnili željo ia poslali po stražnika. Toda ko je ta prišel, je bil Mohorko že v omotici in je kmalu potem umrl. Se preden je stražnik prišel, so strežniki vprašali Mohorka, naj njim pove, kaj želi, toda Mohorko ni snogol več govoriti.
Zaradi te skrivnostne zadeve je mariborska policija tsskoj uvedla preiskavo in ugo-
tovila, da jo Mohorko v zadnjem času zelo pogosto menjaval svoja službena mesta, in sicer vedno pod pretvezo, da ima nujne posle na sodišču. Pri posestniku Rotu v Radva-nju je vstopil v službo šele pred 5 meseci. Ko je Mohorko zbolel, so našli v hlevu zakle^ ujeti kovčeg, katerega j© posestnik Rot izročil policiji. Ko so pa pokojnega Mohorka v bolnišnici preoblačili, se jc zdelo strežnikom sumljivo neko šuštenje v njegovi suknji. Razparali so podlogo in te suknje se je vsul naenkrat nenavaden zaklad.. Našli so 29.000 din v gotovi«) iu hranilno knjižico za 96.000 din. Ker so Mohorka nameravali pokopati v njegovi obleki, bi bili položili tudi ta'zaklad v zemljo in jo te slučaj, so ga prej našli. Najbrž je Mohorko klical stražnika zato, da inu pove skrivnost o tem denarju. Vsekakor je stvar sato zagonetna in zanimiva. Policija je uvedla preiskavo, da se ugotovi, odkod la veliki zaklad v suknji revnega hlapea
kower, 5. do 7. dr. Astaloš, dr. Vidmar in dr. Trifunovič, 8. Vasja Pire; nenagrajeni pa so ostali: 9. in 10. BrSder in Vidraar mi., 11. Foltys, 12. Nedeljkovič. 13. in 14, Furlani in Tot, 15. Preinfalk in 16. Šorli, ki pa je kot edini dosegel zmago nad zmagovalcem Kostifem in zato prejel posebno nagrado.
d Z rokami je ujel dva mlada medveda neki kmet iz vasi Gluhare pri Travniku. Zadnji sneg in mraz sta tudi medvede v tamkajšnjih hribih naredila čisto krotke. Zaradi lakote sta ta dva medvedka toliko opešala, da se orne-njenemu kmetu nista niti branila, da ju je vzd s seboj v vas.
SJail po izpuhtevanju telesa takoj ln trajno odpravi Senoped. — Varuje obutev Ir. perilo Zahtevajte v lekarnah, droaerijah, parhimeriiali In sliJnih trgovinah. — Dro</erija JANCIGAi, .....Ljubljana, Krekov trg. (Seg. min. n«. idr. 31.318
d Grad Bokavce, ki leži na vzvišeni planoti med Vičem in Sitjco v bližini Vrhovcev, sta na dražbi kupili Ijubljacu&a mestna občini in Vincencijeva družba. Veleposestvo obseg« 58 hektarjev. Lastnici hočeta napraviti iz zapuščenega gradu lepo in zračno domovanje za mladino in sirote.
d 20 let robije. Dne 20. februarja t. ! so našli smučarji na Pohorju 10 minut pred Sv. Bolfenkom dve strašilo razmesarjeni človeški trupli. Oblast je dognala, da sta bila to
VeniM izbir®
BMSilil imfirs«
nudi
Sv. Petra cesta 29 in sicer:
čisto volneni kamgarni v najnovejših desenih o« Din 110.- do 140'--, polvolne.il kamgarni. trpežni od Din 65"- do 88' trpežni blsgovi, eliSm aarau od Din od Din 82'— do . temnonK'«" in sivi Stoti za birmanc« od Din 40 — lepe srajce za botre in birtu&ifoa, kravata it«-,,IUi
Cene znl-	f samo 5e krite kč»8'
žane za £tf" jtl f® izrabite ugodno pr»bW
Od 10 oseb jih ima 7 sobni kam&n. Tudi Tebi grozi z izpadom, zob!
SARGOV
Varuj m gal
KALODONT
PROTf lO&mm KAMNU
o-letni stavbeni tehnik Stanko Dolničar iz ft't Vida nad Ljubljano in 22 letna Milka Go-rup iz Maribora. Strašnega dejanja sta bila obtožena 20 letni brezposelni trgovski pomočnik I- Bevardi iz Sp. Radvanja in pa I. | gajtegel, ki sta zaradi tega zločina stala te : j ni pred mariborskimi sodniki. Obsojep je ! bil vsak us 20 let težke ječe in po izjavi dr-| javnega pravdni!« ne bosta deležna nikdar | „obene pomilostitve.
d Bo žel Kmetijska zbornica za donav-I sko banovino je razpisala službo tajnika, ki ! bo imel skupno % vsemi dokladami na mesen 6700 dinarjev.
d Zaradi pomanjkanja krme iu paše je začela pogin jati živina v nekaterih hercegovskih vaseh,
d Pohitite, da ne bomo — z% Albanijo.
Italijanski zunanji minister grof Ciano je te dni otvoril alavcost ofe pričetku graditve asfaltne ceste iz Tirane v Krač.
d Okrog 59.090 inMeeieev je zaposlenih
v Jugoslaviji pri gozdarstvu, rudarstva, industriji in dragc-d.
d Hrvatski ščitenji so z Lekarniško zbornico sklenili dogovor, po katera« bo učitelj*-stvo s člani rodbin uživalo na Hrvatskem 25% popust na vsa zdravila in zdravilna sredstva.
d Kder je kriv, naj plača. Vas Lačarek pri Sremski Mitrovici je zadela huda nesreča. Tam se je pasla čreda 60 svinj, ki so po paši piie vodo v prekopu Krivaja, kx teče v Savo. V to vodo pa se odtekaj« tudi odpadki fz neke tovarne, ki vodo zastrupljajo. Vseh 60 svinj je poginilo. Med kmeti je proti tovarni nastalo veliko ogorčenje.
d Cerker sr. Katarine na Komu. Starodavna cerkev »v. Katarine na Homtt v zasip-ški fari pri Bledu je poznana in vidna pO vsej Gorenjski. Zgodovina pravi, kako je ta podružnica nekdaj vzdrževala zasipsko župnijo, mnogo pa je še pripovedk, ki poveličujejo zanimivost toga kraj«, ki j* danes tudi e"» najlepših iristeih točk visoke Gorenjske in nudi krasen razgled. — Cerkev pa jc že
KULTURNI KOTIČEK
MfadosUtvettci prsi vod
Prane Erjavce (1884—1887). Ljubljančan, profesor prrirodopisa v Zagrebu in Gorici. Bil zvest sodelavce Janežičovega Slovenskega glasnika. Znasu je kot pisatelj povesti, Se bolj' pa slik iz narav« in prirodopisnili knjig. Bil je dober opazovalec ljudi, pa t»dš narave, z lahkoto je opazoval naše narodno življenje. Njegov jezik je preprost in pol« ljudskih te-razov, Svoje pisateljsko delo je začeti s spisosa «*ba, ki je izšel v Vajah. Vaje so bile dijaški časopis, ki je rahajai v ljubljanskem Alojzije-visou in ki so ga piaaH sami študentje. Začel je izhajati ,1884. Sodelovali ao pri njom v začetku Erjavec, Jente, Tnžafc, Zamik iu Um-oeljc- Se bolj je znam Brjavčav spas Mravlja.
ni samo tubo opisoval živali »mpak titdi njihovo življm^e. Zlasti je lepo njegovo delo; Katto se je alioarja is Golovca po sveta go-ll0- Ta sipis je prava povest iz življenja asove. Napisal' je amogo aiaiistvenih raaprav. iriTsdil p« & tlK|| janog* sjofcfea kajig. to -"bile prve eicrresste jgfeft® fccjigs iz pri-
'Mopteja. PjfWj ^ ^ ^^^	j«
wai» j3na ^ m Ksžms, h narodopisja Je
zn*n njegov r,,^	»a Kmnjsk®®.
dolgo samevala. Stara zvonova sta bila vliia pred 218 le^i. Enega je pobsala vojna, dragega pa so pred dvema letoma »kradli. T« stara »vooova sta bila prej m- biej»K£»i gradu in sta bila prenesena sem ne,le v letih francoske vojne 1813. CetRdi majhna, sta ubrano donela doli od lične cerkvice. Sedaj je srenja naročila dva nova zvonova. Vlili so ju v železarni na Jesenicah, kjor so vlili do sedaj že nad 1200 zvonov. Zwm>wa sta le malo večja od starih, pojeta, pa feefj aizko. Večji novi zvon je ie posebnost tettaike. Je jeklen toda metairairaa z bmaentn, t j. ©brizgan je z vročim bronom. Bat ima vdela® bron, tako da tolče bron ob jeklo, torej obratno kot pri bronastih. To jo pri zvonu zeto važno. Udarec je mehak, kar napravi glas sličen bronastemu.
d. Rsistava slojih j® priredil v Zagrebu slovenski slikar B. Jakac. V zagrebških umetniških krogih je zbudila J&kčeva razstava precej pozornosti.
d Druga velika torpedorka, ki jo grade v ladjedelnici v Splitu, bodo spustili v nsorje v začetku junija ter se bo imenovala Ljubljana. Boter nove torpedovke bo ljubljanski
To je bilo iz njegove stroke. Bil pa je tudi dober pripovednik. Znana je njegova povest Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec, Povesi govori o tihotapstvu, Kdo eo poana njegove povesti: Ni vse šteto, s" sveti. Saj je izšla pred davnimi leti tudi v Mohorjevi družbi in ljudstvo jo je rado prebiralo večer za večerom. Pa tudi, saj Jo imajo vse šolske Sitasi-ke. Kdo ae ne spominja Blaža Cerina, ki ježe skoraj propadel, pa se je zopet dvignil, ko ga je življenje temeljito poučilo. Cei-in je lezel v dolgove. Pa se mu primeri, da je našel, na svoji njivi železno ruda, ki es je svetila. Mislil je, da je zlato. Nesel ga jc. v Čedad, v Vidom in Gorico, da bi prodal to dragoee-uiist, a povsod m ga odgnali, če§ ni too zlato, kar se sveti. V Gorici pa ga policija napoti do učenca profesorja Podloga rja, ki iti nihče drugi kakor sam Erjavec, in ta ga pouEi, da je to navadna želoaia ruda. Podloga »je v pro-teaor ga	fa» vsega prenovljenega
z dan»mo podjsoiro pripravi na boljšo pot, ga <*vigsi® ifl mu da rao&o vm v življer^je. Carin je kreoft aa pot življenja. Tako je E»'javec ne samo pripovedoval, ampak tudi mi Te J« ttsdfi	»pk. Erjavec
pa je tudi prevajal. Zbiral je ludi narodno blago. Tudi SkHomt Orsgc-rftiču je pomagal pri prvi knjigi njegovih p e oni i.
župan. Za. nas bo čast še, večja, če bo dobila torpedovka napis v pravilui slovenščini.
d Pri ataprij« aH pa p« »utirate s psebsvl *7«mlte ijtmti| m tešie teoscarec aaravas »Fran»j«ael« vode.
t! Mladteiri^f rekratU Oni, ki ste potrjeni k vojakom in im«te pravico do osvoboditve ali skrajšanega roka službe, čimprejšnji vstop v kader, odložitev službe v kadra — iafor-ntirajče se in uredite svoje zadevo prava*, časno! Ako je rok zamujen, se ne da več p* magati. — Vsa pojasnil« daje proH asalen-kostaemu plačila ktrncesionirana pisarara Pet, Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistroma 14. — Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 dinarjev.
d Z« 86ICtnreo 1 sirskih prikazovanj priredi Prosvetna zvesa v Ljubljani vct.;« romanje v l.twd. 0#wd 1» Ljubljane 12. julija popotdsie ob 5, povratsk ži. julija zvsčer. Celokupni stroški znašajo 2400 din. Prijave sprejema Prosvetna zveza, Ljubljana, Miklošičeva e. 7 d» J, junija. Pri prijavi je treba vplačati S0O dia, ostalo «wofo p» do 1. julija, Vmb roiaar, si oskrbi svoj potni list, vizume preskrbi ProsvaUa zveza.
d K višursk: Materi božji poromajo članice Marijinih družb iz vrhnišlce dekani je, dekanlje Ljnbljana-okolfea, dalje Šmartno pri Litiji, Kamnik in Moravče. To romanje je Kamenjane le čiaai«e Mar, druib, Odlied iz Ljubljane 30. julija zjutraj ob pol 8, prihod ns Višarje popoldne ob 4, zve"'er romarska pobožnost, naslednji dan 31. ?. zjutraj cerkveni govor, skupno obhajilo, ei» 9 slovo iz Višarij, prihod v Ljubljano poooldae ot> 5, Romanje vodi voditoli Marijinih druib g. dr. T. Klinar, stola i fepjsft. Priglasiti se jo treba pri voditeljih Marljlatlt drete. N«v«4j j« treba: ime ia priimek, rojstno leto, ime očeta ia matere in pfiMKii stflto. Vsi izdatki t. j. vožnja po Jugoslaviji, po Italiji ia s&npnš polni list znašajo 80 din od osebe. Vodstva Marijinih družb naj pošljejo prijava n« Prosvetno zvezo, Miklošičev* «. 7 do 15. junij*. Sptoeno skupno rmnonje, ki ga priredi vsako lato Proeveiita sveža pa bo ietes 13. in
14.	avgusta a istim sporedom kot draga leta, Za to 9pkAio r&maniii se Je treba priglasiti do
15.	julija pri Prosvetni zvezi, MiMoSliieva «. 7. Vsi izdatki din.
NAZNANILA
a Op»!Msrjasfto aa prit}Bj>ljeno šiaiorhtp rossaaje na Trsa t z teletom na preVrasKi otok ftab, ki b» leios jzrediao lepo. Zalnievajte takoj b*ez»!ačas navodila pri »l>ruži»i božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petrn rsssip iT.
- a thSU, M i*h post*'' nešovai i u « o * a J Ss i ia lutkar, imt milijonarji rfalsvati mvA zssnorsi v Južni Afeiid., se ep^mejsi v ajinfantiže K« «-l>l«ttarj«v zavod *	M*»a«t>fca niz-
ka, Mf«ij«j4sfel M*ml oiif&ajajo StoEjsko zljo v S(, Vidu. iSprejeaml izpit lahke napravijo na katerikoli gimnaziji. Za poj»«iiila *» je obrniti na Misijonišče K»ol>l«Wj»v zavod, Dr&vlje, p. St. Vid nad Ljubljano.
!Z DOMAČE POLITIKE
d Prvi maj je potekel tako v Ljubljani kakor drugod v Sloveniji in državi brez vsakega nemira. Ljubljansko krščansko delavstvo se je zbralo na Rožniku pri službi božji. Delavstvo je sodelovalo z ljudskim petjem. Delavski praznik S. maja je pokazal, kako močna je krščanska zavest med ljubljanskim delavstvom.
d Nemčijo, Italijo in Švico obišče naš gradbeni minister Stoševič. Njegovo potovanje je menda v zvezi z nameravanimi javnimi deli v Jugoslaviji, saj imajo v omenjenih državah vzorno urejene ceste.
d Trenja med Hrvati. Vladko Radič, sin pokojnega Štefana, priporoča v svojem i Narodne m valu«, da se temeljito razčistijo vrste bivše 1ISS, ki so pripeljale stranko v sedanji položaj. Radič silno ostro obsoja, da se vsak, kdor kritikuje sedanje stanje v stranki, j proglaša kot nasprotnik hrvatskega naroda ali kot komunist.
d Okrog 50.000 delavcev s 30 godbami je bilo na velikem shodu Jugoslovanske delavske zveze v Beigradu. Na zborovanju je govoril tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič, ki je med drugim povedal izjavo nekega francoskega delavskega voditelja, češ, da je mlad delavec, ki ni komunist, strahopetnež, da pa je delavec, ki je že star 21 let, če je še komunist — bedak.
d Inyalidi in minister g. dr. Krek,, Na občnem zboru .JRZ v Mariboru je minister dr. Krek rekei ludi iole: >Zdaj se bavimo z invalidskim zakonom. Lanski dodatek starega zakona nam je dal 11.000 novih upravičencev do invalidskih podbor. Hočemo pa to vprašanje pravično in dokončno rešiti, ker ne moremo dopustiti, da bi bili prikrajšani tieti, ki so za državo žrtvovali vse svoje sile. Take žrtve morajo biti pravično in popolnoma poplačane in priznane.«
d Kjer je resnična svoboda. Na velike pevske svečanosti v Stuttgartu, ki bodo meseca junija, bodo odšli tudi številni Nemci iz Jugoslavije, V Zemunu živi posebno veliko nemških državljanov, tako da imajo v tem mestu kar svojo mestno četrt. Po zadnjih podatkih jih je v tem mestu oko-ii 6000. Nemci iz naših krajev
bodo odšli v Stuttgart pod vodstvom svojega »Kuiturbunda« in bodo po pevskih svečanostih naredili nekaj izletov po Nemčiji. Računajo, da bo iz Jugoslavije tedaj odšlo na obisk v Nemčijo nekaj deset tisoč Nemcev.
NESREČE
d Spodrsnilo mu je. Na železniški postaji na .Ježici je bil uslužben kot delavec 32 letni ' Jože Kreclar ,po poklicu čevljarski pomočinik iz Varaždina, Kreclar je imel nalogo obtesavati železniške pragove. Te dni je stal na kupu pragov, pri čemer se mu je spodrsnilo, da se je prevrnil na tla. Pri padcu se je hudo ranil na hrbtenici tako, da je izgubil dar govora. Reševalni avto ljubljanski ga je prepeljal v bolnišnico.
d Sto ovac je uniči! ogenj z jagenjčki vred v vasi Bezbedje pri Nevesinju. Ponoči je nam-' reč nenadoma izbruhnil požar v staji, ki je bila založena s senom. V staji je bilo tudi nekaj koz. Ko je požar izbruhnil, so koze brž posikakale skozi okno, ovcam pa so se maili jagenjčki toliko smilili, da jih niso hotele zapustiti. Žalostna je bila po požaru slika pogorišča. Ovce so dobesedno zgorele, le njihove kosti so tu pa tam še ležale po tleh. Kmetje so sicer takoj prihiteli, da bi pogasili ogenj, pa je bil ves njihov trud zaman.
d Pogorel je posestnik in župan Jakob Tumpej pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, d 738 požarov je bilo lani v dunavski banovini. Škode nad 18,000.000 din.
d 575 požarov je bilo lani v Zagrebu. Škodo so cenili na 34 milijonov din. Pri teh požarnih nesrečah je izgubilo življenje 8 meščanov in 3 gasilci.
d Se dva postara, V Spodnji Gorici pri Ražah je zgorelo stanovanjsko poslopje Marije Spaninger. Požar se je razširil tudi na gospodarsko poslopje ter je škode 10.000 din. Ogenj je nastal zaradi slabega dimnika. — V Takraju pri Meži so zgoreli svinjski hlevi possstsiika Franca Pratmekerja, Požar je nastal v svinjski kuhinji.
d Še en požar. Zločinska roka je podtaknila v vasi Hrib pri Sinjem vrhu požar, ki je uničil petim posestnikom vsa gospodarska po-
žirava v nekem nemškem živalskem vrtu je dobila mladiča, ki je bil prvi dan 1 m 60cm visok.
slopja. Začelo je goreti ob pol 3 v noči od pretekle nedelje na ponedeljek pri posestniku Pavlu Šnelerju, ki je najhujše prizadet, ker si ni mogel rešiti nič drugega, kakor svoje in svoje družine življenje ter šest glav živine, vse drugo mu je uničil požar. Ostali štirje prizadeti sosedje so si rešili skoraj vso premičnino. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci 6 Sinjega vrha, ki so z neumornim delom in s svojimi malimi brizgalnaimi ves dan v ponedeljek gasili goreča poslopja ia preprečili, da se ogenj ni še bolj razširil.
d 2 vlsk« je padci v Trbovljah in si prebil lobanjo železniški delavec Jože Dokr iz Suha-dola. Huda poškodba.
vedske pomorske parade, ki obisk delajo že dolgo velikanske ' lerju' kl bo Pri8el obi8kat M.,aaniini!. •/,! t.
Prifiel obiskat Mussoliniia Za priprave » obeta biti nekaj edinstvenega
ta
d V Hudičevem grabnu se je smrtno ponesrečil 36 letni trg;>v®ki pomočnik Fenk Jožef iz Celja. Ono nedeljo je pohitel v Hudičev graben, da bi se s svojim prijateljem Tiuetom vadil aa »Dveh ctoah« v plezanju za velike letošnje turo, za katere sta žo imela program. Vesela, razigrana in s slovensko pesmijo sta prišla na določeno mesto. Ferk si je navezal vrv, z-abiJ kline in začel z zavarovanjem. Ponovno je zakiical svojemu tovarišu »Drži dobro!« Nenadoma je omahnil, zdrkni! kakih 15 metrov to obvisel na wvi. Pri padcu si je prebil tilnik to dobil hud pretres možganov, tako da je podlegel poškodbam.
d Iz stroja je izbruhnila tekoča tvarin«. Te dni se je pripetila v livarni Peng v Mariboru huda nesreča, ki bo imela za dva mlada človeka usodne posledice. V tovarni so stiskali v stroju tekočo medenino. Pri tem delu je bil zaposlen delavec Ivan Smkovič, njegov posel pa je nadzoroval inž. Ortner. Naenkrat pa je iz stroja izbruhnila tekoča kovina ter je brizgnila obema v obraz, Oba je močno poškodovala po vsem licu ter sta dobila žarečo kovino tudi v oči, tako da bosta najbrž oba izgubila vid. Inž. Ortnerja bo takoj prepeljali v Gradec, Sinko-viča pa so spravili reševalci v mariborsko bolnišnico.
d Kamenje ga je docela zasulo. Iz Ravne reke poročajo, da se je v tamkajšnjem rudniku wie 15. aprila smrtno ponesrečil Slovenec kopač Karel Glivar iz Škofje Loke, V rovu se je nanj zrušilo ogrodje in krovno kamenje ter ga j docela zasulo. Pokojni Glavar se je pred 7 me-
i poročil s Škofje! očanio, ter je ostal tudi na voiem novem službenem mestu katoliško zaveden mož. Bil je zelo agilen v tamkajšnji cerkveni občini. Tekom zadnjih dveh let je pokojni Glivar že četrti Slovenec, ki se je ponesrečil
v tem rudniku.
d Most se je vdrL V sredo 27. aprila je peljal uslužbenec graščine Koča vas Peter Mar-tinčič z graščinskimi votmi tovorni voj čez leseni most pri žagi Jakoba Silea na Vrhniki, ki drži čez potok Obrh. Ker so se voli zaradi klanca pognali, se je ravno, ko so bili sredi niosta vdrl in sta vola z vozom vred padla dva metra globoko v vodo. Sreča je bila, da voda sedaj ni deroča. Voz in vola so s težavo rešili. Potrebno bi bilo, da bi se oblast pozanimala in pripomogla k gradnji novega mostu.
d Pri delu se je smrtno ponesreči!. Broni aa Matija, posestnik ca Stražišču pri Prevaljah je s hlapcem odžagal smreko, ki jo je podrl vihar. Ogromen štor se je nato prevalil in oba pritisnil k tlom. Hlapec se je rešil še nepoškodovan in priklical sosede, da ao pomagali od-kopati gospodarja, ki pa je med reševalnim deiom izdihnil, ker mu je panj zlomil vrat in hrbtenico.
d Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Joselovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Oirl. reg S br. 50411(34.
d Razne nezgode. Nogo si je zlomil v predilnici v Tržiču delavec Aleš Megiič. — Pri padcu s kolesa se je močno poškodoval na glavi 57 letni poštni nastavljenec Franc Glavnik iz Ljubljane. — Na Rožnem vrhu pri Celju je pri napajanju brcnil konj 44 letnega posestnika Dimca Antona tn mu zlomil več reber. —
V	Klenovškem rudniku je 26 letnega rudarja Turmana Franca iz Huma ob Sotli zadel jamski voziček in ga tako močno udaril po bradi, da si je nesrečnež odgriznil jezik. — Z lestve je padel in dobil 4iude poškodbe devetletni Gruden M. iz Gomilcev pri Ptuju. — Na prvi dan maja zjutraj ob tričetri na 7 se je zgodila na litijski postaji prometna nesreča. Skozi postajo je vozil tovorni vlak ko se je iztiril vagon. Vlak je v polnem diru — 30 do 40 km na uro — vleke! iztirjen vagon za seboj približno 1 km daleč. Vagon je bil skoraj popolnoma razbit.
NOVI GROBOVI .
d Prosi, Marija, prosi za nas) Na Vrhniki je umrla bivša gostilničarka Marija Conžek. —
V	St. Vidu nad Ljubljano je mirno v Gospodu zaspala 89 letna Uršula Porenta. — V Kranju je zapustila solzno dolino posestnica Ivanka Logar roj. Burgar. — V Vojniku so djali v grob bivšega župana in posestnika Josipa Ura-tanča. — V Zagorju ob Savi so pokopali rudniškega uradnika v p. Ivana Hauptmana. — V Smledniku je umrl 73 letni Rozman Anton pd. Bolkov oče. — V Novem Celju je zapustil solzil od olino dr. Boris Krištof. — V Celju so pokopali šolskega upravitelja v p. 83 letnega Ivana Kerna— V Ljubljani so odšli v večnost: posestnik Franc Živec, šolska upraviteljica v p. Hermina Lundrova, fotografski mojster Franc Kune, Ana Skof, železniški uradnik v p. Martin Matičič, tiskarski faktor v p. Franc Ojstriš, Ana Bricelj roj. Klemene, soproga zvaničnika Frančiška Doiinar, Pavla Janežič in železniški upokojenec Jožef Keršič. Naj počivajo v miru!
tmm
Cilj, katerega si je stavila naša mladina, združena v Zvezi fantovskih odsekov in Dekliških krožkov v Ljubljani v svoj lanskoletni in letošnji delovni program, velika mednarodna mladinska prireditev ua Stadionu v Ljubljani, je pred nami.
Komaj dobrih 7 tednov nas loči od veličastnih trenutkov, ko bo vsa naša poštena mladina po dolgem neprostovoljnem počitku zopet z ramo ob rami, skupno s Številnimi zastopniki drugih kulturnih narodov Evrope, svobodno manifestirala za večno lepe ideale, vzor ideale naših staršev, za sveto materino besedo, krščansko kulturo, zvestobo svojemu Bogu, kralju, narodu in veliki močni državi, naši Jugoslaviji.
Na Stadionu v Ljubljani, ki je sprejel doslej že 100 in 100 tisoče najboljše mladine, mož in žena, bo v dneh 26. do 29. junija t. 1. točno 1» 10 letih zopet nastopa! cvet slovenskega naroda, njegova mladina, skupno z mladino drugih narodov, ki bo tedaj zbrana v Ljubljani.	j
Poleg moralne vzgoje, vzgoje duha, ki jo prejema ta mladina v naših organizacijah, skrbita I ia vzgajata zvezi fantovskih odsekov in dekliških krožkov svojo mladino v obilni meri tudi v te-lesno-kulturnem oziru, in sicer po najmodernejših izkustvih sodobne telesne kulture, zavedajoč se silne važnosti in pomena take vzgoje za vsakega posameznika, družino, kakor tudi za celoto, za ves narod, državo. Uspehe tega dela bodo izkazali naši kmečki fantje in dekleta, kakor tudi ostala mladina tedaj na Stadionu pri velikem telovadnem in športnem nastopu, pri akademijah in igrah, pri tekmah pa se bodo v medsebojni plemeniti borbi kosali le najboljši.
V boju prekaljena, vsa pomlajena in prenovljena nastopa mladina v čast naroda in države ia danes po vsej domovini s takšnim elanoin kot ša nikdar doslej. V izredno veselje, čast in ponoa pa «i šteje tu mladina udeležbo številnih 3orodnih nam organizacij iz inozemstva, ki so na ta naeiii izkazale našim organizacijam popolno priznan a za vse dosedanje delo, s tem pa tudi dokazaie, ' da znajo pravilno eenitf naše stremljenje, ki gro edino za tem, da se ohrani mladina, ki je bodočnost naroda, zdrava in to v vsakem oziru.
Amerika, Belgija, Luxemburg, Nizozemska, Poljska, Švica, vse ie države bodo zastopane na našem mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani, zlasti številna pa bo udeležba iz Francijo >n prav posebno še iz bratske Češkoslovaške, ki s pozornostjo in velikim veseljem zasleduje vr.n delo že od početka naše organizacije.
Številno članstvo sorodnih nam organizacij v vseh imenovanih državah, deželah, mestih, trgih, vaseh itd. govori o našem taboru pišejo o naši mladini, o !ej>oti naših krajev, o Jugoslaviji itd., vsak v svojem okolišu, med svojim narodom, x veliko ljubeznijo in veseljem za čast našo, kakor tudi za čast in ugled naše države Jugoslavije.
Ljubljana, kulturno središče vseh Slovencev, bo sprejela tedaj vse te številne goste s svojo znano slovansko gostoljubnostjo in ljubeznijo kakor doslej vedno ob takih prilikah.
In ti, mladiua, dokazi tudi v dneh tabora pred vsemi številnimi zastopniki kulturnih narodov Evropo, ki bodo zbrani tedaj v Ljubljani na naši prireditvi, moč in disciplino svojih mladih organzacij, ter sposobnosti malega, toda kulturnega naroda. Slovencev.	JoZe Hvale.
V VSAKO KATOLIŠKO HIŠO SPADA KATOLIŠKI ČASOPIS!
'AZGLED PO SVETU
Vojna na Daljnem vzhodu
Kitajska armada, ki se bojuje na skoraj 50 kilometrov dolgi bojni črti ob Velikem kanalu, 18 do 28 km severno od lunghajske železnice, z velikim uspehom napada in odbija japonske napade. Čeprav ni velikih sprememb na bojni črti, vendar beležijo kitajske čete večje uspehe kakor Japonci. Kitajske čete so zavzele Kuan-Ti-Miao, kjer ie tempelj kitajskega boga vojske. Mesto ieži v bližini Tačenga. Kitajci zatrjujejo, da jim je uspelo z velikim uspehom odbiti japonski protinapad pri Nikovu, ki leži 18 km severnozahodno od Tajčečvanga, kjer je izgubilo življenje 900 Japoncev, Nadalje poročajo, da so Kitajci japonski napad na Pejsijen, ki leži 90 kra severaozahodne od Čova, popolnoma odbiii.. Kitajski general Li-Tsung-Jen je zelo zadovoljen z uspehom kitajske armade in
Važen dogodek teh dni so posvetovanja, ki so bila v Londonu med zastopniki angleške in francoske vlade. Seveda ne moremo točno p ivedati, kaj so se za res gospodje dipiomatje pogovorili. Naj zato navedemo samo domneve časopisja: Domenili so se o vojaškem sodelovanju obeh držav, če bi se bilo treba braniti pred kakšnim napadalcem. V tem oziru bosta obe državi sodelovali tudi v gospodarskem pogledu, ziasti kar se tiče dobave surovin, železa, jekla in bakra, tako da lahko govorimo o vojaško-gospodarski zvezi med Francijo in Anglijo za vsak primer. Glede Češkoslovaške ro se domenili o skupnih korakih, da bi se
Z ©žirom na precejšnje zahteve največje češkoslovaške nemške stranke je, kot piše časopisje, češkoslovaška vlada poslala francoski kakor tudi angleški vladi spomenico, v kateri trdi, da imajo glede šolstva Nemci že vse, kar imajo Cehi. Praška vlada nadalje izjavlja, da bo dvojezičnost na uradih uvedla povsod, kjerkoli obstoja nemška narodna manjšina, tako da bo lahko pri vseb državnih uradih Ceh govoril češko, Nemec pa nemško. Dalje bo češka vlada sprejela nemške uradnike ne samo v upravno službo, marveč tudi v vse javne državne in samoupravne službe, ki so pod nadzorstvom države sorazmerno s številom nemškega prebivalstva v državi. Pri javnih delih na nemškem ozemlju I
ITALIJA
s To in ono. V visoki starosti 92 let je v Gospodu zaspal Miha Stanta, oče g. župnika Vinka Siante v Šempolaju na Krasu. — 29-letni Damjan Podberšič je našel v bukovi-fkem gozdu granato, s katere je skušal stol-či bron. Pri tem je nevarni izstrelek eksplo diral in nesrečnega fanta razmesari! do sinrti. — Druga nesreča se je pripetila na strahotni Kalvairii nad Podgoro. 13 letni Ka 8"
je da! tujim časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da se kitajske čete z uspehom bore in odbijajo vsak japonski poskus, da bi prodrli pri Lung-haju. Z velikim uspehom vodijo j{veri!sko vojno, ki prizadeva Japoncem ogromne škode, tako armadi kakor prevozom. Kitajci delajo počasi, a gotovo, tako se je izrazil general Li-Tsung-Jen. Nadalje pravi, da je Japonce vojala ofenziva pri Lunghaju prvo polovico aprila nad 30.000 mrtvih in 1000 ujetnikov. Medtem pa, ko so Japonci premeščali &voje čete iz pokrajine Šansj, Honan in Hopeh, je uspelo Kitajcem po krvavih bitkah zopet zavzeti več mest v teh pokrajinah,
t « e
Na Špasskeaa bojišča, ko to pišemo, nič posebnega.
vprašanje pravic, ki naj jih češkoslovaška republika prizna svojim nemškim državljanom, reši tako, da ne bo ogrožen mir. Na vsak način tnor® Nemčija iz izjav francoskih in angleških državnikov posneti, da zapadne velesile ne bodo mirno gledale nobenega koraka, ki bi bi! naperjen proti neodvisnosti češkoslovaške republike. Angleški državniki so svojim' francoskim tovarišem priporočali, naj bi Francija čimprej sklenila sporazum z Italijo v istem oziru na stališču, ds sporazuma ne bo težko skleniti, ako se reši španska zadeva tako, da ne bodo trpele francoske koristi v Sredozemskem morju.
ali tam. kjer ima nemška manjšina prevladujočo moč, bo češka vlada upoštevala izključno le nemška podjetja in nemško delavstvo.
Edino v generalnem štabu se udeležba Nemcev ne bo upoštevala. Tako. spomenica. Ta točka je za trajno prijateljsko razmerje med Cehi in Nemci naravnost pogubna, saj uvršča Nemce med nezanesljive državljane. Popolna neodvisnost in varnost Češkoslovaške je po našem skromnem mnenju zajamčena predvsem v polni enakopravnosti vseh narodov te republike in ne nazadnje v vzajemnem delovanju generalštaba obeh prizadetih držav. — Na češkem jo več kot 3 milijone Nemcev.
rel Peric, doma s Krasa, bivajoč v Podgori, je šel oni ponedeljek popoidne za vojnim strelivom na pobočje nevarnega griča. Okrog dveh popoldne je preko vasi odjeknil močan strel. Ko so vaščani prihiteli na kraj nesreče, so našli Perica mrtvega v mlaki krvi; granata ga je ubila. — Pod naslovom »Mesečnik svetogorskeea svetišča« je izšla te dni prva številka slovenskega mesečnika, ki ga izdajajo očetje redovniki na Sv. gori pri Gorici. | Počasi, pa goiovo. — Stara granala izza ča- j
sov svetovne vojne je do smrti razmesarila 43 letnega Franceta Perina iz Podbrda. — y Št. Petru pri Gorici je granata pretrgala nit življenja 29 letnemu Damjanu Podberšku iz Vrtojbe. In zopet je granata hudo poškodovala 41 letnega Alojzija Godiuo iz Ajdovšfi-ne in 47 letnega Toneta Kravsa iz Bovca. , Na cesti v Kalu pri Kanalu sta zgrmela z avtom v prepad Gino Grašovin in Anton Zni-deršič. Prvi se je pobil do smrti, drugi je odnesei ie zlomljeno roko ter nekaj lažjih prask po obrazu. ■— Pod voz je padel in se hudo poškodoval Miha Berlot iz Kanala ob Soči. — S senika je padel in si. zlomil lobanjo 50 letni Ivan Cerne iz št. Petra pri Go. rici. — Eelektrično razsvetljavo so dobile vasi Šmarje, Branica in Svina v rihemberški občini. Zgorelo je posestvo Andreja Ko-košarja v Tolminu. — V tržaški pokrajini je razpisanih 83 učiteljskih mest, a zanje ni zadosti prosilcev. V Jugoslaviji pa imamo uei-teljstva preveč, zlasti zaradi »mufenikov«, ki so vešči italijanščine in bi bili neredki brez nevarnosti lahko ostali tam za mejo, kjer je os Sala slovenska duhovščina, vedno pripravljena za narodnost tudi kaj potrpeti.
ALBANIJA
s Poroka. Ono sredo je bila svečana poroka aibanskega kralja Zoga z madžarsko grofico Appony. Ker sta kralj in kraljica različne vere, so izvršili poroko kar civilno. Poročil ju je predsednik albanskega parla. menta. Priči sta bila kraljev svak in italijanski zunanji minister grof Ciano. Takoj po poroki je bilo slavnostno kosilo, po kosilu pa sta se novoporočenca odpeljala v Drač, kjer bosta preživela medene tedne v novo zgrajenem dvorcu. Poleti bo odpotovala kraljica Geraldina v Ameriko, ker je njena mati rojena Američanka.
ČEŠKOSLOVAŠKA
s Češkoslovaška ljudska stranka, politična organizacija čeških katoličanov, odločno zavrača zahteve čeških Nemcev ter predlaga ustanovitev češkoslovaške domovinske fronte, v kateri naj se zbero vsi rodoljubi, predlaga takojšen sporazum s Slovaki in zbližanje z Italijo in Poljsko. Tako piše njeno glasilo »Lidove lisfy<. — škoda, da gospodje na sporazum s Slovaki niso mislili že pred leti in ne šele sedaj, ko voda v grlo teče.
NEMČIJA
s Zadnjič so nastopili avstrijski vojaki v avstrijskih uniformah te dni v Berlinu za Hitlerjev 50. rojstni dan. Korakali so tudi v starem avstrijskem paradnem koraku, ki pa je v Berlinu zbudil mnogo veselosti. Na paradi je pokazala nemška vojska svoje najnovejše orjaške tanke. Ti so po 18 ton težki ter imajo 7.7 cm top ter več strojnic. Posadka šteje 4 može. Tanki so zelo okretni in hitri. — Oton Habsburški namerava prodati v Amsterdamu znani avstrijski kronski diamant »Florentinec«, ki se cent na 30 milijonov din in bi jih, če bi bilo kaj pravice na svetu, morali razdelili med nasledstvene države,
s Rajno iz Karo ta na. V Št. Janžu v Rožu je pel novo sv. mašo g. Janko Hornbilck. — Na Radišah je umrl 91 letni Jakob Herman pd. Horej. — Nadučitelj Luka Viternik V
V čem so se Francozi
in Angseži sporazumeli
v
Češka država in Nemci
JJ^jd je premeščen v Tigerče. - Pli-berški kaplan Anton Nagel© je bil prestav-: Ln na Bistrico ob Dravi. — Na svojo žup-i jio se je po daljši odsotnosti zopet vrnil ; župnik Ivan Sekol v Globasnici; njegovi farani so 11111 PriPraviii Prisrčen in ganljiv sprejem. — V Pliberku so položili k večnemu počitku ugledno in pobožno ženo Mari-jo Komar, mati Jožefa Komarja, župnika v L jurju ob Vinogradili. — Varnostna policija iz vajha se je oni petek poslovila od Celovca in se vrnila zopet v Porenje, kjer ima svoje stalno bivališče. — Nadučitelj Josef Holzer je bil premeščen iz Medgorij v Dobilo vas. — Na šentviški cesti sta se 23. aprila prevrnila z motornim kolesom vojaka Pavel Orasch in Walter Roj v trenutku, ko sta se hotela izogniti neki ženski. Ponesrečenca so težko poškodovana odpeljali v bolnišnico. _ Na posestvu Jožeta Ibovnika, pd. Bobeja v Galiciji, je izbruhnil požar, ki je namah upepelil celo kmetijo. Zgorele so tudi štiri krave, dva vola in več svinj.
s Z narodnostnimi manjšinami so povsod težave. Nemški časopisi na Poljskem so začeli v zadnjem času hudo napadati poljsko vlado, ker da zatira nemške manjšine na Poljskem. Listi poživljajo vse Nemce na Poljskem, da se združijo v enotni organizaciji. Vse nemške organizacije so razvile v jadnjern času zelo živahno delovanje ter so priredile neko nedeljo okoli 40 zborovanj. Nastop nemških organizacij je napravil v poljski javnosti zelo močan vtis in ni izključeno, da bo imel Še politične posledice.
ANGLIJA
s »Za vsak »lučaj«. Zanimivo izjavo je podal pred kratkim finančni minister v angleški poslanski zbornici o zalogi hrane, ki jo je nabavila Anglija za primer vojne. Po-
ročajo, da jo vlada v teku letošnjega in lanskega leta zares s pomočjo agentov nabavila v vseh krajih sveta hrane v teži 15 milijonov ton. Ta hrana je skoraj vsa na britanskem področju, deloma pa je še na poti. Nakup hrane je potekal v največji tajnosti. Angleški tajni agenti so delali zelo previdno in tiho, da ne bi povzročili špekulativnega porasta cen. Hrana je spravljena v posebnih skladiščih, ki so bila pred skladiščenjem pregledana od posebnih komisij. Izdelan je tudi načrt glede razdelitve hrane raznim velikim in malim trgovcem ter ljudstvu. Poleg teb zalog hrane je angleška vlada nabavila še 400.00C ton sladkorja v vrednosti dveh milijonov funtov, ki bo služi! za vojno zalogo.
Umrl je bivši češkoslovaški ministrski predsednik Udržal.
Vse premoženje so zaplenili iz Avstrije pobeglemu dunajskemu baronu Rotschildu.
Konkordat Vatikana s Avstrijo je še vedno v veljavi, izjavlja uradno vatikansko glasilo.
Nad 100 podmornic že ima danes Italija.
Pri zadnjem ljudskem štetja n» Poljskem so našteli 35 milijonov prebivalcev (2 milijona več kot pred 5 leti).
100 bombnikov je naročila angleška vlada v Ameriki.
27 milijonov katoličanov je sedaj v Nemčiji.
34 novih tupnij bodo letos ustanovili in 20 novih cerkev sezidali v Romuniji.
160 najmodernejših bombnikov je dobila Kitajska iz Rusije.
1050 novih šol so zgradili minulo leto na Poljskem.
Angleška vlada je dovolila Otonu Habsburškemu, da se naseli v Angliji.
Ob BO-leim&i Knohleharjjeve smrti
Dne 13. aprila je poteklo 80 let, odkar je vi Neaplju, na poti iz Afrike v domovino, umrl veliki Slovenec, slavni afriški misijonar in pio« nir d n. Ignacij Knoblehar.
Rodil se je 6, julija 1819 v škocijanu na Do« lenjskem. Ljudsko šolo je obiskoval v Kostanje« vici in v Celju, gimnazijo pa v Novem mestu« Kot 17-leten peiošolee je prvič videl slovečega indijanskega misijonarja Baraga in poslušal nje-, gove govore ter pozneje bral njegova zanimiva misijonska poročila. Modroslovje je študiral na ljubljanskem liccju. V tem času se je pridno učil tudi modernih jezikov, brez katerih misijonar na svetu ne more izhajati. Znal je govoriti najmanj 15 jezikov. Za misijonski poklic se je usposobil v Rimu. Tam je tudi pel novo mašo 14. marca 1845 Dve leti pozneje je odpotoval v Afriko. Njegovo misijonsko delovanje je bilo naporno Toda Knoblehar je bil silno delaven ia goreč misijonar in to tembolj, odkar je 1.1848 postal apostolski vikar za celo Osrednjo Afriko. Žel je pa tudi lepe sadove svojega požrtvoval-. nega apostolskega dela.
Za nas ni zadosti, da samo občudujemo tega velikega sina naše domovine in njegove uspeha. Skrbimo za to, da bomo tudi mi vsaj en 4iŠ svojega dela posvetili razširjanju kraljestva božjega na zemlji in vsaj del svojih gmotnih sredstev žrtvovali za misijone, za vzgoje misijonskih poklicev, za naše misijonarje v pogan-i ski Afriki.
To nalogo si je zastavilo tudi Misijonišče Knobleharjev zavod (Ljubljana - Dravlje). Saj ima ta zavod kot svoj prvi namen to, da se v njem vzgajajo dečki v misijonarje za Afriko, kjer delavcev v vinogradu Gospodovem še tako zelo primanjkuje.
Da more misijonišče sprejemati gojence zai majhno plačilo, potrebuje misijonskih prijateljev, ki radi kaj darujejo za vzgojo mladih misijonarjev. Naj bi se to leto znatno pomnožilo število dobrih misijonskih gojencev in misijonskih kandidatov, pa tudi število misijonskih do« brotnikov! Tako bomo najbolje in najlepše proslavili 80-letnico smrti dr. Ignacija Knoblehar j a, poleg škofa Baraga našega največjega misijonarja.
RAZNO
Z rožami so obogateli
prebivalci otočja Sr,il!y oh angleški obali. Slučajno je pred desetletji nekdo vsadil na pusto zemljo narcise. Izredno podnebje in druge okoliščine so pripomogle, da so se narcise razcvetele ravno v času, ko je v Angliji najhujša zima. Olofani so takoj pograbili najnovejše odkritje "i nasadili na tisoče in pozneje na milijone nar-cisnih čebulic. Začeli so 'Idi gojiti vijolice, tulipane, mačehe. Angleži, kl so strastni ljubitelji t:ve'Ja> so njihovi odjema*. Danes so nekoč Dedni otocani premožni 'Judje sredi svojega rožnatega kraljestva.
Japonska družina IHitsui [uma menda para v osta-'em svetu. V?,or je nra-kapitalistične družine. Upravlja ogromno premoženje, vodi svoje ban-»c, una svojo trgovino s ®V1|<>, bombaževino in volno, šteje ogromno industrijo za svojo lastni-'!; 111 ima investirane v take svote v tujih in-
žuieJs Podjetjih, vzdr-sv«i, 8v°le ?aP"slence vntiZ!'Va,r.ova!niTO= Irgo-
V",8k' P<»M podjo Mit-
L. Ganghofer:
75
Roman fs začetka 12. stoletja
Poslovenil Blaž Poznifi
»Moj škorec! Moj škorec!« je zavpila Ula, ker ji je kletka skoraj zdrknila iz naročja; komaj toliko da jo je
še ujela.
»Zgani se! Ven! Gor k očetu!« Henink je vlekel opirajočo sto starko proti vratom.
»Cakajta vendar, da odložim ptiča!« je kriknila dekla in otepala s komolci, da bi se oprostila; toda že se je znašla zunaj na temnem hodniku in sunek jo je odbil na stopnice; opotekla se je in ker je z rokama zaslanjala samo malo kletko, je pri padcu udarila z obrazom na rob stopnice. Henink jo je zvlekel^ na noge in jo sunil naprej; nič se ni zmenila za svojo bolečino in še opazila ni, da ji kaplja kri z ustnic — njena edina skrb je bil ptič, ki je plašno frfotal med palicami; s tresočmi se rokami jo otipavala kletko, ali ni kaj poškodovana, in je tarnala: »Moj škorec, moj škorec!«
Pri vratih v družinsko sobo ji je planil gospod Vače nasproti, popolnoma oblečen, opasan z lovskim nožem. Od togofe komaj zmožen besede, je pograbil deklo in jo vlekel čez prag. »Molčala si, molčala! Do danes! Zakaj le. zakaj? Govori, ti pravim, kako je bilo tisto noč? Govori, ali ti pa razvežem jezik, da boš pela bolj ko tvoj škorec! Govori! Kako je bilo v oni noči?«
»Toda gospod, gospod,« je ihtela dekla, »strpite se toliko, da odložim nekara gajbico — poglejte, kako ubogi ptič,.,«
»Govori!« je zakričal gospod Vače in ji s pes tj« izbil kletko iz rok, da se je tanko paličevje sesulo na tla. Ptič je v razbiti kletki še plahutnil s krili — potem je tiho obležal.
Za trenutek je stala Ula ko okamenela; smeh, ki so ga Henink in njegovi bratje zagnali spričo onemele žalosti stare dekle, jo je zdramil, solze so se ji udrle iz oči, ihteč in bebljajoč je iztegnila svoje stare roke in se zgrudila na tla.
Gospod Vače je hotel seči po njej, kar ga je prijela neka roka za laket. Reka, ki jo je privabil trušč iz njena izbe, je stala preč njim z razpuščenimi lasmi in v beli spalni obleki. »Kaj je dekla zagrešila, oče?« je vprašala s trepetajočim glasom. »To je neusmiljena kazen, ptig je bil edino veselje njenega bornega življenja.«
Vsevprek in segajoč si v besedo so ji začeli odgovarjati bratje in gospod Vače je zakričal: »Ptič! Ptič! ge za škorca bi se menda moral brigati, ko gre za vse, kar imam in sem! Dan in noč sem polegal ko zvezan na rokah in nogah. Pri vsakem dušku me je stresla groza pred čudežem, v katerega sem moral verjeti. In bab ji zlodej tu ja čul ponoči, kako jo je unesel far 9 svojim pomagačem in je molčal! Molčal!« Iztegnil ja, roke po dekli. »Govori, ti pravim, govori..
Roka mu je zastavila pot. S težavo je br7.dala svofa razburjenost, ki je govorila iz sleherne poteze njenega bledega obraza; očitno se je zavedala, da kliče nase težko uro, toda videla je usmiljenja vredno žalost stare dekle — in ni mogla molčati. »Ce hočeš zvedeti, kdo je odpeljal duhovna iz tvoje hiše, vprašaj mene!«
V strahu in jezi, ko en sam krik, se je utrga tot Rekino ime z ustnic vseh bratov; le Henink se je za« krohota!; »To bi si bil mora' misliti že sam!-
S"
PO DOMOVINI
Ctamneam dekiišktk krožkom
\ eiiki do<?vi cst-lntrodDih mlz-iiiiekil priredil« vi as.—29. jaaija » LjaMjani *e * Eaz_:a» pribiiio ><•.«» Milen fcnogtefi jim 5 ffraltoas 'iaspro';. ne pi » jib veteBrn ia ie vnaprej pribkuj-ioo lepih o»pefcev. kw je » polne oi£B>» ia mladih ši Me zaupasso v našo trdno votjo in raot in komaj doKse » aa» ofesj. k? fi šcli duški po doteib l"!>b eoisnjstm. Sestre, gotov« sMKite v v« «0» eae veliko nsri?»l-prispevati s w*n»f mlsrm, da bo oala veHka ka-toiisks USest doneli* v junije s*oj	Pokazati
hotemo pred osusi. ki »o na? pred devetimi leti t!kl*«?Jj f verige. giislež, da ni «ite. ki bi te verig? zjasnila, da »o ae aaie rnoei v tej dolgi dobi te podvojile.
fJoka.? teimi je že esarčna akademija v Cnio-na. ki j» nad vere prižakoraaje dobro uspela, vsaj je navdušenj* v nabito polni dvorani ra«!o od toSre do točke. Zdelo se me je. kot da smo do tedaj tavali nek)? v tafint, ti veter pa mno se našli bratje ia sestre in veselje svidenja ni hotelo preHf-hat; V»c je bito bi lepž« kot nekdaj pred doteicRi leti .
■seveda je ta veliki prvi nsp^h zelo razburil nasprotne duivjva. ki so si dali dnžk,a v raznih opazteh Keks -lama iz mihovib vrst ki jo je ra-rk«reijiMyiH prignala v dvorano, »e je ob kenea akademij* ironičio izrazila zlasti o dekliSkih točkah: »Lahko bi vzfla roioi venet v roke in bi raeliia < Bfn^de so bile izrečene zaničljivo, a nas rooro taka sodba --5mo zadovoljiti Ponosni moramo biti, da umremo akademijo, ki skoro v vseh točkah kaže neko pohožnost iu nežnost Res, tak mora biti nač dekliški Spori: nič slabega, nič nizkega ne »me biti v njem. V športu Hočemo pokazati ia utelesiti našo notranjost, ki mora biti po oaiih lepih katoliških načelih vsa čista in zdrava.
Dobro ae zavedamo, da se lepe m značajne dtAl potez cerkve vzgajajo v naSIh prosvetnih doEK>irf|!. Sestre, tu se zbirajte ln pripravljajte za junijske prireditve, ta se vzigajl* in navdušujte, ia se vadite v telovadbi Iz prosvetnih domov pa pridite v juniju polne ognja v strnjenih vrstah k nam v Ljubljano. Nobena žrtev vara ne sme biti 1
lailiill. je ve« tcrpst odvisen od vas «*-
raižs. >3 ife^e^ft deia in priprav.
Seaire. ko «e ias*e pcipiraTijaie na te veliko dni. ps i-5 pozabite nt nase sala Jenke. Tudi n jim CBioeočšle, da brejo pri!? ca glavni prireditveni daš iS. tmija v Ljabijaoo Te naše Ijobo miline ie ie veseiiiDO, ona roora biri krona a*te prireditve, «m	ciasti aaiecuu
stevnostaemii sprevodu prisesti življenje!
Sertre? Pojdite os dete. dr. bodo rnnijski dnevi res veličastna nsaiutestasaja ruše katoliške
V S&čao
StUko okrožje faasovskih odsekov opozarja vsa sosednja »kroScj«, da priredi zadajo nedeljo v roaja. 29 moji, okrožai mladinski tabor, na
katerega ie sedaj vabimo vso slovensko javnost
Cerkev na ljubljanskem imrjat
Ljc.bljausko barje doživlja velike dni, ki bodo ostali v spomina Je poznim rodovom.. Lani na zadnjo nedeljo maja so v imenu božjem zaželi t delom za svoj« cerkev sv. Mihaeli. Zabijanje SCO piio'.ov v mehko barjansko zemljo je bilo težko in dolgotrajno delo., tako da so šele 22. avgusta mogli položiti temeljni kamen. Do zime so spravili stavbo pod streho, spomladi se je delo takoj nadaljevalo iB prihodno nedeljo, 8. maja, bo v novi cerkvi že prva služba božja. S tem bo izpopolnjena dolgoletna želja in velika potreba Bar-jar-ov. Vea trud, ki so ga imeli z dovažanjem materiala. in vse denarne žrtve, ki jih je žc bilo in jih še bo treba doprinesti, pa bodo* poplačane, ko bo cerkev dokončana in slovee.no biagosiovljena. Za enkrat bo namreč uporabljen le eo del stavbe. Cerkev se gradi po načrtu mojstra Plečnika in bo nekaj svojevrstnega, kar si bo vsak z veseljem ogtedal, Hajlep&o priliko za obisk nove barjanske eerkve šn>ate tedaj, ko prihajate na boži« pot na Kakovusi. l>obre pol ure pod Rakovnikom proti Črni vasi" stojf iu bo vsako nedeljo ob 9. služba božja v njej; v majniku bodo ob pol 4. tudi šaiarniee. Seveda bo stal v njej tudi nabiralnik. da bo lahko vsak kaj položit sv. Mihaelu na njegovo tehtnico dobrih del.
Ohromi mtadinski tabor t> Brsalovčah
Katoliiko prosrsioo druitvo, »avinjstei lantor. tiso okrožje in dekliški krožki priredijo v nedeljo, 12. junija t. L, v Bratiovčafe velik tabor. Dopolda« bo blagoalovitev nov« druitvene zaetave, maJi pred ce«rekvijo in zborovanje. Pojjoldne pa okrožij telovadni naatop. Bratje, eeetre, f/riprav,te se! Vabljena vs« prosvetna društva, fantovski odteka ia dekliški krožki
Na tab&r & Vodice
29, maj se hitro bliža. V Vodicah z v»o naglico priftravliaio.0 tabor. Lepo, prontoa-ao telovadišče je preekrbijems, vsa dela so razdeljen«, da Jre lažje in hitreje od rok. Saj «®>o vsi zaposleni: otroci, U nabirajo zelenje, io dekleta, ki bodo to spletle v vence, ia f&atje i mlaji itd Takrat vas hočemo spreieti kol «e e prejemajo najdražji <o«tje la naS telovadbi si vedae uknidejo £a«a, da iaov» pri-skniijo »voje mo4i Teiko verjamemo, ko gledamo to navdušeno mladino, da je bilo vmes toliko suhih let, ko sam nai narodni sovražnik ni puetil pro»to zadihati Pa «mo dokazali » pretekle« letu, da ■ narod ne da tako hitro iztrgati kar mu )« sveto. Io da ne pozabite dopoldneva, ko se bomo uredili v sprevod, da korakamo do oltarja, kjer bo sveta maia. Po mali pa tabor. Kolesariš, lepe ceste vm privedejo v Vodic« od vseh etra m. Z» voz >ve bo tudi dovolj prostora! te še ri, ki hodite radi pel, vas bomo prav tako sprejeli ko pridete skoz sira« temne gozdove v Vodice.
Tabor v Starem trga pri Rakeka
Vsi fantovski odseki in dekliški krožki po širni Sloveniji se vneto in z veliko požrtvovalnostjo pripravljajo na naš veliki rnednar dao na Stadiona. Kot pripravo na mlad. tabor v Ljubljani bomo tu i v Starem trga pri Rakeku imeli mlad fantovski tabor s sodelovanjem dekliškega krožka za vse ccrk-niV.o olu-ožje oa binkoitoo nedeljo, dne S. juniia Z vsetai svojimi močmi ni že sedaj prizadevamo, da. bi priredite/ v Starem trga iiia lepi« tapels. Zvera fantovskih odsekov naar, bo ta dkn poslala nekai naših mednarodnih U-lovadcerr. pokroviSelietvo našega tabora je sprejel g. ban dr. Natlačen Dopoldne na« bodo govorniki iz Liubliane navdušili in nam dali novega ognja za lepa fantovska najela; popoldni pa nam bodo naši fantje in dekleta pokazali, kij.
S stisnjenimi pestmi je stopil gospod Vače pred svojo hčer. >Dekle!« je zahropel. >Dekle!«
Ponosno se je mladenka vzravnala. >S svojo roko tem privedla gosta pod streho — ako vam ni bil svet, Je bi! svet meni k
»Dekle! Ali hočež reči, da si mi ti snela ključe s pasu, ko sem leial pijan, da si ti tarju in fanta odklenila ključavnice in duri?«
»Da, oče!«
Udarec s pestjo ji je priletel na lice. Kakor bi bili bratje komaj čakali na takšno znamenje, so kričaje in med jeznimi kletvicami planili na sestro, ji trgali obleko z ramen in bili, kamor je priletelo. Ječeč, kakor se otrese medvedka psov, ge je Reka osvobodila, in v enem skoku pri postelji je pograbila očetovo lovsko kopje in zavihtela železo proti Heninkn, ki je stal najbliže pred njo. Besni so se bratje umaknili in začeli stikati za orožjem Toda gospod Vače je zavpil: »Kaj letate za žčiti in noži? Mislim, da jo ukrotim vendar Se z golo pestjo!« Skočil je k Reki in iztegnil roko. da bi prijel za kopje; toda ko ga je zadel pogled njenih oči, se je plaSno umaknil. Všsokovzravnana je stala pred njim, na smrtnobledem licu rdeče znamenje, ki ji ga je bil vžgal udarec njegove pesti. »Suni, suni vendar!« je zakiical med hripavira smehom. »Radoveden sem, koliko si tipa olrok proti svojemu očetu. Suni! Saj »i sov rs,V nika, ki sem Kn ujol, iztrgala iz moje mreže, saj ai talca, ki sem ga držal, izvila iz mojih roki Suni! Saj nisi več moj otrok, ti zmenS! Suni! Suni!«
Rekfnl prsti so se odprli in žvenketajc Jo padlo orožje na tla. % drhtečimi rokami si je poravnala lase in « popravila wMefn.no obleko na razgaljenih prsih, »•to e z .zgubljenim ogledom preletela očeta in Lie
j ter se z negotovimi koraki namerila proti durim v vežo. Henink ji je zaprl pot in sramoteč so jo obsuli bratje. »Kam hočeS?« Brez besede je stala pred njim in ostro je ponovil Henink svoje vprašanje: »Kam hočeš?«
»Svoj dom grem iskat!« je odvrnila Reka z zazab-Ijenim glasom. »Našla ga bom pač pri svoji materi I«
»Ali pa še bliže! Pri ribiču! Jeli, ugajalo bi ti pri njem! Proč od vrat — ostala boš tule
»Pusti jo vendar, qaj gre!« je preglasila Ajlbertova beseda tmšč ostalih bratov. »Ljubše mi je, da sedi za ribičevo mizo nego pri nas za isto skledo. Pusti jo, naj gre — in se zavrže!«
»Rekel sem, da ostane!« je zavpil Henink in pahnil sestro od vrat. »Tu naj počaka, dokler stoji še ribičeva hiša. Ali pa hočete, da mu pomaga — proti nam?«
Pod sunkom, ki ji ga je zadal Henink, se je opotekla Reka k mizi in ee zgrudila na stol. Nič ni več poskušala vstati; tresoč se po vseh udih si je zakrivala obraz z rokami. Henink je stopi! k njej in jo stresel za laket. Toda gospod Vače, pokrit in ogrnjen s plaščem, ga je odrinil stran. »Zdaj pa dovolj tega kričanja! Ko se zvečer vrnem, obračunam i njo. Zdaj nas čakajo važnejši opravki! Marš! Orožje za pas in sedla na konje! Odjezdimo!«
»Kam, oče, kam?« sci zavpili bratje vsevprek. »Kaj še sprašujete!« Gospod Vače se je smejal Jasno in ostro mu je zvenel glas, ves je bi! spremenjen, in pest, ki jo je dvigal, je bila ko vlita iz jekla. »Ptiča grem lovit, kf mn je vaša sestra odprla gajbioo! Zdaj vem: ako mu ne bi bila pomagala ona, bi bil pač zaman čaka! na svojega svetnika! Zdaj seveda se bo požnril, da mo založi pri vojvodi ali cesarju. Zaprl mu bom pot — m naj pade kocka, kakor že hoče. Zdaj vem: opraviti
sui pa se raztezajo na vse dele sveta. Svoj« roke stegajo po Mandžuriji ln nedvomno se skrivajo njihovi interesi tudi v Mongoliji koder se sedaj bije krvava vojn«. P«znav*telji Japonsko trdijo, da ima rodbina Mitsui v rokah vse niti japonskega gospodarstva in d« lahko postaDe nevarna sličnim gigantskim podjetjem v Ameriki in Evropi.
Vseh ljudi na svetu je po podatkih francoskega letopisnega urada 2118 milijonov. Četrtina vsega človeštva pripada Brila; niji, na Kitajskem živi 437 milijonov, v sovjetski Rusiji 171 milij., v ameriških Združenih državah 144 milij., v Franciji in kolonijah tli milij.. Japonskem 99 milij, * Nemčiji 68 milij., v Italiji 51 milijonov ljudi. Od kontinente« je na prvem mestu Azija, kjer živi oad polovico vseh ljudi, sledi Evrops s 520 milijoni, Amerika s 261 milij., Afrika s 151 milij. in Avstralija z 11 milil-
Skrivnostno ladjo gradijo Franeoii. Bo to velika oklopnil'a, os kateri ne bo nihče živel, ki 1« vedno sama plula po določeni poti, z večjo a"
J0,clili ob zimskih večerih, ko ao tako zvesto
S°U v najc domove po telovadnicah. Vso našo u irinisko ia vse naše sosedne in daljne odseke „,v prismčo vabimo, da bi «e ta dan v« zibrali v K i. trgu Sosedna okrožja in odseke prosimo, Ja bi ia darl ne lmeli Prire<ll"tev ~ Na »videnjel
Korajžno dekle ist tat
V vasi Pršetinci župnije Sv. Tomaž pri Or-nožu na malem posestvu skrbno gospodarita mati in hčerka l.ašič. Prt njima ee je hotel založiti za iDisanko« zna"- dolgoprstnež Martin iz iste vasi. Na veliki četrleK okrog polnoči zaslišita na pod-elrcšju korake. Hitita ven in začneta vpiti na Domoč. v lem SB Pokaže B'c&z' slamnato streho, katero ie prej razdrl, gologlav močan moški, brez suknje in skoči na tla. Ni se utegnil pobrati s tal že piane 23 letna hčerka nanj. Začela sa ie borba na življenje in smrt. Mati skoči v vežo po sekiro, lioieč ga udariti, r ker se jc bela, da bi v ruvanju ne zadela hčerke, ja dobil le majhen »predujem«, po plečih namesto po glavi. Ker pa dekletovi jobjemi« niso bili preveč nežni, se je uzmovič iztrga! in zbežal v mesečno noč. Ženski sta vpili za njim: »Le beži, saj te poznava, Martin si!« Nato sta prihitela dva soseda. Ko so se razgledali po bojišču, so odkrili v bližini za grmom suknjo, klobuk in čevlje, last pobeglega nočnega obiskovalca. Najdeni »corpus delicti« so shranili ter se podali v hišo, kjer so se pogovarjali o dogodku. Ob troh zjuiraj se je nepridiprav vrnil z nabasano puško. Sosed Kosi se je spustil sa njim do bližnjega sadovnjaka. Že pri prvi jablani mu je naperil uzmovič nabasano puško. Ker je bil sosed Kosi praznih rok, si poišče kritje ia bližnjim drevesom. V tem pa Martin zbeži na svoj dom, kjer so ga isto jutro še v postelji aretirali orožniki.
h raznih hm$m?
Giorv en Argoane - Fraaeija. Ha Veliko r-deljo zvečer se je vračal peš na svoje stanovanje naš rojak Jož« švigelj, doma od Rakeka. Nasproti mu je po napačni strani privozil avto, se zadel vanj ter ga vrgel 20 metrov nazaj po asfaltni cesti, tako da je revež mrtev obležal. Doma zapušča ženo in enoletno hčerko. Njegovi prijatelji so ga žalostni spremili na zadnji poti do groba, ki mu gn js pripravila tujina.
Mengeš. V zavetišču sv. Vinccncija je dne aprila umrl hiralec Peterca Franc, rojen v Rudniku pri Ljubljani. Bil je torej v .etn starosti in naibrže najstarejši človek v kamniškem okraju. V svojem poklicu je bil vodja cestnih delavcev v okolici Ljubljane. Od tegu mu je ostala navada, da je bil neprestano na cesti, najrajši na cestnem križišču, od koder je po cele ure nadziral cestni promet. Kot vojak se je udeleži! avstrijsko-pruske vojne na Ccskem in okupacije Bosne. O svojih vojnih !el'n je rad in s ponosom govoril. Po značaju je bil vesel človek in si je do zadnje bolezni Se katero zapel. Njegovo versko življenje je bilo vzorno. Nekaj posebnega je bila njegova pobožnast do sv. Treh kraljev, katerim se je priporočal vsak dan. Upamo, da so mu njegovi priprošnjiki izprosili milost, da bo svojo stoletnico obhajal v rajskem veselju. Pokoj njegovi duši.
Dobrova p. Ljubljani. Na cvetno nedeljo smo pokopali 24-letnega Zadnikar Ivana iz Dobrove. Bil je član gasilske čete ter prosvetnega društva iu fantovskega odseka. Da je bil pri vseh priljubljen, jc pričal njegov pogreb, katerega se jc tudi udeležila vsa gasilska četa v krojih. Krsto s pokojnikom so nesli njegovi tovariši v spremstvu častne gasilske straže, ki je stala tudi ob mrtvaškem odru. Ob odprtem grobu se je od pokojnega tovariša poslovil predsednik čete. Moški cerkveni pevski zbor mu je v slovo zapel ža-Sostinke. Uživaj pri Bogu večno plačilo, dragi tovariš!
St. Jurij jmd Kumom. Dne 20. aprila smo položili v grob 63 letno Marijo Grošičar, ki je po večletnem trpljenju odšla za svojim možem v večnost. Tudi njenih ot ročičev Ji je umrlo trinajst, trije pa še žive. Bila je dobra, skrbna mati ln gospodinja, ki je imela tudi za reveže vedno odprte roke. V njeni hiši je bil Domoljub vedno stalen goflt. Bog bodi mamici botfat plačnik. Žalujočim našo iskreno sožalje! — Spomladanska po-
zeba nam Je uničila zgodnje sadje, zlasti pa orehe. — Občinska pota smo dobro popravili. Cesta od zagorskega mostu do naa je v prav dobrem etanju. Ljudje no takega napredka veseli.
Tržič. Dne 30. aprila obhaja osemdesetičsvcj god dolgoletna naša naročnica Katarina Mali, nekdanja gostilni čarka »Pri Ton-«ik, soproga- usnjarja, 74 letnega Jurija Mali, ki izvršuje še sedaj v tovarni »Runo« v Tržiču usnjarsko obrt že Šestdeseto leto. Katarina je rodom iz Hotovelj pri Poljanah nad Skofjo Loko, Živela je 8 let v Selcih in Poljanah, nato 17 let na Visokem na kmetiji in gostilni. Leta 1893 je začela voditi gostilno pri Kališniku, katero Je naslednje leto podedoval g. Stare iz Ljubljane. To goetilno, imenovano »Pri Toncu«, je potem imela v najemu do leta 1918, ko je hišo kupilo od Staretovih Konzumno društvo. Ko je v Tržiču prevzela gostilno, se Je po enem letu poročila. Z možem sta vzgojila in izšolala tri sinove, katerih prvi deluje kot delovodja-atrokovnjak v »Runi«, drugi je profesor v Ljubljani, najmlajši pa je v stiškem samostanu, Rogoijubna v svojem življenju, spofitovana v značajiioeti, naj oba že dolgo uživata čast visoke in čislane starosti.
Komenda. Na Veliki petek je Bog poklical k sebi 68-letno Ramuševo mamo, Marijo Znidar i? Suhadol. Bila je članica Marijine družbe, v mlajših letih pa je veliko delovala v prosvetnem društvu. Domoljub prihaja v Ramuševo hišo že 43 let. Kako je bila rajnica spoštovana povsod, je pokazal njen pogreb na Veliko nedeljo. Zapušča moža, dva sina in tri hčere, katerim izrekamo iskreno »oželje. — Delo pri našem Domu se zopet nadaljuje in upamo, da bo do 8. avgusta, ko bo slovesna blagoslovitev, vse lepo dokončano.
Galicija pri Celju. Lanska slaba letina je šole sedqj pokazala vse evoje posledice. Nimamo živeža ne za ljudi ne za živino. Nujno je potrebno, da dobe potrebni ljudje vsaj koruze po taki eem, da si jo bodo lahko nabavili, če jim Jo oblast ne more dodeliti brezplačno. Tudi bi bilo potrebno poskrbeti za nekatera javna dela, kjer bodo !jud-
manjšo brzino, sc ustavljala, okrenila, zavila v gost dim itd. Njen poveljnik bo več kilometrov do nje po radiu sporočal razna povelja, katera bodo stroji sami izvrševali. Ladja bo namreč imela poseben sprejemni aparat, ki bo sprožil ali ustavil njene stroje. Ladja bo služila ladijskim topničnrjem za tarčo-.
ludičev most Čez neko ožino ali dolinico pri Sego-via na Španskem stoji zgodovinski kaaieniti »hudičev most«, katerega je zgradil ie rimski cesar Trajan pred '800 leti, Most obsega 10 obokov in je visok 52 čevljev, dolg pa po! milje, zgrnen je bil brez primesi kakega cementa ali mavte. Mudstvo rta še vedno rabi za donaianje vode iz reke "io Ime je pa ns^talo iz Pravljice, da ga je hudič zgradil.
Najbolj odlikovan jp.no-
;, ~ Pri nedavno g« vrSečem pogrebu v Mona-» ovem na NemSkem umrle-8« generala Ludendorffa je »Milo četvero vojakov na kolajne in druga generalova odlikovanja, ka-terih je bilo 80.
Bančni seli aii posli t ^»doau nosijo visofe klo-
imam samo z ljudmi, zanašati se morem samo na lastno moč, in dokler še imam svojo pest, bom bil! V Salc-burgu se bodo smejali, ko bodo Culi, kako sem jih ugnal! Kaj še stojite? Naprej!«
Medtem ko so se bratje hrupno razgubili po svojih izbah, je pobral gospod Vače lovsko kopje, sunil staro deklo, ki je ihteč čepela na tleh, z nogo s poti in se ustavil pred Reko. »Dekle! Skoraj bi rekel, da ti bom vedel še hvalo za besede, ki si jih prej izgovorila. Pregnale so mi meglo iz glave in mi prekalile kosti!« Dregnil je s pestjo Reko v ramo in smejoč se zakoračil po izbi gor in do!. -- »Svetnik mu je pomagal, svetnik! Kdo mu bo pomagal, kadar prijezdim pred samotorico?« Zagledal je razpelo na steni, stopil bliže in sunil obenj s kopjiščem. Žeblji so popustili, razpelo je padlo na tla in se zlomilo. »Tako močan si? Tako močan.« In v smehu je stopil gospod Vače ven v vežo.
Ula se je dvignila z mrtvim škorcem v roki. Njen obraz je bil spafien, solze so ji visele na rdeče obrobljenih očeh in predirno je zvenel njen glas, ko se je ustavila pred Reko. »Poglej!« Iztegnila je roko z mrtvim ptičem. »Poglej — edino, kar sem imela rada -- poglej: moj škorec je mrtevk
Reka je spustila roke z obraza; pač se je ozrla na ptiča, toda njene oči so gledale topo, uprte v prazno.
»Poglej sem! Saj si v časi rada poslušala, kadar je pel! Poglej sem! Zdaj je mrtev! Pel je v Vacejevi hiši, zato je moral poginiti. Tako je sojeno: uničeno mora biti vsako življenje, kjer prebiva tvoj oče! Na noge, gospodarica, in teci, ali pa bos padla Salmudi v roke. Tvoja mati je mrtva, moj škorec je mrtev, eden mora priti za drugim, varovala se bom, da ne bom zdaj na vaJi jaz!« Uline besede je zadušil
njen hripavi smeh; njene utrinjajoče se oči so zdrknile po stenah in krevsaje proti vratom je pljunila čez ramo.
Ko je stopila v vežo, je objemalo grajsko dvorišče že belo jutro. Enakomerno so povsod naokrog šumeli potoki, nobena sapica ni gibala zraka in brez oblakov se je bočilo nebo nad gorami, ovešenimi s srebrnkastim snegom, in njih najvišji vrhunci so že blesteli v rožnatem siju.
Ula je našla glavna vrata zaprta; pod zidanim svodom je počenila v kot, ai pritisnila ptiča na lice in mu božala perje...
Vodno niže je z gorskih vrhov drsel rdeči sij in rastoča svetloba se je razlivala že čez vse nebo; včasih je zadonel z daljnjih višin zamolkel buč, ki je preglušil šumenje potokov, in v belem snegu strmih pobočij so se prikazali temni pasovi: brazde padajočih skal, tiri plazov...
V tesnobnih skrbeh so je oziralo to jutro preneko oko proti goram. V Šenavu, kjer je tanka plast snega po njivah že zopet kopnela, je stal Kepeleker s svojo ženo pred ogradili mi vrati. Njegova živina se še ni bila vrnila s planin. »Kar gore poglej,« je dejal, »sneg je padel na mokro in kakor kaže, bo danes sonce precej prigrevalo — pravo vreme za plazove. Rad bi le vede!, kaj je babam seglo v glavo! Saj bi bile morale že včeraj odgnati! Bog vari, menda jih vendar ni ujela kakšna nesreča! Le poglej, saj se udirajo v- stenah skalo in plazovi, kakor da so gore znorele!« Nekaj časa sta 5e govorila sem in tja, potem se je kmet odločil, da gre svoji živini nasproti. Žena mu je prinesla kljukačo i« kapo in tako s« je v skrbeh odpravil na pot.
^Nadaljevanje.) &
je vsaj nekaj zaslužili, da s( bodo lahko kupili vsakdanjega kruha. — Sredi marca smo imeli ustanovni občni zbor fantovskega odseka. Lepo ?levilo fantov ea je že priglasilo, ostala pa vabimo, da se jim pridružijo. — Odkar je bil prestavljen aaš pismorioša, je bil« pofiina dostava pri nas obupna. Občinski sluga je parkrat na teden prinašal pošto v občinsko pisarao, kamor so potem ljudje hodili spraševat, 6» je kaj zanje, vse sile smo napeli, da nam je poštna uprava vrnila pisffionošo, ki zopet vrši službo v splošno zadovoljstvo vseh.
Bučka. Otožno 30 zvonovi naznanjali, da je umri pos. Matija .Vene iz Zaboršta, oče 5 nepreskrbljenih otrok. Bolan je bil hudo že dalj časa. Naj mu sveti večna luči — Bela nedelja je bila praznik nažih malčkov. Zopet ae je približalo to nedeljo Gospodovi umi 3& prvoofehajancev. Popoldne so bili sprejeti v »Marijin vrtec«. — Župnija se vneto pripravlja aa sv. birmo, ki bo im nas 13. maja. — Zadnje dneve je slan« uničila po dolinah orehe in creanje,. Pač hud udarec za našega kmetal
Psešgfaaje. Nastalo je veliko pomanjkanj« živinske krme. Druga. leta ob tem času. strto že lahko dobili bukovega zelenja, Li je nadomestilo krmo, a letos pa tudi tega ni, ker je dobilo rjavo barvo od is,ram Nei,aieri si pomagaj« celo s tem, da poklsdaj« živini — reso. — Ihnrla. je pod Jančami Marija Bučar, Lanišarjeva mama, v 79. letu starosti. Pogreb je pokazal, kako je bila pokojna priljubljena pri vseh. Saj jo je vsa okolica -spremila o« za<i»ji poti. — V 82. letu starosti je umrl v Gozda Tciuai Dohlefcar, vui-go Matizlev oče. Ker sta bila oba v armadi dolgoletnih »DosassfjuibovilK aatočaikov, je pravr da se ju sporna ima s par vrsticami, želeč j-issa večni mir m pokoj, ostale pa naj tolaži Bog.
Sinji vrk Velika aesreča je zadela nn belo nedeljo našo župnijo. Na jutro po cerkvenem proščeajn je v vasi Hrib na vse zgodaj izbruhnil požar iz neznanega vzroka, «ii od zfobne roke ali po seprevidnosti gostov, ki so popivali in-se pozno v noč vračali proti domu. Na pomoč so prihiteli gasilci, toda bilo je prepono«. Pogorela so šestini posestnikom vsa poslopja in kar je bilo v njilu Le živino so rešili, škoda^zaaša 560.000 din, Ljudje v obupu jokajo, ker so bili zavarovani le za malenkost.
št. Jeraej. V ponedeljek smo imel i pri nas sv. birmo; katero j« prejelo 818 Mrmancev. — Preteče«; teden smo pokopali uglednega očete
iu gospodarja Kima Matija iz Dobravce. I o-kojai jo bi! več let ključar župne cerkve. Več let je bil naročen na »Domoljuba«. N» zadnji poti ga je spremljala godba prosvetnega društva, pevci pa so mu zapeli žalostinke. Naj nni sveti večna luč. — Druži ni Gornik je r Kanadi zasulo dobrega moža in skrbnega gospodarja Antona. Pokojnik se ie vrnil po desetih letih domov, da je preuredil gospodarska poslopja, aato se je zopet vrnil v Kanado, kj«r ga je čakala smrt. Naj bo dobremu možu tuja zemlja lahka!
Raka pri Krškem. — Aprilska pozeba morda vendarle ni povzročila tolikšne škode, kot je bilo pričakovati. Precej so trpeli orehi, marsikje tudi češnje in ps v novih vmogradnih nasadih divjaki, ki so bili že precej razviti. V splošnem p« bi le še smeli pričakovati sadne tetine. — Zvonik področne cerkve sv. Neže je dobil »rdeč klobuk«, pa tudi sicer bo cerkev prenovljena. — V četrtek, dn« 13, maja bomo imeli pri nas prsvzvišenega g. škofa, ki bo delil sv. birmo.
Kaeija njiva pri Lota. Komaj smo posadili koruzo in krompir, že se je priklatil nepovabljen gost — divji praSie in začel delati Škodo. Sije po travnikih in koplje po polju krompir. O. Mlakarju is uničil že vso njive. Kmetje se bojisKo, da nam bo poSrl vse. Tudi jelen že vež let zahaja na naše njive in dela škodo v pšenici, koruzi in pesi. Lfiftsko jesen je aaSel obiskevsti koruzo medved, letos pa divji prašič krade krompir. Kadar nam prizanese toča, dela Škodo divjad. Ljudje se sprašujejo*, kaj bo, če ne bo od nikoder pomoči. AH mora res zaradi nekaj lovskih gospsdoT trpeti vsa soseska?
Gabrove nad škofjo Loko. Ono soboto so pri naši podružnici žalostno zapeli zvonovi. Žalostno je odjeknila vest, da leži na mrtvaškem odru Endurcov oče, TJ letni Franc Volčič. Po dolgem trpljenja se ja poslovil od svojih dragih. Bil je dober in skrben gospodar ter velik dobrotnik m vsako dobro stvar. Vsak je rad zahajal v njegovo družbo, ker je bil mirnega značaja. Ko je prihajal med mlade študente v sosednjo vas, js povedal vedno kaj zanimivega, kar je doživel pri stricu, župniku n« Deteajsfeem, ki je bil znan pisatelj. Včasih smo se eb njegovem pripovedovanju požtesro nasmejali. Da je bil vm povsod priljubljen, so pričale v aedalj»> popoldni* Stevikte množice, ki so ga hodil« kropit i2 bližnje in daljne okolice. Bodi mu ohranjen blag spomin, žalujočim pa naSe iskreno sožaljel
Sv. Pavel i»fi Preboldu. V kratkem ho tudi pri nas zasvetila banovinska elektrika. Te Qa dovršujejo glavni vod. Pri tem je mnogo brej poseltiih dobilo delo in zaslužek. — Tekstiina varna je pričela odpuščati delavce in zmanjševati delovne dni. Pravijo, da naročil ne manjka -kie jo torej vzrok? — Fantovski odsek priredi s sodelovanjem dekliškega krožka v nedeljo, dne 8. maja, ob S popoldne v Društvenem domu telo-vadno akademijo. Spored obsega 18 lepih t0&u Vljudno vabljeni. — Zbolel nam je č. g. župnij Zdrsvi se v bolnišnici. Ker tudi kaplana šele <j.> bimo, kakor upamo, smo zaenkrat z našo sosed-no župnijo Marijo Reko vred brez duhovnega voditelja. Daj Bog, da bi se že kmalu v tem oziru na boljše obrnilo,
M«ififcs. V nedeljo 24. rcprila je imel predavanje načelnik Kmečke zveze ž. Brodar, ki naa je razložil pomen Kmečkih zbornic. G. načelniku se za njegov trud lepo zahvaljujemo. — Zloba« roka jc zažgala vinsko klet pri vasi Drašiči, last g. Slanca iz Radovic. Pred par dnevi je navoai cementno peke ia jo zložil na pod«trašje, da prekrije streho, ka je bila « lam« pokrita. Zgorela mu j« vinska posoda, tudi opeka je popokala. Lastnik trpi veliko škotJo, zavarovan ni bil nič. — Fantovski odsek v Metliki je imel ustanovni obini zbor. Ncwt odbor ai je nadel nalogo, da priredi tabor v Metliki, nakar že zdaj opozarjamo in vabimo, kakor tadt vae dotar« fante, <fa pristopijo k odseku.
Dole pri Litiji. Oni dan dopoldne so ljudje videli v Bistrici silovito velikega medveda, ki js grišel iz gozda, prebredel potok in odhlačal proti Mali gobi Tam ao pasli pastirji ovce, nad katere se je kosmatinec spravil. Pastirji so zagnali vik i« krik, česar se je mrefna zbal ia odkolo-vratil proti Liliji. Najstarejši ljudje n« pomnijo, da bi prišel kdaj naše kraje obiskat te sorta gost, ki ga nismo prav nič veseli.
Lokvica pri Metliki, Ono sredo so neznani vlomilci vdrli v hifio Ane Ancel in ji odnesli veij jestvin iu obleke. K« je Mfe tastovsa n« poljo, so vdrli v hi So skozi okno, razbili vrata in pobegnili s plenom neznamokam. — Slana je na-pravila po poljih in nižje ležečih vinogradih ve-lika škode, ki bo imela za posledico slabo poljsko m vinsbo letina-	„
GabCffe pri Bnunkah, Pretekli četrtek «.« pokopati Antena Franka, krajaia in posestnika i« Gabsrija, ki zapušča žena in Seit strok. Bil je t&riH« ©č«, .4oh*r moi, vse t ttH&*e ia eadjar. Uu»l j« v kandijski bolnišnici. Pri pogreba se je pokazalo prt-
Dr. iPr. Tnhn:
lt€3
Lepo vzravnana Lu. z belim peskom posuta terasa narodnega vrta je gostoljubno sprejela gosto in vso številno množico. Mlade draštre-mce v pisanih krojih »o s« postavile v obliki pravilnega četverokotnika tik pred Cankarjevo soho, za njimi so stale žene v narodnih nošah, Star vel so se pomešali med mlade može, skriv-Jjene ženice med otroke. Gostje pa so posedli stole na vzvišenih lesenih tribunah. Voda v sosednem ribniku je ur, drobno curljala, veter se je poigraval z vršički dreves, sonce pa je si-palo žarke naravnost iz nadglavišča.
Žuborenje žensk js v hipu prenehalo. V ospredju se je oglasila godba Sv. Jožefa in slovenske collinivoodske župnije. Z ameriško himno je otvorila vrtno slavlje. Komaj pa so se porazgubili ubrani akordi ameriške himne, so se že culi »Hej, Slovenci, naša re5 slovenska živo klije...« Gostje in vsa nepregledna množica jc obe himni stoje, poslušala.
Potem se je pojavil na tribuni g. Anton Grdina, predsednik Jugoslovanskega kulturnega vrta. L obraza mu je sijala vidna radost. Z njemu lastnim govorniškim ognjem je v angleškem iu slovenskem jeziku pozdravil zboro-valcc in razložil pomen dneva. Poslušali so ga zastopniki državnih, mestnih in okrajnih oblasti, skoraj vsa naša elevelandska duhovščina m natl 200 slovenskih žen in deklet v slikovitih narodnih nošah ter osem skupin uniformiranih oeKlet, članic posameznih podružnic Slovenske ž??sif® a*sze- Vladsla je sveta tišina, vsi smo ODCiifiii. dii govori človek, ki gori in živi iz čiste m nesebične, domovinske ljubezni in ki bi to cisto in nesebično ljubezen rad vcepil tudi drugim.
,;„„i!Sn W,f DTrsfiH ?')'čajni nagovori. Mestni smpan tlarold Burton je pohvalil Slovence, ker
tudi na. tujem ne pozabijo svoje slovenske k ti 1 -tuT« in svojega slovenskega značaja; naš generalni konzul dr. Božidar Stojanovič je pozdravljal navzoče v imenu naše skupne matere Jugoslavije; g. jolin Mihelič, častni predsednik Ju-goslovaaskega kultnri;ega vrta, je pjiuiarjal, da je narodni vrt zgrajen predvsem m našo umiotno mladino, da 1)0 še v poznih letih gledala v tem vrtu svoje slovensko pokoljeivje in svoje slavne može; štirje univerzitetni akademiki, bratje Maksimovič, pa so zapeli lOj, Doberdob, slovenskih fantov grob ...«
Ko je pesem utihnila, je nastopil najgan-Ijivejši prizor tistega dne: odkritje Cankarjevega spomenika in ponovno odkritje spomenika primorskega slavčka Simona Gregorčiča. G. A. Grdina zapusti tribuno, na njegovi desni sta jugoslovanski konzul in častni predsednik g. Mihelič, na levi pa oba slovenska gosta. Med pozornim špalirjein narodnih noš korakajo proti Cankarjevemu spomeniku, ki ga še ni videti, odet je s slovensko trobojnico in ameriško državno zastavo. G. Grdina stopi pred soho, motri jo od vrha do tal in spet od tat do vrha. Potem se postavi še korak na desno, jo znova motri in srši obrvi. Na desno od sohe postavi g. ravnatelja Slnpšaka in g. Miheliča, na. • v,° ,p?,- S- konzula, dr. Trdana in sebe. Ali rightl Vse v redu! ? hipu se oglasijo fanfare, za^rinjalo zdrkne v roke slovenskih gostov, roke navzočih se dvignejo v ploskanje, pred zbranim občinstvom stoji pisatelj Ivan Cankar z namršenimi lasmi, suhim obrazom in dolgimi orkana. Soho je mojstrsko izvršil slovenski krpnr Rudolf Mafko, Clevelandčaa po roda. Njegova dela so dobila že več javnih priznanj na ameriških razstavah in drugod. Znan je zla-Jti njegov Mali slon, iz trdega hrasta ferealjan. Naročila ga je trgovska zbornica iz Caaton« in ga poklonila newjei'skenvu guvernerju Moff-
Ko se je radostno navdušenje nekoliko poleglo, se je prikazal na odru g. ravnatelj Slap' ; šak. Iz nedrij je privlekel list, ga tehtno razgrnil, preletel a cčirii, dvignil glavo in začel: »Cankar je bil zagovornik ponižanih in zatiranih. Z globoko ljubeznijo je slikal izgubljene in obremenjene, ki hrepenijo po svetlobi in sreči. JRekel jim je: Božje kraljestvo je v ras. Tn so šli za njim. In še jc rekel: Luč je in Mož je... in radost in življenje. Tn so verčvali in se radovsli življenja.
^Cankar je zvest siu svoje matere, ki jc nosila- skrb za družino s svetopisemsko vdanostjo. Nanjo je mislil, ko je pisal o trpeči ženi, o ljubezni in veri v boljšo bodočnost ter ji tako postavil v svojih spisih najlepši spomenik.
Cankar je nedosegljiv glasnik svojega rojstnega kraja: Vrhnika, prečudni kraj! V mehkem domotožj.u mi zakoprni srce ob misli nate, pogledal sem ti v obraz kakor ljubljenemu bitju in ztlaj je moje srce bolno po tebi. Od morja sumi burja in osupne ob toliki lepoti. Bela kakor nevesta se sveti na holmu Sv. Frojica. Pod gozdom sedi jata golobov, tam je Vrhnika.
Cankar je meouski pevec svoje domovine: Oj domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama. ?olno perilče lepoto je razsul na vse štiri strani, od Štajerskih goric do strme tržaške obali, ter od Triglava do Gor; jancev in je rekel: Veseli ljudje« bodo živeli tod: pesem bo njih jezik. I« kakor je rekel, se jo zgodilo. Vzrasla so nebesa pod Triglavom. In gioee in, poljano oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino Slovencem. Slovenska govorica je beseda praznika in petja. Iz zemlje zveni kakor velikonočno potrkavanje, in zvezde pojo, kadar se ozro na to čudežno deželo pod seboj. Domovina moja, pozdravljene iz vsega srcalt
TKI1 E7.N0 po! vol-ttf (H, razno barvo
F VOLNENO v zeleni, sivi, modri in rjavi barvi
BOLJŠE polvol-neno za Sporljie obleke
KAMO.AEN razno barve, modno vzorfinst
r TRPEŽNO drobno vzorčasto, priljubljene barve
KAMGARN v gladki, 4rrJ in modri barvi
tovarištvo, ko so gabereki gasilci ne«li pokoj-V°ii iz Novega mesta dve uri daleč, ker revna družina ui imela sredstev za prevoz. Vsa čast talin, tovarišem. Na grobu v Gaberju se je poslovil 1 umrlega starešinu gasilske župe ia predsednik «a(liarske"podružnice Šolski upravitelj Martin Marini, gasil'' !0 mu P4! zapeli v *!ovo. Pokoj njegovi duši' Lini) Bog l>a naj tolaži užaloščeno družino.
Stari trg pri Rakeku. Te dni žalujejo v Nad-lesku pri Mežnarjevih brat in sestre za s*ojo najmlajšo sestro Pepeo. V zadnjem Sašu je pokojna služila v Medvodah in je dne 3, aprila neznanokam zginila. Na belo nedeljo šele pa so jo našli v Savi blizu Ljubljane. Kaj je dekle privedlo do te tra-dičnc smrti, dosedaj še ni znano. Naj v miru počival __ V nedeljo 15. maja se bo poročil naš vneti in borbeni društveni delavec in večletni odbornik Pal-iič Jakob s prav tako |>ri<Ltio društveno delavko Dobrovoijc Francko. Obema iz srca čestitamo! — Na priljubljeni Križni gori bo prvi letošnji romarski thod peto nedeljo po veliki noči. Že od nekdaj so ljudje od blizu in daleč radi zahajali na te romarske shode. Ne pustimo, da bi naše božjepotne cerkve, ki so jih z velikim trudom in žrtvami gradili naši pTedniki, sedaj zaradi naše malomarnosti propadle. V soboto 21. maja bo ob Ave Mariji pridiga in litanije, potem pa bo prilika za sv. spoved. V nedeljo 22, maja bo ob 6 zjutraj govor in sv. maša. _ Najbolj veličastna pa bo pri nas binkoštna nedelja. Ta dan bo cerkniško fantovsko okrožje pri nas imelo svoj letni okrožni tabor. Pokroviteljstvo tabora je prevzel g. ban. Notranici, ta dan naj pride k nam vse, kar čuta z nami in z našo mladinci
Smlednik. Dne 26. aprila smo spremili k večnemu počitku blago krščansko mater Heleno Zore, v visoki starosti 78 let. imenovana je mati p. Ivana Zoieta iz družbe Jezusove. Hčerka-edinka je usmiljena sestra. Rajnicn je bila prava krščanska mati. V njen: hiši ni bilo nikdar slabega berila. Ob prostih urah je rada prebirala »Domoljuba« in »Bogoljubu* ter »Glasnik«. Za svoje otroke se ja vsa žrtvovala. Tolažbe je vedno iskala pri Jezusu v tabernakiju. Sedaj je odšla k Njemu po večno plačilo. Naj ji sveti večna luč blagi materi!
h naših društev
Medija-Izlake. Kraj. Kmečka zveza ima v nedeljo, 8. maja ob 8 v zadružni dvorani prvi redni članski sestanek. Pride govornik iz Ljubljane. Vsi člani naj se tega sestanka sigurno
udeleže. Privedite s seboj še druge, ki še ne stojijo v naših vrstah. Po sestanku Kmečke zveze pa je širši članski sestanek podružnice absolventov kmetijskih šol. — Kat. prosvetno društvo po ima popoldne ob 3 svojo prvo kino predstavo. Predvajan bo zelo lep in zanimiv film. Krasni prizori iz severnih pokrajin bodo zadovoljili vsakega gledalca. Vsi naši prijatelji iskreno vabljeni.
Braslovče. V nedeljo. 8. maja, ob 15 se bo v Društvenem domu ponovila zgodovinska igra »Mlinarjev Janez«. Ze pri prvi predstavi »o ee igralci
dobro postavili, pri drugi se bodo ie bolj. Vabljeni domači in sosedje!
Horjul. Katoliško prosvetno društvo bo ponovilo v nedeljo, dne 8. maja, ob 3 popoldne lepo igro iz Kristusovih časov »Ben-Hur«. Pridite v velikem številu, ne bo vam žali Vabljeni tudi okoličani I
Brusnice pri Novem mestu. Bru&niško • gasilsko žeto je doletela izredna čast. Požrtvovalni tajnik in častni član naše čete Marinč Martin, šolski upravitelj, je bil izvoljen za starešino novomeške gasilske župe. Za svoje delo med nami je prejel preteklo
In še naprej je govoril, pol ure je še tako navdušeno in zanimivo pripovedoval in opisoval Cankarja in njegovo delo in življenje, da se js ves utopi! v besedo in da je celo pozabil na čas in opoldansko vročino. Ko pa je končal, so vsi z vidnim ugodjem gledali vanj.
Nekaj trenutkov poznej« se je vsa slavnostna družba pomaknila teraso nižje. Na koncu stopnic, ki vodijo z vrhne ravnice navzdol, je v zidu tik pod Baragovim spomenikom vdolbina, v njej se bolestno sladko smehlja Simon kre&orčič. Kdor je kdaj le mimogrede videl njegovo sliko, bo v marmornati doprsni sohi takoj spoznal primorskega slavčka, tako mojstrsko je zadet. Nazaj počesani lasje, visoko celo, prijazno smehljajoče oči, mladeuiško sve-z'..™™z- duhovski ovratnik in fino izlikan suk-lni l ?ga 3elu občudoval še celo v starejših letih, ko ie moško stopal po ribniškem glavnem J rihaja! je skoraj sleherno polletje v srcdisce ribniške doline na počitniški oddih, mi ri l ril)niški notar Gruntar jc bil že izza ? • i*. !et njegov najintimnejši prijatelj. Te-«aj bi si pač ae bii niti v sanjah predstavljal, ime	* V Ueve'an<lu proslavljal njegovo
,.. 'Simon Gregorčič je bil izrazit domorodec fll t" Pe,nik- rodoljubnim pesništvom je za-V„ mladenič, nadaljeval kot duhovnik in *°nčal kot dozorel mož. Liki večna luč je brlela lipovem mehko čutečem srcu vse življenje Tilst en i rcK'ne zemlje in do preprostega vaškega ljudstva. Zato je postal že s prvim
Šega Mrod poezi* namal» ljubljenec na-
r,lfI„N(*a.j dni po slovenskem prazniku v na-je ga- Rozalija Streiner, tajnica »oviti genske zveze, pisala v Ameriški do-knli„ Gregorčičev kip v Jugoslovanskem zakad"fcr "tu {« "»m Primorcem najdražji sove n sll ga 'iu')im,» ia visoko cenimo nje-• preroško poezije, pa ne samo mi, ampak
vsi, ki se seznanijo z njimi, vzljubijo tega velikega moža in duhovnika. Ob pogledu nanj stopijo človeku nehote solze v oči. ko se spomni na tisto gorečo željo, ki jo je izrazil v pesmi Nazaj v planinski raj' Njegov kip v kulturnem vrtu nam je v tolažbo, da ga imamo med seboj. Mi smo zdaj tu in ne moremo ne naprej ne nazaj. Počutimo se, kot se je počutil pesnik v tihi tožbi. Amerika je naša druga dobra mati, toda le toliko časa, dokler smo ji dobri in ubogljivi otroci. Le prava mati ljubi svojega otroka tudi takrat, ko je neubogljiv. Blagor tistim, ki lahko vedno ostanejo v svoji rojstni domovini ter se zadovoljijo s tem. kar imajo. Kateri pa srečo na svetu lovimo, nam samo razočaranje nasproti hiti.«
Svečan obred je končan Ura je šla tedaj že na dve popoldne. Vendar pa na obrazih ni bilo brali utrujenosti. Narobe! Praznična radost je prevevala srca vseli, »Lepo je bilo!« so govorili, ko so se razhajali. »Na svidenje v Puritas Springs!« so klicali, ko so se razgubljali avtomobili v daljavi »Lepo je bilo!« je poudarjal tudi naš generalni konzul dr. Božidar Stoja-novič, ko smo se po St Clair vračali k Sv. Vidu pod gostoljubno streho msgr. Jerneja Poni-kvarja Listi pa so poročali, da se je udeležilo vrtne proslave nad 5000 Slovencev, popoldne na pikniku se je njih število celo potrojilo
Pozneje sem še onkrat, vsaj mimogrede, skočil na ta zanimivi narodni vrt, tako se mi je bil omilil. Znani dr. Frank Kern, zdravnik, pisatelj in slovenski prvoboritelj, ie neki večer sklical prijateljski krožek. Povabljeni so bili: glikar Pernšek, pesnik in glasbenik Zorman, ravnatelj Slapšak in podpisani. Prijazna Ker-nova gospa jo stregla, doktor je pa vodil razgovor. Kot mladostno goreči visokošoici smo listi večer reševali vse važne probleme o nasi sodobni književnosti, slikarstvu, umetnosti m glasbi. Tedaj se je v naši razigrani crnzbi spo-
čela tudi misel, ki je vredna, da jo zapišem in inko otmen pozabnosti.
Ko so se razvezali jeziki, se je ogrelo tudi naše domoljubno srce. Nekdo je sproži! misel, da bi šli ob '-.minem svitu pozdravit naš narodni vrt. ki je za lučaj kamna tik pod Ker-novo viio »Ako si hočeš ogledati umetnino,« jc modroval g. Perušek, »ne čakaj jarkega sonca, za spremljevalca vzemi bledo luno. Umetnine snivajo ob sončnem svitu, da se vzdrami.jo v sivi mesečini Bleda luna zazibljo mrzlično sedanjost in priigra poetično preteklost.«
Kdo bi se mogel ustavljati takim vabljivim
sirenam?
Vendar pa 3e ta lepa misel ni uresničila. Ob spominih na Alojzijevišče, na dijaška leta, na dobo vzorov in bojev, smo tako zašli v besede, da nas je šele kukavica na steni opozorila, da «e je poslovi! stari in nastopil novi dan. Le sam sem se odtrgal za trenutek, stopil
v naš nnrodni vrt in ga objel v duhu z vso globino svojega srca
Sonce, ki je dopoldne tako pripekalo, se je popoldne skrilo in temno sivi oblaki so pripeljali nad mesto močan naliv, ko smo se okrog četrte ure poslovili od Sv. Vida in se kljub silni plohi pognali na pot Pristno slovenska jed, ki jo je bila nalašč za nas pripravila Vo-liikvarjeva Mici z Blok, nam je poživila moči, ohijski tokajec pa je po žilah razgrel kri. Dobre pol ure smo se vozili po široki asfaltirani cesti in drveli čez rahlo valujočo ravan rnimo njivic in gredic in vinskih brajd in samotnih liiš. Dež je ponehal, oblaki so se razpršili, sonce je spet posijalo. Od daleč so se že čuli zvoki močnega radija, ki so sc pogrezali v šumu šclestečih topolov in hr.-stov.
Dospeli smo v Puritas Springs.
V vsako hišo »D o ua o 1 i n b a«!
Scto priznanj® z najvišjega mesta: odlikovan je bil a pohvalno diplomo upuave fonda Nj. Vel. kralja: Kot vesten predsednik naše sadjarske podružnice organizira vsaka leto češnjevo razstavo, je režiser naših iger, organist in pevovodja, tajnik gasilske čete, sa kar ie bit odlikovan s rebrnim križcem gas. zsjednice. V letu 1925 ie bil soustanovitelj ga«, čete v domačem kraju v Fara-vasi. Ko našemu častnemu ilanu k temu imenovanju in odlikovanju iskreno Čestitamo, želimo, da bi še mnogo, mnogo let de-Jovai med nami v prid našega kraja, ter kot župni starešina pa v prid vsega gasilstva novomeškega ©kraja.
Dolsko. V nedeljo, dne 8. maja ob 3 ima Prost. gas. čela svečanost blagoslovitve nove motorne brtzgalne. katero ji je nabavila tvrdka k. id. Zvon v St. Vniu nad Ljubljano. Kumovala bo g. Gradova iz Petelinj.
Ihan. Naša krajevna JIL' priredi v društveni dvorani v Ihana <lne S. maja sestanek, kakršen je bil zamišljen ua shodu 3. aprila. G. župan nam bo poročal podrobno o delu občiue, zato ie prav, fe se z njim seznanimo vsi, da bo med ljudstvom in občinskim odborom vedno pravo
1;
soglasje Zato zlasti člani JRZ, pa tudi vsi drugi možje in fantje, ki vas resno zanima občinsko gospodarstvo, prav lepo vabljeni
kamniška Bistrica. Ker se vodno širijo govorice, odnosno trdi, da je bivši občinski odbor naše občine s svojim gospodarstvom napravil občini 70.000 dolga, jo podpisana občinska uprava Koširjevega odbora priinorana dati sledečo izjavo: Glasom zapisnika, ki je bil sestavljen ob priliki prevzema poslov dno 17. julija 1935 in katerega piepis se nahaja pri okrajnem glavarju v Kamniku, smo prevzeli 1288 din v gotovini, neporavnanih obveznostih pa 1428 din. toda ie 28 avgusta 1935 nas je dr. Trampuž, advokat iz Kamnika pozval, da plačamo 5000 din za zapadle anuitete pri Mestni hranilnici v Kamniku za šolo na Gozdu. Okrajni cestni odbor v Kamniku nas je z dopisom št. 705 z dne 13, avgusta 1935 pozval, da poravnamo 12.000 din za most v Kregarjevem. Banovinska hiralnica v Vojniku nas je z dopisom št. 388 z dne 11. oktobra 1935 pozvala, da poravnamo oskrbnino za prvo četrtletje 1935 v znesku 800 din. Hiralnica v Mengšu nas je z dopisom št. 234 z dne 12. decembra 1935 pozvala, da po-
Samo »Slovenec« fatn lahko ustreže!
M
Želite lepo stanovanje
z opravo in opremo za spalnico, kuhinjo in predsobo?
Želite:
nevestine opreme,
šivalne stroje,
pisalne stroje,
lepe prvovrstne harmonike,
kuhinjsko opremo.
dvokolesu,
zaboj sladkorja.
prašiča (ta. 120 kg).
gnojilo sa Vaše polje (fosfatno žlindro),
guojairne črpalke.
pluge osipalnike, izruvafe *a krompir,
hrane, belo moko,
obleke: iesske, moške, ure,
fotoaparate, knjižne ibirke, servise, nalivna peresa, platno itd.
revije,
Želite lepo potovanje
z avtobusom z vso oskrbo 8 dni od 24. do 31. julija — ki ga organizira izletniška pisarna Okorn — iz Ljubljane na Trbiž, Cortino d'Ampezo, Bolzano, lnnshruek. Garmisch Partenkircben. Miinchen, Berchtesgaden, Konigssee, Zeli am See, Glocknerstrasse, Heiligenblut, Spittal in nazaj v Ljubljano? --
Vse to Vam
ja »Slovenec« 1
Nad IdO.OHCI din so vredne te nagrade i
Sre*« vas fak* pri irehanjn 7. julij« t. t -- Zato postanite hitro naročnik 8!o-tmk* aii pa gt kopajte, d« boste imeli pravit« do žrebanja:
Vse te dragocene nagrade bodo lahko dobili:
1. vsi novi naročniki, ki se na dnevnega Slovenca uaroče vsaj »a tri mesece in plačajo do 1. julija t. 1. trimesečno naročnino:
■	Slovenca v predaji (kolportaii) in ki bodo pred žrebanjem
poslali 50 izrezkov i ziaom. ki ga bo imel vsak izvod Slovenca v prodaji, na »Propagandni oddelek »Slovenca* — Ljubljana;
, ,. ,3' f* posedanji naročniki Slovenca, ki so nanj naročeni že tri niescec in bodo tudi imeli plačano naročnino za mesec, v katerem bo žrebanje.
Samo malodušni nimajo sreče. - Ne bodite tudi Vi malodušni ter n»zauoliivi ampak izpolnite pogoje za nagradno žrebanje.	P i '
l)s«da II« iia skepa. pokloni Vam lahko dragoetna darila, kot jih ne morete dafeiti nikjer!
Lastništvo »Slovenca«
Nj&mdna kožica
upllva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo doluja in Ima prijeten okus, ja
«jlres.l.li.tJM4;tJ.

ravnamo oskrbne stroške za prvo četrtletje 1935 v znesku 902 din. Tvrdka Ludovik Baraga nas je z dopisom z dne 22. avgusta pozvala, da poravnamo račun z dne 2. aprila 1935 za naročeni ciklostil aparat v znesku 210 din in da plačamo pisalni stroj v znesku 3500 din. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani nas je z dopisom z dne 30. avgusta 1935 pozval, da poravnamo zapadle prispevke za april in maj v znesku din 123.50. Tvrdka Josip Cilar iz Ljubljane nas je i dopisom št. 102 z dne 23. oktobra 1935 pozval«, da plačamo 664 din za naročene cementne cevi v mesecu maju. Okrajno sodišče v Kamniku nas je dne 10. septembra 1935 pozvalo, da poravnamo pravdne stroške v zadevi honorarja občinske babice z dne 15. maja 1936 v znesku 373.50 din. Janez Stišnik, posestnik iz Krivčevega, i.as je po-zval, da mu plačamo zemljišče, ki ga je bivši odbor odkupil v znesku 300 din. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani nas je z ojiomi-nom št. 32.419 z dne 10. oktobra pozval, da plačamo zaostale premije v znesku 1476 din. Tiskarna »Merkur« nas jc z dopisom r, dne 30. decembra 1935 pozvala, da poravnamo račun z dne 27. novembra 1934 v znesku 145 din. Uradna revizija banske uprave je ugotovila, da je bilo od 1. julija 1934 do 17. julija 1935, za časa gospodarstva JNS odbora v uradu poneverjenih dinarjev 5.650.50. -- Podpisana uprava izjavlja, da je občina vse omenjene terjatve poravnala in je tudi v proračunskem letu 1937-38 plačala din 42.635 za poravnavo šolskega dolga iz prejšnjih let. -ola v Stranjah je popolnoma izplačana, dolguje so še krajevnemu šolskemu odboru na Gozdu 16.200 din za amortizacijo šole na Gozdu. Zato ne more dopustiti, da nasprotniki širijo neresnične vesti, ki imajo namen, da vzbudijo pri občanih nezaupanja do odbora JHZ in izjavljamo, da bomo vsakega, ki bi širii neresnične vesti, izročili sodišču, kjer bo imel priliko podati dokaz resnice
Stranje, 34. aprila 1938 — Sledi 6 podpisov,
RADIO LJUBLJANA
Četrtek, 5. maja: 18 Radijski orkester. 18.40 Slovenščina Za Slovence, 19.30 Nac. i:ra, 19 50 Uvod v prenos, 20 Prenos iz opere v Ljubljani. — Peiek, 6. maja: 11 Šolska ura, 18 2enska ura, 18.20 Plošče, 18.40 Francoščina, 19.30 Nac. ura, 19.50 Deset minut za planinca, 20 Rad. orkester, 21 Plošče, 21 tO Večer svetovne klavirske lit«,»ture, 22,30 Angleške plošče. — Sobota, 7. maja: 18 Rad. orkester, te.40 Sredozemski človek, 19.» Nac. ura. 19.50 Pregled sporeda, 20 Zunanja politik«, 20.30 Večer muzikoniedijantov, 22.15 Rad. orkester, 23 XX, mednarodni kat. esp. kongres. — Nedelja, 8, maja: 8 Tamburaši, 9 Napovedi, poročila, 9.15 Prenos cerkvene glasbe. 9.45 Verski govor, 10 Plošče, 11 Otroška ura, 11.30 Koncert, 13.20 PloSče po željah, 17 Kmečka ura, 17.30 Veselo popoldne, 19.30 Nac. ara, 19,50 Prenos šmarnic iz cerkve «v. Petra, 20 30 Večer skladb Viktorja Parme, 22 Napovedi, poročila, 22.15 riošče. — Ponedeljek, 9. m»ja; 18 Zdravstvena ura, 18.20 Plošče, 18.40 Kulturna kronika, 19 30 Nac. ura. i9.50 Bolezenski razplet je-tike, 20 Rad. orkester, 21 Plošče, 21.10 Koncert Ljubljansekga godalnega kvarteta, 22.15 Radiiski orkester. — Torek, 10, maja; 11 Šolska ura. 18 Plošče, 18 40 Vpliv prirode na življenje in značaj sredozemskih narodov, 19,30 Nac. ura, 19.50 Zabavni zvočni tednik, 20 Plošče, 20.15 Očkov god -— zvočna igrica, 21 Rad. orkester. 22.15 Plošče. — Sreda, 11. majaj 18 Mladinska ura, 18.20 Plošče, 18.40 Umetnostni spomeniki na Dolenjskem, 19.30 Nac, »ra, to.50 Protituberkulozna propaganda. 20 Narodne, 21 Večer skladateljev Ravela in Roussel»t 22.13 Plošče.
Šmarje pri Ljubljani. Florjanov semenj ? bmnrju bo v torek po sv. Florjanu, dne 10. maja
v vasi, ne izven vasi kot je bil dosedaj. ter prišel zopet do svoje veljave. To bo velik živinski, prašičji io krnmarekl semenj," kakor je j>» pred leti, ko je bil dobro obiskan in je l>U» dobra kupčija
O kakovosti modre galtce
Katera galica je boljSa, domača, t. j. »Son-,M ali tuja, a. pr. italijanska? Tako modrujejo Jfa'gih naši viriogradniKj, »daj, ko si nabavljajo nodro srnlico za škropljenje vinogradov. Mnogo vinogradnikov je, ki se trdovratno držijo gotovo znamke, češ ta je naiboljia, ker dela hudo črne roke in se tudi bolj pozna na trtah, ko Škropi® vinograd Zares, taki »o nekateri •raimiki, ki zahtevajo tujo galico, pa če-dražje.
vinogr«
tudi "jo plačajo mnogo .
V takiti okoliščinah «e morejo včasih posluževati nekateri trgovci z galico prave zvijače. Zgodilo se je lansko leto v Halozah, da -e siarokopiten vmščak zahteval v trgovini gotovo »ali«) tujega izvora. Trgovec je imel nu-prodaj samo domače blago. Kako tedaj ustreči sitnežn? Trgovec pravi: »Možakar, danes nimam te galke na zalogi, pridite čez per dni, ko jo dobim.« Trgovec p« pod streho poišče nekaj starih vreč z napisom inozemske galice, ter presuje domačo v njo. Vinogradnik pride čez par dni in je bil silno zadovoljen, da je dobil inozemsko galico. Cena je bila »eveda ista. Trgovec pravi vinogradniku, naj pride čez čas povedat, kakšen uspeh bo imel s to galico.
Po škropljenju pride vinogradnik k trgovcu ob neki priliki ter pove, da je bil z galico prav zadovoljen in pravi: kS«j sem vam povedal, galica, ki ste mi jo prodali je veliko boljša od sosedove, ki je uporabljal domačo.
. J, >, -T------- - ---- - na_
kakor
sosed, ampak vi ste bolj žadeii. ker ste pravočasno škropili in znate tudi škropivo boljše pripraviti kakor sosed.* Možakar je bil razočaran.
Takih in sličnih dogodivščin bi se dalo še ve? napisati. Gotov« pa je, da jc tirditev nekaterih vinogradnikov, da je inozemska galica boljša od domače, brez vsak« potiSage. Tu prihaja v poštev samo rezultat uradne analize, koliko bakrenega snlftata vsebuje ta ali ona ttodra galica In če vsebuje dosisača gaJica »Sonce« glasom uradne analize	čištote, potem f je ! tein dovolj povedano, da je galica »Sonet« ! esakc kakovosti kakor iivozemska galica.
iz mariliorslflli iefcšSilafti tevara
pristnobarvni, brez mspak, nolnm Vos izpod Irn, in sicer: Paket »Serija H« z vsebino 16—21 m pirtma ox£or -OT. eefirjev, tourir^tov in freužef za posebno močno moSko srajce v iiajl<,pSlh vzorcih.
Paket -.Serija M« x vsobino 1«—21 m pralnega b!»e» »» ženske obleke :n 4Mvt, kretona in druk« za inred-punike, delana, kropa in poUvile za bitu« in oblake v izbrano lepi sestavi.
Paket serijo H tn M poSIljam turi! meSnno, torej vitkega pol vsak paLet po&tKtne prost* auno 1?» 41«.
Paket »Serija Ž« 7. vsebina 3—3.20 m dobrega sukna za moSlio obleko domski kostum oziroma ptajč, in sicer: Zli-130.-. Z/2 — IGO.—, Z/8 — 250.— din, zadnji dober kamgarn, isti v modri in (Srni barvi 275 din. Cela podloga za moSko oblek® po kakovoatt din 80, , 100.- in 1».-.
t Neprimerno vzamem nazaj ln zamenjam. NeSteto Priznanj odjemalcem e» razpolago; zato pišite Se danes ua razpoSiljalnico
.KOSflMS', Plarfbor, uran« petra *ft
Pfiiiodnii dnevi Vam lahko * naklon?!© srečo. Pazite dobro, skriva %<& v navodilu o uporabi Radiotsa.. S. maja izida poja> sstib v tem časopisu.
RADIOM
nagradno tekmovanje
RADION p e r e sam- p e r e p r j z a n e s I j i v o
domače črne detelje, ba-naške lucarn«, grabore, raznih tra« in koruze za m—^mmm^^— sejanje, dobite v najboljši
pri tvrdki mu PofiadHk
javna skladišča
Semena
1yri»Ta (Dunajska) «r«ta 33
NAJVEČJI SLOVENSKI DENARNI ZAVOD
r
mm HRANILNICA iJIillMISiA
Lastne rezerve nad ..............26,080.000'—
Prirastek novih vlog v januarju 1938 ...... >, 14.075.000 —
Prirastek novih vlog v februarju 1938 .......fO,694.000"--
Prirastek novih vlog v marcu 1938 ...... „ 10,572.000'
Prirastek novih vlog v aprilu 1938 ...... 10,150.000 —
Vloge vsak čas razpoložljive!	Za vse. obveze hranilnice
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
I n m £ i
vseli imili toMih JenseSpi
i»
i
Hrast Slišne knilžlce,
ssr®dnostas pagstFie, delni««, 3%«»tewas»»Sc«
vnovčuieni po najvišji ceni takoj v gotovini.
Kcpujte srečke državne razredna loterije v
moji kolekturi »VRELEC SREČE«.
geetiutviMira 14
MEMEL'HEROLD
'č&iZT*'MARIBOR st. 10?
Ne gabite, da bo 8. maja po jutranji maši Kmečko sborovanje v Trebnjem!
A
Ljubljana Komenskega uL4 Telefun St. 863»
Dr. Prane Dergaue
l»f»ptiii!irij limg.iH.ff. Otdlnlra: tl.-L
Suhe smrčke (mavrohg)
kupujemo po najvišji ceni
SEVER & KO M P.
LJUBLJANA
BRZOJAVI	Prispele so originalne
„DEERING" hosijllicc rind°VVeaB1 Fr. Stupica, železnina
Ljubljana, Onsposretska cesta 1.
Sejmi
do 15. uiaja: 9. maja: živ. in kram. Cerknica. — 10. maja:
živ. Kamnik. — 12. majn: živ. iu kram. Toplice, Sodražiea, Koprivnik, Velika Loka, svinjski in kram Zagorje ob Savi. — 14, maja: živ. in kram. Gradac._____
V vsako hišo Domoljuba!
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor vel|a za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico ako kupuiejo kmetiiske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencav in narobe.	Pristojbina za male oglase se plačuje naprej.
Hmeofii mlin
Pridnega fanta
za molžo krav in druga kmetijska dela iščem za takoj. Kiistan. Za-puže pri Lescah.
blizu ceste
naprodaj. Grčar, Studenec št. t, pošta Dob pri Domžalah.
Fanta ^ lio 15 let!
iBlllu sprejmem takoj v službo. Slape 34, p. D. M. Polje.
Hlapec in dekla
vajena kmečkih del se sprejmeta. Zglasiti se osebno ali pismeno pri pos., mesarju in gostilničarju I. Ben-čina. Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani.
Hnlosa najnovejši le-ilSlBifl tošnji modeli v največji izberi že od Din 550'-- naprej. — Nova trgovina, Ljubljana, Tjrrševa cesta 36, (nasproti Gospodarske zveze).
iščemo nekaj zaupnikov za dostavo loterijskih srečk (ne za prodajo) in inkaso v določenem rajonu. Potrebna je kavcija najmanj 300 Din. Franki-rsne kuverte za odgovor priložili. Klemens Berenyi, Subotica III. Daničičeva ui. 3.
šivalnih strojev po neverjetno nizkih cenah naprodaj pri »Promet" Ljubljana, nasproti kri-žanske cerkve. - Tudi ob nedeljah dopoldan na ogled.
ifoz na peresih
pripraven za čebelarje ali mizarje, naprodaj. Vprašati pri Lenaršič Ivanu, Tomišelj, p. Ig.
Noe redilni prašek
»REDIN« za prašiče. Vsak kineiovalec si iahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavilek 6 din, po pošti 12 din; 3 zav. po pošti 24 din. Uspeh vnm je zagotovljen. Prodaja droge-nja Kane, Ljubljana Židovska ulica 1.
na Dolenjskem v Trebnjem pod ugodnimi po goji prodam. - Je 13 velikih parcel, gospodarska poslopja ter 1000 m3 še stoječih bukovih drv. Takojšen kapital 20 000— Din, drugo po dogovoru. — Stane Gabrijel, kro-jaštvo, Litija.
flpltln je vajena dela UtrtlU na polju in pri živini sprejmem takoj. Plača po dogovoru — V. Mencinger, Zgoše št. 1, pošta Begunje pri Lescah.
Hlanra poštenega, za-niapCfl nesljivega za kmečka dela sprejme takoj Marolt Ivana, Šmartno ob Savi 17, p, Mosle. Plača po dogovoru.
300 hs fižola
seme prodam. Poizve se pri Tomaž-u Ogrin, Vel. Mengeš 11.
sprejmem. .Jožs Jakopič, Sp. Perniče, Medvode.
Strešnih škepnita
1000 kg zelo lopo očiščenih proda Janez Grašič, Strahinj 41 pri Kranju.
HiBPCa 'sprejmem. J. Plevnlk, Stožico 26, Ježica pri Ljubljani.
30 Hranjičeinebel
čiste Kranjice z mladimi malicami prodam. Ivan Soklič, p. Dob-Krlina pri Domžalah.
Sprejmem učenca
za podobarsko obrt, Hrovat, Domžale 11.
Hlanra in deklo
sprejme. Plača dobra. Rakovec, Vnanje gorico. Brezovica.
Zanesljivega viničarja
srednjih let, oženjene-ga sprejmem. — Brez otrok imajo prednost. Ponudbe pod »Zanesljiv viničar« na upravo Domoljuba 6987.
Mostova esenca Moslis
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20—, po pošti Din 35"—, 2 steklenici po pošti 55 Din. ■ Prodaja Droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1.
PlPtilin sprejmem. — ntllllju Nastop takoj.
Plača po dogovoru. Marija Oblak, Banija 21, Karlovac.
iloliln močno in zna-"BfllO Cainn ter
starega 14-17 '"J11 letsprejmem. Služba slalna! Poizve se pri Janezu Grašič, Primskovo-Kranj.
Mesarskega vajenca
sprejmem takoj. — Ivan Subadolc, mesar, Vrhovci 16, Dobrova.
in razne poljske pridelke najbolje proda-ste, če jih oglašujete v Domoljubu, ki ga prebirajo v vsaki naši hiši.
lfse!i vrst oblačil
v ogromni izbiri moškega sukna, perila i.t. d. kupite najceneje pri Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 14.
Stalno delo na domu
Gospodje in dame z lepo pisavo, tudi na deželi, ki hočejo pisati naslove na kuverte za prodajalce srečk, morejo zaslužiti tedensko 250 -300 din. Adresar prodajalcev srečk z vzorcem in navodili pošilja le proti plačilu zneska 23 din v gotovini (ne v znamkah) zaupnik Klemens Be-renyi, upokojeni bančni prokurator v Subotici III., Daničičeva 3. Po povzetju ne pošiljamo. Jamčiti morem le za takojšnja vprašanja in jih zadovoljit).
PosestBO111^7^:
prodaj na Klancu št. 21.
poštenega in treznega iščem za takoj, za kmečki mlin na Gorenjskem. Vojaščine prost in samski. Hrana in stanov, v hiši. Ponudbe na upravo Do-moliuba pod »Mlinar«.
Vajenca in poniočnlki
sprejmem takoj. Kova-fič, soboslikar-pleskar, Stična-kolodvor.
Hnlra nairioveJSih RUlSisU »velovnih znamk uudi Marolt Josip, trgovina. Zamostec,
Sodražiea.
Pastirja JŠ
dogovoru. Keber, Studenec 12, D M. v Polju.
Drmrlam enostanovanj-r I UUatil S][0 novo hi5o
z vrtom, 3 sobe, kuhinja, shramba, klot. — Poizve se Črnuže 62. Cena 37.000 Din.
s pomočjo lastnosti zdravilnih zelišč z upo. rabo »Hersan čaja«, mešanice posebnih zdravilnih bilk po predpisu Dr. R. W, Pearsona, šef-zdravnika v Bengalijl (Angl. Indija).
Z dolgoletnimi izkušnjami je dognana vrednost »Hersan čaja« in to z brezdvom-nim uspehom pri obolenjih: poapnenje žil, bolezni kroženja krvi, ženske bolezni, bo-lečine ob menstruaciji (mesečno perilo) migrena, reumatizein, bolezni ledvic, jeter, motnje v želodcu, zastrupljenja, neredne stolice, protin, obolenja na črevih, hemoroidi, splošno in prenaglo odebelenje in proti zgagi. — »Hersan čaj« se dobiva samo v originalnih omotih v vseh lekarnah.
lic g. S. lir. 14001 - 1(185,
Izid srecolova
Prt srečolovu društva »Rejec Rielih živali Grobi je,, dne 24. aprila 1938 so bile izžrebane sledeče srečke:
10	1707	2953	5399	7286	9059
25	1715	2983	5407	7291	9173
161	1800	3050	5422	7367	9204
390	1884	3102	5639	7415	9221
430	1903	3132	5796	7595	9248
484	1941	3426	5841	7599	9276
520	1976	3501	5896	7621	9454
527	2079	3789	59S4	7630	9547
586	2094	3872	6009	7814	9563
603	2126	3885	6040	7840	9590
711	2140	3926	6166	7923	9678
»34	2165	3934	6229	8016	9760
878	2195	4029	6253	8035	9783
883	2200	4119	6351	8382	9848
901	2209	4133	6371	3399	9948
938	2256	4134	6376	8410	9951
965	2265	4175	6428	8445	
1124	2389	4575	6632	8532	
1170	2432	<604	6694	8557	
1178	2568	4625	6720	8S77	
1234	2621	4788	6923	8629	
1240	2633	4946	6973	8662	
124!	2651	4955	7007	8667	
1249	2673	5056	7102	8797	
1285	2796	5175	7165	8912	
1295	2861	5245	7252	8921	
1467	2884	5259	7264	9024	
Glavni dobitki so: Motorno kolo, firečka 2384. Moška oziroma ženska kolesa, srečke: 8419, 586,
6253, 9884, 8577, 1707, 2265, 9951. Kuhinjska oprava, 1241. Blago za močko obleko, 8025. Blaga za žensko obleko, 1249, Vreča moke, 2079. Namizna garnitura, 3050. Moika ura, 711, Dobitki se morajo dvigniti najkasneje do konca maja 1938 v ilruitveuem rtom« v Grobljah, p. Domžole, drugače zapadejo .
»Domoljub« stane 38 din za celo leto, za inozemstvo 60 din. -- Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, inse-rute in reklamacije pa uprava »Domoljuba«.
—	Oglasi sc zaračunavajo po posebnem ceniku.
—	Telefon uredništva in uprave: 40-04, — Izdajata;: dr. Grngorij Pečjak. — Urednik: Jože Koš I ček - Za Jngoslovniisko tiskamo«
Karel Cc č.