PoStnina v driavi SHS pavSalirana. Stane:
Za celo leto.....K 30 —
za pol leta......« 15 —
za Cetrt leta.....«    750
za 1 mesec......«    250
Posamezna Stevilka 80 vin.
Uredni§tvo   in  upravniStvo  je   v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem
rotovzu), pritliCje, levo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik.
Stev.  17
Ali mora res tako biti ?
Zivljenske razmere poatajajo od dne do dne huj&e, neznosnejSe. Njihovo tezo obSuti meSean kakor kinet, delaveo, ki zivi od dela svojih rok ali glave, kakor tudi gospodar in posestnik, ki potrebujeta pri svojem gospo-darstvu tudi dela drugih.
Ze za casa vojske je nam Slo vefikrat precej trdo, ali za silo je bilo se dobiti naj-potrebnejSih zivljenskih potrcbS6in, pa tolazili smo se, da bo po vojski zopet boljSe. Minila pa je ze poldrugo leto in, mesto da bi se razmere zboljSevale, se zacenjajo slabSati, za mnoge obCutno slabsati. K temu pride razo-6aranjo\ ker se naSa pricakovanja v boljSo bodoftnost niso uresnifcila, pa nezaupanje, da bi se v primernem 6asu razmere zboljSale. To rodi in Biri splosno nezadovoljnost, ki se lahko stopnjuje tako dalee, da jo malo iskra razpali v mogoCen plamen, ki se ne bo dal mirno uduSiti, nego nam unici komaj in s fce^avo zaCeto zgradbo naSe nove drzave.
Nebrzdani pohlep po bogastvu, brezvest-nost pri pridobivanju istega, ki sta se v ne-varni meri pokazala ze za vojske, po razsulu ne samo da se nista zmanjsala, ampak na-sprotno se razSirila in stopnjevala do mej, da grozita upropastiti vse nase pridobitve Eodila sta naravnost kricece razmere v naSem gospodarskem zivljenju, zakaj zatreti hoceta vsak 6ut postenosti in pravicnosti v medse-bojnem zivljenju in delovanju. — Kdor se je njima udal, njemu ni ve6 za to, ali trpe radinjegove nenasitnosti tiso6i in tisoci, lastni zep mu je se edini bog, kteremu se klanja. — Ne pomislijo pa tisti, ki jih izprva ni bilo toliko, da potezajo za sabo vedno BirSe kroge in ako se to brezvobestno divjanje ne zajezi o pravem 6asu, da morajo privesti vse nase zivljenje in sebe do obcega poloma.
V    tezkih   gospodarskih   razmerah   smo zafieli   po   vojski naSe goypodarsko zivljenje.
Ali obce znano je, da so zivljenske razmere v naSi Jugoslaviji toliko ugodne, da bi ob dobri volji zmagali prve tezave in si posta-vili trden temelj, na k*.erem bi se lepo dalje razvijali. — Ali kaj so dogaja ? Pozabili smo menda, da smo zaceli svoje gospodarstvo po obcem polomu, ko je vojska uni6ila naSe gospodarske pridobitve. In sedaj zahtevamo, da naj kar crez noc nastanejo ce Se ne boljSi casi, pa vsj taki, kakerSni so bili pred vojsko. Ljudje bi radi manj delali, pa dobro ziveli. Ker pa ob unidenem naSem gospodarstvu veliki vecini to za sedaj ni rnogoce, hoce vsak na svojo pest si pridobiti cim ugodnej&e zivljenje. Jasno je, ce imamo, kar rabimo za zivljenje toliko, da bi srednje dobro lahko vsi ziveli, pa hofiejo nekteri v teh razmerah razkogno in v izobilju ziveti, da mora zanje toliko in toliko drugih trpeti. To so pijavke na naSem telesu, ki se zajedajo v naSe telo in nam samo sesajo na&o kri. Samo nekaj zgledov ! PSenico so v jeseni pridelovalci proda-jali kg po 1 K 50 v do 2—3 K. Sedaj ni dobiti kg za 10 K! Komu je cvela pSenica po zimi? Ali kmetu, ki je moiat v jeseni orati, sejati, po letu p§enico zeti in mlatiti in zrnje spra-viti, vse to za 2 K kg ? Kupec ali pa kupci, ki so psenico samo crez zimo shranili, so pri tern svojem d e 1 u (!) zasluzili celih o s e in K pri kg! Ali ne mora zavreti kri pridelovalcu, ce vidi, da dobi za vse svoje delo 2 K, drugi pa, ki ni6 ne dela, nego samo v zakurjeni sobi in pri pol-ni casi kupCuje, zasluzi 4 do 5 krat toliko ? Ali ne mora zavreti kri ubogemu konzumen-tu, ko ve, da bi lahko dobival moko tudi spomladi po isti ceni, kakor v jeseni, ce ne bi bilo treba debeliti takih pijavk ? Pa oglej-mo si na drugi strani razne obrtnike in tr-govce na debelo, od kterih moramo dobivati druge svoje potrebscine, svojo obleko, obutev itd. Ti imajo v svojih zalogah blaga, ki ga prodajajo s primernim dobickom za svoje delo, kar jim poSteno privoseimo. Ali koliko-krat se zgodi, da zrastejo   cene   temu blagu
kar 6ez no6 ! Ali ne mora zavreti kri Se tako mirnemu drzavljanu, ko 6uje, da je taka pijavka zasluzila crez no6 ve6, nego on vse leto, ali nekaj let skupaj, da celo vse svoje zivljenje ?
Kdor nekoliko opazuje vse to po6enjanje v naSem gospodarskem in javnem zivljenju, vidi, da ljudje ne zive ve6 po zlatem nauku Kristovem: Ljubi svojega bliznjega, kakor samega sebe! Ljudi vodi sedaj drugo na6elo : Ljubi samo samega sebe, druge pa le izrab-lja za se! Svobodna trgovina se je izprevrg-la v svobodno odiranje!
Pri tako zalostnih pojavih se moramo pa resno vpraSati: Ali ni mogofie ustaviti tega zla ! Ali se te velike rane na naSem dr-zavnem telesu ne dado zaceliti ? Ali ni pri nas resnih rnoz, ki bi uvideli te napake ? In ali ni tudi dovolj mo6nih moz, da se npro kri6e6im krivicarn in odvrnejo od nas pugin?
Zastrupilo se je naSe zivljenje. Stresajo ga mrzli6ni sunki. Upajmo pa, da imamo Se toiiko svoje prvotne naravne sile v sebi, da odstranimo iz sebe sovrazne strupe in se za6nemo zopet zdravo razvijati.