PROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV.—No. 705. CHICAGO, ILL., 17. marca (March 17th), 1921. LETO—VOL. XVI. Upravništvo (Office) 863» WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. ŽIVELI IMPERIALIST! — S PIŠTOLO NA ČELU. Ententa — v besedi "ententa" razumemo francoske, angleške in italijanske imperialiste in mili-tariste najgršega tipa — je sklenila, da izvrši samomor še letos. Pariški in londonski bankirji in industrijalni magnatje ne morejo čakati na počasni konec; njih zaključek je, da izdahnejo čim prej. Da se razumemo: imperialisti ne mislijo, ne slutijo, da jih jemlje vrag, kajti natančno so podobni norcu, si nastavi pištolo na čelo in pravi: To mi ohrani in podaljša življenje... Entente je zadnje dni napadla Nemčijo in Rusijo. Nemčijo zato, da dobi miljarde zlatih mark za odškodnino, Rusijo pa zato, ker misli, da je na vsak način potrebno, da se še enkrat preizkusi moč rdeče armade. Star pregovor pravi: Česar ni, tega niti vojska ne vzame. Ententa je pa šla z vojsko v Nemčijo po miljarde — ki jih ni. Blagoslovljena zaslepljenost francoskih in angleških grabljivcev je — sreča, za bodočnost Evrope in vsega sveta. Ako bi bil pisec teh vrstic Gompersove ali Spargotove pameti, bi rekel, da so se ententni samogoltniki zvezali s komunisti v svrho, da čim prej izzovejo tisto revolucijo, katero tako mrzlično napovedujejo za letošnji prvi maj. Ker pa. odklanja te vrste zablodno pamet, je prepričan, da nobena sila ne pripravlja tako ugodnih tal ža revolucijo kakor ravno pariška in londonska bankokracija., čeprav si domišljuje, da dela ravno narobe: odganja revolucijo in koplje grob komunizmu. Ententne čete ne bodo iztirjale od Nemcev polnili vreč zlata, ker jih ni, ustvarile pa bodo v Nemčiji irske razmere. Organiziran odpor Nemčije je nemogoč, ker tam ni več militaristične mašine, ki bi se merla z mašino militariziranih francoskih zamorcev; mogoča pa je guerilna vojna. Zasužnjeno ljudstvo, prežeto z nepopisnim sovraštvom, se bo lotilo individualnih činov nasilja. To rodi masakre in splošni rop lastnine v zasedeni Nemčiji; lahko porodi še nekaj hujšega za. imperialiste: sovjetsko revolucijo. Torej tisto, kar bi radi preprečili. Preprečavajo pa tako, da rinejo Nemčijo in — sami sebe naravnost v revolucijo. Boljše propagande ne bi mogli vršiti najle-vičnejši levičarji v Nemčiji kakršno jim vrše Brian-di, Fochi, Churchilli in drugi agentje pariških in londonskih velikih denarnih knezov. Kdor še misli, da Burbonci pozabijo napake in se česa nauče, naj se obrne in spi dalje. Burbonska ententa ni prav nič pozabila in ničesar se ni naučila iz svojih dosedanjih izkušenj z Rusijo. Medtem ko na eni strani z bajoneti in topovi išče škrinj zlata v Nemčiji, se je na drugi strani ponovno vrgla na Rusijo. Ofenziva proti sovjetski Rusiji je dvojna: laži v časopisju in intrige v Petrogradu. Toda laži ne premotijo nikdar več, in ruski proletarijat, ki že štiri leta. drži bakljo revolucije in s čudovito vztrajnostjo odbija kapitalistične ofenzive, nedvomno odbije tudi ta napad. Napadov bo še več. Svetovni kapitalizem ne bo miroval, ker ne more. Francoski in angleški bankirji, ki nikakor ne morejo pozabiti miljard, posojenih ranjkemu carizmu, bodo mirovali takrat, kadar jih ne bo več. ,Arthur Brisbane jim sicer svetuje, da naj pozabijo na miljarde in v bodoče naj ne posoju-jejo več avtokratom — ampak Brisbane naj rajši svetuje kraguljem, da naj lovijo odslej samo vrabce in puste piščeta pri miru. Napadi na Rusijo se bodo ponavljali. Imperialistična ententa izvrši še marsikak zločin, predno te-lebne v prepad. Reakcija, ki danes divja v vseh vazalnih državah ententnega, kapitalizma — posebno v Italiji, Jugoslaviji, Čehoslovakiji, Rumuniji in na Poljskem — je odsev splošne kapitalistične zbesnelo-sti, ki ima svoj sedež v Parizu. Težke čase preživlja proletarijat v Evropi. Sedanji mir je hujši od vojne; lažnjivi mir je krvav in drugačen ne more biti, ker tako veleva diktatura kapitalizma. Krvavi mir, slonel na golih bajonetih in odprtih topovnih ceveh, je edina, "normalnost" razmer, edina "rekonstrukcija", ki je mogoča v svetu pokajočega in razpadajočega profitnega sistema. Značilno je, da so počile vesti o "revolti in padanju" sovjetov v Rusiji istočasno, ko so ententne « čete zasedle nemška industrijalna mesta ob Renu. To je pobožna želja francoskih kapitalistov, ki žive v večnem strahu, da se Nemčija zveže z Rusijo. Pariški finančni knezi si ničesar bolj ne žele, kakor padca ruskih sovjtov, kajti potem je po njihovih računih Nemčija in zraven še Rusija odprta njihovemu izkoriščanju. Bistrovidni so toliko, da vedo, da Poljska ne more zabraniti alijance združenja ruskega in nemškega proletarijata, čeprav so vrgli miljone za zgradbo poljskega plota; slepi pa so toliko, da ne vi- dijo revolucionarne sile v francoskem in nemškem proletarijatu, ki jim je ravno tako nevaren kot ruski. Foch in njegovi militaristi lahko okupirajo vso Nemčijo in jo spremene v gospodarsko puščavo, lahko pošljejo celo armado špionov in intrigantov v Rusijo, da hujskajo rusko ljudstvo na bratomorni boj — kapitalizma s tem ne bodo rešili. Kapitalistični polom v Evropi je neizogiben. Ako bi dal Bog norcem pamet, bi bilo drugače, ker pa ne verujemo v čudeže, ne pričakujemo nič drugega, kaltor da si imperialistična ententa izkop-ije grob in leže vanj v najkrajšem času. Pri tem dobrem, hvalepolnem delu je ententa zelo pridna. Najmočnejši sunki v stebre, ki drže njeno prhlo stavbo, prihajajo od njene roke. Naj jo spremlja dosedanja sreča do konca! Ali more socializem pomagati? Kaj bom s socializmom? Saj ne more nič pomagati !... Kdo še ni slišal takih modrih besed iz ust delavca prekratkih misli? Socializem mu ne more pomagati v njegovi bedi: Ne more mu dati dela, ne more mu pribaviti hrane, ne more mu poskrbeti stanovanja. Silna kriza je v^meriki; kamor se človek ozre, povsod je brezposelnost. In brezposelnosti sledi silna mizerija, lakota, prezebanje, potikanje od ulice do ulice po cele noči. Strašno je. \ In socialisti? Ali morejo to izpremeniti? Ali morejo pomagati? "Ne. Nič ne morejo pomagati. Posamezen socialist morda lahko pomaga v posameznem slučaju toliko, kolikor more sploh pomagati revež revežu. J^a-hko da temu ali onemu par centov, ali pa vzame za. silo koga čez noč pod streho. V splošnem ne pomeni to nič. Beda ostaja. Celo morje bede, v katerem se nič ne poznajo posamezne kapljice, niti gost dež ne. Čemu bi torej bil socialist ? KadaY je jetika. v zadnjem štadiju, ne more pomagati noben zdravnik na tem svetu. Čemu je torej treba zdravnikov? Proč z njimi! To je prav tako pametno kakor vprašanje čemu je treba socializma. Ni je sile na. svetu, ki bi mogla delavstvu toliko koristiti kolikor socializem. Ali treba se je potruditi, da ga človek razume. Kadar teče voda v grlo, je prepozno. Socializem pa ravno upozarja na po-vodenj in na bližajoči se potop, pa uči delavstvo, kako si o pravem času zgradi ladjo, ki ga bo rešila. V sedanji brezposelnosti ne more socializem prinašati pomoči. (Ali te velikanske brezposelnosti ne bi bilo, da je delavstvo že prej poslušalo nauk socializma in se ravnalo po njem. Socializem hoče delavstvo odvaditi od vere v čudeže. Sneti mu hoče mreno z oči in mu pokazati stvari take, kakršne so, v pravi podobi in v pravi . luči. Razumemo, da se marsikdo ravno tega brani. Kajti že sama slutnja pove človeku, da bo videl veliko več grdega kakor lepega, če bo jasno gledal. In tega se veliko ljudi boji. Mnogo jih je, ki mislijo, da se življenje vendar laglje prenaša, če je vsaj z lažjo ozaljšano. Zato si skušajo prikriti resnico, beže od spoznanja in se zarivajo v temo. Oni verujejo, da je Bog človeku v paradižu prepovedal sad spoznanja, da je bilo to božansko modro, in da je Adam smrtno grešil, ker je notel več vedeti, nego mu je bilo dano od Boga. Sami nočejo posnemati Adama in ostanejo rajši nevedni. , Ali nič na svetu ni bolj potrebno kakor boj proti nevednosti. In tudi najvernejši ljudje bi se v tem oziru lahko potolažili; kajti če je vse od Boga, tedaj je od njega tudi Človeški razum, ki hrepeni po znanju. In tudi to hrepenenje samo mora biti tedaj od njega. Nevednemu ni mogoče pomagati. Kajti če bi se mu tudi pokazala pomoč, je ne bi znal porabiti. Za delavca je pa še prav posebno potrebno znanje ln spoznanje, zakaj njegova beda je posebna reč. To namreč ni beda posameznega človeka, ampak beda velikega razreda, ki nosi križ ves iz enakih razlogov. Delavcu se ne godi slabo zato, ker je Pavel, Tonetov sin, ali pa zato, ker je doma iz Žabje mlake, temveč zato, ker je član delavskega razreda, kateremu je naložena, težka butara brez obzira na to, že imajo njegovi člani svetle ali črne lase, še so rojeni v Evropi ali v Ameriki, če verujejo v krščanskega, turškega ali pa nobenega Boga. To je prvo in najvažnejše, kar mora delavec vedeti in razumeti. Kajti iz tega dejstva izvira drugo, da se more delavec le s svojim razredom skupaj rešiti. Socializem odpira delavstvu pot do tega spoznanja. S tem mu daje prve pogoje za osvoboditev m rešitev. Če doseže delavstvo to spoznanje, mu ne bo težko nadalje spoznati, da je treba skupnega nastopa vsega, delavskega razreda, kajti da je v slogi moč, je že tako stara, resnica, da jo menda vsakdo razume, če se mu le pokliče v spomin. Ako bi bilo delavstvo poslušalo glas socializma, ko še ni bilo sedanje brezposelnosti in si priborilo moč, tam kjer se odločuje o pogojih življenja, zlasti na političnem polju, tedaj bi bilo s svojo politično močjo lahko preprečilo sedanjo bedo. Nihče ne more rečit da ne bi bilo v Zedinjenih državah dosti dela za vse, ki ga iščejo, če bi se le pametno uredilo. Tam kjer delajo ljudje po deset, dvanajst, štirinajst ur na dan, kjer se dela čez čas kakor v blaznici, bi na tisoče ljudi lahko dobilo posla, ako bi se delalo le po osem ur. Zveza, države in občine bi lahko izvršile nešteta koristna javna dela, ako bi jih vzele v svoje roke in ako bi se ozirale na interese splošnosti. To pa bi morale, če bi v njih odločevali zastopniki splošnosti, zastopniki ljudstva, v prvi vrsti zastopniki delavskega ra.zreda, ki bi bili tudi odgovorni svojim volilcem. Tako more socializem pomagati. In to je edina resnična pomoč. Kdor pričakuje čudežev, ga bo socializem moral razočarati. Od socializma jih pameten človek že zaradi tega ne more pričakovati, ker mu jih socializem ne obljubuje. Narobe. On zahteva od delavca, da veruje v resničnost in da jo spoznava. Kdor sledi socializmu na tej poti, pa ne bo mogel biti nikdar razočaran. In to je edina pot, ki drži do cilja.. Kapital je izgubljeni sin dela. Ves kapital je dete velikega Dela. V začetku je delo porodilo kapital z velikimi mukami, a danes se kapital norčuje in zasmehuje svojega roditelja. Kapital je velik lažnih, ko pravi, da je delo odvisno od njegove eksistence. Kapital je v boju s svojim velikanom očetom neprenehoma odkar je delo dovolilo kapitalu nositi dolge hlače. Kapital se je tako blazno razpasel, tako svinjsko omastil, tako nesramno objedel, da se prav nič ne zmeni za svareč glas svojega roditelja, niti se ne briga, kaj bo iz njega, in očeta. Kapital je invadiral vsa pota človeškega napredka in pustil svojo slinavo sled na celinah in morju. Njegova razuzdanost je povzročila težko bolezen človeški družini, tuberkularno bolezen, in delo se-tudi čuti prizadeto. Delo proizvaja vse potrebščine za življenje in jih daje kapitalu, kakor bedasti starši dajejo ekstra-vagantnemu otroku denar toliko časa, da zapravijo zadnji belič. Delo naredi papir, tiskarske stroje in črnilo, tiska denar in potem ga položi v železne shrambe kapitalistov, ki jih tudi samo zgradi; istočasno se delo zav.eže, da. bo s svojo lastno eksistenco garantiralo vrednost denarja.. Delo rije globoko v osrčju matere zemlje, vlači na dan zlato in srebrno rudo, gradi topilnice in čistilnice, pretaplja rudo v kovino in kuje denar, katerega zopet polaga v blagajne kapitalistov. Blagajne so tudi produkt dela. Delo si pridrži le toliko denarja, da si more nabaviti najnujnejše za svoj obstanek — in to le za malo časa. Delo obdeluje zemljo, in ko zbere najlepše in najboljše sadove svojega napora, jih pridno zloži na mize kapitalistov ter napolni z njimi krožnike in sklede, ki jih je tudi ono naredilo; njemu pa ostane le toliko prigrizka, kolikor mu dovoli kapital, da se obdrži na življenju. Delo lomi kamen, ga kleše in ogladi ter sezida palačo, ki bi ugajala Bogu samemu. Ko je palača umetniško dekorirana in opremljena z vsemi izdelki in izumi znanstvenega dela, tedaj delo posadi kapitalista v krasni avtomobil, — ki je tudi njegov plod — ga pelje po železnici — takisto njegov plod — oblečenega v najfinejša oblačila — tudi njegov plod — in postreženega z dobrimi cigarami in pijačami — ravno tako njegov plod — ter ga. ustoliči v novi palači. Nato gre delo v banko, katero je tudi samo sezidalo, in si vzame petinko denarja, katerega je samo skovalo oziroma natisnilo in mu zajamčilo vrednost, in po postavah kapitala je naplačano za zgradbo palače. Palača, je zdaj kapitalistova; delo je tako veli-kosrčno, da ne zahteva niti najemnine. Nato gre delo s kapitalistovim dovoljenjem v kakšen najslabši kraj na svetu, hitro zbije skupaj nekaj desek, naredi slabo kolibo in v njej se nastanijo delavec, njegova žena in otroci. Kapitalist pa pravi, da je koliba v nevarnosti pred sovražnikom — zunanjim in notranjim, zato mora biti del delavstva oborožen in od časa do časa mora pobijati brate svojega lastnega razreda — v obrambo svoje kolibe. Kapitalist vstaja pozno, zajtrkuje opoldne, obeduje zvečer in večerja o polnoči. Delo mu preskrbi vse in znosi vse. Ko se nasiti, leži na mehkem naslanjaču — plod dela — in čita časopis — plod dela — čita. najnovejše novice z bojišča — kjer delavci branijo svoje kolibe in razširjajo njegove trge. Delo mora celo plačevati stanarino za bivanje v kolibah. Delo, nezmožno ukoriti svojega lastnega otroka, trpi vedno večje krivice, ki jih zavdaja njegov izgubljeni sin kapital, okužen od smrtne bolezni kapitalizma. Kadar kapitalist oboli ali se po nesreči rani, takoj hiti delo k njegovi postelji, tiplje mu žilo, gleda na jezik in si beli možgane, kako bi mu vrnilo zdravje. Napiše recept na papir, ki je njegov produkt, in mu nabavi pravilno vsoto medicin, ki so njegov produkt, skrbi zanj noč in dan, dokler ne ozdravi. Delo tiska buletine o stanju kapitalistovega zdravja, tako da vsa dežela ve vsako uro, dali se obrača bolezen na boljše ali slabše. Kadar kapitalist kljub vsej skrbi dela umre, razglasi delo žalostno novico daleč. naokoli, piše mu nekrologe z znanimi frazami, zavije njegovo truplo v dragocene tkanine in na njegov grob postavi visok spomenik iz najbelejšega mra-morja, na katerem vkleše slavospev, ki im& ohraniti spomin na kapitalista, dolgo vrsto let pred nami. Delo nikoli ne izkaže take časti članom svojega lastnega razreda. Kadar umrje revež, proletarec, ga delo navadno pokoplje brez vsakih ceremonij na občinskem pokopališču, kjer ni spomenikov niti žaloval-cev. Delo ustvarja zabavo, letovišča, živež, obleko in lepa stanovanja kapitalistom, zase pa obdrži le toliko, da ima komaj za golo eksistenco. Ako se kdo iz razreda dela osmeli, da pove to resnico na glas in kapitalistom v obraz, skočita po njem kapital in nezavedno delo, ga preganjata, za.preta v ječo — ki jo je sezidalo delo največ zase — in ga ubijeta s kroglo — katero je vlilo delo največ zase — ali ga zadavita. z vrvjo — katero je spletlo delo največ zase. Delo je bilo daritveni kozel dolgo dolgo časa. Ali že se kažejo znamenja, da se delo drami. Pojavili so se znaki izpremembe delu na korist. Čas očetovske sodbe in kazni se bliža. Vefikan vstaja! V stani, delo, vstani in tirjaj svojo pravico! 500 jugosl. članov v splošni socialistični stranki Amerike ni mnogo, toda stari pregovor, ki velja še danes, pravi: "Od zrna do zrna pogača, od kamna do kamna palača." Ivan Molek: Junakova nagrada. __i_______in noč je bila svetlejša od dneva — tisoč rdečih bliskov zlitih v enem, ko smo, mi kosci, šli na košnjo krvavo ... Pokosili polje smo do,čista. Junak — so rekli — vsi junaki, nagrada čaka vas velika, nikdar vas domovina ne pozabi. In zdaj: kje moja je nagrada? Kje domovina, da mi plača? Zastonj da smo kosili onkraj morja? O domovina, mar si pozabila na kosce, na junake svoje? Junaku oder so podrli in v ječo ga zaprli. So rekli: To je trik, nevaren človek, boljševik! Wilson in Harding. Dne 4. marca je Wilsonova administracija prenehala s svojo funkcijo in namesto nje je nastopila Hardingova. Wilsonovo administracijo je kontrolirala demokratska stranka, Hardingovo bo kontrolirala republikanska. Wilson je bil predstavnik stranke, ki zastopa srednje ali meščanske sloje — elemente, ki vrjame-jo v individualno prizadevanje gospodarskih zadev in gospodarsko tekmo, ki se zrcali v kapitalistični družbi v avtokratičnih trustih in monopolih, v socialistični družbi pa se bo zrcalila v industrials demokraciji. Demokratska, stranka v Ameriki predstavlja dobo, v kateri je bil kapitalizem še v povojih in je dovoljeval za svoj razmah in fizično porast medsebojno gospodarsko tekmo. Osčm let je imela ta stranka vladne vajeti v rokah, in v teh osmih letih ni storila za svoja načela ničesar. Kar se tiče individualnega prizadevanja v gospodarskih rečeh, je ostalo vse tako, kakor je bilo, izvzemši dejstva, da so postali tisti, ki so še v gospodarskih rečeh individualno prizadevali, da. postanejo tisto, kar imajo postati, še večji denarni mogotci. Pa tudi druge politične stranke — razen prohibicionistične — niso imele od demokratske administracije nobene koristi, pač pa velikansko škodo; kajti kar se vzdrževanja ameriških tradicij o svobodi govora, tiska in svobodnega shajanja tiče, ni teh zadev nobena druga administracija v zgodovini tako samooblastno zatirala, kakor demoljratič-na. To je zadelo seveda v prvi vrsti najnižje sloje. Wilson je pač vodil svojo sabotažo tudi napram nekaterim kapitalistom, ali pri stresanju jeze nad njimi ni bil nikdar tako velik in mogočen, kakor tedaj, ko je grmel in udrihal po delavstvu in njihovih organizacijah. Med tem ko je rohnel proti Wall streetu s svetopisemskimi gestami in je vodil po svojem justičnem oddelku proti trustom tožbe, so se mu trustjani smejali in se tako reorganizirali, da je pu-stal njihov trust še jačji. In tako je bilo, da je dobival Wilson tožbe, trusti pa zmago. Tudi z vojno je bilo tako. Amerika je s svojim prizadevanjem dobila vojno — pri sklepanju miru pa je bila poražena. Absolutni autokrat, brutalnež in zmagovalec je bil Wilson edino nad delavskim razredom, ker je vedel, da ni tako jak in mogočen, kakor je kapitalistični. Zavedajoč se tega, je nosil za kapitalistični razred, kadar ga je hotel šikanirati, v svoji levici teologični evangelij, za delavski razred pa bajonete, ječo in najobčutnejše šikane. Bogate prevarante in grabeže je oproščal ječe in kazni, delavce pa, ki so se drznili zagovarjati svoje ustavne pravice in so skušali izboljšati svoj življenski položaj, je dal aretirati in jih je pustil do danes v ječi. Delavskemu gibanju v Ameriki je provzročila Wilsonova admini-stracja na miljone dolarjev škode, med tem ko je povzdignila kapitalistična podjetja za miljarde. Tako je bilo z Wilsonovo administracijo. Dne 4. marca je odšel Wilson iz Bele hiše od vseh strani obsovražen in bolan, hi lahko rečemo najnezado-voljnejši predsednik, ki je kedaj predajal svoj urad naslednku stranke, ki je povzročila poraz stare administracije. Njegovo mesto je zavzel Warren G. Harding iz Ohio. Hardingova zgodovina ni bogve kako zanimiva: Po svojem poklicu je Harding baje časnikar. Po mišljenju je konservativen — tak, ki si vzlic znanju, da ameriško ljudstvo nima resnične demokracije, domišljuje, da ga v sto procentnem amerl-kanizmu posnema lahko vsak Amerikanec. Po mišljenju in po svoji aktivnosti pravijo da je podoben McKinleyu. « Hardingu je Amerika panj, v katerem so vse sorte čebele, a vse morajo biti podrejene eni sami volji, ki se pretaka skozi Belo hišo in skozi "red, kakršen je." Vsaka namera ali prizadevanje, da se današnje razmere v deželi izboljšajo izven tistih, ki imajo v tem panju prvo besedo, je po njegovem mnenju "taboo", ali po naše prepovedano. To mišljenje je s kapitalistični načeli popolnoma v soglasju. Pri svojem vladanju Harding ne bo imel tistih težav, ki jih je imel Wilson, ko si je vbijal glavo, da strmoglavi truste; Harding je zagovornik vele-biznisa, in si bo le prizadeval, da postanejo trusti še popolnejši, da bo kapitalizem zavarovan od znotraj in od zunaj. Tarifi, industrialne poravnave in prepovedi štrajkov, so nekatere reči, ki bodo služile za povzdigo kapitalizma. Je pa še več drugih. Kar se izpopolnjevanje trustov tiče, nimamo socialisti z republikansko stranko nobenih sporekov. Prvič je to stvar kapitalistov samih, drugič smo pa socialisti načelno proti temu, da se trusti razbija jo, kakor to namerava fosilna demokratična stranka ; naša trditev je, da imajo priti trusti, kakor hitro so dovršeni in kakor hitro je ljudstvo zrelo za samoodločevanje v industriji, pod kolektivno last produktivnih slojev dežele. Trusti morajo priti p« svoji zgodovinski poti do postaje, ko imajo postati sredstvo za realiziranje industrialne demokracije, namesto avtokracije, kakor je to danes. Za j to .izvršitev bo skrbela socialistična, stranka, ki izobrazuje ameriško delavstvo tako, da bo ta gospodarski proces in končni prehod razumelo. Iz Hardingovega vstoličnega zagovora je posneti, da se nekaterih važnih političnih in gospodarskih izprememb, ki so na poti,, zaveda. Da se potolaži razburjene duhove, ki zahtevajo vse več m več tega kar producirajo, je njegova edina želja, da se vrne dežela nazaj v '' normalcy'', kakor je bilo nekdaj. Nekako tako je govorila včasih katoliška cerkev. "Nazaj, nazaj, ko grmade so gorele" . . . Kaj pomeni Hardingova. administracija za ameriški kapitalizem in kaj za ameriško delavstvo, ni težko izračunati. Pod pretvezo 100 odstotnega ame-rikanizma bo imel kapitalistični razred po vseh ameriških ustanovah svojo protekcijo. Pošiljal bo v šole, v cerkve, parke, na igrišča, na vseučilišča in v gledališča svoje agitatorje, ki bodo poveličevali glo-riozni kapitalistični sistem in "podložnost redu, ki je" ter blatili vse tisto, kar ima namen predrugačiti sedanji kapitalistični sistem. Zameriti jim tega seveda ne more nihče; kajti tudi kapitalistični sistem ima pravico do življenja, dokler se kaže, da hoče živeti. Kako bo kapitalistični razred uspeval s to propagando, z namenom, da ostane zanj vse tako kakor je in še boljše, je odvisno po drugi strani od socialističnega gibanja, ki mora postaviti proti ja-kim silam kapitalističnega, razreda, ki postane pod protekcijo republikanske vlade še jačji, vse svoje moči in vsa sredstva. V teh odkritih bojih smo poznali socialisti republikansko stranko za skozinskoz agresivno in zlasti proti delavskemu razredu neprizanesljivo nasprotnico; toda priznati je treba, rta se v teh bojih ne ponaša tako hipokritično, kakor se je ponašala demokratična stranka in v zadnjih osmih letih njena administracija. Navlake, ki so ležale na poti razrednega boja v ameriškem delavskem gibanju se pospravljajo, in interesi delavskega razreda postajajo z vsakim dnem vidnejši. In ko večina, ameriškega delavstva spu-zna svoje interese, tedaj napoči dan 100 odstotnega amerikanizma, ki sta ga vsak po svoje tolmačila-Wilson demokrat, in Harding republikanec. Socializem osvobodi ljudstvo zadrege, kako naj se preživi in kje naj dobi dela. Lenin in Trockij sta baje zopet v nevarnosti pred kontrarevolucijo, ki prihaja iz petrograjske okolice. To pot je kontararevoluciji baje na čelu Kerenski. Da bi zapadna "demokracija" rada imela kontrarevolucijo v Rusiji vemo, toda če je to resnica, je drugo vprašanje. In ker se je neštetokrat izkazalo, da so kontrarevolucije v Rusiji že delj časa le želje iz zapada, moramo vzeti te vesti s tako re-zerviranostjo na znanje, kakor smo jih jemali preje. MOSKVA V LETU 1920. Dr. Alfons Coldschmidt. (Konec.) V jetniškem taboru v Narvi, poslopju obdanes s debelim in visokim zidom nemškega samostana, sem govoril ure in ure z domov vračujočimi se jetniki. Med njimi si dobil vse vrste človeških bitij; vesele in dobro razpoložene, raz jezi jive, melanholične, skromne, ošabne in napihnjene. Name je bil napravljen sledeč vtis: Rusija je velika, in ker je velika in ima tako mnoge in različne kondicije ter tako mnoge in različne tipe ljudi, je nemogoče, da bi imela dva človeka ene in iste skušnje ali da bi celo te skušnje enako vplivale na vse ljudi. Nekateri so objokavli smrt svojih tovarišev, drugi so pripovedovali o grozotah epidemije, posebno o tifusu in hladnokrvni indiferentnosti. Pripovedovali so mi o nepravičnem postopanju, jezili se, kleli in poleg tega so se spominjali tudi veselih in lepih dogodkov. Pravili so mi o njihovi aklimatizaciji, kako so se prilagodili novemu življenskemu položaju. Na dolgo in široko so pripovedovali kako so postavljali in gradili svoje hiše, kako so postali kmetje, trgovci, špekulanti. Pritoževali so se nad draginjo ali pa naravnost hvalili nizke cene v okrožju, kjer so živeli. Ali kljub tem se je v vseh zbujalo domotožje, vsi so hrepeneli povrniti se v domovino. Mnogi so celo obupali, da bi sploh še kedaj videli domovino in kar nič niso mogli vrjeti, da so na potu domov. O, da, vrjeli bodo, ko stopijo z obema nogama na rojstno grudo, ko jih bodo pozdravile matere, žene in otroci. Prizori so bili v srce segajoči. Težko je bilo človeku, ki je šele prišel iz Nemčije stopiti pred te ljudi. Med njimi so bili možje s sivimi lasmi. Bujno barvne vojaške čepice so silile na obrvi očeta in prikrivali od velikih skrbi osivele lase. Ti zadnji opotekovalci, zadržani vsled " diplomatičnih pogajanj" in podobnih neumnosti, ti razstrgani ostanki svetovne vojne, so nudili opazovalcem strašen pogled in bili v svarilo svetovni diplomaciji. Ta be-stijalnost se ne sme več ponoviti, nikoli več ne smejo diplomatični heroji loviti ljudi in jih metati v ječe in taborišča, nikoli več se ne smejo zgoditi ti or-ganizrani lovi na ljudi. Taka zverinska početja morajo enkrat za vselej končati. Ta hulabalu, ta pa-, triotična zbesnelost, to bobnanje in tuljenje in ma-nija mora nehati. Nekaj strašnega je, ko mora človek ostati, tri, štiri, pet ali celo šest let proti lastni volji v eni ali drugi deželi. Vsak človek ima pravico, da živi kjer hoče in tista znorelost, da se ljudem odvzema ta pravica na lep "diplomatičen" način, je v nebo vpijoča krivica nad človeštvom in zdravim razumom. Govorite kar hočete o sovjetski Rusiji, vendar priznajte, da od dneva revolucije ni bilo v Rusiji nobenega jetnika več, ampak samo svobodni ljudje. Človeška svoboda, svoboda, spon in suženstva je bila proklamirana tisti dan. Vem kaj boste odgovorili, toda odgovorim vam, da tudi to je bil le začetek. Navzlic vsem tem ruska revolucija se je začela in to ostane neizpodbito dejstvo in v večen kredit tistim, ki so jo započeli. Kako morete držati nazaj, samo za en dan, ljudi, ki nočejo ostati v vaši deželi, ampak se hočejo vrniti v svojo domovino? Kako morete siliti ljudi, da ostanejo v jetniških taboriščih samo en dan dalj ? Kdo vam daje te pravice, od kod ste? ,Ali'vam vest ne očita največjega prestopka človeških pravic? Kako morejo odgovorni faktorji dihati, jesti in piti, dokler leži v jetniških taborih samo eno človeško bitje? Človek naj bo svoboden, prost, njegov dom naj bo vesoljni svet. Kamorkoli gre, tam naj bo njegova domovina in če se ga poloti domotožje in se želi vrniti na rojstno grudo, naj gre svobodno in nihče ga naj ne ovira. Nobene pravice nimate vkovati v verige človeška, bitja, ker to pravico imajo samo bogovi, toda — bogov ni. Povratek. Na Nikolajevem kolodvoru so se poslovili uradniki komisarijata za zunanje zadeve od članov angleške delegacije, Shawom in Turnerjem. Zdi se mi da so podnesli seboj tudi poslovilno pismo od Lenina. Ne vrjamem, da je bilo to preveč hvaleče pismo, ampak je moglo biti nekak čuden pozdrav, Leninov pozdrav v jako priprostem in nepoliranem jeziku. Vsekako vsebina ni bila prevljudna. Lenin je prepričan, da v dnevnih takih iznenadnih svetovnih izbruhov človek ne more biti vljuden, ampak odprt. In kdor hoče biti odprt, bo govoril tako, kakor mu veleva srce in pamet. In kdor je odprt, ni diplomat, ampak nekaj popolnoma druzega. Lenin ima diplomatične zmožnosti, a. vendar ni diplomat. Vozili smo se zopet po prostranih poljanah, med zelenimi gorami in skoz tisoče vasi skritimi med mogočnimi hrasti. Zopet smo pili mleko po 125 rub-ljev četrt litra, zopet smo spali v sovjetskih vagonih, dobro opremljenih vladnih spalnicah in kradli bogu in sebi dragi, zlati čas. In ker se ni nikomur nikamor mudilo, najmanj pa strojevodji našega vlaka, smo guzali proti Petrogradu z "neznansko" hitrostjo 20 do 25 kilometrov na uro. Kar naenkrat je prekinil vlak naš tempo. Naš vagon so pripeli nekemu ekspresnemu tovornemu vlaku. Pripregli so še parlorski voz, kjer smo sedeli in se razgovarjali pri dobrem čaju z ruskimi železničarji. Eden teh je bil član centralnega izvrševal-nega odbora ruske železničarske unije. Nemškim sodrugom pošilja pozdrave, ki jih tem potom izročam nemškim železničarjem. Po sedemurni vožnji smo dospeli v Jamburg. Tukaj se je začel naš križev pot s potnimi listi, konzularnimi vizeji in raznimi drugimi sitnostmi, ki gredo vsporedno s politično "rdečo žnoro". Naši potni listi niso bil v redu, a Estonci nas niso hoteli spustiti v njihovo deželo. Krajevni sov jet v Jamburgif nas je tolažil z dobro hrano in gostijami in nek železničar nas je okrepčal s krompirjevimi omeleti. Mi pa bi najrajše šli naprej, postajali smo nestrpni in duh v spalnem vagonu nam je postajal poprn. Meni se je zaželelo po morskem svežem zraku, rad bi bil že doma, da se lotim dela, želel sem si, da bi kmalu zapustil "vzhod" za seboj. Vzhod sem hotel zapustiti, ker sem dobil ne-prebavnost in zabasaftiost v možganih. Moji živci so bili že prenapeti in utrujeni. V meni je bilo toliko materijala, da sem se začel bati, da ne počim, zato, ven iz Vzhoda, ven, nazaj na Zapad. Odrešiti sem se hotel prinesti na svet nekaj književnih otrok, ker je bil že skrajni čas. Konečno smo prišli skozi. V pristanišču Reval nas je že čakal naš parnik. Na parniku je bil nov kapitan, po imenu Kolbe, vešč pomorščak, kateremu so bila poznana vsa polja min in vsaka čer v Baltiškem morju. Mamš je bilo ime glavnemu strežniku; Mamš je njegovo ime, dasi ne zgleda tak. To vam je fanatik za čisto in blesteče se srebrno namizno orodje, on je veščak v umetnosti balancira-nja, je artist z namiznim posodjem in njegovo največje veselje je, ako svoje goste dobro hrani. S Kol-bijem in Mamšem smo se vozili skoz Helsingfors do Stetina. Angleži so se vozili skoz Stokholm. Mudilo se jim je. Hoteli so v najkrajšem času predložiti svoje zahteve za Rusijo velikemu delavskemu kongresu, ki naj sprejme njihov načrt resolucijo, poleg tega so pa skušali pregovoriti svojo vlado, da pokaže svojo barvo. Jaz pa sem potoval s Kolbi-jem in Mamšom do Stetina. Do vrh glave napolnjen z znanjem o Rusiji, sem silil domov, ker so me prijemale bolečine, ki so postajale čim večje, kolikor večja je bila zamuda v Helsingforsu. Tu sem se sestal s pravimi čudaki in pustolovci, o katerih bom pisal kasneje. Vozili smo se skoz bele noči. Ladja je plavala v belih nočeh mimo finskih pe-čij. Ali so vam znane bele. noči ob finskih pečeh? To niso noči, to so čuda vida, so večne luči. mlečna luč, jako delikatna rmenkasta luč. Enope-roten morski ptič je plaval nad morsko cesto, ki se je vila za našim parnikom. Tišina postane mrtvaška. Človek se zgubi in niti ne ve, ako je parnik ustavil ali se še pomiče naprej. Ob parnikovi strani se čuje mrmrajoče žuborenje, kakor če bi parnik stal pri miru. Vse naokrog, v zalivih, v zalivčkih v kanalih in potokih, so čuda iz kamenja in zelenih smrek, katere je tam postavila mojstrska roka že dolgo pozabljenega, umetnika. Bele skale, tiha domovja in nemi kažipoti še posebej krasijo naravo in njeno lepoto. Sedaj pa zleti izza pečin solnčna obla. Solnce ne vzhaja, ampak sfrči kvišku kot velikanski žareč rdeč prst. Kar naenkrat je tam, z enim samim sunkom in ta prizor človeka prijazno iznenadi, posebno če pogleda na penečo brazdo, ki jo pušča parnik • za seboj, ki se trese in blišči v žarkih zlatega solnca. Nato pa se solnce polagoma dviguje iz finskih razpok. V taki ekstazi sem prebil dve noči na Finskem, dve krasne bele noči, dve gorki severni noči, katerih nikoli ne pozabim. Dvakrat sem videl velikanski žareč prst, bliščečo zlato stezo nad nami. Dvakrat sem videl morskega ptiča, širokokrilega, plavajočega ptiča, ponosnega, belega morskega ptiča in delikatni beli pajčolan finske noči obrobljene z rdečim žarom, ko je solnce švignilo kviško. In za, tem smo prišli s Stetin, kjer sem se moral zagovarjati na nesramna denuncijanstva, na kar sem začel pisati to knjigo. Andrej Varady: Pohabljenca. Delavska množica demonstrira hrupno po Cestah. Mnogo, mnogo razcapanih, od lakote in bede do smrti izmučenih ljudi kaže po cesti svojo moč. Rdeče zastave plapolajo. Klici, preklinjajoči posto-paško gospodo, se dvigajo, klici, zahtevajoči čtove-ško življenje, kipe. Kjer se ceste križajo, so se stisnili stražniki na konjih in brez konj ob stene in ko je prihrumela množica, navale ... Ostre sablje so se zabliskale, konji so drveli čez ljudi. V gozd ljudi so se zagvozdili in kamor so padale moreče sablje, se je vzdignil stok in jok in strah in rdeča kri je tekla. X Ko se je zavedel Gregor Sos na postelji v bolnišnici, je začutil blazne bolečine v levi roki. Njegova prva misel je bila, da je ob roko. Poizkušal se je. premakniti, otipati roko, dobiti gotovost. Ali komaj se je premaknil, ga je spreletela bolečina, zaječal je in mirno obležal. Usmiljenka pristopi k njegovi postelji. "AH česa želite, dobri mož?" "|AH so mi odrezali roko?" je vprašal ječeč Gregor Sos. - "Ne, kje naj bi jo odrezali? Pomirite se. Mogoče, da je pozneje niti odrezati ne bo treba." Dneve in dneve je ležal Sos, ne da bi vedel kaj o sebi. Strašen ogenj je divjal po vsem njegovem teie-su in v levi roki ga je zbadalo tako, kakor bi mu rezali meso v koscih z nje. Čez več dni, ko so ponehavale bolečine, se je začel gibati v postelji. Od vseh strani je prihajalo k njegovi postelji zamolklo ječanje. Ogledaval se je po veliki bolniški sobi. V postelji poleg njega je spal stokajoč bolnik bledih lic. S široko, odprtimi očmi je strmel Gregor Sos na to posteljo^ . Ko sta bila že tako daleč, d,a sta mogla govoriti, je dejal proti sosedovi postelji: "Torej semkaj sva prišla, sosed?"... "Zdravniki so mi odrezali pol noge," je ječa.l oni. ^ "Meni so pustili roko, ampak roka bo le štr-celj ■.-." "Najino življenje je pač končano!?" "Šest otrok imam . . . šest majhnih . . . nikogar ne bo, ki bi jih hranil... Oh ..." "Jaz imam le tri. S pohabljeno nogo pa tudi za te ne morem zaslužiti.'' "Vi ste stražnik. Dobili boste malo pokojnino ..." "Čeprav jo dobim, je to le neznatna odškodnina za mojo nesrečo." Ženi sta jih prišli obiskat. Ženi vsled porodov, skrbi in dela izmučeni proletarki. Prišli sta z žalostnim obrazom,, prestrašenimi, objokanimi očmi, preplašeni in trudnih kretenj. Pri postelji sta obstali. "Kako je," je vprašala zdihujoče vsaka svojega moža. "Kako delate ve? Kaj počno otroci?" sta poizvedovala bolnika v'posteljah. "Drug drugega, sva pohabila," sta govorila svojima ženama. "Šli smo na cesto, da zahtevamo svoje pravice, da napravimo pot naši, toliko časa pridržani grenkobi. In to jim ni bilo všeč. Mi ne smemo na cesto. In vendar smo mi zgradili hiše, mi smo napravili železnice, tudi tlakovali smo cesto in jo obsadili ob obeh straneh z drevjem. A potem ste privihrali vi nad pas. nekateri peš, nekateri na konjih. Tudi vi, sosed, ste jezdili. Ko sem videl, da hrume nad nas, sem kričal: "Sosed, zakaj me preganjate?" Ali takrat ste že udarili, vaša ostra sablja je preklala mojo roko..." "Vi pa ste me potegnili s konja, padel sem pod njega. Sedaj je moja noga proč ..." '' Tako sva. se pokončala drug drugega ... Nisem hud zaradi tega." Žene so povesile glave in stale ob posteljah. Oti-rale sta si solze. • "Veste, ljuba soseda," je govoril Gregor Sos čez posteljo, "poznafn vašega moža že dolgo. V najini mladosti sva. delala skupaj pri enem gospodarju. Tudi rojaka sva bila, a pozneje-so se ločila najina pota. Vaš mož je postal vojak, a mene cesar ni potreboval. Potem je postal vaš mož v mestu stražnik. Jaz pa sem se oženil in prišel tudi v mesto, kjer sem delal enkrat tukaj, enkrat tam. Naenkrat pa ni bilo več dela, in mi — zakaj naj bi tajil — smo stradali. Tedaj sem pričel razmišljati. Otroka imam, sem mislil, naj še ta dva kaj poskusita. Prodajala, sta na cesti trakove, vžigalice in druge reči. Vsak večer sta prinesla nekaj krajcarjev, od tega smo živeli. Ali tudi to ni trajalo dolgo. Prišel je mož postave in dejal, naj pošiljamo otroke v šolo, ker je v njihovi starosti tam zanje prostor." "In kruh?" sem vprašal jaz. "Postava je postava," je odgovoril. "V takih razmerah sem bil, ko sem šel s svojimi tovariši na cesto in potem se je zgodila nesreča. Nisem hud zaradi tega... Le to me boli, da sva drug drugega tako pohabila. Zakaj ? — Povejte sosed, zakaj? — Ali sva imela kdaj kaj med seboj? AH sva storila kaj zalega drug drugemu, kaj ne da ne?" "Bog naj me kaznuje še bolj, če sem bil kdaj jezen na vas," je odgovoril stražnik. Potem je pristavil trpko: "Moral sem ..." "Tudi tedaj, če bi bil tam med množico vaš rodni oče?" "Da\.. tudi..." Stražnikova žena je dvignila svoje objokane oči h Gregorju ... "Vedno sem dejala," je pričela s stokajočim, tresočim se glasom, "vedno sem dejala svojemu možu... da ta. posel ni zanj ... Da se zgodi enkrat velika nesreča." "Zapovedali so mi... ko bi bil vedel, da se bo stvar končala tako..." Stražnik ni mogel govoriti dalje, pi-emagal ga je jok. Tudi Gregor Sos je obmolknil, ginjen je bil. Obe žalostni, bedni ženi sta tolažili... "Nihče od vžiju ni hotel. Vedno sta si bila dobra, ne mučita se več o tem ... Težka svinčena tihota je legla nad postelji. Le v vseh štirih glavah je bila žgoča misel, kaj bo odslej, kako bo... Prvi se zdrami Gregor Sost "Gospodje imajo lahko delo, sosed. Sede v sobi in le zapovedujejo .. . zapovedujejo ..." "Res, ti pač..." "Namesto sebe pošiljajo druge..." '' Nas pošiljajo ..." "Ubogega človeka proti ubogemu človeku, da mori..." "Najina pohabi jenost je njihov greh ..." "Ali kaj dosežemo s tem. Pa. vseeno ..." "Da, vseeno ..." Težke skrbi so se pletle okolo postelj, neplodno razmišljevanje je vznemirjalo bolnika. * Po dolgih mesecih sta pohabljenca skupno zapustila bolnišnico. Ko sta hodila po dolgem hodniku, je strašno udarjala lesena, noga stražnikova od trda tla. Drugemu je pa visel rokav kakor telo obešenca. Doli pred vrati sta čakali dve izmozgani ženi in kopica otrok. Iz madjarskega.. Zaposledni Zaposledni sedanje*' 1. jan. 1920 1. jan. 1921 zaposlednosti Kako so prizadete v sedanji brezposelnosti razne važnejše ameriške industrije, in kako se vračajo razmere na "boljše", je razvidno iz statistike, ki jo je izdal urad za Delo v Washingtonu, D. C. Iz te statistike je posneti sledeče: Industrija Klavnice in živila 1,111,421 900,941 81 % Stavbinski materijal 541,482 437.327 80.7% Železnina 2,870,956 1,887,862 69.5% Lesni izdelki 703,424 538,766 67.8% Strojarne 417,209 271,031 65 % Tkanina 1,819,590 1,073,086 64.5% Stavbinska dela 1,067,572 508,322 47.6% Automobili 780,430 240,410 36.'8% Kako stoje procentualno z brezposelnostjo ostale industrije, iz te statistike ni razvidno. Vsekakor pa je gotovo, da se časi brezposelnosti ne boljšajo tako, kakor mislijo nekateri. Duhovi Golgate. John S. Clarke. • "Ne boj se! Vlada tiranov ni večna, ne svečenikov krvave vere. Na robu so mogočne reke, valove njene so kalili s smrtjo. Visoko zdaj pljuskajo valovi ■ šumeči in besneči, okrog njih se peneči. In vidim jih — njih meče, žezla odnaša reka v pozabnost . . ." Shelley (Rozalinda in Helena). Moskva ni kakor Petrograd. Petrograd je včerajšnje mesto, Moskva je pa siva vsled starosti. Petrograd ima široke ulice in majhne trge, v Moskvi so gigantski trgi, a ozke ulice; Petrograd je "narejeno" mesto, Moskva je rast stoletij, Petrograd je evropejski, Moskva je azijatska, Petrograd se dviga iz valov kakor gospodična, smehljajoča se jutranjemu solncu, z roso zdravja na njenih Kodrih in cvetom mladosti na njenih licih, toda Moskva stoji ob svoji majhni reki kakor patrijarh zavit v misel, gladeč si dolgo brado in premišljujoč o preteklosti in vznemirjajoč se glede bodočnosti. Tukaj se srečujeta okcident in orijent, zapad se meša z vzhodom, sta-rinstvo se spaja z modernostjo in bodočnost meče svoje luči in sence na preteklost in sedanjost. V Petrogradu ne moreš misliti na davno preteklost. Peter, ustanovitelj; ladjedelnice, trgovina, Katarina in Voltaire, Aleksandri in Nikolaji, ari-stikracija in proletarci, tajna propaganda, nihilisti in teroristi, "žolti listki" in trdnjave, stavke, izgredi in revolucije. Zinovijev pravi, da je Petrograd "zibel revolucije", a meni se zdi, da je še več ko to. Petrograd je maternica, v kateri je bilo spočeto tisto, kar bo največji in najsijajnejši rod na svetu. V Moskvi pa človek ne more misliti o teh stvareh. Na misel ti pride Jangis kan in Tamerlane, škilavi Ta-tarji in horde od Volge, Ivan Grozni in strašne mu-čeniške celice, čudeži in svetniki ter duhovniki "krvave vere". Moskva je drugi Rim v marsičem; in Granada, v nekaterih rečeh. Je Carigrad, Jeruzalem. Dublin in Glasgow v enem mestu. To se glasi zelo neskladno, ampak Moskva je neskladna. Moskva je naravnost nepopisna. Kadar jo vidiš, čutiš več kot moreš povedati. Je "mesto pošastnih duhov, ki ti zapredejo misel s pajčevino temne preteklosti — a vzlic temu je mesto vstajenja, ki ti sveži duha in ga vzpodbuja, stimulira. Mohamedanov polumesec se sveti v solčnih žarkih na vsakem voglu, Kristusov križ štrli proti nebu v %saki idici in rdeča zastava komunizma zmagoslavno vihra s tisočerih streh. Ali ni to neskladje! Kljub vsem tem razlikam sta obe ruski prestolnici prava bisera v kroni romantike, vzbujajoči tista. čuvstva, s katerimi se rahločutni duhovi radi poigravajo. V Moskvi je star, siv zid, ki tvori pobočje strmini, na kateri je bil sezidan trg, očipkan z drevesi. V vznožju trga je "Delavoji dvor" (naš hotel) in stari zid spaja bližnjo ulico z vznositim lokom. V tem zgodovinskem kotu so bili najbesnejši boji v novembru 1917. Stene starodavnega loka in sosednih poslopij imajo znamenja krogel od vrha do tal. Velike brazgotine kazijo zidovje, na katero je bilo koncetriran ogenj iz strojnic, in v.lesu je videti razcefrane luknje. Sicer so se vršila na tem mestu strahovite bitke že neštetokrat, ali takrat so tod letele brze pšice barbarskih Mongolov. Človek se morda vpraša.: Zakaj mora ravno ta vogal v Moskvi največ trpeti vsled bojev v vseh dobah? Vojaški ljudje imajo seveda takoj odgovor: Zato, ker je to "strategična točka". Pojdite izpod loka po ulici kakih dvesto jardov, nato pa krenite čez nizki, toda. strmi breg na desno in stopili boste na. "Krasnajo Ploščad" ali Rdeči trg. Tako veličastnega trga ni v nobenem mestu na svetu. Na zapadni strani je trg zaprt s slikovitim zidovjem Kremla, na južni so krasna Spaskoja. vrata, na severni pa Nikolajeva; na vzhodni strani so nekdanje arkade (pobočni hodniki), ki se imenujejo "Rjadi", in na enem koncu arkad je rdeče poslopje zgodovinskega muzeja, na drugem pa cerkev sv. Bazilija. Pred arkadami stoji v širokem obsegu grupa spomenikov, predstavijajočih Minina, živinskega trgovca iz Nižnija, ki poziva princa Požarskega, da osvobodi Rusijo Poljakov in poklanja vse svoje premoženje v ta namen. Lepi kipi, delo Martova, ruskega. umetnika. Nasproti cerkve sv. Bazilija stoji okrogla stavba. To je "Lobnoje mjesto", kjer so ruski carji v starih časih objavljali svoje infamne in lažnive pro-klamacije. S tega obzidanega odra je Ivan Grozni leta 1547. s solznimi očmi obljubil, da. bo vladal milostno in modro. Tukaj je vodil osla, katerega je zajezdil patrijarh na vsako Velikonoč, in tukaj je Ivan Grozni manifestiral svojo modrost in dobrot-ljivost. v poznejših letih z groznimi čini, ki so mu dali pravilno ime Grozni. Z infamnim delom je pričel leta 1565., ko je na tem mestu dal usmrtiti princa Aleksandra Gorbati-Šujskega in njegovega 17-letnega sina. Ravno tisti dan sta bila obglavljena še dva princa, vrhovni častnik in dvorni točaj, princ Ševirjev je pa bil naboden na kol, na katerem se je zvijal v strašnih mukah dvanajst ur, preden je umrl. Pet let kasneje — 25. julija 1570.— je dal Ivan Grozni postaviti osemnajst vešal na tem trgu, okrog katerih je bilo razpostavljenih vse polno raznega mučilnega orodja; v bližini je gorel velik ogenj, nad katerim je visela, velika železna lesa. Zakaj vse to? Morda mi ne verjameš, dragi čitatelj, toda verjeti smeš ruskemu zgodovinarju Karamzi-nu. Naj on opiše dogodke tistega dne: "Ko so prebivalci Moskve videli strašne priprave, so bili prepričani, da je prišel njihov zadnji dan in da. je car sklenil pokončati glavno mesto z vsem prebivalstvom vred. V silnem strahu so bežali in se poskrili, kjer je kdo mogel, in pustili so svoje prodajalnice odprte in denar nezastražen. Trg je bil kmalu prazen, edino četa opričnikov (Ivanovih vojakov) se je gibala med vislicami in okrog ognja. Nekaj časa. je vladal mrtvaški mir v mestu, ali naenkrat se je zaslišal glas bobnov. Pojavil se je car na konju in zraven njega je jezdil njegov najstarejši sin, ljubljenec očetov. Za njim so prišli, bojarji, princi in garda v vrsti, nato pa so sledile žrtve. Bilo jih je okrog tristo. Vlekli so se kot strahovi, bledi, ranjeni, krvaveči in raztrgani, da so komaj premikali noge. Ivan je dospel do vešal in se oziral okrog sebe; začudil se je, ker ni bilo gledalcev in takoj je ukazal vojakom, da. prižene prebivalce na trg. Ker ni mogel čakati, je sam zdir-jal na konju po ulicah in klical Moskovčane, da naj gredo gledat prizor, ki ga je pripravil zanje. Obljubil jim je, da njim se ne zgodi nič žalega. Ljudje sc niso upali prezreti njegov ukaz in so prišli iz kleti ter drugih skrivališč in se plazili, tresoč se groze, na morišče. Kmalu je bil ves trg napolnjen; celo na obzidju in strehah so stali gledalci. Nato je car za vpil na. ves glas: "Moskovčani! Videli boste muke in eksekucije, s katerimi kaznujem izdajalce. Odgovorite mi, ali je moja sodba pravična?" V strahu, da si ne nakopljejo carjeve jeze, so ljudje odgovorili: "Živel car, naš - gospodar! Pogin tvojim sovražnikom!" Jvan je bil zadovoljen. Velel je, izbrati osemdeset obsojencev, ki so se mu zdeli najmanj krivi, in jih pomilostil. Tajnik carskega sveta je nato razgrnil velik kos kože in čital imena obsojencev. Viskovati je bil prvi na vrsti. Car mu ukaže, da stopi naprej in sam prečita svojo obsodbo. Ko se je to zgodilo, so rablji planili po njem. Zavezali so mu usta, obesili ga za noge in razsekali njegovo telo na kosce. Maluta-Skuratov je stopil s konja in prvi odrezal uho obsojencu. Druga žrtev je bil blagajnik Funikov, prijatelj Viskovatega, ki je bil tudi obsojen zaradi izdajstva na temeljil zelo rahlih dokazov. Njega so oblivali zdaj z vrelo in zdaj z ledeno vodo. Umrl je v strašnih mukah. Ostale so obesili, ali so jim prerezali vratove in druge so razsekali s sekirami. Car ni mogel mirno gledati mučenja, in umiranja, marveč je hotel pomagati. Zakadil se je s svojim konjem med obsojence in pognal sulico skozi telo nekega starca. V štirih urah je bilo usmrčenih čez dvesto oseb! Ko so rablji dokončali grozno delo, so se zbrali v krogu okrog carja, zavihteli krvave meče in sekire in divje vzklikali: "Hojda, hojda!" S tem so pove-ličali carjevo obsodbo. Ivan si je ogledal kupe trupel na trgu — ampak zadovoljen še ni bil. Videti je hotel sorodnike umorjenih ljudi in se nasititi z duševnimi mukami nesrečnežev. Obiskal je ženi Viskovatega in Funikova na njunem domu in se smejal med njunim jokom, potem je pa velel obe mučiti in vzel jima je vse premoženje. Mučiti je hotel tudi hčer Funikove, petnajstletno deklico, toda pustil jo je, ko je obupno plakala, in jo dal svojemu sinu, da. je nasičeval z njo svojo pohotnost. Pozneje je deklica z materjo in ženo Viskovatega vred umrla v samostanu vsled terorizma in žalosti. Tiran je počival tri dni, kajti treba je bilo pokopati mrliče. Četrti dan je pa pripeljal nove žrtve na trg in krvavi prizor se je ponovil. Maluta.-Sku- ratov, glavar rabljev, je razsekal trupla usmrčen-cev na drobne kose, ki so ležali na trgu osem dni, dokler jih niso požrli psi. Žene osemdesetih usmr-čencev so bile utopljene v reki". Tako zgodovinar. V gornjih, vrsticah je na kratko popisano delo le dveh dni, katerega, so vršile zveri, imenovane monarhi, s katerimi je bila okužena naša zemlja zadnjih pet tisoč let. Ni čuda, da pravijo Rusi tej majhni stavbi na Rdečem trgu "Lobnoje mjesto", to je mesto lobanj, kakor se imenuje tudi Golgata. ali gora Kalvarija v Jeruzalemu. Zato je Moskva tudi Jeruzalem. Toliko iz zgodovine krvave karljere Ivana Groznega. Stoštirideset let kasneje je bil Peter Veliki car Rusije. Ta car je junak v šolskih knjigah. Kdo ni čital o "skromnem" vladarju, ki je "delal" v ladjedelnici kakor "navadno tesar" in ki je sezidal Petrograd? Bluf! Rusko ljudstvo je tako "ljubilo" tega krvoločnega tirana, da je rebelira-lo proti njemu. Celo njegova telesna straža, tako-imenovani "strelci" so se uprli. Ali je skromni in dobri Peter popravil krivice? Poglejmo v Maxwel-lovo zgodovino (stran 143) in pomnimo, da je bila ta tragedija vprizorjena natančno po vzorcu Ivana Groznega, ki je "javno zabaval" Moskovčane na Rdečem trgu pred stoštiridesetimi leti: (Dalje prihodnjič). UTRINKI. Socialistični dnevnik "New York Daily Call" toži glavnega poštarja Burlesona za $500,000.00 odškodnine, ker je odvzel listu v teku vojne drugi razred pošto in na ta način list skoraj gospodarsko vpritpastil. Če bo imel "Call' pri tej zanimivi tožbi kaj sreče, je zelo kočljivo vprašanje. Pri volitvah na Holandskem so dobili socialisti v razne krajevne, deželne in državne postavodaje 1,200 mandatov. Komunisti so dobili 34 mandatov. Izmed 100 poslancev (toliko šteje holandski parlament) imajo socialisti 22, komunisti dva, neodvisni socialisti pa enega poslanca. V ta parlament je volilo svoje poslance 17 raznovrstnih političnih strank. V,Amsterdamu imajo socialisti v mestnem svetu izmed 45 svetovalcev 13, 6 jih imajo komunisti in enega neodvisni socialisti; v Rotherdamu so izvolili socialisti v» mestni svet 19 zastopnikov, komunisti pa enega; v Hagu so izvolili socialisti 11 mestnih svetovalcev in komunisti dva; v Groningen so izvolili socialisti v mestni svet 10 zastopnikov, komunisti pa 1. V tej proporciji je rezultat volitev v vseh krajih. Med zavezniškimi diplomati kakor med voditelji raznih političnih struj v Nemčiji, Franciji, Rusiji, v Avstriji in Angliji ugibljejo, kakšen rezultat bo imela na politični položaj v Nemčiji in drugod okupacija zavezniških sil nemških industrijalnih centrov ob Reni, Duesseldorfa, Duisburga in Duhror-tha in morda tudi Essena. ker je nemška komisija odklonija pogoje zaveznikov glede na plačevanje vojne odškodnine. Nekateri pravijo, da je zavezniška okupacija teh važnih industrialnih centrov ob Reni voda na mlin boljševiške aktivnosti v Evropi, med tem ko trdijo drugi, da je to samo propaganda, ki ima namen ostrašiti zaveznike, da bi postopali napram Nemčiji glede vojne odškodnine bolj popustljivo. V obeh slučajih bo prejkone nekaj resnice, toda tisti, ki tako ugibljejo vedno pozabljajo, da je^ na dnu zadeve o vojni odškodnini nekaj temeljitejšega: zadeva pravičnega miru, ki ga versailska mirovna konferenca ni dala — ne le kar se Nemčije in njene odškodnine tiče, ampak za miljone drugih ljudstev in narodov. To ve Francija, in ve Anglija, za to hočeti izvesti svoje načrte z vojaško diktaturo. Kako dolgo bo šlo tako naprej, bo pokazala bodočnost. Karkoli se že zgodi, je gotovo eno: da Rusija, in razni drugi narodi, ki so pričakovali od versailske konference pravičnega miru, pa ga niso dosegli, tega ne bodo pozabili. Civilne svobodščine v Ameriki sc od dne do dne krajšajo. Ne bo dolgo, ko bodo podobne mesecu, kadar je mlaj. Na dnevnem redu so deporta-cije, preganjanje nezaželjenih manjšin in sodnijske prepovedi napram unijam. Najbolj razsaja kapitalistični razred s svojimi šikanami, kakor je dognala American Civic Liberties Union, ki Ima svoj gl. stan v New York, po severozapadnih državah m v New Englandu. V St. Paulu, Minn., je bil pred kratkem obsojen v ječo Jos. Gilbert, organizator Non-Partisan Lige, ker je v vojnem času dejal, da če bi se jemalo za vojne namene na. tak način, kakor se jemlje človeška kri tudi imetje, bi bila vojna končana v 24 urah. V Novi Mehiki so našle krajevne oblasti pri Harry Goodlandu, ko so ga aretirale radi pohajkovanja, nekaj znakov organizacije I. W. W. in je dobil za to 30 dni zapora. \ V New Yorku je bilo pred kratkem deportiranih v Rusijo 55 mož, 4 žene in 12 otrok, ki so bili aretirani meseca januarja 1920 radi komunistične aktivnosti. Deportiranci so bili iz Detroita, Cleve-landaT Chicage in Pittsburgha. Od 1. januarja 1919 do 1. januarja 1921 je bilo določenih za deportacijo 1,110 oseb. Izmed teh je bilo 505 inozemeev, ki so bili označeni kot anarhisti, ostali pa radi komunistične agitacije. Radi pomanjkanja transportnih sredstev pa je bila depor-tacija mnogih odložena. 500 novih članov J. S. Z. in 75,000 novih članov socialistični stranki bo pomenilo, da je prišla tudi socialistična stvar v Ameriki v "normalcy" in ne le Hardingova- stranka, o kateri mislijo mnogi, da je edina stranka, ki ima patent na jerobstvo ameriškega naroda. KAMPANJA ZA OSVOBODITEV POLITIČNIH JETNIKOV. Socialistična stranka Je po d vzela kampanjo za osvoboditev političnih jetnikov. - Kakor je bilo že svoječasno poročano, je zvezni pravdnik Palmer priporočil tedanjemu predsedniku VVilsonu, naj osvobodi Debsa, toda Wilson je ostal za osvoboditev Debsa in ostalih političnih jetnikov gluh in indiferenten do zadnjih dni svoje administracije. Debs je povedal nato, kaj misli o Wilsonu, in njegove besede bodo ostale v spominu ameriškega ljudstva, dokler bo človeštvo čitalo zgodovino. Ker Wilson ni izvršil svoje naloge in osvobodil politične jetnike, je prevzela to nalogo socialistična stranka. To delo bo vršila na podlagi sledečega programa : 1. Nabirala bo potom svojih organizacij po vsi Ameriki podpise na peticiji, v kateri bo zahtevala od kongresa in senata osvoboditev političnih jetnikov. Na miljone podpisov od strani raznih političnih prosvetnih, industrialnih in drugih organizacij in njenih članov, mora narediti na kongres in senat vtis, da ameriški narod resno misli o osvoboditvi političnih jetnikov. 2. Dne 4. marca se odpre v Washingtonu, D. C. glavni stan "Lobijiranja," ki bo gledal na to, da se osvobodi Debs in vsi politični jetniki izza vojne. 3. Dne 13. in 14. aprila, ob času, ko bo dve leti, od kar je Debs v ječi, se vrši v Washingtonu, D. C., velika demonstracija v prilog Debsa in političnih jetnikov. Delegacije, ki bodo zastopale razne gospodarske in politične organizacije, pridejo iž raznih krajev Amerike. V programu za ta dva dni so vključeni javni shodi, parade, predlaganje peticij kongresu, obiskovanje raznih kongresnikov in senatorjev kakor tudi Bele hiše, da se dobi od vseh intervjuve, ter da se na ta način spozna mnenje postavodajalcev o tej akciji. 4. Teden dni po demonstraciji v Washingtonu, pošlje vsaka krajevna organizacija, ki se vdeleži dne 13. in 14. aprila deputacije, po enega delegata, katerega naloga v Washingtonu bo vprašati kongresnike in senatorje, kakšno stališče nameravajo zavzeti z ozi-rom na osvoboditev političnih jetnikov. Kaj morejo storiti pri tej akciji naši klubi? Klubi Jugoslovanske socialistične zveze lahko store pri tej akciji sledeče: Glavni stan socialistične stranke razpošilja na vse socialistične organizacije, kakor tudi na iste, ki so naklonjene akciji za osvoboditev političnih jetnikov, in od katerih naslove imajo, posebno pole, na katere se nabirajo podpisi amer. državljanov. Te pole je s podpisi vrniti sodrugu Otto Branstetterju, gl. tajniku socialistične stranke, 220 S. Ashland Blvd., Chicago, III. Poleg tega naj sprejmejo klubi resolucijo, ki je pridjana polam, jo po seji podpišeta klubov tajnik in predsednik in naj se pošlje istotako tajniku stranke. Resolucija ima naslov: "Resolution on Release of Eugene V. Debs and Other Political Prisoners." Klubi, ki imajo kaj blagajne, lahko pošljejo tudi par dolarjev za pokritje stroškov, ki jih ima stranka z delom za osvoboditev političnih jetnikov. Boj za osvoboditev političnih jetnikov spada v delokrog delavskega razreda, zato je potrebno, da ga izvojuje delavski razred. Prav je imel sodrug Debs, ko je dejal, da če bi ga bil osvobodil Wilson, bi se čutil, da mu mora biti- za to hvaležen, ta hvaležnost pa bi oskrunila načelo, radi katerega je šel v ječo in radi katerega je pri volji ostati v ječi do konca svojih dni. Debsa in ostale politične jetnike mora osvoboditi razredno zavedno delavstvo in nihče drugi ne. Ko tajniki klubov pošiljajo te zadeve strankinemu lajniku Branstetterju, naj naslovijo takole: Socialist partv of America, 220 S. Ashland Blvd., Chicago, 111. Dear Comrade Secretary: . Enclosed herewith you will find the Petition circular for congress and also the Resolution on Belease of Eugen V. Debs and other political prisoners. Fraternally yours, chairman. Sec'y Jugoslav branch No..*; City .........................Date ................ 1921. To glede kampanje za osvoboditev Debsa in drugih političnih jetnikov. Tajništvo J. S. Z. Sodrugi! Ne pozabite, da je mesec marec rdeči mesec — mesec za pridobivanje novih članov Jugoslovanski socialistični zvezi! In ne pozabite, da je mesec april Debsov mesec, namenjen za iste svrhe! Tajnikom klubov J. S. Z. na znanje. V par dneh dobe vsi tajniki klubov J. S. Z. kon-venčne znamke (Party convention stamps) socialistične stranke, ki jih je izdala strankina eksekutiva za pokritje konvenčnih stroškov. Strankina konvencija se vrši namreč meseca maja v Detroit, Mich. • To znamke so po 50c in jo mora imeti po pravilih vsak član v svoji članski knjižici, če se hoče šteti za dobrostoječega člana. Vsak klub jih dobi proporčno po številu članov v klubu. Tajniki klubov so prošeni, naj te znamke razpe-čajo vsaj na prihodnjih dveh sejah kluba, nakar naj pošljejo svoto za razpečane znamke tajništvu J. S. Z. Ne pošiljajte svote za te znamke na državne tajnike, niti jih ne jemljite od njih, če vas zanje vprašajo, ker vodi račun o teh znamkah za vse klube J. S. Z. tajništvo. Klubi, ki še niso dobili od državnih tajnikov charter, ali če člani niso dobili "The Socialist > World", naj to takoj javijo tajništvu Zveze, da stori na pristojnem mestu potrebne korake. Končno ne pozabite, da je mesec marec RDEČI MESEC, in da. bo drugi mesec DEBSOV — dva meseca za pridobivanje novih članov v Jugoslovansko socialistično zvezo! Tajništvo J. S. Z. POPRAVKI: V zadrjih par številkah je bilo med poročili tajništva J. S. Z. več tiskovnih napak, med katerimi so bile glavne sledeče: V številki 702 se glasi stavek: Angleški člani plačajo pri svojih klubih po 50c na mesec več. Prav bi se moralo glasiti: Angleški člani plačajo pri svojih klubih po 50c na mesec in več. V št. 703 se pod poročilom o srbski akciji glasi stavek: "Budučnost" če biti med srbohrvatskim radništvom u Americi svjetlo, koje hoče dovesti to radništvo u re* dove klasne borbe ovdje. Pravilno bi se moralo glasiti: "Budučnost" biti če medju srbo-hj-vatskim radništvom u Americi svetlo, koje če dovesti radništvo u re-dove klasne borbe u Americi." Prispevki v tiskovni fond "Proietarca." m IX. IZKAZ. Hastings, Colo.—Prispevki članstva dr. Pivka, št. •201, SNPJ.: Joe Cekada, $1.50; J. Milic, $1.02; po «1, Steve Iskra in J. Cekada; po 50c, Fr. Slavec, Val. Marin-sek, L. Susteršič, Fr. Znidaršič, Anton Pavlevec, J. Buršič, M. Fatur, Martin Kovač in Anton Brgoč; J. Novak, 30c; (pošiljatelj Martin Kovač), skupaj...... ..................$ 9.32 Pullman-Riverdale, lil.—Po $1, John Jereb in Joseph Hrvat; Geo. Ule, 25c; (pošiljatelj John Jereb), skupaj......................... ........................ ........... 2.25 Carlinville, III.—(Dr. št. 161, SSPZ.) Po $1, Joe Kosic in Albert Zalokar; po 50c, Fred Podgornik, Joe Novak, Joe Patten, Frank Walsh, Stanley Gahaber, Chas. Wandling, Jacob Novak, Joseph Ulčar, Matt Kaitna, Frank Kokal, Fritz Sandner, Mike Mackeh, Anton Cuder, Nick Kaitner, Rov Kaitner, Louis Ramovs, Rupert Gregorchich, Gabriel Capi, Andy Hribar, Pitt Kalan, Frank Zamarman, Louis Mahkootz, Martin Kolenc, Steve Darovic, J. J. Yartz, Karl Kaitner, John Spendal, John R. Levstik, Math Novak; po 25c, Math Mrak, Louis Vodisek, D. Lupo, John Lovak, Frank Tomsich, Frank Tomsich, Simon Sinkovic, Matt Podobnik, David Poisole, John Pogačnik, Pitt Brisk, Joe Orishnik, Frank Jaklich, Paul Jessich, John Novak, John Novak, Louis Vozel; Joe Tursich, 58c; M. Povše, 23c; (nabiralca Joseph Korsic in Joseph Novak; pošiljatelj Joe Oresnick), skupaj............................................................... 22.01 Jenney Lind, Ark.—Frank Gorenc, $3; soc. klub št. 83, $2; po $1, Fr. Skrabanja in Fr. Grilc: po 50c, Jan. Ocepek, Filip Wozel, Jan. Sperlic, John Belle, J. Kos-matin; po 25c, Fr. Yesenik, Anton Ravnikar, Fr. Tropšič, Mary Stucin, Jacob Bervar, Jose Sadar, Rozi Sadar, Mary Kolenc, Minnie Kolenc, Leop. Kolenc, Frank Dolar in J. B. Dollar; (pošiljatelj Frank Gorenc), skupaj.................- Philippi, W. Va.—Louis Bartol, $1; Ciril Klemensič, 75c; John Lampe, 70c; po 50c, Frank Zajc, Louis Debeljak in Frank Koreš; po 25c, John Debeljak, John Grmovšek, Andy Afrt, Mike Bohinjk; (pošiljatelj Louis Bartol), skupaj.................................................... 12.50 4.95 Bon-Air, Pa 220, JSZ. Po $1, John "onn -Prispevki članstva soc. kluba št. in Kusar, Tony Turšič, Tony Koren, Anton Turšič, John Bizjak, John' Svete, Anton Zalar, Anton Peršin, Matt Pristave, John Deželan, Alois Sketel, Vincenc Sadar; socialistični klub št. 220, $5; po 50c, Lovrenc Turšič, John Klaider, Frank Pritavc in Frank Turšič; po 25c, Tomaž Skerbec, Joseph Horvat, Joseph Sketel in Frank Maitinčič; Peter Bukovec, 35c; (Nabiralec John Kusar), skupaj................................................ Weleetka, Okla.—V. Ločnikar....... ....... Cleveland, O.—Društvo "Naprej", št. 5, SNPJ., $10; Frank Čeme, $1; po 50c, Frank Somrak, Joe Košuta, Frank Svigel, Joe Lazar, L. Medvesek, Jernej Rožanc, Mike Cvelbar, John Pecek; po 25c, Jos. Filipich, G. Medvesek, Anton Zadnik, Frank Paulin, Jos. Miljanar, neimenovan, T. Svegel, Frank Branisel, Peter Sterk, John Tavear, John Smrke: po 10c, B. Paulin in Kramarsič; John Perušek, 30c; skupaj........................ .......... Girard, Kans.—John Lekse......... Chicago, 111.—Mary Udovich nabrala na priredbi Slov. dram. društva dne 27. feb.......................... Oakmont, Pa.—Po $1, John Ban, Martin Horvatin in Joseph Roječ; Rock Lesar, 20c; po 10c, Frank Potepan in Frank Mestek; (pošiljatelj John Ban), skupaj------ Chisholm, Minn.—Lovrenc Jenko... Springfield, III.-—FrankČopi......... Collinwood, Ohio.—Joseph Petek, $5; John Dejak, 50c; skupaj.................................... Irwin, Pa.—Društvo štev. 129, SSPZ., (pošiljatelj Thos. Milharčič).............................................................. 20.35 .60 18.25 .50 2.84 3.40 .....40 1.00 Springfield, 111.—Frank Besjak.......... La Salle, III.—Druš. Triglav, št. 2, SNPJ.. 5.50 .5.00 .50 ..5.00 Skupaj.. Zadnji izkaz. Skupaj....... $114.37 ..$1,135.05 $1,249.42 AGITATORJI NA DELU. Naročnin so poslali: Anton Ocepek, Clairton, Pa.......................... 8 Frank Richter, Montana................................ 1 Frank Klun, Chisholm, Minn........................ 1 Charles Pogorelec, Chisholm, Minn.............. 7 P. Kisovec, Detroit, Mich.............................. 1 E. Bajec, Detroit, Mich............................. 1 F. Vezovisek, Bieezv Hill, Kans.................... 1 Joe Oresnik, Carlinville, 111............................ 2 Frank Mivsek, North Chicago-Waukegan, 111 7 John Jereb, Riverdale Sta., Chicago, 111.......... 1 August Komar, Cleveland, 0......................... 3 Frank Besjak, Springfield, 111.................... 1 Lawrence Gorju p, Cleveland, O.................... 4 Joseph Petek, Collinwood, 0......................... 2 John Miklich, Johnstown, Pa........................ 2 Anton Lavrich, Yukon, Pa........................... 2 To so naročninne, ki so jih poslali agitatorji, odnosno zastopniki Proletarca. Ali ne bi mogli do drugega tedna pridobiti kakega novega noročnika Proletarcu tudi Vi? Za Bon-Air, Pa. Člane socialističnega kluba št. 220 V Bon-Air opozarjam, naj se bolj redno vdeležujejo klubovih sej. Seje so vsako tretjo nedeljo ob 2. popoldne v Bon-Air. John Kusar, tajnik. POROČILO O RAZPECANIH ZNAMKAH J» 5» Z« ZA MESEC JANUAR 1921 Mesto C** *S rt * g v v ■s-S « s 3 2 O g Ark. 111. Iowa Kan. Minn Mich. Ohio h O Mesto Cd c 111. Ind. Ohio Pa. Waukegan... Springfield... E. Moline.... La Salle Pullman....... Chicago No.l d No. 20 Auburn........ Indianapolis. Collin wood... Girard__________ Cleveland_____ Medowlands Cuddy. .... Wick Haven Greensburg-Sygan. N. Newton. Bon-Air Southview. Avella.. ..... Forest City. Lawrence. ... 9 11 10 16 6 30 33 27 50 40 21 40 16 9 16 8 12 18 11 22 17 10 39 1 10 Ss 2.70 4.60 3.70 4.80 2.15 9.00 13.40 8.10 15.00 12.00 6.20 12.00 4.80 2.70 4.80 2.40 3.60 5.40 3.30 6.60 7.55 3.10 11.70 $.90 1.50 1.20 1.60 .70 3.00 4.30 2.70 5.00 4.00 2.10 4.00 4.80 .90 1.60 .80 1.20 1.80 1.10 2.20 2.40 1.00 3.90 Skupaj ... 5 5 g.5 « .2 c:? |l1 $3.12 22.87 .75 1.50 .150 2.,50 12.50 26.75 $71.49 f4 III -is ° S Rednik znamik razpečanih........ 471 dualmih 24 ali članov in članic.... 48 Skupaj dobrostoječih.................. 519 TAJNIŠTVO J. S. Konvencija J. R. Z. Četrta redna konvencija J. R. Z. je dovršila svoje delo dne 12. marca. Zborovala je dva dni. Sprejela, je ponovno resolucijo in program prejšnjih zborov, ob enem pa tudi nekaj novih resolucij. " Pri razpravi o reorganiziranju J. R. Z. so bile debate precej ostre, vendar pa med zborovalci ni bilo načelnih razlik v naziranjih. Vsi predlogi so bili sprejeti ali soglasno, ali pa. vsaj z veliko večino, kar dokazuje precejšnjo enotnost mišljenja zboro-valcev. Natančnejši pregled zborovanja bo razviden iz zapisnika, ki ga bomo priobčili, kakor hitro ga prejmemo. 12.62 1.60 SODRUGOM V CLE V ELAN D V. Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v klu-bovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam.—Tiste, ki sim-patizirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji ie moč.' — Tajnik kluba št. 27, JSZ. MILWAUKEE, WIS. Seje slovenskega socialističnega kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRIA, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejah obravnavajo važne stvari, je dolžnost članstva, da se udeležuje sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji. John Kresse, 396 4th Ar*. $19.87 6.25 DETROITSKIM SODRUGOM. Prihodnja seja slov. socialističnega kluba št. 114, J8Z. se vrši dne 12 .marca (drugo soboto v mesecu) v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu bo več važnih stvari, ki se morajo rešiti. Udeležite se seje polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvr-ščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. Organizator. $23.12 471 I 24 |$149.60 $49.50 $61.86 IZŠLA JE KNJIŽICA: "NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV." Z vprašanji in odgoovri v slovenskem ln angleškem jeziku, ki jih mora vedeti vsak prosilec pred sodnikom. Cena 40c. Naročila sprejema tajništvo J. S. Z., 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Slovenski delavci, oživite klulbe J. S. Z. v vaših naselbinah. Kjer kluba še nimate ga ustanovite. Za pojasnila pišite tajništvu J. S. Z. SEJE KLUBA ST. 1, JSZ. v Chicagi se :rše vsaki tretji petek v mesecu v dvorani SNPJ. na 2657 So. Lawndale Ave. Pridobivajte klubu novih članov in socializmu novih bojevnikov. — Poleg rednega dnevnega reda imamo na naših sejah tudi disku-xije o važnih dnevnih vprašanjih. Ako še niste član, vas bo poset ene naše seje prepričal o potrebi socialistične organizacije, postali boste član in prihajali redno k sejam, kakor naši drugi člani. Organizator. Slov. delavska podporna zveza Ustanovljena da« 20. avgusta 1808. Inkorporirana 22. aprila 1809 v državi Penn. odbor je že tako pripravljen, da predloži vse pomanjkljivosti konvenciji, kar jih je zasledil med časom njih uradovanja. Glavno je, kar bi jaz članstvu naše organizacije priporočal izvolite le take delegate za prihodnjo konvencijo, da bo njim v resnici le namen delo za bodoči obstoj in napredek naših podpornih organizacij! Sobratsko pozdravlja vse članstvo S. D. P. Z. John Prostor. Sedež: Johnstown, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Olair Ave., Cleveland, Oblo. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, Box 113, West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 634 Main St., Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVCK, 634 Main St., John stown, Pa. 2. Pom. taj. ANDREJ VTDRIOH, R. F. D. box 4. Johnstown, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27. Bridgeport, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVASNIK, 5315 Butler St., Pittsburgh, Pa. 1. nadzornik: SOPHIA BIRK, 6006 St. Clair Ave., Cleve- land, Ohio. 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, 886 137tb St., Cleveland, O. POROTNI ODBOR Predsednik porot, odbora: MARTIN OBER2AN, Box 135, West Mineral, Kans. 1. porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. 1, Bonanza, Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 634 Main St., Johnstown. Pa. URADNO GLASILO: PROLETAREC 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlie edino pptom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice nal se naslovljajo: Bias Novak, Union National Bank in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudom* naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnj« popravi. IZ URADA PREDSEDNIKA S. D. P. Z. Čas za razne nasvete v prid naši organizaciji je tukaj, še nekaj tednov, pa se bo vršila peta redna konvencija Slovanske Delavske Podporne Zveze. Pet let bo poteklo, odkar se je, vršila zadnja konvencija in veliko se je že v tem času predrugačilo. časi se v splošnem spreminjajo, treba je bilo v tem času že več izprememb pri organizaciji in še več jih bode potreba predrugačiti. Kot osem letni «1. odbornik bi imel članstvu marsikaj svetovati iz izkušenj, katere sem imel, posebno kar se tiče sedanjih nepopolnih pravil, kjer pa nisem na mestu za dolgo nadaljni posamezni obstoj naše organizacije, hranim vse moje nasvete za poznejši čas. Svetoval bi pa članstvu naše organizacije, da naj le pridno razpravlja v glasilu, brez ozira mojih dejanj, vsako stvarno sugestijo od strani članstva naše organizacije bom hranil in predstavil na mestu, kadar bo čas za to primeren, potem naj si bo za posamezno ali pa z-a združeno organizacijo. V splošnem pa je odločilni faktor le članstvo, oziroma zastopstvo izvoljeno od članstva, da isto razpravlja in ukrepa vse zahteve skupnega članistva; gl. VAŽNO NAZNANILO. Franklin, Kans. — Društvo Proletarec, št. 50, SDPZ., je na redni seji dne 6. marca sklenilo, da se skliče izredna seja četrto nedeljo v aprilu (dne 24. aprila), na katero vabimo vsa društva v okrajih Crawford in Cherokee, da pošljejo svoje zastopnike na to konferenco. Na dnevnem redu bo razpravljanj? o V. REDNI KONVENCIJI SDPZ. Poleg tega se bodo delegate domenili, kedaj odpotujejo in s katero železnico, da se lahko skupno odpeljejo na zborovanje v Johnstown, Pa. Tudi društva, ki ne bodo poslala delegatov, so vabljena, da pošljejo svoje zastopnike na to konferenco. Gasper Leskovitz, tajnik. Razprave h konvenciji S.D.P.Z. White V alien. Pa. — čudim se, da se članstvo naše organizacije tako malo oglaša k razpravi o bodoči konvenciji SDPZ. Dosedaj sem opazil o tem samo še dopis brata John Homca iz vKansasa. Z njegovimi nasveti se jaz v splošnem strinjam. Sem mnenja, (ta bi bilo umestno še pred zborovanjem imenovati odbor za sestavo provizoričnih pravil. Konvencija bi potem iz njih lahko črtala, spremenila, ali pa dodala, kakor bi ise že pokazalo umestno iz debat. Na ta način bi se kake dva dni skrajšalo zborovanje konvencije. Gl. odbor naj bi v ta odbor imenoval izmed izvoljenih delegatov primerno število delegatov, ki naj se bi za sestavo pravil takoj pripravili, prišli nekaj časa pred pričetkom konvencije skupaj, ter sestavili nova pravila, oziroma spremenili stara v toliko, da bi odgovarjala našim sedanjim potrebam. Kar se tiče odbora za prošnje in pritožbe, naj se bi izvolil na konvenciji, svoje posle pa bi lahko reševal po konvečnih sejah ali pa tudi med konvencijo, kakor navadno delujejo talki odseki. Zelo priporočljivo bi bilo, da bi konvencija nekaj ukrenila radi glasila. Če se ne motim, ne prejema ravno veliko število našega članstva glasilo, in radi tega niso poučeni o delovanju organizacije v toliki meri, kot bi bilo potrebno. Umestno sklepati o tem bi bilo le tedaj, če bi se pokaazMo, da se bo združitev naših podpornih organizacij še zavlačevala. Ako pa se združitev v doslednem času izvrši, bi seveda ne bilo potrebno, da se gubi s takimi razpravami čas. Kdor ima kake nasvete, ki bi koristili organizaciji, naj se ne boji priti z njimi na dan. čas je kratek, zato se požurite k razpravi. Jurij Previč, delegat dr. št. 105. SEZNAM DO DNE 12. MARCA 1921. POROČANIH DELEGATOV IN ZASTOPNIKOV ZA PETO REDNO KONVENCIJO, (katera se prične dne 2. maja 1921 v Turner Hall, Johnstown, Pa.) Sedež Ime in priimek Naslov Štev. društva delegata. delegata. 1 Conemaugh, Pa., Aug. Samec, Rx. 7, Park Hill, Pa. 2 Moxham (Johnstown, Pa., John Zupan, R. F. D. 7, Johnstown, Pa. 3 Franklin, Pa., Louis Krasna, Box 218, Conemaugh, Pa. 14 Orient, Pa., Frank Pavlovcic, 1. gl. pom. tajnik, zastopnik). 15 Sopris, Colo., Rlas Novak, (gl. tajnik, zastopnik). 21 Mineral, Kansas, Martin Oberžan, (preds. gl. por. odbora, zastopnik). 22 LaSalle, 111., Lenard Alpner, 306—8th Ave., La-Salle, 111. 27 Diamondville, Wyo., Bias Novak, («1. tajnik, zastopnik). Breezy Hill, Kans., John Homec, R. R. 2, Box 160, Mulberry, Kansas. Bridgeport, Ohio, Martin Kosis, R. F. D. 2, Box F., Bridgeport, Ohio. Franklin, Kansas, Anton Seljak, Franklin ,Kans. Cleveland, Ohio, Frank Budič, 1008 E. 66th St., Cleveland, Ohio. DeKalb, 11., Bias Nvak, (gl. tajnik, zastopniki. Crabtree, Pa., Blais Novak, (gl. tajnik, zastopnik). Wooster, O., Bias Novak, (gl. tajnik, zastopnik). Moon Run, Pa., Mihael Jerala, Box 217, Moon Run, Pa. Clinton, Ind., Frank Bregar, Box 737, Clinton, Ind. New Derry, Pa„ Joseph Zorko, (gl. podpreds.. zastopnik). Bon Air, Pa., Fronč Tunsieh, Box 153, Cone-maugh, Pa. Ringo. Kansas, John Lekša, R. R. 4, Rox 230, tli-rard, Kansas. Forest City. Pa., Matija Kamin, Box 491, Forest City, Pa. Chisholm, Minn.. Frank Vidmar, 323 N. Poplar St., Chisholm, Minn. 117 Broughton, Pa., Michael Mali, Box 155, Brough-ton, Pa. 123 Springfield, 111., Joe F. Kren, 1900 E. Stuart Sl„ Springfield, 111. 128 Indianapolis, Ind., Louis Sasek, 913 Kctsham St., Indianapolis, Ind. Eveleth, Minn., Anton Rahne, Box 173, Eveleth, Minn. Calumet, Mich., Joseph Srebernjak, 511—5th St., Calumet, Mich. 145 Jolict, 111., Frank Hočevar, 1120 Broadway St., Joliet, 111. . 146 Penns Station, Pa., John Trbovc, Manor, Pa„ Bias Novak, tajnik. , x 30 38 50 51 52 55 57 60 68 70 79 82 100 108 130 131 Iz Washingtona prihaja točno poročilo, ki pojasnjuje, koliko je stala glavne zavezniške držav« svetovna vojna. Na podlagi te statistike, ki jo je priredil senator Spencer, stane svetovna vojna zavezniške narode 177 miljard, 402 miljona, 269 tisoč in 225 dolarjev. To vse so izgube, ki jih morajo trpeti narodi vsled vojne. Te izgube odpadejo: Na Zedinjene države $41,873,948,223; na Anglijo $41,202,634,000; na Francijo $38,272,915,000; na Belgijo $2,474,731,000; na Kitajsko $465,376,000; na Italijo $15,180,847,000 in na Japonsko $231,818,000. To so številke, ki govore proti sistemu, ki rodi vojne. Švedska socialistična stranka je izdala proglas, v katerem apelira potom mednarodnega biroja, na vse socialistične stranke po svetu, naj se zavzamejo za osvoboditev političnih jetnikov v Ameriki. V ta namen pi-iporoča mednarodno akcijo, ki naj bi bila. v vseh ozirih najizdatnejša. Kakšno akcijo priporoča, še ni obajvljeno. Jugoslovanski pogrebnik in balzamovač L'Humanite, glasilo francoske komunistične stranke prinaša vesti, iz katerih je posneti, da vodijo ustajo proti bolševiški vladi francoski in angleški interesi, pri katerih pridejo vpoštev seveda še interesi ruskih reakciona.rjev caristov in poljske žlahte. Toda Francija in Anglija podpirajo to ustajo največ z denarnimi sredstvi in ne več toliko z vojaškimi. Zadnje izkušnje, ki so jih imeli zavezniki s Kolčakom, Denikinom in Wranglom, ko so dobili boljševiki od njih toliko vojnega materijala, so jih izučile, da je modrejše, če se kontrarevolucionarjem lie daje orožja, ki pade po navadi boljševikom v . roke, ampak le denar in pomoč v vežbanju vojaštva. Ustaja krog Petrograda ni nič drugo kakor ponovno prizadevanje, da se vrže sedanja ruska vlada in po-» stavi na njeno mesto tako, ki bi bila všeč Angliji in pred vsem Franciji. Iz zadnjih sovjetskih poročil je posneti, da bo ta ustaja tak "fizel", kakor so bili vpadi Denikina, Wrangla, Pilsudskija in ostalih pustolovcev. Naša tvrdka je opremljena z vsemi potrebščinami, ki pridejo v poštev pri balza-miranju in ureditvi pogrebov. Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavljanje mrtvaških odrov, imamo urejeno posebno kapelo. % Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem času. JOSIP PA VLAK, lastnik, 1814 So. Throp St. Chicago, 111. Telefon Canal 5903. FARME V PINET0WN, NORTH CAROLINA ZA POJASNILA PIŠITE: A. H. SKUBIC & CO., Carolina. PRAVA TONIKA Dobro zdravje in telesna moč je odvisna največ od pravilnega delovanja želodca in jeter. Najnavadnejše bolesti teh dveh prebavnih organov so dyspepsija, neprebavnost, želodčna bol, kolika, žoltenica? žolčavost, zaprtje, zgaga in glavobol. Znaki, potom katerih se te bolesti navadno spoznajo, so: neprijeten občutek na dnu želodca, slabost v želodcu, vrtoglavost, pokritje jezika z belino, neprijeten vzduh dihlaja, kisli okus, plavajoče lise pred očmi, vznemirjenje po jedi in splošno slabo razpoloženje. Severov Balzol preje Severov življenski balzam popravi te nerede. Uredi organe prebavnega sistema in obnovi njihove funkcije, kakor je potreba. Premaga splošno slabost. Je idealna tonika in graditelj telesa. Kupite steklenico še danes in boste ž njo na dobičku. Po vseh lekarnah. Cena 85c. W. F. SEVERA CO. c CEDAR RAPIDS, IOWAj m ? m ilo i •fc t >1 m t m i < CO«1B ti na vrata, potem se šele spomnite na to. Sedaj veste, da bi bilo dobro poznati nekaterega zdravila, ki vam bi pomagala v tem. Če trpite na želodčnih nerednostih, in če niste še nikdar prej marali Trinerjevega grenkega vina, in če ga sedaj vzamete in se prepričate, da je izborno zdravilo, ta nikdar pozabljeni dan vas bo sprijaznil s Trinerjevim grenkim vinom za vselej. Na tisoče in tisoče naših odjemalcev izražajo taka čuvstva kadarkoli nam pišejo. Mr. William Holenar je rekel na primer v svojem pismu, datirano Highland-town, Md., 10. januarja sledeče: \ "Trinerjevo grenko vino mora biti stalno v moji hiši, zato ker je ] pravo zdravilo za želodčne ne- ] rednosti, in jaz ne bom nikdar prestal hvaliti ga." Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili vam bo dal z veseljem informacije tudi o drugih Trinerjevih zdravilih. — Jos. Triner Company, 1333—1345 So. j Ashland Ave., Chicago, 111. IZ STAREGA KRAJA smo prejeli za prodajo večje število knjige "Za staro pravdo", ki razpravlja o agrarnem vprašanju v Jugoslaviji. Knjiga je zelo zanimiva. Stane 60c. Prejeli smo tudi. knjigo povestne vsebine "Don Correa"; stane 30c. Ali ste že čitali knjigo "Svetov-na vojna in odgovornost socializma' in brošuro "V novo deželo"? Naročnina za obe knjige je 1.10. Svoto pošljete lahko tudi v poštnih znamkah. Prijatelj, če ti je potekla naročnina, ne pozabi jo obnoviti. Ne pozabi, da je borba za eksistenco tega lista mnogo težja, kakor za druge liste. Vedi, da so na delu vse mogoče sile, da se zaduši glasila zavednega organiziranega de lavstva. Potrebujemo tvoje pomoči v tvojo korist I,Slovencem priporočamo v posečanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26th St. (v bližini urada SNPJ., S. R. Z. in Proletarca.) I Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postrežba. KARL G LASER, imeitelj.