114. številka. Ljubljana, v četrtek 18. maja 1905. XXXVIII. leto. ;saaja ▼«** dim zvečer, iaimSi nedelje in praznik©, ter vejja po posti prejem** za avatro-ograk« dežele aa vi« leto S6 K, sa pel leta 13 K} aa četrt leta 6 K 60 h, za on meso« 1 K 50 k Za Ljubljano ■ poimanjem na dom aa vse gla 24 K, sa pol ieta 12 K, za četrt leta 6 K, zz en meso« z K. Kdor hodi tam ponj, placa zz vio leto X* K, sa pol leta 11 K, sa četrt lota 6 K 60 h, sa en mese« 1 K 80 h. — Za tuj« dežele toliko več, kolikor t;;aša poStnlna. — ga zamen* brez iatodobne vpoSOJatve naročnino bo no ozira. — Za oznanile so plačaj« od peteroBtopno petit-mte po 18 h, če bo bo osnanilo tiska enkrat, po 10 h, če le dvakrat, in po 8 h, če bo tiska trikrat ali » i.rat. — Dopisi ;j: m Izvole frankovati. — Bokopiai se no vračajo. — Uredništvo in uprevnlstvo je v Knallovih ulicah it. 6, in Bicer nr^dniltve v I. nadstropju, opravniStvo pa v pritličju. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročniuo, reklamao^e, oznanila, t j. administrativne stvari. .Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. »Narodna tiskarna11 telefon št. 85. tmmm zbor V zmislu 17. društvenih pravil se sklicuje občni delniškega društva Narodne tiskarne na dan 25. maja 1905 ob 6. uri zvečer v prostorih Jfarcdne tiskarne. o. 4. 5. Poročilo predsednikovo. Bilanca Narodne tiskarne za 1. 1904. Nasvet upravnega odbora o izplača-njn dividende. Volitev pregledovaleev računov. Prememba pravil. (§ 17. se spremeni tako, da se novi občni zbor, ako prvi ni sklepčen, vrši takoj eno uro pozneje brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov. — § 21. se spremeni tako, da zapisnik seje podpisujeta predsednik in zapisnikar.) G. Posamezni nasveti. Opomnja : § 16. Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora svoje delnice vsaj pet dni pred občnim zborom vložiti v društveno blagajnico. Upravni odbor Narodne tiskarne. Klerikalci in vseučilišče. sprejme zahteva o slovenskem vae- i za ustanovitev vseučilišča v Ljub-učilišču. Ironične opazke ali očitno j Ijani. Takrat so se namreč klerikalci nasprotovanje. j poganjali M * hnoralci in Računajoč z dejanskimi r&ztae- j takrat so jim slo renski liberalci rami in uvažuje, da naj se skuša pri- j diktirali kot pogoj, da mo-dobiti vsaj to, kar je najnujneje po- ! rajo gUso?ati za predlog, da trebno in najiagije uresničiti, so sedaj ] daruje dežela kranjska za slovenski liberalci osredotočili svoje Usoda slovenskega vseučilišča pride že v nekaterih tednih v odločilni stadij ia tedaj sa odloči, ali ?e vsaj deloma uresniči ta naša | sekošolce z dunajskega in z graškega vreca želja in nujna potreba, ali pa j vseučilišča, ko so te univerze pre- prizadovanje na pridobitev pravne akademije. Zlasti se je tedaj dr. FerjanČič trudil na v .s- načine ▼ državnem zboru, v spomenicah, na shodih in v časopisju, da jt* propagiral to idejo, pridobil zanjo javno mnenje in pripravljal tla njenemu uresničenju. Takratna vlada je slovenski pravni akademiji načeloma nasprotovala, češ, da je učna uprava principijelno preti ustanovitvi posameznih fakultet, proti akademijam za posamezne stroke in da bo ustanavljala samo še popolna vseučilišča. Viada je toliko laglje s&vraeala slovensko zahtevo, ker je videla, da se klerikalci zanjo čisio nič ne ogrevajo, da klerikalci ne zahtevajo slovenske pravne akademije t Ljubljani, marveč katoliško vseučilišče v Solne gradu. Takratni škof Missia je vlado po svojih močeh še podpihoval in Missia je bil tudi vzrok sramotne vloge, ki jo je glede slovenske v»soke Šole igrala slovenska duhovščina na prvem katoliškem shodu. Za časa nemške revolucije proti Badenijevi vladi, ko so nemški profesorji roko v roki z zapitimi nemškimi burši izganjali slovenske vi se zopet za kako desetletje, če ne še za dlje, pahne z dnetn?£a reda. O d -viano je to od slovenskih klerikalcev, edino in izključno od slovenskih klerikalcev. Več kot 10 let se slovenski klerikalci sploh niso menili za slovensko vseučilišče in so v tistih časih imeli samo ironičoe opazhe za prizadevanje slovenskih liberalcev, da se v slovenski naredni program nehale biti avstrijska javna uči-lišča in postale nemškonacijo-nalni zavodi, kjer se slovansk; dijaki samo trpe kot neljub gostje, tedaj je završelo po Slo venskem in ves narod je kakor iz enega grla zaoril: dajte nam slovensko vseučilišče v Ljubljani. Slovenski liberalci so takrat kle- ustanovitev vseučilišča v Ljubljani pol milijona kron. Slovenski liberalci si štejemo med največje z^Biu^e, da smo izkoristili ugodni trencfcek in pozabivši na vse strankarske interese in strankarske keriati, ki bi jih bili takrat megli zavarovati in doseči, stavili pogoj, da se dovoli za vseučilišče pol milijona kron. S tem je bil storjen prvi dejanski kor&k k uresničenju Kaše narodne zahteve. Drugi korak je storila mestna občina Ijubljanska s tem, da je dovolila za vseučilišče 100 000 kron. S to temeljno glavnico je od stranjen če ne popolnoma pa vs&j jako znatno vladni izgovor, da država nima sredstev za izpolnitev naše želje. Treba je bilo le še pridobiti vlado, da se odloči ?a ustanovitev vseučilišča. Izlepa se to r; rak doseči, tO pričajo dosedanji poskusi. Danes zavzema viada sicer prijaznejše stališče napram slovenski zahtevi; to kaže odgovor, ki ga je dal ministrski predsednik ba.-on Gautsoh deputaciji ljubljanskega obč. sveta, in to kaže tudi odgovor ministra Hartla na zadnji tozadevni govor poslanca Plantans, ali s prijaznimi izjavami nam ni nič pomagano. Ko se je nedavno tega zopet enkrat vnela javna razprava o slovenskem vseučilišču, tedaj so klerikalci sprožili mi sel, dobro, resnično in hvalevredjuo misel, da se mora med ustanovitvijo italijanskega vseučilišča v Roveretu in med ustanovitvijo slovenskega vseučilišča v Ljubljani ustvariti rikalce prisilili, da so spremenili I jun k ti m, sicer se zopet odloži svoje stališče in se načeioma z&vzeii j naša zahteva kdo ve za koliko časa. Mi smo takratni nastop klerikalne stranke pozdravili z rodoljubnim veseljem in brez ovinkov smo izjavili, da bomo šteli klerikalcem v največjo zaslugo, če izpolnijo to svojo obljubo in da bo izpolnitev te obljube najugodnejša vplivala na strankarske razmere. Z veliko radovednostjo in opravičeno napetostjo smo čakali tre-notka, ko prid £ vladna predloga zastran italijanske pravne fakultete v Roveretu na dnevni red. To se je zgodilo, prvo branje te predloge je absolvi-rano in sedaj je Čas, da pogledamo, kako so klerikalci držali svojo obljubo glede junk-tirna, kako je bilo sploh njihovo postopanje in kaj nam je pričakovati od njih. Ogledati si moramo to z ozirom na in-famno, res obešenjaško notico, ki jo je o Piantanovem govoru priobčilo glasita kranjskih brezd?rr*ovincev. »Slovenec* pravi: »Kakor znano, so poslanci v »Slovanski zvezi« postavili med italijansko in med slovensko univerzo junktim, to se pravi: Zahtevali so, d z se mora o obeh hkrati razpravljati, da, če se dovoli ena, se mora dovoliti druga.« To je čisto navadna laž blagoslovljenih »Slovencev h* redaklerjev. Istina je namreč, da so klerikalci o tem samo pisarili, ali vladi in parlamentu nis o tega nikdar naznanili. Klerikalci bodo juaktim šele takrat postavili, kadar b o d o o f i c i j a 1 s o naznanili, da ne pripuste razpravljanja o italijanski pravni fakultet:, če 89 obenem ne raz* pravila o slovenski fakulteti in kadar bodo dejansko tako postopali. Prva razprava o italijanski fakulteti se je ie izvršila, ali razen kratke in brezpomembne Plojeve izjavice ni bilo iz klerikalnih vrst slišati nobenega glasu. Klerikalci niso branili, da se je vršila raz- prava in ttJao na :;oben način dokazali, da zahtevajo, naj se hkrati razpravlja o slovenski in italijanski univerzi. Kar piše »Slovenec« o janktimu, je predrzno sleparstvo, nesramno varanje javnega mnenja. Prvo bra^e predloge o italijanski fakulteti je že izvršeno in je predloga odkacana odseku, medtem ko o predlog: o pravni fakulteti v Ljubljani še duha ni sluha ni. Kdo ve. kdaj sa odloči vlada za to predloge; če se odloči, kdo ve, kdaj jo spravi pred drž. zbor; Če jo predloži, kdo ve, kdaj pride na dnevni red, kdo ve, kdaj pride na raspravo; če pride na razpravo, kio v*| kiaj prid? iz odseka. --Če bodo Klerikalci delali tako, & a a r s e d j , bo italijanska pravna fakulteta že deset let stala in vladne predloge o slovenski fakulteti te ne bo. ?ojna aa Daljšem Vztoku« Vesti o ruskem brodovju. »Dii!y MiiiJ« poroča iz Hong-kungs, da je neki francoski poštni parnik videl 13. maja več vojnih ladij pri rtu Padaran in zalivu Hongkoe, ki so kriŽarile semter-tja. 15. maja ste psrnik srečali pri otokih Paraceis, 260 milj severno od zaliva Hongkoe, dve torpedovki. Neki potnik, ki se je vozil na krovu angleškega parnika »Poona« in katerega »Daiiy M&il« označuje za popolnoma zanesljivega človeka, piše listu: »Mi smo srečali rusko brodovje v indokitajskih vodah začetkoma aprila. Križarka »Almaz« je plula z veliko hitrostjo, približno 18 morskih milj na uro. Mi smo bili telo presenečeni, ker so vsa dosedanja poročila se strinjala v tem, da so ladje na podvodnih delih vse ebrastle, da vaied Uga ne morejo več doseči velike hitrosti. Palme ali cedre? Humoreska. Po turSkih virih spisal Laj oš. I. Ali-beg }e bil divji. V to je bii opravičen, kakor je -s-safc pravoveren moslem opravičen, če ga biser njegovih oči, sreča njegovega Brca — sploh, če ga ona pri sestanku u* cedilu pusti. In tega greha je bda kriva F*tme, njegova ektivna iiubezen, Fatme, kateri — v njego« v h cččh — na širokem svetu ni bilo enake; ta Fatme ga je pustila na cedilu. Iq to njega, ki jo je obožava!, molil, njega, ki si je iskal najnujnejših in najmilejših prizorov v naravi, da njo označi. A vse mu je bilo nič, najti ni mogel izrazov, da bi povedal, kako jo ljubi, kako ji je vdan, kako jo cbcžiije, da, mol% če tudi mu je kot vernemu moslimu prepovedano oboževati in moliti človeška ali živalska telesa. — »Alah ii Alah in Mohamed je njegov prerok« — veli koran, pa Ali-beg se je — Mohamed zamaši si ušesa in zatisni oči — za koran malo brigal. — Veroval je v sladko in kislo, v dobro in slabo; prvo je ljubi!, drugo črtil; po tem si je uravnal življenje; ostali koran je bila njega Fatme. — Čestokrat je dejal: »Kaj meni koran, Fatme mi pove, kaj je prave; njena duša je velika, kakor morje, njene misli visoke kakor Balkan in njena pravičnost sega do Alahovih pet.« — Tako je mislil o Fatmi, in neizmerno je bil srečen, xla g* je ljubila. Niti s samim sultanom ne bi menjal, če tudi ima toliko lepih žena, kakor leto dni. En pogled iz Fatalnih oči mu je bil več vreden nego ves sultanov harem, — in če ga je Fatroa za roko prijela, menil je da so ga priklenili na električno Žico. — AH naj vam, verniki, še več povem ? Ali naj navedem vse grehe? — Kaj stoji v koranu? Kaj veleva? Kaj je ženska? In ta Ali-beg je molil in častil svojo Fatme, kakor časti pravi moslem le kamen v Meki na grobu Mohameda preroka. — A Ali-beg je rekel: »Kamen je kamen. Fatme ima oči, čiste ko jasno nebo in dušo lepšo nego vsi kalifi in preroki.« Pustila ga je na cedilu. Rekla mu je zadnjič, da se najraje pod cedrami sprehaja. To Bi je Ali-beg zapomnil. In ko se je dan nagnil, ko je solnce tonilo za Balkanom, čakal je Ff-tme pri cedrah. Bilo je to nevarno: evnuhi so stražili vrt; smrt — taka ali taka — mu je bila gotove, ako bi ga zasačili. Pa imel je srečo: nihče ga ni zasačil, a tuđi smolo, pravo tuvško smolo je imel. CU je Fatme glas, a nje ni videl pod cedram' »Gtas je, a kje je drugo«, jezil se je Ali - beg, ki ni dobro videi, »sam glas ne sedi na klopi, kje je Fatme?« Zopet Čuje njen glas in — o Mohamed in vsi preroki — ta glas je prihajal izpod palm. Tam je s&dela Fatma in poleg nje znana klepetulja s častnim pridevkom »carigraj8ka radovednost«. Ali je Škripal, klel — Alah mu odpusti — a bilo, kar bile: on jo je čaksl pod oedrami, a ona je sedela pod palmami, če tudi mu je rekla, da hodi pod cedre. Pa naj bi bilo, da je šla pod palme, a zakaj je vzela seboj »carigrajsko radovednost«. Mar ni vedela, da ae ta klop tudi za hip ne bo ganil izpod palm, ako Ali pri- sede? Kje je bila Fatme pamet, ki je presegala merje zemlje? To je bilo Aliju nerazumljivo: njegova Fatme — pa tako malo previdnosti! Mar je hotel k Fatmi sesti in v pričo »radovednosti« o vremenu govoriti? Ne! Odšel je škripaje domov, in ko mu je suženj ob prihodu podajal kave, zavpil je razjarjen: »Vina daj! Alah in Mohamed naj pijeta Kavo«. — Ali-beg je bil torej jezen, bclj jezen cd tigra, bolj divji od leva; pod cedrami jo je čakal in pod palmami je bila. Šel je torej domov in — bog mu grehe odpusti —- pritrjeval Alahu in njegovemu preroka — da ženska nima duše. — Legel je spat, a spal je malo; Fatme, cedre in palme so se pletle v njegove sanje. Enkrat je videl Fatmo pod cedrami in hitel tja, da ji poljubi rob krila — pa njegov poljub se je zgubil v zraku; Fatme je bila pod palmami. Ko je pritekel tja, da bi jo prosil odpuščanja, je bila pod cedrami. Tako je tekal in dirjal oelo noč — in ko se v jutro zbudil, ni bilo ne Fatme, ne ceder, ne palm, pač pa grozovit maček, kakršnega daje le »Zahod et oomp.« Tako daleč je srečno privesljal pod cedrami in ped palmami. Aiibeg je bil opravičeno jezen in divji; njemu kaj takega, njemu, ki je bil beg in efTendil Skandal! — Ko je v jutro vstal, mu je bila glava težka; bil je čemeren in nič mu ni bilo prav: solnce mu je preveč sijalo, dan mu je bil premalo svetal, Bospor ni bil dovolj moker — in Fstme je bila izdajica — ženska, katero treba v vrečo zašiti in v Dazdanele pogrezniti. Ali je imel dva mačka: moraličnega, da se je osmešil in fizičnega, ker je — — Alah in Mohsmed odpustita — vino pil. _ (Dalje prih.) Koristka. Povest. (Dalje.) Olga se je v nekaterih dneh v vsi naglici pripravila za svoj novi poklic. Drugi kapelnik, Lercher, je imel nalogo, da jo nauči zbore iz operete nFatinitzau. Lercber je bil mlad in zal dečko in se je takoj zaljubil v Olgo. Poučeval jo je z velikim veseljem in ker je bil veselega in ljubeznivega značaja, je tudi Olgi ugajal in rada je dopuščala, da ji Podvodni deli ruskih ladij bo bili izredno cisti. Razen tega se je brodovje dirigiralo z veliko spretnostjo in ni dvoma, da bo pod enako spretnim vodstvom doseglo velikih uspehov.* Četrto rusko brodovje. Petrogradska brzojavna agentura poroča: Po poročilih kronfitatskih listov je načelnik baltiškega brodovja, admiral Birilev, poveljnikom vseh ladij, ki spadajo k četrtemu brodovju, ukazal, da naj imajo na vsak način svoje ladie pripravljene, da 14. rožnika t. 1. odplujejo na Daljni V z t o k. Zopet japonski parnik ponesrečil. Reuterjev urad poroča iz Tokija: V Inkov namenjeni japonski parnik »Hujetsomaru« je pri M i a o -tavskih otokih v bližini Port Arturja zadel ob plavajočo mino in se 14. t. m. potopil pri Eiiotskih otokih. Obložen je bil s provijantom za mandžursko armado. Domneva se, da se je s parnikom potopila tudi vsa posadka. To je v kratkem času že tretji japonski parnik, ki je v bližini Port Artnrja zadel ob plavajočo mino in se potopil. Vprašanje o kršenju nevtralnosti. Na tretji japonski protest o kršenju nevtralnosti s strani Francije je francoska vlada odgovorila, da je admiral J o n q u i e r e s 13. in 14. t. m. križaril v anamžkih vodah z namenom, da bi ruske *ojre ladje prisilil, da bi odplule, ako bi naletel nanje. On je preiskal vse zalive na anamskem obrežju, a ni našel nikjer, niti v zalivu J o r a n o d y , ki bi bil edino rabljiv pristan, nobene ruske vojne ladje. Iz Saigona pa se javlja: Admiral Jonquieres se je na krovu križarje »G u i c h e n« vrnil semkaj. Roždestvenski je kazal popolno za ničevanje za preporno vprašanje, ti-Boča se nevtralnosti. Oa dela tako, kakor da bi bil popolnoma neodvisen, in izjavlja, da bo vedno postopal tako, kakor se mu bode zdelo prav. Na brodovju vlada železna disciplina. Poročevalca lista »Hailoi«, ki jo zašel v Port Dayot. so Rasi ujeli in zaprli, kasneje pa, ga prav prijazno sprejeli in pogostili, ko jim je dal razna pojasnila. Častniki zatrjujejo, da Že od meseca febru&rja niso stopili na suho; pričakujejo v kratkem času odločilne bitke. Združeno brodovje se pripravlja, da odpluje v Vladivostok. Pod poveljstvom admirala Roždestvenskega Be nahaja 60 vojnih ladij. Iz Koreje. Kakor se poroča i: Londona, Be je pričelo v sevsrai Koreji izredno _____ = ]e delal komplimente, ji prorokoval lepo prihodnjost in ji deklamiral o svoji ljubezni do nje. Poslušala ga je tem rajša, ker je bilo vse njegovo početje veliko zadoščenje za njeno samoljubje in za njeno nečimernost. Imela ga je tudi rada, a po svoje, in ni nikdar mislila, da bi začela ž njim kako razmerje. Lercber pa je bil vajen občevanja z ženskami in ni obupal. Lercherjev tekmec je bil nemški Časnikar Konjiček. Mlad mož, ki je znal mojstrsko delati dolgove. Zaslužil je malo, živel pa vedno kavalirsko. Zgovorni in zabavni možiČek je bil v nemški družbi jako priljubljen in imel "kot gledališki poročevalec med igralci velik ugled. Tudi Konjiček se je hitro zaljubil v Olgo, a dasi je delal Ler-cherju znatno konkurenco, sta ostala vendar najboljša prijatelja in sta z dru-ženimi močmi obrekovala in sumničila ravnatelja, kolikor se je dalo, da bi ga pri Olgi izpodrinila. Časih je obšlo Olgo spoznanje, da je zašla v družbo, kjer je morala znana samo po imenu. Dostikrat je morala slušati surove dovtipe, kakršni se ču-jejo navadno le v vinjeni moški družbi. Pri skušnjah so si igralci in igralke pripovedovali kosmate auekdote tako neženirano, da je Olga kar strmela V živahno gibanje. Ruski voji so prodrli proti jugu do Kjeongsonga, 4000 Rusov je prekoračilo reko Tu m en; ruski voji pa se tudi nahajajo v K i 1 j u. Vladivostoške torpedovke pa-trulirajo ob korejskem obrežju. Rusi ao svoje voje v zalivu Posjet silno ojaČili valed prodiranja japonskih predatraž proti severu. Vendar pa še začasno vlada povsod mir. Ali bodo Japonci blokirali Vladivostok? Poročevalec »Novega Vremena« v Vladivostoku je k ozirom na vesti, da bodo Japonoi pustili rusko brodovje v Vladivostok, ne da bi je napadli, mnenja, da tega ne store, marveč da bodo na vsak način skušali, preje navaliti na Roždestvenskega in ga primorati k bitki. Da bi Japonoi pustili Roždestvenskega v Vladivostok, bilo bi mogoče misliti s&tuo v tem slučaju, ako bi se bilo nadejati, da bi vsled tega nastala v tej trdnjavi za Japonce enako ugodna situacija, kakor v Port Ariurju. Temu pa ni tako, v prvi vrsti zbog tega ne, ker ni mo goča blokada Vladivostok*. Blokada vladivostoške trdnjave v tem času pa ni mogoče iz teh • le razlogov: 1.) Japonci nimajo v bližini Vladivostoka nobene operacijske baze; 2) bombardiranje trdnjave, pristanišča in mesta z morja ni mogoče; 3) v tem Času je v bližini Vladivostoka nepredor^a megla, da se ne vidi niti 100 korakov; 4) na morju razsajajo silni viharji; 5) v luki se nahaja več podvodnih čolnov in 6) Japonci ne morejo v bližini Vladivostoka izkrcati nobene armade. Poročevalec sklepa iz teh razlogov, da bo Roždestvenskemu vsekakor treba započeti z Japonci bitko, predno se mu bode posrečilo dospeti v Vladivostok. Po njegovem zatrdilu je kri-žarka »B o g a t i r«, o kateri se je že olikokrat poročalo, da je še vedno nesposobna za boj, že zdavna popolnoma popravljena in je že opetovano odplula na rekognosciranje. Deželni zbori, Dunaj, 17. maja. Cesar je imenoval mssto Strobacha župana dr. Luegerja za namestnika nižjeav-strijskega deželnega maršala. Praga, 17. maja. Z velikim zanimanjem pričakujejo vsi pol. krogi nocojšnjega skupnega posvetovanja vseh nemških deželnih poslancev. Vsenemci so zelo bojeviti ter imajo pripravljenih neštevilno interpelacij, v katerih zahtevajo nemogoče politične sanjarije. Praga, 17. maja. člani nemškega obstrukcijskega odbora so imeli danes popoldne sejo, da so se posvetovali o obstrukcijskem programu, ki so jim ga izdelali nemški državni poslanci iz Češke. Ni skoraj upanja, da bi se doseglo sporazum ljenje sa nekaterih dneh je tudi vedela, da imajo vse igralke svoja ljubavna razmerja z različnimi ljubljanskimi lahkoživci in čudila se je brezstidnosti, s katero so govorile o svojem početju. Ali kadar jo je obšlo spoznanje, kam da je zašla, kadar jo je začela prevzemati želja, da bi pobegnila iz te družbe, vselej je premagala samo sebe. Ni se sprijaznila s početjem ic življenjem novih to-varišic, ali videla je, da žive te njene tovarišice prijetno, razkošno, brezskrbno in veselo in da se nihče ne spodtika ob njih lahkomiselnosti. Primerjala je z življenjem teh tovarisic svoje lastno dosedanje življenje in svojo bedo in kar hipoma so utihnili vsi pomisleki. Tega pa ni čutila, da jo je nova družba vsak dan bolj demoralizirala. Zdelo se ji je, da se je družbe le navadila, v resnici pa je družba podrla zadnje njene moralične pomisleke in ji zastrupila dušo in srce. Končno je prišel dan prvega nastopa. Olga je trepetala strahu in bi bila tik pred predstavo najraje pobegnila. Pri skušnjah se ji je zdelo, da bo prav lahko nastopila in igrala ali ko je pri luknjici v zavesi pogledala na občinstvo, ko je videla v gledališču vso Ljubljano, glavo pri glavi, tedaj jo je spreletel tak strah, da se je tresla ka mirno zborovanje deželnega zbora. Jutrišnja seja bo vsekakor prav kratka, za petek pa niti ni napovedana seja, temuČ bo konferenca načelnikov pod predsedstvom deželnega maršala. Praga, 17. maja. Upanje za redno delovanje deželnega zbora se je zadnji trenotek izboljšalo. K nemški agrarni stranki, ki je odločno za rešitev nujnih gospodarskih predlog, so namreč pristopili še sledeči trije poslanci: Kutsoher, Kletzen-bauer in dr. Sohreiner, tako da šteje sedaj stranka 16 članov. Praga, 17. maja. socialni de-mokratje in češki narodni socialisti so imeli velike shode v prilog splošni volilni pravici sa deželni zbor. — Realisti in češki naprednjaki so se združili v »češko napredno stranko«. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 17. maja. Za peticijami in imunitetnimi zadevami pride v državnem zboru takoj na vrsto avtonomni carinski tarif, ki ga je izdelal poBl. Kcssuth, da ne bo Ogrska z o*irom na predstoječe trgovinske pogodbe nepripravljena. Budimpešta, 17. maja. Vsa politična javnost napeto pričakuje, kake uspehe bo imel baron Burian s svojim poizvedovanjem in posredovanjem. Danes je bil na Dunaju v avdijenci pri cesarju, da je dobil informacij, potem pa se je naravnost pripeljal v Budimpešto. Baron Burian ima nalog, da natanko pdizve o sedanjih željah koalicije glede armade in carinstva Krona želi vedeti, kako misli večina o teh vprašanjih. Napram opoziciji bo zastcpai Buri&n na zore krone, ki stoji glede vojaških zahtev nepremakljivo na znanem stališču. Pa tudi za carinsko ločitev baje krona ni pristcpna. — Takoj jutri začne baron Burian pogajanja z opozicijo. Opozicijski listi izjavljajo, da se madjarsko poveljevanje v armadi mora brezpogojno dovoliti. Ako bi krona v to ne privolila, stavila bo opozicija še dalekosežnejše zahteve. Sploh so v opoziciji vsi uverjeni, da je Buri-r-nova misija brezuspešna. Budimpešta, 17. maja. Z Du naja se potrjuje, da imajo na raero-dajnem mestu res n&men, poveriti baronu Ban£fyju sestavo ministrstva. Banffv ^e baje hvali, da se mu posreči sestaviti novo stranko iz sedanje večine in liberalna stranke. Najbrže mu ni znano, da govore v opoziciji slabo o njem, ker se je na Dunaju pOBvetoval z baronom Burianom. Splošno mu prorokujejo, da nastopi soper njega vsa opozicija, ako postane ministrski predsednik. Dogodki v Macedoniji. Rim, 17. majv Kako? poroča list »Messagero« sta Runauna, ki so ju Turki v Jr,nini prijeli in zaprli, pretendent na albanski prestol knez G h i t s, in njegov tajnik. Knez je povedal nekemu poročevalcu, da v kor bilka in se kesala, da je poskusila srečo pri gledališču. Ravnatelj je stal blizu nje in ji prijazno prigovarjal, naj se nikar ne boji. Zatrjeval ji je, da je samo prvi nastop težak, da pa se strah hitro poleže in pomiril je je toliko, da je ostala na odru. Ko se je zavesa dvignila, se je Olga zopet ustrašila in izpoČetka kar ni mogla ust odpreti. Kakor okamenela je stala med koristkami in plaho so begali njeni pogledi po dvorani. Peti ni mogla, dasi je znala vse zbore prav dobro. Na galeriji je spoznala mater in sestro, Kobeta in krojača ter liričnega pesnika, ali pogledala je takoj proč, ker se ji je zdelo, da se ji smejejo. Ozrla se je po ložah in po parterju in se nekoliko pomirila, videč, da se nihče ne ozira nanjo, da gleda vse samo prvo pevko. Proti koncu prvega dejanja je začela tudi peti, najprej tiho, kakor bi se bala, da jo kdo sliši, potem pa vedno močneje dokler ni kakor druge koristke pela s polnim glasom. V poznejših nastopih se že ni več tresla in pogumno pela, tako da ji je ravnatelj prišel Čestitat. iSUvB'* J „Prav dobro gre, gospodična Olga," ji je rekel in jo pogla/lil po licu „prav Albaniji vpliv AvstroOgrske čimdalje bolj gineva, zato pa obračajo Albanci svoje simpatije Italiji, kateri popolnoma zaupajo. Nemiri na Ruskem. Petrograd, 17. maja. Poljedelski minister J e r m o 1 o v odstopi; svoje mesto zapusti tudi namestnik Pobje donoscevs, senator Sabler, ker se je povodom razglasa carjevega tolerančnega potenta s Pobjedonoscem skregal. Petrograd, 17. maja. V Permi je bil spopad med štrajkujočimi in policaji. Mnogo oseb je bilo ubitih. Nemčija in Francija. Bero lin, 17. maja. V pariškem »Figaru« je priobčil pruski general Lippe članek, v katerem priporoča, naj bi Nemčija vrnila Franciji Lota-ringijo, zato pa bi se naj Francija priklopila k nemški carinski vzajemnosti. V Berclinu je članek napravil hudo kri in general je bil uradno pozvan, da je svoje nazore preklical. Gospodarska kriza na Španskem. Rim 17. maja. Madridski listi prinašajo obupna poročila o gospodarski krizi ter slikajo položaj za zelo resen. Polja je suša t*ko ež^ala, da jih kmetje sploh ne marajo več obdelovati. V raznih krajih so uprizorili brezposelni in lačni delavci velike demonstracije in izgrede. Ministrski svet ee je že opetovano posve toval o krizi in o sredstvih za odpo-moč, toda kaj pomaga posvetovanje, ker ni denarja drugje kakor le v duhovniških blagajnah. Nemčija v Maroku. Pariz, 17 maja. Naravnost smešno je že, kako se nemški cesar puli za prijateljstvo z marokanskim buI-tanom. Sedaj mu je poslal z grofom Tattenbachom in posebne deputacijo najvišji pruski red, neki križ z verižico v briljantih. Tudi se napoveduje že nekaj časa ohoialno posebna mednarodna konferenca, da uredi maroške zadeve. Seveda si le Nemčija želi tako konference, dočim Anglija, Amerika, Španija in Italija nočejo ničesar slišati o kakih spremembah, ker je francoska vrhovna vlada v najboljšem redu. Vstaja v nemški Afriki. Borolin, 17. maja. Najnevarnejši vodja Hererojev je neki Corne-lius, ki je zadal nemški vojski že mnogo velikih izgub. Dne 8. t. m. je naskočil njegov 300 mož broječi oddelek stotnik Rappard z močnim oddelkom nemških vojakov. Stotnik je bil v boju hudo ranjen ter je izgubil 12 konjenikov. Drugi dan je stotnik Baumgarten sicer Cornelija pregnal, a ubil mu je le tri može. Večjo srečo imajo Nemci z ujetniki in s plenitvijo živine. Nemci imajo vsega skupaj vjetih 5804 osebe, toda med temi je n«d 3000 žensk in otrok. I zadovoljen sem in nekaj pozornosti ste tudi vzbudili." „Jaz?" se je Čudila Olga. nDa, Vi, in ni čuda. Opazoval sem občinstvo in videl sem, da so Vas različni gospodje prav intenzivno opazovali. To je že dobro znamenje. Ali — bodite previdni." Predstava se je ugodno končala in Olga je bila srečna in nad vse vesela, da se je prvi nastop tako dobro obnesel. Zdaj je bila prepričana, da se ne loči več od gledališča. Sicer je uvi-devala, da se bo morala Še mnogo učiti in da naloga igralke ni tako lahka, kakor si je svoj Čas mislila, ali zdaj je imela pogum in zavest, da bo vse težave premagala. Po predstavi sta jo Lercher in Konjiček nagovarjala, naj gre z drugimi igralci in igralkami v gostilno „Pri solncu" na Francovem nabrežju, kjer se je takrat shajalo gledališko osobje. Toda Olga ni hotela iti, vsaj ta dan ne, in je Šla z materjo in s sestro proti domu. Lercher in Konjiček sta jo spremila. Ko je prišla družba do nekdanjega redutnega poslopja, je videla tam večjo gnečo in velik Šum. Od daleč je spoznala Olga, da se prepira Jaklič z nekim policajem. Olga je hotela kar mimo iti, a Kongres slovanskih časnikarjev v VoloskemI Opatiji. I O organizaciji slovenskih časnJ karjev in književnikov jc na prveJ shodu kongresa v nedeljo poročal Fran Govekar. Njegovo poročilo nekaj koristnih izpreminjevalnih prca. gov, ki so se sprejeli v pravila ter jej dobilo na ta način društvo svojo končni uredbo. Ta definitivna pravila s predložila vladi v potrjenje in dne u marca si je društvo izvolilo svoj odi v Čigar imenu danes poročam. Slovenci smo v Avstro-Ogrski slovanski narod, ki si je ustanovil staj novsko organizacijo časnikarjev in kuji] ževnikov. Ker smo najmanjši slovanski narodič z najmanjšim številom ca-., karjev in književnikov, bi končno nej bilo čudno, če bi bili tudi poslednji, toda z ozirom na naše materijalne mere bi morali biti v organizaciji prvi Nikjer namreč niso časnikarji in k: I ževniki na toli slabem stališču, kuk na Slovenskem, ker se zanje ne men: živa duša Pri nas imamo žurnali>t. političnih in književnih listov, ki služijo niti toliko, kakor delavci po I varnah ali postreŠčki na oglih u Naši ^najsijajnejŠe- plačani urednik: največjih političnih dnevnikov, za ka tere morajo delati vsak dan, bodisi ncl delja ali praznik, vsaj po 8 ur neprej trgoma, pa ne morejo niti v svojii: najpoznejših službenih letih povzpeti M v svoji plači do IX. državnega plac: | fgt/t Oa!?«* t* »r»iJofi5 vrnjeni materi se je Jaklič smilil. Sla gledat, kaj se je zgodilo, iu dru^ri -za njo. Hudega se ni bilo nič zgoi. Jaklič se je bil vsedel pred hišna vrutJ redutnega poslopja, redar pa gaje kotel domov odpraviti. -Zakaj naj bi šel domov spa se je jezil Jaklič. „To je vendar i prvih državljanskih pravic, da sme t vek spati, kjer hoče. Kaka svoboda je to, Če se niti pred vratini |avn< -poslopja ne morem odpoČiti." „J,klič pojde z nami,- sejeo_.. sila Rozmanka in prijela vinjenega Ja liča za roko. »V postelji bodete bolje spali tu na kamnu." „Saj n sem hotel tu spati. Sam malo odpočiti sem se hotel. Jaz spam* sploh ne potrebujem. Spim samo ii navade in zaradi epih sanj." V tem je pristopil tudi Kobe it prijel Jakliča za drugo roko ter ga I Rozmanko vlekel proti domu. Olga j« bežala naprej, kolikor je mogla in se rotila na tihem, da morajo Jaklič iu njegovi tovariši iz hiše na vsak naČia, ker jo je bilo sram, da je znana i takimi ljudmi, da je nekdaj ljubila Jakliča, to ji niti na misel ni prišlo. (Dalje prih.) Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 114, dn6 18. maja 1905. nega razreda! Definitivne redaktorske službe Slovenci sploh ne poznajo in o penziji Žurnalista ali celo o penziji Žur-nalistove vdove pa pri nas dandanes še govora ni! Na milost in nemilost izročeni raznim upravnim svetom, v katerih sede možje brez strokovne izobraženosti, ali spekulativnim založnikom, ki smatrajo svojega uslužbenca za stroj, ki teče tudi brez zadostnega olja, so živeli doslej slovenski Časnikarji komaj iz rok v usta; na svojo starost in one moglost, na dolgotrajno bolezen ali celo na svojo smrt pa se niti misliti niso upali. Preobremenjeni so z delom, tako da pač hitro izčrpavajo svoje duševne in telesne sile, služijo komaj za vsakdanji kruh svoje rodbine, ki je pač v slučaju nesreče prepuščena brez po moči največji bedi. Za vdovo in sirote bivšega urednika ali časnikarja se ne meni pri nas nihče, ne skrbi noben poseben fond, nego so ubožci navezani na javno ljudomilost. In naši književniki ! — Književniškega stanu v pravem pomenu besede sploh nimamo, kajti samo s peresom preživljati se, to ni možno pri nas niti geniju, ki bi bil drugi Goethe ali Shakespeare! Naš narod konsumira Še premalo knjig, da bi mogli založniki vsaj primerno honorirati pesnike, pisatelje ali dramatike. Pri nas se plačujejo debeli pesniški zborniki prvih, najuglednejših poetov z enkratnim honorarjem 400 K, za izvi ren roman ali za celo zbirko novel dobi slovenski literat enkrat za vselej 300 do 600 K, za tri do petdejansko dramo ISO—240 K, seveda enkrat za vselej in našel se je celo založnik drame, ki je s takim honorarjem kupil tudi vse uprizoritvene pravice, t. j. vse tantijeme za dotično dramo, pa naj bi se igrala v kateremkoli jeziku! Ako se plačujejo pri nas tako nizko izvirna dela, potem si lahko mislite, kako se šele prevodi plačujejo! Baš v soboto sem prejel pismo, ki razmere med slovenskimi književniki in razmere na našem knjižnem trgu uprav tragično ilustrira. Naj Vam ga prav na kratko sporočim! V štajerski Ribnici živi ponižen slovenski književnik, ki govori in piše slovenski, češki, ruski, poljski, srbako-hrvatski in nemški. Od leta 1884. nadalje je prevel ta mož na slovenski jezik sledeče poljske romane: „Z ognjem in mečem", „Quo vadiš", rKrižarji", rMali vitez", „Rodbina PoianeŠkih" in „Potop", dalje je prevel celo vrsto Sienkiewiczevih, Pru-sovih in Konopnickinih novel in povesti, ogromno število ruskih novel in povesti, ruski roman Tolstega „Rodbinska sreča", dalje nebroj čeških povesti in dram, slike H. Vajanskega, novele in črtice iz srbskega itd., itd., tako da znaša število vseh njegovih prevodov iz najrazličnejših slovanskih literatur nad 500 tiskanih pol. A mož je še poleg tega kolosalnega dela prevajalca spisal še dva izvirna romana, več izvirnih povestic in novelet, podlistkov, člankov, referatov ter nestevilo notic za najrazličnejše naše politične in beletri-stične liste. Pisal je mnogo za poljske liste, za „Galičanina", za „Slov. Po-hlady", „Przeglad Polski", za „Biblio-teko Warszaw8ko", za „Przeglad Po-wszehny", „Szkolo", za ruska „Izvč-stija", za „Slavjansko Obozrenije", za „Pravdo", „Vestnik Vospitanija", „Ludu itd. — Pisal je v Češkem, ruskem jeziku, tako da obsega vse njegovo delo gotovo nad 600 tiskanih pol. V 20 letih napisati GOO tiskanih pol, poleg tega pa še po odvetniških pisarnah pisariti, obdelovati svoje njivice, odgajati devetero otrok, — gospoda moja, tako delo zmore pač le — žurnalist! — No, tudi ta mož presiinega dela ni zmogel. Sredi minolega leta je nesrečnež zblaznel ter je bil odpeljan v blaznico Feld-hof pri Gradcu, kjer je ostal do konca marca 1.1., kjer pa je bila tudi že njegova najstarejša hči, ki je od prevelikega napora ob bolni materi in bolnem Očetu tudi zblaznela. Uničen in na be raški palici je torej danes vsa rodbina Podravskega, ki je delal 20 let „kakor Črna živina" za slovensko književnost, ki pa si je komaj prislužil slanega kropa in ki se je končno dopisateljeval do Feldhofa in do beraštva! Z drugimi stičnimi anekdotami trpinskega iz življenja slovenskega časnikarja in književnika vas ne bom mučil! Honorarji — pravcati beraški honorarji! — se iiplačujejo beletri stom komaj zadnjih 15 let, prej pr. so morali literatje pisati vse »za domovino« — zastonj! A tudi še dandanes imamo uredništva in založništva, ki so ogorčena nad moderno realnostjo poetov in novelistov ter znanstvenikov, ki so bili brezidealni, da zahtevajo za svoje delo plačilo! Šs danes se mora slovenski literat uprav boriti in z advckati groziti, da dobi svoje tantijeme! Spričo takih razmer, ki slovenskemu Časnikarju in književniku ne nudijo niti senee eksistence, ki so zamorile že mnogo talentov ter so povzročile našemu narodu že nepopisno mnogo škode, je bilo torej res skrajno nujno, da smo si ustanovili svoje druStvo slovenskih časnikarjev in književni kov. Društvo ima glasom § 2. pravil sledeči namen; a) Književnike in časnikarje združevati in podpirati ter poapeše vati slovarsko knjižavnost in časnikarstvo. h) S Siliti koristi in varovati ugled književniškega in časnikarskega stanu ter preakrbljevati Članom službe in zaslužka. c) Podpirati prave člane, njihove vdove in sirote ter si v ta namen ustanoviti podporni in pokojninski zaklad. Društveni odbornik, urednik g. Miroslav Malovrh je po vzoru čeških, nemških in francoskih pen aijskih statutov seatavil takoj prav skrbno in praktično statut pokojninskega in podpornega zaklada za slo venske književnike in časnikarje ter je ta statut tudi društveni občni zbor sprejel in cdobiil. Odbor ja že v svojih dosedanjih sejah sklenil nekaj prav nujnih sklepov, ki bodo, ko se izvrše, nedvomno na koriat in čast našega stanu. I a vesel sem, da morem že da ne?, dasi imamo svoje društvo šale par mesece?, konstatirati, da vlada ne le med slovenskimi časnikarji in književniki, nego tudi med zavednim občinstvom za naše društvo najži vehn^jše zanimanje ter da dobivamo od mnogih strani dejanske izraze simpatije. D/ušivo staje danes 4 ustanovnike, ki so plačali po 200 K, okoli 120 podpornikov in 45 pravih članov; trdno se nadejamo, da bomo šteli, ako nas bodo — kakor doslej — podpirali slovenski časopisi, do zaključka prvega upravnega leta vsaj 400 društvenih članov. Ni ga sbja in ni ga stanu, ki bi ne imel koristi cd časnikarjev ali srčnega in duševnega užitka od književnikov. M , časnikarji in književ niki. smo izobrazili materinski jezik do današnje lepote, mi smo Slovencem ustvarili literaturo, mi smo glasniki domače umetnosti, mi smo storili največ za narodno probujo, za kulturno povzdigo nižjih vrst ljud stva in mi smo, ki stojimo vedno v prednjih četah na čelu boja za politične, gospodarske in posvetne pravic?; n&S stan deluje, trpi in se žrtvuje nesebično za interese celokupnega naroda in za korist in čast vsak?ga vrednega našeg« rojaka! Zato pa naš stan zasluži vsestran skega upoštevanja in naše društvo splošne podpore! Čast naroda je naša Ča3t in naš ugled bo narodu ugled! Mi Časnikarji smo bojna falanga, ki stoji s puško ob nogi in z mečem v dlani v narodni službi noč in dan. Ta falanga pa bo hodila z navduše njem in z največjim samopožrtvova njem v sovražni ogenj le tedaj, če bo mirna zaradi usode svoje rodbine in ako je dovoljno poskrbljeno za njene maroderje, ako je zagotovljen borilcem zadosten in primeren prc-vijant! Z lačnimi, žejnimi, zbeganimi in užaljenimi borilci naj ne hodi noben narod na boj. Naše društvo, ki bo zastopalo z vso energijo stanovske interese svojih članov iz kateregakoli političnega tabora ter za Užjo bodočnost naših potomcev, bo torej na korist vsemu narodu. Korist in čast slovenskega naroda pa ]e korist in čast vsega slo-vanstva. Slovenski Časnikarji in književniki se vedno prav živo zavedamo, da smo s svojim narodom vred le mala vejica na mogočni slovanski lipi, da je naš napor, naš boj in naš uspeh v interesu vseslovanstva! Že iimo torej, da se tudi naši slovanski kolegi živo zanimajo za nas in za naše delo, da seznanjajo svoje čitatelje z boji, zmagami iti porazi Slovencev z vso simpatijo, ki jo more gojiti brat do brata, kajti v slogi je moč in zmaga! Slavni zbor blagovoli vzeti to moje poročilo na znanje! Dnevne vesti V Ljubljani, 18. mr.ja. — Schulvereinska 25let-rtica se je praznovala prav tiho med zidovi ljubljanske kazine in vsa poročila o tej slavnosti so tako previdno sestavljena, kakor da je bila cela priredba prav nedolžnega značaja. Ali temu ni tako. Nemci imajo sicer hvale vredno navado, da skrbno zamolče vsak ŠkandalČek in da se potegnejo celo za kako zasačeno vedeže-valko, dočim je pri nas navada, da se vse razbobna in poveličuje — ali vzlic temu se nam je posrečilo, izvedeti nekaj detajlov. Večinoma so ti detajli taki, da ne bodo nikogar zanimali, pač pa [moramo eno stvar zabeležiti. Na slavnosti je govoril neki Zangger iz Celja. Govoril je seveda v vsenemškem smislu, govoril tako predrzno, na tak način in s tako tendenco, da je vojaška godba že dobila naroČilo zapustiti kazino. Kako se je sploh dovolilo vojaški godbi sodelovati pri ti pangermanski slavnosti, nam je toliko manj umljivo, ker za slovenske slavnosti, če imajo količkaj nenavadnega značaja, ni nikdar dobiti te godbe. Torej godba je dobila že naročilo, zapustiti kazino, a prošnje nekaterih gospodov so pomagale, da je bil ukaz preklican in da so tudi nav zočni oficirji ostali. Ta dogodek nam kaže, kakšne misli in tendence so se izražale na tej slavnosti. — Kongres slovanskih časnikarjev v Voloski. Gospod župan Hribar je dobil danes po pošti brzojavko, ki je dospela v Opatijo prekasno, v kateri se župan mesta Plzen, dr. Petak, zahvaljuje na pozdravu, ki so mu ga poslali slovanski časnikarji s kongresa. — „Slovence" in slovanski časnikarji. V ponedeljek je »Slovenec« v poročilu o kongresu slovanskih časnikarjev prav pobalinsko napadel »Društvo slovenskih književnikov in Časnikarjev«, dolžeč 1©. da ni nobenemu slovenskemu listu, razen »Slovenskemu Narodu«, poslalo obvestila o uri prihoda bIo vanskih časnikarjev, samo pa tudi ni storilo ničesar, da bi se slovanske časnikarje na njihovi dolgi poti mimo slovenskega središča dostojno pozdravilo.« Z ozirom na ta zloben in skozi in skozi neutemeljen napad konštatujemo, da ni »O srednja zveza slovanskih novinarjev« niti i besedico omeni 1 a v svojih pismih na »Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev«, s katerim vlakom da pridejo slovanskičasnikarjiv Ljubljano in da vsled tega tudi društvo ni moglo nobenega slovenskega lista, tudi »Slov. Naroda« ne, obvestiti o uri njihovega prihoda. Z ozirom ra to, da je državna Železnica dovolila prosto vožnjo, se je domnevalo, da pridejo časnikarji v Ljubljano z gorenjskim vla kom. Z* to je bil tudi na kolodvoru odposlanec »Društva slovenskih knji ževnikov in časnikarjev«, da bi dc-šlece pozdravil, toda z vlakom je prišel samo g. E k a r, urednik »Mira« iz Celovca. — Kar se tiče drugih insinuacij, naglašamo samo to: Dokler poiiljajo »Slovencev i« poročevalci svojaporočila zdoraačih tal s tiskanim naslovom ,,An die Redac-tion des „Slovenac" — Lai-bach", naj bo »Slovenec« lepo tiho in naj se nikar ne o s m e 1 i koga drugega dolžiti naredne mlačnosti! S podatki Brno na uslugo! — Odhodnica rodbini dr. Kušarja. V velikem salonu kolodvorske restavracije se je sinoči vršila odhodnica, ki so jo ožji prijatelji priredili v Kranj odhajajočemu odvetniku g. dr. Josipu Kušarju in njegovi občačislani rodovini. Udeležba je pokazala, koliko simpatij ima gosp. dr. Kušar med Sokoli, pri »Planinskem društvu«, pri »Glasbeni Matici« in tudi med svojimi tovariši ter sploh med slovenskim izobraženstvom. Zlasti pa so to pokazale presrčne, iskreno prijateljstvo in osebno spoštovanje razodevajoče napitniee, ki ao bile izrečene ta večer. V imenu oljih prijateljev je napil dr. Kušarju in njegovi soprogi gosp. dr. Triller, v imenu občinskega sveta župan g. Hribar, v imenu »Sokola« njega podstarosta g. dr. Ravnihar, v imenu »Planin skega društva« g. dr. Tominšek, v imenu »Glasbene Matice« pa gospod profesor Str it o f Deželnosodni svetnik g. Wenger je nspil slavi jeneu kot jurstu, ki uživa zaradi svojega odkritega, skozinskoz jeklenega značaja tudi pri sodnikih najvišje spoštovanje. Sploh so vsi govorniki poleg zaslug, ki sta si jih pridobila gospod dr. Kušar in njegova soproga za različna narodna društva, poudarjali slasti njegov Čisti značaj, njegovo iskreno redoljubje in njegov narodni radika-lizem. Gospod dr. Kušar se je opeto vi no zahvalil za te napitnioe, poudarja e, da ostane tudi v Kranju to, kar je bil v Ljubljani. Večer je bil jako animiran. Pevci »Glasbene Matice« so ga z ubranim petjem narodnih peami še posebe povzdignili. — Katoliški terorizem. »Soči« piše njen prijatelj z Vipavskega: »Nisem mislil, dokler nisem skušal sam, da ja v katoliških cerkvah toliko terorizma. Kot kristjan sem šel k velikonočni spovedi v Sv. Križ k očetom kapucinom. Ko sem povedal, kar se mi je zdelo potrebno, popraša me spovednik, ali čitam liberalne časopise. Jaz povprašam, kakšne da si on misli, na kar mi reče: »Slovenski Narod«. Vprašal sem ga na to, je H »Slovenski Na rod« preklican, da se ga ne sme čitati. Rekel je, da je pohušljiv in prepovedan za čitanje od ljubljanskega škofa i i da mi ne da odveze, da sem liberalec ter me ne pusti k obhajilu!« — Imenovan je suplent gosp. Ivan B 1 a g a n j e provizoričnim šolskim vodjem in učiteljem v Hrvaškem Brodu — Prešernov spomenik. Pozivu gospoda profesorja Josipa Stritarja za prispevke za Prešernov spomenik so se odzvali nadalje: Gosp. Makso Zinnauer, oskrbnik v Šiški, 20 K; gospa Ana Juvančičeva, poseatnica in ve-letrgovka v Šiški, 20 K; g. dr. Ivan Tavčar, državni in deželni poslanec, odvetnik itd. v Ljubljani, 50 K; g. dr. Fran Novak, odvetniški koncipijent v Ljubljani, 5 K; g. dr. Karel Triller, odvetnik v Ljubljani, 20 K; g. dr. Josip F u r 1 a n, odvetnik v L ubliani, 20 K; g dr. Fran V o k, c. kr. notar v Ljubljani, 10 K; g. dr. Josip Oblak, o. kr. avskultant v Ljubljani, 4 K; g. dr. A 1 o j z i j K o k a 1 j, odvetniz v Ljubljani, 10 K; g. dr. Karel Schmidinger, c kr. notar v Ljubljani, 20 K; g. Aleksander Hudovernik,c. kr. notar v Ljubljani, 10 K; g. Ivan Zabukov-š e k , odvetniški koncipijent v Ljubljani, 10 Kj gosp. dr. Ivan Milan Hribar, odvetnik v Ljubljani, 20 kron; g. Neimenovan v Ljubljani, 20 K; g. Ivan Mejač, trgovec v Ljubljani, 10 K; gosp. Ivan G r i č a r , trgovec v Ljubljani, 10 K. — Živeli zavedni darovalci in naj bi našli mnogo posnemalcev! — Člana slovenske opere, gospa Skalova in gosp. O r ž e 1 s k i, gostujeta sedaj v češki operni družbi brnske opere, ki je v poslednjem čaau priredila vrsto opernih predstav na mestnem gledališču v Požunu. Vsi tamošnji listi so polni hvale o njunem umetniškem nastopu in je osobito g. Orželski kot Lenaki v Cajkovskega operi »Onjegin« dosegel neobičajen uspeh. Nabito polno gledališče mu je prirejalo burne ova cije in mu je bil vročen velikanski lovorov venec z napisom: »Sempre avanti!« — G.Jan Oufednik, prvi bariton naše opere, je pa sodeloval kot gost pri tridnevnem Dvcfakcvem festivalu v Plznu, pri katerem so nastopali prvi češki umetniki ter je z izvanrednim uspehe m pel bariton-sko partijo v Dve F a ko v i skladbi: »Svatebnv kosile«. — II. državna gimnazija v Ljubljani. Z gradnjo novega poslopja za II. državno gimnasijo v Ljubljani se utegne vendarle š? letos ričeti. Kakor se najn poroča, so po-robni načrti aa projektovano Egradbo Ugotovljeni ter so se isti še predložili v končno odobrenje. Dela se bodo najbrže tekom prihodnjega meseca razpisala. Zadeva je postala tem nuj-aejša, ker v jeseni prihodnjega leta poteče pogodba z dr. "VValdherrjern glede najema njegove h.še v Beethovnovih ulicah in preide ta hiša menda v kratkem v drugo last. Sicer pa ao prostori v tej hiši tako nedostatni, da je tudi z zdravstvenega stališča želeti, da se gradnja novega gimnazialnega poslopja kolikor mogoče pospeši. — »Slovanski Prehlad" prinaša v najnovejšem sešitku lepo študijo o slovenskem pesniku Ivanu Trinku. Dodan je češki prevod različnih Trinkovih pesmij. Spisal je to študijo, ki je okrašena s Trinkovo podobo, urednik »Slov. Ffehleda« Adolf Černy. — Miliaria. Kakor smo že včeraj poročali, sta v Praprečah za miliario umrli dve ženski. Ena ženska je na novo obolela. Primerilo se je torej v tej vasi že šest slučajev in ao vsega skupe umrle že štiri osebe. — še enkrat šola v Ribnici. Piše se nam: To je bilo vrvenja in nasprotovanja pri zborovanju o šolski zgradbi. Kaj takega ni bilo še kmalu. Zborovanju je predsedoval g. dekan Dolinar, ne moremo pa trditi, da je g. Dolinar to zborovanje spretno vodil. Na nas naredilo je to zborovanje vtis, da gospod dekan ve, da zastopa napačno stališče, vendar pa zastopa to stališče edino radi tega, da nasprotuje »Ribničanom«. Nikakor se ne moremo sprijazniti z mislijo, da bi stala šola tik cerkve in tako stisnjeno, ko se zazida ves prostor, da se Še do greteniČnih jam ne bode moglo z vozom. Šj sedaj potikajo po vseh mostovžih drva za kurjavo; kam jih boste neki potem devali, ker pri nas je zima ne samo huia, ampak tudi dolga Ker bodo sobe primerno večje in višje se bode rabilo še več drv. Gospod dekan je opomnit: če se Šola drugje zida, treba bode novih načrtov in ti stanejo denar. Ljudje so se ustrašili ter glasovali za renoviranje in dozi-danje drugega nadstropja na stare zidove, kar jih ostane. Boljši je torej vso zgradbo spriditi in to radi načrtov, kateri so pravi unikum moderne šolske zgradbe. Vsi strokov* njaki se zgražajo nad načrti ter trdijo, da kaj takega je le v Ribnici mogoče. Čudimo se pa dejstvu, da so se napravili načrti, ko jih omenjeni gospodje sami pobijajo, češ, tako času neprimern h in nesposobnih na* č; to v ni še bilo storjenih v pisarni. Pod kakim pritiskom pa so se delali ti načrti? Mesto, kjer šola stoji, je res na lepem prostoru, a nikakor ne za šolo, kdor pa to trdi, ni odkritosrčen. Pri zborovanju se je sklenilo s 24 proti 19 sflaec-vcm da se stara šola renovira. To je res žalostno, posebno pa še radi tega, ker bo se čule take neslane opazke glede Šole, da se človeku res milo stori kako malo pojma ima nase »dobro ljudstvo« na napredku. »Kaj e treba toliko sob! Dre leti naj bi hodili otroci v šolo, za doma so že dobri, kder pa hoče kaj več postati, naj pa gre v Ljubljano.« Drugi so bili zopet za to, naj se obiBk šole prične z 8, konča ja e 12 letom. S^la naj bo zraven cerkve, da bodo otroci bolj krščanski. Otrokom ni potreba vrtov in drevoredov, potem bi še bolj v senci »tucali«. Kaj je treba nadučitelju večjega in boljšega Btanovanja? Raktelj je dolgo živel j v slabem stanovanju; če ni stanovanje za nadučitelja, naj pa gre. Taki in entki argumenti bo se sli« šali in takim ljudem, ki bodo plačevali le 33% naklado, se ugodi, ker jih je slučajno več, a trzanje 8 67% naklade nimajo besede. Prosimo torej merodajne faktorjt, da si ogledajo načrta ter potem razsodijo! Cemu so neki šolski nadzorniki, čemu sanitetne oblasti?! Jeli res, da mera obte!j&ti volja neracumne maee: šola mora biti pri cerkvi, da bodo otroci bolj krščanski ali pa radi komoditete, da gospodom katehetom ne bode treba tako daleč v šolo. Ako obvelja, da s e š o 1 a r e b z i d a na starem prostoru, si mi Rib ni-čanje roke umijemo, šolske oblasti naj si pa ta greh zapišejo a d perpetuammemoriam. zahtevamo, da se načrti pregledajo, sicer bodemo gledali na to, da podjetnik ne dobi županskega dovoljenja za zidanje, ker sami inženerji in podjetniki priznavajo, da bo načrti slabi. Za slabe načrte, posebno če omenjene zgradbe služijo v občno porabo, pa menimo, da se županstva siliti ne morejo, da bi izdala dovolila, sicer ne bi bilo treba županskih dovolil. Zidanju take zgradbe se bodemo upirali do zadnjega in z vso sile; imeti hočemo lepo in lično šolsko poslopje in na to bode : o delali, pa če bi morali poslati posobno deputacijo v Ljubljano. Protestiramo pa tudi proti temu, ker se je delo šjle oddalo prej, ne£0 je bilo to sklenjeno, torej nepravilno in pred č as o m. Povabimo gospode šolske nadzornike, da si ogledajo stvar, da ne bodo mogoče že njih namestniki s Šolo nezadovoljni, ker take zgradče m vendtr ne zidajo le za 30 let! — „Narodna čitalnica11 v škofji Loki priredi dne 21. maja 1.1. v svojih prostorih veselico s pred* stavo veseloigre »Brat Sokole, prosto zabavo in plesom. Posamezne vloge so v rokah priznano izvrstnih igralcev, pričakuje se torej izvrstne zabave. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina za člane 80 vin, z družino 1 K 50 vin.; za nečlane 1 K 20 vin., z družino 2 K. Pri plesu svira oddelek kranjske meščanske godbe. K obilni udeležbi vabi najvljudneje odbor. — Telovadno društvo »Sokol* v Postojni priredi v nedeljo, dne 21. maja popoldanski pešizlet v Orehek na Prestranek, kjer si ogleda novozgrajeno mlekarno in skozi Matenjo vas domov. Bratje Sokoli se poživljajo, da se v kar največjem številu udeležijo tega majnikovega izleta. Zbirališče je ob t/.J2. uri v telovadnici. Gostje dobro došli! Na zdar ! — Stekel pes. 13 t. m. je prišel v kovaČnico Frana Jenka v Topola h pri Postojni velik, bel, močan hrt, ki je hotel Janka popasti, ko jo bil namenjen v kovaČnico. Pes je letel potem okrog po vaseh in je prišel spet v Topole nazaj, kjer ao ga ubili. Ko ao ga preiskali, se ju izkazalo, da je bil stekel. Pes je po- padel pet ljudi, devet pbov in vse, kar mu je prišlo nasproti. Ukrenile so se vse varnostne odredbe. — V deželno bolnico so pripeljali v torek posestnika Jožeta Je raja Is Ponove vasi pri Grosnplju. V Ponovi vasi so s pomočjo dinamita vrtali občinski vodnjak. Ko se enkrat dinamit ni hotel razpočiti, je Šel Jeraj v vodnjak gledat, kaj je temu vzrok. Ko je brskal okrog dinamita, se je isti razpo-čil, ter odtrgal Jeraju prste ene roke in ga tudi na glavi težko poškodoval. Izbilo mu je tudi eno oko. — Strasna nesreča. Dne 13. majnika t. 1. se je zgodila v Tri-bučab pri Črnomlju grozna nesreča. Od jugozapada se privlečejo temni oblaki napovedujoči hudo nro. Ob 1/22. uri popoldan vlije se ploha s točo in tre-skanjem. Dvakrat po presledku ene minute udari strela v vasi. Prvi pot ubije zvonecega cerkvenika in njegovo hči v cerkvenem stolpu, drugi pot pa udari skozi dimnik posestnika Petra VraneŠiča in skozi vežo v poleg hiše stoječo hruško, kateri razcepi vejevje. K sreči ni tukaj nikogar ubila, am pak le omamila domačince. Kdaj pridejo ljudje do spoznanja, da ob hudi uri ne gre zvoniti! NeČejo spoznati, da so v smrtni nevarnosti, posebno Še tam, kjer ni strelovoda. In ravno naša cerkev niti Šola nimata strelovoda. Do-godba je tem Žalostnejša, ker je bila dekle namenjena drugi dan odpotovati k svojemu Ženinu v Ameriko. Ta pretresljiva dogodba naj ljudi pouči, da zvonenja ne odvrne treska in toče in to, da je djati na cerkveni stolp strelovod. Bog daj skoraj ljudem pamet! — Nezgoda na železnici. V EUbnem pri Celju, kjer križa velenjska železnica ce3to, so se pred včerajšnjim splašili v pivovarski voz vpreženi konji ter zdirjali po tiru. Tovorni vlak je zadel ob voz in ga zdrobil. Voznik s konjema je ostal nepoškodovan, dcčim je težak, ki je sedel zadaj na vozu, nevarno poško dovan. — Uboj. Mariborsko porotno sodišče je obsodilo 26ietnega posest rakovega sina Martina Repnisa v 3'etno ječo, ker je zaklal oženjenega Mirka Acka. — Predor skozi Karavanke prevrtan. Včeraj dopoldne ob 9. uri so predrli predor skozi Ka ravanke. — Nasilna Italijana. V ne deljo zvečer je p;lo v Trstu v neki gostilni več gostov, med temi tudi čonobranec Vincencij Grege-rič in brata Jožef in Anton Gravisi. Laha sta začela domobranca pikati, vsled česar je nastal naposled hud prepir, katerega je p) gostilničar pomiril. Ko so vsi gostje čez kake pol ure zapustili gostilno, je zgrabil Jožef Gravisi Gre goric« za prsi, brat njegov ga je pa p steklenico z močjo udaril Cez usta. Ko sta videla Italijana, da se je Gregor i č opotekeJ, sta zbežala. Gregoriča so pozneje našli vsega krv&vtga na tleh. črepinjo ima prebito in možgani so se mu pretresli, y.& tudi sedem zob iesa izb tih. Napadalca 80 zaprli. „Sava" društvo svobodomi selnih akademikov na Dunaju, je izvolilo na občnem zboru, dne 12 t. rr. za predsednika gospoda Ivana Svetlina. — Sleparji na delu. Zopet je prišlo v Ljubljano nekaj onih znanih sleparskih pisem iz Španske, v katerih se pripoveduje, da ima neki bogataš, ki je pa sedaj zaort, 1800000 frankov v kovčegu, ki je zastavljen na nekem kolodvoru. Slepar zahteva, da mora adresat osebno priti z denarjem, da reši zastavljene stvari in želi brzojavnega obvestila na naslov M a r i a n c Aivares. Lista de correos San Seba-BtiftD. To je 88veda navadno sle-parstvo, a ker se je že nekaj ljudi dalo opehariti, svarimo občinstvo pred temi španskimi pismi. — Poneverjenje pri vojaštvu* Računska podčastnika pri lu&ajšnjem domobranskem polku Remšak in Straus sta v ponedeljek pobegnila. Oba sta bila že starejša podčastnika. Uuje se, da sta poneverila okrog 300 K — Dva „prijatelja" klopi, ki sls jih v torek ponoči preobračala po »Zvezdi« in eno precej poškodovala, je tam službujoči stražnik za s*Čil in izpustil, ko eta se legitimovaia. — Dezerterja Karla ćusna, ki se jena južnem kolodvoru odstranil in odnesel nekaj eraričnega denarja, so danes dopoldne oddali tukajšnjemu vojaškemu oblastvu. — Klativiteza Pavla Ilgnerja, ki se je po Ljubljani predstavljal kot doktnr, je tukajšnje sodišče izročilo deželnemu sodišču v Inomostu — Delavsko gibanje. Včeraj sa ?8 odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 5 Slovencev. 30 zidarjev je šlo v Kočevje. 25 Hrvatov je šlo v Hrušico, 13 v Podbrdo, 15 pa v Bregrrc. 7 M&cedoncev in 10 Hrvatov e prišlo iz Hrušice nazaj. — Izgubljena In najdene reči. Služkinja Angela Ahčmova je izgubila srebrno verižico, vredno 4 K. — Orgljar gosp Štefan Novosel je izgubil črno denarnica, v kateri je imel 18 K denarja. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena otroška čepica, bel ženski slamnik in obesek iz duble alata. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 7 do 13. maja 1905. Število novorojencev 15 (= 20 73 °/©0), mrtvo-rojeneol, umrlih 23 (=3086 °/00); med njimi so umrli za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 14 Med njimi je bilo tujoev 8 (=a34 7°/0), iz zavodov 11 (=47 8°/o). Za infek-cioznimi boleznimi bo zboleli, in sicer za ošpicami 4 za škarlatico 2, za vratico 1, za ušenom 1 oseba. — Slovenci v Ameriki. Električna Žioa je ubila v \Vaukeganu Fr B r en čiča v nje* govem stanovanju. BrenČiČ je bil doma z Vrhnike. — Nevarno je ranil v Evelethu Fran Lenič Petra KoČevarja Lenič je pobegnil najbrže v staro domovino. — S prvega nadstropja sta padla v C le vola ud u Slovenca Fran Crček in Fran Štrekelj, ker sta se pri niz kem odprtem oknu za šalo metala. Štrekelj si je razbil lobanjo, pa tudi Crček je ranjen. * Najnovejee novice. — Papežev tajni k o m o r n i k svinjar. V Rimu je bil v noči 16. t. m. aretovan papežev tajni komor-nik Mac-Nutt, rodom Irec, ki ima mnogobrojna odlikovanja raznih držav. Komornik je na ulici svinjaril z nekim dečkom. V Vatikanu so zelo razburjeni, in klerikalno časopisje si prizadeva, grdo afero prikriti. — Španskega kralja Alfonza je imenoval angleški kralj povodom včerajšnjega rojstnega dne za generala angleške armade. — Kralj Osksr prevzame baje 1. junija t. 1. zopet vladanje Švedije in Norvegije. — Zopet rodbinska drama. Na Dunaju je jetični mehanik K. Katz ustrelil svoje 3 in IVa leto stari hčeri, nato pa še sebe. Ženi je pisal, da je storil tako zato, ker bi otroka gotovo bila tudi jetična. — Poneverjenje. Knjigovodja založne v Planiji pri Kolinu je pobegnil. Dosedaj je revizija izkazala 50 000 K primanjkljaja. — Se eden svinjar. Điizu Darmstadta so zaprli tajnega svetnika profesorja dr. K. Cheliusa zaradi nenravnih zločinov. Aretovani je v učenjaških krogih sloveča oseba, oženjen in oče odrastlih otrok. — Nemški cesar preklicu je. Cesar Viljem je osebno odposlal ruskemu csru brzojavko, v kateri zagotavlja, da ni govoril poniževalno o ruskem vojaštvu, temuč so Časopisi njegove besede popačili. * Samostanski svinjak v Pailangi (Italija), kjer so imeli je-zuviti (marijanisti) vzgojevališče, so pred meseci zaprli, ker so pebožni vzgojitelji počenjali »fridolinstvc? nad šolskimi otroci. Ravnatelj pater Burg je pobegnil v inozemstvo t S opazc-vama 7 mm In O Sk S J Vetrovi Nebo 17. 9. zv. 18.17. 7}. , i 2 pup. 7370 737 3 735 8 121 94 b1. jug jpol.oblač. si 17*41 «1. svzh jvzh. megla oblačuo Srednia v^raiftnja torar>G**at*ira: 14 1° ormale: 14-3° Pad^noa 15 4 mm Včeraj popoldne nevihta. Žalostnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o prerani smrti naše i=kreno ljubljene, nepozabne soproge, oziroma matere, hčere, sestre in svakinje, gospe ZorinkeBirolla roj. Mulaček ki je po dolgi, jako mučni bolezni, previđena g sv. zakramenti za umirajoče, danes dne 18. majnika ob 4. uri zjutraj v 29. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice bo v petek, dne 19. t. m., ob 5s/4 popoldne iz hiše žalosti, Poljanski nasip št 56. Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra. Drago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. 1619 V Ljubljani, 19. maja 1905. Žalujoči rodbini Birolla in Mulaček. Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstneJBih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je agodno zavarovanje na doživetje in smrt z 2rnanj8uu čimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. ww ww vzajemna zavarovalna banka v Pragi, R«z. fondi: 31,865.386-80 K. Izplačan« odškodnina in kapitallja: 82,737.159-57 S. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države x lMeMkezl »lovunsko • nuroduu upravo. 5—48 Yu pojasnila daja: Generalni sestop v Ljubljani« ftegar pisarne so v laatnej banenej hifii se takoj sprejme pri Ivan Trillerju, ključavničarju na Bledu, Gorenjsko. i6U Spretnega krojaškega pomočnika sprejme takoj J. JURCA, krojač v Po§to|ui. 1605—1 Učenecl ne pod 14 let star, ako mogoče, vešč nekoliko nemškega jezika, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na M. Grobotek, trgovec v Bohinjski Bistrici, Gorenjsko. Kupi se dobro ohranjen planino. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1603 Za deželo se išče dekla ki ima veselje vaditi se trgovine. Znati mora tudi peci kruh. 1614 i Vec pove uprav. „Slov. Naroda". Sprotnega potovalea za šivalne stroje z dobrimi izpričevali s p r e j m e za potovanje po Kranjskem Ivan Jax & sin v Lfubljani. 1612 1 Dve prodajalni ena večja in ena manjša na Mestnem trgu ste s 1. novembrom t. 1. za oddati. 1444-5 Natančneje se izve pri Henriku Kenda na Mestnem trgu št. 17. Začasno se preseli pisarna ^Jos.Paulina$$ zaloga trbovljskega in dolenjskegaipremoga z Marijinega trga št. 1 v Nove ulice št. 3,1. nad. (blizu kavarne „Evropa*4). 1618 1 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje D2iva najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Zaradi družbinskih razmer je v Ljubljani, Sv. Petra predmestje, ob novi cesti, po ugodni ceni naprodaj novo sezidana ugodne lege, z vrtom, (18 let davka prosta) obstoječa iz 4 stanovanj, lepe prodajalne s pripadajočimi prostori, ugodna za gostilno, pekarijo, mesarijo, branj arij o itd Natančneje se izve v upravništvu „Slov. Naroda". 1613-1 Št. 16.748. 1582-2 Ustanova za ženiti opravo. Za tekoče leto je podeliti pri mestnem magistratu ustanovo, znašajočo 200 K, osnovano po tukajšnjem občinskem svetu povodom srebrne poroke Njih Veličanstev. Pravico do te ustanove imajo uboge, poštene in v Ljubljano pristojne zakonske žene, ki so se v času od 24. aprila 1904 1. naprej omožile inje prošnje za nje podelitev vlagati do konca t m. pri tem uradu. Mestni magistrat v Ljubljani dne 10. maja 1905. Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 pare čevljev samo gld. 2-80 Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, so me pooblastili, da spravim v denar večji oddelek čevljev daleč pod izdelovalne ceno. Prodam zatorej vsakomar: par mo&kih in par ženskih čevljev rjavega ali črnega usnja na trakove galoširani, z močnimi zbitimi nsnj. podplati; dalje par moških in par ženskih modnih čevljev s paspoilom, zelo eleg., najnovejše oblike, močni, za poletje, zelo lični in lahki. Velikost po cm. Vsi 4 pari veljaio samo gld. 280. Razpošilja po povzetju ali pa če se pošlje denar naprej S. URBACH, eksport čevljev Krakov št. 363. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj; riziko torej izključen. 1607 V restavraciji in kavarni „pri Zajcu" v Wj§ VLMLi umi. 1591 2 Rimska cesta 24 se dobivajo vsak dan sveži dolenjski raki. Toči se poleg drugih pristnih vin tudi najfinejši cviček iz Gadove peči. Prijazen senčnat vrt je na razpolago. Za obilni obisk se naj-udaneje priporoča Avguštin Zajec restavrater. Na najvišji ukaz Njegov aga c. in kr. apostol. Veličanstva. XXIV. c kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija edina v Avstriji postavko dovoljena zzzzzzz ima dol>itIiOA- v gotovini ***zzzzzz v skupnem znesku 512.980 kron. Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini Žrebanje bo nepreklicno dne 15. junija 1905. Ena srečka velja 4 krone. Sprejmem takoj 2 dobra vi v IVAN REBEK, Celje. , Ivan Modic iz Nove Vasi bo 22. t. m« pop. ob 4. uri na javni prostovoljni dražbi prodajal i t Cerknici Kdor želi kupiti naj pride pravo časno v imenovano hiSo. 1569 3 Stoj! j Stoj! 500 komadov za samo gld. 1*80. Prekr. pozlač. 36urna preciz. ura na sidro z veriž.. gre natančno, za kar se jamči 3 leta, mod. sviln. mošfca kravata, 3 rini žepni robci, moSki prstan z imit. drag. kamenom, jantarjev ustnik za smodke. eleg damska broša (novost), prekr. žepno toal. ogled, usni. denarnica, žepni nožek s pripr, par man§. gumbov, 3 naprsni gumbi iz doublezlata s pat. zapono, mičen album s 36 najl. slikami sveta, 5 Šaljivih predm. v veselje mladim in starim, prav koristen spisovnik, 20 koresp. predm. in Se 400 različnih predmetov pri hiši neutrpljivih. Vse skupaj z aro, ki je sama denarja vredna, samo gld. 18). RazpoSilja po po-povzetju ali denar naprej 1604 ITVlsđlscll-, izvoz ur P-Fach 16, KRAKOV št. Z/75. NB. Za neugajajoče se denar vrne. a h mi Ženitev. Trgovec na deželi v jako prometnem kraju, 24 let star, se želi seznaniti z gospico primerne starosti, ki je trgovska pomočnica in sposobna samostojno voditi trgovino z manufakt. in spec. blagom. Želi se 2—4000 K gotovine. Ozira se tudi na prav mlade vdove brez otrok z gotovino do 8000 K in pa na gospice od 26—30 let. Ako bi gospica, ki bi se oglasila, bivala v Ljubljani ali kje v okolici, se lahko predstavim osebno. Samo resne ponudbe s sliko, ki se vrne s sigurno tajnostjo, naj se pošiljajo upr. „Slov. Nar." pod šifro „Ženitev". 1586 -2 Lepo pohištvo za spalno sobo se takoj proda na Erjavčevi cesti št. 12. , Po vseh manjših in večjih krajih vsega Avstrijskega se iščejo za razpečavanje splošno zahtevanega eksportnega predmeta t*prctiftl agenti proti majliiil Ntalni placl in visoki proviziji. — Dopisi na Aleksander Klein, eksporter, Budimpešta, Josefsring 16. 1596-2 Samo za 60 kr. t kile gosjega perja. To gosje perje je sivo, popolnoma novo z roko skubljeno, gotovo za porabo, \'t kile stane samo 60 kr., boljše kakovosti samo 70 kr. Pošiljatve na poskuSnjo s petimi kilogr. se razpošiljajo po postnem povzetju. mM m Ki-asa? trgovina s posteljnim perjem, Mitiieliov pri Prnjf i 4 *** IO ). Zamena dovoljena. 1600 Len u za letoviščarje s 4 sobami ter kuhinjo z vso opravo, v prijaznem kraju na Gorenjskem, pol ure od postaje Lesce, ali 10 minut od Poljč, se odda za poletno sezono v najem. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 1458—4 Velik trajen zaslužek. Prve vrste življenjska zavarovalnica *ŠČe 15H9 2 agente za Kranjsko s sedežem v Ljubljani proti stalni placi, dnevnim dietam in provizijam. — Ponudbe pod ,,Stalna služba" upravništvu „Slov. Naroda". A 51 5 is 1598—2 upnikom|zapuščine po g. Lavrenciju Gerjolu. C. kr. okrajno sodišče v Velikih Laščah poziva tiste, ki imajo kako terjatev napram zapuščini po dne 18. marca 1905 brez poslednjevoljne naredbe zamrlem gospodu Lavrenciju Gerjolu, župniku v Velikih Laščah, da se zaradi zglasitve in dokazila svojih terjatev oglasijo pri tem sodišču dne 2. junija 1905 ob 10. uri dopoldne ali pa dotlej vložijo dotične svoje pismene prošnje, ker bi inače napram tej zapuščini, ako bi ista vsled poplačila zglašenih terjatev pošla, ne imeli nikake nadaljne pravice, kakor v kolikor jim pristoji zastavna pravica. C. kr. okrajna sodnija v Velikih Laščah dne 13. maja 1905. Josip Smodej c. kr. notar kot sodni komisar. Ces. k*, avstrijske državne železnice ■-.i Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. Srečke se dostavljajo poštnine prosto. C. kr. foterijsko-dohodninsko ravnateljstvo. 1415-4 Oddelek za državne loterije. C. kr. ravnatelistro drž. železnice v Beljaka Veli«TC*j dije 1. maja 1^5 lata ODHOD IZ L JO 13 UJ ANE juž. kol. PROGA NA TKBIZ. Ob 12. ari 24 m pon^cj osoo i j vlak v Trbiž, BeljaK, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Moaakovo. Ljubno, čez Selzthal v Ausse. Solnograd, čer Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 n. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, 6ez SelzUu-l v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine -are, He\, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 44 m dopoldne osobni vlat* v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz Dunaj. — Ob 3. uri b8 popoldne ' osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfestt, i Ljubno, 6ez Klein Reifling v Steyr. Line, Budejavice, Plzen, Marijine' vare, Heb, Francove vare', Karlove vare, Prago, direktni voz I. in II. razr.), Lipako, na Dunaj bez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo direktni voz 1. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Oh 7. uri 17 m zjutraj » Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri Hm zvečer * Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koi. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 2:- m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, M onako v. > Inomost, dii*9kt. voz L, II. raz.). Solnograd Franzensfeste Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri V2 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak 1 Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni vos I. in II. razreda), Karlove var . Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ž enevo, Curin, B regent, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmohor, Pontabel. - Ob 4, ur-29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca Monakovega, Int -mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 na zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal in Inomosta, in Solno^rada čez Klein-Reining, iz Stejra. Lin ca, Fudejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varot, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mest* u Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE dri. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur j 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. nri 10 m zvečer. — Ob 10. nri 45 m ponoči samo ob nedeljah ia praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drl. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob • uri 10 m zvečer Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — Čas prihoda in odhodu te označen od srednjeevropskem času ki ie za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. i u* v Jy(ilan Paternoster parija Paternoster rojena J^uss 1608 —4sr^- perečeno. -^=e^— Lte/ifo" Sie9hartS na /višje*Jivstrijskemt dne t8. maja t905. Jtfesto vsakega posebnega oznanila* HIHUIHI Vodni zdravilni zavod »I«* kopališče Kamnit na Kranjskem Postaja C. kr. drž. železnic. 1339-5 Vse vodno zdravljenje, solnčne, elektriske kopeli in kopeli z ogljikovo kislino, zdravljenje s suhim uročim zrakom, masama in zdravilna gimnastika, dietno zdravljenja. Prospekti zastonj S*-z!Ja oil UO. na »J« cio Meptećiitrtrtft. Zdravniški vodja dr. R. wackenreiter Jtajboljše za Uaše zdravje! 1?23- 9 Neglede na drageceno izdelovanje te lx%ri*tiie iz el«te$fi itukit SVMlh Jabolk obstoječe nami2i e p jače. [>rciiajam isto zaradi splošnega razširjenja še 3 Pristen samo z varstveno znamko: nujsc-l". Izdelovalnice za CERES, Viljem Schicht, Ringelshain f, B. Ustanovljeno 1862 Najstarejša tvornica Telefon 584. peci in ognjišč mašinist RUDOLF GEBURTH, Dunaj ■ VII. Kaiserstrasse 71, na voglu Burggasse. 1G93-12 Specialni katalogi grat's in franko. Zaloga ognjišč, štedil-^iovinstrojnih^ognjišč za vs&ko porabe. Vse vrsteOpeči tudi s" trajnim: gorenjem. Lega tata U Največjo in najbogatejšo zalogo najnovejše in tudi secesijske Oblike ima in priporoča slav. p. n. občinstvu po najnižjih cenah in z garancijo Fran čuden urar in trgovec 486 19 Prešemove uLilce. Filialka: Mestni trg. Novi ceniki tudi po pošti brezplačno. m Al U R J|. *> F) y m R Stanovanje1 na Kongresnem trgu et. I39 v I. nadstropju, obstoječe iz 4 sob s pritiklinami, se odda za avgustov termin. Več se izve pri hišniku istotam ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa. Dunajska cesta št 3« Varuj M w Za vsako rodoviao vaino ^iluBtrovano knjigo o premno gem blagoslovu z otroki raz 1 ^.>6ilj* u prepisi ve« tisoče* Bak^atnik pisenj tfrjno «^ 90 h v avstr. znamkah foBpa A. KAUPA Berolin S. W. 220 I^ Usunoujjeno leta 1842. ^^f^ Vtf CRK05LIK4RJ/1. SLIKARJA sj HA?\SOV IN QRBOV 1397 BRATA EBERL Tciefon Št. 154. Pariški svetovna razstava 1900 %£a^BENTJFBltf DL"DOCT£UR P1EBBE 1 :J.\KIS štfetcovnosiavsia ustnit 9oda. Dobiva a« povsod. 1445—4 F novo! Jvati Cankar GOSPA JUDIT To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu ,.Higa Marije Pomočnice*' in brani Rvoje umetniško stališče. Izza PreSernove .,Nove pisanje'1 ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni creba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—56 Cena: broš. 2 K; po pošti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v.; po po3ti>3 K 30 v. Založništvo t. Schuentner v Ljubljani Prešernove ulice št. 3. "Si Na tukajšnji c, kr. umetnoobrtni strokovni šoli se bode vršil v času od milja do lO. junija poseben tečaj za titanu ferska iteu dela, Kurz je brezplačen in v prvi vrsti namenjen ahsolventinjam zavoda, a pri stopen je tudi drugim deklicam in damam, ki so nekoliko izveŽbane v vezenju Obiskovalkam se nudi prilika, po dovršenem kurzu dobiti stalen zaslužek pri večji tvrdki v Ljubljani. Oglasla sprejema podpisano ravnateljstvo vsak dan od 8. do 10. ure zjutraj.] C. kr. ravnateljstvo umetnoobrtne strokovne šole. V Ljubljani, dne 16. maja 1905. 1602-] Traperjev veliki muzej Latermanov drevored. IV V nedeljo, dne 21. maja *"^R zadnji dan. Jutri, v petek, zadnji dan u dame. ===== T7"stopriin.a, $0 ===== 1( Naznanilo! 16i Slavnemu občinstvu vljudno naznanjamo, da smo sklenili zaradi nedeljskega počitka da bomo imeli sledeče praznike mesnice zaprte in sicer: velikonočno nedeljo, binkoštno ne deljo, na dan sv. Rešnjega Telesa in na Božič. Cenjene odjemalce prosimo, da se za te praznike prejšnji dan preskrbe a mesom. Ker so tudi druge prodajalne zaprte ob teh praznikih, se nadejamo, se bodo cenjene gospodinje na to ozirale. Jesenice, dne 16. maja 1905. S spoštovanjem Marija Hrovat. Andrej Herman. Ivan VVergles. Josip Zrimc. lit Flariihia društva. V petek, 18. maja 1905 nastop plesalke v sanjah Madeleine ^psihološka uganka za znanost in za lajike. Gdčna. ADELA MORAVVl e \a."b zeta franccslii <3/u.et in vsi drugi umetniki Zadetek ob 8. uri. 1 Poiia nrnctnrnmi Cerc|e k s-—, i. prostor k 4-—. Udlla [JI UolU! Ul!!i ii. prostor k 2*50, stojišče k 150 Predprod»ja pri Oton Fiseheijn na Kous-resnem trjtn. Schicht Zahtevajte pri nakupu ilno z znamko „jelen". Ono je MT zajamčeno čisto *W in brez vsake škodljivo primesi. - Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, periiu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime .SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". trj Juri Schicht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne1". 74^877