Si 23.
V Gorici, 3. junija 1887.
.tSo5&" tst'iaj* vsuk potek in  veljft
p^jtditiprciemanit a»iv<Wifi i a -lorn
p«>ri-r.cs:
Vsp Mo.....*- ¦»•¦»"
Po! k'f.i.......'-''
Cetm Ma......I.I-
i*ri ostnaitiUIt in utk»> tu«li j»rl ,./»<•_
famatk" m pl»Lujrt -:r tiavaihu) tristop.
m rrnim    - -.....-   -.....-   -.......
8 kr. €« se tiska I krrtt
7    „    »    »      ,.    2    ..
«   n   >i   »     h    3    -
jj**#l#l«k«*  p«> |ir«'»#t«rti
Tedaj XVII.
Posaraczno Atcville se dobivajo po 8 kr. v tohakariucah v Rosposki nliri Ulim ..freh fcniii", na, atarom trgu in v natigki uliri ,<m- v Tratii,   via Oft.
Uovisi unj so hlagovoljno poSUjnjo nwliiiSlTn .,8o«e" v Gf»rjci Via Morcato 12,1,, iitiKioiHim jirtojirAyniStTO „Soco'f Via della Croc© hi, 4. If.
liolcopisi Ki» ji« vraiajoj tlopisi aaj »o Mugovoljiio frank njejn, — DolaJcom fn drugim iMipriMnn^niiii 'm ntrflftnitm wiza, ako w u«!u«» pri epravnistva,
Sivt'iia Avstrija?
V zadnji btevilki imenovali smo Avstrijo arecno, ako je res, da irredenta uo ptezi na ujeno dozele ob jadranskom morji in na ju&nem Tirolskern, ler ako ? reaniei uiraa veejlb aovraznikov od alovonakega knteta in »lov<»n»keg* duhovna Danes bodi nam do-voljeno pogledati na ta pogoja ter primoriti di'jnnakn reanico z glasom oficijoznih tromb,
Trzaski in tridtmliniki krogi, katere ho zsigo-varjali vladni postauci Hurgstalter, Hubeulobe, Lu/-zatto glede njih zvestobe do drzavo in vladnrsku hiHO, so i*e kar za glavo prijemali, ko so sliAili, da ho glikajo kot najboljai uvHtrij»ki patrijoti; vender ho molcaii, So tudi tezko, da bi z ugovarj unjoin an z»-pravili v#aj gmotniii koriatij, ki fee jim dclijo v obilni ineri, Irredentski liati go moli'rali o razpravi glede patrijotizma; avstrijsko caaopiajo jo pa % jgnuzoni zabelPiilo bvaio, kt m je pola namo&to graju ita-lijan*kim irredontom. Dunnjiiki ffYat('rlaud* poruntl jo o dojanjib, katt;ra tnorajo tudi »l«pca pr<*pri('ati, da v Avntriji jo i n j f i t u I i ja tiaka irr«*d»»n ta, ki izpodkopujo drxavrnt ti?uivtji»( n;unr«c jtventvbo in udaiio»t do ce»aij» in dr/avi*. V torn pogledii Avrttrija ni iirecna, kor r Hvojnm osrtjt ima zaron crva, ki jej glod* najZlahtncjAi drob.
U filovouskuui kmetu in o sloven.^kem iluhnvnu, kakor o alovenskom a-irodu gplob, more li« tak iVa-ma^ou isrekati kako sutunijo, ki mzon nvpotu1a21ji-v<*ga erda do va<»gat kar ja tflovatnko, ima tudi itpltv na sroje pnstuSalce, da jim srojo xvijauo uhUJ, kajti kdor ima priliko, po^nitt Siovimea od vsi-b ntrani, in ima svobodo, da »mo svojo muijaje izreiit, zivmu z gnu^om natolcovalct, ki grdi in bl-;ti *h i»v<yiai umusanim jezikotn n'ijkr»?pkt.'j§i pft'bpr Hib^'ja^Iie^i prestola. bikai* Awtcija B:->ji. b:>ri so .5Iov«a c z.t njeti obetnj; posebnu v zilujih 4J ictih je brcz ste-'*'la aaSih siuov napajalo ae »vojo krvjo itaiijauska .a v boji proti pantasjem zope: ce^irji sa Avstrijo. Na svojem dotnu Sioviiuec no puzaa &» Poga in co-sarja in cosar ma je Io edeo; v plcmunitc?m dusaem boji hrepeai in delft z* straj gmotai ia dusai nupro-dek^ da bo rsvnoprave>i dragtiu narodom. In tc^a taruhs, ruket bi tezaka dwivo dr/iie *-» famasou-8tv» 6rniti in ovajati. V tem pogleiu Avstrija ui sregoa, kajti ru*i *-j jej zaupatije v mr^d, k> joj je neor:ah!jivo zu;aL
Ole.ie obeb pogo;er je Joroj dr^ava rie-irecaa. Ncvarnost po irrcde;*cir ki :e rtisicna in vd.ka, se jej jH'ikt-iva: ue;>nuii'.jiv in Lepek >ceber, ki jo jo vedao   braail,   puli  so  jej iz 10k s sa:»acct>njt;ui   in
obrekovanjom. Na olio strain se turcj dr^ava vara in javno ninonjn b o g a,
Dokler so Btavlja dtgava v neviirnont po fra-mKHonili, ki ko zakluti «ovra?-a\ki Avatrijo, ravno* pnivniMti mi'd naroili in katolinke enrkvu,' ni m *u-diti, kajti od toh Ijudij ni prifiakovati drugnga, Ali raditi hc motaino, da poskutiajo pinkuti na isti) piHi'al tudi poftlanni, ki so In po priporaeilu in pritihku vlado priSli na Duu.ij, ki so amojo toroj v torn oxiru imonovati v 1 a d n « k r u a t u r «, n. pr. IFolionloho, JturgHtaller, Luzzatto, Vlada no moro biti toga mi-Aljenja, da po irrcdanli no proti ilr/avi nuvariuirit, ktu* j« ni; maiv«« ho jo najbrfto )<» varala v toll Hvojili kandidatili. lludimo ««, da gavni Luxxalto dtugaci) v Tistu, (Inigatlo na llutmji o in<'ntnoiii xuNtopn; da je imel UuigHtalbn' drag*! prapritianjo o irritdiMiti %a 6-m* Pinota, drngii pa zdaj; da hiiiii Holionloho, knu • didat visokili goapudovK glodo irredunto romilci v obras biti.
A propvit'am riiio, da Avrttrija ima toliko wlva-vili mofrj mod svojuni narodi, da prumnga tudi tcj kozlo iiokatcrih nvojih prijatolji«v(l), in v toin pogMu iiiMMiujomo jo vendor lo mqHo 1
Visoka vlada pa koroSki Slovenci
.                                    v ljuduki noli.
0 prczaloiitnem stanji ljudnkega Hiritjtva, katiuo jo uvodla viHoka vlada po svojih podnyoiiih organih mod korouko tSlovenco, katuro ps v narodnom, vzgo-ji'valnom in minimi oziru potnibuo Intro pomoiii, ako si' hoi5(! zapi-ooiti dusovui propad natoda, govcrit jo v ds'zavncm zboru prav dobro poslanec Karol Kl'un. (Jp-.twtilt Mill ra/.ao opombo o uditoljiii in ujili vzgo-jfjvanft; o tioli «ami pa jo poslancc govori! tako lc:
iS;> bolj zalostan pa so Solake razutcra v slovun-fikem deiu Koro&ko. Tu stauaje v 117 cisto slovcu-skih in i'6 mesiuih zupnijah do 130.000 Slovencev. Ti nimajo, — no rcfiem nobuno arodnje solo, no-bene giuinazijo, nobeno loalke, nobene obrtno, alika-ke dnigo po^obriO sole: tako visoko niti no zaidemo — temvec, cujte, nili jodno ljudsko Sole, kjer bi so mogli ej.ivennki otroci (fiujto! d;ijto! na dosuici) » pomocjo materinega jezika v potiobnih stvareb poducevati. (I'oslanec dr. i'oklukar: I'refiud-no!) Z odlokoui c. k. koru^kega do^elucga iolskftga sveta k dm* L'4. julija 1874, at. 1842, bilo so Ijudake Sole ¦•azdcljono v tri vwtc: 1. ljudsko Solo z ncmakim podaCiiim jczikom; 2. ljuduke aolo v priiletku s slo-venskim pydueaim j<>zikom, v katcrih so mora z ncm-
LISTEK
Bikset bozjih zapovedij v pravljicah.
hpisal dr. Fraac Oblak.
Leta 17.. dne 24. fcbruarja zjutra bila je zup-nij-ika cerkev pri Sv. Luciji le za toliko ps»;iragaceaa, da je bllo aa obeh etratieh pred altatjem tuiiko se-dezev, koiikor je bila na Mostu. tedaj duhovoov ia da ae je vilel pri gteni na^proti pri^nict ie>ea stol, ki je bii za toliko vztiSen, da se je mogoi iz vsacega prostora v cerkvi lepo videtit kdo jc v njem stal ali Bedel, ia da so je tudi uasprotno iz tega stola prav lahko po rat cerkvi videlo. Pri jutranjimasi soljudja to tudi opazili.
Ob dveh urah popoldne se je zbrato tisti dan k vei5ernkam najprej za ted^nji eas veliko dahovnov. ia tudi veliko pobozrsib vemikov. Ti niso bifl le domain Mostarji, ampak pnsli so bill na Most tudi iz Mo-drejic, iz Volt*, iz Modreje, iz Bace, iz Idrije in ne-kteri tudi s Slapa. A'eceratce je siuzil sam zupnik iz Vol5 v mali opravi in po dokomianem avotera o-pravilu stopi na prizuico.
Pozdravivsi navzoCe s kridanskim posdravom lece i „Danea je prllla vrsta na pripovcdovalca prav-Jjice, Uteri podlaga je zapoved: „Veruj 7 euep
samega Boga", Kdor je pripravljen za tako prav-j ljico, naj stopi v stol tarn le, io pri tern pokaie na i stol naaproti priznici.
]           Vsi priLujoci pri teh besedah pogledajo na ono
; stran, in koj stopi na stol star in velik, stih moi, \ brez bradc, z visokim celom in svitlimi ocmi, moz, kateri je bil tedaj po vseh goriikih hribih poznan pod imenom: ^^'breljski modrii«ina. Oa je bil iz tedaj velike bise BMocuikov" m Sebrelj io je bil jako spo-Stovan.
Ko so moz odkatija in v.swdo v stolu, obmolkne vso ljudstvo in tisina nastopi tako volika, da bi se bila mogia mis sliaati, 6ft bi bila tekla po cerkvi. Na to zaiae moi tako le pripovedovati;
nNa5i hnbi so sedaj — ui treba pozabUi, daje bila ta pravljica pripovedovana pred kakimi dveato leti; — in so bili nekdaj z gozdi obrasteui. Od dru-zega sveLa so bill skoraj po^oluoma loveai in le pot skozi Ncdizo v Uudad in na Lasko in 6ez Predel v Gorotiiii ali na KoroSko je bila bolj znana. Manj poznane bile so So tedaj poti po soSki dolini in 6ez Cepovan v Solkau tor prohodi 6ez Bado v Bohinj, cez Piaaina v Loko, skoz Daleujo Trebuio, Hoteaje, KavrSje in Konomljo v tudoik Idrijo.
Y starodavnih casih, v kterih ae je godilo to, kar imam pripovedovati, sta ^ivela na NavrSji dva brata. btarej^emu je bilo ime Miha, mlajeemu Pavel. 1
Hcuia1 priooti >}l0 v prvora lolilrom lata; 3. Ijudnko Xolo v prfeutkit h >lovBiiikiitiv od dm/oga leta nappoj r, noniNkim podukom.
Druga in trotja vrnta Bto m upojili v jodiio, in po HolskiMn koladarji m I. 1880, jo na Knrofikom ii-mod Ui Ijudskih fiol 24!) nomfikili in 05 nomfiko-slo-voiiHkih. T>da zadnjo, tako imenovano utrftkvistifino solii bo v rotjiiini nonilko, kor alovonaki poiluk jo lo ni'kttj tndnoT v pevem lotu; im to pa no prUSne takoj nnmflkl poduk in slovonski maforin joaik opuiti 10 pnpolnoni dokon.nv osmoga ftolHkoga lofcfl, (ftujtel Cuj« in I na dnsnlfil.) O torn priAa prod luti «a uAltolJo na Hluvuiwkik M.ilah fedtinu knjiJSica, v klori »toji iiaprvi Hlwim r razprtimi jirkami ta-lo dolo6ba: ^Poduk v lUMiiHknm juxikii n«j *n prKno takoj 1 otrool, ko pri-dojn v fiolo." (IJnjto! tnijtrtl na i\mnl) In na treljl slnuii nnjiloto ta-lo praktidnn v»glod m tak poduk j n0u (uMtclj) knL(> na m\m in roAo naravnoufc numfiko, pOKftsi in n provdiukom: Dai 1st oin Tlnoh. To naj pa takoj poHlnvoni, dn ga nwumojo; To jo niiisa. To naj ponavlja von ntnk poHftinozno in potom vri."
Da i/viHijjo to nalogo, moral bi uMj xnati •lovAiiHki, Na imoraKrednicah so aicor nnatavlloni ufii* tolji, ki govon) Hloveniomo, toda no vpraiajto, go>» spodtt, kakop Hol«ka oblast pa vodkrat ni 101 i k 0 p r j j a /-11 a i n v 6 a a i t u d i n 0 m 0 r 0, da bi slovonHkim otrokom dala tak0 u-eitoljo, ki bi vnaj za silo znali njih ma-torin jossik. V alovonakih obfiinah so pa tudi ncitolji, ki alovonako^a kar ni6 no znajo, kakor ^hoImIci prijatolji nomSkogadrultva" v ncki kujiziri aamt priznnjo. Tarn najdoto na atrani 22: nfzmod 157 v Blovonskih ob6inah na Koroskom do* lujoijih ucitoljev zna 128 za silo slovengdino — in ka-ko, to Hem },et pr«j poveJal — in kar se tide drnzega, uw v gorenjib razredib, kjur se slovonsfiiua labko o-pusti. bi-OK skode za poduk in vzgojo*. (Oujtel <3ujtel na dosnici.) Pri nastavljanji uiSit.djev ravunjo doiiouo obhisti po nacolu: kjer sta dv:i uditclja, sine j e d e n biti t r d N e m 0 c. (Cujto! na dosnici.)
Oe morajo v mnogib Blufiajth slovonskoga na-recja zmoicni ucitelji ali tudi odradi u5enci biti toU maciT ni6 no de, da se le nemS6ina podu6uje. bol-akooblaatiin iioUki nadzorniki, ktorih jeden ne znii alovensdino in vender nadzoruje v slo-vciiHkili krajib, a in at raj 0 to kot g lav n i nanus n. (O'ljto! Cujte) na desnici.) Uditclji prav nemsoino poduSujejo n a j m a r I j i v ej o , kor se ozirajo na odlok c. kr. deJlelnega solskega aveta za Korosko z dne 11. aprila 1877, at. 867, po ktorem so petietnedoklade odvisneod p 0 d u k a v  n e m s 6 i n i.   (Oujte! Cujto! na desni-
Geo Jarnej jima je bil umrl, nedabi bil dolotil, kdo mu ima slediti v gospedarstvu, in na zemljiS&h, ve-cidel gozdih, od trnovakega borata na eni atranifnoter do sebreljskih obSinasib paSnikov na drugi stranina-vrikega sedla. Po tedanji oavadi je imel biti Miha gospodar. Mlajii njogov brat, ki je bil jako prebri-sane glave, in katerega je bil star soldat Gioga na p;ini naucil ie precej gladko brad, si je pa mislil: „.laz, da bom slnlit avojemu naduSljivemu in po6as-nemu bratu Mihi! Pojdom, kamoc mo areSa ponese!8 Nekega dae vzame malo torbo, katero mu je bila ranjea mati Minea spletla, io palico, ki jo je bil kot ovcar na pjai vrezal in umetno zrezljal, tor gre vri-skaje skozi Konomljo proti Idriji. Od tedaj ui bilo ne sluba ne duha po njera.
PriSel pa je bil enkrat popotnik na NavrSjo, prav ko so bili priSli domu pogrebci, ki so bili od-neali ranjeega Mibo pokopat v Sobrelje. Kadar j6 izvedel, da Mihe ni ved, je njegove otroke in zapu-S6eno vdovo bog«to obdaril (pravili so, da je bil dar za tedanje case srepo premolenje), in je odigel, po-tern ko je ve6 6naa govonl se starim Grogom. Eado-vedni so doma^i vecSkrat Orogo izprasevali, kdo je bil oni ptujec in kaj mu je povedal; pa Groga ni ni-koli ni6 odgovoril, in §e le 6ez eno leto rakel je na suirtni postelji: »Oni popotnik je iz naio ItiSo in jo gospodarnik na dvoru w» Uzarja%
ci.) In aezelna Solska oblast ne preti sarao, marvec tudi deia tako.
In vendor je naravno, da tak p<^nk ne more-imcfci po vsem povoljnega vspeha. Verska-n. *' v^o-ja, fct je za vae naslednje iivljeoje odlodilna, jc * -1-kili Solalt zelo texavna, pri alabejsin otrocih eelu nu-mogeca. Noraikeg* katekixm* otrocl •# raziimejc, aloTotisiega neanajo brati, anj ne v onih Solah prve vrate, ker ˇ takik i*-!ah aft ne u&6 alovenski brati in piaaUi. (Cujte! Cojtc! na deanici.) Kate he t mora naj-prej uLtti otroke alovenski ABC,.da mo* rejo vzeti t roke alovenski katekisem.
YarouStelji ao veckrat proaili aokko ©Masti, u»j dado ilovenicini ˇ Joli Tender tahko proatora, da morejo otroci brati is rabiti ilovonaki kafekfetaa, a vae natoaj. PoaJaii *> 19. jwi^ 1878 atorpno pro-Lnjo na deielni iolakt wet, a la jo je wna» • od-lokont due 3. jaauvarja 1879. In ko »• je mark kne-zoikof Wiery 28. jamivarija 1879 pritofil proti od-loka pri miniateratvti, aavraiU ao ft* naravnoat tudi tukftj. Oznaeivne ao baaede. ktere je knewikof piaal v pritoibi na mraiatwatvo, Cudno svitlobo raeeejo na iolako raamero ? ilotentkih delih Jfaolk*. Glite «• (bare): fl8e apeitovaajeia podptsani ordinary jat mora proti tema ngovarjati, maker na koriat Sole, kakor tudi poaeboo na koriat kracao-akegi poduka io nravne omike iloveaake mladine, da namrec prove* tirjajo voditelji al oven akin o ©in glede nomikega jeai-kainda aojim prehitro ispoUvjejo njtliove tirjatve. Gotova reenica je, da iupani ematrajo eolo le kot aavodje-zika; kaj radi se odrekd rejalni omiki avojih otrok, Se le po vecletnem obiako* vanp iote nekoliko lomijo nemicino. (Cujta! na deanici.) Slovene keobcino, toje njihovt voditelji ne pointjo -pr*ve naloge ljudake Sole." (Cujte! Cujte! na de-anici.)
Tako j© pita! pferaeoiti cerkveni knea, ki je bil rojf n X.-mee in ktereora ne moreto o^itati aloven-ako propagande. Kot Teaton rUji paatir, ki je rayno tako akrbel ta aloTenake kakor za nemSke vcrniko, nitil je dollnoat, da potzdigne iroj paatiraki glaa in ruzkrijo brea itraba pomanjkljtoatt in napake.
Tii m le nravno-verska vzgoja, tera?e6 tudi aplob prUetna oraika trpi Taled barbarske uLnematode, ki je proti vaem pravi-lom pamoti in pedagogike. (Prar dobrot na deinici.) Haterinega jeaika ae otro:i ne u{e, nein-seine ae pa otroci ne morejo nau&ti t Soli t toliki raeri, da bi ae r nji mogli uLitf najpotrebnejiih red-nosti. Opazim, da ne naprednjejo t sploanji omiki, maive6 zaoatajajo. To ni moja aamo-voljoa trdi&ev, temveS opazili ao to dragj faktorji, ki ao znani pri naa kot Teljame osebe. btatiatika 1. 1884 kaLe na KoroSkem, da je manj novincer kakor prej-anje leto, ki znajo nemski brati in pisati, fitevilo 3-nih pa, ki znajo tudi drugi, tnkaj se v6 alovenaki jezik, ski^ilo se je v jednem lLtu od 30 do 15 pri tisotii, tedaj za 50 oditofkor, (Cujtei na deanicL) Ha Kranjakem je Stevilo obeh naraalo, akoravno ao za slovenako prebivalstro v Ijadskih iolab povsod vpe-Ijuli slovenski podncni jezik.
Sedanja uredba ljudake aolenili; proti zdravi pamettin prarilom pedagogike, marvecje tudi nepoatarna. Od* vec bi biio, ko bi hotel to dokazovati. Le toliko, da nasprotuje uredba olenu 19. driavne temeljne po»ta* ve doe 11. decembra 1867, § 6. diiavne ljudsko-Sol-bka postave dne 14. maja 1869 in § 51. Solsfcega in nnucaega reda dne 20. avgusta 1870. 6e se koroske obCine, kakor smo nedavno brail, z doticnimi pritoS-bami obrnejo na drzavno aodiaLe   (dobro, dobro! na
deanici), da dobe aa slorenskc otroke sloyenski pod-n6ni jezikT gotow bo drzavno aodisce priznalo prari-co koroSkim Storeiem, kakor se je ie sploh zgodi-Io t mnogilt drugib slneajib. (Dobro, dobro! na deanici.) Pritrdili ml bote goapoda maja, da je go-toTOJako ialoatno, da si mot a mo aro-jo poataTBO praTi«ro priboriti aodlo-kora aodiiea, in da sea tern gotoro ue poapesoje caupaaje do tlade. (Tako je! na deanici)
Zato upam in prieaknjem. da "n& bo treb^ vi-aoke naucne nprate poaetti z odlokom viiokega -ir-iaTnega aodiaca, ktera dolinoati ima kot najviaja aol-aka oblast, tem?ee bo storila proatovoljao stojo dol-l iaoat in iipolaiU akiomao in x pr^tovab wg^totlje-1 ae tirjatve «k>Ten»kih oblia na Karaakem ter da ml-prati prej ko mogoe* wUke raaraare, ki iigaatotajejo adravi pameri ia wen j eJagogi&sim aaieloie. (Pr*T dobro I na deanici)
Nernlki pirebivu!«» niao Y»!ed leg* prav nie na IkocU, ker rero-U.i otroci bodo Smeli atojf* potrebne nemake aole. Mi zahfevanv* !e eu,ako d o b r o t o xa alorenake otrok?, kterro le iraajo nemski otroci. Tudi nemicina uebo p r i k r a j a a n a, ker Sfottmet i^pazaajo njeno keriat in ae je ne branijo uciti. td& le to, da ae uut kot xxlm prdmet, pa ne na aedanji nacirtt namrel n.» *'%-*-do drugim predmetom in na atroSke materinegi, jeaika. (Dobro, dobrot na desoiei.)
Teh besed ni nikdo razamel in se nekaj let preteklo jc od Grogove smrti. Kar prineaejo tudi r Idrijo ve^t, da je Tnrek razdjal srbsko car&tvo, in mnogo begunov je pribezalo na Eranjako. Tudi na Navraje je priael neki ruoi, ve3 zaraaten v obraza; a ui se raudil dolgo Lasa in videli ao ga, kako je ko* rakal„ proti truorskemu gozdn.
Cez nekaj casa prineaejo navraki hlapci, ki ao bili ali v Vipavo vino kupavat, vest, da ae vdaaih tidi »divji moz" v trnovskem gozdn, in sicer ob edi-uem atudendtvki fzvira v onem gozdn na meatu, ki ae imenuje „Ccrmenak.fe
A nij bil adivji moz", ampak ubezni goapodar-nik nesrr.dnega srbakega oarja Lazarja, ki nezadovo-ljen z razineratni na Navrsji, je vzel palico siromaa-nega pnscavnika ter napravil ai pri stndenci t Cer-menafeu pod znozjem Golovca l«seno kolibo, kjer je pod imenom Gregor mirno iivel in veliko molil do svoje starobti
Eadar je Gregor (Sutil, da se bliza konec nje-govih duij, m odloci iti rsamostan vipavskega Kriza, kjer je bil ljubVjen znanec, kajti vsako duirio opra-vilo je tam opravljal pri ocetu Benediktn. Tu je bit sreno aprejet kot brat in pod kosatim drevesom v vrtu Hamoatanskem je neki refer zbraai draiini me-jiihyv med drugim poredai to le svoje sanje.*
(Konec pride.)
Dopisi.
|Z P0dg6rer l.junija. —Opozori, Ijuba ffSoeauf avoje brake enkrat tudi na sale „KaLo!tako pod. porno droStvo." Ono obstoja Lo vec let in podpha avoje dru§tveeike duSno in teleano.
Meaecnina dniatfena znafia 40 novcev. Za to malo avotico (labia za vsako bolezen brezplaLno zdravnika in zdravtla, Ako te Bog poljubi % boljznijo, prijemal boS prve meseco bolezoi po 40 novcev, daije do konca bolozui pa po 20 novcev tudi <te» name podpore, Ko To pa Bog k sebt poklice, skr* belo bo dru§tvo, da boa doatojno krSansko pokopan, a 15 for., katere Tvojim i/.ptatfa za pogrebne ¦tfowko.. Ni dolgo iogn, kar arao k zadtyemn poi'itku npremili nekega nasega sndruatvenik*. YeS let je- doma leznl bolan brez zaaluika. DruStvo pa mu je vos <5aa po-iteno izplacevalo po pravilih odloceno mu podporo. Prar tako je tudi ob njegovi smrti bitro poateto 15 for. za pogrcb. Ko scm za pogi-eborn ranjkega tova-riSa stopal, mislil aem si, kako koristna so taka dru-atva in koliko pomagajo, ako »e Ijudatvo v njih zdruii.
DruStvo naio deli tudi dusno podporo, katera je bo vazoejaa nego telesna alt denarna. Po pravilih ao drustveniki vezani k Iepernu. obnaaanju* Kdor bi ai bolezen oam zakrivil z nerednim zivljenjem, ne dobi podpore. Odbor takega druitvenika eelo iz dru-Stva izkljnci. Zraveu tega ae drnitvo udeleiaje cer-kvenih siovesooatt in plait, tudi vefi av» mai za iiwe in mrtve dmitveoike.
Tredno je tore] lepega imena 9LatoIiiko pod* porno dru§tvoK. Zato 8teje tudi Se preoej Iepo Ste-vilo druiabnikor in drulabnio domaetk in iz okolice. tudi iraa ze nekaj atotakov prernozenjat Lfa ooge torej Vi, ki niste Se v drustvu. Tu je lepa priioznost pomagati sebi in blizojomu. Veckrat pomilujem 4taker kateri ao prisiljeni v bolniidico iti zdravja takat, ker nimajo doma nobene podpore za Lasa bfilezni. Ako bi se za casa vpis»Ii v taka druStva krsanske Iju bezni, oskrbeli bi se z malimi vinarji za slttL.ij bo-Iezni. Na taK nacin bi 30 pa tudi obeiuam prihranii marsikak desetak boluisaicaib stroskov. Taka pod-porna druStva so torej tudi obSiaam v toliko vecjo korist. v kolikor vecjem stevilu se jih ljudatvo ude-lezuje. Porabite torej Iepo priliko ddavci in deialke iz bliiojik tvornic, pa tndi rokodelei in gospodarji priatofnte mozkemu oddelku.
Zenske pa pridrusSite ae avojim tovariicam v ienskem oddelku. Tu ai bote aami poSteno yomagali in dobro dolo, katerega se a tent udelezite, pomagalo bo vam tudi do bozjega blagoslova. Z drnieaimi mo^rni premagamo teiave, katerim bi poaamezniki podlegli.                 _       ______                    Ud.
V HtAdairl, 31. maja. — Tuiuo ao peli nasi nbrani zvonovi vceraj zadnjo peaem naSemu nekda-njemu vikarju g, Joiefu P a h o r j u, ki je po dolgi mucni bolezni 28. maja, veckrat previden s av. sa-kramenti umirajodih, zapustil solzno dolino. Rojen je bil pokojei gospod 14* fabruarija 1811 v Novivasi, Opatjeselake vikarije. V tuhovna posvecen 1837. 8lu5»l je v vinogradu Gospodovem v Devinu, Velikem dolu, Opatjemsclu in zadnji6 vec kot 20 let v He-dani; tedaj vsega skupoj 6rez 43 let. Pricakovali smo, da bo letos slovosao obhajal 50 letnico avoj^ga magniStva, alt Bog je drugaie aklenil ter pokiical ga v drugo, lepao dezelo, kjer ni trpljenja, kteiega je pokojni gospod mnogo uzil v svojem ztvljenji. Da mottim. 9 nepryctoustib in tezavah, ktor?  navadno
vaak goreL dahoven prestaja, omenim le, da je bil celih 30 let vedno bolehen, a vondor vesten in na-tanceu v svojej aluibi do avojega upokojenja. Zadnjo meaece pa je bil trpiu v pravem pomeuu besedo. Smiliti ae je moral vsakemu, ki ga je videl trpeti straane moke. Zatorej pa trdno upamo, da je le na tern aveiu preatal avoje vice, ker je prenaSal vse boleeine z najvecjo potipozljivoatjo, vea udan v voljo boijo.
Yeduo je ielel pocivatt eukrat na pokopaliL5t avojega rojstaega kraja pri svojih atarisih in aorod-nikib. Torej je v svojej oporokt narodii, naj ae nje« gov© truplo po dokonfaaih cerkvenib obredih pre-pelje k Medane r Novova^. ^elel jo tudi, naj bt so tijefovega pagrftba vdoiezila v.ia bliznjo. dubovacina; toda aarad praaajka prisli so le g. zupnik itiljinaki in gg. vikarija Fojanaki in Kozanski. Ljudstva pa je btlo od vaek atrant piav obilno. Biijanaki pt-jci ao mu zipeli prei atanovanjom ia v cerkvi lepi pesnici v alovo, Q. ztipntk Blljanski jo picvzt?l zalostno na-logo, da je v cast pokojaeruu yobi-atu ki mu je I. 1H4J za novo maio pridigoval, progovuril zadnjo be-sede. Na kratkem je omonil pokojnikove velike za> slugo v pastiritvu, poiebno pri zi-ianji Medanske cor-kve in zvonika ter pri novih zvonovib. Pohvalil ga je kot vnetegA duhovna in Stedijivega godpodarja, ki je a cerkveoim premozenjem modro gospodaril in na ta naetn eerkvi omialil vse potrebne reci. Po dokoti-C-anib obredth dvignejo nosilci krsto na pripravijon mrtva»ki voz, domaci vikarij pa atopi v drug, da apremlja avojega prednika do Opatjcgasela, od koder je vodii aprevod g. Opatjeaelaki vikarij v Novovas, Njegovo nekdanje ov&ce pa ao die za vozoma do ka* petico %\. D, na razpotji kjer so ao ginjoai poaiovili. Medanaki zvonovi pa ao ho dolgo pocem milo poll pokojnemu zadnjo popntnico,
Y svojej vdiki ljubczni do rojstnega kraja in avojih '.tariaev ate si, 6. g. duini pastir, izvolili pocivatt v Novtva*i. Lo^eni amo aedaj, doklei ae v ne-be»ih wpct no vidimo. NaSi poboini zdihljej: v pokoj YaSi dnli 8(1 Yaa apremljali v Novovaa in vselej ko nriSo oci zagtodajo v daljavi ccrkvico av. Silveatra v N'ovivasi, se bomo hvah^no apominjali Yaiih lepib naukov ter m |mialili; BTamkaj pod senco one eer-kvice pocifa naS nokdanji diiHiii paatir; miloHtljivo mu Bog podeli veini pokoj in vecni m'rS 11. I. P. _     _                 M«danaki.
S Krafts, 1. junua. — (Kar jo prevee*, je pro-vec.) Ni dolgo, kar si, draga „SoLaa, pisala 0 ploaih na Gor&kem ter pohvalila znres hvalevrednt sklepo* patjcselakega ^upaostva, ki je jovni plea v obemi pre-povodaL Nacljala ai ae, da ta sklop najde posnomo-valcev, a va.\'a si ao! Naeprottio! lotos ae olefie na Krasu, kakor se nikdar ne. Od velike nodi do dauos m bilo Se nedetjo, da bi ne bili t enej ali drugoj vast plea.iH. Y prej«njih letih so plesalt le o „Sa«ri* (o zegnanji alt cerkvenem shodu), zdaj ne pleSejo ved o 0iagriK, plesejo pa veckrat na leto; prej sopleaali le t vecjih vaseb, zdaj v vsaki poddruzuici ali frak-ciji, &e ima le dve dekleci. SliSal aem pametnega moza, ki je rekel: wLetos so nasi ljudje znoreli". Res, takega onedeS^enja nedelj in takega divjega lova nisem ae videl na Krasu, da si aem u2e Abrahama videl. Nemec pravi: nKjer je kaka cerkev, tam ai jo oie budid »vojo kapeltco a^zidal1*. Tako je tudi pri naa na Krasu, le a tern razlockom, da, kjer je oer-kev, in so ljudje bolj ,nober, je budid po tri, po frakt-ijah pa po eno kapetico sezidal. Y vast, kjer ao trije ktcmarji, tekmujejo drug z drugim: „Kodaj boa imel ti godce?* „V nedeljo osem dni !• ^No, }az pa v nedeljo stiriiaj-rt dui*. Zgodilo se je v nekej vast na dottmjem Krasu, da so za eno nedeijo trtje ktcmarji prosili dovoljenj* za pies, ceaar jim pa i\x-pan ni dovoltt. V istej vasi je neki kremar v avoji besaosti pr osil dovoijeDje plesa za vsako nedeljo, da bt le »roje vino prodal in da bi ai njegov sin a ^armoniko* kaj zaaluiil. Ker ao ma nizje oblasti proanjo odbile, rekurira! je na ministeratvo, — a po srecr zastonj!
Tako je pri naa, draga ,§oca*. Mtadost, kar ni pohujsana od ital'junske kulture v javah (kamnolo-mih), ae ae doma pohujaaje; ktcmarji ji zepe alt ar-iete sasijo; pies ji glavo moti. AH ni nikjer poraoci? Kaj, ako bt vaa duhovacina akupaj energic.to po« atopala zoper pogabni plea in ttrjala, veiem tirjala v imena morale odpravo te deielne kuge? Svetna oblast jt mora iti na roke, ker tudi njej ne bo sko-dovalo Iepo mcraii^no iivljenje mladine!
Ako mi dovolia, piaal Ti bom se 0 tej atvari! Kraaevec.
Iz Loga. 27. maja. —- Castitemu pisatelju vr-atic: Se Strmea od 2. aprifa t. I. v nSocitt Via cast. fas pred degerin> let sj izrazili ranogi oceti, kateri.-u s.>lanje avojih otr.>k na srei le2i, gorke zelje,' da bi obcina sk-bela, davbi se javnemt ueitelju izrocilo vod. atvo s-ile v L ~u. Sola v L->gu je sicer pod vodstvom vrlega, neutrudljivaga in zisIuzaegA gospoda vikarja; a ialibog da tema gospoda g'ede njegovih obilaih Cerkveaih in duh^vakib opravtl ni mogoce a takim ttspehom nd^Ieziti se 5>lskih opravil, kakor bt so moglo zahtevati od jaroega uSitelja.   Da je noitelj j
Logti aeobhodna potroba, more vsaka g?ava potrditi, kateri so uspelti drugih 'Jjudskih Sol zaani. Fa nasi ,>lcin8ki zastopniki tega no raorejo v buc*o spraviti, temvec' pravijo: „Ja ie dobirao ucitelja, bo alabo za nas; morali bojo nasi otroci postavno v solo hodili. Kdo nam bo pa pomagal delati in koze pasti? Saj mi le iivimo, 6c tudi niimo v solo hodili.'4 Prav ko-zorejct najvec nasprotujejo ; ce ne, b\ zo davuo iraoli ucitelja v Logu.
Koliko dobrot ia napredka bi mi obeinarji imeli zraveu glavae r.<ci, to jo v soli, naj le na kratko o-meniou V ob&ni ni claveka, kateri bi bil le neko-liko veLc orgtanja v cerkvi, katero io dan danea prav potrebno v lepoto in fast sluzbo bozje. V obcini n't It* nekoliko s^osobnega uloveka, kateri bi mogel o-pravijati obtfinako tajniatvo, katero je obc« v jako za-Ioatnem slovesu. Take aluzbe bi mogol vse ucitelj opravljati. Zatorej, ob&narji! skuiiajmo so na vso moe, nasim obcinskim zaatopnikom poti kazati, po katerih se nam uredi toliko zuzeljena in neobliodr.o potrebna »o!»ka pteniemba t Logu.
___.„.,,_                   Lozau.
Politieni razgledL
Zbornica poslancev v Punajskem dr^avnem zboru koadala je v minolrm tednn svoje zase-danje, doftm je gosposka zbornica So v tern tt'dmi zborovaia, sprejela ved po prvi zboruici preresetanih zakonov roanje veljave in proracun za leto 1337. Za tern je izrekel ministerski predsednik v iraenu ccsarjevetn, da jo sedanjc zascdanje zakljuSeno. Na novo wide so drzavni zbor zopet oktobra mescca, Le ue pride kaj vines.
Listi raxgla&ajo vest, da bota ministra Du* najevski in dr. Gautsch povzdignena v baronski stan, kar bi imelo tudi nckaj politicnega po-mena, kajti ta dva ministra sedita na skrajuili Htolicah scdanjega uiinisterstva. I'rvi je najblize desnici, drug* levici.
Oger»ki drzaviu :ibor bil jo 25. maja za-kljufien po prcstolnem govoru, ki nema posebnc politifine barve. 8 tern jo koncano trilctno za-sedanje ogerskega zbora, volitve se bodo vrSile v tern mcsecti in 20. oktobra t1, snide se uovt zbor v Budimpt&ti, ki bode pa 5 let skopaj, t. j. na Ogerskcm upeljaia se je petletna doba. Tttdi hrvaSki sabor jc razpusien in nove volitve so razpisane. Vesido je, da so se vse stranke, ki nasprotujejo sedanji vladi in grofu Hedervary-ju, sporazumele v tern, da bodo volile zlozno ter podpirale pri volitvah druga dmgo. Tojakojezi tnadjarone in pristase banove, kar svedoci, da je opozicija pravo zadela.
Craogorski knez Nikica in vsa njegova obi-telj bivali so v zadojem dasa na Danaji, kjcr so biK gostje naSega cesarja. Pravijo, da isce Kikica na Dtroaji zdravlja ter da se poda odtod v kopelji, ako ran zdravniki drugacc ne nasvetu-jejo. Med tern dosel je pa nadvojvoda Albrebt V Trst in odpotoval v Pulj in — Palinacijo.
Francoska kriza je koncana, zmagala je Xernfiija. Ljodorlade predsednik Grevy dal je republikancti Rouvier-u nalog, naj sestavi novo ministerstvo. To se ma je posrceilo. Bivst vojni minister Boulanger je moral odstopiti, sei je iz Pariza, a njegovo mesto zaseda minister Perron, ki je male zimn. Sicer pa so pricele ze ostre demonstracije zoper tako postopanje Grevy-jevo in zoper novo ministerstvo. Ljudstvo je |razsa-jalo po mestu in apilo: zivio Boulanger! Neka-teri SH so pred predsednikovo stasovanje inza-htevali, naj odstopi. Dnevov ne bode Bouvier kot minister mnogo stel, Perron menda tudi ne.
PapeS imel je v zadnjem konsistoriji zna-menit govor, ki nagtasa potrebo, da bi se na-pravil mir med papezem in kraljem Umber torn. Sv. OCe sicer ni povedai pogojev, pod katerimi bi se lehko zgodilo, vendar pa se spozna iz iz-jav laskih listov, da ne bode svojega smotra dosegel. Kajti ti listi pravijo, saj postane papcz najprej prvi skof Umbertov, potem bodo Italijani §e le i njim govorili. Takih pogojev ne bode pa papez nikdar sprejt'l, zato pa je malo npanja do sporaznmetja. Vendar pa bi lehko druge sile tiplivale, da bi Italijani nekoliko bolj krotkipo-stali.
Nemiri, katere so pouzrofiili delavci vBel-giji, se Sirijo. Skoraj vsi delavci so jse delu od-
povedali in vlada ne ve, kaj bipofiela. PriSlo je med vojaki in delavci te do malih rabuk.
Doznade in razne vesti.
Za Eijavdev spomenik in ustanovo .*> kazali jimo zadnjid a4«2 gl. 44 Vt kr. Ddlje so daro-vali v C e p o v uva a: L. Miklavcic, ^andai-Bki BtraimeSter 20 kr.; Luka Suligoj 10 kr.;vAnton Kofol 40 kr. 5 Josip Kofol 50 Ki-.; Anton Suligoj 20 kr.; Anton Podgornik 10 kr.; Jozof Logar 20 kr.; §tefau Suligoj 1 gl; BlaB Qrcit, vikarij, 2 gl.;—Anton PuSl, 2n-pnik na Dhohi (po odbiti poatnini 6 kr.) 2 gl. 94 kr.; v Ht. Petru pri Gorici; Peter Kobal, dekan 5 gl.; Valentin Comic, podzupan, 2 gl; Peter Bru-mat, c. k. poStni odpravitelj, 1 gl; Jozef Morvic, posoatnik in kremar, 1 gl,; Jotiip Htieglor, graffiinikl oskrbnik, 2 gl; ointi dokodok vosclico prirejone v IlirHki BiHt;rici 15 gl; novih darov IW gl 64 kr.; TKh vkup 240(1 gl 08*/, kr.
Osebne vesti. Njegova vssvUenoat Sisinij baron Protis, oumoatnik Kjogovega e. k. Vo-licanntva v Twta in v Priroorji, ki biva u*o nad en moaec v nafii srodi v Gorici, gel Jo bil protokli to-den v Tf»t; na svojo raeiito, da «u jo poklonit Njo. govi kraljovHki Viaokorti nadvojvodiAlbrahtu, atrijeu coaurjovemu in naJzorniku voBga avatrijskoga vojaatva, ki ho je odpoljal v Dalmaoijo nadzorovat ondaSnje vojake. — Kness II0 h e n 10 h e, ki v dr-zavneni zboru na Dunuji ni iiuol posebne sroie, bil je bolj areoen Benotkah, kjor so je pridrufcil mozem, ki streljujo v taroo, in jo sad el v fir no. Vidi in, da kuozu ugaja boljo jujino milo podnebje nogo mo-gleni in hladni sover; drugi inonijo, da jo od6"l knoa v Bonotke, da bi uaol bakljadi v Gorici. V narodno-gospndartikcm oziru jo gotova vetjn Skoda knezevo potovanje nego bi bila guridka bakljadi,
Bazpisani sluibl. Matoj \mw, prot'osor na c. k. vinji girnnaziji v Gorici, atopi a konntun toko^u ga aolskoga lota v atului pokoj. Ha^pinano bu uoi-toIjHko tnesto m imrovaalovjo in prirodopin, katwo inut Hodaj ro^uii gOMpod, kakor jo tudi uzh raxpia.mo etrnko nit'Ht') na 0. k. vinji roalki v Gorici, natnrcd ono, katoro jo imol pokoj ni piaatolj itloveniki Fran Frjavoc.
V St. Ferjanu v Brdili vrlila ho bo v node-Ijo 12. t. ni. uluYMOHt, katoro smoio zadnjii oinouili, Po dosedanjih dolocbali blagoolovi so predpoludne zaatava oiidnfinjeg.i ttKatolskoga bralnoga dru6tvatt ; popoldtio napravi Isto druStvo slavnostno bost'do, ka-touj hi; udolczo tudi razni gosti. ,SIov. bralno in pidporno drufitvo v Gorici* napravi tisti dau izlot v bt, Ferjan.
„Matici sloveuski" more pnVopitt vsakdo So do koneo tega mesoca. Letnina znaaa 2 gl a. v. Poverjenifc za goriSko dekanijo je dr. A. Gregorftc*. Hojaki v m istu in v okolioi naj ne zamude lepo prilike, sodelovati vsaj % letoino pri odliCnem narod-nem slovstvenera drustvu.
Primorske Slovane prizoava oelo najvifiji co-sartki dvor dunajaki. Nadvojvoda Rudolf, prosto-lonaalednik v nasem ceaarstvu, hodil je mnogo, ko bo je bavil leteinjo zimo v Opatiji, tudi po bliznji in daljni okolici ter je vodno rad govoril hrvatski % ljud-stvom, a katerim je prisel v dotiko. V O.ieru pretr-gal je bosedo iupanu in okrajnemu glavarju, ki ata govorila italijiinski, ter jih popraSal, zakaj ne govo-rita naroduega hrvatakega jezika. — Nadvojvoda Stefan uitanovil jo na Loainji otrofeki vrt ter po-klical v obciao usmiljene statre, da g.i bodo oskrbo* vale, z nalogo, naj ohranijo otrokoin njih materno hrvstsko besodo. Prezvoati in preudani so He zoper to pritoSovali in go delali sestram razne zapreke; ali nadvojvoda jim je sporocil, naj pustijo sedtro pri miru in oaj se obrnejo naravnost do njega, ako imajo kaj, Cesar pa se ve da niso storili.
Irredente tnnogi driavni poslanci ne vidijo. Tadi knez Hohenlohr= jo jo tajil, dasi bi jo labko zapazil iz svojega mlina v Zagraji, ako bi nekoliko napel svoje 061. V sosednji oboini v Gradta5i, katero loci Soca od Zagraja, prijeli so protokli teden bude-ga irredenta, nekega Balbiuuttija, ki jo leta U880 bombe metal v Tratn. Knez po^laneo ni 0 tern niL vedel in BTriostorcatt je bescdicila, da niti v Italiji ni ved irredente; zdaj pa ae jo pokazalo vse nasprot-no. in nesreda je hotela, da prav pred ralinom kLeza Hohenloha. Badov^dni smo, ali bo knez Se dalje tajil, kar je u r a d n 0 dokazano. Ok raj no glavarstvo gra-disko izrocilo je irredenta dezelni sodniji v Trotu. Z ujetaikom bil je Se drug tovariS; a tenia ae ja po-aredilo, da je pete odnesel iz GradiSca, predno so ga dobili v peat.
Knez Hchenlohe, kateri ni zadovoljcn, da je T volilni borbi povedai na vsa usta, da sovra^i Slo-vence, hotel je naj brie tudi na Dunaji Slovencem v obraz pluniti, ko je rokel, da ob So5i bo strait „z drzavi zveatioai in krnbrimi Farlani", ne zmeneo se 11» nela^ftt), kateio jo lajai zailpdoral ia pr^aiya) f9
vsi Furlaniji, in kakor da bi Slovenci ob Sofii ne bi-vali ali kakor da bi so ue amela drzava na njo za-naanti. Kdo j« dal knezu Ilohonlolm pravieo, na tak uaSin p r 0 z i r a t i Avstiiji zvoato in udane Slovonce, kadar se goyori 0 brambi avstrijskih mej 0 b S 0 e i P Ali bi 110 bilo najvocjo zaljonjo zagiajakoga zupana, ako bi so knez ponaSal, da v alucaji, ako bi njegov mliu v Zagraji gorel, omi>ji ogenj /upan iz CradiSca ? Ali ni doniaci 2upan prvi, sosednji pa so le drugi na vr3ti, ko je treba gasiti ogenj v zagrajskem iriliuuP Ali ne velja to tudi za Slovonce glode brsmbe dr-kwa'xh mej ob Sodi, ob kateri reki so oni skoro e-diui prebivaioi od Triglava do jadranskega morja? Na levem bregu Sode ni na vsem Goriikom nobono furianske <>Wino# kajti Goridani, zmea raznih na» rodnouij, hofiejo veljati za Italiiane, od Zagraja do H. Canziana pa prebivajo Bizjaki med Krasoin in Sooo. Na desuem bregu S060 bivajo Slovenci od Pre-dela do Loonika in Kormina. Lo od teh vaaij do Flumioella 2ive Furlaui, kateri torej inmajo otraJiti niti dosatcga dola Booinoga deinega pobroija. In kljubu tomu drzne go poulaueo, %% katerogs 10 pri Slovencih glaiovo baradili tor izailjovaU, p r e z i ra t i in ne omenjati slovenskoga rodu, ko gro za brambo driavnib moj 0 b 8 0 6 i I Taka pre* d»znoit goriskoga poilanca more so rastolmaoiU lo r veliko poiluzaoitjo po«lan6evo do nokih krogov, k 1 potrobuiejo takih ixjav v ivojo natnnno, In & njogovim zanaSanjom, da njogovi zastopancl no bodo pazili na njegovo boaodo, No povzdigovanjo Furlunov, ki do v resnioi oasarju zvoatojsi nogo mnogi goupodi, ampak proziranjo Slovonoov v iklopu Uohenlohovega govora je to, kar Slovonoe po pravici 2ali, kar bi jmoralo knosu donoiti • - a 10-\0an0 ne»aupnioo alovouakih volopoieitaikov.
Knozu Hoheniobu, govorniku 0 strati ob nafii Sooi, dal jo izvraten odgovor avstrijskl rodoljub, ki je dokaza! umextnost raxnilt trdnja> in trdnjavic ob Soft ter izrocit avoj ir.dolok viiiim krogom v pro* gled in ixviiitov. Ob Horcrnom teku naio Sofio, oxi-roma Kuril uico imamo *a trdnjavl na Prodolu in pri Bolfikem gradu. V srodnjom toku govorilo 10 jo 0 trd-njavoh' pri Kobaridu na hribu iv. Antona in na bo-uo«ko<av«tvijiki moil pri KobiSi. Gb juinom teku na bi bilo troba utrditi po naortu omanjenega domolju* ba Brda in brib pri Modoji, in sicor tako, da bi f-o nnpravili uasipi ali manjle trdnjavioe v Ht, Martina, ki jo bil od nokdaj trdnjava proti Boneianom, v «t. Frjanu, ki goipodujo nad Brdi, uad Podgoro ia Pov-mo, kjor so uze UoneLani imoli avojo trdujavioo. tor na hribu pri Kodoji, g katerega so vidi ravaa Fur-lanija. Oboinstvo, ki jo evedolo za ta na6rfc avstrij-skega patrijota, jo vse naudufieno zanj, njogova iz* vrsitev bi med ljudstvom odpravila strab, da jo torn krajom odlocona prihodnost, ne gledo na izid mo-go6ega boja. Nadojarao se, da malo trdnjavioe na slovenskih tleh mod zvestim in krepkim ljudstvom bi ve5 izdale nogo Ilohenlohove studije o furlanski pe-lagri, katera se ne odstrani, ako se ne zatino zdravi-ti pri onib, ki so je krivi; potem bote imeli bolj zdiav rod in ne bo treba tajiti irredente.
Tri sto pet in sestdeset prezveatih in pre-vdanih mladioev iz Primorja biva po porofiilu trza-ikega vladnega liata v bla^oni Italiji kot Hohenloho-va Seta, ki varuje avstrijake meje aovrainih napadov. Med Slovenci imenujejo take miadenioe, 6e ae kedaj nabajajo, vojaske begune, katere zasledujejo in lovijo zandarji in polioija. A zgoro navedenth ju-nakov, veiinom iz Trsta, pa tudi iz Istre in Gorico, nikdo ne preganja. ker so oakrai meje. To pa ne za-vita vladinih poslaaoev: Burgstallorja, Luzzatta, Hohenloha, da pripisujpjo Italijanom, torej tudi mladi-dem, brez izjeme preudano zvestobo do Avstrije tor da se bo sklioeval zagrajski knez morda tudi na to kot na gardo, a katero hoLe S060 branitL Vojaska je ta garda vsekako, ker vsi so ie sluzili, nekateri kot enoletni proatovoljci, v cesarski armadi ali pa so imeli dolznost sluLiti, kateri doliaosti so se junaiko odtegnili, ne da bi radi tega trpela njih neomojeua lojalnost v ofieh nekih ljudij. Glede na maoge tesa-ve, katere so prestali ti mladiii vsled avstrijske vojaske postavc, torej radi ddave, zdt se skoro (po me-nenji nekih ljudij), da drzava bi imela dolznost pri-dobiti si sroa teh junaikih mladenidev ter podeliti vsakemu izmed njih kot malo odplacilo za prestant trud in strah kako driavno sluibo, kajti ni hujtaga ma§6evanja nad sovraznikom od dobrot, ki se ma delijo, katere ga pe^ejo kakor zerjavica, potroSena na glavo. 6e nastane kedaj boj med Avstrijo in ju-znim sosedom, sluzili bodo omenjeni mladifii na tuji zemlji kot izvi-stai in zaoesljivi vodniki avatrijskim boriteljem. Zato si sine Avetrija le v arcco Steti, da toliko njenih nadobudnih in prezveatih driavljanov zahaja k soaedu v sejein, in treba bo morda vojaSko beguustvo podpirati, kolikor mogoie na korist dr2avi (!)
Prezvesti in preudani v Roveredu na juk-nem Tirolskem izmislili so si to nedolino kratko5asuo Salo. Ko je 18. maja prva pevkinja Helena Teriane atopila v gledi§5i na oder kot Mignon, pozdravilo jo je zbrano oboinstvo z brezfitevilnimi ovetlirami marje-ticami, ki so italijanskt kraljici Marjeti m«jljabie med ?*0JAi Vlttimfy take d» 80 jwkrjje pdpx io^/itULj«#
Ko je pevkinja % nenav&dno aaadaaenoatjo zapela be-sedo Italia, aaceii so naTzoci ploskati navse pretege. Ploakauje in pritrjevaojs bilo je ae !.:.- ^;5<\ ko je pevkinja dobil* t dar sopek belo-rudece /e ' "*"*• tic. ki so imele bane itiUjaaake irobojniee ia y» :> italijanskc peteroeglate xvczde. Po koacanem prootu. pokazata se je pevkinja z drugim iopkora, ali Ba?zo& so upili: La atella! la alalia d"Italia! ˇogliamo la atella! (Zfwda! italijauaka zyeada! hocemo wezdo!) To upitje trpelo jo tako dolgo, dokler ni pevkinja priSla ss ,zve*do". Tedaj ao padali ia ioi in % gmc-rij trobojni iopki kakor dei na Oder ia ˇ pritlicje med. nepretrgaoim npitjem: eTwa in brava! kar je tipclo dobro Mtt ore. Besedam ViihelmoTim: Qoe-ato incantaw ano! nou e V Italia (Ta xaklata xemlja ni IUlija) pritrjevalo je oWinttvo, kakor da bi bilo iz um*. Pri fhoda t gfcdilee in mod poaaroeaonm prison ra*leljetala ae jo peeem ˇ *la?o pefkiaji- ki pro*la?lja IUliio ta gOYori otlo o padlib italyanakib vojakih pri Dogali v Afrilti. V*Usd to nadolino an In (kajti trrodontenit Atrtriji po aprKeTaoji knew llohenloba, Lida Ijwaatia in iladnega Burg-hUllerja) propmedala jo policij* opero »Sligoon* in 114**11* tetoanje igranje. Zadoji tecer 19. m*ja bila je dcaga opera aa vrati; ali oUioatvo je iviigalo m aikalo pri stietkn in pred vsakiin prfcoroni. To pa no bo oviralo neke goapode, da bo o dani priliki rpet trdtla, da ni irredente, da vae, kar gofori tladki je-zik tuSkanakt, jo prexveato in preadaao.
Nfttntailo. lVid«*3i Telik pomen .tokolakegi drultva* poaebno aa naa, areata raejaSe ob laakeui kraljostfn ne owxno *bali teiavn<>ga dela, da bi oii-Teli tudi rood nami .taleljVnega ,Sokola*. Ker pa amo spidmli ie 28, apiila t. 1. drwlttone posfctfo od 15. uuf- IS«7 1. §. 4. iu |. 5. i iraenw pogoji, in kor nam ni doila po §. 6. Me poatave nobena pre-pove.1 ˇ atirih tedoih po izro^cni proanji, za to ame naSe druatvo po §. 7. omenjene poatavo za&ti aToje delovanje. Po §. 9, naiih prafil akli^e «o t kmtkem prvi obcni tbor, ˇ kterem ae preiitajo pravila in iirrSi dnevni red po §. 10. «okolo?ih pratil. Na-tanFiseje o torn doloci v prihodoji ,^oci*. V Goriei, S. jnnija 1S87., .Gori^kega Sokola" o«novalni odbor.
Zgabila jo ueka d-K-lina i.' St. Andro/a na piti u N.nlu.i-ove meauico do gostilne pri „Zlatem kvm* alt pr» »U»* ogewko obligicijo nominalue vriulnoati <"»(• gl. in » gitoviii 25 gl. Klor bi bil nt sfl ti reci, naj jib pr'meje v Uonci na policijo, kjer dobi primerae obresti.
Zahvala.
Za ogcoano in sploSno udele$itev in za izraic-lm socutja o priliki amrti ia pogreba naie preljublje-nc in nepozabljive mitere gospo
Terezije Monig
izrafti potrta druzina, kterej je to risoko in splosno spostovanje do pieblage raajke v veliko tolaibo, po tern potn svojo gorko in najsrcooj^o zahvaio.
Eanal, 31. maja 1887.
ZalujoSi ostalt.
St. 1177.
Razpix sla/4'b.
V gradi&anskem S. okraji oddajo sc defi-nitivno slcdefa raesta:
1)  sest nciteljsksb mest III. pluciluc ?rste, iz-mcd ktcrth jc 5 v sofali z italijaoskim in 1 se slovenskim ucnim jezikom;
2)  de?et most nLtte!jrc III. plaailne vrsfe„ izmcd kterih 8 v Snlah z italijariskim in 2 se slo-venskim ufcrora jrzikttw.
Dohodki vseh ?Iuieb so poleg dei. §. po-stove 4. urarcija 1H7». t. j.
1)  gl. 400 letne plaLe in sUEOTanje v naravtf oziroma stanarina letnih gl. SO;
2)  320 gl. letne plat^ in sfcumvuuje ali $ta.~ naritia letnih n\. t'rO.
Frosilci naj vMe pr^Snjc s postavniini spri-cetali pri tnkajSnjom c. kr. okraj. s. sveia d» 5. jnlija 1887.      ^
C. KR. OKPuONI SOLSKI SVET, v GradiSci  24. maja 1887.
„Ljubljanski Zvon."
St:ji za pal leia g!d. L30; n wtrt leU gld. M5,

Uljndao naznanjam siavnemn obcinstvu, da svojo novo torarno za
voiio is mm*JK»*B
in za
sok iz sadja
na Dtmajaki Cesti (Via Staragora, 4)
odpretn 1. maja t. 1. ter da se  bom  priza-
deval, da boot sluzil slavno obcinstvo yedno
z najfiistejao in oajzdravej&o sume6o pijado.
Ob enem naznanjam, da. moji aifoni jj ao vefiji  od  onih,  ki ao t navadi v  drugih tovamah.
SpoStovani odjemniki, tudi zaaebniki, j dobijo po zahtevanji blago t hiso, voznine ! proato.
!   V mnogo odjemanje pri p or oca se spostljivo F.  WANfiK. S"aroci!a sprejemam  r svoji  pisarni ; kosarni na Travnikn.
JU0»y»m  n tftyrvrgi
¦1 Xelodene bolezni
btlro in gotoTO ozdravi
jeruzalemski balzam
edino in nepreaegljiro Lelod^oo zdrarib,
Izbrati v raznih 2i'lodi':nih hoteznih. zdrafil^ fcatero bi r irsnici otlguvarjalo nanionu^ ni Isftfca »tt«r dandane»t ko se prodajajo vaakcvratna tak» zdravila.
Ve?ji del onih kapljiir, hlrtMar itil it«t.T ki f\e oznanjajo in priporo&njo obfiinsfctu z v'mkct loteftmi besedami, ni druzega ko proTarn, pogosto S& Skoflljirs.
Sumo jeruzaleaiski balz n«, uie darno znan po uroji priproiti h^ntavi «u po ojjivljajof'i avoji mo^i n» ielodrne ztvce, si jo pridobil prednout pred vsemi dm* gitni do zdaj ^mtnimj porao^ki, krtr potrjujo ajegova razpiodftja, ki vodno rant®.
T» balznm, bogat kropi^ftjofe modi kinoikega ra* barbara, korcnike, kt jo sploh xnana po srojem pre-barn em uspehu, daje got ova srcdatro pioti ielodfnira Blaboatim, iztirajofiiin iz nerednega prebarljanja. Zato se priporo5a, ko jesti ne di§i, proti neprijetni sapi^ gojusa, riganju, zabasanja, bemorojtfalniro tei«v,«nj pomaga tudi proti zlatenici, gllstam in boleznini t drobn,
titeklenica a podakom 30 kr. Glavna zaloga v Iekarni Cr. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri 6. B. Bovis, r KOR3CINU pri A. Franzoni, r TOLM1NU pri C. Fallacy
Mnogo prikrani,
kdor knpi obleko t
krolacnici loacija Mum,
ki je najvetja v Gorici
ˇ kateri se dobi vsak cas na Teliko izbiro narejena obleka po nasledujih ceoah:
h$M psMaia obleki n $mii  ad 3 da 20 gL n               n desks    , 5 » 15 ,
n             n             n      n  8h8h      »  3  »  10   »
Ponto poialaUs sskaje » gotpodt • 5 . 30 9 Pcnkkuki ttki              ,   ,     „ 5 » IS «
Vrbu tega bogata zaloga vsakovratne robe iz raznih tovaren po narocila vsled mere, ki se h~ vrsi todno in bitro. Uzorci na zahtevo brez-pla^no ia prosti postnine.
]N"ovo doiti dolmani nnjuovej§ega kreja od 8 do 50 gl. za gospe. Saki za gospe od 4 do 15 g!d.
St. 84iOp.
Oznanilo.
Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), ustanovljene po grofu Thnrna v Gorici, nazna-nja, da due 20. jonija t. 1. zacne javna drazba (kant) neresenib zastav I. detrfc lela 1886, t. j. tistih, ki so bile zastavijene januarja, febmarja in marca 1886.
,     . Ravnatelj : KONRAD pi. FABRIS
mm} u mmo-
Na prodaj
je Y Oseljanu Semposke zupanije
POSESTVO,
obaegajdce  lepo   zeinljiH^c,   ki meri enajst i7 njiT, gozds in oranc zcinlje. zasajene a tita-mi, ob rozuji cesti, ki vede od Lijaka v Kar-ter prostorno  in  lepo Uino sa ko-
lona (knotn). Cess posestvo teile vode za eno mlinsko ko!o, ki nikoli ne usabne. Kdor Mi kupiti, naj se oglasi pri tipravni-fitvu list*, ki pove lautnikovo imo,
:«22«2i2eutf!2i*2

Kazpis draZbc.
Po sklepu cestncga odbora Tominskega oddajo sc po jnvni dra/bi slode<5a dcla na skla-dovni cesti kraj Idrijce:
1. Delo popravljanje cestc pri Modreji, ccnjeno 16B5 gl. 98 kr.
H. Delo popravljanje ceste pri Hv, Litciji. cpojcfio 1985 gl. 72 kr.
III. Delo razsirjenje ccstc mod 17 in 18 klra. pri TribiiSi, ccnj„no 1851 gl. 82 kr.
Drazba se bo vrSila v pisarnici cestnega odbora v Tominn 6. jt, ja t, 1. ob 11. uri predpoldne.
Po&fctnik dela moral bo poloziti kavcije 5 od sto.                                           +
Natan&neji pogoji dra^bo, kakor tudi do-ticrii nacrti in nadrobni preudarek BtroSkov, razpolo^eni so v tukajsnji uradniji.
CESTNI ODBOR V  TOMINU,
2 1.   maja   18 8 7.
Nncfclnik.
l>evetalL.
•^j IfB^npii %. ^tk »ia h Tdfeutn
¦r        BogaJo za!o/en«, it    Iotcrijfjkih prihodkor
#'
fZA
po c. k, vodstru zagotovljena
XII.
za skupne vojaike dobrodelne namene
10JL2& dobitkov
ffi       v fckupnem znesku 201.000 gold.
I in sieer: I g!avni dobitek s 60.000 gld., |B 1 glavni dobitak a 15.000 glil., 1 glarni do-:¦; birek s 5000 gtd; eaotao papirno rente, 'm\ 8 30 prtd- in podobitki, pok'm 5 dobitkov po 1000 jy.' gt.r 40 dobitkoT po 200 gl. in 50 dobitkov po 100 (H1 gtd. enotne papirne rente, siednjic dobitki v goto* ;¦   Tint t sknpsem znesku 100.000 gld.
S      SrU it bo sspklieljiTfi I jiji 139?. y 3W Sre6ka stane 2 gld. a. v. "Ml
>P|; NatanCneje dolo<-be ob«r,»a igralni nafirt, ki se do- i
biT»  brezpla^no pri  odd-^Ika  za   drzavno  loterijo !
=1 (Stadr, Kiemergasse  7T 2.   Stock, im  Jacob erhofe), !
¦           iakor tudi pri mnogobrojnih r»zpe<5alcih.          j
Sreeke se doposlj^ jo postnine proste.   ij
Na Danaji, meseca aprila 1837.
€.  k.   vod§tvo   loterijskih  priliodkov, | tf.                 oddelek za drzavno loterijo.
loterijo.                 M,
V Najem
odda se hl>a w Ribcnberkn (v ^Vnai*) na skladovni cesti, pripravna za gostilno in sfcucuoo ali tudi za pekarijo. S Hsj ste zdruzeni tudi dve kleti, eria manjaa, dcaga veca, podzemska; oddaati se obo afi ena, kakor ljubo.
Kdor zeli o tern tefi zvedeti, odgovarja mti: Anton Mahnic. v posestoik v Kobdilji. P. Stanjel.
'im*:- Mm$mL* zsktwr i $$&