It 263360 C0L03JEVE iliFOlfilACijE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Letnik VII. April 1978 St. 4 (73) Ob VIII. kongresu ZKS je bila v dvorani Svobode uspela prireditev Srečo ustvarjamo sami O dokumentih za kongres slovenskih komunistov razpravljamo in u-gotavljamo, da so nam jasne poti, kako sedaj naprej v dograjevanju družbenoekonomskih odnosov in dograjevanju družbenopolitičnega sistema. Na eni strani imamo ocene sedanjega stanja, na drugi strani pa sklepne dokumente naj višjih organov zveze komunistov in ustavna določila. Vsak kongres, pa prav tako tudi naš, je pregled in ocena dosedanjega dela, pregled uresničevanja sklepov od enega do drugega kongresa in iskanje najkrajše poti do začrtanega cilja — izgradnje socializma. V sistemu demokratičnega samoupravljanja mora biti vloga delovnega človeka in občana izražena v čimbolj neposrednem in čimbolj obodnem odločanju. Dograjevanje družbenoekonomskih odnosov po načelih nove ustave, izvrševanje nalog, ki izhajajo iz zakona o združenem delu in dograjevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja in doseženi uspehi na vseh področjih, dajejo nove moči za čim večjo okrepitev samoupravnega položaja človeka v naši družbi. Obdobje od sprejetja nove ustave do danes je še prekratko, da bi se mogli popolno uveljaviti družbenoekonomski odnosi in menjati družbenopolitični sistem, saj je za to potrebno daljše obdobje. Zveza komunistov, kakor tudi družbenopolitične organizacije, morajo kot nosilci aktivnosti v procesu samoupravnega odločanja, pritegniti čim številnejšo udeležbo delovnih ljudi in občanov v sistemu samoupravnega odločanja. In na kraju naj ugotovimo, da je velika resnica, kar je zapisal tovariš Kardelj, da sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična partija in da si srečo lahko človek ustvari samo sam. VlIf.kongresZKS Zaključna beseda k poslovnemu letu 1977 USPEŠNO LETO Leto 1977 je bilo za delovno organizacijo »Color«, gledano skozi prizmo vsesplošne gospodarske situacije doma in na tujem, po proizvodnih pokazateljih še dokaj uspešno, manj zadovoljiv pa je finančni obračun z ostankom za razpolaganje TOZD oz. DO v skupnem iznosu 174 milijonov din. Dvignila se je produktivnost — beležimo skupni porast za ca. 5,5 % — in to v času, ko ugotavljamo, da vladajo v svetu izjemne, nenehno spreminjajoče se tržne razmere, ki s svojimi vplivi v nemajhni meri krojijo rezultate tudi naših prizadevanj. Te hitre in globoke preobrazbe so v vsej svoji širini značilne prav za industrijo premaznih sredstev, ki je po svojem proizvodnem programu odvisna od gibanj in razmer v ostalih industrijah. Evropsko barvarstvo je bilo v minulem obdobju nekajkrat na pragu rentabilnosti, še prav posebno v svojih specifičnih proizvodnih grupah — gradbeništvu, pomorstvu in celo avtomobilizmu — ter je zato iskalo svojo eksistenčno rešitev v povezovanju z velikimi združenji bazične kemije. To velja praktično za vse pomembne industrije barv in lakov v Evropi, od Glasurita, Herbertsa, Wi-derholda in Wulfinga v Zvezni republiki Nemčiji do Petra Stohla v republiki Avstriji in vrste drugih. Ob takih ugotovitvah pomenita Colorjeva za ca. 15 % višja proizvodnja in prodaja pozitivno ugotovitev^ Nasproti letu 1976 za 4.366 ton povečana proizvodnja pomeni korak naprej. Še prav posebno pomembna pa je ugotovitev, da lahko rast realizacije spremljamo po vseh naših republikah, s čimer je utemeljena vloga naših predstavništev, ki ustvarjajo 60 % celotnega prometa. Izredne podražitve surovin in nezadržni svetovni ter za nas specifični devizno-tečajni inflacijski tokovi, so vnašali v načrtovanja mnogo nemira in včasih komajda premostljivih težav. Podražitev naftnih derivatov in vrste uvoznih surovin do 20 % in pa odjem uvoznega blaga prek dinarskih ponudb iz trgovske mreže, so onemogočili kljub naporom doseči viden poslovni uspeh. Tej ugotovitvi pa se pridružuje še posebna oblika načina u-vozne realizacije, ki je pogojena z vrsto posebnih kriterijev, ki industrijo barv in lahkov postavljajo v nezavidljiv položaj. Zaradi posebnega sistema vezave uvoza z izvozom je stalno nastopala situacija, da so u-vozni materiali zamujali in tako ne- COLOR 2 posredno vplivali na dinamiko proizvodnje. Pri tem nam nič ne pomaga ugotovitev, da je industrija barv in lakov tista industrija, ki s svojimi izdelki pomaga »dokončati« proizvode, da gredo lahko na tržišče in tudi v izvoz. Pogled na finančne rezultate kaže, da smo ob planiranem celotnem prihodku 560 milijonov din dosegli 575 milijonov dinali 102/72 6/o, hkrati pa močno zaostali pri čistem dohodku, ki v primerjavi s planiranimi 98 milijoni din in doseženimi 76 milijoni din pomeni 77,88 % realizacije. Glavni vzrok temu, kot smo že omenili, je v izrednih podražitvah surovin, ob stabilnosti njihovih cen ali celo težnji padanja na svetovnih trgih. Sem šteje še porast vseh ostalih stroškov in pa omejevanje utemeljenega prilagajanja cen Color j e-vih proizvodov od zveznega urada za cene. Kljub nakazanim problemom in težavam pa moramo z inventivno, razvojno in marketinško dejavnostjo zagotoviti pravilne razvojne u-smeritve in ustrezno investicijsko politiko. Z zneskom 8 milijonov din izvršenih investicij, ki gredo na rovaš gradbenih objektov in opreme, smo v minulem letu nadaljevali investicijsko izgradnjo, ki naj v nadaljnjem obdobju predvsem obnovi nad 90 % amortizirane stroje in opremo in dopolni z objekti, ki bodo omogočili nadaljnji tehnološki in ekonomski vzpon naše tovarne. Po predlogih srednjeročnega investicijskega plana naj bi razširili poliestrske smolne kapacitete, rekonstruirali mešalnico in se po ekološki nuji v interesu zaščite človeka in o-kolja — usmerili na praškaste in vodotopne premaze. Iz stroškovno nevzdržne skladiščne situacije naj bi v neposredni prihodnosti dogradili novo skladišče gotovih izdelkov in embalaže. V interesu čim večjega izkoristka manipulativne embalaže je načrtovana pralnica sodov, ki naj zajamči hitro regeneracijo drage embalaže. Tako bi z vsem tem in pa z dodatno kapaciteto proizvodnje razredčil v prihodnosti dosegli 52.000 ton skupne proizvodnje. Vsakega od naštetih projektov pa bomo morali pred samo odločitvijo za realizacijo še temeljito pretehtati, tehnično in ekonomsko in s tem zagotoviti ekonomsko uspešnost vlaganja sredstev. Za finance in finančno operativo lahko rečemo, da so kljub objektivnim težavam, ki so rezultat povečane vezave obratnih sredstev, večjih obremenitev na račun nabavnih cen in v določenem smislu tudi pomanjkljivih ocen predvidevanega pokritja, ohranjale potrebno likvidnost. Z lastnimi sredstvi in s permanentnimi kratkoročnimi krediti, ki so se gibali v povprečju 16 milijonov din, je Color v letu 1977 ohranjal kontinuiteto finančnega ravnotežja. Splošna industrijska rast v medvo-ški kotlini je domala v celoti zaposlila v Medvodah in okolici razpoložljiv zaposlitveni potencial. Zato smo kot mnoge druge delovne organizacije, vezani na priliv iz oddaljenih krajev Slovenije in iz drugih republik. Tako stanje pogojuje določeno nestalnost in zato lahko še vedno govorimo o nenehnem fluktuacij-skem procesu. Tako se je npr. v letu 1977 na novo zaposlilo 90 delavcev, 51 pa jih je odšlo. Ce upoštevamo, da je potrebno nekaj mesecev, da se novodošli privadi ritmu nove delovne organizacije in pa specifičnih zahtev, ki veljajo za našo dejavnost, je razumljivo, da pogosti premiki nimajo stimulativnega vpliva na proizvodnjo in druge dejavnosti in ne na njirn podrejeno disciplino. Danes je v delovni organizaciji 631 ljudi, kar je za sodobno industrijo barv in lakov že kar močna številka. Leto 1977 predstavlja tudi nadaljnjo fazo dograjevanja novih medsebojnih odnosov, ki izhajajo iz formiranja temeljnih organizacij združenega dela, ki posebej poudarjajo samoupravni položaj delavca, demokratično samoupravno odločanje o delu ih družbeni reprodukciji in pravici dela z družbenimi sredstvi. S formalno pravne smeri obstoječega stanja še nismo legalizirali, življenje delovne organizacije pa že teče po novih kolesnicah. Na tem področju so se močno angažirali izvršni odbori sindikatov, vsa ostala samoupravna telesa in o-stale družbenopolitične organizacije. Svet ZK je aktivno sodeloval pri delu omenjenih organov ter se posvetil organizaciji javnih razprav ob sprejemanju samoupravnih sporazumov, referendumih in volitvah. Prav posebna prizadevanja so veljala pobudi za dokončno organiziranje temeljnih organizacij združenega dela in mehanizma za nemoteno delovanje temeljnih organizacij z delovno skupnostjo skupnih služb znotraj delovne organizacije- Tako je proizvodna usmerjenost zajeta v dveh zaključenih proizvodnih ciklusih v temeljnih organizacijah združenega dela »SMOLE« in »PREMAZI«. In kakšni so njuni rezultati v letu 1977? TOZD I - »Smole« A) Proizvodnja V letu 1977 so bili zaposleni 103 delavci. Planirali so 11.506 ton proizvodnje, izdelali pa so 10.382 ton ali 90% planiranega Računali so, da bodo iztržili 195 milijonov din, dosegli pa so 197 milijonov din ali 101 %. Kljub objektivnim težavam, ki so se pojavljale v številnih reparatur-nih delih, pa se je proizvodnja smol nasproti letu 1976 povečala za 2600 ton. B) Nabava — zunanji trg Za zgoraj omenjeno proizvodnjo je bilo uvoženih 480 ton surovin v skupni dinarski vrednosti 90 milijonov din. Kot leta nazaj, lahko ugotavljamo podobno uvozno problematiko v obliki posebnega načina, kako pridobiti uvozno pravico, vezano na izvozno realizacijo. V tej smeri so »smolarji« mnogo žrtvovali, ko so ob nespodbudnih prilivih izvoza v Sirijo prižgali zeleno luč za splošne uvozne možnosti. C) Nabava — domači trg Domača nabava je za proizvodnjo prispevala ca. 6.500 ton surovin v skupni vrednosti 36 milijonov din, *i-stočasno pa še za 10 milijonov din embalaže. Beležijo nekaj občutnih podražitev surovin: naftni derivati 20 in aromati 50 %. Mnogo preglavic je pripravila napovedana, a nerealizirana nova domača proizvodnja anhidrida ftalne kisline. D) Prodaja — zunanji trg Od izdelanih količin so izvozniki prodali 2.650 ton smol in iztržili zanje 34 milijonov din. Od te količine je šlo na »Vzhod« 2083 ton v vrednosti 26 milijonov din in na »Zahod« 568 ton v vrednosti 8 milijonov din. Konkurenčni boj na zunanjem trgu je hud iji le z naj večjo vztrajnostjo ter skrajnimi kalkulacijskimi odstopanji je možno vzdržati pritisk internacionalne ponudbe. Primer, ki je dovolj zgovoren: doma smo za 1 kg prodane smole prejeli 17,90 din, v izvozu na konvertibilno področje pa 12,00 din. E) Prodaja — domači trg Od proizvodne realizacije pa so domači prodajniki prodali 3.753 ton blaga in iztržili 67 milijonov din. Nasproti letu 1976 je bilo prodanih za 35 % več smol, samo Colpoly smol je bilo prodanih skoraj za 1000 ton več. Tudi alkidnih smol je šlo ca. 300 ton več v prodajo. »Smole« so prodale »Premazom« 3.834 ton, kar pomeni, da smo za omenjeno količino postali neodvisni od uvoza, ki bi v nasprotnem primeru pomenil ca. 2,500.000 dolarjev dodatne obremenitve oz. 45 milijonov din. F) razvojno tehnološka dejavnost Razvojno delo je bilo usmerjeno na področje samogašečih, še posebno samogašečih transparentnih in svet-lobnoobstojnih poliestrov. Delen u-speh predstavlja Colpoly 72 S, ki pa zahteva še nadaljnje izpopolnjevanje. PRVA GLASOVA Na minulih volitvah sta med prvimi volila Ernest Trinkaus, dipl ing. in Janez Setina. Prvi začetki so tudi na polju poliestrov za utrjevanje z UV — žarki. Pomemben uspeh predstavlja zamenjava vrste zahodnih surovin s surovinami iz vzhodnih tako imenovanih klirinških tržišč in s surovinami z domačega tržišča. Taki rezultati so Oleoftal M 370 in pa M 348. V programu pa je osredotočenje sil na področje nove vrste alkidnih smol, imenovanih High-Solid in pa na vodotopne alkidne smole. G) Investicije V programu razširitve proizvodnih zmogljivosti za alkidne smole je bil v letu 1977 postavljen šesti reaktor, ki pa žal zaradi nekvalitetne dobave še ni usposobljen za obratovanje. Dograjeno je bilo skladišče topil in mastnih kislin. Tik pred dokončanjem pa je montaža dvigala. TOZD II - »Premazi« A) Proizvodnja V letu 1977 je bilo zaposlenih 340 delavcev. Planirali so 19.464 ton gotovih izdelkov izdelali pa so 20.250 ton ali 104 % Računali so, da bodo iztržili 474 milijonov din dosegli pa so 479 milijonov din ali 101 % Plan celokupne proizvodnje je znašal 23.146 ton realizirali pa so 23.484 ton ali 101 % Nasproti letu 1976 je bila proizvodnja povečana za 1.089,5 tone. Zadovoljivi rezultati vsestranskih naporov bi bili lahko še vidnejši, če bi ne imeli opraviti z vrsto objektivnih težav, ki jih lahko poimenujemo z: dotrajan strojni park, surovinski problemi, ne v celoti zadovoljiva kakovost embalaže, pomanjkanje delovne sile, pomanjkanje sistemskih rešitev načrtovanja proizvodnje in marketinške poslovne miselnosti itd. B) Nabava — zunanji trg Za gornjo proizvodnjo so uvozili 6.641 ton surovin v skupni dinarski vrednosti 134 milijonov din. Prav nič drugačne razmere niso, kar zadeva devizna vprašanja, kot so že omenjene v TOZP I, s to razliko, da gre v »Premazih« za že bolj akuten primer — potrebujejo več deviznih sredstev iz čvrstega področja in to za mnogo širši in raznolik surovinski asortiman. C) Nabava — domači trg Domača nabava pa je za to proizvodnjo nabavila ca. 11.000 ton surovin v skupni vrednosti 96 milijonov din, neupoštevaje še 36 milijonov din za ustrezno embalažo. Prav na surovinskem področju za »Premaze« si nabava prizadeva, da bi odkrila kar čimveč domačih virov, s katerimi bi lahko nadomestili uvozne surovine. Tu lahko naštejemo epoksi in sečninske smole, razne krede, cinkstearat in razširjeni asortiman titandioksida. Problem embalaže je znan; emba-lažerji sami so v mnogočem odvisni od uvoza. Prav zato je projekt pralnice embalaže življenjskega pomena, saj je bilo npr. v minulem letu nabavljenih nad 50.000 novih sodov. D) Prodaja — zunanji trg Od izdelanih količin so izvozniki prodali 2.841 ton izdelkov in iztržili zanje 84 milijonov din. Planirali so sicer 3.160 ton in 106 milijonov din. Dosegli so 79 °/o predvidenega. CQl