ČETRTEK
VESTNIH
Predstavitev podpisne
Nagrajenci (z leve) Štefan Merkač, Christina Gruber in J. Tomič. Fotorsv
Sredstva za kmete še niso izčrpana
akcije za program pri ORF
v	i o	*
^ODPISNA akcija, ki so jo Wi sprožile SPZ, KKZ in Arge Kärnten in s katero hočejo podkrepiti zahtevo po celodnevnem radijskem programu in razširjenem televizijskem v okviru ORF, je naletela na velik odziv. Podprle so jo tudi vidne osebnosti in inštitucije javnega življenja, med drugim univ. profesorji (dr. Erika Weinzierl, rektorja W. Dörfler in H. Konrad, G. Hodi, Anton Pelinka, E. Matzner in drugi), deželni poslanci Melitta Trunk, Peter Ha-derlapp, Raimund Grilc in Peter Kaiser, zvezna poslanca W. Posch in T. Stoisič, Avstrijska liga za človekove pravice, nekdanja vrhunska športnika Franz Klammer in Karl Schnabl in mnogo drugih. Seveda so akcijo podprle tudi vse slovenske organizacije in inštitucije, kakor tudi sosvet za slovensko narodno skupnost.
Radio: odločitev bo politična
Čeprav so licence za privatne radijske frekvence že razdeljene, pa še vedno ni jasno, kakšno bo stanje na manjšinskem področju. Že drugič je bila odločitev preložena in dunajska komisija je zadevo nekako predala nazaj na Koroško, češ: povejte, kaj je storiti. Ker sedijo v komisiji pač predstavniki strank, je jasno, da bo strankarska »dobrohotnost« ali nagnjenost do tega ali onega igrala odločilno vlogo.
Kot je znano, se za frekvenco potegujeta istočasno društvi AGORA in Korotan; prvo je nadstrankarsko in interetnično, saj so v njem pripadniki tako »levih« kot desnih, katoliških, kulturnih (med katerimi je tudi Slovenska prosvetna zveza) in interesnih iniciativ. Korotan je v glavnem društvo Mohorjeve, sodelujejo pa tudi Narodni svet in KKZ. Med obema se je zapletlo, ker Mohorjeva oz Korotan (mag. Pipp) niso pripravljeni na enakopravno delitev oddajnega časa, kakor ga je predlagalo društvo AGORA. Korotan se očitno bolj ogreva za varianto »vse ali nič« in je sicer ponudil društvu AGORA manjšinsko udeležbo - se pravi: AGORA naj bi bila udeležena pri Korotanu do 49 cxlstotkov, Agora pa je seveda tako ponudbo cxlklo-nila. Pomenila bi namreč, da bi sicer morala polovično financirati
Akcija je bila v sredo predstavljena javnosti, zbrani podpisi pa bodo predani državnemu sekretarju za kulturo dr. Petru Wittmanu ob prvi priložnosti. Računajo na njegovo prisotnost na kongresu narodnih skupnosti v Millstattu.
Podpisalo je doslej nad 4300 ljudi, zanimivo pa je, daje med njimi tudi 26 županov iz vseh političnih taborov. Mladina pa se je še posebej izkazala: Delo-
vna skupnost koroških mladinskih organizacij, ki združuje celo vrsto podorganizacij, se je prav tako brez zadržka izrekla za celodnevni radio.
V torek je bila v zvezi s to akcijo tiskovna konferenca na Dunaju. Generalni tajnik ORF Weiß je sicer načelno izrazil pripravljenost ORF za tak program, vendar poudaril, da bi moral stroške zanj nositi Urad zveznega kanclerja. S. W.
Pretekli petek je Kmetijska zbornica v Celovcu predala nagrade EU raznim kmečkim iniciativam, ki so se udeležili natečaja v okviru pospeševanja Cilj 5 b.
Od leta 1995 dalje Evropska unija namenja strukturno šibkim in zapostavljenim regijam, to pa je kar 60 odstotkov Koroške površine, pospeševalna sredstva, ki znašajo za Koroško približno 850 milijonov šilingov. V pisarni za Cilj 5 b pospeševanje pri KZ je bilo oddanih nad 1.000 projektov, dobra četrtina pa je lahko pridobila pospeševalna sredstva.
Na svečanosti pa je bilo tudi rečeno, da so pospeševalna sredstva še na razpolago in da
Hura! Pa imamo vrtec! V Borovljah so svečano in tudi uradno odprli prostore, v katerih že od 22. septembra deluje dvojezični otroški vrtec. Slavnosti so se poleg ponosnih Boroveljčanov udeležili predstavniki občine, dežele in zveze. 18 otrok je zaenkrat, ki se pri vzgojiteljicah Angeli Kuchling in Triksi Verdel odlično počutijo. Boroveljska samoiniciativa je postala vzor tudi za prebivalstvo drugih krajev, ki se nameravajo v naslednjem letu pospešeno posvetiti problematiki dvojezične predšolske vzgoje.	Foto: sv
izvajanje programa, v odločanju pa bi nikoli ne mogla uveljavljati svojega programa.
Zanimiva sta koncepta obeh načrtovanih radijskih oddajnikov: težišče pri AGORA so angažirane oddaje za vse starostne stopnje, pa tudi v smislu ustvarjanja mostov med večino in manjšino. Korotan - sodeč po vloženem predlogu - se osredotoča na »glasbeno preprogo« (Musikteppich) z evergreens in nemškimi šlagerji. To preprogo naj bi prekinjali krajši teksti.
Kljub temu: zdi se, da ne gre v prvi vrsti za programsko kvaliteto, temveč za lobiranje med strankami. Svobodnjnaki so sploh proti temu, da bi manjšina imela na razpolago frekvenco, ljudska stranka pa hoče še »preveriti« zakonske pogoje. Kako bodo stranke odločile, pa bo znano 16. novembra. S. VT.
desnice ali pa bo imel možnost širše zasnovani (in cenejši) interkulturni program. Če bi me kdo vprašal (pa me ne), za koga se bolj ogrevam, bi odgovorila: no, saj ni treba razkladati, menda ste že ugotovili.
Ne zdi se mi dobro, če se
PREBLISK
■ »Novi« mediji (v današnjih hitrih časih tudi ti niso več novi) so v vedno večji meri izziv tudi za manjšine. Kongres narodnih skupnosti v Millstattu, ki se bo začel 6. novembra, jih ima za osrednjo temo. Ne vač tako nova medija, radio in televizija sta v ospredju ]/en fr zatohlOSÜ zahtev vseh manjšin, na Koroškem smo izvedli podpisno akcijo, s katero zahtevamo od države normalno oskrbo z oddajami.
Po padcu radijskega in TV monopola (zasluge za to ima v veliki meri tudi AGORA) si obetamo dodatno tudi privatni radio. 16. novembra naj bi izvedeli, ali bo to spet nekak monopolni radio slovenske
zapiramo v svoje majhne niše, ki spet ne dosežejo več kot le manjšino. Zadeve dvojezičnosti morajo biti tudi zadeve večine: ne gre za to, da se bodo vsi po vrsti naučili slovensko, to bi bilo iluzorič-no. Gre za to, da nas bodo poznali, nas spoštovali in priznali, kar nam gre. Morda pa celo vzljubili.	S. W.
bo po letu 1999 denarja za pospeševanje regionalnega razvoja znatno manj.
Natečaja se je udeležilo 55 kmečkih iniciativ, njihovi projekti pa so bili razdeljeni v tri kategorije (vzpostavitev omrežja, kooperacije in posamezni kmečki obrati). Žirija je projekte ocenila za zelo profesionalne, njeni nosilci pa so izkazali veliko kreativnosti, izvirnosti, skupinskega duha in kvalitete. Samo na taki osnovi je v obrobnih krajih mogoče živeti in preživeti.
Med nagrajenci je bilo tudi združenje »Ernte für das Leben«, v katerem sodeluje tudi naš rojak Stefan Merkač, ki je odgovoren za kontakte z bio-kmetovalci v Sloveniji in za regionalni marketing na Koroškem. Priznavalno nagrado so združenju podelili prav zaradi njegovega odličnega delovanja na področju marketinga. To združenje je v začetku oktobra uspešno predstavilo biokmeto-valce in iniciative iz prostora Alpe-Jadran na Novem trgu v Celovcu.	M. Š.
Iz vsebine:
Reakcije iz Slovenije
V Sloveniji z začudenjem, pa tudi z ogorčenjem reagirajo na resolucijo koroškega deželnega zbora, ki pogojuje pristanek Avstrije za vstop Slovenije v EU. Esej M. Drčar-Murko na str. 3
Državni praznik
Kakor je že običajno pri mnogih slovenskih prosvetnih društvih, je bila tudi letos ob državnem prazniku vrsta prireditev »Dober večer, sosed«.
O tem na strani 4.
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV
vabi na
osrednjo
spominsko
svečanost
v počastitev padlih v borbi proti nacifašizmu
v petek, 31. oktobra 1997, ob 15. uri
na pokopališču na Bajtišah
Polaganje vencev, govor, pevski zbor in recitacije
7VD SO se ob kon-J\.cu 80-ih let razmere na Kosovem zaostrile, so si srbski nacionalisti izmišljali nove in nove albanske »incidente«, da bi zaostrili vzdušje v avtonomni pokrajini in tako legitimirali enostransko ukinitev avtonomnega statusa pokrajine. V mislih imam npr. natolcevanja srbskih nacionalistov o albanskih posilstvih srbskih pravoslavnih nun ipd.
Na to sem moral pomisliti, ko sem prebral komentar Janka Kulmescha v zadnjem NT. Že sam naslov komentarja »Rasterfahndung proti narodnim skupnostim« sugerira nekaj hudega. Ve se, da je to metoda policije, ki se na ta način bori zoper organiziran kriminal.
Kulmesch trdi, da je do obiska Zvezne računske kontrole prišlo, ker ga je izsilila »skupno s predsednikom sosveta za slovensko narodno skupnost dr. Marjanom Sturmom - dr. Ach-leitnerjeva«.
Lahko bi bil vesel, da mi Kulmesch pripisuje takšno vplivnost v avstrijski državni upravi, ki na moj namig takoj ukrepa. Resnica je bolj banalna. Zvezna računska kontrola periodično kontrolira urad zveznega kanclerja in po nekaj letih v teh dneh ponovno kontrolira tudi oddelek V/7, ki je pristojen za avstrijske narodne skupnosti. Ta urad vodi od lanskega leta naprej gospa mag. dr. Achleitner.
Oddelek V/7 urada zveznega kanclerja je med drugim pristojen za izplačilo podpor avstrijskim narodnim skupnostim. V preteklih osmih letih, odkar koroški Slovenci sodelujemo v sosvetu, je oddelek V/7 vedno upošteval predlog razdelitve podpor, kot ga je izdelal sosvet za slovensko narodno skupnost.
Ko posamezna društva prejmejo podporo, se pogodbeno obvežejo, da oddelek V/7 lahko dobi vpogled v njihovo knjigovodstvo. Oddelek V/7 urada zveznega kanclerja je torej na predlog zvezne računske kontrole opravil ob prisotnosti zvezne računske kontrole pri nekaterih večjih organizacijah vpogled v računovodstvo. Ob tem je šlo predvsem za to, ali so organizacije denar, ki so ga prejele od urada zveznega kanclerja uporabile v tem smislu, kot so zanj zaprosile. Nič več in nič manj.
Dejstvo je, da je oddelek V/7 - tudi pod vodstvom gospe mag. dr. Aichleitnerjeve -vedno upošteval predlog sosveta za razdelitev finančnih podpor. Zato so tozadevni očitki povsem neutemeljeni. Res pa je, da je prišlo do določenih problemov tedaj, ko je sosvet npr. predlagal za neko društvo določeno vsoto, ni pa jasno povedal, za kakšen projekt naj bi bil denar namenjen. Zaradi tega je tudi prišlo do problemov pri obračunavanju. Da bi razčistili te probleme, sem iniciiral sestanek, na katerega bodo povabljeni predstavniki vseh društev ter uradniki oddelka V/7 z gospo mag. dr. Ach-leitnerjevo na čelu. Sestanek bo v kratkem.
Ni moja naloga, da branim gospo mag. dr. Aichleitnerjevo. To že sama zna. O duhovnem nivoju Kulmeschevega komentarja si bo tudi sama ustvarila sliko.
Gre za nekaj drugega. Kulmesch mi očita, da sem »kot predsednik sosveta ... javno zahteval, da Urad zveznega kanclerja preveri finančno podporo, ki
jo Slovenija namenja koroškim Slovencem. Temu pozivu se je Avstrija rade volje odzvala in je kmalu nato zahtevala od slovenske vlade ustrezne podatke...«.
To je seveda hud, in ker ne ustreza dejstvu, tudi nezaslišan očitek, ki ga ne morem kar tako ignorirati. Tak očitek bi npr. lahko imel za posledico, da bi se razmere med ZSO in Republiko Slovenijo drastično poslabšale in imele hude posledice za ZSO. Zato moram podvzeti vse potrebne korake, da resnica pride na dan. Oddelek V/7 pri uradu zveznega kanclerja sem že zaprosil, da pripravi ustrezne prepise magnetofonskih posnetkov sej sosveta in vso ostalo dokumentacijo. Kajti v tem primeru ne gre samo za potvarjanje dejstev, temveč tudi za morebitno oškodovanje kredibilnosti (v avstrijskem pravnem jeziku »Kreditschädigung«) moje osebe in s tem tudi ZSO.
Kritična publicistika je potrebna, tudi znotraj narodne skupnosti. Ustvarjanja vzdušja napetosti s potvarjanjem dejstev pa tudi znotraj narodne skupnosti ne smemo dovoliti. ■
Dr. Marjan Sturm
Lov na čarovnice
EU projekt »Časa do Rio«
Predsednik društva »Jaz in ti - Du und ich« mag. Roman Verdel ter predsednik sosveta in ZSO dr. Marjan Sturm v pogovoru z zastopnico Urada zveznega kanclerja Bruggerjevo	Foto:sv
SVEČANO ODPRTJE DVOJEZIČNEGA VRTCA
»Jaz in Ti - Du und Ich« novo geslo v Borovljah
Socialno-ekonomsko društvo AWOL (delati, stanovati, živeti), ki pomaga ljudem v stiski, vodi od februarja leta 1996 skupni inovativni projekt »Časa di Rio« (Hiša ob reki), v katerem sodelujejo razni partnerji iz Evropske zveze. Ta evropski projekt sofinancira Evropski socialni fond (ESF) in posamezne države. Smisel in cilj tega mednarodnega projekta je razmisliti o integraciji predvsem mladih
brezposelnih, socialno zapostavljenih, v starosti od 15 do 20 let, v delovni proces. Projekt je sestavljen iz več delovnih postopkov.
Po mnenju poslovodje Angelike Hodi je sedaj v Celovcu približno 100 mladih, ki bi potrebovali pomoč, med temi je cela vrsta dijakov/dijakinj, ki so predčasno prekinili šolsko izobraževanje, vajeniško dobo, narkomanov in kaznovanih.
POLDRUGO desetletje so v ■ Borovljah upali in čakali na dvojezično vzgojo v mestnih, torej javnih otroških vrtcih. A kljub vsem pogovorom, političnim urgencam in sklicevanjem na človekove pravice, na enakopravnost slovenščine, na sedmi člen avstrijske državne pogodbe, na avstrijsko ustavo in na večkrat dokazano potrebo po takšni vzgoji je bilo vse zaman. Nasprotniki jezikovne enakopravnosti in dvojezične vzgoje v vrtcih se niso dali omehčati in letos julija so bili prepričani, da so dvojezično predšolsko vzgojo v vrtcih končno preprečili. Takrat so namreč s 16 : 11 glasovom zavrnili željo staršev 49 otrok, da bi v enem od obeh javnih vrtcev bila urejena dvojezična skupina. Občinski odborniki so se požvižgali na toliko opevano pravico staršev in na dokazano potrebo po skupini. Zanimivo ob tem je, daje potrebo po skupini ugotovila občina sama.
Niso pa ti odborniki računali z odločnostjo in potrebno trmo članov in odbornikov SPD »Borovlje« in Volilne skupnosti Borovlje. Ti so se namreč odločili, da bojo ustanovili otroški dvojezični vrtec na privatni osnovi in v rekordnem času nekaj tednov je bil tudi postavljen na noge.
Preteklo soboto, 25. oktobra, na predvečer avstrijskega državnega praznika je ta vrtec, ki kot simbol sožitja v občini nosi ime »Ti in jaz - Du und Ich« bil svečano in veselo odprt.
Otroci, ki hodijo v vrtec, trenutno jih je 18, a njihovo število bo že v doglednem času naraslo,
Work shop v Celovcu
Minuli teden so se v Celovcu srečali partnerji tega projekta. Ti prihajajo iz Španije, Francije, Nemčije in Walesa, kjer znaša brezposelnost mladih do 40 odstotkov, da bi izmenjali mnenja, spoznali različne izobraževalne modele, možnosti in ukrepe proti brezposelnosti ter izmenjavali know hovv na evropski ravni. Skupni projekt poteka še do marca 1998, rezultat pa naj bi bil pilotni projekt za 10 oseb v Celovcu.	M. Š
so številne goste, med njimi zastopnico urada zveznega kanc-lerstva Bruggerjevo, boroveljskega župana Krainerja, predsednika sosveta in ZSO Marjana Sturma, konzula RS Slovenije Marka Vrevca, frakcijskega vodjo VS Borovlje Petra Waldhau-serja, Petra Kaiserja, ki je zastopal namestnika deželnega glavarja Ausservvinklerja in socialno referentko Karin Achatz, inšpektorico za vrtce Raunigovo, predsednika NO Posojilnice-Borovlje Franca Wuttija, predsednika NSKS Nantija Olipa in frakcijskega vodjo SVP Huberta Fras-nellija ter ne nazadnje mestnega župnika Ibouniga, ki je prostore blagoslovil, pozdravili s pesmimi v treh jezikih. Brezhibno, korajžno in samozavestno so skupno z vzgojiteljicama Angelo in Triksi zapeli slovensko, nemško in angleško pesem. Potem pa so se ob številnih nagovorih malce zamislili ali pa po svoje zaposlili.
Kdo bi jim to zameril, ko pa je to bil njihov veliki dan.
Predsednik dvojezičnega vrtca Roman Verdel je v svojem pozdravnem nagovoru upravičeno opozoril na dejstvo, da bi občina, dežela in država samoumevno morale skrbeti za dvojezično predšolsko vzgojo v vrtcih, ne pa da morajo zasebniki jamčiti za kredite, da je društvo sploh lahko uredilo vrtec. Naglasil je pomen dvo- in večjezične vzgoje prav v obmejni regiji združene Evrope ter se posebej zahvalil za podporo, ki sojo vrtcu nudili SPD in VS Borovlje, Posojilnica-Bank Borovlje, urad zveznega kanclerstva z gospo Achleitner-
jevo na čelu, predsednik sosveta Marjan Sturm in pristojne instance pri deželni vladi. Posebna zahvala je veljala arhitektu Karlu Vouku, vodji gradnje Melhijorju Verdelu in vsem vključenim podjetjem.
Zupan Krainer je izrazil prepričanje, da bo občina kljub dvema negativnima sklepoma občinskega sveta, ki da ju hudo obžaluje, kaj kmalu prevzela dvojezični vrtec v svojo pristojnost. Vsem, ki so vrtec gradili in postavili, je čestital.
Deželnozborski poslanec Peter Kaiser se je vidno veselil odprtja vrtca in dejal, da pri svojem sinu, ki v Celovcu obiskuje dvojezični vrtec, znova in znova ugotavlja pomen dvojezične predšolske vzgoje za deželo in alpsko-jadransko regijo. S seboj je prinesel darilo v višini 20.000 šilingov za nakup Orffovih instrumentov.
Med tiste, ki so zastavili ves svoj vpliv, da je vrtec dobil ustrezno denarno podporo od države, sodi predsednik sosveta in Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm. V soboto je zato lahko z zadovoljstvom čestital nositelju vrtca za uspešno realizacijo tega za deželo in pre-komejno regijo pomembnega izobraževalnega in kulturnega projekta. Čestitkam so se pridružili še zastopnica zveznega kanclerstva gospa Brugger, predsednik NSKS Nanti Olip in frakcijski vodja SVP Hubert Frasnelli. Slednji je izrazil upanje, da bojo nekega dne vrtec obiskovali tudi otroci ali potomci tistih odbornikov, ki so tokrat glasovali proti njemu.
Seveda pa bi vrtca v pičlih šestih tednih ne bilo mogoče urediti, če odgovorna oseba za gradnjo, Melhijor Verdel, ne bi bila tako angažirana in če vključena podjetja, skoraj vsa iz Borovelj,
del ne bi izvedla pravočasno. Iz poročila Melhijorja Verdela je razvidno, da se je gradnja vrtca pričela 26. 8., 22. septembra pa je vrtec sprejel prve otroke. Skupni stroški gradnje znašajo 1,3 milijona šilingov, opravljenih pa je bilo 1838 gradbenih ur, pri čemer so veliko pomagali prostovoljci s Hermanom Mallejem na čelu. Za kredit, ki ga je bilo treba najeti na banki, so med drugim prevzeli jamstvo tudi zasebniki, ker dežela in občina svojih prispevkov še nista nakazali.
Kdor bi rad podprl privatni dvojezični vrtec »Ti in jaz - Du und Ich« v Borovljah, lahko to stori z nakupom gradbenih kamnov.	wafra
Proti socialnemu dumpingu, za globalen in odgovoren pristop k širjenju EZ (EU) na vzhod
Harald Ettl, avstrijski socialdemokratski poslanec v Evropskem parlamentu, je poročevalec odbora za socialne zadeve pri širjenju EZ na vzhod. V svojem poročilu odklanja socialni dumping in se zavzema za čimširši pristop k tej temi. Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve Evropskega parlamenta ga v tem podpira.
Ettl ne vključuje v svoje in odborovo poročilo le »klasičr nih« in »tehničnih« socialnih vprašanj kot so socialni dialog, delovno pravo, prekomejni zaposlitveni programi in minimalni socialni standardi. Vključuje tudi položaj žena, za katere zahteva dostojno socialno integracijo, pa tudi sociokulturni položaj manjšin, kulturno raznolikost kot bazo globalne konkurenčnosti Evrope, izobraževanje kot sredstvo medkulturnih kontaktov, socialna vprašanja kmetijstva ali celo socialni pomen zemljiških reform.
IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA
Socialna vprašanja so bistvenega pomena pri širitvi Evropske zveze
Formalne podlage
Razširitev EZ na vzhod šteje med najaktualnejše teme. Evropski parlament ima pri tem važno politično vlogo, saj šteje med njegove kompetence: a) dolgoročna politika EZ in sooblikovanje pristopnih pogajanj ter pristopnih pogodb, b) budget in financiranje razširitve ter c) privolitev k pristopu posameznih držav kandidatk.
Razni strokovni odbori pa pripravljajo specializirana poročila za skupščinsko zasedanje Evropskega parlamenta 3. in 4. decembra letos, še pred začetkom razširitvenih pogajanj s posameznimi državami kandidatkami. Posamezni poročevalci pa s svojim znanjem in angažmajem bistveno
usmerjajo diskusijo v odboru in v skupščinskem zasedanju.
Strokovni hearing z Romi v Borti
S Haraldom Ettlom sva februarja organizirala z Romi v Borti strokovni hearing o so-
cialni dimenziji razširitve EZ na vzhod. Hearing služi pripravi stališča Evropskega parlamenta (EP). Meniva, da imajo avstrijske manjšine in še zlasti Romi zaradi svojih zgodovinskih izkušenj, svojega znanja vzhodnih jezikov ter zaradi tradicionalnih vezi z narodi držav kandidatk posebne senzibilnosti, ki so izredno koristne za usmerjanje politike EZ. Rezultate tega hearinga smo lahko direktno vnesli v delo. Sprva je hearing usmeril Ettlov diskusijski dokument znotraj frakcije Evrospkih socialdemokratov v EP. Na podlagi tega mu je bila dodeljena sestava poročila o socialnih vprašanjih razširitve EZ v nadfrakcijsko sestavljenem odboru za zaposlovanje in socialne zadeve.
Stališče tega odbora, kot ga je bistveno usmeril Harald Ettl, je važen prispevek k evropski
diskusiji in ima tudi zelo konkretne posledice v regijah. Tako je npr. predstavnik Slovenske gospodarske zveze (SGZ) Jože Picej postavil vprašanje po prekomejnih zaposlitvenih programih in akcijah, kar je upoštevano v frakcijskem dokumentu in je tudi pravna podlaga delovanja na tem področju.
V vzhodnoevropskih državah je Ettlovo stališče že privedlo do konkretnejše socialne diskusije, dodatno pa relativira in preusmerja mnoga pogosto slepo li-berlana stališča v državah kandidatkah in EZ sami. Ettlovo poročilo je, tako predsednik zunanjepolitičnega odbora g. Spencer, važen političen prispevek na evropski ravni. Zahvala velja tudi Romom v Borti, ki so s svojim znanjem sooblikovali nastanek dokumenta.
Bojan Sturm-Schnabl
KOROŠKE ZAHTEVE DO SLOVENIJE
Vse adute imamo v rokah
% #KOROŠKEM deželnem par-V lamentu pred kratkim soglasno sprejeta resolucija, ki poziva zvezno vlado na Dunaju, naj med pogajanji Slovenije z EU kot pogoj za to večstransko vprašanje postavi ureditev dvostranskih vprašanj in torej uveljavi pravico močnejšega, je logično nadaljevanje nedavnih izjav visokih deželnih funkcionarjev. A premalo bi bilo reči, da gre le za deželno zadevo oziroma da pogojevanje ne bi moglo imeti posledic za avstrijsko zunanjo politiko. Tudi zato, ker so se posamezni deli zdaj že nekakšnega svežnja zahtev in pogojev’že pojavili med pogovori, le da jih doslej zvezna vlada iz mnogih, zlasti mednarodnih vzrokov ni želela ali mogla zaostrovati, lahkoverna in strokovno brezbrižna slovenska zunanja politika (vseh dosedanjih zunanjih ministrov) pa se jih ni hotela niti dotakniti.
V Delu smo pred kakšnima dvema letoma takole zapisali ob zahtevah po vrnitvi premoženja, zaplenjenega avstrijskim državljanom ob koncu druge svetovne vojne: te zahteve, če bi jih Avstrija postavila, bi imele izrazito politično naravo. Postavila pa bi jih, če bi (prvič) hotela izkoristiti politični vakuum zaradi zmede v Sloveniji, če bi se (drugič) povsem spremenile politične razmere v njej sami (če bi na primer prišli na oblast nacionalsocialisti), in (tretjič) če bi se dramatično spremenile mednarodne okoliščine, ki bi omogočile ponovno načeti vprašanja, s katerimi se je pogodbeno končala druga svetovna vojna.
Še vedno je tako, s to razliko, da spričo raziskav javnega mnenja, ki dajejo vedno več opore »svobodnjaški« stranki Jörga Haiderja, druga možnost ni povsem izključena in se od-
daljena prihodnost - kakor so gledale na stvar vse dosedanje slovenske vlade in se zato niso pravočasno oprijele diplomacije navkljub slabim izkušnjam z Italijo - lahko naglo približa.
A ponovimo nekaj dejstev, da ne bi zavladala brezglava panika na političnem prizorišču in v javnosti, kar lahko povzroči več škode kot koristi. Gre za zadevo, ki jo diplomaciji dveh sosednjih držav, zavzetih za dobre odnose, lahko v miru rešita.
Vprašanje priznanja nemško govoreče skupnosti v Sloveniji, ki ji Avstrija pravi »stari Avstrijci«, načelno sodi k področju mednarodnih dokumentov o. človekovih pravicah. Nemško govoreča manjšina je bila pred napadom na Jugoslavijo leta 1941 prava manjšina in slovenski del celo najbolj ozaveščena skupnost v njej. Bistven je podatek, da je v avstrijskih zgodovinskih virih mogoče najti izjave voditeljev predvojne manjšine, daje bila »avstrijska skupnost v Sloveniji v celoti nacificirana«.
Ta podatek ima ključno težo pri obravnavanju premoženjskih vprašanj državljanov premaganega »tretjega rajha« po vsej Evropi. Avstrijsko državno in paradržavno (strankino) premoženje je lahko Jugoslavija zasegla, zaplenila in likvidirala po členu 27/11 državne pogodbe iz leta 1955. Za stare Avstrijce, ki so bili jugoslovanski državljani, to ni veljalo, kar so omogočili avnojski sklepi z 21. novembra 1944. Treba je reči, da so bili ti povsem v duhu tedanjega gledanja zaveznikov na problem in mednarodno niso bili nikoli sporni.
Torej: zahteva po vrnitvi premoženja nemško govorečim nekdanjim državljanom Jugoslavije bi bilo vprašanje, ki bi hotelo revidirati pogodbeni konec druge svetovne vojne. Po niti leto dni stari češko-nemški izjavi glede sudetskih Nemcev (z njimi tudi Avstrijcev), vštevši njihovo premoženje, pa skoraj ni mogoče predvideti, da bi bilo v sedanjem evropskem okviru mogoče odpreti vprašanje revizije izidov druge svetovne vojne. To je skratka točka, kjer ima Slovenija kot država naslednica Jugoslavije vse papirje v redu.
Druga stvar pa je priznanje sedanje nemško govoreče manjšine, ki je, kot pravijo zgodovinarji, ostanek ostankov predvojne. Natančneje: po naših podatkih je ostalo v Sloveniji 2406 nemško govorečih, od tega 1824 Nemcev in 536 Avstrijcev. Normalni razvoj je bil pretrgan zaradi agresije, med katero se je velika večina nemško govorečih Jugoslovanov solidarizirala z napadalcem, in tudi povojnih posledic tega dejstva. A Slovenija je demokratična država in priporočljivo bi bilo, da bi, ne glede na okoliščine, v katerih je po letu 1955 nemško govoreča manjšina dejansko prenehala obstajati kot manjšina, zagotovila nemško govorečim prebivalcem Slovenije manjšinske pravice, ki po evropskih merilih sodijo k človekovim temeljnim pravicam: to pa je, da lahko uporabljajo svoj jezik in se ohranjajo kot manjšina.
Kot skoraj v vseh neštetih primerih v Evropi ta načela zadenejo ob številke, ki sicer ne morejo biti odločilne - čeprav jih je denimo Avstrija uvelja-
vila pri slovenski manjšini, zaščiteni s 7. členom avstrijske državne pogodbe - a mimo njih ne moremo. Koliko otrok mora biti v neki skupini, da bi ji bila priznana manjšinska zaščita z otroškimi vrtci, ali v oddelkih po šolah, je stvar pogajanj, med katerimi se je treba opreti na številke. Jih mora biti pet, deset? Kaj je »običajno«?
Slovenija bi naredila najbolje - povsem v skladu z duhom ustreznih dokumentov - če bi nemško govoreče državljane pozvala, naj sestavijo seznam potreb po vrtcih in morebiti nemških oddelkih na šolah. Vedeli bi, kakšna je strnjenost naselitve starih Avstrijcev, torej potomcev nekddnje manjšine, in kakšne so konkretne potrebe. Marsikaj je mogoče urediti - če obstaja recipročna dobra volja -na podlagi mednarodnih dokumentov, ki jih je Slovenija že ratificirala ali pa so v ratifikacijskem postopku. Namesto izogibanja in nekakšne nelagodne defenzive bi lahko začela s praktične strani in vprašanja, povsem v duhu evropskih konvencij, tam tudi končala. Naj ponovimo: vprašanje zagotovitve manjšinskih jezikovnih pravic, o katerih govori evropska konvencija, nima nobene zveze z zahtevami po vrnitvi zaplenjenega premoženja tisti manjšini, ki je zaradi nelojalnosti do svoje države (tedaj Jugoslavije) in poraza zaščitniškega rajha zakockala kontinuiteto obstanka.
Tu je treba vnesti v razpravo še eno prvino. Nesporno je, da avstrijska vlada do leta 1992 ni uveljavljala zahteve po priznanju manšine starih Avstrijcev kot od Nemcev ločene kategorije prebivalcev. Opustitev zah-
tevanja posebne zaščite v vsem povojnem obdobju in ostajanje v varnem zavetju zahtev ZR Nemčije zanesljivo ima pravni pomen. Ima pa tudi političnega, saj zbuja občutek, da je bilo tako zato, ker je bila Jugoslavija premočna, Slovenija pa je šibkejša. V Evropi je veliko majhnih držav, ki ne vidijo rade, če veliki izsiljujejo majhne, in to je politični argument, ki bi ga bilo vredno mednarodno izkoristiti.
Naj strnemo: govorimo o hipotezah. Avstrijska vlada uradno ne postavlja večstranskih vprašanj v odvisnost od dvostranskih, je pa pod močnim pritiskom s Koroškega in nacionalističnih svobodnjakov, da bi to storila. Dodati je mogoče še zdajšnji politični okvir. Avstrijsko javno mnenje je vedno manj naklonjeno širitvi EU proti vzhodu; koroške posebnosti glede Slovenije se tu zlahka ujamejo z zadržki drugih avstrijskih dežel do Češke, Madžarske in Poljske. Dvostranska vprašanja - posebno ker Slovenija ni pokazala zanimanja za pravočasno strokovno razčlenitev zahtev, ki se zdaj pojavljajo v svežnju skupaj z jedrsko elektrarno v Krškem -je mogoče uporabiti tudi kot izgovor, če bi Avstrija začela resneje ovirati širitev EU nasploh in glede Slovenije posebej.
A tudi če se bo to zgodilo, se je vprašanj preteklosti treba lotiti, jih razčleniti in rešiti skladno z mednarodnim pravom in obveznostmi, ki jih Slovenija kot demokratična država ima. Tako si bo utrdila status v mednarodni skupnosti in hkrati onemogočila propagandno izkoriščanje terena, ki je zaradi odmaknjenosti in zapletenosti javnosti obeh držav le deloma poznan.
Mojca Drčar-Murko
PRIREDITVE OB NACIONALNEM PRAZNIKU
Mešani komorni zbor SPD »Borovlje« hitro napreduje
V Borovljah pozdrav sosedu
^•AKLJUČKU deželne razsta-^■ve »... vse je lov« je bila v Borovljah namenjena letošnja kulturna prireditev »Dober večer, sosed« ob avstrijskem nacionalnem prazniku. Vzdušje je bilo zelo prijetno, gotovo tudi zato, ker je bil nekaj ur poprej odprt dvojezični otroški vrtec, saj je ta pomembni dosežek slovenske samopomoči še odmeval v dušah in glavah navzočih.
Kulturni spored večera so oblikovali Komorni zbor »Borovlje« pod vodstvom Romana Verdela, ženski kvartet »Borovlje« pod vodstvom Edija Oražeta in boroveljski »Stadt-chor«, ki že vrsto let sodeluje na teh prireditvah in tako izpričuje svojo kulturno in civilizacijsko odprtost.
Deželna razstava je bila za Borovlje osrednja kulturna in družbeno-politična prireditev tega časa. Pomembno filmsko
dokumentacijsko vlogo je pri tem imel slovenski oddelek koroškega radia, z izvlečki iz teh prispevkov pa je Miha Dolinšek pripravil zanimivo retrospektivo, s katero je popestril spored boroveljske prireditve na predvečer praznika.
Predsednik SPD »Borovlje« Melhijor Verdel je v svojem nagovoru poudaril pravilnost ustanovitve zasebnega dvojezičnega vrtca za sožitje prihodnjih rodov v občini in preko njenih meja. Obžaloval je, da številnim občinskim odbornikom manjka potrebne daljnovidnosti in odprtosti v tem pomembnem vprašanju. Kajti večjezičnost in odprtost sta že in bosta še bolj pogoja za evropski standard medsebojnega komuniciranja.
Boroveljski župan Krainerje sklep v juliju t. 1., ko je občinski svet odklonil ustanovitev dvojezične skupine v občin-
skem otroškem vrtcu, ocenil za sicer demokratičnega, vendar napačnega.
Čemu?
Kaj pa imata skupnega brambovski boji in avstrijski nacionalni praznik, pa nihče ni prav razumel. Ce župan misli, da se mora »pokončnega duha« udeleževati spominskih prireditev za 10. oktober, je to njegova stvar -in državljanska pravica. Ce pa meni, da brez brambovskih bojev ne bi bilo suverene Avstrije, to je namreč izrecno poudaril, potem mu je treba resnici na ljubo ugovarjati. Župan očitno pozablja ali pa ne ve, da so bili domala vsi vidni in vodilni protagonisti abver-kampfa že najkasneje v tridesetih letih ilegalni nacisti in s tem prepričani grobarji tedanje Avstrije. Marca leta 1938 so huronsko pozdravljali njeno razbitje ter anšlus k nacionalsocialističnemu tretjemu rajhu. Ab-verkempfarske osebe kot Maier-Kaibitsch, Steinacher, Fritz, Globočnik in druge, so v Hitlerjevem režimu prevzele pomembne funkcije in so vodilno sodelovale pri pregonu koroških Slovencev leta 1942, to je »etničnem čiščenju« dežele. Nekateri od teh ljudi so bili obsojeni kot vojni zločinci.
Ce se ima Avstrija komu zahvaliti, da je po drugi svetovni moriji dosegla samostojnost in neodvisnost, ta zahvala gre edinemu vojaško in politično relevantnemu in pomembnemu antifašističnemu uporu na avstrijskih tleh, to je partizanskemu uporu na Koroškem. Neizpodbitno je, da so ga nosili, vodili in podpirali koroški Slovenci in z njimi povezani pripadniki drugih narodov.	-ouc-a
Dvojezični zbor je navdušil s kvaliteto in z izvirnim nastopom Foto sv
Rožek: sozvočje sožitja v pesmi
W GOSTILNI Na muti v Ro-w žeku se je pretekli petek zbralo veliko ljudi obeh narodnosti iz Rožeka in okolice. Domače slovensko prosvetno društvo »Peter Markovič« je drugo leto zapored pripravilo prireditev v počastitev avstrijskega nacionalnega praznika, med gosti pa je predsednik društva Franc Kattnig pozdravil ro-
žeškega župana Karla Mitsche-ja, župnka iz Domačal Davida domačega dolgoletnega občinskega odbornika, ki je nedavno prejel srebrno odlikovanje Republike Avstrije za zasluge na področju poljedelstva in gozdarstva, Ludvika Lesjaka ter nekdanjega deželnozborskega poslanca in bilčovškega župana Hanzija Ogrisa.
Političnega uvoda tokrat ni bilo, saj naj o sožitju, medsebojnem razumevanju in spoštovanju spregovori koncertni program Alpe-Adria v soglasju, ki ga je izvedel Dvojezični zbor iz Celovca.
Koncertni venec Dvojezičnega zbora vsebuje pesmi iz več slovenskih pokrajin ter iz Koroške in Furlanije-Julijske krajine, ob tem prikaže ves življenjski ciklus od rojstva do smrti - ljubezen, samski stan, poroko in zakonski stan, ter delo in praznike. Program je dopolnjen z avdiovizualnimi vložki, z ustrezno koreografijo in celo z lutkami. Kot tak seveda ustvari občutek enovitosti. Vsaj v Rožeku je bilo tako. Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili zelo lepo izvedenim pesmim, 14 pevk in pevcev ter zborovodjo Edija Oražeta pa nagrajevali z močnim aplavzom. Ob koncu je moral zbor še dvakrat na oder ter dodati pesmi.
Dober večer, sosed / Guten Abend Nachbar v Rožeku je torej preko pesmi izzvenel v osveščevalnem smislu.
Jože Rovšek
Člani glasbene šole so popestrili uspelo prireditev
Radiše: za odprto sodelovanje
SPD »Radiše« je letos že osem-najstič uspešno izvedlo prireditev Dober večer, sosed! V nabiti dvorani kulturnega doma je predsednik Tomaž Ogris med navzočimi pozdravil tudi nam. župana občine Josefa Dobemiga, župnika Jožeta Marketza, predsednika ZSO Marjana Sturma, MePZ Frantschach-St. Gertraud in seveda vse domače skupine. Podčrtal je pomen teh prireditev pri gradnji mostu do naroda soseda in dejal, da bo društvo z njimi nadaljevalo.
Misli k prazniku je podal intendant MG Celovec Dietmar Pflegerl. Med drugim je dejal: »Ich habe in den Jahren, in denen ich in Kärnten lebe, an einzelnen individuellen Schicksalen und Verhaltensweisen eine fatale und deprimierende Verdrängungshaltung entdeckt, die mich erschreckte. Viele Kärntner und Kärntnerinnen haben zweisprachige oder slowenische Wurzeln und schämen sich ihrer. Da wird ein leben lang versucht, die eigene Herkunft zu vertuschen, es
wird eine Sprache nicht als Sprache angesehen, sondern als Makel empfunden. Die Ängste, die in Kärnten auf die slowenische Volksgruppe projiziert werden, sind, wenn man sie mit klarem Kopf betrachtet, weder begründbar noch verständlich. Diese Ängste werden von der Wahnvorstellung des Deutschnationalismus geschürt der jede andere Sprache und Kultur als gefährlich und feindlich empfindet und sie so weit wie möglich von sich fernhalten will. Deshalb hoffe ich, daß solche zweisprachige Feierlichkeiten anläßlich des Nationalfeiertags bald ihren deklarativen Charakter verlieren und zu einer Selbstverständlichkeit werden. Die Annäherungen an die Heimat sind vielfältig und so unterschiedlich wie die Menschen, die in einem Staatsgefüge Zusammenleben. Es geht darum, Heimat auch seinen Nachbarn zuzugestehen und das Heimatgefühl mit ihnen zu teilen ... M. Š.
3. literarna delavnica mladih v k & k
Spominski posnetek mladih literarnih ustvarjalcev	Foto: sv
Prejšnjo sredo je bila v k & k centru že tretja literarna delavnica osnovnošolcev iz Ljubljane (OŠ Poljane, Sostro in Prule) in glavnošolcev iz Koroške (Borovlje in Vetrinj).
Po spoznavalni igri in ogledu razstave »Krivi lov v Karavankah« so se udeleženci ukvarjali z razstavno tematiko. Sledilo je kreativno pisanje v mešanih avstrijsko-slo-venskih skupinah. Pisali so o lovu za denarjem, prijateljstvu, ljubezni in o še marsičem. Izžrebali so tudi nagra-
de. Popoldne so si ogledali razstavo »Miti in maske« v Svetni vasi, za zaključek pa so obiskali še »Oetzija«, irskega antropologa, ki je ob deželni razstavi v Borovljah ponazarjal človeški razvoj.
Ob slovesu so udeleženci izrazili potrebo po takšnih srečanjih in menili, da naj bi se šole bolj odpirale za zunajšolske dejavnosti. Pri tem naj meje ne bi smele biti ovira, temveč spodbuda za sodelovanje. Zato bodo s temi delavnicami nadaljevali.	Nada Malle
Moški pevski zbor letos praznuje svojo štiridesetletnico
Foto: sv Najbolj znana skupina v okviru društva so zagotovo tamburaši
Foto: SV
JUBILEJ SPD JEPA-BAŠKO JEZERO
75 let kulturnega dela pod Jepo
Ali BILO lahko tista leta ta-lllkoj po plebiscitu, ko so deželne oblasti v hipu pozabile dane obljube Slovencem o enakopravnosti njihovega jezika in kulture, ko so podivjani nemški nacionalisti hoteli v eni generaciji potegniti »Schlußstrich« čez Slovence na Koroškem. Pred gonjo, ki je celo ogrožala življenja, so mnogi pobegnili v tedaj novonastalo Jugoslavijo. Prek Karavank je bežal duhovnik in pisatelj Ksaver Meško, bežali so Zvvitt-ri, Grafenauerji, Uršiči in še mnogi. Mnogi, ki pa so ostali, pa so se morali ukloniti volji močnejšega, agresivnejšega.
Toda med našimi ljudmi je na srečo ostalo nekaj pogumnih, ki so se zavedali zgodovinskega trenutka. Takoj je treba nekaj storiti, sicer nas bodo v dobi ene generacije res izbrisali s koroškega zemljevida. Za ohranitev slovenskega jezika in kulture se je treba organizirati, Slovence okrog Baškega jezera povezati v društvo, so menili.
Iz zgodovine društva, ki jo je ohranil in spisal Otmar Simčič, povzamemo, da sta ustanovitev društva v letu 1922 pripravljala dr. Josip Ogris, župnik v Ločah, in šolski ravnatelj v Dobju Franc Aithhol-zer. Se isto leto leto so ustanovili Izobraževalno društvo »Jepa«, za prvega predsednika pa izvolili Franca Rehsmana,
pd. Tratnika s Trate v Ledin-cah. Prvi sedež je imelo v Peč-nici, kjer so prirejali igre pri Hajnželnu v Ledincah, kmalu ga ga je preneslo v Loče. V Zihrovem sadovnjaku si je postavilo leseno lopo, daje bil oder in druge potrebščine za igre vsaj pod streho. Na tem vrtu so igrali mnogo iger, med drugim tudi »Desetega brata, »Divjega lovca«, »Za pravdo in srce«, režiral pa je dr. Ogris.
V	letih 1924 do 1927 je društvo za mlajše člane ustanovilo tamburaško skupino.
Po letu 1930 je društvo dobilo boljše možnosti pri Ročič-niku v Ratenčah. Gostilničarka Neža Pušnik mu je dovolila postaviti oder v veliki dvorani, na katerem so uprizorili tudi »Miklovo Zalo«.
V	tistih letih se je osnoval tudi moški pevski zbor, ki je nekajkrat nastopil skupaj z ma-loškim in brniškim zborom.
Po nastopu nacistične diktature je morala slovenska kultura utihniti. Moške so mobililizi-rali v nemško vojsko, ki je pobrala velik krvni davek, prene-katere družine so izselili. Po vojni je Slovenska prosvetna zveza ponovno aktivirala društva in med njimi tudi loško.
Kaj kmalu, že leta 1946, so spet zaigrali »Desetega brata«. Pridno pa je delovala tudi mladinska igralska skupina.
Medtem ko je gledališka dejavnost polagoma zamirala, so se fantje okrog Baškega jezera zbrali v pevsko skupino »Baški fantje«. Štirideset let je tega, ko 'so prvič nastopili pri Kosi na Rav-
nah. Najprej jih je dolga leta vodil Šemi Triessnig, nato nakaj časa Martin Ressman, po preimenovanju v Moški zbor »Jepa -Baško jezero« pa od leta 1982 sedanji zborovodja Alex Schuster.
Leta 1977 je Joško Wrolih pozval mlade, naj pridejo na prve vaje za tamburaški zbor. Vodil jih je Hanzi Gabriel iz Šentjanža. Odziv je bil dober in tako so tamburaši že čez dober mesec nastopili pri Pušniku. Ves čas jih vodi Erika Wrolich, nastopi pa se kar vrstijo, doslej so jih opravili že blizu tristo po domala vsej Evropi. Mnogo skladb za loške tamburaše pa je napisal tudi domači glasbenik in član zbora Aleksander Černut.
Mladinska skupina v Ledincah je trenutno najmlajša delujoča skupina v okviru društva. Vodi jo požrtvovalna sedanja predsednica Anica Lesjak-Res-smann, združuje pa mlade obeh materinih jezikov in je pravi vzor kulturnega sožitja. Tudi njen programski repertoar je dvo in večjezičen. Pogosto nastopa na cerkvenih in društvenih prireditvah doma in v okolici.
Seveda je prav, da v tem zapisu vsaj naštejemo tudi predsednike v tem 75-letnem obdobju. Po Francu Rehsmanu so bili še Jožko Trunk, Slavko Arko, Janez Uršič, Franc Pöck in Valentin Tarman do 2. svetovne
vojne, po njej pa Otmar Simčič, Janez Miki, Franček Černut in zdaj Anica Lesjak-Ressmann.
Sobotna slavnostna prireditev je potrdila, da društvo tudi danes deluje uspešno in da je trdno usidrano v »rodu pod Jepo«. Dvorana loškega kulturnega doma je bila povsem polna, kaka tretjina obiskovalcev pa je bila iz naroda
soseda. Dober večer, sosed! torej. Prav pohvalno.
Prireditev je seveda pričela predsednica Anica. Po pozdravnih besedah je člane in prijatelje pozvala k ohranitvi slovenskega jezika v družinah in k tvornemu vključevanju v delovanje društva. (Glej okvir!)
Med programom, ki ga je spretno moderirala domačinka in radijska in tv napovedovalka Danica Urschitz, pa so voščilci izrekli svoje spodbudne misli. Najprej je čestital kulturni referent
PREMIERA
Ich bin das Volk -Ljudstvo, to sem jaz
Napoved prve scenske uprizoritve kolaže Franza Xavra Kroetza »Ich bin das Volk« je zbudila zanimanje. Avtor je znan in priznan, Studiobühne v Beljaku tudi, igralski potencial je vsega občudovanja vreden.
Kljub temu je šla zadnja premiera krepko »mimo«. Antifašistična izpoved sama po sebi še ni garant za dobro gledališko predstavo. Režiser Plans Escher je nasul v dogajanje veliko preveč aluzoričnega, vsakdanji fašizem iz mimogrede izrečenih stavkov je razpoznaven in jasen
niča Ressmann-Lesjak:
Če se pomena našega jezika ne bomo zavedali že sami doma v družinah, so pozneje vsi napori zelo težki oziroma dostikrat tudi zaman. Ne gre samo za dobro obvladanje jezika. Gre za odnos do njega. Le kar človek ljubi s srcem kot svojo materinščino, to lahko postane bistveni del njegove osebnosti. Gre za to, da človek-dejansko lahko misli, čuti, dela in govori v tem jeziku. Sedanje razmere v Evropi ne dovoljujejo nobenih izgovorov, nasprotno: čim več jezikov znaš, več veljaš. In da se otrok najlaže nauči dveh, celo treh in več jezikov, to pa je tudi jasno. Takih pozitivnih primerov je veliko. Če so korenine zdrave, sta lahko zdravi tudi deblo in sad.
Vsi smo lahko ponosni na naš jezik, zato ga čimbolj uporabljajmo ... Koliko različnih obrazov nas je zbranih tu na odru. Ali ne bi bilo lepše, če nas bi bilo še več? Prepričana sem, da je tukaj v dvorani skri-
tih še mnogo talentov - pevcev, tamburašev - a nam manjka še marsikateri od vas. Kje ste učenci naše osrednje izobraževalne ustanove; ali vas čakamo zaman? Ni dovolj samo govoriti in kritizirati, za narodov blagor se je treba včasih tudi žrtvovati. Vabim vas, prosim vas, dragi starši, dediji in babice, pošljite nam vaše otroke in vnuke. Vse tri naše skupine bi bile naraščaja vesele in hvaležne. Pristopite k društvu, aktivno sodelujte v njem in prispevajte svoje ideje in svoj delež k razcvetu te naše društvene družine.
Mladinska skupina iz Ledine se odlikuje po večjezičnosti in dinamiki svojega sporeda	Foto: sv
občine Bekštajn Franz Urschitz. Priznal je pomembnost dvojezičnosti in dejal, da ta in pa slovenska kulturna dejavnost zaslužita •vso podporo. Nužej Tolmaier, tajnik KKZ, je ob čestitkah društvu podprl predsedničin poziv k ohranitvi slovenskega jezika in kulture, Janko Malle, tajnik SPZ, pa je dodatno izpostavil povezovanje s skupinami nemško govorečih v prid kulturnega sožitja. Iz Ljubljane je od Kluba koroških Slovencev prinesel pozdrave njegov predsednik Stane Uršič, sicer loški rojak.
Ob nastopu letos jubilejnega Moškega pevskega zbora »Jepa - Baško jezero je predsednica počastila dva pevca, ki pojeta že vseh 40 let. To sta Jožef Ressmann-Pečnik in Anton Ressmann.
Mešani pevski zbor Dorfgemeinschaft sta dirigirala Josef Urschitz in Heidi Pinter. Med ubranim petjem smo slišali tudi eno slovensko in pa čestitke društvu z izrečeno željo po nadaljnjem sodelovanju.
Zelo je navdušil kvintet Ro-sentaler, čeprav je pel v sestavi kvarteta. Pevci izhajajo iz Veld-ner Doppelsextetta, vodi pa jih Sentjakobčan Gerhard Tischler. Čudovito so zapeli tudi slovensko »Kje so moje rožice«.
Za konec je z vsem svojim mladostnim žarom nastopila še Mladinska skupina iz Ledine pod vodstvom predsednice in to kar večjezično.
Društveniki so za vse obiskovalce pripravili odlično zakusko, tudi pijače ni manjkalo, godec je raztegnil meh in začelo se je dolgo v noč trajajoče družabno srečanje.
Jože Rovšek
že na prvi pogled, mili zvoki iz flavte, ki zazvenijo v pesmih kot »... heute gehört uns Deutschland, und morgen die ganze Welt...«, postanejo vsiljivi, kakor da bi vsaj povprečno izobraženemu skozi uro in pol dokazoval, da je ena in ena pač dva. Ponavljanje in vztrajanje na namigovanjih začne kaj kmalu krepko utrujati. Kot gledalec postaneš užaljen, da so te podcenjevali.
Gledališče kot umetnostna zvrst je odprto za vsakršno tematiko, za vsak stil, za raznovrstno publiko - le nekaj se v njem ne sme zgoditi: dolgčas. Predstava je pokazala pravzaprav zanimiv razkorak med dobro igro in slabim režijskim konceptom.	S. W.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 30. 10.
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete Sodalitas
19.00	Pogovorni večer: Tiffany. Voditeljica: Edeltraud Führer
CELOVEC, v Modestovem domu
19.30 Igra »Figole, Fagole«. Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD »Bilka« iz Bilčovsa
ŠENTJANŽ, vk& k- k & k in SPZ
20.00	»Giordano Bruno« (Vili Ravnjak). Režija Marijan Hinteregger; igrajo: Pavle Ravnohrib, Miha Kap in Marijan Hinteregger
VETRINJ, pri Marhofu - Kulturherbst in Viktring
20.00	»Von Schneekanonen und Transitlawinen«, bere Hans Haid
PETEK, 31. 10.
BOROVLJE, na Glavnem trgu - občina Borovlje
14.00	Kmečki trg - prodaja kmečkih pridelkov
BAJTIŠE, na pokopališču - Zveza koroških partizanov
15.00	Osrednja svečanost v spomin padlim za svobodo; polaganje vencev, govor, pevski zbor in recitatorji
ROŽEK, v galeriji Šikoronja
19.00	Odprtje razstave »Armin Guerino - Meine Bilder«.
Razstava bo odprta do 29. novembra 1997
TOREK, 4. 11.
ŠENTPETER pri Šentjakkobu, VŠGP - k & k in SPZ
18.00	Tečaj: »Polnovredni menu«. Vodja: Natascha Partl; prispevek: 150,-; prijave po tel.: 0463/514300-22 ali 04228/3796
ŠENTJAKOB, v Regionalnem centru 19.30 Heilbare Krankheiten - Unheilbare Patienten. Predavanje in pogovor v nemščini; predava: mag. Kassimir Dimovva
SREDA, 5. 11.
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD v Šmihelu 19.30 Predavanje »Obolenja krvnega obtoka in njegovo zdravljenje z vidika Kneippove terapije«; predava: dr. Štefan Jelen
ČETRTEK, 6.11.
TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete Sodalitas
9.00	Prehladno obolenje - Terapijske metode iz homopatskega vidika
PETEK, 7. 11.
CELOVEC, pri Joklnu, Badg.7 - »Mauthausen-Aktiv Kärnten«
18.00	Ustanovitveni občni zbor »Mauthausen-Aktiv Kärnten«
ŠENTJANŽ, v k & k
19.30 Občni zbor Delovne skupnosti avstrijskih narodnosti v SPÖ
VOGRČE, pri Florjanu - KPD Vogrče in okolica
19.30	Martinovanje s plesom. Igra: Ansambel Gašperji (mladi Avseniki)
SOBOTA, 8. 11.
ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU, v kapeli zavoda šolskih sester
19.00	Koncert slov. duhovnih pesmi. Nastopa: Komorni zbor RTV Slovenija; prireditelji: KKZ, farna skupnost Šentjakob; SPD »Rož«; cerkveni zbor Šentjakob
OBRISKO, pri Kovaču - EL Železna Kapla
20.00	Martinovanje s koncertom in plesom. Program: Koncert MePZ iz Sel; ob 21. uri ples z ansamblom »ROSA«
NEDELJA, 9. 11.
ŠENTJANŽ, v k & k - k & k in SPZ
10.30	»Kozlovska sodba v Višnji gori«. Gostuje: Mladinska lutkovna skupina KPD Šmihel; režija: Matija Milčinski
LOČE, pri Pušniku v Ratenčah - Zveza slovenskih izseljencev
14.00	Redni občni zbor ZSI v okviru 55-letnice pregona
PETEK, 14. 11.
ŠENTJANŽ, vk& k- k & k in SPZ
20.00	Gledališče »Die Präsidentinnen« (Werner Schwab).
Gostuje: Projekttheater Vorarlberg
SOBOTA, 15. 11.
CELOVEC, v domu sindikatov - ÖGB-Haus - Maturantje Dvojezične trgovske akademije
19.30	Maturanski ples
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD v Šmihelu 19.30 Martinovanje z vinom in pečenim kostanjem. Nastopa: kantavtor Andrej Šifrer
ŠENTJANŽ, k & k-k & k in SPZ 20.00 Koncert »Mampitraka« Mahaleo (Madagaskar)
Smo špedicija in mednarodno transportno podjetje.
Iščemo sodelavce za sledeča delovna mesta:
1 disponenta/disponentko
za prevoze v zahodno in jugovzhodno Evropo
1 nameščenca/nameščenko
s trgovsko izobrazbo in znanjem računalništva
1 vajenca za pisarno ali vajenca za poklicnega šoferja
z zanimanjem za tehniko
Če imate veselje do tega poklica in obvladate oba deželna jezika, nam pošljite podlage na naslov:
-7/-/, f*}. rtu mmum
Gea. m. b. H.
9141 DOBRLA VAS, telefon 04236/2010-12
OSREDNJI KONCERT SPZ
»Žive naj vsi narodi...«
Kurt Ostbahn (z »navadnim« imenom Vili Resetarits) ki je letos že nastopil v Šentjanžu v Rožu s samostojnim koncertom, je izredno angažiran borec proti rasizmu, predsodkom in diskriminaciji. Foto: sv
I ETOŠNJI osrednji koncert L SPZ, ki bo v velikovškem gradu, v nedeljo, 16. novembra, ob 19. uri, bo postregel s samimi »cukrčki«. Nekaj domačega in nekaj uvoženega bo nedvomno ustvarilo zanimivo akustično mešanico, ki bo presegla običajne tovrstne prireditve
Od domačih zborov bo nastopili uspešni Oktet Suha, ki je nedavno tega dobil evropsko nagrado za ohranjanje ljudske pesmi, potem MoPZ SPD »Trta« iz Žitare vasi, pa še Komorni zbor SPD »Borovlje«, ki je še relativno mlad, saj je imel prvi nastop aprila letos. Zvezdi tega koncerta pa bosta brez dvoma Kurt Ostbahn (slika) in njegova mati Angela, ki sta se rade volje odzvala vabilu za nastop (kot vemo je bila na Angelo Resetarits naslovljena ena od pi-
semskih bomb). Posebno glasbeno poživitev pa bodo ustvarili pevci z Madagaskarja, ki pojejo v svojem jeziku. Skupina Mahaleo je postala nekak simbol madagaške identitete in že vrsto let nastopa pred mnogoštevilno publiko.
Zveza slovenskih žena vabi na dvodnevni seminar
v Umag od 7. do 9. novembra 1997
TEMA: SOŽITJE
Informacije prejmete pri ZSŽ, 0463/514300-40 (Milka Kokot)
ČESTITKE
Na salzburški univerzi je zaključila doktorski študij prava mag. Jasna Zwitter-Tehovnik, absolventka slovenske gimnazije. Napisala je obsežno disertacijo o francoskem in avstrijskem pravu tujcev. Mladi doktorici, ki v teh dneh praznuje 22. rojstni dan, iskreno čestitamo in ji želimo veliko uspeha!
Na dunajski univerzi je konec junija 1997 končala študij prava absolventka slovenske gimnazije Simona Iskra. Svečana podelitev diplome je bila v sredo, 22. oktobra 1997, v slavnostni dvorani univerze na Dunaju.
Novopečeni mladi magistri čestitajo vsi domači ter sorodniki in znanci, čestitkam pa se pridružuje tudi uredništvo SV!
Tatjana Trampusch iz Doba pri Pliberku, absolventka slovenske gimnazije, je pred nedavnim na graški univerzi zaključila študij slovenščine in francoščine. Mladi magistri iskreno čestitajo vsi domači, čestitkam pa se pridružuje tudi uredništvo SV!
Jelica Steiner iz Leš pri Šentjakobu - 75. rojstni dan; Micka Miškulnik iz Velike vasi -osebni praznik; Karl Komar iz Metlove - rojstni dan; Marija Schiffrer iz Mokrij - rojstni dan; Ana Krassnig iz Grabalje vasi - rojstni dan; Justina Brež-jak iz Žitare vasi - rojstni dan; Štefka Skuk s Senčnega kraja -rojstni dan; Šiman Pavlič iz Globasnice - rojstni dan; Kristijan Dlopst iz Večne vasi - rojstni dan; Karl Mert z Bistrice -rojstni dan; Cecilija Lunder z Letine - rojstni dan; Marta Kreutz z Blata - rojstni dan;
PRAZNUJEJO
Marta Kreutz z Blata - rojstni dan; Herta Kumer z Bistrice -rojstni dan; Šiman Dlopst z Dvora - rojstni dan; Karl Wutte iz Breške vasi - rojstni dan; Marija Rupitz iz Pogrč - rojstni dan; Katarina Dovjak iz Podgrada - 80. rojstni dan; Šiman Male iz Celovca - dvojni praznik; Veronika VVrulich z Radiš - 90. rojstni dan; Brigita Knez iz Goselne vasi - 57. rojstni dan; Flori Koschat iz Podgorij - rojstni dan; Brigita Dovjak iz Podgrada - rojstni dan in god; Uršula Male iz Sel - 90. rojstni dan;
RADIO KOROŠKA
SLOVEBISKE ODDAJE
ČETRTEK, 30. 10.
18.10	Rož-Podjuna-Zilja PETEK, 31.10.
18.10	Kulturna obzorja SOBOTA, 1. 11.
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (dr. M. Ostravsky)
18.00 Praznična (P. Zunder) NEDELJA, 2. 11.
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Od pesmi do pesmi -od srca do srca PONEDELJEK, 3. 11.
18.10	Kratek stik TOREK, 4. 11.
18.10	Otroška oddaja SREDA, 5. 11.
18.10	Glasbena oddaja 21.04 Primorski obzornik
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 2. 11.
13.30 ORF 2
PONEDELJEK, 3. 11.
3.35 ORF 2 (Ponovitev)
15.55 TV SL01 (Ponovitev)
I Sosedski radio - predaja podpisov zveznemu kanclerju in vodstvu ORF
I »Gora živi« - rudniki pod Dobračem
I Po poteh lesenih tablic, ki so jih v Selah in okolici ljudje postavili na krajih nesreče
I Pesem v spomin na pokojnico z Libuškega puela Milko Hartman
Kristina Korenja - Jančičeva
iz Trebelj pri Šmarjeti - 90. rojstni dan; Justi Mak iz Borovelj - okroglo obletnico življenja; Franci Pegrin, Mici Užnik in Franci IVIak iz Sel - rojstne dneve; Katri Magek iz Svetne vasi - rojstni dan in god; Toni Kajžnik iz Rožeka - rojstni dan; Ana Zablatnik iz Bilnjovsa -rojstni dan; Ludvik Ogris iz Lipič - rojstni dan; Franc Kukoviča iz Sel v Žitari vasi - rojstni dan; Ančka Kokot iz Celovca -rojstni dan, Vanda Raunacher iz Kopra - rojstni dan. Vsem slavljencem čestitamo!
SLOVENSKI
VESTNIK
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
DEŽURNI TE ŠTEVILKE...........Sonja Wakounig
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo
Mirko Štukelj (-32)................šport, oglasi
Sonja Wakounig (-34)...politika, manjšinska družba
Tajništvo..................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba............ Milka Kokot (-40)
Prireditve..............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
-------------------VSI---------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
TURIZEM
»Slovenski teden« pri Gemgrossu v Celovcu
ENTER za promocijo turiz-Vma Slovenije bo med tretjim in enajstim novembrom letos v prestižni celovški veleblagovnici predstavil slovensko turistično gospodarstvo in kulturno dediščino.
Cilji prireditve bo predvsem interaktivna turistična, gospodarska in kulturna predstavitev Slovenije, s katero bodo opozorili na pestrost in raznovrstnost slovenske turistične ponudbe in predstavitev programov za obdobje jesen - zima - pomlad.
Predstavitev bo potekala v trgovski hiši Gerngross na Pavličevi ulici 11. V pritličju bo informativna točka Centra, v prvem nadstropju bo predstavljena ponudba slovenskih vin, programi vinskih cest in vinska degustacija (podjetje VIVAT) ter predstavitev naravnih zdravilišč in igralništva. Casino Bled bo vabil k igri Black Jack za stavo enega šilinga - izkupiček bo šel v humanitarne namene. V drugem nadstropju bo keramična delavnica in dela Barbare Plevnik iz Ljubljane, v podpritličju pa bo podjetje Soča-Raft predstavilo športne panoge.
V četrtek, 6. novembra, bo »Dan Ribnice« - za obiskovalce bosta nastopila krošnjar in lončar. Poleg njiju še plesna šola Kazina, obiskovalci pa
^^E DOLGOLETNA tradicija fcije, da se člani, sorodniki in somišljeniki Koroške zveze taboriščnikov (KZ-Verband) ob nacionalnem prazniku ob spomeniku Republike Avstrije spomnijo na žrtve za neodvisno, svobodno in demokratično Avstrijo.
Vsi govorniki, med njimi tudi predsednik ZSO in sosveta za koroške Slovence Marjan
bodo poskusili pršut. Dan kasneje bo v Gemgrossu nastopila glasbena skupina »Glasbeniki - A band from home«, v soboto pa otroška folklorna skupina Bohinj iz Bohinjske Bistrice. Tega dne bodo obiskovalce in razstavljalce nagovorili celovški župan Scheucher, vicekonzul R Slovenije Vrevc in predstojnik centra Gerngross.
Priznani slovenski slikar .France Slana bo za »Slovenski teden« podaril sliko, ki se bo ves teden licitirala, izkupiček pa bo šel v humanitarne namene. Ves teden bo na ogled tudi izdelovanje čipk.	■
Sturm (na sliki levo), so opozorili na težek boj antifašistov proti uničevalni mašineriji 3. rajha in podkrepili pomen zgodovinskih izkušenj antifašističnega boja za mlajše generacije. Fašizem, totalitarizem in rasizem še niso dokončno premagani, vedno spet se pokažejo v spremenjeni zunanji podobi širom sveta. Treba bo tudi v prihodnosti nenehno
LOČE OB BAŠKEM JEZERU
Slovo
od mladega očeta
■^■omaj dobro leto je minilo in IVvnovič je kruta smrt segla po mladem življenju domačina. Lani je zahrbtna bolezen pobrala mladeniča Kristijana Wrolicha, tokrat pa je zadelo moža in očeta Hanesa Urschitza v njegovih najboljših letih, starega komaj trideset let. Sele pred mesecem dni je bil postal oče ter si je s
svariti pred najbolj mračno dobo v zgodovini človeštva in gojiti pogovorno kulturo med generacijami.
Govorniki so tudi kritizirali mačehovski odnos uradne Koroške do antifašistov obeh narodnosti, ki se zrcali v odsotnosti visokih političnih predstavnikov dežele na vsakoletni proslavi.
M. Š.
svojo življenjsko družico z vso ljubeznijo in vnemo začel ustvarjati domače ognjišče. Bil je velik ljubitelj gora, dobro izurjen in izkušen planinec, preudaren v svojih podvigih. Tudi pri zadnjem v Kamskih alpah je s prijatelji pravočasno spoznal nevarnost početja, a mu je na povratku spodrsnilo in strmoglavil je v skalni prepad.
Izhajal je iz zavedne Foltove družine v Dobju, kjer je doraščal kot drugi od treh otrok. Izučil se je za elektrikarja, nato vstopil v službo pri carini, se dokončno izšolal za obmejnega orožnika ter nazadnje služboval na Koren-
skem sedlu. V otroških letih se je z bratoma dolga leta udejstvoval v kulturnem življenju SPD »Jepa - Baško jezero« in igral v tambu-raškem ansamblu Erike Wrolich. Bilje skromen, marljiv, prijazen in povsod priljubljen fant. Kakor njegov starejši brat se je tudi Hanes rad ukvarjal s športom in bil kar precej uspešen. Resno in vestno se je pripravljal na življenje, vsakomur je rad ustregel, če je le mogel, bil je dober in zanesljiv prijatelj.
V sredo, 22. t. m., je rajni Hanes Urschitz nastopil svojo zadnjo pot na pokopališče v Ločah. Velika je bila množica, ki seje prišla poslovit od mladega moža. Številni svojci, sorodniki, prijatelji in znanci ter nepregledna vrsta zastopnikov žendarme-rije in carine, pa tudi obmejne službe iz Slovenije, so spremljali krsto v prenapolnjeno cerkev v Ločah. Pogrebne obrede je opravil domači župnik mag. Stanko Olip v obeh deželnih jezikih. Sam velik ljubitelj gora je močno ganjen orisal lik pokojnika kot vzornega človeka in vestnega uslužbenca. Tudi predstojnik deželnega žendarmerijskega poveljstva za Koroško ter predstojnik obmejne službe na Korenu sta z besedami zahvale podčrtala vrline ponesrečenega tovariša.
Mašo zadušnico sta z žalo-stinkami polepšala cerkveni pevski zbor in tamburaški ansambel iz Loč. Ko so mu nekdanji tovariši zaigrali v slovo prelepo domačo vižo »Lipa zelenela je ...«, skoraj ni bilo očesa, ki bi ostalo suho. Orožniška godba je spremljala pogrebni obred pri mrliški veži ter se ob odprtem grobu poslovila od pokojnega Hanesa z »Dobrim tovarišem« ter s koroško deželno himno.
Naj v miru počiva v domači zemlji ob vznožju sive Jepe!
F. Č.
^^BMEJNA vas Libeliče pri Dravogradu praznuje letos 75 let od ponovne priključitve matičnemu narodu, kar je bil izjemen dogodek v novejši politični zgodovini. Na slovesnosti 19. oktobra so vaščani pozdravili v svoji sredi tudi predsednika države Milana Kučana, ki je v nagovoru izrazil priznanje Libeličanom in med drugim govoril o omejevanju pravic slovenski narodni manjšini v Avstriji ter o avstrijskem pogojevanju glede priključitve Slovenije Evropski uniji.
O dogodkih pred koroškim plebiscitom, med njim in po njem sta Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec in občina Dravograd izdala zloženko, ki jo je skupaj z razstavo pripravil zgodovinar Marjan Kos. Nekaj povzetkov: Po koncu prve svetovne vojne in po razpadu Avstro-Ogrske se je o državni meji med Avstrijo in Jugoslavijo odločalo na mirovni konferenci v Parizu. Države zmagovalke so Koroško (razen Mežiške doline in Dravograda z okolico) razdelile na coni A in B ter določile plebiscitarno odločanje. V primeru, da bi se v coni A odločili za Avstrijo, bi
LIBELIČE
Vas, ki je prišla v zgodovino
Stalna razstava k koroškem plebiscitu v župnišču v Libeličah	Foto:sv
plebiscit v severni coni ne bil več potreben. Cono A z boroveljskim in velikovškim okrajnim glavarstvom, kamor so spadale tudi Libeliče, je tvorilo pretežno slovensko govoreče prebivalstvo. Junija 1919 ustanovljeni Narodni svet za Koroško v Velikovcu, ki je imel za cilj zedinjeno Slovenijo, vodil pa ga je general Rudolf Maister, se je otepal z denarnimi težavami. Slabo gospodarsko stanje jugoslovanske države se je močno odražalo tudi tu, meja med conama je prekinila človeške ve-
zi in trgovino, nastopila je močna nemška propaganda - te in druge okoliščine so vplivale na izid plebiscitnega glasovanja v prid Avstriji. Vaščani Libelič pa se s tem niso sprijaznili. Marjan Kos:
»Državna meja je potekala dva kilometra pod vasjo. Libeličam so takoj po priključitvi k Avstriji dojeli, da kot Slovenci v tej državi nimajo prihodnosti. Že prvo noč je nekaj pogumnih fantov pod vasjo izruvalo mejne kamne, v naslednjih dneh in mesecih pa izkazalo svoje poreklo in hotenja še na razne druge načine. V obrambo pred nemčurji in orožniki so organizirali vaško stražo in pri zavednih kmetih po hribih prirejali družabne večere s petjem slovenskih ljudskih pesmi. Takratni libeliški emigranti, župnik Anton Vogrinec, šolski upravitelj Janko Gačnik in šolski nadzornik Rudolf Mancin so iskali pomoč pri slovenski vladi. Vsa zadeva je dobila tolikšne politične razsežnosti, da se je
vmešala mednarodna razmejitvena komisija, ki je imela prav v Dravski dolini proste roke glede določitev meja. Mirovna pogodba je namreč določala, da mora državna meja potekati med Košenjakom in Strojno, južno od Labota pa jo je bilo mogoče spreminjati. Na razmejitveni konferenci leta 1922 v Mariboru so sklenili, da bodo Libeliče priključili Jugoslaviji, v zameno pa bo Avstrija dobila območje levo od Drave (Šent-florenski vrh in Zakamen), ki je bilo poseljeno pretežno z nemško govorečim prebivalstvom.
30. septembra 1922 je jugoslovanska obmejna straža zasedla Libeliče, oktobra pa so bile opravljene še zadnje formalnosti. S tem so bile uresničene želje Libeličanov, za katere so se borili polne dve leti.«
V kraju imajo odslej stalno muzejsko zbirko o koroškem plebiscitu, ohranjajo pa tudi drugo kulturno-zgodovinsko dediščino kot so kostnica, pa stara Cehnerjeva trgovina in kovačija, vas pa slovi tudi po znameniti krompirjevi juhi.
Samo Šavc
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
NOGOMET
SAK objet v kompleks - spet poraz doma 1:3 (1;1)!
SAK: Mallegg, S. Sadjak, A. Sadjak, Zanki, Kircher, Vrabac (82.Lessnig) Roy, Korei-mann (52. Kesselbacher), Kuttnig, Hajdini (72. Oraže), Kudler.
Gol za SAK: H. Kudler (29.), izključen: Kircher (60.) rumeno-rdeči karton Trnja vas: 600 gledalcev, sodnik Aichholzer.
^TRENER Pliberka F. Polanz I je imel prav, ko je pred derbijem napovedal zmago svojega moštva. Napetost pred in med tekmo je bila res velika, saj se je na stadionu v Trnji vasi zbralo okrog 400 pli-berških navijačev.
Kot v prejšnjih tekmah so tudi tokrat gostje prišli v vodstvo po nespametni napaki vratarja Mallega. Toda samo nekaj minut navrh je H. Kudler s strelom z glavo izenačil. Po pavzi se je nervoza celo stopnjevala, Pliberk je igral trdo in napadalno, nevarni in hitri Miklau pa je z lepim golom povišal na 2:1 za goste. Po izključitvi Kircherja v 60. minuti so Pliberčani prevzeli komando in preko kril stiskali obrambo SAK. V 80. minuti je Miklau spet poslal žogo v
Napetih akcij je bilo veliko
Foto: SV
mrežo in Pliberku zagotovil zasluženo zmago.
Vzrokov za poraz SAK pa je kar več: eden je gotovo ta, da premalo igra preko kril s hitrimi napadi, ter dejstva, da sta manjkala rutinirana igralca M. Sadjak in M. Šmid, da se nobeden od napadalcev ne upa streljati iz daljave, dodatno pa še neizkušenost mladih, vendar zelo talentiranih igralcev.
Prihodnjo nedeljo, 2. novembra, igra SAK zadnjo tekmo v jesenskem krogu na tujem proti St. Florianu (ob 15. uri).
REGIONALNA LIGA
1. Voitsberg	12	9	1	2	20:9	28
2. Gratkorn	12	7	3	2	24:13	24
3. St.Florian	12	5	5	2	20:8	20
4. Leibnitz	12	5	4	3	14:12	19
5. Austria/VSV	10	4	5	1	18:8	17
6. SAK	12	4	5	3	18:14	17
7. Grieskirchen 12		5	2	5	22:19	17
8.	Rapid Lienz 9.	Pliberk	12	5	1	6	16:19	16
	12	4	4	4	16:20	16
10. WAC	12	4	3	5	22:16	15
11. Pöllau	12	4	2	6	14:20	14
12. Flavia Solva	11	3	3	5	10:19	12
13. Zeltweg	11	2	2	7	7:17	8
14.Rohrbach	12	0	2	10	5:32	2
TIRI TEKME - štirje porazi. JTo je porazna bilanca v zadnjih dveh tednih v tekočem odbojkarskem prvenstvu. Dob-ljani so startali jesensko prvenstvo zelo senzacionalno z dvema zmagama zapored, vendar kot zdaj kaže je bil odhod vrhunskih igralcev kot npr. Vis-napoua in Adzoviča nenadomestljiv. Novim mladim in zagnanim igralcem predvsem manjka izkušenost. Tudi prepoved igranja v dvorani v Sent-pavlu je bila za klub hud udarec.
Po osnovnem krogu menedžer in igralec Martin Micheu še upa na uvrstitev med prvih šest in na kvalifikacijo za play-off tekmovanje.
Dobljani so ob koncu tedna na domačih tleh, igrali so v Wolfsbergu, izgubili dve tekmi, prvo proti PL Salzburg z 0:3 in drugo proti AC Innsbruck z 0:3 (-13/-8/-4).
ODBOJKA
SK Aich/Dob v krizi
Martin Micheu (desno) še upa
Foto: SV
Pokal za ženske
V	pokalnem tekmovanju so Dob-ljanke na tujem premagale Ottakring senzacionalno s 3:0. M. Š.
V	soboto pokalna tekma
Nasprotnik Dob-ljanov v prvem srečanju za evropski pokal je moštvo Bosna Kalesinja.
Kapetan Martin Micheu: »Nasprotnika ne po-
znam, vem le toliko, da je zelo mlado moštvo in da so vsi igralci domačini. Poleg tega so zelo visoki, nobeden od njih pa še ni igral v reprezentanci. V imenu moštva prosim vse ljubitelje/ljubiteljice odbojke in tudi vse tiste, ki to še niso, da bi nas podprli v tej za nas zelo pomembni tekmi. Hočemo pokazati, da se naše moštvo lahko uveljavi tudi na evropski ravni.«
Tekma bo v soboto, 1.11. ob 19. uri v telovadnici v Wolfsbergu. Za vse navijače in ljubitelje odbojke je to res edinstvena priložnost, da se udeležijo vrhunske tekme. Zato vsi v soboto v Wolfsberg!	M. T.
ZVEZNA LIGA
1. Donaukraft	9	9	0	0	27:2	18
2. PL Salzburg	9	8	0	1	24:4	16
3. Union Enns	9	7	0	2	22:8	14
4. SVS/Sokol V	9	5	0	4	17:15	10
5. Gleisdorf	9	4	0	5	15:16	8
6. AC Innsbruck 9		4	0	5	14:16	8
7. SK Aich/Dob	9	3	0	6	11:23	6
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 93	Silvo Kovač
Bulan - Petrov / SZ 1962
Položaj črnega je ugodnejši, saj ima odprte d in f linije ter aktivna lovca, ki delujeta po poševnicah na belega kralja.
a b c d e f g h
Na potezi je črni, ki sproži napad svojih figur na belega kralja. Zaključek partije vam postreže z lepo matno sliko!
Rešitev štev. 92
Že po prvem šahu bele trdnjave 1 .Th8+ Kg6 izgleda, da se črnemu kralju ne more zgoditi nič hudega. Toda kakšno presenečenje ga čaka po šahu belega kmeta 2.f5+! ef5 3.Dh6:+!! Žrtev dame in črni kralj se znajde v matu po izsiljenem 3...gh6 4.Tag8 mat!
NOGOMET
SAK U 12 viceprvak !
Jakostna skupina U 12 centra Pliberk, katero vodi in trenira Bernard Olip, je na finalnem tekmovanju pretekli konec tedna v Beljaku osvojilo odlično mesto koroškega viceprvaka.
V kvalifikacijskem krogu so premagali Lendorf s 3:0 in Irschen z 2:0. V finalu pa so podlegli domačemu moštvu VSV z l:0.
Viceprvaka tvorijo nogometaši prve generacije centra, ki je bil ustanovljen pred petimi leti. Do uspeha pa je bila dolga in naporna pot. Mladinci kar trikrat tedensko trenirajo, na priprave na nogometno prvenstvo pa oddidejo dvakrat. Naraščaja za člansko ekipo SAK pa se ni treba bati.	M. Š.
NAVTIK KLUB »KOROTAN«
Privabiti tudi mladino
Navtik klub »Korotan« je na rednem občnem zboru pretekli petek ocenil delovanje v preteklem letu in izvolil novo predsedstvo.
Novoizvoljeni predsednik Lojze Dolinar je v svojem poročilu izpostavil izvedbo navtičnega tečaja poleti, katerega so uspešno zaključili vsi udeleženci. Klub, ki je tudi član SŠZ, je gojil tudi stike z navtičnimi klubi v Sloveniji.
Eno od delovnih težišč kluba v prihodnjem obdobju bo mladinsko delo. Obstaja namreč ponudba Lige za Primorsko, ki vabi našo mladino na tečaj na slovensko obalo. V načrtu je tudi navezava stikov z navtičnimi klubi Slovencev v Italiji.
Na občnem zboru so bili izvoljeni še naslednji člani: Franc Wutti (podpredsednik), Ivan Lukan (tajnik), Danilo
Prušnik (blagajnik), Franc David, Renata Dolinar in Leopold Smolej.
I. L.
Izidi ostalih tekem:
Prvi poraz je doživela Aus-tria/VSV na tujem proti leader-ju Voitsbergu z 0:3 (0:0). WAC je doma visoko premagal Fla-vio Solvo s 5:0 (l:0), Lienz pa je izgubil na tujem proti Pöl-lauu z l:2 (0: l).	M. Š.
KOROŠKI RAZREDI
■ PODLIGA VZHOD:
Oberdrauburg - Bilčovs l :0 (0:0)
1. Bleiberg	13	10	3	0	40:8	33
2. Landskron	13	9	2	2	48:11	29
3. Šmohor	13	7	4	2	26:9	25
4. Vernberk	13	7	2	4	20:18	23
5. 0berdrauburg13 7			0	6	20:21	21
6. Bilčovs	13	6	2	5	20:14	20
7. Bače	13	5	3	5	23:23	18
8. Irschen	13	4	2	7	18:26	14
9. Radenthein	13	3	5	5	14:22	14
10. Baldramsdorf 13		4	2	7	10:31	14
11.ASV Lienz	13	3	3	7	9:19	12
12. Weißenstein 13		3	3	7	17:30	12
13.Brnca	13	3	2	8	11:31	11
14. Winklern	13	1	5	7	9:22	8
172.11.: Weißenstein - Bilčovs
■ 1. RAZRED D:
Šmihel - St. Leonhard 5: l (2:0)
Vovbre - Globasnica 2:2 (2:0) Grebinj - Žel. Kapla l :2 (l :0) Klopinj - Žitara vas	0:0
Globasnica Vovbre Klopinj St.Stefan/L. Šmihel Žitara vas Železna Kapla 13
8.	Grebinj
9.	Ma. Rojach
10.	Eitweg
11.	St.Leonhard
12.	Ruda 13-Frantschach 14. Labot
13	7	3	3	27:16	24
13	6	5	2	25:14	23
13	5	8	0	19:11	23
13	6	4	3	15:12	22
13	6	3	4	26:17	21
13	6	3	4	22:14	21
a13 6		3	4	24:17	21
13	5	5	3	20:15	20
13	4	6	3	19:18	18
13	4	5	4	20:13	17
13	4	3	6	15:22	15
13	1	6	6	10:19	9
13	2	2	9	11:38	8
13	0	2	11	6:33	2
172.11.: Žitara vas - St.Leonhard, Šmihel -Ruda, Frantschach - Globasnica, Vovbre -Železna Kapla
■ 2. RAZRED C:
Kriva Vrba - Sele ' 4:2 (0:2) Kotmara vas - Treffen 5:1 (2:0) Šentjakob - Pošta 3:0 (2:0)
1. Poreče	12 7	5	0	25:5	26
2. Kotmara vas 12 7		3	2	32:17	24
3. Dholica	12 7	3	2	27:13	24
4. Rožek	12 7	2	3	24:19	23
5. Treffen	12 5	4	3	25:19	19
6. Kriva Vrba	12 6	1	5	22:17	19
7. Donau	12 5	2	5	28:25	17
8. Šentjakob	12 5	0	7	15:25	15
9. DSG Sele	12 4	2	6	20:25	14
10. Pošta	11 3	3	5	12:18	12
H.Ledince	11 2	5	4	15:20	11
12. HSV	,12 1	4	7	9:20	7
13. Osoje	12 0	2	10	14:45	2
172.11.: Dholica - Sele, Šentjakob ■ 2. RAZRED D:				i-Ledince	
Eberstein -	SAK II		2:0 (1:0)		
1. KAC	12 10	1	1	31:16	31
2. Gurk	12 8	2	2	27:14	26
3: Oberglan	12 7	2	3	22:11	23
4. SAKU	12 7	1	4	36:19	22
5. St.Urban	12 6	0		17:33	18
6. Guttaring	11 5	1	5	14:17	16
7.	Steuerberg 8.	Weitensfeld	12 4	3	5	21:19	15
	12 3	4	5	14:19	13
9. Kraig	12 3	2	7	18:24	11
10. Eberstein	12 3	2	7	13:32	11
11. Ulrichsberg	10 2	4	4	12:14	10
12. Kappel	11 2	4	5	12:16	10
13. Straßburg 172.11.: Gurk -	12 2 SAKII	2	8	17:30	8
■ 2. RAZRED E:
Rikarja vas - Galicija 3:1 (0:1) Dobrla vas - Mauterndorf 2:0 (1:0) Važenberk - Djekše 0:3 (0:0) Preitenegg-Žvabek	0:0
Šentpeter/V. - Pliberk II 2:0 (1:())
1.	Rikarja vas	13	10	3	0	43:10	33
2.	Sinčavas	13	10	3	0	43:13	33
'3. Tinje	13	10	2	1	46:12	32
4.	Reichenfels	13	9	0	4	28:16	27
5.	Djekše	13	6	2	5	41:25	20
6.	Galicija	13	4	6	3	20:21	18
7.	St.MargVL.	13	5	3	5	19:20	18
8.	Šentpeter/V.	13	4	4	5	25:33	16
9.	Dobrla vas	13	3	4	6	14:27	13
10.	Pliberk II	13	3	3	7	15:26	12
11.	Žvabek	13	1	7	5	14:23	10
12.	Preitenegg	13	2	3	8	10:27	9
13.	Važenberk	13	2	2	9	10:35	8
14.	Mauterndorf	13	0	2	11	10:50	2
172.11.: Pliberk II - Tinje, Rikarja vas-St. Margarethen, Reichenfels - Djekše, Važenberk - Galicija, Dobrla vas - Žvabek