SZ z 1:: STX! C - UDK (UDC) 912(086.44):681.3(497.12) • Ji. 1 528.024.8 N DI NIVS !TALNIM mag. Drago Perko "NIJI I DEL RELIEFA Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, L}ubljana Prispelo za objavo: 3. Z1992 Izvleček Prispevek prikazuje značilnosti spreminjanja naklona po stometrskih višinskih pasovih v Sloveniji in nekatere druge naklonske značilnosti Slovenije, ki smo jih ugotovili s pomočjo digitalnega modela reliefa. Ključne besede: digitalni model reliefa, geografija, nadmorska višina, naldon, pokrajina, relief, Slovenija, višinski pas Abstract Ihe paper presents some characteristics of incline changing through 100 m altitude belis in Slovenia and some other inclint characteristics of Slovenia established on the basis of the 100 m digital ten·ain model Keywords: altitude, altitude bel~ digital te-rrain mode~ geography, incline, landscape, relief, Slovenia SPLOŠNO a večino slovenskih pokrajin je relief najpomembnejša sestavina pokrajine, zato v tem prispevku predstavljamo nekatere reliefne, predvsem naldonske značilnosti Slovenije. oločaH smo jih s pomočjo digitalnega modela reliefa 100 m (DMR 100), ki je v primerih, ko geografi proučujemo celotno ozemlje Slovenije, skoraj nepogrešljiv pripomoček (Perko 1991 a, b in c, Republiška geodetska uprava). Povprečna nadmorska višina Slovenije, ki smo jo izračunali na podlagi povprečnih nadmorskih višin hektarskih kvadratov, znaša 553 m. Zanimivo je, da smo isto vrednost dobili pri izračunu povprečne nadmorske višine na osnovi DMR 500 in DMR 1000, kar pomeni, da pri ugotavljanju povprečnih vrednosti v večjih pokrajinah za sorazmerno točne približke do neke mere že zadoščajo tudi DMR-ji, ki so manj natančni od DMR 100. Na enaki osnovi izračunan povprečni naklon Slovenije znaša 13°. Tu.di v tem primeru sta DMR 500 in DMR 1000 dala enak rezultat NAKLON J!N VIŠINSKI PASOVI a geografe je zelo .zanimivo spreminjanje naklona po višinskih pasovih, ki govori o mnogih reliefnih značilnostih Slovenije. Povprečni naldon stometrskih višinskih pasov v splošnem narašča od najnižjih k najvišjim pasovom. Izjemo predstavlja najnižji pas (pod 100 m), ki ima povprečni naklon 5,6°, kar je kar za 2° ali 55 % več kot naslednji pas, ki ima vrednost samo 3,6°. To je posledica hitrega dvigovan_ja Geodetski vestnik 36 (1992) 2 najni.žjega sveta Slovenije (npr. ravnega sveta ob obali v Šavrinska Brda, Goriškega polja v Goriška Brda, Vipavske doline na Kras in na Trnovski gozd). Sorazmerno majhen povprečni naldon drugega višinskega pasu (od 100 do 199 m) si razlagamo s tem, da v ta pas spadajo nekatera največja območja ravnega sveta v Sloveniji (npr. Pomurska ravnina, Krška kotlina, del Vipavske doline, pa tudi severni del Bele krajine). Naslednja nepravilnost pri naraščanju povprečnega naklona se pojavi šele v pasu med 1200 in 1299 m, kjer znaša povprečni naklon 21,7°, kar je 0,3° manj kot v pasu nižje. To si razlagamo s tem, da v tem pasu leži del največjih alpskih pianot (npr. Jelovica, Pokljuka), pa tudi del Pohorja. Na podoben način se povprečni naklon zmanjša s 36,7° v pasu med 2100 in 2199 m na 36,5° v pasu med 2200 in 2299 min celo na 34,1 ° v pasu med 2300 in 2399 m< er imamo v slovenskem alpskem svetu uravnave v višinah med 2300 in 2500 m, krog 1800 m, okrog 1600 m, med 1500 in 1550 m in med 1100 in 1200 m, v dinarskem svetu med 1000 in 1500 m, v subpanonskem in submediteranskem obrobju pa še niže (Šifrer 1972), bi lahko pričakovali zmanjšanje povprečnega naklona še v nekaterih nižjih višinskih pasovih. Vendar pa je na primer v pasovih med 2200 in 2399 m delež planotastega sveta od vseh površin bistveno večji kot denimo v pasovih pod 1000 m, kamor poleg planotastega sveta spadajo tudi najbolj strma pobočja hribovskega in gorskega sveta. 2.ato se v teh pasovih povprečni nakloni glede na nižji pas ne zmanjšajo, ampak se njihova rast le upočasni. To prikazuje slika povprečnih naklonov po višinskih pasovih (Slikal), kjer lahko opazimo večji skok povprečnega naklona pri 600 m, nato zmerno naraščanje in ponoven skok pri 900 m, sledi zmerno naraščanje in celo padec pri 1200 m, pa spet skok pri 1300 m in močnejše naraščanje do 1700 m, nato sledi zmerno naraščanje vse do velikega skoka pri 2100 min nato celo upadanje, na koncu pa v vseh pasovih iznad 2500 m povprečni naklon skokovito narašča, Samo v pasovih pod 400 m je povprečni naklon manjši od povprečnega naklona Slovenije. 2.animivo je, da tudi v pasovih, kjer prevladujejo strme stene, ki se nam zdijo skoraj navpične, povprečni naklon ne presega 50°, vendar tudi to pomeni skoraj štirikrat večji naklon od povprečnega naklona za Slovenijo. Sploh največji izračunani povprečni naklon hektarskega kvadrata znaša 86°, Najbolj pogost povprečni naklon hektarskih kvadratov v Sloveniji je naklon 0°, ki predstavlja 7,8 % površine Slovenije, nato pa mu sledi naklon 1°, ki predstavlja 7,1 % Slovenije. Potem se deleži površine sorazmerno enakomerno zmanjušejo z večanjem naklona: delež pade pod 3 % pri naklonu 15°, pod 2 % pri naklonu 22°, pod 1 % pa pri naklonu 31° (2.aradi pomanjkanja prostora v prispevek nismo uvrstili preglednice za posamezne naklone, ampak le preglednico s šestimi naklonskimi razredi.). aklonska sestava višinskih pasov (Slike 4 do 6) pove, da se z naraščanjem nadmorske višine povečuje delež naklonov z višjimi vrednostmi. Izjema je predvsem pas med O in 99 m, kjer največji delež (18,6 % ) zavzema naklon z vrednostjo 1 °, .šele nato pa naklon z vrednost_jo 0° (14,7 % ). V pasu med 100 in 199 m in v pasu med 200 in 299 m prevladuje naklon z vrednostjo 0° (37,l % in 17,2 % ). Naklon 1 ° prevladuje v pasovih med 300 in 599 m, v višjih pasovih pa so anomalije pogostejše, vendar neizrazite. Največjo gostoto nekega naklona v nekem pasu dosega naklon 0° v pasu med 100 in 199 m, kjer znaša gostota kar 37 ha na km2, Nad lO znaša gostota le še pri naklonu 0° v pasu pod 100 m (15 ha/kni2) in v pasu med 200 in 299 m Geodetski vestnik 36 (1992) 2 (17 ha/km2), pri naklonu 1 ° v p'lsu pod 100 m (19 ha/km2), v pasu med 10D in 199 m (21 ha/kni2) in v pasu med 200 in 299 m (13 ha/km2) in pri naklonu 43° v pasu med 2600 in 2699 m (11 ha/km2). azmestitev povprečnih naklonov hektarskih kvadratov pokaže, da je največja koncentracija povprečnih naklonov po višinskih pasovih značilna predvsem za najmanjše naklone. Toko več kot štiri petine vseh površin z naklonom 0° ležijo v pasovih med 100 in 299 m, v pasovih nad 600 m pa komaj odstotek, čeprav ti pasovi predstavljajo več kot tretjino površine Slovenije. Podobno velja za naklon 1 °, ki v višinskih oasovih nad 600 m ne zavzema niti 5 % oovršin. Nakion 2° v teh pasovih zavzema dobro desetino. Šele delež nal.dona 12° presega delež vseh površin v teh pasovih. Pri pregledu hektarskih kvadratov vidimo, da je reliefna razčlenjenost Slovenije še malenkost večja, kot to p1ikazujejo kilometrski kvadrati (Perko 1991 b). Ker so slovenske pokrajine tako razgibane, je dejanska površina Slovenije večja od tlorisne projekcije Slovenije, kakršno imamo predstavljeno na zemljevidih. Ker pa je razmerje med največjo in najmanjšo nadmorsko višino (2,864 km) in razliko med slrrajno vzhodno in zahodno točko Slovenije (248 km) le nekaj nad stotinko, bi se površina Slovenije, če bi jo zravnali (razpotegnili v osnovno ravnino), dejansko le malo povečala. če upoštevamo Slovenijo kot enotno ploskev s povprečnim naklonom 13,2°, potem se površina Slovenije poveča za 2,8 %, torej narase z 20 256 km2 na 20 803 km2 (20 256 km2/cos 13,2°). če upoštevamo povprečni naklon vsakega kilometrskega kvadrata, se površina poveča na 21156 km2 (za 900 kvadratov ali 4,4 % ), če pa upoštevamo povprelen naklon vsakega hektarskega kvadrata, pa se površina poveča na 21373 km2 ( za 1117 kvadratov aii 5,5 % ). To pomeni, da je Zemljina površina, ki se nam kaže kot zelo razgibana, glede na njene dimenzije sorazmerno slabo razčlenjena. NAKLON IN EKSPOZICUA a osnovi DMR 500, ki smo ga oblikovali z generalizacijo DMR-ja 100, smo _L ugotavljali povprečne naklone osnovnih osmih ekspozicij. Najbolj pogosto se pojavlja južna ekspozicija, ki predstavija 17 % Slovenije, najbolj redko pa severozahodna, ki pomeni dobrih 8 % Slovenije. Severne ekspozije (S, SV, SZ) predstavljajo 35 %, južne (JV, J, JZ) pa dobrih 44 % Slovenije, kar je za dobro četrtino več. Vzhodne ekspozicije (SV, V, JV) predstavljajo 38 %, zahodne (JZ, Z in SZ) pa 32 %, kar je za petino manj. 1b si razlagamo z glavno slernenitvijo Slovenije v smeri zahod - vzhod in severozahod - jugovzhod. Prevlado južnih ekspozicij nad severnimi si razlagamo s tem, da je na severni meji večina severnih pobočij v Avstriji, južnih pa v Sloveniji, prevlado vzhodnih ekspozicij nad zahodnimi pa s podobnimi razmerami na meji z Italijo, kjer v grobem zahodna pobočja pripadajo Italiji in vzhodna Sloveniji. Jugozahodne in jugovzhodne ekspozicije so v povprečju najbolj blage. Povprečni naklon za jugozahodno ekspozicijo znaša slabih 14 in za jugovzhodno dobrih 14°, pri ostalih pa več. Razlika med največjim povprečnim naklonom, ki je značilen za severno ekspozicijo in znaša 16,0°, in najmanjšim povprečnim naklonom, ki ga ima jugozahodna ekspozicija s 13,6°, znaša 2,4° ali slabo petino, med severno in južno ekspozicijo pa 1,4° ali slabo desetino. Povprečni naklon za neraven svet v Sloveniji (nad 0°) znaša 14,8°, tako da imajo samo severna, severozahodna in severovzhodna ekspozija povprečni nakion večji od povprečja. Geodetski vestnik 36 (1992) 2 igitalni model reliefa pa omogoča ugotavljanje in določanje še cele vrste drugih reliefnih značilnosti Slovenije, predvsem z uporabo geografskega informacijskega sistema, kjer DMR predstavlja osnovni sloj. Viri: Digitalni model reliefa 100 m, Republiška geodetska uprava. Perlw, D., 1991 a, Digitalni model reliefa kot osnova za geografski infonnacijski sistem, Geodetski vestnik (35), Ljubljana, štev. 4, 269-274. Perko, D., 1991 b, Digitalni model reliefa Slovenije, Geografski obzornik (38), Ljubljana, štev. 1, 19-23. Perko, D., 1991 c, Uporabnost digitalnega modela reliefa za določanje morfoloških eno~ Geodetski vestnik (35), Ljubljana, štev.1, 66-71. Šifre,; M, 1972, Nekatere smeri in pogledi geomorfološkega proučevanja na Slovenskem, Geografski vestnik (44), Ljubljana, 35-56. · Preglednica 1: Povprečni nakloni stometrskih višinskih pasov (v stopinjah). o 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1100 1200 1300 1400 PaJOVi 99 199 299 399 499 59'.\i 699 799 899 m 1099 1199 1299 1399 1499 Nakloo 5 57 3 59 6,46 10,87 13,49 14.47 16,84 17,55 18.63 W,52 21,44 U,00 21,74 23,82 25,93 1500 1600 1700 1800 190CJ. 2008 2100 2200 2300 2400 2700 1599 1699 1799 1899 1999 21)<;9 2199 2299 2399 2499 2899 Skupaj 28,84 30,82 31,43 32,06 33,00 33,32 36,7•1 36,45 34, 13 35, 11 39,70 ~3,33 47,25 50,00 13,17 Preglednica 2: Naklonska sestava posameznih stometrskih višinskih pasov v % Pa,civi 99 ·. < 199.. 299 ·• 399< · >j99<> <599 •· 699 > 799 899. < 999 <>1099 ·. ii99 1299< i399< • 1499 I · ·••.•·· (). 1 33.3 57.7 30.6 12.3 llA 4.1 u 2.2 1.1 0.6 0.6 0.6 0.9 0.6 0.3 2- 5 27.5 20.6 24.6 18.4 15.6 14., 9.7 9.8 s.s 5.7 5.0 4.9 7.4 5.2 3.9 6-11 23.6 11.9 26.0 2:9.2 23.2 23.2 22.4 20.0 19.3 16.1 14.9 14.1 15.4 12,5 11.7 12-19 12. 7 6.8 13.4 25.2 28.0 27.5 31.0 28.5 28.4 27.4 26.8 26.1 22.8 21.9 19.0 20-21> 2.8 :u 4.2 11.4 18.1 19.6 2•.l 25.7 u.o 29.5 29.0 29.0 27.6 27.8 25.8 30-44 0.1 0.4 1.i 3.3 6A 8.2 10.8 12.9 15.1 18.6 20.8 21.5 21.3 26.1 30.7 45,86 o.o o.o 0.1 O.Z 0.3 0.5 0.6 0.9 1.6 2.1 2.9 3.8 4.6 5.9 8.6 Shmsi ]00.0 100.0 100.0 100.0 100.0 1(10,0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 .· .. ·.·.· .. ·.··>• > isoo 1600 > 1100. 1800. 1l' . ii99 2299. :399. < i499. < i2'i99 . 2699 27?9 > 2899 Stupaj o. 1 0.3 0.2 0.2 0.3 0.2 0.1 O.O 0.1 0.2 o.z o.o o.o o.o o.o 14.9 2- 5 3.3 2.1 2.1 l.• 1.3 1.9 0.7 1.0 1.7 1.0 0.8 o.o o.o o.o 15.5 6-11 8.3 6.7 6.2 5.7 5.0 5.7 3.2 28 5.3 3.5 2.3 3.7 o.o O.O 21.8 12-19 15.1 13.4 13.6 13.7 13.9 14.5 10.5 11.8 13.4 12.0 8.3 3.7 O.O O.O 22.4 20-29 24.5 24.2 24.2 24.6 24.5 23.3 20.J 19.4 18.9 18.9 15.9 3.7 o.o O.O 15.9 30.44 35.8 37.7 35.8 35.1 32.5 29.3 35.0 33.8 34.• 36.3 34.1 40.7 50.0 o.o 8.3 45-86 12.1 15.7 17.9 19.2 22.6 25.2 30.3 31.1 26.1 28.l 38.6 48.2 50.0 100.0 1.2 i Skuosi 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 Geodetski vestnik 36 (1992) 2 Preglednica 3: Nakloni glede na ekspozicijo iznad ravnega sveta. Sever Severmo:bod Vzhod Jugovzho~ Ju~ Jugoubod Z.bod SC\'erozabod Sever SC\'erovzbod Vzbod Jugc,,,:zbod Ju~ Jugozahod Zahod Severoz.abod 16.0 15.1 1•.3 1•.3 13.6 1•.S 15.9 16.0 15.7 1•.3 14.3 14.6 13.6 1•.S 1s., ::-.:••::.·i•.i:·:::::- 8.1 12.0 13.li 14.7 15.4 1•.7 13.! 16., 16.2 15.• 6.7 &O 10.0 15.1 15.5 14.8 n.o 12.8 mo 11.5 12.6 21,.7 15.8 10.• 12.0 11.9 11.9 10.0 10.5 12.0 12.6 l•.• 13.3 21.6 10.• 11.0 12.J 13A 12.6 14.2 17.2 17.6 22.5 13.3 19.9 17.6 15.0 16.5 11.2 1ao 17.9 17.6 15.0 9.9 O.O 1•.8 1&5 1•.4 12.0 11.3 9.8 9.3 3.6 o.o !U 12.li .IU. 7.1 11.J 10.1 &2 10.5 6A 6.5 5.• fJ.7 •.7 9.@ &S &9 9.7 10.1 8.5 '-8 11.3 16.2 33.3 . : &4. ioo.o iw.o• 00.0 ·. ioo;Q iioo.f ji;io:o< .100.0 lQM 100:0 100.0< . •> ><<·. /. \:··· .. ... 5 ... 1. tB ::i(i <·:20•< ~. · 3Y < •«" ··<· •9 • ia več Si:upaJ &O 17.0 24.0 21.8 15.1 7.9 3.5 1.8 0.7 O.Z O.O 100.0 ao 15.4 U.9 23.0 1•.S 3.• 1.1 0.6 O.@ .100.0. 17.3 16.1 23.3 19.• 12. 7 6.0 u 0.6 o.z zu 14.7 19.4 1&1 13.0 15.3 19.3 20.• 18.8 12.9 0.1 o.o )oo.o · 13.8 24.7 23.8 16.4 10.6 10.3 23.2 26.0 17.6 10.1 7.3 •.O 1.0 0.4 @.1 7.3 20.0 2•.3 20.5 12., 8.3 •.O 1.7 0.8 0.1 1:00.0 :::1.3:<< «:w.o ii•::l l?'JJ,