DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoilavito znata m Mečno 10 Din, z* tmo-z«mstTo m Mečno 15 Dim.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijaine namena delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din t.—. Malih oglasov trgovskeg* značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delti slane oe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popu«t. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« se ne (rankirajo.
Štev. 27.	Sobota, 4. aprila 1931.	Leto Vi.
Senca nad malikom kapitalizmom.
Mnenje meščanskega znanstvenika in kapitalista.
Po dunajskem radio je nedavno predaval profesor Verner Sombart, najznamenitejši meščanski gospodarski teoretik in sociolog Nemčije, ter je sam imenoval to predavanje »Leta kapitalistične levitve«. Rekel je, da prehaja kapitalizem iz svoje najbolj cvetoče dobe v dobo ostare-losti in ohromelosti, torej res v dobo levitve (Wechseljahre). Kapitalizem se je tako izpremenil, da mu bo danes komaj še mogoče, rešiti se s svojimi dosedaj običajnimi pomoč-ki iz krize. Današnja družba živi v Pozni dobi kapitalizma ter obenem v zgodnji dobi bodočega novega gospodarskega reda.
Tako presoja najslavnejši učenjak Nemčije življensko zmožnost kapitalizma. Toda ob istem času se oglaša isti pesimizem iz povsem drugega tabora, odkoder bi ga bili še manj pričakovali. Tudi bančni kapital pričenja dvomiti v božanstvenost kapitalizma in celo najbolj zakrknjeni protimarksisti, pričenjajo uvide-vati bližajoči se konec kapitalistične slave, ki ni več daleč. Tako je imela nedavno britsko-ogrska banka svoje letno zborovanje. Govoril je na zborovanju tudi predsednik te banke in povedal stvari, ki so naravnost presenetile, ker so bile povedane prav na Ogrskem.
Predsednik je izjavil:
Po vsem svetu pada konzum. Konzum in produkcija ne držita koraka. Med ponudbo in zahtevo je nastalo usodno nesorazmerje. Tudi Produkcija zlata na svetu ni korakala z vedno večjo potrebo kapitala. Na produkcijskem trgu se je kriza vedno bolj zaostrovala. Danes že lahko govorimo o krizi v žitni, ka-vini in pavoljni produkciji. Krizo poostruje število nezaposlenih, ki štejejo že okoli 20 milijonov oseb, in ki v večini držav silno obremenjujejo proračun. Proti svetovni krizi, je gospodarsko tako majhna enota, kakor je Ogrska, brez moči. Kapitalistično gospodarstvo pa povrhutega na prav nevaren način izziva ruski bolševizem. Odločitev pade v prihodnjih letih. Ce se bodo države sveta pod vodstvom Amerike zavedale svojih solidarnih interesov, se utegne najti izhod. Če se bo pa hodilo po dosedanjih krivih potih medsebojnega oškodovanja, groženj, pripravljanj na vojno, potem bo konec samoobrambne moči, konec kapitalističnega družabnega in produkcijskega reda. Potem bi bil kapitalizem zrel, da pade in bi moral napraviti prostor novi produkciji po načrtu in pod mednarodnim vodstvom stoječemu kolek tivistično-socijali-stičnemu družabnemu in gospodarskemu redu.
Tak govor na Ogrskem! Zakaj moža takoj ne vtaknejo za ključavnico zaradi komunistične propagande? Gotovo bi bilo težko postopati proti takemu »komunistu« z ječo in forturo. Zakaj mož, ki je to govoril, je grof Emerik Karoly, zet državnega upravitelja Nikolaja Horthya na Ogrskem. Ce je občutek, da se za-temnjuje malikovalski kapitalizem, zašel že v te kroge, če celo sam Horthy in njegova okolica, torej ena najjačjih barijer proti socijalizmu, Pričenja dvomiti, ali je sploh še mogoče okrevanje kapitalizma, tedaj sme delavsko gibanje, kakor trpi ob sedanji gospodarski krzi, zajemati
Štiri evropske demokracije nal
sodelujejo.
Dr. Reiuier, prvi kancler avstrijske republike o nemško-avstr. pogodbi.
Avstrijski socijalno-deniokratični poslanec dr. Renncr je na povratku iz Berlina, kjer je predaval in nedvomno razpravljal s sodrngi o konfliktu zaradi nemško - avstrijskega dogovora; izjavil zastopniku »Pra-ger Tagblatta« naslednje:
Zunanje težave.
Obžalovati je, da je bil ves načrt carinske unije v obliki prve objave nedvomno prenagljen in da je napravi! napačen vtisk. Ne gre za priključitev, ki se je tako boje, ampak le za carinsko unijo, ki, kakor pač vedno in vedno zatrjujejo na obeh straneh, naj seže preko obeli teli dveh držav ter se približa čim-prej in čim popolneje panevropskemu idealu. Socialno - demokratična stranka v Nemčiji in v Avstriji sta odločeni, evropsko gospodarsko politiko, ki kljub vsem bolj ali manj dobro zamišljenim konferencam — spominjam na evropsko in carinsko mirovno konferenco, ki sta pravzaprav minili brez uspeha ni prišla korak naprej, tirati dalje. Nihče naj se ne vznemirja; tu ni prav nikakršnega ofenzivnega načrta.
O razširitvi carinske unije na druge države.
Menim, da bi bilo potrebno, da se združijo štiri demokracije Evrope, Francija, Nemčija, Avstrija in Če-lioslovaška. Socialna demokracija je na sporazum narodov in združitev vstavila« ter hoče na to srečko zadeti in mora zadeti. Krvavela je zaradi tega in prinašala žrtve, od des-
ne in leve, od nacionalnih socialistov in komunistov so .10 sumničili in zmerjali, ona pa hoče in bo pokazala, da je nje pot prava. Ne sme se vedno samo ust zaokrožati, ampak končno se mora tudi žvižgati.
Politika sredstvo.
Politični predpogoji naj strnitev olajšajo, zakaj jasno je, da demokracija z demokracijo lažje razpravlja.
Z Rum unijo se pogaja Nemčija samo glede trgovinske pogodbe, ne pa carinske unije.
Združenje Nemčije in Francije.
Gospodarsko zedinjenje Nemčije in Francije ni danes samo mogoče, ampak je vsem odločujočim gospodarjem takorekoč zahteva, odrešilni program. Tu mislim predvsem ua Loucherja in na zastopnike nemške težke industrije, ki so že opetovano zahtevali tako združenje. Zapahnjena med Ameriko in Rusijo, se mora Evropa združiti, če ne mara biti zatrta s konkurenco in naraščajočo gospodarsko silo obeh.
Zveza narodov in haaško razsodišče.
Menim, da ne obstoja ta nevarnost. Če bi pa nastala težkoča v tej smeri. No, zgodilo se je že, da je protokol razrešil nov protokol. Posojilo, na katero se nanaša ženevski protokol, je že porabljeno. Bomo pač napravili nov protokol. Te zunanjosti, te formalnosti ne morejo ovirati misli po zedinjenju. Socialna demokracija obeh dežel je odločena, da podpre dobro premišljene načrte.
Novi drtavni proračun
znaša 13.2 milijarde dinarjev.
S finančnim zakonom od 31. 3. t. 1. se je predpisal državni proračun za leto 1931 1932. Vsi državni izdatki bodo po proračunu znašali 13 milijard, 210 milijonov 303.945 dinarjev. Proračun je za okroglo 100 milijonov nižji od lanskega. Seveda so različni izdatki, ki jih je poprej pokrivala država, prenešeni na banovine in deloma tudi na občine. Zanimivo je,
da se je poseglo zopet nazaj na staro navado, ki se jo je lansko leto opustilo, da se s finančnim zakonom uvajajo tudi razne zakonske določbe, ki niso finančnega značaja. Tako se z novim finančnim zakonom na primer uvaja pravica ekspropriacije privatnih zemljišč, ki so potrebna za na-peljavanje vodovodov ali za zgradbo električnih daljnovodov.
Lyonski župan Herriot odstopil.
Ker ga socijalisti niso
Poslanec Herriot, ki je jako glasen politik in pristaš socialističnih radikalov (meščanska stranka), je bil 25 let župan francoskega mesta Lyon. Dne 29. marca pa je odstopil. Pri zadnjih mestnih volitvah so dobili namreč socijalisti tri mandate
več hoteli za župana.
več kakor socijalistični radikali, ter so zahtevali župana zase. Socijalisti niso hoteli skupne liste s socialističnimi radikali za občinsko upravo, čeprav odločujejo v mestnem svetu s svojimi 27 mandati. Ves občinski svet šteje 57 članov.
Dober Hendersonov odgovor
na vprašanje o nemško-avstrijski carinski uniji.
Poslanec angleške delavske stranke je vprašal Hendersona, če mu je znano, da še katera druga država želi pristopiti k nemško-avstrijski carinski uniji.
Henderson je odgovoril na vprašanje: Menim, da večina držav ne mara sedaj storiti nič pozitivnega, marveč se žele samo prepirati.
vendarle nekoliko tolažbe, da pripada ob vsem tem zmašilu bodočnost vendarle socijalizmu.
Nov uradniški zakon. V torek, dne 31. marca t. 1. je bil podpisan nov uradniški zakon, ki je stopil že s 1. aprilom v veljavo. Uradniški zakon iz leta 1923 je sicer predvideval enotnost uradniških strok in kate gorij, novi zakon pa je sedaj izenačil tudi vprašanje plač in dobo službenih let.
Bomba za italijanskega prestolonaslednika. V gradu italijanskega prestolonaslednika v Turinu so našli peklenski stroj, še preden ie eksplodiral. Prestolonaslednik se je med tem s soprogo odpeljal.
Blagoslov italijanskega fašizma!
Gibanje revolucijonarnih podtajnih sil v Italiji.
V Italiji imajo že močno opozicijsko gibanje z geslom:	pravičnost in svoboda. To gibanje izdaja redno izhajajoči list, ki se tiska po različnih tiskarnah, v različnih oblikah, da ga policija ne more izslediti.
Marčeva številka lista apelira na delavstvo. Najprej govori o gospodarski krizi, kjer navaja ob kratkem naslednje:
Italija ima en milijon nezaposlen-cev, več stotisoč dela le po nekaj dni v tednu- Mezde so se znižale od 1920-21 za 20 do 30 odstotkov; davki so se zvišali od početka fašizma do danes od 12 na 20 milijard lir, od katerih gre 6 za vojaške izdatke, 1200 milijonov za policijo, 500 milijonov za korporacije in toliko tudi za milico. Užitninski davek na kilogram kruha znaša 60 centezimov {približno 1.80 Din), na sol 1.20 lire, na sladkor 5.32 lire, na kavo 17 lir, na liter vina 76 centezimov, na tobak RO centezimov za vsako liro.
Od leta 1928., ko je Mussolini slovesno obljubil, da davščin ne bo več povišaval, so zopet narasle za 5 milijard lir (približno 15 milijard Din). Kaj se dela z denarjem? Letalske izlete delajo čez Ocean, avtomobilske ceste grade z 2300 električnimi svetilkami, dvigajo se iz morja stare, že zdavnaj izropane cesarske ladje in skale (monoliti) se prevažajo v Rim za Mussolinijeve spomenike, polnijo se z njim papeževe blagajne, pita se Stahlhelm in Heim-wehr, grade se za fašistične hierarhe vile in D' Annunzio je napravil na posestvu pravo trdnjavo. S tem denarjem se vzdržuje 10.000 funkcionarjev korporacij, 10 strankinih tajnikov, 40.000 oseb raznih milic (obmejne milice, poštne milice itd.), 20 tisoč županov (podesta) in funkcionarjev mladofašistov in balil ter najmanj 20.000 nenameščenih političnih tajnih policistov Ovra, torej okoli
100.000	zajedalcev.
V nadaljnjem govori list o položaju delavcev. Od vseh delavcev je danes italijanski najslabše plačan. Po poročilu mednarodnega urada dela znaša kupna sila srednje mezde 190 v Zedinjenih državah, 100 v Veliki Britaniji, 73 v Nemčiji, 49 v Jugoslaviji, 48 v Avstriji in le 39 v Italiji. Od aprila 1927 so v Italiji mezde padle za 28, indeksne cene živil pa le za 8 odstotkov. V tovarnah so delavci po porušitvi njih organizacij in odpravi obratnih zaupnikov popolnoma izročeni samovolji podjetnikov. »Fiat« delavnice imenuje tamkajšnje delavstvo »Porto longone« (dosmrtne ječe). Od oficijelno navedenih 722.000 nezaposlenih delavcev jih prejema podpore za nezaposlene le 180.000 in sicer povprečno po 3.75 lir na dan (okoli 11 Din) skozi tri mesece. Deželna blagajna za podpiranje nezaposlenih je kasirala od 1919 na prispevkih 1275.7 milijonov l'r> na podporah pa izplačala le 413.4 milijone. Prebitek se posoja državi kot posojilo, čeprav bi že sama človekoljubnost zahtevala, da podpore za nezaposlene zvišajo od 3.75 vsaj na 10 lir na dan.
To je torej sad osemletnega fašističnega gospodarstva nad italijanskim narodom!
Gibljejo se sile, ki ukinejo težki jarem italijanskemu narodu. Zgodilo se bo! Delavstvo drugod pa naj krepi svoje organizacije, da tudi nadenj ne pride strašna reakcija!
Doma in po svetu.
Hujskanje. Nadškofa Jegliča so Italijani zavrnili. Niso mu dovolili potovati v Gorico. Ob istem času so molili za preganjane Jugoslovane v Italiji, zlasti duhovnike. Spor je prišel v tako ekstazo, da je prej podoben medsebojnemu hujskanju, kakor zavzemanju za interese manjšine. Italijanski listi imenujejo nadškofa Jegliča — gada ter porabljajo to priliko za najhujše nacijonalistično hujskanje ne le proti manjšinam v Italiji, ampak tudi proti Jugoslaviji, če že ne direktno, pa vsaj indirektno. Mi stojimo na stališču, da se taka vprašanja rešujejo v mednarodnih zastopstvih, nikakor pa se ne bi smela takozvana »katoliška akcija« angažirati na tak način, da povečava šovinistična nacijonalna nasprot-stva ter ustvarja med dvema državama večji propad kakor je že. Z ničemer se ne da opravičiti posledice. Italijani sicer izrabljajo priliko, ker sloni na gojenju nacijonalističnega šovinizma, ali mi bi temu šovinizmu ne smeli dajati povoda z neko akcijo, ki z razmerami med državami nima nič opravka, ampak se tiče le hierarhične avtoritete v Vatikanu in nje organizacije. Preganjanje tujerodnih ljudi v Italiji je sicer skoro bestialno, ali akcija, ki je bila izvedena, teh razmer ni in ne bo izboljšala. Sklepali ste mir, takrat bi bili govorili, priznan je v Društvu narodov narodnostno manjšinski odbor. Te primite za ušesa in diplomatom naročite, da store svojo dolžnost. — Tako pa izročate manjšine hujšemu terorju in dajete fašizmu priliko, da vodi dalje meddržavno hujskanje in pripravlja novo vojno.
Nameščenci privatnih podjetij. Izgloda, da so nameščenci povsod enako naivni: tako čitamo v avstrijskem Mctallarbeiter«-ju, kako Alpinska montanska družba v Dona-\vitzu in ostalih svojih obratih meče nameščence na cesto, ali,pa jih zaposluje kot pomožne delavce. To so tisti nastavljene), ki so bili zvesto v
službi generalnega ravnatelja Apol-da in so z vsem terorjem pritiskali na delavce v obratih, da so morali postati člani Heimwehra (fašistov). Ti nameščenci so se urili v denun-cijantstvu, sedaj prejemajo za svoje izdajstvo nad delavstvom zasluženo plačilo in imajo priliko premišljevati o kapitalistični morali in hvaležnosti. Morda pa se bodo sedaj vendar spametovali. Morda bo to tudi mnogim našim nastavljeneem v naših podjetjih odprlo oči, da se bodo organizirali in se potem ramo ob rami borili z delavci. Naj nihče ne misli, da je več kot delavec!
Našemu poročilu o obsodbi slovenskih komunistov v Beogradu v zadnji številki našega lista dodajamo naslednje: Poročilo je deloma zgrešeno. Prava imena so: Ne Mirko Prigorelič. ampak Dušan Gligorovič. ne Josip Stare, ampak Josip Sore, ne Anton Mravlja, ampak Anton Mravljak. Oproščeni so bili še Fran Novak, Grošelj Franc in Žorga Jakob. Žorga Jakob, ki je že obsojen na pet let robije, je bil naknadne obtožbe oproščen, tako, da mu ostane stara kazen nespremenjena. Josip Poljane ni bil obsojen na 1 leto robije, ampak na 1 leto strogega zapora. Vsem: obsojencem se je vštel preiskovalni zapor tako, da so bili takoj izpuščeni Porovne Ivan, Mravljak Anton in Mesner Franc. Poljane Urša se je izločila iz obtožbe, ker se ji je omračil mn ter se je oddala v opazovalnico. V zaporih se nahaja še 30 obtožencev, proti katerim je vložena že obtožnica pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Zakaj se na postajah jugoslovanskih železnic forsira alkohol? Pisec teh vrstic sem se pred kratkim peljal proti Beogradu. Že na zagrebškem glavnem kolodvoru sem želel kavo ali vsaj čaj. Toda kave in čaja pri vlaku »nema«, pač pa kvečjemu v restavraciji. Zato pa se tembolj vsiljuje potnikom različne alkoholne pijače. Ko se je zjutraj ob pol 5.
Hkrati za podnevi In ponotl jc
Nivea-Creme
ker omogoča njena najvažnejša sestavina Eucerit, kt pospešuje nego kože, da se Nivea-Creme globoko vluz« v kožo, ne da bi se koža količkaj svetila. Podnevi Vas varuje vptta krema pred grdim vremenom in nadomešča maščobo, ki Vam jo jemljeta veter In t»rd i vreme, kožo pa dela voljno In gibčno.
Ponoči deluje Nlvea-Creine na ta način, da Vam oživlja in krepi polt in da dobite živahen In mladosten videz.
Nlvea-Creme ne morete nadomestiti niti z najdražjimi luksuznimi kremami, ker ni nobene druge kreme, da bi Imela v sebi Eucerit, ki kožno staničje lira at in oživlja, na kar se tudi opira Iznenadjajoče In blago delovanjeJNivea-Creme.
Škatle po Din 5 —, 10 — in 22	.	Tube	iz čiste pločevine po Din 9' —
Izdeluje v Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d s. Maribor, GregorClIava ulic« it«v. 24
in 14
uri ustavil vlak na postaji v Rumi, se je začel na vse grlo dreti pod okni vlaka mladenič, ki je ponujal pomaranče, pivo in "špricere«. Zahteval sem kavo, toda on se je osorno odrezal: »Nema kafe.« Mislim, da bi bila uprava drž. železnic poklicana, da restavraterje po postajah prisili, da dajo potnikom kavo, mleko ali čaj in da jim ne vsiljujejo samo alkohola. Maribor je menda zadnja postaja, kjer se še dobi kava, A.
Sejm v Bruslju. Od 8. do 22. aprila t. 1 sc Ko vršil 12. mednarodni trgovski sejm vzorcev v Bruslju (Bruxelles). Vizum. Obiskovalci sejma dobe brezplačni belgijski vizum, ki ima veljavnost bivanja v Belgiji od 1. do 30. aprila t. 1. Sejm vzdržuje poseben stanovanjski urad, ki preskrbi brezplačno obiskovalcem in tujcem stanovanja v hotelih in pensionih. Urad se imenuje »Bureau Officiel de Renseiigr.c.ments pour Etrangers de la ville de Bruxelles« in se nahaja permanentno v Bruslju, 10 .Grand' Plače. Vse podrobnejše informacije se dofee pri belgijskem konzulatu v Ljubljani.
Če- prevzame hčerka dolžnosti gospodinje se mati razveseli, ker ve, da je hčerko pravilno vzgojila. Ni ji potrebno ponavljati: »Za lepo perilo le Zlatorog milo!«
*
Občinske volitve na Solnogra-škem sicer niso prinesle velikih sprememb, vendar kažejo nekaj značilnih pojavov. Liberalno nacijonal-ne stranke so vsled svoje razcepljenosti precej zgubile, zato so pa narodni socijalisti, ki jih dosedaj v občinskih upravah še ni bilo, dobili 54 mandatov. Krščanski socijalci so razen manjših izgub obdržali svoje, medtem ko so socijalistični glasovi zlasti v podeželskih občinah precej narasli. V glavnem mestu Salzburgu so od 20.777 oddanih glasov dobili socijalni demokrati 6924 glasov in 14 mandatov, krščanski socijalci 6251 (13), narodni gospodarski in stanovski blok 4145 (8), hitlerjevci 1878 (4) in skupina Scbulz 895 (1). Dasi-ravno so socijalni demokrati v Salzburgu zgubili 1 mandat, so ostali še vseeno najmočnejša stranka, medtem ko so v Badgasteinu padli od 13 na 9 mandatov in zgubili župana. Zato pa je število njihovih mandatov na deželi porastlo za skupno 10, kar znači, da se širi njihov vpliv vedno bolj na podeželje.
Film:	»Na zapadli nič novega« bodo
vendarle predvajali na Dunaju. ->Der Wie-ner Tag« poroča, da se vrše pogajanja z družbo, ki je film izdelala, glede modaiitet. pod katerimi bi se film na Dunaju lahko predvajal. Tudi ameriški poslanik na Dunaju se je zavzel za predvajanje tega ameriškega filma. Predvajanje se bo vršilo z nekaterimi spremembami najbrž še pred prazniki. Da-li se bodo vršile predstave le za povabljence, ali javno, ni znano.
Konec narodnosocijalističnega režima v Thiiringu. Znani so izpadi dr. Fricka, n;.-r od n o socialističnega ministra za notranje posle v Thiiringu, proti vsemu kar ni trobilo v Hitlerjev nacionalistični rog. Od januarja lanskega leta so bili hitlerjevci s
pomočjo nemške ljudske stranke na vladi in so v tej kratki dobi povzročili več konfliktov s centralno vlado, kakor vse ostale dežele skupaj. Po uvedbi »zasilne odredbe« (Notverordnung) se je pa situacija čez noč spremenila; ljudska stranka je odpovedala hitlerjevcem pomoč. Ko so včeraj socijalni demokrati predlagali Vladi nezaupnico, so poleg komunistov glasovali zanjo tudi poslanci ljudske stranke. S tem sta Frick m njegov tovariš Meischler do>gospodarila.
Hitler proti Hindenburgov! diktaturi. Ker jc predsednik nemške republike Hindenburg* izdal neke zasilne cdredbe proti nasilnostim lia-kcnkreuzlerjev, se jc vodja narodnih socijalcev Hitler odločil, da brani ustavo z ustavnimi sredstvi, zato namerava vložiti tožbo pri državnem sodišču proti predsednikovim zasilnim' narecibam, ki so naperjene proti desnim, pa tudi proti levim ekstremistom.
Policija v Berlinu ima s tamoš-njimi komunisti mnogo posla. Berlinska policija je izvedla pri komunističnih voditeljih hišne preiskave in aretirala več oseb. Istotako so bile v Breslavi izvršene številne preiska-j ve. Tamka j je polici ja v neki ga ra -| ži zaplenila vžigalnike, vžigalne vr-I vice ter 80 funtov dinamita.
Razbite šipe na palači justičnega ministrstva v Berlinu. Dne 30. marca je bilo na poslopju državnega jjjstičnega ministrstva razbitih večje število šip. Kamenje je bilo zavito v platno, ki je nosilo napise: »Doli s paragrafom 218 (ki napoveduje odpravljanje plodu) ter z zasilnimi naredbami.« Storilci so utekli. Domneva se. da so to bili mladi komunisti.
Predsednik najvišjega španskega vojnega sodišča moral odstopiti General Bourgete, predsednik najvišjega vojnega sodišča na Španskem, je podal časnikarjem izjavo, da bo treba potem, ko se sestavi reden parlament, vse one osebnosti poklicati na odgovornost, ki so uvedli diktaturo. »Jaz bom,« je izjavil Bourgete, »vsakega generala kazensko preganjal, ki bi si usodil uvajati novo diktaturo.« Vsled te izjave je bil general Bourgete prisiljen demisijonirati. Generala so nato zaprli v trdnjavo Carich.
Za 36 urni delovni teden v Novi Zelandiji. Sosednji otok Avstralije, Nova Zelandija, je socijalno vsaj za koloniste jako dobro urejena država. Nastopa pa sedaj tudi tam nezaposlenost. Pomembno je, da priznavajo podjetniki sami, da druge pomoči zaenkrat ni, kakor skrajšanje delovnega časa. Uradno so ugotovili, da so stroji v zadnjih osmih letih izri-lili od dela najmanj 30^ delavcev. Z ozirom na ta položaj in razumevanje položaja na vladni in podjetniški strani, zahtevajo novozelandske strokovne organizacije z upanjem uvedbo 36 urnega delovnega tedna. Program strokovnih organizacij mora biti praktičen in napreden. To je pa tedaj, če obvelja, da stroj ne sme
Valentin Katajev:
Samomorilec.
S strani državljana je bila to v vseh pogledih svinjarija. Samo zato se je sklenil usmrtiti, ker po kazenskem zakoniku samomor ni prepovedan. Skratka, neki državljan sc je, razočaran nad sovjetsko upravo, sklenil zvrniti z obrazom naprej v grob.
Žalostno, toda resnično.
Ko je državljan prejel redno plačo in kompenzacijo za neizrabljeni dopust, je mrzlično napisal smrtno oznanilo, ga poslal mestnemu odboru, ter kupil v trustu velik in lep žebelj, košček toaletnega mila in tri metre vrvi. Potem je šel domov, postavil k steni stol in stopil nanj.
Kr-r-rah!
»Vrag naj ga vzame! To naj bo torej stol? Niti mladega, inteligentnega samomorilca ne more držati! lu temu naj se pravi borba za dobro kvaliteto? To naj bo lesni trust? Tfn!«
Toda državljan ni bil eden od teh ljudi, ki se uklonijo pod udarci usode, ki ni nič drugega kakor teorija verjetnosti! Zlezel je na okno iu pričel zabijati žebelj v zid.
Kr-r-rah!
To je lep žebelj, ki se tako hitro skrivi! Borba za kvaliteto! Hva-
la! Le na kaj naj se pošten človek še obesi? Ne bo šlo drugače, kakor da privežem vrvico na lestenec. Ta je še starorežimski. Ne bo se odtrgal.«
Državljan je privezal vrv na lestenec, napravil elegantno zanko in jo pričel drgniti z milom.
»Kakšno milo pa je to? Prvič se sploh z njim ne da drgniti, drugič pa ne diši po Šmarnicah, ampak kvečjemu, oprostite, da se tako izrazim, po kakem kozlu. Kar odvratno mi je obesiti se.«
Pa je vendarle prezrl to odvratnost, vtaknil glavo skozi zanko in skočil v prazno.
Kr-r-r-rah!
»Naj bo ta preklicana vrv trikrat prekleta! Kaj je to sploh vrv? Na naj lepšem mestu se pretrga. Prosim, prepričajte se ... Kvaliteta ... Da so moje oči morale kaj takega videti...«
*
Vrag naj vzame vse skupaj! Poizkusimo kaj enostavnejšega. Aha! Kuhinjski nož. .Ali preboden padem, ali pa bo strelica šinila mimo mene,’ tako se nekje bere.
Kr-r-r-rah!
In strelica je zares šinila mimo: roka na eno stran, rezilo na drugo. Državljan se je divje zakrohotal:
»Bodite uverjeni! Ha-ha-ha! Kvaliteta! Kaj naj zdaj še poizkusim?
»Ce je komu usojeno umreti, potem mora umreti! Vrag naj vzame nož, ta prokleti ostanek gnilega srednjeveškega romantizma! Izkušeni samomorilci trdijo, da so za samomor prav prikladne vžigalice. Vržeš v kozarec kakih petdeset glavic, izpiješ in konec besedi. Pametna misel! Kako, da se že prej nisem na to spomnil?«
Državljan je vesel odprl novo škatljico vžigalic in vsaki živahno odlomil glavico.
T'na. dve, tri, deset, dvanajst... Hm ... V škatljici je vsega skupaj komaj dvajsetosem vžigalic, medtem ko jih je treba najmanj šestdeset.«
Državljan je tiho zaplakal:
Sodržavljani! Rodni bratci! Kaj je vendar to? Kvaliteta to že razumem, toda kje jc zapisano, da mora sposoben sovjetski državljan toliko pretrpeti zaradi kvantitete? K vragu z vžigalicami! Z glavo bom krepko udaril ob zid in stvar bo končana. S svojo lastno glavo bom dosegel uspeh.«
Državljan je zamižal, se zaletel in ...
Krrrah!
Stena se je s treskom prelomila in državljan je zletel na ulico.
»No, no! Hvala! Živela kvaliteta in kvantiteta! Ura! Haha!«
Vendar pa ni znorel in tudi v bolnico ga niso peljali.
Državljan ie izpil še eno steklenico, se oddahnil in dejal:
»Glej! Končno sem našel, kar rabim. Ocetna kislina, la me ne bo pustila na cedilu. Nihče ni kriv moje smrti ...«
Državljan sc jc z vročimi ustnicami dotaknil stekleničice in jo izpraznil do dna.
»Dobra stvar! Skoraj taka ko vino, samo malo mehkejša. Ali naj še eno izpraznim?«
Državljan je izpil še eno steklenico, zastokal in zamahnil z roko.
Klobase bi rad iedel in ikre. Jaz, norec, mislim na smrt, ko je pa življenje vendar tako lepo! To je kvaliteta! Maria, golobica, pojdi in mi prinesi Še dvakrat ocetne kisline in eno klobaso. Vražje dober tek imam danes.
»No, pojedel sem in zdaj lahko malo pomislim na vse sladkosti življenja... Tfn! Kaj imam vendar v želodcu? Oh, pred očmi sc mi temni. Klobasa, oh, klobasa! Sodrugi, poginil sem v borbi s kvaliteto! Življenje pa je tako le ...
Š temi besedami je državljan legel na hrbet in umrl.
Sicer pa se je to itak skladalo z njegovimi prvotnimi načrti.
(1/. knjige »Ptički božji«. Prevedel H. Z.)
Pripravite se na mednarodno delavsko
olimpiado!
koristiti samo peščici ljudi, ampak splošnosti.
Einsteinov paciiizem. Slavni profesor Einstein je bil v Ameriki na učnem potovanju. Na poti se je ustavil tudi v Chicagu, kjer ga je pozdravilo 40 pacifistov. V nagovoru je rekel Einstein, da bi miru le malo koristila velikanska organizacija pacifistov. Edina pot je, če hoče zmagati pravi pacifizem, odklonitev vojaškega službovanja.
*
Beda vodi v obup! V Grazu se je v torek izvršil roparski napad na neko tra-fikantinjo. Nek brezposelni tiskarski delavec je prišel v trafiko in zahteval dve cigari. Ko mu je trafikantinja hotela postreči, jo je iznenada udaril z železno palico dvakrat preko slave. Toda trafikantinja, ki je bila sicer težko ranjena, ni izgubila zavesti. Napadalca so prijeli. Pri zaslišanju je izjavil. da je hotel priti do nekoliko denarja, da bi zaiupgel prvega aprila plačati najemnino. ker bi ga sicer najemodajalec delo-žiral.
Redni zračni promet med Evropo hi Ameriko. Dr. Eckener je sklenil 7. ameriško družbo Goodyear-Zeppe-iiii-Company pogodbo za uvedbo rednega zračnega prometa s »Zeppelinom« med Evropo in Ameriko. Ta promet začne v letu 1933. Do tedaj bo še nekoliko zrakoplovov zgrajenih. Vsaka zračna ladja bo sprejela 50 potnikov, poleg tovora. Celokupna teža bo smela znašati 200 stotov. Torej dva vagona. Vožnja bo trajala do Newyorka dva dni. nazaj pa do Friedrichshafena dva in Pol dni. Cena bo znašala 900 do 1000 dolarjev.
Zopet naborne sleparije na Čeho-slovaškem. V Košicah na Čehoslo-vaškem so zaprli večje število oseb radi sleparij pri naborih. Višji vojaški zdravnik Martinek je bil aretiran ter je takoj priznal, da je bil podkupljen. Pri njem so našli v konzervni steklenici skritih 35 000 če-hokron. Postojala pa je pravcata akcijska družba, ki je prejemala od ysakega, ki se je hotel oprostiti vojaške službe, po 5000 čehokron.
Iz dekleta nastal fant. V Krem-ziru na Češkem je služila 29 letna služkinja Ana Skricik. Bila je vestna m kar je pri ženskah redek pojav, precej molčeča in ni marala za moško družbo. Pred kratkim je pa tudi na svojem telesu opazila gotove spremembe, ki so jo začudile. Šla je k zdravniku in ta je presenečeni služkinji odkril, da ona pravzaprav ni dekle, temveč fant. Ana Skricik se je v novi položaj z lahkoto vživela; dala se je uradno prepisati na ime Vlastimil Skricik in je oblekla moško obleko. Manj prijetno je bilo novemu Vlastimilu, ko je čez par dni dobil povabilo k vojaški naborni komisiji.
Smrtni padec dveh smučarjev. Iz Milana poročajo, da sfa dva mlada turinska inženjerja pri smučanju smrtno ponesrečila. Nahajala sta se na Zermaitskem Breithor-nu, torej v bližini Matterhorna, kjer se je Pod: njima udrl snežni most. Oba sta zdrvela v 100 metrov globoko razpoko ledenika, kjer sta našla smrt. Tovarišem se je s silnim naporom posrečilo izvleči eno truplo.
V	Parizu so policaji nabili svojega policijskega ravnatelja. Pri demonstracijah monarhističnih študen tov proti drami »Afera Dreyfus« v Teatru de I Ambigne se je tudi sam policijski šef Guichard, ki je v civilu prisostvoval predstavi, trudil, da bi pomiril demonstrante in preprečil izgrede. Zbral je krog sebe skupino fantalinov in jih je pregovoril, da so z njim na čelu zapustili pozorišče. Pri prehodu bližnje ulice jih je pa ustavil policijski kordon, ki je imel ualog, da ne sme pustiti demonstrantov tu skozi. Guichard je sicer kričal policajem, da je on njihov šef, vendar policaji nepoznanemu civilistu niso verjeli. Ko je na vsak način hotel predreti kordon, so ga policaji neusmiljeno pretepli. Sedaj premišljuje doma z obvezano glavo
o	nesigurnosti avtoritete in o temeljitih službenih zmožnostih svojih podrejenih organov.
Porod v /.raku. Pred nedolgim časom s<> poročali listi o poroki, ki sc je izvršila v zraku. Sedaj pa poročajo, da se je med zračno vožnjo rodil nedavno tega otrok. Neka žena iz Le Pasa se je podala z letalom v 350 km oddaljeno kliniko. Med vož-hjfi v višini 1400 m pa je porodila sinčka, , 'mi, mati in otrok, sta se dobro počutila. 1
Največji dogodek v mednarodnem delavskem gibanju 1. 1931 bo II. delavska olimpiada na Dunaju v dneh od 19. do 26. julija.
S polnim navdušenjem se pripravljajo na njo razne dežele. Kajti na tej olimpiadi bo zavedno delavstvo manifestiralo svojo telesno in duhovno moč z raznimi športnimi tekmami, z manifestacijo množic in z raznimi slovesnostmi in kulturnimi prireditvami.
Delavska olimpiada na Dunaju bo mednarodna zaprisega delavstva za solidarnost proletariata in mednarodni mir.
Tudi iz Jugoslavije se moramo v velikem številu udeležiti te impozantne prireditve delavske športne internacionale. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo dovoljenje, da se je smejo udeležiti člani delavske telovadne in kulturne zveze »Svoboda« in drugih delavskih kul-turno-sportnih organizacij v ostalih krajih Jugoslavije.
Od olimpiade nas ločijo komaj še trije meseci. Zato se požurimo s pripravami!
Sklenjeno je, da se iz Jugoslavije udeležimo glavnih prireditev, ki bodo od 23. do 26. julija.
Stroški so zelo nizki, in sicer prijava za vsakega stane Din 70.—, potni list Din 25.— (avstrijski vizum ni potreben), po avstrijskih železnicah je 25% popusta, za člane »Prijatelja Prirode« v skupinah po 10 ljudi je do državne meje polovična vožnja, skupno stanovanje na Dunaju je brezplačno in če prehrano računamo na približno Din 80.— dnevno, znašajo celotni stroški za udeležence iz Ljubljane pri štiridnevnem bivanju na Dunaju z brzim vlakom Din 830.— (t. j. Din 385.— vlak, Din 70.— prijava, Din 25.— potni list in Din 350 prehrana z ogledom Dunaja in vseh prireditev), pri potniškem vlaku bi znašali potni stroški Din
Ali si 2e poravnal naroi-nino! Ako še ne, stori svojo dolžnost takoj!
Ljubljana.
»Prijatelj Prirode« v Ljubljani
priredi na velikonočni pondeljek 7. t. m. svoj prvi pomladanski izlet na
Borovnico, romantični Pekel in čez krasne planote na Cerknico in Rakek. Vodja izleta je s. Prezelj. Odhod iz Ljubljane z glavnega kolodvora ob 7.35 zjutraj, povratek ob 21.57. Vsakdo naj kupi vozno karto do Borovnice. Za skupino 10 ljudi bo ' nazaj polovična vožnja. Kdor le more, naj se udeleži tega lepega izleta.
Za veliko sleparijo majhno kazen. Kakor poročajo časopisi, je bila v razsodbi proti lastnici sleparske banke Hanan, katera je s ponarejenimi delnicami ogoljufala veliko število malih vlagateljev za več kot 60 milijonov frankov, izrečena prav mila kazen. Sleparka je bila obsojena samo na 2 leti zapora in 3000 frankov denarne kazni. Njen pomagač Lazar Bloch pa na 18 mesecev ter 300 frankov kazni. Njen drugi pomagač pa celo samo na 3000 frankov denarne kazni. Čim večja delikt, tem manjša kazen.
Težka rudniška nezgoda v Španiji. V nekem rudniku pri Oviedo se Je pripetila huda eksplozija jamskih plinov, kakršnih je bilo v novejšem času več. zlasti v Nemčiji. Po dosedanjih poročilih je bilo 24 smrtnih žrtev. Vendar pa sc boje, da jih je še več, ker je še mnogo rudarjev v rovu zaprtih.
Vsakdo mora Citati Fr. Žgečevo knjigo
o spolni vzgoji
Stane 8 Din in se dobi v vseh knjigarnah. —
228.—, celokupni torej samo Din 700.—-. Sodrugi iz drugih krajev lahko po tem sami precenijo vse stroške.
Kdor misli iti na olimpiado, naj na spodaj navedeni naslov takoj pošlje svoje ime, priimek z navedbo poklica, svojega članstva v »Svobodi« ali strokovni organizaciji, nadalje, ali misli potovati s potniškim ali brzovlakom in če želi skupno prenočišče na Dunaju ali privatno. Ob enem naj pošlje Din 70.—. Na prijave brez tega denarja se ne bomo ozirali. Kajti prijavo z Din 70.— moramo odposlati na olimpijski odbor na Dunaj, odkoder bodo poslali za vsakega posebno legitimacijo (Fest-ausweis), ki edina daje pravico na sledeče ugodnosti: ni treba avstrijskega vizuma, 25% popusta na avstrijskih železnicah in dunajskem tramvaju, brezplačen obisk vseh olimpijskih prireditev, brezplačno skupno stanovanje, popust za gledališča. Torej za Din 70.— so velike ugodnosti. Prijavnine Din 70.— ne bomo vrnili v nobenem slučaju.
Vsakdo naj se potem sam briga za potni list. Mi bomo posredovali pri oblasti, če bi se komu delalo tež-koče. Vsakdo naj si preskrbi pravočasno delovni dopust in hrani naj denar. Kdor ne bo imel do 22. julija potrebne vsote za pot in bivanje na Dunaju, ne bo smel odpotovati.
Točen program olimpiade in druge olimpijske zadeve bomo sproti in pravočasno objavljali v delavskem časopisju.
Toda odločite se takoj! Kdor misli iti na olimpiado, nam mora po-
i	slati prijavo z Din 70.— najkasneje do 15. aprila. Če bi podružnice »Svobode« ali strokovne organizacije v kakem kraju posebej zbirale prijave, prosimo te organizacije, da nam vse prijave prav tako pošljejo do 15.
Maribor.
Tovarnar Schonsky mora plačati dopust.
Te dni se je končala pri mariborskem okrajnem sodišču značilna pravda med nekim tkalskim mojstrom in g. Friderikom Schonskym, lastnikom tekstilne tovarne E. Zelenka & Co., radi plačila 14-dnevne-ga dopusta in neplačanih ur. Tkalski mojster je imel namreč z g. Schonskym kot lastnikom tvrdke E. Zelenka & Co. dogovorjen 14-dnevni dopust, katerega pa lansko leto ni dobil in je zato tkalski mojster tožil na plačilo tega 14-dnevne-ga dopusta, ko je moral delati v tovarni. Nadalje je moral tkalski mojster tožiti na plačilo 11 delovnih ur po Din 10.—, ki jih je moral opraviti v tovarni g. Schonskyja, a jih tudi ni dobil plačanih. Okrajno sodišče je po dveh razpravah razsodilo, da mora lastnik tovarne E. Zelenka & Co-, g Friderik Schonsky, tožečemu tkalskemu mojstru plačati za 14-dnevni dopust ter 11 delovnih ur znesek Din 1190.— in pripadajoče stroške dveh advokatov. Ne zadostuje torej, da fabrikant samo obljubi dopust, ampak ga mora uslužbencu tudi dati in če ga ne da, plačati. G. Schonsky je trdil, da tožitelj ni imel Din 10.— plače, ampak samo Din 5--— od ure, Din 5.— pa je bila baje le premija za izvršeno delo in bi lorej smel po mnenju g. Schonskyja zahtevati tkalski mojster za časa dopusta le Din 5.— na uro. Sodišče pa je v sodbi ugotovilo, da npbena priča ni mogla pojasniti, zakaj je plača pri g. Schonskyju tako deljena in tudi tožečemu mojstru nikoli ni bilo rečeno, kakšno količino blaga bi moral izdelati, da dobi premijo, ki se je tudi vedno izplačevala brez ozira na dosežen uspeh dela. Tudi iz pogodbe ni bilo razvidno, da bi bilo med mojstrom in tovarnarjem dogovorjeno, da bi pripadala v času dopusta samo osnovna plača od ure in je moral to priznati tudi sam g. Schonsky. Radi tega je prisodilo sodišče za čas dopusta polno plačo Din 10.— od ure.
Mlekarice stavkajo. Vsako leto so mlekarice izrabile božične in velikonočne praznike in so prodajale mleko na mariborskem trsti po silno pretiranih cenah. Letos pa jim je mestni magistrat, tržno nadzorstvo, prekrižalo račune s terni, da je izdalo strogo naredbo, ki onemogoča navijanje cen. Ker jim je bila ta spekulacija torej onemogočena, so v četrtek skoraj vse mlekarice izostale, tako da je na trgu prodajala mleko po predpisanih cenah samo stojnica graščine »Haus am Bachern . Vsled velikega navala je morala pri stojnici skrbeti za red mestna policija.
Cirkus na Glavnem trgu. Menda v nobenem drugem mestu v Jugoslaviji ne dovoljujejo merodajni faktorji, da bi smeli razni potujoči žonglerji, akrobati itd. prikazovati svoje umetnosti na Glavnem trgu, kot je to slučaj v Mariboru. Poleg prodajalcev raznih patentiranih izumov, ki na stojnicah skoro vsak dan razkazujejo strmečemu občinstvu razne predmete, se od časa do časa pojavljajo na trgu tudi šotori, sčasoma se bo pa morda etabliral na Glavnem trgu še kak večji cirkus. Bilo bi zelo priporočljivo, da bi mestni magistrat ne izdajal sličnih dovoljenj, oziroma, da bi za to odkazal kak prostor na periferiji mesta.
Prodaja mesa. V soboto, dne 4. aprila, ob 7. uri zjutraj se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodalo 150 kg telečjega mesa po Din 10.—• za kg.
Novo zgradbo palače hranilnice dravske banovine so prevzele tvrdke ing. Je-lenec & Šlajmer in Živic.
Delavka se je od slabosti zgrudila. V sredo, dne 1. aprila, se je na dvorišču okrožnega urada od slabosti zgrudila delavka 1. Zupančič. Rešilni oddelek jo je moral prepeljati na njen dom.
Umrl je v mariborski bolnici v sredo, dne 2. aprila, 37-letni Rajko Ločnik. uradnik ekspoziture OlIZD v Mariboru.
Človeško okostje na Smolniku. Minulo sredo je neki drvar našel na Smolniku pri Rušah, pod neko skalo, okostje neznanega moškega. Identitete okostnjaka dose-daj še niso mogli ugotoviti, kakor tudi ne, kako je prišel nesrečnež ob življenje.
Velikonočno streljanje zahteva vsako leto žrtve. Kot prvega ponesrečenca pri letošnjem velikonočnem streljanju so v sredo pripeljali v tuk. splošno bolnico 62 letnega posestnika Mastnaka iz Slivnice. Ponesrečil se je, ko je sprožil prvi strel iz možnarja, ki mu je prizadal na obrazu hude poškodbe. Da se preprečijo take vsakoletne nepotrebne žrtve, bi bilo priporočljivo, da oblasti prepovejo streljanje o veliki noči.
Koncert Pavle Lovšetove se bo vršil dne 10. aprila zvečer v kazinski dvorani. Pri koncertu bo sodelovala tudi hčerka umetnice, gdč. Majda Lovše.
Pisarne, industrijska podjetja, šolska vodstva, kupujte edino v naši papirnici, Slomškov trg 6.
Hrastnik.
Zahvala. Predstojništvo »Oibčekoristne in kreditne zadruge Dom rudarskih upokojencev v Hrastniku« izreka tem potom Iskreno zahvalo pevskemu odseku društva »Svobode« 1 v Hrastniku, ki je priredil dne 1. marca t. 1. v Delavskem domu v Trbovljah koncert, katerega čisti dobiček v znesku Din 800.— je naklonil gniri imenovani zadrugi. Predstojništvo želi in uipa, da bodo ta plemeniti čin posnemala tudi druga hrastniška društva z ozirom na človekoljuben namen zadruge.
Jesenice.
Ljudska igra »Prisega o polnoči«, ki jo
je spisala Manica Romanova, je bila v nedeljo, 29. marca, uprizorjena tudi na Jesenicah. Igrana je bila v Delavskem domu; na oder jo je postavil dramski odsek »Svobode«. Uprizoritev je bila v režiji s. Škerlja skrbno pripravljena' in je igra pri delavski .publiki, ki je častno napolnila dvorano. dosegla velik uspeh. Pri predstavi je sodeloval orkester kovinarske godbe pod vodstvom s. Fr. Čelešnika.
Kulturni pregled.
Živko in Gojko.
Imam dva prijatelja. Enemu je ime Živko, drugemu je ime Gojko. Živko je jurist, Gojko je filozof. Živko mnogo piše, Gojko mnogo kritizira. Gojko in Živko sta med seboj sprta. Zakaj sta sprta, pravzaprav ne vem. Oba sta pa vneta za sporazum med balkanskimi narodi. Živko je spisal brošuro »Za balkanski sporazum«. Gojko pa jo je, ker je z Živkom sprt, v »Socijalni Misli« kritično raztrgal na drobne kose. Živko namreč piše v brošuri, da so Jonski otoki v Jadranskem morju. Gojko ga popravlja, da so ti otoki seveda v Jonskem morju. Živko trdi, da je mesto Midija ob Egejskem
aPrila	»Svoboda«
Ljubljana, poštni predal 290.
morju. Gojko mu predočuje, da je to mesto ob Črnem morju. Živko pravi, da leži otočje Dodekanez ob albanski obali. Gojko ga poučuje, da je Dodekanez ob Mali Aziji. Živko pripoveduje, da je bil nekdanji grški kralj Jurij zet nemškega cesarja Vi ljema. Gojko pa trdi, da je bil nekdanji grški kralj Konstantin — ne pa Jurij — svak cesarja Viljema, ne pa zet. — Jaz se svojima prijateljema smejem. Živku, ker je slab geograf in mizeren poznavalec dinastičnih sorodstev. Gojku, ker je dlakocepski kritičar. Za balkanski sporazum, za katerega sta oba navdušena, je namreč precej vseeno, ali so Jonski otoki ob Jadranskem morju ali ob Egejskem, ali je Midija ob Črnem morju ali ob Jonskem, ali je Dodekanez ob maloazijski ali ob grški obali, ali je Jurij Viljemov svak ali
je Konstantin njegov zet. Saj je Lloyd George celo trdil, da je Zagreb glavno mesto Čehorumunije. — Lepo pozdravljam geografskega ignoranta Živka in kritičnega pe-danta Gojka! — Kranjski Janez.
Sodrag, ali si že tudi za letos plačal članarino za Cankarjevo družbo? Din 20.— ni tak znesek, da bi ga ne zmogel. Cankarjevi družbi pa s tem naravnost pripomoreš, da že lahko računa s stroški za nove knjige, ki morajo biti še lepše od lanskih.
Ne odlašaj! Tudi druge vzpodbujaj! Iz nas samih in iz naše lastne volje nastaja močna Cankarjeva družba, ki je v dveh letih razdala
40.000	knjig.
GRADBENO PODJETJE
INŽ. ARH.
& INŽ. ŠLAJMER
V	MARIBOR
naznanja, da se je preselilo dne I. aprila
t. I. v nove, lastne pisarniške prostore v
Vrazovi ozir. Miloš Obiličevi ulici
pri mestnem parku. (Prejšnje skladišče g. stavb. Baltzerja.)
Higienična pralnica in svetloiikalnica
fr. Šimenc,	..
Kemično snaženje oblek.
Pristopajte k zadrugi
n
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih.
P., se zgodi, da mama je zbolela kako ie Zlatica za njo skrbela/ Prisrčno, vdam jo ie negovala, ie zanjo kuhala in zanjo prala.
Ko mamica io tiho občuduje, se Zlatica pri sebi le raduje:
Ni mnogo dela. ni skrbi in truda ker milo Zlatorog ustvarja čuda.
M
um
Oj zlata Zlatica — glas gre okrog', nad vse ie terpentinsko milo Zlatorog!
“(Nadaljevanje sledi.)
Nalagajte svoje prihranke
v Štajerski hranilnici In posojilnici o Mariboru, RotooSkl trs 6.
in netivo iz
Manulakturna trgovina
I. Tomšič
Ljubljana, Sv. Petra c. 38
priporoča ceiij. občinstvu
vsakovrstno nianufaktur-no blago zlasti trpežni ČEŠKI LODEN ZA ŽELEZNIČARJE; velika izbira srajc, kravat, rokavic in nogavic.
od
Papia/iuct
/ j
9SUL Hvar obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti po
naj nižjih cenah!
CENA OBLEK ZA GOSPODE...................
ZA DEČKE:................
GAMBETA OD 11 DO 14 LET:
Din 240'— do 750*—; Din 200'— do 330'—;
Din 210'— do 270’-
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:..........................
Din 130’— do 150'-
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET...........................
Din 110-— do 270'-
RAGLAN:...................................................
Din 650'— ;
HLAČE:....................................................
Din 90'— do 180’-
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedbi Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu:
Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno:
Pazite	Pazite	se	vred ponaredbami!
na gornjo ceno!
Tek. štev.
MALA NAZNANILA.
ELEKTROMEHANliNA DELAVNICA
M. TRABi
Maribor, Vodnikov trg 3, Tel. 3702
zastonj
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerikansko
zlito nalivno pero
ali pa KUrschnerJev rolnl leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Administration der „Radio-welt‘‘ Wien I, Pestalozzlgasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
1X1 IZDIH
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, prije Gosposka 9.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup !;: prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Kolesa, otroške vozičke, gramofone in šivalne stroje vseh vrst popravlja najcenel« meh. del.
Justin Gustinčič
Maribor, Tattenbachova ulica it. 14
Velika zaloga gramofonov in plošč znamke »Columbia« in več drugih znamk.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi dobro blago za ženske in otročke oblekce po Din 8-—, 10’— 12’— meter. Oglejte si pred nakupotr
IV
Tiska: Liudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavltelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja in urejule Viktor Eržen v Mariboru.