Iz Jugoslavije. — Grom in pekto kličejo klerikalci že sedai na pomoč zoper nov šolski zakon. Klerikalni časopisi so že odprli svoje stalne registre zoper zakon. Uporabljajo vsa sredstva. Tako ie »Slovenec« prine-sel zadnjič tak članek pod naslovom »Cebi bil iaz hudič...«. samo da bi bolj vle-kel. »Dotnoliub« priuaša sedai stalno no-tico sledeče vsebine: »Šola brez božjih in cerkvenih zapovedi .ie zločin nad mla-dino. ie propast družin. ie pogin vsakeganaroda. Tako šolo nain uvaja Belgrajska vlada s pomočjo svobodomiselnega učitcl.istva.« — Računajo z zakoni o psiho-logiji mas, ki ie dovzetna za spre.ieman.ieutisov in smeri, če se dolgo vpliva z eno in isto vsebino nanjo. — Nujna potreba ločitve šolske up-rave od politične. Odločuiočim faktorjemv preudarek: Slovenska delcgacija pri osnovi načrta novega l.iudskošolskega zakona se ie pošteno trudila. da se v zakon vstavi glen, ki zahteva popolno emancipaciio šolske uprave od politične. Ta zahteva temelii pač na žalostnih skušniah preteklosti. — Politični oblastniki nai si so bili ti deželni ali okrajni niso bili. niso in ne bodo prijatelji šole, še manj pa učiteljstva. Odločali so v strogo pedagoškili zadevah v prilog vladajočim političnim strankam a Sokolstvu v kvar. je bil pač učiteljski stan (diese »Lehrers«) zanje inferijoren. Jahačem pragrafov so se skrivenčili tudi nazori o dostoianstvu našega stanu. Okr. šolski nadzorniki §o bili (in so — še) le veliki »pisarji« pri gia_ varstvih — a svoječasno ie pred vitežkim »Mrzlobranarjem« celo dež. šol. nadzornik dasiravno v istem činu stal nekako v senci. In tako so na škodo narodu Iii šoli odločevali »višji obzori«. Ljudstvo ie to zapostavljanie nadz. in učit. gledalo na rovaš učiteliskega ugleda. — Tipičen zgled takega birokratskega naduteža j<j nek okra.ini glavar na Dolenjskem. Dočhu ie učiteljstvo sosednega okraja zaprisegel ok.r. šol. nadzornik s krasnim nagovorom ob asistenci okr. glavaria in žunnika v okrašeni šolski sobi, ie ta frakar zaprisegel učiteljstvovsega sodnega okraia v tesni gostilniški dekliški sobici. v kateri ste stali poleg glasovir.ia še dve postelji. Po suhoparnem glavarjevem iraeovoru ic učitelistvo kot arniki natlačeno prisegalo zvestobo svo.iemu kraliu ogorčeno nad takim neopravičenim zapostavl.ianjem. A okr. š. nadzornik je v času te ceremoni.ie ždel v šoli. ker ga visoki političtii oblastnik gotovo ni smatral vrednirn. da bi prisostvoval zaprisegi tovarišev. 1'ri volitvab zastopnikov v okraini šol. svet ie pozval učiteljstvo in to zadnio soboto v inesecu na sedež okr. glavarstva ter provzročil radi razsežuosti okraia učiteljstvu ogromno .gmotno škodo. Drugod so pri eaakih prometnih razmerah izvršili volitev z vposlanimi glasovnicami potom pošte. — Da ga h okr. učit konferencam nikdar ni. ni treba posebei omeniatf. — Vršiti se .ie imel komisi.fski pregled neke stare šole v okraju. kier ie komisifa že I. 1910. in 1913. ugotovfla. da ne odgovaria niti stavbnim, niti zdravstvenim nitf higiicnskini nredpU som. Le vofna ie nreprečfla zidanic :iovega šolskega ppslonja. Sanio ob sebi ic umevno. da se noslop.ie tekom 10 bt niti ni pomladilo ne zraslo a število otrok ie iiaraslo za 20^. — Po priliodu vlaka so šlj gospodje po okrepčila k znaneinu vaškemu mogotctr, kjer so se najedli tudi danili infortnacij. Okr. šol. nadzornik ic moral seveda v šoli čakati. Že ob prihodu: v šolo ie dični oblastnik vzklikni-1: »Oho! to ie pa._prav močria stavba. gotovo io ie zidal kak Italijan!« 0 vprašaniu, jeli poslopie sploh uporabno v učne namene se seveda sploh ni vodila diskusija. O.iunačeni vsled glavar.ievega nastopa so kmetie — odborniki zasedli pritlično učno sobo. brez prisotnosti ali do\-ol'.icn]a šol. voditel.ia nagtiali deco in učitclia iz sobe domov. 2e pred in ob začetku prededa so župan in nekai obč. odbornikovr žaljivimi opazkami nahrulili š. voditelfa kot provzročitelia teea originalnega pregleda. Glavar od voditel.ia. na nedostoino obnašan.ie nekompetentnih oseb opozor ien, ni niti.reagiral. _kai ga šele vzcl v zaščito. — Seveda se ie rezultat Dreglodj omeiil samo na nekatera inalenkostna ponravila in to s proračun.sk:an zneskom. ki daleko nc bo z.idostoval. — fn to sc je zeodilo v kraiu. k.ier učiteljstvo ves prosti čas in to z uspehom uporabl.ia za 'zvenšolsko prosvetno delo. — Vzgojiti moramo torai novo narodno-zavedno šolstvu naklonieno generacijo. Za todobno «taro s politično strankarskim smradoffl ukuženo generaciio pa preostaia edino — bičevnik — pametna beseda ie brezplodna in rodi le zasmeb. — Disciplinarne preiskave in n.iih vzroki. Na prav poseben način ie prišlo v disciplinanio preisjkavo učiteljstvo na Raki. Povod gonii je bilo razširjenie^ šole iii ustanovitev Sokola, ozir. prosvetno delo učiteljstva na eni strani, na drugi pa osebno sovraštvo. Boj proti učitelistvu je pričel župnik M. Š. To ie mož, kibi za svoio preteklost in za svoio sedaniost zaslužil pošteno porcijo. Finžgarjevih korobačev. Prižnica. razni shodi. oasopisj. izp; aševan.ia. pofoiraiije podpisov — vse rnu ie bilo dobrodošlo. da je lahko blatil učiteljstvo. Celo tri dni pred discipl. preiskavo ie pisal v »Slovenca« laži, ki jih ic imel priliko ugotoviti sam vodia preiskave. Sedan.ii župan Al. Š. in sedanii _predsednik krajnega šol. sveta -\ V. pa sta pri občinskih volitvah kandidirala za županski stolec z letaki: »Cc hoč^te. da se doklade ne povišajo. če hočete. da se polovica učiteliev odpravi. ki jih ie «ire\(jč. vrzite krogljico v prvo škatlio, da vam ne bo treba toliko davka plačevati za gospodo, ki ima mastno plačo, dela t>a cel teden toliko. kolikpr ti ubogi kmct en sam dan.« — In romala ie pritožba za pritožbo v Ljubljano: »Polovico učitelistva na Raki ie odveč!« Ker niso pritožbe nič zalegle. poslužili so se proti učitel.istvu najpodlejše.ga sredstva:. obrekovania in laži. Poklicali so na pomoč §e pronalega kaplana, ki st.anuie v hlevu in žc pct let ne- inašuie. ker ie bil zaradi piiančevania suspendiran, da iim ie pomagal sestavliati pamflete. — Ta četvorica ie torei nastonila protiučitelistvu z naiostudnejšim orožiem. z laž.io. ker ni pričakovala. da bo orišlo do kake oreiskava. Ko so bili ti možakarji pozvani, na.i oošlje vsak svoio iziavo proti učitel.istvu in da nai navede.io priče. ker ie uvedena proti ueitelistvu disorplinarna preiskava. se niso noali podpisati sumničeni s svoiimi imeni in so se skrili v varno zavetie »županstva«. — Župnik je v »Slovencu« odklonil preiskavo, čes. samo naši zahtevi nai se mrodi: polovico učiteljev strar! — Zakaj se je neki bal preiskave? Zato! — Učitoijstvo se je pa ni balo. in jo je samo notom spomenice zahtevalo, ker ie hotelo razkrinkati iunake, ki izza _grma streliaio. Dne 4. in 5. t. m. se je vršila pr,eiskava. Od nasprotnikov predlagane priče so ali izostale, ali pa so izpovedale učitelistvu v prilog. Za nekatera sumnjieenia pa niti prič niso predlagali. — Učitelistvu je bilo na razpolago nešteto prič iz obeh tamošnjih strank in iz vseh stanov. Značilno ie posebno to, da se ie poMiidil za pričo celo katehet g. M. St., ki ie politični nasprotnik učiteljstva. a pravi in od vseh. tudi od svoiih stanovskih tovarišev globoko spoštovan duhovnik. Brez ozira na desno in levo ie nastop;l pri preiskavi zo'per laž in abrekovanie onih • mož«. ki so sami tik do preiskave trdili, da nlma nihče nič osebno proti učiteljstvu. ampak da se boiujejo samo proti previsokemu številu učiteljstva. Ena n.iihovih glavnih prič je iziavila, ko je bila zaslišana: »Nimam nič nroti učitelistvu, imam vse rad, samo polovica iih ie preveč.« — Na kakšni podlagi so bila sumničenja, naj se razvidi iz tega. da. ie učiteljstvo predlagalo za pričo celo župana. svojega preganjalca. — Preiskava ie torei potrdila staro resnico, da ie človek naivečja beštija na svetu, zmožna škodovati svoiemu bližniemu. uporabljajoča pri tem najostudne.iša sredstva, da le zadosti svojeniu osebnemu ali političnemu sovraštvu. — Za učiteljstvo je bilo skraino poniževalno, da se ie moralo zagovariati proti sumničeniem. pod katera se ni upal postaviti nihče svoiega imena. — Učiteljstvo ie torei onrano! Ali oa ie to zani že zadoscenje? Nikdar ne! Pravimo: Če je učitelistvo čisto, dodoIho zadoščenie, če ie krivo. najstrožjo kazen! Isto zalitevamo za nasprotnike učiteljstva. kajti če drtizega niso dosegli. vzeli sp mu ugled. ki ga je imelo do sedaj! Na tem mestu naj bo podana splošna iz.java. da se učiteljstvo nikdar več ne bo hotelo zagovarjati proti sumničeniem, za katera ne bo hotel nihčc prevzeti odgovornosti. Brezpogojno zah.tevamo kazen za obrekovalce, drugačc se bomo upali trditi, da ne samo pri prosvetnem delu, ampak celo pri uradno dokazani kraji časti ne najde učitel.istvo zaščite v svoiili predpostavljenih. Stanie posta.ia od dne do dne neznosne.iše! — Trgovec in posestnik g. Rus Fr?nc v Loškem DOtoku. daroval ie v počaščenje spomina svojega sina Fraiictta. slušatelja medicine za revne učence tuk. šole znesek 2000 K. V imenu revnih šolariev se mu podpisani za ta velikodušni dar najsrčneiše zahvaliuie.Voditeljstvo šestrazredne ljudske šole v Loškem potoku. 19. aprila 1922, Ferdo Wigele, šolski voditelj. — Boj alkoholu — doma. Zadnie čase se je niiiogo govorilo in pisalo o boju proti alkoholu. Jaz sam sem razmišlieval o tem prevažnem vprašanju, o tem molohu, ki ubija duh in energijo našega itak po drugih epidemijah (jetika. španska) decimiranega naroda. Za boj proti brezmejnemu uživaniu opojnib pitač ie moralna dolžnost slehernega. ki ljubi svoi dom, svoi narod. da stavi vse svoie moči na razpolago. Mislim. da ie pač vsakemu še znano kako so se Angleži prisvofli svo.ie bogate koloniie. Tu ie za učitelia na deželi hvaležen posel. K.ie na.i začnem bo.i? Ali zadostuie. da otrokc poučim o zleh posledicah uživanja alkohola? VeIjko uspeha menda ne bo! Ali ima statistika. ki io moramo voditi kak pomen? Ne, ker ni zanesljiva! Da dosežemo uspehe v tem boiu. začnimo ga tam k.ier je izvir. kjer otrok največkrat se seznani z alkoholom. In kje je to? Poznam krai na Gorenjskem k.ier je. rekel bi skoro, vsaka šesta hiša žganjarna in nič bdie ni drimie. Nekoč sem šel preko polia. Na niivi sta mož in žena kopala. a tri leta staro dete je iz košare potegnilo steklenico žgan.ia in pilo. Opozoril sem starše, pogledala sta otroka in se mi smeiala rekoč: »To bo otroka še pogrelo.« Molčal sem in šel dalje. Drugi slučai: neki materi se ie mudilo na polie a dete v zibelki ie plakalo. Vlila ie žgan.ia v otrokovo steklenico in dala piti otroku. Sc\reda je otrok »ajal« dva dni. Našte! bi šc mnogo drastičnih slučaiev ali vem. da iib tovariši iz svoie okolice morda več vedo. S tem hočem pokazati, da iina v naivečjih sjučaiih dom na vesti to narodno bol in ne učiterlj kot se je izrazil nckdo na nekcm shodu v Ljubl.iani. Seveda ie dotičnik iz izieme radi hudomušnosti to svojo črno trditev razgrnil nad vse učitelistvo. Tedai doin na deželj ie največ kriv zato je pa učiteljeva dolžnost, da ie šola v vednem kontaktu z domom atnpak ne samo na papiriu temveč v jesnici. Res ie. da ie ljudstvo sovražno razpoloženo naprain štiij. To nas pa ne sme strašiti. da svoie dobre iiamene opustimo. Skličimo dvakrat na leto roditel.iske sestanke kjer se medseboino spozna. DržJ naj se kratka nredavania. odgovariaioča namenu sestanka, a potem nai sledi izmeniava misli med učitejjstvo.m in stariši. S temi sestanki sigurno paraliziramo vse buiskan.ie proti šoli. seveda če nič ne storimo potem pa se tudi ni treba ieziti češ: »Taki so, pa taki.« Tedaj, da preidem k svoji zadači nc zabimo. da pri takern sestanku obravnavatno tudi alkobolno vprašanie stetn. da kažemo na drastične primere. Ce smo roditelic uverili o zlu uživanja alkohola tedaj izvijmo iz njih obliubo. da bodo odslei stvoifo varovali pred pitjem svoje otroke, kar bo tudi vodstvo statistike imelo pomen a za učitelia sameea. ki bo zaznal uspehe bo veliko zadoščenie. da je nekai dobrega napravil. — Fran Lavrič. nadučitelj v pokoju, ie 14. t. m. umrl v Mokronogu na Dolenjskem. Rodil se ie 29. dec. 1839. v Loškem potoku ter služboval v Starem Logu in Sp. Logu. L. 1864. je dobil službo učitelja in organista v Škocijanu pri Mokronogu, kier ii? ostal do 1. 1902., ko ie bil upokoicn. Lavrič je bil učiteli stare šole, dobričina in vcseliak. da sc ie moral vsakdo zabavati v njegovi družbi. Bil je izboren sadjar, zaradi tega večkrat pohvaljen od vlad.e. V Škocijanu ic imel uzoren šolski vrt in čebelnjak, da daleč na okrog ni bilo takega. Svoje otroke je vse dobro oskrbel in ie 1916. 1. praznoval zlato poroko. Bodi blagemu možu, ki nas je tolikokrat razvesel.ieval s svoiim neizčrpnim humoriem. časten spomin med nami! — Pogreb pokojnega nadučitelja Lavriča se ie vršil v Mokronogu na Veliki petek ob 5. nri popoldne. Bil je naravnost ogrojuen in vdicasten, svedok. kako naše ljudstvo spoštuje in liubi dobre učitclie. Iz Škoci.iana se ie pripeljalo do 20 voz nekdaiijih učencev in čestilcev pokoinega učiteljskega starine. Pokopal ga ie škociianski žnpnik ob asisteaci mokronoške duhovščine. Ob odprtem grobu mu ie govoril medicinec Marjetič. a mokronoški nevci so mu zapeli d\ie pretresljivi žalostinki. liave, anima pia! — Naš tovariš Slavko Osterc, strok. učitelj na meščanski šoli v Celju, vzbuja ivot glasbenik v zadnjem času vedno več pozornosti in zavzema. ko spoznamo pobliže n.iegova dela. gotovo ugledno mesto med slovenskimi komponisti. Prvikrat se ie predstavil Celjanom ob priliki zadniega koncerta kvarteta »Zika«. ki je izva.ial Osterčey menuet. Skladba, pisana v popolnoma modernem slogu, ie žela velik uspeh ,in je poklonilo občinstvo skladateliu v priznan.ie lavorov venec. Vsi cel.iski, mariborski in drugi listi so imeli iako laskava poročila o tei konipoziciji. Dne 22. t. m. bo izvajala mariborska vqiaška godba pod vodstvom kapelnika Herzoga Osterčevo sinfoiiično sliko »Krst pri Savici«. Na podlagi teh motivov je zložil Osterc istoimensko opero. ki io je že predložil niariborskemu gledališču. ter io bomo čuli mcnda že v prihodn.ii gledališki sezoni. Poleg tega ima tov. Osterc izgotovljeno še eno sinfonijo in več man.iših del. Kakor smo čuli. priredita letošnio iesen Risto Savin in (Lsterc sinfonični koncert. ki bo imel na programu le njiliova_.dela. Tovarišu Ostercu čestitamo k niegovemu uspehu, ter ga bomo spremliali s ponosom na potu niegovega glasbenega .delovanja. —in—¦ — Preskrbnine po umrlih aktivnih in umirovlienih clvilnih in vojaških uslužbencih. Na pristoinem mestu smo d^znali. da vlagaio svo.ici aktivnih in uinirovljenih. civilnih in voiaških uslužbencih pogosto svoje nezadostno opremljene prošnie za nakazib preskrbnine. pri delegaciji ministrstva financ. Da se posoeši nakazovanie preskrbnin. nai svojci po umrlih civilnih aktivnih in umirovljenih drž. nastavljencih vlagaio pismene prošnje za nakazilo posmrtnine. vdovnine in vzgoinine, vdovske odpravnine in sirotnine na ono naka-  zuioče oblastvo. .kateremu je bil umrli  usiužbenec, dokler ie bil aktiven, podre-  ien. oziroma onemu oblastvu. ki ea i.e upokoiilo (pri učiteljstvu viš. šol. svet). Svojci ro bivših Avstro-ogrskih vojaških  iislužbencih nai vlagaio pr.ošnje na tuk. rddelek za sociialno skrb. svoici po orož-  nikih pa na tuk. komando V. orožniške  brigade. Prošnie za nakazilo posmrtnine. vdovnine in vzgo.inine ie opremiti s slede- čimi prilogami: 1. mrtvaški list. 2. poročni list, 3. potrdilo žiipncga urada. da sta za- konska do smrti žive^a v zakonski zvezi. 4. krstne liste (malične izpiske) otrok. 5. potrdilo županstva. da so otroci neDreskrblieni in v Dolni oskrbi matera. Če bi ne bilo vdove ali zakonskih potoincev. ki so se nahaiali v oskrbi umrlega, po umrlem uslužbencu se sme izplačati posmrtuina tudi drugim osebam, k.i dokažeio da so streirle umrlemu pred njegovo smrtio ali plačale pogrebne stroške iz svoleea. V tern slučaju ie predložiti prošni;i mrtvaški list. saldirane račune o po grebnili stroških ali pa potrdilo župnega ali občinskega urada ali zdravnika. ki je pokoinega zdravil, da je prosilec stregel umrlemu pred niegovo snit-tjo. Vdova po državnem uslužbencu. ki se zopet poroči. si lahko obdrži vdovnino za slučaj, da zopct postane vdova ali pa si da izplačati odpravnino. Prošnji za vdovninsko odnravnino ie priklopiti poročni list. Prošniam za sirotnino je priključit': 1. mrtvaški list očeta in niatere. 2. poročni list staršev. 3. če se je mati zopet poročila. poročni list ali dokaz. da mati ne sme dobiti preskrbnine. 4. krstne lste otrok. 5. odlok. s katerim ie bila materi eventuelno luikazana preskrbnina, 6. varuški dekret. če -niso bile sirote za polnoletne SRoznane, 7. če ie oče umrl v aktivni službi ie v prošnji. navesti tudi nicgov službeni položai. če ie umrl v pokoju, ie priklopiti_prošnji njegov mirovinski dekret, 8. potrdilo. da ie sirota nepreskrbliena in v oskrbi varuha. Prošnje jnorajo biti kolkovane s kolkom a 2 Din, priloge pa s kolkorn a 50 para, če niso že kot listine opremliene s kolkom večje vrednosti. — Dvorazredn.'' osnovna šola v Lescah je odposlala dne 1. aprila tega leta za .Iinjoslovensko Matico nabrano svoto po šol. mladini 814 K in nad 3000 obrablienih poštniii znamk in kolekov. Zavcda se, da v istem smislu bode vedno delala a za drugo ne, ker odrastli a še celo nepoklicani hočeio v to svrlio le izkorisčati v druge narnene. — Uživanje državna preskrbnine (mirovine. vdovnine, vzgojnine. sirotnine) v i n o z e m s t v u dovolju.ic v smislu naredbe bivšega fiiiančncga niinistrstva z dne 8. oktobra 1910 (drž. zakonik 187) resortno ministrstvo sporazumno z ministrstvom financ in ministrstvom za zunanje zadeve. Dokumentirane prošnje za uživanje mirovine v inozemstvu je kolkovati z 2 Din. ter vlagati pri onem nakazuiočem oblastvu, ki ie odmerilo preskrbniiip, ne pa pri delegaciji ministrstva iinaiic. Ob enem ,se pripominia, da se izdajajo taka dovol.ien.ia samo v pos.ebnih o z ir a v r. e d n i h p r i m e r i h. — Iz ljubljanskega učiteliskega društva. 1. Na zadnji apomin se ie odzvalo prece.i dolžnikov ter poravnalo svoie dols:ove za 1. 1921. pri mnogih je pa naletel blagajnik na gluha ušesa! Odbor hoče počakati še do 1. maia. morda se ta ali oni zave svojib dolžnosti, ki iih ima napram skupnosti; če pa bode to čakanje brezuspešno, tedai bode uveljavil sklep občnega zbora z dne 25. februaria t. 1. Potrpežljivosti .ie dovoli in organizacija ni tu, da samo eni plačujeio. drugi pa brezbrižno gledajo ob strani na njeno delo... 2. Vse one. ki niso društvu ničesar nakazaliza 1. 1922. opozarja društveni odbor na § 5. društvenih pravil, po katerem is plačevati čianarino naprej in sicer vsaj četrtletno. Odbor ie za redno plačevanje liaznan.ienih članov odgovoren pover.ieništvu IIJU. Če ne dobimo prve dni prihodnieca meseca nikakega nakazila za 1. 1922, ustavimo Hste, kar nai vzatnejo nrizadeti na znanie! — 3. Na zborovan.iu dne 8. t. m. ie bil spre.iet predlog, da se zviša drnštvena članarina na K 280 oziroma Din 70. Naprošajo se vsi člani in članice. da ta povišek pri svojem prvetn plačevaniu upoštevaio. Blagajnik. — Učenci dvorazrednice v Smledniku so nabrali in odposlali »Jugoslovenski Ma.tici« v Ljubljano 146.30 Din za pirhe. — Umrli so trije vpok. nadučitelji Lavrič Franc. Loker Anton in Fabjančič Franc. Vsi tri.ie so bili člani društva vpokojenega učitelistva za Slovenijo, Blagi iim spomin! — Miadina trirazredne šole v Dragatušu je nabrala kot pirhe za Ieto 1922. 432 K. Ista je tudi nabrala za rusko stradajočo deeo 208 K.- — Maturanti in maturantke ljubljanskega iičiteljišča iz I. 1912. se sestanemo ob JOlctnici v Ljubljani. I)a sporaziinino določimo dan, se vabite, da sporočite na moj naslov, kdaj bi bilo prikladneje: ali 28.—29. junija ali pa ob sokolskem zletu sredi avgusta. Tov. pozdrav! C. Dequal, Dvor, Dolenjsko. — Zahvala. Pevski zbor Ijubljanskega drž. učiteljišča se za lepo uspeli izlet in koncert 23. t. m. na Vrhniki vsem, ki so k temu pripomogli, najiskreneje zahvaljuje. Zlasti pa izreka svojo globoko zahvalo g. učit. Vuku. ki ,ie z največjo oožrtvovaln/2stio prevzcl vse priprave za konceri ter nabral, nepričakovano visoko vsoto za .pogostitev revnejših pevcev in pevk. Pevski zbor se nadalje zahvaljuje lastnikom konservne tovarne »Vrhnika« za ljubeznjivo razkazovanje, pojasnjevanje in pogoščenje ter vsem Vrhničanom, ki so v tako obilem številu Dosetili koncert in s tem okr^Rili samozavest bodočih narodnih vzgojiteljev. — Zahvala. Na občnem zboru »Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani« se je sklenilo soglasno, da se izreče vsemu učiteljstvu najsrčnejša zahvala za uspešno sodelovanje pri razpečavanju srečk. Vsled marljivosti našega učiteljstva se je naš čisti dobiček znatno pomnožil, tako da nam bo zopet ' mogoče lajšati bedo in pomanjkanje. Za odbor: Franja Tavčarjeva, predsednica.