Letnik XX.
Celovec, petek, 26. marec 1965
Štev. 13 (1191]
Spet na skupno delo
O izidu deželnozborskih volitev smo ie v *odnji Številki podali svojo oceno. Kakor med v,° volilno borbo, smo tudi ob tej priložnosti Poudarili, da je in ostane naloga vseh koroških Slovencev, da s skupnim delom, z jasnim Poznanjem v vsakdanjem življenju in v ne-ustrainem terjanju pravic, ki nam gredo, dokažemo In manifestiramo svojo zvestobo na-r°du in svoje slovensko dostojanstvo. Le v tem lovnem neustrašnem prizadevanju se kaže, kdo ** odloči za narod, kje je elita naiega Ijud-,,v° in kdo je poSten Slovenec.
To dejstva ostanejo tudi po volitvah nespremenjena in smatramo zato razčlenjevanje »n ocenjevanje Slovencev po odločitvi pri tajnih volitvah, ki je za večino sploh ni mogoče kontrolirati, za nevarno in Škodljivo. NaSi oocionalni nasprotniki so nas atomizirali že dovolj i razdelitvijo na zavedne in nezaved-ne' oo 8 kategorij pri ljudskem Štetju, na domovini zveste in iredentiste itd., da ni potreb-fto, da to razdelitev Se sami pomnožimo po nopreverljivih vidikih. In to komu v koristi Nam Slovencem gotovo nel Ne bi več ponovno pisali o volitvah, da ne bi uvodničar .Našega tednika-kronike” v zad-ojem uvodniku popolnoma neupravičeno trdil, kakor da bi bila Zveza slovenskih organizacij n°Padcla slovensko listo. Kdor je iskreno predal na$ list in se udeležil naSih sestankov, Ve' da to ni resnica! Dejstvo pa je, da smo v *vojem glasilu in na sestankih nedvoumno, jasno in odločno tolmačili svojo odločitev, Zc|kaj smo se odločili za socialistično stranko la ne za samostojen nastop niti ne za pod-P°ro Koroške volilne skupnosti, ki se nikdar ni potrudila za našo podporo, marveč je od VJega početka očitno rz napačne precenitve svoje lastne moči že pri svojem sklepu in poz-neje med vso volilno borbo dosledno prezrla ln prezirala .slovensko levico".
2 zavajajočim imenom .Koroška volilna skupnost” je Narodni svet koroških Slovencev Poskušal nepoučenega slovenskega volivca za-***** da gre pri tej skupnosti za skupno slovensko listo, pa se čudi in je užaljen, da smo našemu ljudstvu povedali resnico, da nas nih-e 01 vprašal za skupni nastop niti ne ob-vestil o takem koraku, kakor je to takoj ob-v°sti| nemško javnost. Mi pa smo kljub temu smalrali za potrebno, da o svojem sklepu neposredno oficialno obvestimo nosile«* lisi e „Ko-*oške volilne skupnosti", mu tolmačimo vzroke svoje odločitve in mu povemo, da bomo svojo stališče tolmačili tudi v listu in zunaj na erenu. Tem bolj se zato čudimo, da so uža-jeni, da smo se pač poslužili tudi demo-
Nam
l»var in’
'oradi
Prijateljstvo med Avstrijo in Jugoslavijo
znova potrjeno ob obisku kanclerja Klausa v Beogradu
V spremstvu zunanjega ministra dr. Kreiskega, državnega sekretarja v zunanjem ministrstvu dr. Bobleterja, deželnih glavarjev Wedeniga in Krainerja ter visokih vladnih uradnikov biva kancler dr. Klaus na uradnem obisku v Jugoslaviji, kamor je v ponedeljek odpotoval na povabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Stamboliča. Po razgovorih z najvišjimi jugoslovanskimi predstavniki, sprejemu pri predsedniku SFR Jugoslavije Tilu ter ogledu raznih zanimivosti Beograda se bo bivanje avstrijske vladne delegacije zaključilo z obiskom v Zagrebu, od koder se bo danes -zvečer vrnila v Avstrijo.
Odnosi, ki že nekaj let vladajo med Avstrijo in Jugoslavijo, splošno veljajo za vzor dobrega prijateljstva na meji med dvema sosednima državama. To je prišlo do izraza tudi pri sedanjem obisku avstrijske vladne delegacije v Jugoslaviji. Kancler dr. Klaus, ki trenutno zastopa tudi zveznega prezi-denta, je bil ob prihodu v Beograd sprejet z najvišjimi državniškimi častmi. Že v izjavah, ki sta jih podala za tisk pred obiskom, ter v
pozdravnih nagovorih sta kancler dr. Klaus in predsednik Stambolič naglasila, da je uspelo v zadnjih letih zadovoljivo rešiti vrsto vprašanj, s čimer je nastalo ugodno vzdušje za reševanje tudi preostalih še odprtih problemov na različnih področjih medsebojnih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo.
Tem problemom so bili posvečeni avstrijsko-jugoslovanski razgovori, ki so se odvijali v zadnjih dneh v Beogradu na najvišji ravni.
24-urna stavka pošte in železnice
je ohromila življenje po vsej Avstriji
rot»čne pravice, da o volitvah imamo svoje Mnenje in se odločimo po svojih vidikih in 'Poznanjih ter svoje stališče tolmačimo >n 0,omeljujemo tudi našim ljudem.
Narodni svet koroških Slovencev je to storil ole p0 volitvah, prej se je skrival za .Koro-0 volilno skupnostjo". Sedaj šele beremo, *Q^aj so je odločil za samostojen nastop. Ne *0,°' ker — kakor smo mi že davno spoznali ,n trdili — koroška GVP nikdar ni pokazala ro*umevanja za naše narodne težnje in v njej zadevah odločajo našemu ljudstvu na-‘Pfolni ljudje, marveč zato, ker ta OVP ni Prejela nobenega predlaganega zastopnika orodnega sveta koroških Slovencev na iz-9 edno mesio. (Pri tem je vsekakor zanimivo, 0 nosilca poznejše samostojne liste niti ni Predlagal.) To je bil pogoj in če bi OVP s*°rila, bi jo Narodni svet koroških Sloven-ev Podprl ne glede na to, da je po vsem v°jem dosedanjem delu in ustroju bila vedno r°ti interesom koroških Slovencev, kar je po-a a celo še med volilno borbo na zadnjem ^'fcdanju koroškega deželnega šolskega sve-• To je vsekakor zanimivo in je jasno raz-fcyfi ** Poročila o pogajanjih med NskS in ne P v 2°dnjl številki Tednika. Pri tem pa niti n ob *>°Vec*°' ®VP sploh ni hotela sprejeti ___ enega zavednega Slovenca na svojo listo
•fiesto!
na izgledno niti ne na brezizgledno
Po je šlo pri odločitvi v prvi vrsti za ne za osebne interese, pa naj so še uPravičeni. Odločili smo se za sociali-y^n° s*ranko, ker je doslej pokazala še naj-razumevanja za naše narodne težnje in je ^flotavilo, da bo to svojo politiko strpnosti, nik^ *° *>r*2na v zadnjem uvodniku tudi Ted-v bodoče ne le nadaljevala marveč okrepila. Zato smo tudi veseli, da se je *aT' V*>**V V <*c*e*i *ut** Prl *e^ v°Nfvah oja-ne i '0 smo *udi ml s w°ic s*rani dopri-m 1 k temu svoj delež, kar je razvidno zla-•* tega, da je njen delež na glasovih na 1ozemlju za 4,1 °/o višji kot v de-merilu.
*>OVs°m naravno je, da vsaka volilna sku-n n° P° volitvah skuša najti krivce za svoj eu*Peh pri drugih, samo ne pri sebi. V tej
P® je zanimivo, da se NskS pri OVP
svojega samostojnega nastopa celo v7v*uje, češ da bi mu ob sedanjem izidu fol *°V' nl dobila 13. mandata, celo oči-10 krivi tega njegovi slovenski gla-mi l ? Nsfem članku pa dolži nas, da smo dol|jr Vj nJe9°vega neuspeha. Če Narodni svet n°*' č«! da smo ga baje napadali, po-ie »o neresnica; nasprotno njegove vo-
Uslužbenci pošte in železnic so zadnji torek izvedli 24-uro stavko, kateri so se iz solidarnosti pridružila tudi nekatera mestna podjetja na Dunaju ter letalska varnostna služba. S tem je 24 ur obstal ves javni promet širom po Avstriji, prekinjene pa so bile tudi telefonske in telegrafske zveze, medtem ko so bile oddaje radia in televizije močno okrnjene.
S stavko so uslužbenci pošte in železnice podkrepili svojo zahtevo po zvišanju plač, glede katere ni uspelo doseči sporazuma med vlado in pristojnimi sindikati, čeprav so tozadevna pogajanja tekla že precej dolgo časa. V torek, ko je stavka ohromila življenje po vsej državi, sta vladni stranki razmeroma hitro našli kompromisno rešitev, ki obsega v glavnem naslednje podrobnosti: pla-
^lllllimillllllllllllllllll!llllllllllimillllll!ll!llll!ll!llllll!s
1 Predsednik Tito i
= =
I povabljen na obisk v Avstrijo |
Š Med svojim obiskom v Ju- = | goslaviji je imel kancler dr. = § Klaus razgovor fudi s pred- 1 | sodnikom SFR Jugoslavije | | Josipom Brozom Titom. Po- | | govor je potekal v zelo pri- | | jateljskem in prisrčnem vzduš- | | ju ter so bila obravnavana § | razna vprašanja, ki se nana- | 5 šojo tako na odnose med | = obema državama kakor tudi Š = na posamezne mednarodne | = probleme.
= Kancler dr. Klaus je ob tej = = priložnosti povabil predsed- S = nika Tita, da pride na obisk = = v Avstrijo. Podobno vabilo je = i izrekel tudi predsedniku zvez- = = nega izvršnega sveta Stam- = | boliču.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
lllne skupnosti le imenovali nismo. Če pa smo njegovega neuspeha krivi mi lato, ker je večina slovenskega ljudstva sledila nalemu polivu, potem smo na to lahko ponosni, zlasti ko nas prej niso smatrali za uvaievanjo vrednega činitelja.
Povolilno spoznanje, da le obstoja tudi slovenska levica, In zelo pozno priznanje, da Korolka volilno skupnost ni bila .slovensko skupnost" marveč le tvorba ene same strani, je vsekakor povratek k realnosti, ki edina sme biti usmcrjevalka in izhodilče vsake, tudi nale korolke slovenske politike. Zalo to spoznanje pozdravljamo in letimo samo njegovo dosledno izvajanje: v skupnih narodnih vprašanjih spet in le bolj odločno, brez ozira na različne politične poglede, na skupno deloi
če državnih uslužbencev se bodo od 1. maja naprej povišale za 6,5 °/o odnosno bo zvišanje znašalo najmanj 130 šilingov na osebo, hkrati pa bo družinska doklada za vsakega otroka zvišana za 20 šilingov.
Vendar pa je to le ena plat tega vprašanja, kajti za sklenjeno povišanje plač bo treba najti tudi potrebna sredstva, ki niso bila predvidena v državnem proračunu. Računajo, da bo potrebnih 780 milijonov šilingov, ■nadaljnjih 213 milijonov šilingov pa bo treba preskrbeti v zvezi z istočasnim sklepom o podražitvi mleka. Največ teh sredstev (namreč 600 milijonov) nameravajo pridobiti pri odplačilu državnih dolgov, prav tako pa je predvidena podražitev cigaret, ki naj bi prinesla 100 milijonov šilingov, nadalje povišanje pristojbin (spet 100 milijonov), za 100 milijonov šilingov bodo skrčena sredstva za gradnjo stanovanj, ostali denar pa bi dobili z znižanjem raznih kreditnih sredstev.
Kakor omenjeno, je bil v torek dosežen tudi sporazum o podražitvi mleka in mlečnih izdelkov. Bolj obširno poročamo o teh vprašanjih na četrti strani današnje številke.
Ko pišemo te vrstice, vsebina uradnega sporočila o razgovorih sicer še ni znana, vendar je bilo povedano že vnaprej, da bodo razgo-varjali predvsem o gospodarskem sodelovanju, o vprašanjih maloobmejnega prometa, o kulturni izmenjavi ter o arhivskem sporazumu in vrnitvi kulturnih dobrin. Poleg vprašanj, ki se nanašajo na odnose med obema državama, pa so razpravljali tudi o mednarodnih problemih, pri čemer je prevladovalo mnenje, da enotnega stališča ni težko najti med dvema državama, ki živita v prijateljskih odnosih in sta obe dosledni zagovornici politike miru.
Med vprašanja, ki vplivajo na avstrijsko-jugoslovanske odnose, pa nedvomno sodi tudi vprašanje slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. Na to je izrecno opozoril predsednik Stambolič že v svoji izjavi za tisk in v pozdravnem govoru. Naglasil je: „Cenimo napore avstrijske vlade pri izpolnjevanju zahtev naših etničnih skupin. Sodimo, da bi nagla realizacija obveznosti iz avstrijske državne pogodbe, s čimer bi se izboljšal položaj manjšin, prispevala k temu, da postanejo nacionalne manjšine še trdnejši most med obema državama."
Nova senzacija
pri osvajanju vesolja
Prejšnji teden je Sovjetska zveza znova poskrbela za senzacijo, o kateri govori ves svet:	sovjetski kozmonavt
Aleksej Leonov, ki je skupaj s Pavlom Beljajevom v vesoljski ladji »Voshod II« letel okoli Zemlje, je kot prvi človek na svetu med .poletom stopil iz kabine v kozmično praznino in tam ostal 20 minut.
S tem je sovjetska znanost napravila nov pomemben korak naprej po poti osvajanja vesolja. Kar je doslej veljalo za plod čiste fantazije, sta uresničila sovjetska kozmonavta Leonov in Beljajev, ki sta bila ob povratku na Zemljo deležna navdušenega sprejema. Vsa svetovna javnost priznava sijajni uspeh, s katerim je Sovjetska zveza znova potrdila svojo prednost pred Ameriko pri raziskovanju možnosti za polet na druge planete.
Pa tudi ameriški znanstveniki so te dni poskrbeli za nov uspeh, ko so izstrelili na krožno pot okoli Zemlje vesoljsko ladjo »Gemini«, v kateri sta bila kozmonavta Virgil Gris-som in John Young. Po trikratnem obkroženju Zemlje, med katerim sta večkrat spremenila smer poleta, sta ameriška astronavta spet pristala.
Diskriminacija Slovencev v Italiji
Italijansko ustavno sodišče v Rimu je prejšnji teden sprejelo sklep, ki pomeni novo diskriminacijo slovenske manjšine. Razveljavil je namreč poseben člen deželnega pravilnika za avtonomno deželo Furlanija-Juiijska krajina, ki je zagotavljal slovenskemu svetovalcu kot predstavniku etnične manjšine enakopraven položaj v deželnem svetu.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza v Trstu je v tej zvezi objavila protestno izjavo, v kateri označuje odločbo ustavnega sodišča kot »izraz neobčutljivosti za vprašanja in potrebe slovenske narodne manjšine v Italiji". Posebej je v
tej izjavi rečeno, da pomeni odločba ustavnega sodišča očiten primer razlikovanja med slovensko ter francosko in nemško narodno skupnostjo v Italiji, katerima je zajamčena tista pravica, ki jo ustavno sodišče Slovencem zdaj odvzema.
Protestu so se pridružile tudi druge slovenske organizacije ter deželni komite KPI za Furlanijo-Julij-sko krajino, ki prav tako obsojajo diskriminacijski odlok ustavnega sodišča, ki da je pravno neosno-van in krivičen do slovenske narodne manjšine, kot tak pa naperjen proti enakopravnosti narodnih manjšin v Italiji.
V Ljubljani je zasedal V. kongres ZKS
V navzočnosti nad 800 delegatov iz vseh predelov Slovenije in več sto gostov je prejšnji teden zasedal v Ljubljani V. kongres Zveze komunistov Slovenije. Poleg zastopnikov ostalih jugoslovanskih republik so se kongresa kot gostje udeležili tudi predstavniki deželnih vodstev KP Avstrije za Koroško in Štajersko, deželnih komitejev KP Italije in Socialistične stranke Italije za Furlanijo in Julijsko krajino ter po trije zastopniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu.
Peti kongres ZKS je zasedal v času, ko je bilo v Jugoslaviji zaključeno prvo obdobje utrjevanja samoupravljanja in praktičnega uveljavljanja načela delitve dohodka po delu. Čeprav ta proces še ni končan, so se v obdobju od zadnjega kongresa vendar že pokazali določeni rezultati socialistične prakse, prav tako pa so se pokazale tudi prehodne težave, o katerih so na kongresu razpravljali zelo odkrito. Sploh je bilo na kongresu zavzeto izredno kritično stališče do posameznih vprašanj in z vso odločnostjo poudarjeno, da so za uspešno reševanje družbenih
problemov edina možna podlaga nadaljnja krepitev samoupravljanja, dosledna delitev dohodka po delu, višja produktivnost ob istočasnem naraščanju osebnega in družbenega standarda ter vključevanja domačega gospodarstva v mednarodno delitev dela.
Glavni referat na kongresu je imel sekretar CK ZKS Miha Marinko, ki je govoril o osnovnih nalogah ZKS pri nadaljnjem razvijanju socialističnih družbenih odnosov. Delo kongresa se je odvijalo na plenarnih zasedanjih in po komisijah, kjer je govorilo veliko število diskutanfov. Na kongresu so izvo-
lili nov centralni komite ter kontrolno in revizijsko komisijo, katerih sestav izpričuje močno pomladitev najvišjih organov ZKS, kakor je prišla udeležba mladih do izraza tudi pri sestavi delegatov, katerih povprečna starost je znašala le dobrih 37 let.
Zadnji dan kongresa je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje idejna načela in politična stališča za delo organizacij in osnovno politično usmeritev za prihodnje obdobje. V resoluciji je posebej govora tudi o narodnih in manjšinskih vprašanjih ter je v tej zvezi med drugim poudarjeno: „Naša internacionaliitič-na dolžnost je, delovati tudi za sožitje med vsemi narodi in uveljavljati načelo odprte socialistične skupnosti. Za uresničevanje tega načela je izrednega pomena enakopraven položaj italijanske in madžarske narodnosti s Slovenci, nič manj pa naša stalna skrb za položaj in življenje Slovencev zunaj meja naše državne skupnosti.*

Separatizem podražuje električni tok
PO TRILETNEM ČAKANJU:
Pogajanja z EGS so se pričela
Po podražitvi, ki je stopila v veljavo s 1. januarjem 1965, je s strani nekaterih družb elektrogospodarstva spet slišati glasove in zahteve po ponovni podražitvi električnega toka. Kakor so ti glasovi in te zahteve nerazumljive, tako koreninijo v ozki miselnosti, ki jo zadnje čase opažamo pri vrsti podjetij elektrogospodarstva.
Nekatera deželna, mestna in druga podjetja elektrogospodrstva že delj časa trdijo, da jim pride električni tok, ki ga jim velike družbe elektrogospodarstva, kot n. pr. Avstrijske dravske elektrarne, Avstrijske elektrarne ob Donavi in druge dobavljajo potom svoje Družbe za dobavo električnega toka (Verbund-gesellschaft), predrag. Zato so začela graditi lastne elektrarne, po večini termoelektrarne, iz katerih oskrbujejo svoje odjemalce s tokom. Ker gre v takih primerih za elektrarne manjše zmogljivosti, proizvodnja toka ni le dražja kot v velikih elektrarnah, marveč tudi ni v stanju, da bi vsak čas krila potrebo po njem. Zato so ta podjetja še naprej prisiljena kupovati tok od velikih elektrarn oz. od Družbe za dobavo toka.
Da ga jim ta dobavlja po trgovskih vidikih, se enako razume, kot je jasno, da te elektrarne prevalijo breme take dvotirnosti in separatizma konec konca na potrošnika.
Na te okoliščine je že opozoril direktor Avstrijskih dravskih elektrarn, dipl.-ing. Wemer, na nedavni tiskovni konferenci v Celovcu. K istim vprašanjem pa se je minuli teden oglasil tudi dr. Kothbauer od Družbe za dobavo električnega toka in naglasil, da morejo po mednarodnih izkušnjah le velike elektrarne proizvajati tok po nizkih cenah. V Angliji so to elektrarne z zmogljivostjo 500 MW, v Zahodni Nemčiji pa s 300 MW. Spričo ugodnih pogojev, ki jih imamo za elektrarne ob tekočih vodah, pri nas meja rentabilnosti proizvodnje električnega toka še ne leži tako visoko. Vendar so tudi pri nas razlike v proizvodni ceni toka zelo velike in se vrtijo med 33 grošev za kilovat pri termoelektrarnah na premog in 16 grošev, kar bo stal kilovat v bodoči dravski elektrarni Bistrica v Rožu. Termoelektrarne na mineralna olja morejo kilovat toka proizvajati po 25 grošev. Spričo tega imajo elektrarne ob tekočih vodah absolutno prednost tudi pred njimi.
Če hočejo deželna, mestna in druga podjetja elektrogospodarstva priti do toka po teh cenah, potem ne morejo hoditi po poti gradnje svojih elektrarn z nizko zmogljivostjo, marveč morajo kreniti po poti soudeležbe pn investicijah za gradnjo velikih elektrarn in energetskih sistemov, kakor nastajajo n. pr. ob Dravi in Donavi. S tako soudeležbo bi prišle tudi do dobave električnega toka po proizvodni ceni teh elektrarn.
Ko se pri Družbi za dobavo električnega toka zavzemajo za to pot stabilizacije cen električnega toka, istočasno prijavljajo zahtevo po uzakonjenju pospeševanja elektrogospodarstva. Cene električnega toka je mogoče stabilizirati le z ustreznim zakonom, ki bo preprečil nadaljnji separatizem v proizvodnji električne energije.
Minuli petek je avstrijska vlada vstopila v neposredna pogajanja z Evropsko gospodarsko skupnostjo o svoji pridružitvi. Osnova za pogajanja je po eni strani mandat, ki ga je za svojo stalno komisijo 2. marca sklenil ministrski svet EGS, po drugi pa staliiče avstrijske vlade, ki ga je ta formulirala lani aprila in ga v ponedeljek minulega tedna ponovno odobrila.
Prvo srečanje v okviru teh pogajanj, ki se bodo vlekla verjetno do konca prihodnjega leta, je obstojalo v izmenjavi uradnih stališč avstrijske vlade in ministrskega sveta EGS. Govorila sta minister za trgovino in obnovo dr. Bock in komisar za zunanje zadeve EGS Rey.
Ko je minister dr. Bock obrazložil avstrijsko stališče, je med drugim poudaril, da mora tudi po pridružitvi ostati ustavna nevtralnost Avstrije neokrnjena in da si Avstrija pridrži pravico, da pogodbo lahko vsak čas odpove ali suspendira. Avstrija si nadalje pridržuje pravico, da bo tudi po pogodbi lahko samostojno sklepala trgovinske
KUPNA MOČ DENARJA PADA
Newyorška »First National City Bank« je objavila študijo o padanju kupne mooi denarja po nekaterih državah. Iz te študije je razvidno, da od leta 1953 naprej kupna moč denarja pade letno za 1 do 9,4 odstotka. Študija, ki se nanaša na obdobje 1953—1963, kaže, da je v tem obdobju padla vrednost denarja v Braziliji za 94 odstotkov, v Turčiji za 62, v Španiji za 45, v Franciji za 34, na Danskem za 29, na Japonskem za 28, na Švedskem za 27, v Franciji za 34, na Danskem za 29, na skem za 23, v Avstriji za 22, v Zahodni Nemčiji za 18, v Švici za 16, v Belgiji za 13 in v Ameriki za 12 odstotkov.
Kar tiče šilinga, je njegova kupna moč v tem obdobju padla letno povprečno za 2,4 odstotka.
pogodbe s tretjimi državami. Ob teh načelnih stališčih je Avstrija pripravljena, da bo postopoma odpravila carine v trgovanju s članicami EGS in da bo svoje carine prilagodila onim, ki bodo veljale v skupnosti. Načelno je tudi pripravljena, da koordinira svojo gospodarsko politiko z gospodarsko politiko Skupnosti.
Komisar za zunanje zadeve EGS Rey je v svojem odgovoru, ko je tolmačil stališče Skupnosti, izrazil upanje, da bo pogodba podpisana tekom prihodnjega leta, verjetno na Dunaju. Gospodarski položaj pogajajočih se partnerjev, je zelo podoben, vsled česar ni pričakovati, da bi prišlo pri pogajanjih do večjih težav. Najvažnejša in hkrati najtežja problema sta gospodarska harmonizacija med EGS in Avstrijo ter položaj avstrijske industrije železa in jekla.
Pri obravnavi tehničnih vprašanj pogajanj sta se obe delegaciji sporazumeli, da bosta s konkretnimi pogajanji pričeli 22. aprila. Letos bodo pogajanja vsebovala zlasti vprašanja vskladitve carinske politike in agrarne politike. Nadaljnja vprašanja, kot so vsklajanje gospodarske politike, vprašanje skupnih institucij in vprašanje nadaljnjega razmerja Avstrije do EFTA, bodo prišla verjetno šele prihodnje leto na dnevni red pogajanj.
OD 17. DO 25. APRILA:
Spomladanski mednarodni zagrebški velesejem
Letošnji spomladanski mednarodni velesejem v Zagrebu bo spet razdeljen na dve skupini, na skupino prireditev blaga široke potrošnje in na skupino Specializiranih razstav. Prva skupina bo vsebovala mednarodni sejem blaga široke potrošnje, V. sejem prehrane, III. mednarodni sejem lesa in opreme za lesno industrijo, IX. sejem obrtništva, razstavo turizma, opreme za turizem in gostinstvo ter športnih potrebščin in revijo sodobnega oblačenja.
Od Specializiranih razstav bo letošnji spomladanski mednarodni zagrebški velesejem vseboval X. razstavo merilne in regulacijske tehnike ter avtomatizacije „Jurema", lil. mednarodno razstavo »Medicina in tehnika" in III. mednarodni sejem gradbeništva.
Po prijavah udeležencev je mogoče ugotoviti, da bo letošnji spomladanski velesejem doslej naj večja spomladanska sejemska prireditev v Zagrebu. Svojo udeležbo so prijavile skoraj vse države Vzhodne in Zahodne Evrope ter nekatere države Azije in Amerike. Posebno pozornost posvečajo inozemski razstavljalci Specializiranim sejemskim prireditvam.
Avstrija bo sodelovala na mednarodni razstavi »Medicina in tehnika«, na razstavi merilne in regulacijske tehnike ter avtomatizacije »Jurema« in na mednarodnem sejmu blaga široke potrošnje. Prireditelji bodo letos po-
svetili glavno pozornost mednarodnemu sejmu gradbeništva, mednarodnemu sejmu merilne in regulacijske tehnike in avtomatizacije ter mednarodni razstavi »Medicina in tehnika«. Da pri tem ostale sejemske prireditve ne bodo zaostajale, se razume samo po sebi.
Dunajski velesejem zaključen
Po osemdnevnem trajanju je letošnji pomladanski 81. dunajski velesejem zaprl svoja vrata. Obiskalo ga je nad 640.000 ljudi, kar je dokaz, da je bil deležen izrednega zanimanja.
Ameriški kapital preplavlja Zahodno Nemčijo
Po podatkih zahodnonemške banke je približno 12 odstotkov kapitala nemških podjetij v tujih rokah. V letu 1963 je samo Amerika v Zahodni Nemčiji investirala okrog 7,2 milijarde mark, kar odgovarja 3 do 4 odstotkom vseh investicij v Zahodni Nemčiji. Ameriške družbe imajo s svojo udeležbo odločujočo besedo pri približno 2000 zahodnonemških podjetjih, 37 povezanih družb s približnim kapitalom 2 milijard mark pa je pod neposrednim vplivom ameriškega kapitala. Posredni vpliv pa je gotovo veliko večji, vendar ga je težje oceniti.
Od leta 1958 do leta 1962 so z ameriškimi investicijami osnovali 46 odstotkov vseh tujih kapitalnih družb v Nemčiji. Američani se zlasti udeležujejo na družbah za premog in za druge energetske vire. Od celotne zmogljivosti nemških rafinerij mineralnih olj, ki je lani dosegla blizu 70 milijonov ton, odpade nad 38 milijonov na tuje družbe kot so ESSO, SHELL in BRITISH PETROLEUM, nadaljnjih 6,1 milijona ton pa na mešane nemško-tuje družbe. Proizvodnja popolnoma nemških podjetij je lani dosegla le nekaj nad 22 milijonov ton.
Kakor pričakujejo, bo vpliv tujega kapitala v industriji mineralnih olj Zahodne Nemčije v bodoče še naraščal. Do leta 1967 naj bi se njena celotna proizvodnja povečala na 97 milijonov ton, pri čemer naj bi na tuje družbe odpadlo 54 milijonov ton, 10 milijonov ton pa na mešane nemško-tuje družbe.
ESSO in SHELL sta zadnje čase nakupili večino delnic podjetij THYSSEN in WATER WORKS nemške premogovne industrije. Tako nimata v rokah ali pa pod nadzorstvom le 20 odstotkov vse nemške proizvodnje naravnih plinov, marveč je istočasno že 20 odstot-
kov vse zahodnonemške proizvodnje energetskih virov v rokah tujega kapitala. Od 7,4 milijona ton izčrpane nafte je lani odpadlo na zahodnonemške družbe le 4,4 milijona ton, od 38.820 bencinskih črpalk pa jih je 15.640 v rokah inozemskih družb.
2e samo pregled vpliva inozemskega, zlasti pa ameriškega kapitala v energetskem gospodarstvu Zahodne Nemčije kaže, kako narašča tudi na splošno njegov vpliv v celotnem nemškem gospodarstvu. Ta razvoj vendar zelo bode v oči Francijo, ki zahteva v okviru EGS kontrolo investicij, ki prihajajo iz tretjih držav.
Poslovno gledano je sejem potrdil, da traja gospodarska konjunktura še naprej. Kupčije so bile boljše kot v povprečju zadnjih let. Rekorden je bil promet s stroji, zlasti s stroji za obdelavo kovin ter kmetijskimi in gospodinjskimi stroji. Pri kmetijskih strojih je prevladovalo povpraševanje za velikimi stroji in traktorji.
Veliko interesentov je privabilo tudi pohištvo ter televizijski in radio-aparati. Živahno je bilo tudi zanimanje za potrebščine za opremo stanovanj. Slabo pa so potekale kupčije pri strojih za obdelavo lesa in pri tekstilijah.
od 1. aprila naprej: Carinske olajšave v Jugoslaviji
Jugoslavija bo s 1. aprilom uvedla pomembne spremembe v svojih carinskih tarifah. Jugoslovanski državljani in katerikoli fuji potniki bodo od tega dne naprej lahko prinesli enkrat na leto v Jugoslavijo carine prosto blago v vrednosti 30.000 dinarjev za lastno rabo, za lastno gospodinjstvo aii za darilo, ki ni namenjeno za prodajo.
Od 1. aprila naprej tudi ne bo veljajo več določilo, po katerem mora jugoslovanski državljan ostati v inozemstvu vsaj 5 dni, da ima pravico do brezcarinskega uvoza blaga. Odslej naprej bodo imeli jugoslovanski državljani pravico brezcarinskega uvoza blaga v zgornjih mejah tudi v primeru, če bodo mejo prestopili samo za nekaj ur. Isto bo veljalo tudi za tuje državljane. Tudi ti bodo brez carine lahko uvozili v Jugoslavijo blaga v vrednosti 30.000 dinarjev, čeprav bodo prestopili jugoslovansko mejo samo za nekaj ur.
Tudi državljani jugoslovanskega porekla, ki so se nahajali v tujini več kot tri leta, so doslej v Jugoslavijo letno lahko prinesli blaga v vrednosti 200.000 dinarjev brez carine. To določilo od 1. aprila naprej odpade.
S to uredbo bodo pravzaprav izenačeni v svojih pravicah vsi potniki, vseeno če so jugoslovanski ali drugi državljani. Tujci bodo lahko enkrat na leto pri svojem potovanju v Jugoslavijo nosili seboj blaga v vrednosti 30.000 dinarjev, Jugoslovani pa bodo v inozemstvu lahko kupili blago v isti vrednosti, ne da bi jim bilo treba na meji plačati carino. Za uvoz blaga v tej vrednosti ne bo potrebnih nobenih potrdil jugoslovanskih konzulatov. Uvoz blaga bo le vpisan v potni list.
NEW YORK. — V amerUki državi Alabama se |e te dni odvijal največji pohod pobornikov za državljanske pravice, ki so ga kdaj koli organizirali na ameriškem jugu. Pohod je vodil dr. Martin Luther King, Nobelov nagrajenec za mir, sodelovalo pa |e več tisoč črncev in belih pristašev gibanja za enake pravice črnskega prebivalstva Amerike. 80 km dolga pot od Selme do Mongomeryja je bila razdeljena na več etap, katere so demonstranti prehodili v skupinah po 300 ljudi, okoli 4000 vojakov pa jih je ščitilo pred belimi rasisti. Ameriški predsednik Johnson je o tem »pohodu svobode” dejal, da bodo v teh dneh oči Amerike uprte v Alabamo in oči sveta bodo uprte v Ameriko.
PARIZ. — Dve zadnji nedelji so bile v Franclji občinske volitve, pri katerih je zabeležila največji uspeh komunistična partija Francije. V mestih, ki imajo nad 30.000 prebivalcev, so dobili komunisti večino v 34 občinah, to je v devetih mestih več kot pri zadnjih občinskih volitvah leta 1959. Vladna unija za novo republiko je uspela pridobiti le eno novo mesto in ima zdaj večino v 25 mestih. Lep uspeh so dosegli komunisti tudi v Parizu, kjer so doslej imeli večino le v predmestnih občinah, tokrat pa so dobili največ glasov tudi v osrednjem delu mesta, tako da Imajo zdaj v mestni občini 38 sedežev, medtem ko je vladna UNR zgubila absolutno večino, ker je dobila le 39 sedežev.
FRANKFURT. — Po podatkih frankfurtskega inštituta za preučevanje javnega mnenja je večina zahodnonemških politikov od lanskega leta zgubila na ugledu. Najmanj priljubljen je še vedno bivši obrambni minister Franz Josef Strauss, za katerega se je od sto anketiranih izreklo le 26, proti njemu pa 55 oseb. Tudi kancler Erhard uživa za 10 % manjšo priljubljenost, kot jo je prej, vendar pa je kljub temu ostal še vedno najbolj popularen politik s 75 odstotki pozitivnih glasov.
SKOPJE. — Na sestanku mednarodnega posvetovalnega odbora OZN za izdelavo generalnega urbanističnega načrta Skopja so sprejeli zaključke In priporočila o nadaljnji graditvi makedonskega glavnega mesta. Z dosedanjim načrtovanjem so pripravili osnovo za razvoj mesta v naslednjih 15 letih.
RIO DE JANEIRO. — Znani ameriški finančnik David Rockefeller je povedal, da imajo Združene države Amerike v svojih rokah desetino celotnega gospodarstva latinskoameriških držav in tretjino celotnega izvoza iz teh držav.
TOKIO. — Predsednik japonske socialistične stranke Jotaro Kavakami se je odpovedal vodstvu stranke, ker mu zdravje ne dopušča, da bi So naprej vodil najmočnejšo japonsko opozicijsko stranko.
BONN. — Danes bo zahodnonemški parlament nadaljeval razpravo o zastaranju nacističnih zločinov. Pred parlamentom sta zdaj dva glavna predloga, ki ju je sprejel odbor za pravne zadeve: predlog, po katerem naj bi rok za zastaranje podaljšali od 20 na 30 let, in predlog, da bi morali začetek zastaranja namesto od leta 1945 šteti šele od leta 1950. Posebno značilno pa je dejstvo, da hoče Zahodna Nemčija v bodoče preganjati le še .glavne” zločine, kar bi sodnim oblastem, v katerih kar mrgoli bivših nacistov, omogočalo, da vsakemu nacističnemu zločincu priznajo, da .ni počenjal zločinov iz lostnlh pobud" in ga s tem oprostijo vsake kazni.
LONDON. — Prejšnji teden so ob koncu štiridnevnega uradnega obiska sovjetskega zunanjega ministra Gromika v Angliji objavili uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da so bili razgovori, ki jih je Gromiko vodil z britanskim zunanjim ministrom Stevardom, koristni za obe strani. Ob tej priložnosti je bil Stevard tudi povabljen na obisk v Sovjetsko zvezo.
BEOGRAD. — Na povabilo norveškega kralja Olafa V. in norveške vlade bo predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito s soprogo obiskal Norveško, kjer se bo mudil od 10. do 14. maja letos.
RIM. — Danes bo prispel na štiridnevni uradni obisk v Italijo francoski zunanji minister Maurice Couve de Murville, ki se s tem odziva povabilu italijanske vlade.
LONDON. — 24. in 25. aprila bo v Londonu sestanek zahodnoevropskih socialističnih voditeljev, ki bodo razpravljali o vprašanjih EGS in EFTA.
KOVENHAVEN. — Na Danskem je prišlo do demonstracij proti Zahodni Nemčiji, ki jih je sprožil prihod zahodnonemških vojaških sil na dansko ozemlje, kjer sodelujejo na manevrih Atlantskega pakta. Nekateri zahodnonemški časopisi so skušali neprijetne dogodke omalovaževati, češ da gre pri demonstrantih le za .manjše skupine komunistov In levih radikalcev”, toda bili so poučeni, da Danci še niso pozabili vdora pred 25 leti na Dansko.
KAIRO. — Prejšnji teden je bil Naser znova I*-voljen za predsednika Združene arabske republike. In sicer za dobo šestih let. Od skupno 7,055.574 volilnih upravičencev so je volitev udeležilo 6,950.657 od teh se jih je 99,99 •/• Izreklo za Naserja.
BERLIN. — Med zahodnim Berlinom in Vzhodno Nemčijo je bil sklenjen nov sporazum o prehodu meje, po katerem bo ob letošnjih velikonočnih praznikih okoli milijon zahodnih Berlinčanov obiskalo svoj-ce v vzhodnem delu mesta.
STOCKHOLM. — Avstrijski obrambni minister Prader je te dni bival na obisku na Švedskem, kjer je bil gost švedskega obrambnega ministra Andersona. Ogledal si je vrsto švedskih vojaških naprav.
BONN. —- V Zahodni Nemčiji je bilo dokončno odločeno, da bodo volitve za novi parlament letos 19* septembra. V tej zvezi je predsednik socialdemokratske stranke Brandt izjavil, da je njegova stranka pri' pravljena prevzeti odgovornost za bodočo politike Zahodne Nemčije.
ŽENEVA. — Odbor za človekove pravice OZN, ki trenutno zaseda v Ženevi, bo razpravljal tudi o vprfl' šanju zastaranja nacističnih zločinov. Tozadevni predlog, ki ga je stavila Poljska, sta podprli tudi Amerika in Sovjetska zveza. Poljski zastopnik je izjavili da je ostalo še mnogo nacističnih zločincev nekaznovanih in bi zastaranje teh zločinov predstavljalo nevarno grožnjo za mir.
^g&c/rULk
Gostovanje gledaliških ansamblov
v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo
Kakor smo kratko poročali že v zadnji Številki našega lista, bo Opera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane tudi letos v okviru uradne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo gostovala v Celovcu. Na izrecno željo celovškega Mestnega gledališča se bo tokrat predstavila le z enim opernim komadom, in sicer z opero „Knez Igor" ruskega skladatelja Aleksandra Borodina, katero bodo ljubljanski umetniki uprizorili v petek 9. in soboto 10. aprila.
Teden dni prej, in sicer 2. in 3. aprila, pa bo v Ljubljani gostoval ansambel celovškega Mestnega gledališča. Tudi Ljubljančani so v tej zvezi izrazili posebno željo: namesto operete, s katero so Celovčani doslej gostovali, naj bi letos prišli z opero In celovško gledališče se je odločilo, da uprizori v Ljubljani Mozartovo opero „Čarobna piščal” in Webrovo opero „Čarostrelec".
Z »Mladim rodom“ v novo pomlad
Umetnost zbranosti
»Danes se nikakor ne morem zbrati,* je stavek, ki ga slišimo zelo pogosto in navadno prav takrat, ko bi se morali zbrati in pripraviti za temeljito možgansko delo. Najbolj tragično pri tem pa je dejstvo, da v takem pri-tneru ne ukrenemo prav ničesar, temveč le pestujemo svojo neurejeno glavo in ne iščemo poti iz zagate.
Naši predniki so znali množiti štirištevilčna števila — seveda na pamet; poznali so vsak stavek iz znanih pesnitev — prav tako na pa-vtet. Mi vsega tega ne zmoremo več, toda saj tudi nihče kaj takega ne terja od nas. Preobremenjeni smo z delom, preplavljeni s problemi vedno hitrejšega »novega časa*. Zgodi se nam celo, da pozabimo datum lastnega rojstva ali kaj podobnega.
Pravzaprav spada danes k sodobni vzgon, da smo malce raztreseni, da tožimo o bolečinah v glavi, da se nikakor ne moremo — ali nočemo zbrati. Pa kljub temu zavidamo človeku, ki ne potrebuje spominskih koledarjev, beležnic in tablet in ki se lahko še vedno zanese na svoj spomin. Njegova navodila so Jasna, njegovo delovno mesto je lepo pospravljeno; ko se njegovi prijatelji že vležejo k počitku, še vedno razpravlja, bere ali posluša glasbo.
Kje so vzroki, da je tako drugačen od nas? Zanj pravimo, da ima posebno skrivnost. Prav gotovo jo ima in tej »skrivnosti* se povsem preprosto reče — zbranost.
Zbran človek se je naučil obdržati svoje misli določen čas na enem predmetu. Kdor zna to, bo tudi v redu opravil sleherno nalogo. Tisti, ki tega ne zmorejo, pa ne zapravljajo samo svojega naravnega daru, ki ga sicer imajo in ga le ne znajo izrabiti, temveč tudi svoj cas.
Stavek »ne morem se zbrati* spada po mnenju psihologov v vrsto izgovorov. Celo prvošolčki so dolžni držati svoje misli na vajetih, čeprav bi se mnogo raje igrali. Privaditi se nroramo samodiscipline, kajti brez nje bodo naše misli venomer uhajale na stranska pota. Kaši možgani sestavljajo nemiren sistem; kot hi bili živo srebro. Od povsod sprejemajo dražljaje in impulze, a se v določenem trenutku najraje vdajo najbolj neprikladnim in nepotrebnim mislim. Brez železne volje torej nikakor ne moremo dalj časa uspešno miselno delati.
K umetnosti zbranosti spada tudi učenje opazovanja. Vse stvari, ki jih vidimo, je tre-ha zaznati. Mnogi v trenutku, ko stojijo pred sliko kakega slavnega umetnika, raje mislijo na svoj prazni želodec ali na utrujene noge, namesto da bi se zbrali in opazovali umetnino. Le kdo med nami zares »vidi* arhitek-turo cerkve ali stolpa, mimo katerih hiti vsak dan?
Urjenju zbranosti pa pomaga tudi učenje na pamet. Kolikor ur zapravimo dnevno: pri vožnji z vlakom ali avtobusom, v čakalnici Pri zdravniku, pri lupljenju krompirja itd. Poskušajmo si urediti miniaturni spored pesmi, ki jih ljubimo, smešnic ali besedil popevk. Vodimo samogovore v svojem ali tujem jeziku, ki ga obvladamo. Naš miselni aparat potrebuje takšno »mazilo*.
Toda treba je zares vaditi in biti vztrajen, ne pa že po nekaj dneh vreči puško v koruzo. So ljudje, ki se bojijo večnih naporov
»Pozdrav, poljub, otroci, od zlate pomladi!" Tako pravi veliki slovenski pesnik Oton Župančič v svoji pesmici „Čez noč”, s katero se začenja nova številka »Mladega roda" za meseca marec in april. Razumljivo je posvečena v prvi vrsti pomladi, tistemu letnemu času, ko se narava spet prebudi iz zimskega spanja in s svežimi silami zaživi novo življenje. »Čez noč” je polno življenja in rasti vse tisto, kar je dolge mesece počivalo pod snežno odejo in se skrivalo pred mrazom in ledom; sonce spet pošilja na Zemljo svoje tople žarke in prebuja iz zimskega sna cvetlice in živali. Najbolj veseli tega prebujanja pa so nedvomno otroci, za katere se začenja čas prelepih iger zunaj v naravi, ki bo kmalu spet vsa zelena in postlana s pisanimi cvetlicami.
V novi številki »Mladega roda" je veliko
600 let
dunajske univerze
Pred 600 leti — 12. marca 1365 — je podpisal Rudolf IV. ustanovno listino dunajske univerze, s katero je dobila Avstrija svojo prvo visoko šolo, imenovano po njenem ustanovitelju Alma mater Rudolphina.
Ob tej priložnosti je bila na dunajski univerzi skromna slavnost, kajti glavne proslave pomembnega jubileja bodo šele v prvi polovici maja, ko se bodo na Dunaju zbrali tudi predstavniki nad 200 univerz iz vseh delov sveta. Slavnosti bodo trajale pet dni.
in se lotijo takrat, ko bi se morali zbrati za delo, tisočerih drugih stvari. Namesto da bi takoj pričeli računati, ker je to potrebno, pričnejo pospravljati predale svoje mize; namesto da bi napisali pismo, se spomnijo, da kuhinja ni dobro pometena . . .
Naše misli pripadajo družini potepuhov; so frfotajoče in ljubijo stranske izlete. In prav zaradi tega zbrano mišljenje ni stvar nadarjenosti, temveč le nenehnih in vztrajnih vaj.
govora o tem veselju, začenši z že omenjeno Župančičevo pesmico mimo domoznanskih sestavkov pa do novic iz narave, čebelice na ogledih, pesmice »Pozdrav pomladi", Vigredne pesmi Rudija Vouka, sestavka Sonje Erlachove »Škorca sta se vrnila” ter mnogih drugih pesmi in člankov, ki so jih prispevali znani in manj znani avtorji. Prav tako pomladi so posvečene številne ilustracije, o katerih pa hočemo še posebej spregovoriti. Poleg tega prinaša »Mladi rod" zanimive spise o tem, »kako v Ledincah Šent Jurja jagajo", o zračni puški, o mladeniču, ki bi rad strah spoznal ter o mnogih drugih stvareh, ki bodo pritegnile mlade bralce. Tudi ne manjka pravljic in pripovedk, seveda pa se je »Mladi rod" spomnil tudi 1. aprila, tistega dne v letu, ko si lahko nekaznovano privoščimo najrazličnejše potegavščine in vsakogar pošljemo po »prvoaprilskega osla". Zelo obširna je spet rubrika »Mladina piše”, v kateri pripovedujejo otroci o svojih drobnih doživetjih, predvsem pa izražajo veselje in navdušenje nad »svojim” listom — Mladim rodom, ki ga prav vsi radi berejo.
Sedanjo številko »Mladega roda" je ilustriral Šimen Olip iz Sel, pravi umetnik-samouk, ki se že dolga leta bavi s slikanjem, risanjem in rezbarstvom, sestavlja uganke, komponira in vodi pevski zbor. Njegove risbe, ki krasijo »pomladno” številko Mladega roda, znova potrjujejo njegov umetniški talent in bodo napravile bralcem mnogo veselja. Da pa ima Šimen Olip tudi pisateljsko »žilico", priča njegova zgodba o hvaležnem zajčku.
Seveda bi o vsebini nove številke lahko še mnogo povedali, vendar je bolje, da jo starši svojim otrokom kupijo, saj stane samo 3 šilinge. S tem jim bodo napravili mnogo veselja, zadovoljni pa bodo tudi vsi tisti, ki se pod vodstvom novega urednika Hermana Velika požrtvovalno in nesebično trudijo za redno izhajanje »Mladega roda".
Šolski list za koroško mladino »Mladi rod" lahko kupite v knjigarni »Naša knjiga" ali pa ga naročite pri upravi.
Dr. Lovre Karali
Prejšnji teden je v 71. letu starosti nenadoma umrl dr. Lovre Karali, dolgoletni voditelj gradiščanskih Hrvatov. Njegovo ime je neločljivo povezano z mlajšo zgodovino hrvatskega ljudstva na Gradiščanskem, kateremu je kot zaveden sin naroda posvetil mnogo svojih moči in svojega znanja; aktivno je stal v prvih vrstah boja za enakopravnost hrvatske narodne manjšine v Avstriji.
Dr. Lovre Karali pa si je pridobil neminljive zasluge tudi za svojo ožjo domovino Gradiščansko. Po drugi svetovni vojni, ko je bila usoda najmlajše zvezne dežele še negotova, je bil skozi deset let njen deželni glavar, nato pa do svoje smrti predsednik trgovinske zbornice za Gradiščansko. Tako v eni kot v drugi funkciji se je požrtvovalno trudil za gospodarski razvoj dežele, ki je spadala med najbolj zaostale predele Avstrije. Če Gradiščanska danes počasi le dohiteva splošni gospodarski razvoj v državi, je to ne nazadnje zasluga pokojnega dr. Karalla.
Ob težki izgubi, ki so jo utrpeli s smrtjo svojega dolgoletnega voditelja, gradiščanskim Hrvatom izrekamo iskreno sožalje tudi koroški Slovenci.
Q V 85. letu starosti je umrl Stanko Premrl, starosta slovenskih skladateljev, ki je izredno veliko prispeval v zakladnico slovenske glasbene ustvarjalnosti. Bil je eden izmed tistih glasbenikov, ki se je dosledno ravnal po na* čelu, da je treba ustvarjati glasbo, ki bo razumljiva naj* širšemu krogu poslušalcev. Najboljši dokaz za to je njegova uglasbitev Prešernove »Zdravljice”.
<$ Pred nedavnim je obhajal svoj 60-letni Življenjski jubilej prof. dr. France Tomšič, znani strokovnjak na področju zgodovine slovenskega jezika in slovstva. Zlasti pa je njegovo ime povezano z izdajami modernih sloven* sko-nemških in nemško-slovenskih slovarjev.
$ Na letošnjem kulturnem festivalu v Edinburgu na Angleškem, ki se bo začel 22. avgusta in trajal tri tedne, bo sodelovalo 16 držav. Izvajali bodo umetniško zelo bogat in obširen program.
£ Madžarska bo letos izdala za razvoj prosvete skoraj 10 milijard forintov, kar predstavlja četrtino njenega letnega proračuna. Največ teh sredstev bodo porabili za razširitev in opremo šol ter za razvoj teoretičnega in praktičnega šolanja mladine in odraslih. Trenutno obiskuje na Madžarskem osemletne osnovne šole 1,400.000 učencev, šole za kvalificirane delavce 173.000 slušateljev, gimnazije in srednje strokovne šole 248.000 dijakov in fakultete ter visoke šole nad 100.000 študentov.
® Na sporedu letošnjih slavnostnih iger v Crazu je tudi drama Miroslava Krleže »Gospoda Glembajevi”, ki bo 29. junija doživela svojo krstno predstavo v nemškem prevodu. Izšla je v prevodu Mila Dora pri graški založbi Stiasny, katera je pred kratkim izdala v nemščini tudi Krleževo delo »Hrvaški bog Mars”, za letošnjo jesen pa pripravlja nemško izdajo najnovejšega Krleževega romana .Zastave”.
£ V Kopru so letos že osmič podelili Kosovelove nagrade in diplome prosvetnim delavcem in ansamblom, ki so se v minulem letu posebno odlikovali s kulturno-pro-svetnim delom.
Drava spreminja podobo naših krajev
Pred 10 leti po Rožu in širom Podjune še nihče ni mislil, da Drava med Beljakom in Labotom lahko postane največji energetski vir v deželi in eden največjih v državi sploh. Če bi pa pred 30 leti nekdo sprožil po-‘jobno misel o koriščanju Drave, bi naletel povsod na posmeh in najzre-ejši sodobniki bi majali z glavo.
Tiste čase Drava še ni dala kilovata električnega toka, sedaj pa ga iz elektrarn Žvabek, Labot in Kazaze letno lahko daje 836 milijonov kilovatnih ur (kWh). Ko bo dograjena elektrarna Bistrica v Rožu, bo proizvodnja električne energije na Dravi narasla za nadaljnjih 340 milijonov k\Vh in za nadaljnjih 454 milijonov kWh, ko bosta dograjeni elektrarni B-ožek in Humperk. Za njima pa je v načrtu še gradnja štirih nadaljnjih elektrarn v Rožu in sicer Borovlje, Dule, Podgrad in Anin most pri Galiciji s skupno letno proizvodnjo 508 milijonov kWh. V zaključni fazi iz-Sfudnje tega elektroenergetskega sistema bo dajala Drava letno 2165 milijonov kWh električne energije, kar je toliko, kot ena desetina leta 1964 v Avstriji producirane električne energije.
Družba »Avstrijske dravske elek-rarnc (DDK)«, ki je lastnik obstoje-*h elektrarn na Dravi in ki gradi in Projektira nadaljnje zgoraj imenova-e elektrarne, pa s tem ne bo le do ?. njega izkoristila Dravo med Be-Jakorn in Labotom za proizvodnjo ^'ektrične energije, marveč bo istočasno močno spremenila podobo Ro-a in Podjune. Na tem 90 km dol-8em območju znaša padec Drave 157 *netrov. Drava bo potem imela obli-0 stopnic — kakor jo kaže skica na esni — vzdolž njene struge pa bo nastal0 nadaljnjih 7 večjih ali manj-jezer, iki se bodo, kakor tako ime-n°van<> Velikovško jezero pred elektrarno Kazaze, lepo prilegala v itak Gu^0 Pr*^uPno pokrajino Roža in
DOSEDANJE ELEKTRARNE ODK
Prva med dosedanjimi tremi elektrarnami na Dravi v Podjuni je bila zgrajena elektrarna v Žvab eku in sicer v letih 1939—1943. Zgradila jo je takratna »Alpen-Elektrowerke«. Ker teče struga Drave v tem območju v ozlki, globoki soteski, opazimo elektrarno le s ceste Velikovec—Labot. Čeprav je jez elektrarne 21 m visok, zaradi ozke, globoke soteske tudi jezera pred elektrarno ni opaziti. Pred elektrarno je zajezenih 2 milijona kubičnih metrov vode, njena zmogljivost znaša 60 MW (megavat = 1 milijon vatov), njena letna proizvodnja pa 350 milijonov kWh. Elektrarna dela s 3 Kaplan-turbina-mi z zmogljivostjo 24.400 PS.
V primerjavi z njo je elektrarna
Labot razmeroma majhna. Njena zmogljivost s tremi Kaplan-turbina-mi znaša le 24 M\V, letna proizvodnja pa 138 milijonov kWh. Tudi jez je le 9 m visok, za njim pa je zajezenih 820.000 kubičnih metrov vode. Elektrarna je bila zgrajena med letom 1942 in 1944 in sicer tudi od »Alpen-Elektrowerke«. Leta 1944 je pričela obratovati z enim agregatom, drugega je dobila leta 1945, tretjega pa leta 1949. Elektrarno so zgotovi-
le DDK, ki so bile po drugem zakonu o podržavljenju od dne 26. 3. 1947 ustanovljene 1. 8. 1947 in ki so 'leta 1948 prevzele elektrarni Žvabek in Labot ter termoelektrarno Voitsberg na Štajerskem in začeti projekt energetskega sistema Reifieck-Kreuzeck.
Od tega časa gradnja elektrarn na Koroškem sistematično napreduje. Ko so DDK leta 1949 dokončale gradnjo elektrarne v Labotu, so leta
1950 vgradile v Reifieck-Kreuzeck prvi agregat in se lotile termoelektrarne Št. Andraž v Labotski dolini. Leto navrh so pričele večati termoelektrarno Voitsberg, ki je leta 1952 dobila tretji agregat. Isto leto je bila zgotovljena tudi prva termoelektrarna Št. Andraž, Reifieck-Kreuzeck pa je dobil svoj drugi agregat. V tem letu so DDK pričele s študijami in načrti za tretjo elektrarno na Dravi v Kazazah.	(Se nadaljuje)
Velikovec
Celovec
□Škocijan
Kotm.vas
Dobri.
RadiŠe
Pliberk
Št. Jakob.
imarjeta
501 m
5orovlje
Bistrica
344 m
9 10
Elektroenergetski sistem na Dravi	Obstoječe elektrarne: 1 — Žvabek, 2 — Labot, 3 — Kazaze
Elektrarne v gradnji ali načrtu: 4 — Bistrica v Rožu, 5 — Rožek, 6 — Humperk, 7 — Borovlje, 8 — Dule, 9 — Podgrad, 10 — Anin most
------'—'■* k L'
v-exvc/-r
Našo deželo čakajo še velike gospodarske naloge
Gospodarsko moč spoznamo med drugim tudi po višini zneska davkov in njegovem naraščanju. To velja za deželo in občino enako kot za podjetje ali kmetijo. Če iz tega vidika primerjamo skupni znesek državnih davkov na Koroškem z drugimi zveznimi deželami in njegovo naraščanje v zadnjih letih, pridemo do ugotovitve, da sta gospodarska moč in rast naše dežele še vedno pod zveznim povprečjem. Zato čakajo Koroško na gospodarskem področju tudi v bodoče še velike naloge. Zaostanek Koroške v gospodarskem razvoju pa tudi zahteva, da se mora zvezna vlada v bodoče bolj brigati za pospeševanje gospodarskega razvoja v deželi, kot se je brigala doslej.
Po analizah koroške zbornice obrtnega gospodarstva je skupni znesek državnih davkov med letom 1958 in letom 1963 narasel za 63,1 odstotka. Ta znesek sestavljajo davek na dohodek, mezdni davek ter davki na blagovni promet, na mineralna olja, na kapitalni donos, na pijače, na dediščine in darila ter na pridobitev zemljišč in na motorna vozila. Znesek teh davkov pa je v istem razdobju na Koroškem narasel le za 53,7 od-
odrezali le še Nižja Avstrijska in Gradiščanska.
Primerjava, ki smo jo ravnokar dali, vendar ne pokaže vedno in povsod dejansko podobo gospodarske moči in njenega naraščanja. Vzrok temu leži v dejstvu, da morajo podjetja vrsto davkov plačati na svojem sedežu, ne pa na krajih svojih obratov, in da imajo številna koroška podjetja svoje sedeže na Dunaju in po drugih zvez-
nih deželah. Toda tudi ob tem še vedno lahko trdimo, da gospodarska moč in rast Koroške zaostaja za avstrijskim povprečjem. Podobno kot rast koroškega zneska državnih davkov zaostaja za državnim povprečjem tudi donos obrtnega davka, ki pa ga je treba plačati občini, kjer ima obrt svoj sedež. Višina tega davka, merjena po številu zaposlenih v obrtnem gospodarstvu, je leta 1963 znašala na Koroškem še vedno le 858,6 šilinga na zaposlenega, medtem ko je v državnem povprečju znašala 975 šilingov. Za Predarlsko zaostaja Koroška po tej primerjavi za 295,7 šilinga. Nižji je ta znesek le še na Gradiščanskem.
Te primerjave kažejo, da čakajo našo deželo v bodoče še velike gospodarske naloge, preden se bomo gospodarsko lahko pomerili z drugimi deželami.
stotka, medtem ko je v drugih zveznih deželah v povprečju narasel za 69,5 odstotka, v Salzburgu celo za 102,3 odstotka.
Položaj na Koroškem se tudi v letu 1963 ni zboljšal. V primerjavi z letom 1962 se je ta znesek povišal le za 7,8 odstotka, medtem ko se je v državnem povprečju povišal za 8,5 odstotka. Delež, ki od tega zneska odpade na prebivalca, je 1963 na Koroškem znašal 1731 šilingov, medtem ko je v državnem povprečju znašal 2546 šilingov. Slabše sta v tej primerjavi
Nove cene za mleko
Večmesečna pogajanja za zvišanje proizvodne cene mleka so bila v torek načelno zaključena. Proizvodna cena bo po predlogu ministra za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Schleinzerja zvišana za 20 grošev pri kilogramu. To zvišanje bo krito s podražitvijo pitnega mleka in mlečnih izdelkov. Ker bo ta podražitev obremenila potrošnike, je finančni minister pripravljen, da ustrezno zviša otroške doklade in izravnalni prispevek za renfnike ter podpore za brezposelne.
Z zvišanjem proizvodne cene za 20 grošev se bo pitno mleko podražilo od 2,80 na 3 šilinge, mleko v steklenicah od 3,20 na 4, maslo od 36,80 na 40, sir pa, izvzemši Emmen-talca, za 3 šilinge. Ementalec se bo
Sele so počastile svojega župana
Te dni je minulo 15 let, odkar je krat pokazal tudi kot igralec dobil Simen Ogris prvič izvoljen za mačega prosvetnega društva, mu župana selske občine. Jubilej nje- je pripomogla, da je pričel kmalu govega županstva so Selani po- zastopati koristi selskih gozdarjev častili z intimno slavnostjo po zad- in da je leta 1945 prevzel vodstvo nji seji občinskega sveta v selski socialistične stranke v občini, pet šoli, ki so se je udeležile frakcije let navrh pa tudi mesto župana, vseh treh strank, ki so v občinskem Od tega časa se kljub velikim te-svetu zastopane, nadalje predstav- žavam hribovske občine trudi, da niki požarne brambe, orožništva in bi v sodelovanju vseh dobro misle-carine, domači župnik, učitelji in šolarji ter zastopniki Slovenskega prosvetnega društva ..Košuta".
Spored slavnosti je obsegal pesmi in recitacije v obeh jezikih, nastop moškega zbora ter pozdravni nagovor učitelja Jakliča in slavnostni govor občinskega svetnika učitelja Velika.
Selski župan Simen Ogris je sin drvarske družine, kateri se je rodil 26. oktobra leta 1909 kot prvi med sedmimi otroci. Tudi sam je postal drvar, čim je zapustil ljudsko šolo.
podražil od 28 na 32, smetana pa od 10,60 na 12 odnosno od 31,70 na 32 šilingov.
S tem je bila v prizadevanjih za zvišanje cene mleka najdena kompromisna rešitev. Predstavniki kmetijstva so prvotno namreč zahtevali zvišanje proizvodne cene mleka za 30 grošev. Njihov predlog je šel tudi za tem, da bi to zvišanje v celoti prevalili na pitno mleko, vsled česar bi se podražilo za 80 grošev do 1 šiling. Po vsestranskem pretresu problematike takega zvišanja je prišlo naposled do gornje sporazumne in zadovoljive rešitve.
čih olajšal življenje občanov ter zboljšal gospodarski in socialni položaj v občini.
Zaslužen odgovor v prid delavcev
Pred volitvami v deželni zbor je bilo s strani dVP rečeno, da so koroški delojemalci v Avstriji najslabše plačani. Deželno vodstvo zveze sindikatov je na ta očitek takoj reagiralo in preko dunajskih central napovedalo odpoved vseh deželnih kolektivnih pogodb, pri katerih osebni dohodki delojemalcev zaostajajo za državnim povprečjem. „Mi smo zadnje dni dunajskim centralam sporočili svojo pripravljenost, da spravimo osebne dohodke teh delavcev na Koroškem na dunajsko raven. Če pa smo se motili, potem bomo za uresničenje izravnavanja osebnih dohodkov koroških delojemalcev vložili tudi sindikalna borbena sredstva."
...	.................. S tem je dal predsednik Zveze
Njegova nadarjenost, k, ,o ,e vec- sjndikatov nQ Koroškem, državni
000000<XXXXXX>0<XX>0000000 poslanec Suchanek, pred de-
Naftovod Trst—Dunaj
PO NAŠEM OZEMLJU
Kakor smo že poročali, je predvideno, da bo od naftovoda Trst—Ingolstadt v Nemčiji (TAL) speljan tudi naftovod proti Dunaju. Naftovod proti Dunaju naj bi se od TAL odcepil pri Plčckenpassu, kjer so že pričeli z vrtalnimi deli za TAL.
Koncem minulega tedna je bilo sporočeno, da so se družbe mineralnih olj, ki so se združile v delovno skupnost za naftovod Adria—Dunaj, zedinile, da je gradnja tega naftovoda po tej poti gospodarsko £ najbolj rentabilna. Naftovod O bi se od TAL odcepil za Plok-kenpassom ter tekel po dolini Zilje in Roža mimo Podklo-stra in Borovelj ter skozi Podjuno na Soboto — Soboth na Štajerskem, od tam pa čez VZechsel do rafinerij v Schwe-chatu pri Dunaju.
Zmogljivost naftovoda bi znašala letno sest milijonov ten. Predvideni projekt je sedaj predmet konkretnih študij, katerim šele more slediti dokončni sklep.
želno konferenco sindikata kovinarjev in rudarjev odgovor OVP, ki je v predvolilni borbi na lovu za glasovi med delavci stopila na spolzko pot opozicionalca proti vladni politiki, kjer je sama soudeležena in kjer ima skupno z FPO v rokah vse važne gospodarske referate. S svojo žolčnostjo v pred-
volilni borbi je napravila slabo uslugo svojim pristašem iz obrtništva in industrije. Istočasno pa je hotela koroške delojemalce potegniti za nos. Če bi ji bilo toliko za zboljšanje osebnih dohodkov delojemalcev, bi že davno lahko dala tozadevno pobudo v svojih vrstah ali pa bi v sindikatih, kjer je zastopana, zahtevala odpoved kolektivnih pogodb.
Beljaški konzum 109 milijonov šilingov prometa
Kakor poroča uprava konzumne zadruge Beljak, je ta organizacija samopomoči potrošnikov v letu 1964 dosegla ponovno lepe uspehe. Skupni promet je od 101,9 milijona šilingov leta 1963 narasel na 109,6 milijona šilingov. Stopnjevanje obsega prometa za 7,67 odstotka je najvišje med koroškimi konzumnimi zadrugami.
Skupni promet je ustvarilo 52 poslovalnic, ki jih vzdržuje beljaška konzumna zadruga. Poleg poslovalnic imajo še svojo pekarno in konditorijo. V zadnjih letih je zadruga že 18 poslovalnic spremenila v samopostrežne prodajalne.
strežna prodajalna v Italienerstrafje v Beljaku. Uspeh in priljubljenost samopostrežnih prodajaln med gospodinjami sta precej pripomogla k porastu skupne vrednosti prometa.
000000<xx><x>000c>000<x>0000< Med njimi je tudi velika samopo-
KOLE	DAR
Petek, 26. marec;	Emanuel
Sobota, 27. marec: Rupert Nedelja, 28. marec: Janez K. Ponedeljek, 29. marec: Ciril	
Torek, 30. marec:	Janez KI.
Sreda, 31. marec	Modest
Četrtek, 1. april-	Hugo
GOSTINSKA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA V BELJAKU
Kuratorij za gradnjo obrtnih poklicnih šol, koroška deželna vlada in mestni svet Beljaka so se pred kratkim sporazumeli za gradnjo dveh zavodov za šolanje turističnih, zlasti gostinskih uslužbencev. V ta namen bodo pričeli v Beljaku graditi dve šoli in sicer gostinsko poklicno in gostinsko strokovno šolo. Za gostinsko poklicno šolo je letos pripravljenih 10,6 milijona šilingov, deželni investicijski program pa predvideva tudi sredstva za gostinsko strokovno šolo. Arhitekti so dobili povabilo, da predložijo osnutke oz. modele za obe poslopji.
Šoli bosta povezani z novim gostinskim podjetjem v Beljaku. Beljak je bil za sedež šol izbran prvič zaradi svoje osrednje geografske lege, drugič pa zaradi tega, ker je središče koroškega turizma in ker so v okolici ustvarjeni tudi pogoji za razvoj zimskega turizma. Poleg tega je v Beljaku koncentriran tudi potrebni učiteljski kader, ki poučuje na drugih poklicnih in višjih strokovnih šolah. Obe šoli bosta dobili svoje mesto v tako imenovanem kulturnem centru, ki ga hoče uprava mestne občine Beljak zgraditi v območju Miklavževe ulice — Severni dravski breg.
Prijetno družabno srečanje naših žena
Na povabilo žena iz Žamanj in okolice, ki so včlanjene v Zvezi slovenskih žena, se je v nedeljo v Žamanjah zbralo nad 70 naših žena, ki so tam prebile vesele urice medsebojnih pomenkov in razvedrila, ki so ga jim pripravile gostiteljice s prisrčnimi prosvetnimi nastopi svojih malčkov in z vložki Tria Korotan. Srečanja so se udeležile tudi zastopnice žena iz Kranja.
Na Žamanjah je bila v nedeljo res lepa prva pomladanska nedelja. Vas in prebivalstvo ter goste, ki so prihiteli v znano gostilno Franca P i c e j a, je ogrevalo toplo sonce in toplina je kmalu zajela tudi naše žene, katerim sta predsednica Milena Groblacher-j e v a in Micka Kappova s pesmimi in recitacijami otrok, ki že tr-
Vabilo
Oder mladje vabi na jubilejno 50. predstavo in hkrati na zaključno prireditev Mo-lierove komedije v treh dejanjih
„SCAPIN0VE ZVIJAČE"
v nedeljo, 28. marca ob pol treh popoldne v srednji dvorani Doma glasbe v Celovcu.
Vsi od blizu in daleč iskreno vabljeni.
Uradne ure
Zavod za starostno zavarovanje delavcev ima v aprilu naslednje uradne ure:
7. aprila — Šmohor, uprava bolniške blagajne
14.	aprila — št. Vid ob Ciini,
Friesacher Strafje 1
15.	aprila — S p i t t a I ob Dravi,
Lutherstrafje 4
21.	aprila — Beljak, Kaiser-Josef-Platz 1
22.	aprila — W o I f s b e r g , Weyerplatz
povsod od 8. do 12. ure dopoldne.
Prve smučarske tekme na Žingarci
Novo smučišče v Rožu, ki je nastalo s cesto in vzpenjačo na Žingar-co, je bilo minulo nedeljo prizorišče prvih večjih smučarskih tekem, ki jih je priredilo športno društvo ATUS Borovlje. Tekme so se odvijale na 2,8 km dolgi .progi s 520 m višinske razlike in z 42 vratnik Udeležili so se jih smučarji iz Roža, Tržiča, Celovca, Beljaka, Pliberka in St. Leonharda v Labotski dolini.
Zmago je odnesel Maksej Pristovnik iz Sel, med ženskami pa je zmagala Eva K o š u t n i k , ATUS Borovlje. Med mladino je pri deklicah zmagala Eti Kurnik iz Tržiča, pri fantih Egon H a u e r, v drugi skupini pa Erwin ''Vera t s c h n i g , oba iz Borovelj. Med juniorji je zmagal Maksej Pristovnik, v splošni skupini Gert K i e s 1 i n -g e r od DDK Celovec, v starostni skupini pa Ludvik Dornik iz Tr-
v • v
žica.
V splošni razvrstitvi so dosegli prva tri mesta Maksej Pristovnik, Gert Kieslinger in Gerhard Z u b e r iz Beljaka.
gajo hlače v šoli in tudi takih, ki jih še ne trgajo, pripravili prijetno presenečenje. Za presenečenje pa je skrbel še trio Hanzija Kežar-j a , katerega domače viže je po malem spremljalo vse, kar rado poje. Da se je potem iz pevk in pevcev šentvidskega, kapelškega in škocijanskega zbora kmalu stvoril še pevski zbor, se razume samo po sebi. Ko smo se razhajale, smo si bile edine v želji: še več takih srečanj.
TO IN ONO
v
od Smohoea do Labota
BRDO. — Te dni so se občine Šmohor, Brdo in Goriče formalno združile v vodno skupnost, ki ima namen, da obvaruje Preseško jezero pred onesnaženjem. Za 12 milijonov šil. bodo okoli jezera zgradile zbirne in odvodne kanale, ki ibodo speljani do čistilnice v območju občine Goriče. Po očiščenju se bo voda stekala v Ziljo. S tem so občine sledile zgledu dbčin ob Vrbskem jezeru, ob Milštatskem jezeru in občine Škocijan, ki zajema Obalo Klopinjskega jezera.
BRNCA. — V bližini mostu čez Ziljo na cesti proti Beljaškim toplicam je v ponedeljek skočil srnjak v avtomobil nekega uradnika in povzročil nad 1000 šilingov škode. Srnjak je bil na licu mesta mrtev.
BELJAK. — Beljaška sindikalna mladina ima od 19. marca naprej Teden sindikalne mladine, ki obsega predavanja, razstave, diskusije, in družabne prireditve. V sklopu tega tedna je med drugim priredila v Paracelsovi dvorani razstavo »20 let osvoboditve — 10 let državne pogodbe«. Razstava je bila odprta od petka minulega tedna do torka tega tedna. Beljaški sindikalni teden bo zaključen v nedeljo s koroškim prvenstvom v namiznem tenisu in z družabnim večerom sindikalne mladine v beljaški delavski zbornici.
CELOVEC. — Celovec je bil koncem tedna obogačen za dva nova poštna urada. Prvi se nahaja v Št. Petru na Velikovški cesti, drugi pa v Welzeneggu, Steingasse.
KAMEN PRI ŠKOCIJANU. — Skrajno neprijeten in nepričakovan doživljaj je imel v nedeljo ponoči 16 let star vlomilec. Pri kraji v kuhinji gostilne »Felserrkoller« ga je zasačil 81-letni gostilničar Alojz Deutschmann. Vlomilca je z eno reko oklenil okoli vratu, z drugo pa je segel ,po telefonu in poklical orožništvo. Vlomilec je moral v neprijetnem objemu trpeti skoraj uro časa, preden so prišli orožniki in ga posadili na »hladno«.
PLIBERK. — V Nauči vasi je nemška tvrdka Kurt Jesch odprla malo podjetje, v katerem izdeluje iz kovine razne drobne potrebščine in spominčke. Zaenkrat zaposluje podjetje 18 delavcev, katerih število pa se bo povečalo, čim bo podjetje do konca izgrajeno. V .poslopju občine pa se je že prej naselila podružnica salzburške tvrdke Hans Moser in sinovi, ki izdeluje ženska oblačila.
Pred davnim, davnim časom sta v neki vasi živela dva mladeniča. Ko sta nekoč prišla vkup, 9ta začela pogovor:
»Eh,« pravi prvi, »ko bi imel sto kobilic, bi bil najsrečnejši človek na svetu!«
Drugi pa reče:
“Kaj kobilic! Ko bi imel sto zvestih prija-teljev, bi bil srečnejši od vseh drugih na svetu!«
»Ne,« ugovarja prvi, »kobilice so veliko boljše!«
»Ne,« se prička drugi, »zvesti prijatelji so več vredni kot vse drugo na svetu!«
Nekoč sta se spet srečala in znova sta za-cbla ta pogovor:
Kaj je za človeka največ vredno?
Dolgo sta se pričkala, naposled pa sta takole odločila:
»Naj se sleherni od naju odpravi na pot. Ti-sji> ki :bi imel rad kobilice, naj zbira 'kobilice, tisti, ki bi imel rad zveste prijatelje, pa naj si 'sce zvestih prijateljev.«
Tako sta sklenila in se odpravila vsak po svoji poti.
Minila so leta, oba mladeniča sta se vrnila v rodno vas in sta vprašala drug drugega:
“No, so se ti obnesla tvoja prizadevanja?« vpraša prvi mladenič.
. »Obnesla,« odvrne drugi. »Našel sem devetindevetdeset prijateljev. Katko pa kaj ti?«
»Tudi jaz se nisem slabše odrezal: dobil sem si devetindevetdeset prelepih kobilic.«
Reče drugi mladenič:
»No, če ti manjka samo ena kobilica, ti jaz Podarim svojo — najlepšo, najhitrejšo!«
“Jaz ti bom pa zvest prijatelj!« odvrne prvi mladenič.
»Totem je vse v redu: zdaj imam celih sto Prijateljev! Nisem mar srečen?«
“Jaz imam pa sto kobilic! Kdo more biti srečnejši od mene?«
Prvi mladenič je rekel materi:
»Nisem bil zaman talko dolgo zdoma! Poglej kakšne prelepe kobilice sem si dobil! Mar ni to sreča? Toda kmalu bom še bogatejši in se srečnejši: čez leto in dan mi bo vsaka kobilica povrgla žrebička. Še nekaj let, pa bom imel največjo čredo konj v vsej deželi!«
In mati je poslušala sina in se veselila z njim.
Drugi mladenič pride k materi in ji začne Pripovedovati o svojem dolgem potovanju.
0Ve ji, kje vse se je mudil, kaj vse je videl na Poti, kako in s kom se je sprijateljil.
»Zdaj sem najsrečnejši na svetu — natanko st° prijateljev imam!«
Mati ga posluša, pomisli in besedi:
»Vse to je lepo, sinko. Toda poslušaj, kaj jt bom nasvetovala. Prej preizkusi prijatelje 'n se prepričaj na njihovih dejanjih, ne na njihovih besedah, ali so res pravi prijatelji, bele potem boš lahko trdil, da si srečen.«
»Kako pa naj to spoznam?« vpraša sin.
Mati reče:
. “Sedi na konja, pojezdi v vse vasi, kjer >maš prijatelje, in jim povej, da te je udarila nesreča in da si izgubil vse, kar si imel. Bomo V|deli, kako se ti bodo obnesli prijatelji.«
. Sin je osedlal konja in zdirjal obvestit pripelje o nesreči, ki naj bi ga bila udarila.
Isto noč, ko je odjezdil iz vasi, se je prve-
Kaj je več vredno
(OSETINSKA PRAVLJICA)
mu mladeniču resnično primerila nesreča: Ab-reki so mu pokradli kobilice. Šele zjutraj se je tega zavedel — spoznal je, da je vse izgubil in da je spet siromak kot prej. Begal je od hiše do hiše in vpraševal ljudi, ali niso videli, kam so bili Abreki odgnali njegovo čredo, natanko jim je opisal svoje kobilice in dobil povsod isti odgovor.
Nič nismo videli. Nič ne vemo.«
Tako se je praznih rok vrnil domov. Sedel je v kot, se zgrabil za glavo in rekel:
»Moje sreče ni več! Za hip se mi je pokazala in se razblinila. Zdaj sem največji nesrečnež na vsem svetu!«
Drugi mladenič pa je pridirjal v rodno vas in rekel materi:
»Moji prijatelji so pravi prijatelji! Ko bi bila le videla, kako jim je bilo hudo! Sleherni mi je ponujal denar in konja in obleko. Branil sem se, jim govoril, da nič ne potrebujem, pa me še poslušati niso marali! No, kar sama si poglej!«
Mati se ozre, in kaj vidi — z vseh strani
vro ljudje k njiju: ta goni živino, oni vozi žito, tretji kuretino, četrti obleko, peti posodo.
Pridejo do hiše in rečejo:
»Ne odklanjaj, prijatelj. Ne žali nas!«
Mati in sin sta se jim zahvalila in jih prosila, naj vse odpeljejo nazaj.
»Samo preizkusiti sva vas hotela,« reče mati.
Toda prijatelji tega še slišati niso hoteli. Pustili so jima vse darove, jima zaželeli sreče in se razšli vsak na svoj dom.
»Prav si povedal, sinko,« pravi mati, »tvoji prijatelji so res pravi prijatelji. Lahko se šteješ za srečnega!« In je povedala sinu, kako so mu Abreki ponoči oropali prijatelja.
Tedaj je dal sin tovarišu vse, kar je dobil od prijateljev, in mu rekel:
»Ne toži in doumej: če ima človek prijatelja, nikoli ne obsedi v nesreči!«
»Resnica,« pravi prvi. »Zdaj sam vidim, da na svetu ni največ vredno bogastvo, temveč zvest prijatelj. To si mi dokozal ti s svojim primerom.«
Prvo tradicionalno tekmovanje
Vaški policaj je bil neznansko strog. Znal je tako grdo pogledati, da te je ponoči mora tlačila, če te je le z enim očesom premeril. Kot navadno je stal tistega dne pred krčmo in gledal, koga bo treba kaznovati. Že dolgo je bil brez dela. Da, da, že od tiste nedelje, ko sta se Dolte in Rauželj stepla zaradi krčmarjeve Katre.
„To so bili časi", je mrmral policaj in se ozrl za vaščani. Pa se ustavi pred njim neznanec, se razkorači in ga tako grdo pogleda, da je policaj kar prebledel. Ne boš me, si je mislil policaj, zajel sapo, udaril s petami in pogledal neznanca še mnogo gr-še. Tako sta dolgo stala in strašansko grdo gledala drug drugega.
Po vasi se je hitro raznesla novica o neznanem črnogledu. Ko je o tem slišal župan, je sklical vaške može na posvet. Zbrali so
ZA SMEH
»Kaj praviš, Peteršilčkova se na stara leta učita italijansko?«
»No, da, saj se pravzaprav morata. Adop-tirala sta nekega italijanskega dojenčka in iko bo mali začel govoriti, ga hočeta vendar 'razumeti.«
se v gostilni. Župan ni in ni mogel verjeti, da bi kdo znal tako grdo gledati, kot je slišal. Dolgo so si belili glave in razmišljali, kaj naj store. Naposled se je posvetilo kovačevemu Kriglu. Predlagal je tekmovanje. Županov namestnik, ki je znal pisati, je napisal razglas, in župan, ki je znal brati, ga je opoldne v gostilni prebral veščanom.
Še istega dne se je na trgu zbrala komi-
sija in župan je naznanil pričetek tekmovanja. Prvi je bil na vrsti vaški policaj. Stopil je pred može in jih pogledal tako grdo, da so se jim kolena zašibila. Potem se je priklonil in stopil vstran. Sedaj je bila vrsta na neznancu. Ta se je spet razkoračil, se prijel za pas in pogledal tako grdo, da so se možje umaknili kar za tri korake. Le malo hrabrih vaščanov je ostalo na mestih in ti so kar strmeli. Spet je stopil pred može vaški policaj in se napenjal in mučil in spet je bil na vrsti neznanec in vse skupaj je trajalo pozno v noč.
Naslednje jutro je župan, ki je znal brati, prebral sklep vaških mož: ta sklep je napisal njegov namestnik; ki je znal pisati. Za zmagovalca je razglasil vaškega policaja. Vaščani so vzklikali od navdušenja in obsipali policaja s pohvalami in priznanji. A glej, policaju to ni bilo dovolj. Stopil je na stol in pogledal tako strogo, da so vaščani takoj onemeli. Ni in ni mu šlo v glavo, kako si drzne kdo skoraj tako grdo gledati kot on. Takoj je aretiral neznanca in ga hotel zapreti. Toda takrat se je šele izvedelo, da je neznanec policaj iz sosednje vasi.
Županu je novica hitro prišla na uho. Spet je poklical može in spet so dolgo premišljevali in spet se je posvetilo kovačevemu Kriglu. Domislil si je napraviti tekmovanje v črnem gledanju vseh policajev okoliških vasi.
Čez nekaj dni se je pričelo. Županov namestnik, ki je znal pisati, je popisal veliko oglasno desko z besedami: PRVO TRADICIONALNO TEKMOVANJE V ČRNEM GLEDANJU.
Od tistega časa tekmujejo vsako leto in pravijo, da vaški policaj še vedno najgrše gleda.
Ko so se vrabci šli cesarje
Makedonska pravljica
Nekoč so se vrabci zbrali na nekem visokem trnu. Vsi so vpili: „Jaz sem secar, bratec, jaz sem cesar!" Vsak vrabiž je hotel biti cesar in je kričal iz vsega grla. Vsak, ki je bil na višji veji, je suval tistega, ki je bil na nižji veji, in ko ga je spodrinil, se je razglasil za cesarja. Vsi so vpili: „Cesarji smo!" Vpili so, vreščali ter delali silen hrušč in trušč. Vsak, kdor jih je videl, se je smejal njihovi norosti, da so se na visokem trnu šli cesarje.
To je slišal vrabcem sovražni sokolič. Z veliko silo je priletel nadnje ter jih napadel in pričel jesti. Pograbil je enega in ga oskuvel, pograbil drugega, ga raztrgal in pojedel, pograbil tretjega in si ga odnesel v gnezdo, da bi z njim nahranil svoje mladiče. V tem za vrabce strašnem času, ko so vsi hoteli biti cesarji, so postali sokolovi tlačani. Ko so bežali s trna, da bi se skrili, so kričali: „Čiv, čiv, čiv, cel sem." Iz strahu pred sokolom so se vsi vrabci pred sokolom odpovedali cesarski časti in so postali njegovi tlačani.
Ko jih je sokolič najel in odletel, so vrabci začeli prihajati iz lukenj, v katere so se bili skrili, in se med seboj spraševali: „Dživ, dživ, dživ!” (To je: „Joj, bratec, ali si še živi")
^<KK><><>CK><><X><X>0'000<X>000<XX><X><XXXXXX><X><><><X><><><XXX><><>0<><><XX><X>00<X>0<><X><>00<>0<><><><><>0^0^#^00000<>^<M
►OOO^KXXXK>
M • L Y N C H :
Obličje mrtvega tekmeca
Henry Tolman se ni in ni mogel naveličati prijetne ,Jaz, Henry Tolman, sem ubijal, ne da bi me kaz-nova|j 2a sj je s pravim peklenskim zadovoljstvom po-nc>vljal noč in dan.
Svoj načrt je perfektno izvedel. Ubil je nekega moža, ne da bi policija posumila o njem. En sam človek je vedel Za njegovo mračno skrivnost: njegova žena Louise. Tisto
ko ga je ubil, je sedela v salonu. Dobro je videla, a sta ob nizki ograji na terasi visoke hiše stala sprva dva rn°^a, potem je ostal ob njej samo eden, Henry Tolman.
Henry je ubil Scotta zaradi Louise. V tistem trenutku, 9° je sunil preko ograje, ni vedel za gotovo, ali mu jo ° uspelo prisiliti k molku. Le katera žena bi molčala, če 1 i' mož ubil ljubimca? Toda — Louise je molčala.
Do prihoda policije jo je Henry tako zastrašil, da se 9Q ni upala izdati. Bilo je povsem preprosto. Medtem ko je VSa omamljena od pretresa sedela sključena v enem od ripslanjačev, ji je Henry pojasnil, da ne more ničesar ukre-n'*'v Proti njemu. Ali lahko dokaže tisto, kar je videla? Še Ve^: ali bi rada povzročila škandal? Ali bi želela, da bi se •er>a fotografija pojavila v vseh časopisih in bi milijoni 'odovednih bralcev zvedeli, da je imela bivša igralka . ISe Tolman razmerje s Scottom Lansingom? In naposled bila tu še Louisina mati. Stara dama je imela preko se-mdeset let in je bolehala na srcu. Louise gotovo ne bi e'ai da bi ji zaradi družinskega škandala odpovedalo Ce- Ali morda bi?
Kot rečeno, vse je bilo zelo preprosto. Še vedno vsa Urad'Cna' *"ou'se odgovarjala na vprašanja policijskih
Da je bil Scott tistega večera zelo potrt, je dejala. Že dolgo ni dobil nobene filmske ali televizijske vloge. In da je popil precejšnje število koktajlov.
Kar je Louise povedala, je bilo res: Scott je bil resnično potrt. Daljše brezdelje mu je načelo živce in vdajal se je pijači. Tudi tisti večer, ko se je nenadoma divgnil s stola in odšel na teraso, je bil pijan. Na njeno nepopisno grozo pa je na vsem lepem zdrknil preko ograje in padel dvanajst nadstropij globoko. Tudi to je Louise povedala uradnikom. Zamolčala je le, da mu je njen mož sledil in ga sunil navzdol.
Vse se je začelo z neko fotografijo; s Henryjevim sumničenjem in ljubosumnostjo, ki go je dovedla na pot zločina. Čeprav mu je Louise vedno znova zagotavljala, da slika ni prav nič pomembna, ji Henry ni verjel. Tudi tega ni verjel, da je vladalo med njo in Scotom le prijateljstvo dveh poklicnih tovarišev.
Ko je Henry odkril sliko, so mu zaplapolali pred očmi pajčolani. Fotografija je prikazovala Scotta s priučenim, vedrim nasmehom, ki je razkrival dve vrsti brezhibnih, belih in močnih zob.
Henry je bil prepričan, da je njegov nasmeh veljal eni sami ženi: Louisi; tembolj, ker ji je Scott s svojo moško in krepko pisavo napisal pod sliko: »Najlepši ženi na svetu, kraljici mojega srca, večno tvoj vdani Scotty.”
Ko je Henry privlekel fotografijo iz nekega predala, se je Louise smejala. Razložila mu je, da je nastalo posvetilo v veselem razpoloženju, ki ga je povzročil šampanjec; da predstavlja citat iz neke vloge, ki jo je Scott prav tedaj igral. Zagotavljala mu je, da je Scotta tedaj ves svet imenoval Scotty; da nima to ljubkovalno ime nič skupnega z ljubeznijo. Dokazovala mu je, da sta s Scottom neštetokrat stala skupaj na odru in da predstavlja posve-
tilo le nekoliko pretiran način izražanja, ki se ga radi poslužujejo ekstravagantni igralci.
Dokazovanje ji ni prav nič pomagalo. Henry je ostal še naprej sumničav. Svojo ljubosumnost je tako vztrajno gojil, da ga je vsega prevladala in je končno sklenil, da se bo domnevnega tekmeca znebil.
Že od vsega začetka se mu je zdelo sumljivo, da prihaja Scott tako pogosto k njima »mimogrede" na obiske. Louise je trdila, da prihaja zgolj zato, da bi dobil kaj dobrega za pod zob in zvrnil nekaj kozarcev whiskyja, Henry je skušal verjeti. Toda ko je slučajno odkril njegovo fotografijo, je skoraj pobesnel. Vsepovsod ga je zasledoval smejoči Scottov obraz. Podnevi in ponoči se mu je posmehoval dozdevni tekmec — vidno mu je visela pred očmi vesela spaka. Tedaj je sklenil, da ga bo ubil. Ubil zato, da se mu ne bo treba več boriti z njim.
Scott je bil mrtev in Henry je triumtiral. »Jaz sem to storil," je navdušeno govoril Louisi, »in niso me zaprli. Nikdar več mi ne bo treba gledati njegovega režečega se obličja, nikdar več misliti nanj.”
Prvič po tisti noči se mu je Louise zazrla v obraz. Njen otrpli pogled je izdajal ledene občutke, ki jih je gojila do svojega moža. Njen glas je bil poln gnusa, ko je dejala: »Ali res verjameš, kar govoriš? Si mar domišljaš, da boš mogel živeti naprej tako, kcrt da se ni nič zgodilo? Nekje na svetu je pravica, Henry. Ne boš ji mogel uiti."
Porogljivo se ji je zasmejal, vendar njegov smeh ni zvenel prepričljivo.
Že kmalu je moral ugotoviti, da ne more pozabiti Scottovega obraza. Se vedno mu je lebdel pred očmi njegov široki smeh, ostra guba nad nosnim korenom, gospodovalna brada — skratka Scott Lansing.
To spoznanje je Henryja spravljalo v obup. Stikal je po Louisinih rečeh, iskal njene spomine. Uničil je vse spo-
Ustvarimo otroku
prave pogoje za razvoj
Matere se cesto pritožujejo: »Tako mlad je "se in že tako živčen!* Otrok je bled in s kolobarji pod očmi. Da nima pravega teka, pripoveduje mati; da prihaja čez mero utrujen iz sole in da slabo in nemirno spi.
Mnogo mladostnikov iz mest pa tudi s podeželja kaže v zgodnjih letih opisana znamenja, ki smo jih včasih opazovali samo pri odraslih.
Strokovnjak za otroške bolezni je o tem vprašanju dejal: »Današnji otrok ne živi več v naravnem življenjskem okolju, temveč v terariju, v kulturno zavarovanem parku, v katerem ne sme s svojim igranjem motiti ne očeta niti sosedov. Da bi se podil po cesti, mu onemogočata policija in promet. V nasadih mu je prepovedano stopiti na zelene površine. Vožnje z avtobusom, sprehodi in obiskovanje kina lahko samo slepijo, da ne vidimo, kako se je skrčil življenjski prostor otrok.*
Vedno več mater dela v poklicu. Kvečjemu ob nedeljah se najde družina pri skupnem kosilu. Od skupnega družinskega življenja, ki sicer daje otroku pomirjevalni in topli občutek gnezda, je ostalo danes le še spanje v istih prostorih. Otrok postaja duševna sirota.
Na vprašanje, ali ni dobrega zdravila za to, odgovarja zdravnik: Prava zdravila za to so, vendar ne v tabletah ali kapljicah, pač pa:
•	Dajte otrokom občutek, da doraščajo v družinski skupnosti! Poskrbite jim zopet potrebno »toploto gnezda*!
•	Otrok ne prenasičujte z igračami, s kino-predstavami in drugimi dražljaji!
•	Ne zahtevajte od otrok preveč, ne v šoli, ne doma!
•	Omogočite otrokom, da se bodo lahko razgibali na svežem zraku. Naj se zdivjajo, kot to itak radi delajo!
Belo perilo iz nylona
Bele kombineže iz nylona in perlona že po nekaj mesecih izgubijo svojo snežno belino in postanejo sivkaste. Ker jih ne smemo kuhati, se nam pogosto dozdeva, da so kombineže še po pranju umazane. Takšno perilo pa lahko prebarvamo v katerokoli drugo barvo — brez kuhanja. Postopek je takle:
V lončku zavremo dve žlici vode, dodamo za noževo konico poljubne barve za barvanje tkanin. Barva naj nekoliko prevre, da se raztopi. V ustrezno posodo natočimo nato dva do tri litre vroče vode, v katero precedimo skuhano barvo. Kombinežo pred tem zmočimo v hladni vodi in ožmemo, potopimo nato v raztopino in večkrat enakomerno pregnetemo z rokami. Raztopini dodamo pol žličke soli, kombinežo še malo pregnetemo, vzamemo iz raztopine, večkrat splaknemo v hladni vodi in sušimo kot po navadi. Ce želimo temnejšo barvo, uporabimo več barve. Tako pobarvana kombine-ža bo videti kot nova.
Ali znate lepo očistiti...
OLJNATE SLIKE
Spomladi, ko navadno očistimo vsak kotiček in pospravimo vse predale v stanovanju, ne smemo pozabiti na slike. Na njih se je gotovo nabralo precej pajčevin, prahu in mušjih pik.
Sliko snamemo s stene, jo najprej obrišemo s suho ikrpo, nato pa jo umijemo z vlažno ikrpo, namočeno v bisovi raztopini. Najprej temeljito očistimo okvir, nato pa še platno. Cunjo splaknemo v čisti vodi, trdo ožmemo, še enkrat vse obrišemo in slika bo na novo zaživela.
ČEVLJE
Zadnje čase prevladuje med čevlji rjavo in črno usnje. Sčasoma dobi kar nekam sivkast ton. Tedaj čevlje najprej temeljito očistimo blata in prahu, nato pa zdrgnemo s cunjo, ki jo namočimo v terpentinu. Odprt terpentin prodajajo v trgovinah s kemikalijami in barvami. Ko odstranimo vso zastarano umazanijo, čevlje spet namažemo s kremo. Barva bo postala jasna in čevlji se bodo lepo svetili.
DEŽNIK
Vam je kdaj padel dežnik na umazana tla in so ostali madeži na njem? Očistite ga takole:
Razpet dežnik operete z gobo in dobrim detergentom, ki ste ga razpenili v vodi. Potem dežnik oplaknete s čisto vodo in pustite, da se osuši. Če madeži še vedno niso izginili, uporabite tetraklorogljik ali kako drugo sredstvo za odstranjevanje madežev. Vendar nikoli ne uporabljajte sredstev, ki vsebujejo aceton ali acetilester, ker je blago včasih iz acetatnega vlakna, ki bi se pri uporabi sredstev, ki vsebujejo aceton, lahko raztopilo. Po čiščenju je treba preizkusiti, če je dežnik še nepremočljiv. Skoraj vedno, zlasti po temeljitem čiščenju, namreč izgine impregnacija. Dežnik je treba tedaj na novo impregnirati. Splošno znano sredstvo ocetno kisla glina tu ne zadostuje več. Primešati ji moramo nekaj milnice. Tako nastane spojina, ki potem, ko jo nanesemo na blago, preprečuje pronicanje vode. ŠTEDILNIK
škom. Še tako fin smirkov papir pušča na plošči in drugih delih drobne tanke črtice. Preden ga začnemo tako čistiti, moramo trdovratne rjaste madeže najprej temeljito pre-drgniti s smirkovim papirjem, teh namreč kro-mov prašek ne odstrani. Ko torej opravimo najnujnejše delo, ves štedilnik predrgnemo z vlažno krpo, namočeno v kromov prašek. Drgnemo toliko časa, da so vsi deli suhi.
Po prvem takem čiščenju ne bo uspeha, če pa mu bomo vsak dan posvetili vsaj nekaj minut, se nam bo kmalu svetil, kot da bi bil pokroman. Še lepši bo, če ga enkrat na štirinajst dni zdrgnemo z limoninim sokom. Naj nas ne motijo lise, iki nastanejo na plošči, te izmijemo s čisto vodo, zdrgnemo ponovno s praškom in štedilnik bo, ikot pravimo, postal »ogledalo« gospodinje.
Če pa čez poletje postavimo na štedilnik električni kuhalnik, ga temeljito premažemo s strojnim oljem, pokrijemo z lesonitno ali kakšno drugo ploščo, da ga tako zavarujemo pred rjo. V jeseni olje z bisovo raztopino izmijemo in svetel štedilnik bo spet vso dolgo zimo tisti, h kateremu se bomo vsak dan zatekali.
STRANIŠČE
Tudi stranišče je merilo, ki nam taikoj pove, kakšna je gospodinja. Umazana, porumenela školjka ji res ne bo v ponos. Včasih smo čistili školjke s solno kislino, danes pa dobimo v kemičnih trgovinah sredstva, ki niso nevarna kot solna kislina in ki nam prav tako lepo očistijo vso umazanijo. Z njimi čez noč posujemo zanemarjena mesta, če pa je kamen zelo trdovraten, ga moramo odstraniti s topim predmetom, ali pa na palico navežemo malo
Mali nasveti
■	Kaj radi pozabimo, da se mora tudi solnica očistici. Nabrana nesnaga ob robovih gotovo ni v čast gospodinji. Solnico izpraznimo vsaj enkrat tedensko in jo umijemo kot drugo posodo. Lahko si pomagamo s krtačo. Šele v suho in čisto posodico natresemo nove soli.
■	Deske in vso lesnino po uporabi umijemo, sicer se umazanija in mast vpijeta v les. Večkrat jih zdrgnemo z vinom, milom in krtačo. Deske, ki diše po čebuli, ribah ali ostrih začimbah, splaknemo v vodi, ki smo ji prilili malo kisa. Osnažene lesene kuhinjske predmete sušimo na zraku.
■	Lesena roba sčasoma potemni in postane sivkasta, prav tako tudi mizne plošče. Zato je dobro, da včasih namažemo deske, žlice, kuhalnice in tudi mizo z mešanico 1 dl mlačne vode in 1 dl vodikovega superoksida. Tekočino pustimo na lesu pol ure, nato les dobro zmi-jemo s čisto vodo in posušimo v senci. Mizo pa dobro zbrišemo s suho krpo. Tako leseno robo tudi razkužimo. Lesene stvari belimo, če jih zdrgnemo z ostanki izžetih limon.
žice, ki jo imamo za drgnjenje parketa. Ko to delo temeljito opravimo, stranišča ne zapustimo več, ampak ga redno vsak teden očistimo.
Tudi desiko operemo in suho namažemo s parketnim loščilom, da se bo lepo svetila, na tla pred školjko pa položimo kos plastične mase.
POMLADNE NEVŠEČNOSTI
Navadno imamo spomladi samo dež za tisto, kar nam kvari razpoloženje. Vendar pa se večina ljudi pritožuje nad splošno utrujenostjo, zaspanostjo, neokretnostjo itd.
Kadar občutimo revmo, navadno napovemo spremembo vremena; pri preobratu v novi letni čas se spremeni sestava zraka in te spremembe vplivajo na človekov živčni sistem; posledica je v delovanju žlez z notranjim izločanjem, spremeni se celo se-
Srečni so 'lastniki novih stanovanj, kjer nimajo več zidanih štedilnikov, ki vzamejo gospodinjam toliko časa in truda, da jih lepo očistijo.
Če hočemo, da se nam bo štedilnik lepo svetil, ga moramo čistki samo s bromovim pra-
■
■
Madeži od plesni
Nastanejo na perilu, ki je dalj časa S vlažno. Dokler so sveži, zadostuje, da j namočimo perilo v kis ali v 2 °/o citro- j novo kislino. Starejše madeže opere- ■ mo z milom, dobro izplaknemo, nato ■ umazano mesto belimo z vodikovim ■ prekisom (1 del 3 % prekisa, ki ga S prodajajo za grgranje, in 30 do 50 ■ delov vode). Nazadnje ga speremo ! še z vodo, ki vsebuje 1 °/o žveplene ■ kisline, nato dobro izplaknemo.
■
stav krvi.
Najlaže si razlagamo zaspanost in utrujenost. Toplejši zrak zmanjšuje delovno sposobnost in veča potrebo po spanju. Večkrat se temu pridruži še duševna depresija, posebno pri ženah: značilna je melanholija in splošna neobčutljivost za zunanje dogajanje. Odrasli so nagnjeni k nestrpnosti in razdražljivosti, medtem ko otroci postanejo raztreseni, nemirni in skoraj nemogoči za sprejemanje učne snovi v šoli.
Nekateri ljudje izgube apetit, pritožujejo sc zaradi slabe prebave. Bolnikom s kroničnimi boleznimi se stanje navadno poslabša; neprijetna je rana na želodcu, napadi astme, glavobol in pri ženah se povečajo motnje v menstruaciji. Na koži se pojavijo lišaji in mozolji tudi pri osebah, ki jih navadno nimajo.
Poskušali bomo vsaj malo ublažiti nevšečnost prvih pomladnih dni. Na prvem mestu je pravilna prehrana ali celo dieta in sploh higienski način življenja. Neki nasvet priporoča, da spomladi pečeno meso zamenjamo za kuhano, vino pa precej razredčimo z vodo; jedila torej ne smejo povzročati težav pri prebavi. Jedilnik naj sprejme kar največ zelenjave, bogate z vitaminom C. Otrokom je priporočljivo dajati C vitamin v tabletah ali kot bonbone. Če nam je zmanjkalo sadja v shrambi, se ne bojmo novih izdatkov; posebno otrokom ne odrekajmo sadja in zelenjave.
Sicer nas kar samo vabi na sonce in zrak. Posebno ne zadržujte otrok, saj ti nagonsko čutijo, da morajo ven. Pri otrocih še posebno strogo določite zgodnjo uro za spanje.
Če vsa ta sredstva ne pomagajo pri »pomladanski bolezni", se posvetujte z zdravnikom, ki vam bo predpisal preparate, ki očistijo organizem in okrepe živce.
rede, na katerih je bilo zapisano njegovo ime, vse izrezke iz časopisov, v katerih je bil omenjen Scott Lansing. Le enega ni našel: njegove fotografije s posvetilom.
Louise je dejala, da je fotografijo zažgala, vendar je bil Henry prepričan, da jo je nekje skrila.
Scotta Lansinga ni mogel pregnati iz svoje zavesti. »Morda je krivo stanovanje," je premišljeval. Misel ga je pomirila. Gotovo. Saj živi v istem okolju, v katerem je bil tudi Scott tolikokrat prisoten. Torej se mora preseliti.
Naključje je naneslo, da se mu je kmalu ponudila j priložnost za to. V službi je napredoval. Njegova firma mu je ponudila mesto okrajnega direktorja v Chicagu.
Mrzel, deževen dan je bil, ko sta z ženo zapuščala New York. Henry je vozil previdno skozi prometni vrvež pri izhodu iz mesta.
„Ko se bo zjasnilo, bova videla pokrajino," je dejal. .Vozil bom počasi, saj se nama nikamor ne mudi. Prenočila bova tam, kjer se nama. bo zazdelo. In jedla tam, j kjer nama bo prijetno. Vožnja bo kot drugo poročno potovanje, začetek novega, lepšega življenja v dvoje: življenje brez Scotta Lansinga.’
Louise se je zavila tesneje v plašč in se nekoliko odmaknila od njega. Henry se je pretvarjal, kot da ni ni- I česar opazil. Od tiste noči na terasi je govorila z njim sa- I mo najnujnejše. Bil je' potrpežljiv. Če ji bo dal časa, se bo prej ali slej spet vrnila k njemu. Trdno je veroval v svoj uspeh. Ali ni odlično opravil s svojim nasprotnikom? In kako prebrisano je potegnil policijo za nosi
Cesta, po kateri je peljal, je bila precej ozka. Nenadoma se je pred njim pojavil ogromen tovornjak. Vozil je počasi in prisilil Henryja, da je ostal za njim, zakaj cesta je bila polna ovinkov in prehitevanje je bilo nevarno.
Nekaj časa se je Henry zadrževal, potem pa je postal
nestrpen. Zaklel je in začel pritiskati na sireno. Tovornjak se je umaknil nekoliko na desno. Henry je z vso silo pritisnil na plin in zapeljal voz na levo, preko bele črte na sredini ceste.
Henry je imel čudovite reflekse. Tudi tokrat, ko je zagledal naproti prihajajoče vozilo, je v delčku sekunde potegnil nogo s pedala in jo prestavil na zavoro. Toda bilo je prepozno.
Med škripanjem zavor, žvenketanjem razbitega stekla in bobnenjem pločevine je bilo slišati glasen, obupen krik.
Ob trčenju je Henry z zgornjim delom telesa treščil skozi prednje steklo in ostal živ.
Mož, ki ni bil kaznovan za umor, je srečno odnesel pete. Ta misel ga je navdala z neugodnim občutkom zmage. Ko je Louise, ki je dobila le nekaj majhnih prask, pri- ; stopila k njegovi postelji, je dejal: „Ti in tvoje neumno be- j sedičenje o pravičnostil Če bi res obstajala nekakšna pra- j vična usoda, bi moral biti zdajle mrtev. Toda jaz ne bom umrl, Louise. Zdravnik mi je povedal."
Komaj je slišal svoj glas, tako debelo je bila povita njegova glava. Ni se motil: .Čudež se je zgodil, gospod Tolman," mu je dejal zdravnik. .Ostali boste živi. V kratkem vas bomo povsem ozdravili."
Seveda se ne zgode vsi čudeži čez noč. Dolgo časa je moral Henry prebiti v debelih obvezah. Nekega dne pa mu je zdavnik vendar sporočil, da se približuje dan njegovega odhoda iz bolnice. .Kmalu boste lahko odšli domov, gospod Tolman. Srečo imate. Zavarovalnica jo prevzela vse stroške vašega zdravljenja. Plačala je celo kozmetično operacijo."
Zadnji stavek je povedal kar tako mimogrede. Tako je Henry zvedel, da je bil njegov obraz pri nesreči povsem razdejan. Tudi tukaj je imel srečo. Poškodbe so bile takšne, da je kozmetičnemu kirurgu uspelo z operacijo vrniti raztrganemu obrazu človeški videz.
Samozavestno je legel Henry Tolman na operacijsko mizo. Nobenega strahu ni občutil pred .majhno lepotno operacijo", kakor jo je imenoval zdravnik, da bi mu vlil poguma. Ali ni zapisan sreči? Kaj sploh se še lahko zgodi njemu, Henryju Tolmanu, ki je ubijal, ne da bi bil kaznovan za to?
Ko je vse prestal, je vprašal sestro, ali je med operacijo govoril.
.Niti besede," ga je pomirila sestra. .Bili ste tiho kot miška. Idealen pacient..."
Henry je olajšano zavzdihnil. Louise je bila pri njem, ko so mu končno sneli obveze. S seboj je prinesla ogledalo, da bi lahko takoj presodil uspeh operacije. Počasi je sedel v postelji, zdravnik in sestre so stopili nekoliko nazaj, da bi lahko bolje občudovali opravljeno delo.
Radovedno si je Henry otipaval novo, mehko kožo na obrazu. Zdravnik je dejal, da se bo moral, še nekaj časa, dokler se koža ne bo dovolj utrdila, mazati s predpisano kremo.
.Obraz morate dobro negovati," mu je pojasnil. .Takšen, kot je zdaj, bo ostal. Spremeniti ga ne moremo več."
Henry je zamrmral nekaj nerazumljivega in nestrpno zgrabil ogledalo. Dvignil je roko in zagledal svoj novi obraz.
Glasen krik je napolnil bolniško sobo. Podoben je bil tuljenju prekletega. Strmel je v svoje obličje. Vse mu je bilo jasno.
Louise je, kot je domneval, Scottovo sliko ves čas skrivala pred njim. Predložila jo je bila kirurgu, ki jo je prosil za sliko njenega moža. Nič hudega sluteč je zdravnik po Scottovi fotografiji oblikoval Henryjev novi obraz.
V Henryja je strmelo obličje Scotta Lansinga. Henry je vedel, da bo moral nositi ta obraz vse dotlej, dokler ga usmiljena smrt ne bo odrešila muk.
<x>o<><xxxxxxx><><><><x><x><>o<><x><><x><>o<><x><><><><xxxx><xx><xxxxx><x><><><xx>o<><><><><x><xx><x><xx>o<x><x><x><><><x><x><xxx><>^^
JACK RICHIE:

Pogovor v letalu
.Pomislife, še nikoli se nisem peljala z letalom," je rekla gospa Rally. .Danes prvič."
Gospa Bergmann se je prizanesljivo smehljala:	„Jaz sem letela
dvakrat do St. Louisa. Pred poroko."
•Lepo," ji je odgovorila Rally-jeva, okroglega obraza in drobnih temnih oči.
»To pot bom obiskala svojo mater v Pasadeni," je pojasnila gospa Bergmann.
•Sorodnikov tam res nimam,” je odgovorila gospa Rally, .toda vedno sem si želela obiskati Kalifornijo.*
Gospa Bergmann jo je premerila °d glave do peta in sklenila, da bo bolje, če pričeti pogovor raje konča.
Toda Rallyjeva je nadaljevala: •Skočila bom še v Hollywood. Človek nikoli ne ve, kaj se mu lahko zgodi.*
•	Ne,’ odgovori gospa Bergmann suho, .nikoli ne vemo."
•Doma v Minneapolisu vedno Nastopam na amaterskem odru. doslej sem igrala le mlade naivke, toda sedaj dobivam že zrelejše vloge. To razširja umsko obzorje."
•Doslej me je mati v Chicagu vedno sama obiskovala," je rekla gospa Bergmann, .vsako leto je mesec ali dva preživela pri nas."
•	Priznati moram, da bi bilo res bolje, če bi se odpeljala z vlakom," je dejala gospa Rally. „Hen-ry, moj mož dela pri železnici. Gotovo bi dobila brezplačno karto."
»Tudi moj mož Walter je zapo-slen pri železniški družbi. Ima zelo odgovoren položaj. Toda rajši poljem z letalom."
Nekaj časa sta obe molčali, potem pa je gospa Rally spet spre-9ovorila:	.Imate otroke, gospa
bergmann?"
•	Ne."
•Tudi jaz ne. Otroci pridejo kasneje. Za zdaj moram paziti na svojo postavo."
•Moj brat ima sina." Obraz go-5Pe Bergmann je od groze skoraj otrdel. .Osem let mu je, in ko nas obišče, moram paziti nanj kot po-'icaj. Vsega je zmožen. Z možem stanujeta v najlepšem predelu Min-Oeapolisa."
•Moje pohištvo je iz najboljšega češnjevega lesa," je nato rekla gospa Bergmann. „Že ureditev spal-nice nas je veljala 1200 dolarjev. ^ eno samo razo bi bilo vse uničeno.*
»Naši sosedje imajo po dvoje Qll celo troje otrok. To je truščl”
•	Zadnjič, ko je bil pri nas, je Po preprogi razmazal sladoled," Se je pritoževala gospa Bergman-n°va. .Zato sem rekla VValterju, nai niu ga več ne kupuje."
.Midva za pohištvo tako ne skrbiva. Raje obiskujem igralski tečaj. To je seveda zelo drago, toda prepričana sem, da moramo za razvijanje svojih sposobnosti žrtvovati vse."
Gospa Bergmann je plavala v svoji domišljiji.
.Rekla sem Walterju, da letos ne želim materinskega obiska. Odšla bom raje k njej v Pasadeno. Sprva sem mislila, da bo zaradi tega vzrojil. Toda samo čudno se je nasmehnil in dejal: ,Prav. Tako bom z enim udarcem pokončal dve muhi'."
Gospa Rally je vzdihnila: .In kakšen je šele moj Henry! Tolikokrat sva se že prepirala. Toda zadnjikrat je nenadoma popustil in mi letalsko vozovnico sam priskrbel. Človek mora ostati trden, da doseže, kar želi."
.Dve muhi na mah!" je ponovila gospa Bergmann užaljeno. .Samo pomislite! Saj to je izzivanje! Malo je manjkalo, pa bi se z letališča vrnila domov in povabila mater k sebi. Tako bi se mu maščevala."
„Gregory, saj poznate tega filmskega režiserja, ki si je ogledal neko našo predstavo v šoli. Bilo je leta 1957. Potem je vsem čestital. Gotovo se me bo še spomnil."
.Moja mati ima pred hišo pravo oranžno drevo," je čenčala gospa Bergmann. „V vrtu pa celo dve smokvi."
Gospa Ra!ly si je naravnala pramen svetlih las.
„V naši hiši prebiramo vsak četrtek pesmi. Prihajajo vse boljše dame iz gledališkega kluba. To je božansko! Henryja vedno pošljejo v spodnjo sobico, saj ga pesmi ne zanimajo."
„Ko obiščejo mene,” je zaupljivo dejala gospa Bergmann, „Walfer odide v kino. Sicer pa sedi kot štor in le od časa do časa prikima z glavo."
„Henry se v svoji pritlični sobici vedno z nečim ukvarja."
.Pri nas pritličja ni," je pojasnjevala Bergmannova z malce povzdignjenim glasom. „V hišah, kot je naša, živi v kleti hišnik. Zato pošljem VValterja v kino. To je bolje, kot da pije."
Gospa Raily je prikimala: .Prav imate. Zaradi tega tudi jaz dovoljujem Henryju, da v pritličju gospodari po mili volji."
Gospa Bergmann je nagubala čelo: .Toda včasih se mi zdi, da Walter v kino le ne gre. To čutim po njegovem dahu.”
Gospa Rally jo je razumevajoče pogledala: .Tudi Henry od časa do časa pije, če ne pazim nanj."
.Vsi moški so taki slabiči," je rekla Bergmannova. .Vse odločitve v hiši so na mojih ramenih."
D
0 M
1 S L I C E
•	Na deset tisoč moških jih je • Pobude mladih so vredne
sedem ali osem tisoč, ki lju- toliko kot izkušnje starih, bijo ženske, pet ali šest sto,	(Knorr)
ki ljubijo žensko, eden, ki •Misel je močnejša od ljubi eno samo žensko.	vsega.	(De Gourmont)
#T1I.	„	(DIum°,.;;") »Protislovje je sol misli.
•Z ljubeznijo se ni šaliti.	(Greard)
Mnoge ki hlinijo ljubezen, # Mis|i so oste carlne. naposled trdo zagrabi.	(Luther)
•	Živeti pomeni spominjale! * Priznavamo, da Imamo
majhne napake, samo da
(Commerson)
•	Večna mladost je v izvirih,
ne v steklenicah in sodih In kleteh.	(longfellow)
•	Mladost je paradiž življe-
nja: radost je večna mladost duha.	(Nievo)
bi prepričali druge, da nimamo velikih.
(Le Rochfoucauld)
• Malo je ljudi, ki bi pri drugih trpeli svoje lastne napake.	(Oral)
.Sinoči sem se spustila v klet,* je pripovedovala gospa Rally, „in vprašala Henryja, kaj počne tako pozno."
„Walfer moje matere ne mara,” je vzdihnila gospa Bergmann, .toda to njegove nesramnosti ne opravičuje. Pomislite samo na ta izraz: dve muhi na mah!”
„Da, tudi Henry je včasih nemogoč. V pritličju mi je napravil cel semenj. Rekel mi je, da izdeluje peklenski stroj. To mi je v obraz povedali Jaz pa vem, da je zopet pil."
.Mislim, da tudi moj mož pije, kadar ga ni doma," se je jezila gospa Bergmann. .Vsak teden je odsoten tri do štiri dni. Zaradi svojega poklica."
„S Henryjem je prav tako," je dejala gospa Rally. .Strojevodja je in vedno vozi na progi od Min-neapolisa do Chicaga."
Obraz gospe Bergmann je od presenečenja okamenel:	.Kako
majhen je svet! Tudi VValter je strojevodja. In na isti progi. Morda drug drugega celo poznata?”
.Morda." Gospa Rally se je pričela smejati. „Henry mi je nekoč dejal, da ima življenje strojevodje vsaj eno prednost: da ima lahko na vsakem koncu proge po eno ženo."
Nekaj trenutkov sta obe molčali. Potem sta se spogledali. Prva je spregovorila gospa Bergmann:
„Walter je težak več kot sto kilogramov. Ves nabit je in okrogel."
Gospa Ra!ly je prebledela:
„Henry je tudi precej debel. Modre oči ima in nosi očala z zlatim okvirom."
Nato je osupla gospa Bergmann:
»VValter ima na desni roki velik prirojen madež."
Gospa Rally je od presenečenja odprla usta in ni mogla spregovoriti niti besedice.
Potem se je spomnila, kako ljubezniv je bil Henry zadnjič do nje, saj ji je celo sam uredil kovček, ki
ARKADIJ AVERČENKO:
H. Š E N O V S K I ;
bajtih z umorom
Pri zajtrku je mož naglo pregledal časnik.
— Danes ni nobenega umora, — je rekel.
— Kaj praviš? To je nemogoče! — je dejala žena.
— Častna beseda, nič pomembnega. Samo nekaj prometnih nesreč, dva vloma in napad.
— Umora gotovo nisi opazil, — je rekla žena. — Beri bolj pazljivo!
Žena mu je vzela časopis in pričela brati.
— Bos videl, da bom našla kaj zanimivega, na primer umor iz ljubosumnosti.
— Želim ti mnogo sreče, — je rekel mož in vzel skodelico s kavo.
Žena je mrzlično listala po časniku.
— Doslej še nisem videla časnika, v katerem ne bi bil opisan vsaj en umor. Ne mine dan, da se ne bi zgodil kak umor.
— Zakaj ne more miniti dan brez umora? — je vprašal mož.
— Zato ker zajtrk brez umora ni zajtrk, — je rekla žena in si oslinila vršičke prstov.
— Če v časniku ni nobenega umora, pomeni to, da nobenega ni bilo! — je izjavil mož zmagoslavno.
— To nikakor ne pomeni, da ga ni bilo. Umor se je zgodil, ko je bil časnik že natisnjen.
— Jaz pa mislim, da tudi pozneje ni bilo nobenega umora, — je rekel mož razdraženo.
— Zame je vsak dan brez umora izgubljen, — je rekla žena zlobno.
— No, potem pa današnji dan sploh ni dan, — je rekel mož mračno.
— To je čisto tebi podobno! Uživaš, kadar mi lahko kakšno zagodeš! — je vzkliknila žena.
— Dovolj mi je vsega! Še besedo, pa bom izgubil oblast nad seboj! — je besno zarjovel mož.
— Kaj se bo zgodilo, če boš izgubil oblast nad seboj? Morda umor, ti šleva, — ga je pričela dražiti žena.
V naslednjem trenutku je mož pograbil vazo in jo treščil ženi na glavo.
Zena je padla. Preden je umrla, je blaženo zašepetala:
— Kaj sem ti rekla! Vendar je bil umor...
leži sedaj v prtljažnem prostoru letala.
Morda je v njem tudi majhen aparat, ki čisto tiho bije: tik-tik-tik-tik ...
Obe ženi sta pričeli naglas pripovedovati. Vsaka od njiju je hotela izpovedati vse svoje življenje s človekom, ki se je imenoval Hen-ry in hkrati Walter. Ko sta povedali vse, kar sta imeli na srcu, je bilo točno osem in devetintrideset minut.
*
V kabini lokomotive, ki je vlekla vlak od Minneapolisa do Chicaga, je strojevodja že stotič nervozno pogledal na zapestno uro.
Ob 8.40 se je nasmehnil.
In z olajšanjem si je oddahnil.
Moderna režija
Sklenil sem ustanoviti v prestolnici lastno gledališče. Najel sem gledališče, angažiral najboljše igralce in najmodernejše režiserje, ki so se učili pri Reinhardtu.
»Mislim,« sem dejal glavnemu režiserju, »da bi lahko pričeli sezono z ,Othellom‘.«
»Prav! Pogovorili se bomo o tem pri režijski seji.«
»Čemu potrebujemo sejo?«
»Kaj se pravi Čemu? To je vendar zamotana reč, inscenirati kakšno delo a la Reinhardt.«
»Seveda. Preden razdelimo vloge, pričnemo iz vajami, zrišemo dekoracije ...«
Glavni režiser me je prestrašeno pogledal in dejal:
»Lepe predstave imate o gledališču! Menite, da je dovolj, če najamete gledališko dvorano?«
»Oprostite, jaz ...«
»Nimam kaj oproščati... Razen tega iboste na režijski seji vse zvedeli.«
Ko so bili na režijski seji vsi zbrani, je dejal glavni režiser:
»Gospoda! Najprej moramo vreči retrospektiven pogled na Baconove poglede. Do leta 1889 je imelo ba-conovsko gibanje proti pesniku ,Othella‘ de teoretičen pomen, toda leta 1924 je objavil profesor Leo oster članek proti baconovski smeri in ...«
»Oprostite,« sem prekinil glavnega režiserja, »kdo pa bo igral vlogo Othella?«
Vsi so me začudeno pogledali, to-
da glavni režiser je nadaljeval:
»Zdaj čujmo še, kaj pravi k temu vprašanju grof Eckstadtski. Razen tega sem povabil za jutri semkaj dva profesorja z akademije, ki nam bosta pripravila posebna predavanja o tem vprašanju. Tako, in zdaj preidemo k inscenaciji ,Othella'. Jutri zjutraj bom odpotoval v Stratford______«
»Kako — odpotoval?« sem prestrašeno vzkliknil... »Saj ste vendar dejali: Zdaj preidemo k inscenaciji.«
»No, da... Kot otrok ste. Saj prav zaradi tega potujem v Stratford. Saj veste, da je bil tamkaj pesnik ,Othella' v cerkvi Holly Trinity krščen.«
»Res? Tega nisem vedel.«
»Tam bom na mestu samem naredil nekaj posnetkov, preštudiral bom Henly Street, kjer je pesnik stanoval, povprašal bom domačine, posnel nekaj fotografij. ..«
»Toda kdo bo igral Othella?« sem ponovno vprašal.
Igralec junaških vlog Koralov je dvignil roko in dejal:	»Verjetno
jaz...«
Glavni režiser ga je preiskujoče pogledal in dejal: »Da — samo vi...«
»V tem primeru moram še nocoj odpotovati,« je dejal Koralov.
»Odpotovati? Kam?« sem nervozno vprašal.
»V Abesinijo.«
»Torej nočete prevzeti vloge?«
»Nasprotno. Verjetno vam je pač znano da predstavlja prebivalstvo se-
verne Afrike različne rase. Te rase moram študirati, da bi ugotovil, h kakšni rasi je pripadal Othello.«
»Oprostite, toda kdo bo igral Dez-demono?«
»Jaz,« je dejala glavna junakinja ... »toda žal ne znam italijansko ...«
»Saj vendar ne bomo igrali v italijanščini ...«
»Kaj le razumete vi! Kako naj igra človek svojo vlogo naturalistično, če ni še nikoli bil v Doževi palači, če se še nisem nikoli vozila z gondolo po Canale Grande?«
»Peljal se bom z vami v Benetke!« je dejal scenograf.
»Čemu?« sem vprašal.
»V Benetkah imajo posebne tovarne čipk, in kot veste, drži Dezde-mona v roki robček z beneškimi čipkami ... In potem moram še v London. V Britanskem muzeju imajo spravljeno Othellovo bodalo. Moram si oskrbeti natančno kopijo tega bodala ...«
»An jaz moram, če naj igram vlogo Cassija, odpotovati na otok Ciper. Pogledati si moram, kako imajo tam urejeno vojaško službo...«
Tedaj sem vstal in pripomnil:
»Gospoda moja! Pozdravljam vso ljubezen, ki jo kažete za moje novo gledališče. Da bi pa lahko naše delo res igrali a la Reinhardt, bom storil še več. V programu stoji: Dalje nastopajo — poslaniki, glasbeniki, mornarji itd. Mislim, da moramo igralca, ki bo igral poslanika, poslati v italijansko poslaništvo, da bi tam študiral svojo vlogo. Glasbeniki naj se učijo pri profesorjih na konservatoriju in za mornarje bomo na reki postavili model ladje. Ker bodo pri predstavi tudi streljali, bomo poslali po pomožno križarko h Kruppu. V prvem dejanju vzklikne Brabantio ,Ogenj!' Povezali se bomo s tovarnami vžigalic in vžigalnikov ... Tudi jaz, vaš direktor, se želim udejstvovati pri tej inscenaciji.«
»Kaj boste j>a vi počeli?« so vprašali glavni režiser, scenograf, glavni junak in glavna junakinja.
»Jaz? Gospoda moja, da bi človek lako postavil na sceno delo i la Reinhardt, moram imeti mnogo denarja.«
»Da, gotovo ne malo!« je pripomnil režiser.
»No, vidite! Ali veste, kaj bom storil? Jutri se bom zaposlil kot navaden delavec v državni tiskarni in bom preštudiral od A do 2 izdelavo bankovcev. In ko se bom tega temeljito naučil, potem bomo lahko uprizorili ,Othella'. Mislim, da bo premiera čez štiri ali pet let...«
In potem smo vsi sli otožni vsaksebi ...
VELIKI GOSPODARSKI NAČRTI:
Naftovod iz Kopra na Dunaj
in naftovod iz Kopira preko Avstrije do Prage
Gospodarskemu sodelovanju med Avstrijo in Jugoslavijo se odpirajo vedno nove možnosti. V tej zvezi sta nedvomno zanimiva dva načrta, o katerih je bilo pred nedavnim govora tudi v ljubljanskem „Delu": o gradnji naftovoda od Kopra do Dunaja ter o gradnji plinovoda od Kopra preko Avstrije do Prage.
Podoben načrt za naftovod od Kopra čez Ljubljano, Maribor, Gleisdorf pri Grazu do dunjske rafinerije Schwechat je bil že izdelan ter bi bila realizacija po oceni študijske komisije Avstrijske uprave mineralnih olj |0'MY) precej cenejša kot varianta Trst— Dunaj. Dolg bi bil 456 km, torej za približno 70 km krajši od naftovoda Trst—Dunaj, njegova zmogljivost pa bi v končni fazi znašala 6 milijonov fon nafte letno.
Prav tako je v pripravi tudi načrt za plinovod Koper—Maribor—Graz—Leoben— Linz—Budjejovice—Praga, katerega zmogljivost bi bila 4 milijarde kubičnih metrov na leto. Zemeljski plin bi v tekoči obliki prevažali posebni tankerji iz Severne Afrike do Kopra, kjer bi ga uplinili in po načrtovanem plinovodu pošiljali proti severu. Plinovod bi potekal mimo Velenja, kjer je v gradnji kombinat za uplinjevanje lignita.
Seveda so to trenutno le načrti in bi njih realizacija zahtevala visoke investicije. Toda nafta in zemeljski plin sta danes surovini, katerih poraba skokoma narašča. Že leta 1968 bo morala Avstrija uvoziti okoli 1,5 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, do leta 1970 pa bo potreba narasla celo na dve milijardi. Zato se tudi v avstrijskih gospodarskih krogih zelo resno bavijo s temi načrti.
RADIO CELOVEC
I.	PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16,45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pesfro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote in nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi
—	12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert
—	14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 27. 3.: 8.05 Domači vrt — 14-15 Pozdrav nate
—	15.30 Križana dekla — 16.00 črv vesti — 17.30 Dragocenosti iz starega Dunaja — 18.00 Kulturni razgledi —
19.10	Odmev časa — 20.15 Večerni koncert — 22.20 Glasba v duru in molu.
Nedelja, 28. 3.: 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Nedeljska jutranja oddaja — 9.05 Favoriti popevk — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Koroške pripovedke — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.05 Koncert narodnih pesmi — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Kdo je storilec, kriminalna uganka — 21.15 Veliki glasbeni paviljon.
Ponedeljek, 29. 3.: 8.15 Glasba starih mojstrov — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Vsakdanji problemi — 20.30 Koroška lovska ura.
Torek, 30. 3.: 8.15 Orkestralni koncert — 15.45 Kulturno ustvarjanje v deželi — 18.00 Četrt ure mestne uprave
—	18.15 Iz prve roke — 19.00 XY ve vse — 20.15 Klasiki v radiu — 21.30 Pesem za lahko noč.
Sreda, 31. 3.; 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Ubežite v lahkih čolnih — 15.45 Mladi talenti muzicirajo
—	18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20.15 Bachove skladbe.
Četrtek, 1. 4.: 8.15 Orkestralni koncert — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji — 18.00 Koroška kulturna poročila — 18.20 Oddaja za delavce — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Alpska lovska ura
—	21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 2. 4.: 8.15 Jutranji koncert — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Koroški visokošolski tedni — 18.35 Koj pravi industrija — 20.15 Iz zaboja za plažo — 21.00 Orkestralni koncert.
II.	PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli ob
enajstih — 11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.00 šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer — 21.55 športni komentar.
Sobota, 27. 3.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.40 Tehnični razgledi — 15.15 Zelje cvetlic — 16.00 Za delovno ženo — 17.10 Iz parlamenta — 18.30 šeststo let dunajske
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 27. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 28. 3.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 29. 3.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Veseli zvoki — 10 minut za športnike — 18.00 Pesmi za mladež.
Torek, 30. 3.: 14.15 Poročila, objave — Ljubezen in pomlad.
Sreda, 31. 3.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 1. 4.: 14.15 Poročila, objave — Ljudski koledar.
Petek, 2. 4.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — S knjižne police — Mala davčna abeceda.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz
Poročila: 5-15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.00 Dobro jutro —
11.00	Za avtomobiliste — 12.05 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	5.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik.
Sobota, 27. 3.: 8.05 Stari dalmatinski plesi — 9.25 Mladi glasbeniki — 12.15 Domače viže za sobotno opoldne
—	12.30 Glasba slovenskih starih mojstrov — 14.35 Voščila — 15.30 Tekmovanje jugoslovanskih zborov — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 V soboto zvečer — 21.00 Zaplešite z nami — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 28. 3.: 8.00 Veseli tobogan, otroška oddaja — 9.05 Voščila — '10.00 še pomnite, tovariši — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Pred domačo hišo — 14.00 V svetu opernih melodij
—	17.30 Uporna stoletnica, slušna igra — 20.00 Naš nedeljski sestamek — 21.00 Glasba ne pozna meja — 22.10 V plesnem ritmu.
Ponedeljek, 29. 3.: 8.05 Jutronji zabavni zvoki — 9.25 Iz narodne zakladnice — 10.35 Naš podlistek — 12.15 Cez hrib in dol — 14.05 S poti po domovini — 14.35 Voščila — 15.30 Zborovske skladbe Antona Groebminga
BARVE
ščitijo in olepšajo.
Kvalitetne lake in vse potrebščine za barvanje dobite pri
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
četrtek, 1. 4.: 8.05 Jutranji zabavni zvoki — 9.25 Glasbeni vedež — 12.15 Slovenske narodne pesmi — 12.30 Mali koncert domače glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična odaja — 18.15 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer — 21.00 Literarni večer — 22.10 Od popevke do popevke.
Petek, 2. 4.: 8.55 Pionirski tednik — 10.35 Novo na knjižni polici — 12.30 Odlomki iz Hoffmanovih pripovedk — 15.30 Narodne pesmi iz Ukrajine — 15.45 Novo v znanosti — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe —■ 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza.
RABSO TRST
Slavinski • il d
j •
RADIO PROGRAM
univerze — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Velika šansa — 20.15 Avstrijska hit-parada.
Nedelja, 23. 3.: 8.15 Kaj je novega — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 13.10 Za avtomobiliste — /14.30 Krizanteme, dramatizirana pripovedka — 15.40 Godala v ljudski glasbi — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije za nedeljski večer — 21.15 Primer Georga Lukacsa.
Ponedeljek, 29. 3.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 16.00 Otroška ura — 17.15 Brali smo za vas — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Življenje razuzdanca, opera.
Torek, 30. 3.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 13.20 Medicinsko mesečno poročilo — 16.00 Esej v našem času — 17Jl5 Znanje za vse — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Operetni koncert — 21.30 O tem lahko govorimo — 22.15 Salzburški nočni študio.
Sreda, 31. 3.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 13.20 Teden dni pri Združenih narodih — 14,15 Sodobni avstrijski komponisti — 17j15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo teen-agerji — 20.15 Vseh devet — 21.40 Popravi, kar so drugi zakrivili.
Četrtek, 1. 4.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 13.30 Orkestralni koncert — 15.30 Avstrijski komponisti — 17.15 šeststo let dunajske univerze — 17.40 Oddaja za ženo —
19.30	Zveneči prt — 21.00 Vesolje z gledišča naravo-slovskih raziskovanj.
Petek, 2. 4.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza —
15.30	Češka zabavna glasba — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Nihče, slušna igra — 20.35 V vrtincu našega stoletja — 21.05 Iz nabiralnika za pritožbe.
in Antona Nageleta — 18.45 Pota sodobne medicine —
20.00	Izbrali smo za vas.
Torek, 30. 3.: 8.05 Kvintet brotov Avsenik — 12.15 Narodne v spremljavi harmonike — 12.30 Iz koncertov in simfonij — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.20 In spet noč, radijska igra — 21.20 Serenadni večer.
Sreda, 31. 3.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Domače pesmi in napevi — 10.45 Človek in zdravje — 12.15 Na kmečki peči — 12.30 Arijo iz oper Carla Marije Webra — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci — 15.30 Slovenske narodno v priredbi Zdravka Švikaršiča — 18.45 Naš razgovor — 20.20 Tako pojo in igrajo v Pragi — 20.40 Mefistofeles, opera —
22.10	Plesni zvoki.
Sobota, 27. 3.: 42.15 Kulturni odmevi — 15.00 Volan —
17.00	Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine — 17.30 Pisani balončki — 19.15 Družinski obzornik — 20.45 Zbor ..France Prešeren* iz Kranja.
Nedelja, 28. 3.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11 j1 5 Oddaja za najmlajšo — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi — 15.30 Testament, povest — 20.30 !z slovenske folklore.
Ponedeljek, 29. 3.: 11.45 Italijanski akvarel — 17.20 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu — 18.30 Kon-certisti naše dežele —- 19.15 Plošče za vas — 20.35 Romeo in Julija, opera.
Torek, 30. 3.; 12.15 Pomenek s poslušalkami — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.30 Sodobna simfonična glasba — 20.35 Kulturni odmevi.
Sreda, 31. 3.: 13.30 Prijetna srečanja — 18.30 Glasba in glasbeniki v	anekdotah — 19.15	Higiena in zdravje —
20.35 Simfonični koncert.
Četrtek, 1.	4.:	12.15	Okno v svet — 17.35 Iz albuma
lahke glasbe	—	19.15	Poglavja	iz zgodovine slovenske
književnosti — 20.35 Vzgojitelj v zadregi, veseloigra.
Petek, 2. 4.: 12-15 Pomenek s poslušalkami — 18.30 Slovenski solisti	—	19.00	Italija in	Južni Slovani — 20.35
Gospodarstvo in delo — 21.30 Znanost in tehnika.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava:	Celovec -
Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj so pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
	m	i	MM	N
»iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiKiiiiiiiiiiiiiiini
Ta teden vam priporočamo:
Za otroke in mladino
B France Bevk: GRIVARJEVI OTROCI, mladinska povest iz vaškega življenja,
116 str., ilustr., kart. 20 šil.
Anton Ingolič: TAJNO DRUŠTVO PGC, vesela zgodba o navihanih prvošolčkih, 180 str., ilustr., ppl. 21 šil. K Fran S. Finžgar: MAKALONCA, zbirka pravljic, 96 str., vinjete, br.	5	šil.
B Venceslav Winkler: PETELINJE PERO, zgodovinska povest za mladino,
96 str., ilustr., br. 10 šil.
2 Bogomir Magajna: V DEŽELI PRAVLJIC IN SANJ, zbirka mladinskih povesti, 200 str., ilustr., slik. priloge, ppl. 29 šil. £ Jože Pahor: MLADOST NA KRASU, črtice iz pisateljeve mladosti,
80 str., ilustr., kart., 15 šil.
B Tone Seliškar: TOVARIŠI, povest partizanske zvestobe, 212 sfr., kart.	43	šil.
B Vera Albreht: OREHI, zbirka otroških ugank, 112 str., ilustr., ppl.	5	šil.
B Ksaver Meško: MLADIM SRCEM, povesti za mladino, 112 str., ilustr., br. 5 šil. B Viktor Pirnat: KRESNA NOČ NA KUKOVI GORI, povesti za otroke,
102 str., ilustr,, ppl. 8 šil.
B Drago Kumer: KARLEKOVE PRIGODE, mladinske povesti, 68 str., ilustr., br. 5 šil. B Radislav Rudan: ŽIVALI IN ŽIVALCE, pesmi za mladino, 48 str., ilustr., kart. 7 šil. B Matej Bor: SRAČJE SODIŠČE, zbirka basni, 64 str., ilustr., kart.	25	šil.
B Bizjak: ZA PRIDNE ROKE, knjiga ročnih del za otroke, 176 str., ilustr., ppl. 20 šil. B Oton Zupančič: KANGLICA, zbirka otroških pesmic, 68 str., ilustr., ppl. 14 šil. B Prežihov Voranc: PRVI MAJ, slikanica velikega formata, ilustr., ppl.	18	šil.
B Fran Levstik: MARTIN KRPAN, slikanica velikega formata, 64 str., il., ppl. 20 šil. B Dragotin Kette: OTROŠKE PESMI IN POVESTICE, 32 str., ilustr., br.	3	šil.
B MLADINA POJE, pesmarica za koroško mladino, 128 str., ppl.	26	šil.
B MLADI VEDEŽ, leksikon za otroke in mladino, 164 str., velikega leksikon-
skega formata, ilustr., ppl. 96 šil. Knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih.
»Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse
AVSTRIJA
Sobota, 27. 3.: 15.00 Konjske dirke v Liverpoolu — 17.00 Mladi dimnikar — 17.30 Povest o psu Lassie — 17.55 Kaj lahko postanem — 18.35 Kaj vidimo novega — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Bilanca sezone.
Nedelja, 23. 3.; 17.00 Skrivnost Otoka ptičev — 18.00 Svet mladine — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Dvojna mera.
Ponedeljek, 29. 3.: 18.33 Tečaj francoščine — 19.00 Tvorec življenja kri — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Enaindvajset, quiz — 21.00 Možje in sile.
Sreda, 31. 3.: 11.00 Milijonar — 11.55 Možje in sile —
17.00	Pavlihove pustolovščine — 17.45 Za družino — 18.33 Tečaj francoščine — 19.00 Slike iz Avsfrije — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Prezidenf, drama — 21.50 Evropa tukaj in danes.
Četrtek, 1. 4.; 11.05 Egipt, včeraj in danes — 12.00 Kaj lahko postanem — 18.30 Tečaj angleščine — 19.00 Športni kalejdoskop — 19.30 Cas v sliki — 20J5 Jeklena mreža
—	21.50 Forumski razgovori.
Petek, 2. 4.: M.05 Prezident, drama — 18.30 Novo za ženo — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 Čas v sliki —
—	20.15 Povest o Joelu Brandu.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 27. 3.: 17.40 Kljukčeva taktika, lufke — 18.05 Zvoki v gibanju — 18.25 Obzornik — 18.45 Maščevanje, mladinska igra — 19.30 Vsako soboto — 19.45 Cikcak —
20.00	Dnevnik — 20.35 Glasbeni kotiček — 20.45 Sprehod skozi čas — 21.15 Humoristična oddaja — 22.05 Golo mesto film.
Nedelja, 28. 3.: 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Na črko, na črko — 11.30 Film za otroke — 19.GO Svetnik
—	20.00 Dnevnik — 20.45 Quiz.
Ponedeljek, 29. 3.: 11.40 Makedonija — 16.40 Ruščina
17.10	Govorimo angleško — 17.40 Francozi pri nas doma — 18.10 Risanke — 18.25 Obzornik — 18.45 Halo, tukaj Veselovi — 19.15 Športni pregled — 20.00 Dnevnik
—	20.45 Figarova svotba.
Sreda, 31. 3.: 17.10 Učimo se angleščine — 17.40 Film za otroke — 18.00 Sliko sveta — 18.25 Obzornik — 18.45 Dosežki znanosti — 19.15 Opero skozi stoletja — 19.45 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.35 Lirika Huseina Tah-miščiča — 20.45 Deset zadetkov — 21.45 Kulturna panorama.
Največji dobavni katalog Avstrije
Že nekaj tednov objavljamo tudi v našem listu dobropis, s katerim lahko vsak naroči brezplačni dobavni katalog veleblagovnice Moden-Miiller v Grazu. Mnogi naših bralcev so se te možnosti že poslužili in se torej sami prepričali o bogatem in pestrem izboru najrazličnejšega blaga, ki ga nudi imenovana trgovina.
V	tem katalogu, ki je namenjen pomladi in poletju 1965, je zbranih okoli 8000 artiklov, katerih seveda ne bi mogli posebej navajati, ker bi bila za to potrebna cela knjiga, saj tudi bogato ilustrirani katalog obsega 184 strani. Veleblagovnica Moden-Miiller se predstavlja — da omenimo le najvašnejša področja — s tekstilijami, obutvijo, posteljnim perilom, preprogami in zavesami, električnimi stroji, pohištvom, kuhinjsko posodo in železnino, orodjem, izdelki iz usnja in plastičnih mas, steklom in porcelanom, otroškimi igračami, knjigami in slikami, potrebščinami za šport in cam-ping, živili in iposladili, šolskimi in pisarniškimi potrebščinami, tojletnimi artikli itd., skratka z vsem, kar potrebujemo v vsakdanjem življenju.
V	dobro kupcem — najboljše s svetovnih tržišč. Tako pravi geslo evropske skupnosti za razpošiljanje blaga EUMOS, katere član je tu-
di veleblagovnica Moden-Miiller. V tej skupnosti so združena pomembna podjetja iz Avstrije, Nemčije, Italije in Švedske, njen namen pa je posredovati kupcu kvalitetno blago iz vsega sveta. To sodelovanje je tudi omogočilo, da so se cene 226 artiklov znižale, kar je ob nenehni splošni podražitvi vsekakor lep uspeh.
Ugled, ki iga uživa veleblagovnica Moden-Miiller, pa najbolj potrjuje dejstvo, da šteje v Avstriji 350.000 stalnih odjemalcev, katerim je poslala tudi novi katalog.
DOBROPIS 4&HK
99.101	jj*
Brezplačno presenečenje za vse, kateri hočejo dobro in poceni kupiti I
V nekaj dneh prejmete popolnoma brezplač- ‘V* no in neobvezno največji avstrijski dobavni katalog s skoraj 8000 ponudbami, če nam z dopisnico sporočite Vaš naslov. Nalepite ta unt dobropis na dopisnico in jo pošljite še danes "*■*-na naslednji naslov:
inttriationolts Grouversandhaui