leto LDm. JtCUlIRfl Z81.
D UuNlani, o petek II. decembra 1921.
Cena Din 1*50
L0¥ENSKI
Bkaja vsak aaa popoldne, IsviaaUl nadaljt ta nraialae. — Iastratl: do 30 pettt i 2 D, do 100 vrst D50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Slovenski Narot" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Dpravnlatvo: Eaallova ulica atev. 9, pritličje. — Telefon atav. 304. Oradalarvo: Knaflova alte a it. S, I. nadstropje. — Tale ton ilav. 24.
IV      PoStnina platana «r gotovini«
Kongresi političnih strank
Ta in prihodnji mesec se vrše v Beogradu kongresi naših poglavitnih strank. V nedeljo je zboroval kongres Samostojne demokratske stranke, to nedeljo se vrši kongres Da vido viceve, drugi mesec pa zbor radikalne stranke. V kratkem Še slede kongresi ostalih strank, in dobimo na ta način točen pregled nad programi in bodočimi smernicami naših vodilnih politikov.
Zdi se, da je naše strank- sko živ ljenje prispelo na križišče, na katerem se mora odločiti za popolnoma nove metode.   Poglejmo, kako se je doslej razvijalo to strankarsko življenje!
Takoj do ujedinjenju so se pojavile dve struje. Ena, ki je zagovarjala velike strankarske tvorbe, namenjene vsi državi in raztezajoče se preko celokupnega državnega ozemlja, tako za Srbe kakor Hrvate in Slovence. To so bile unitarističrse stranke. Njim na čelu Narodna radikalna stranka. Ena izmed teh se je postavila na izrazito nacijonalno stališče, to je bila stranka, ki jo je vodil Svetozar Pribićević in ki je v pogledu socijalnih in kulturni!} vprašanj zagovarjala radikalne reforme v zaščito malega človeka in v korist splošnega so-cijalnega in gospodarskega napredka v državi. Tej skupini politikov, ki se je zbirala okoli Pribićevića, je ideal enotna jugoslovenska država z eno nacijo ter z vsestranskim napredkom na vseh poljih socijalnosti, gospodarstva in kulture. Poleg te stranke s unitarističniin programom so se pojavile še druge stranke z enakim programom za vse državno ozemlje, ki pa so temeljile deloma na komunističnih socijalnih zablodah, deloma na zemljoradniški ideologiji. Razven prve stranke so poslednje radi taktičnih pogrešk svojih voditeljev kmalu likvidirale. Razen tega pa srno imeli še plemensko orijentirane stranke. Nekatere od teh iz principijelnih razlogov, ker so Črpale moč iz plemenskega šovinizma ter razviiale radi tega plemenske programe. Tu imamo Radićevo stranko, SLS, Spahovo versko organizacijo itd.
Borba teh strank med sabo je bila v prejšnjih letih silno ljuta in ostra. Programe so zabrisali, voditelji so zagovarjali vsa mogoča politična protislovja.
Tako smo prijadrali v sedanjo dobo, ki jo lahko označujemo kot dobo strankarskih absolutizmov in samovolj. Kar danes delajo neke naše stranke, ni drugo nego ena sama samovolja, nedoslednost in hipokrizija, to je neodkrito-srčnost in varanje javnosti. Politik sme delati, kar hoče! Glavno je, da pridobiva krogljice. da razpolaga z znatnim številom poslancev. To število in njegova osebna demagoška sposobnost opravičuje baje vse njegove nezmisel-nosti, vetrnjaštvo, vsako njegovo nemoralo!
V politiki je baje vse dovoljeno! In če je vse dovoljeno, potem znači to toliko, kakor da ne velja noben program, da so ideali prazen nič in da se mora vsa javnost podvreči osebnemu diktatu partijskega voditelja. Takšen evangelij oznanjajo ti politiki.
Razume se, da je to nemorala, politična nemorala prve vrste. Naša javnost že izgublja radi tega vero v poštenost v politiko, vsako zaupanje v programe. In iz tega nezaupanja sledi nezaupanje napram visokim idealom naše državne in nacijonalne misli, sledi danes precej razširjeni politični defetizem!
Mesto programat?čnega političnega cieJa za okrepitev državnega in nacionalnega edinstva, mesto sistematičnega gospodarskega in socijalnega dela, vidimo brezdušno borbo za razdelitev oblasti. Takšna je sedanja politična situacija v naši državi. Danes govore oli-tiki o republiki in federalizmu, jutri o monarhizmu in unitarizmu, danes o zemljoradniški stanovski stranki, jutri o centralistični tvorbi. Danes je državno edinstvo vse, jutri plemenski sporazum.
Ta sedanja, kakor upamo, prehodna doba mora čimprej prenehati. Nado-mest5 naj jo doba odkritosrčnega idealizma v politiki, doba premočrtnih programov, doba smiselnega državniškega dela. Kongresi strank so tu: na njih naj razčistiio temeljno vprašanje odkritosrčnosti in karakternosti v politiki, vprašanje moralne doslednosti, vprašanje poštenega razmerja do javnosti in do volilcev, ki so vredni kaj drugega, kakor pa brezsrčne demagogije.
V tem smislu si Želimo kongresov naših političnih strank in bi radi videli, da zapustimo to prehodno dobo ter da vstopimo v krog modernih držav, v kolo prosvitljenih narodov, kjer ni že vsak
Dolitik. kdor se razume na demagogijo
Narodna skupščina
Dr. Lukinić se ne izroči sodišču. — Plenarna seja skupščine. — Prošnja ravnatelja AL Hubada.
— Beograd, 10. decembra. (Izv. ob 12.) Parlamentarna komisija, ki je razpravljala o predlogu glede obtožbe bivSega pravosodnega ministra dr. Edo Lukintča radi afere Thurn—Taxis je danes sestavila svoje poročilo, za katero je vladalo v političnih krogih največje zanimanje. Odbor je v poročilu soglasno sklenil, da se nar. post dr. Edo Lukinić ne Izroči sodišču, ker ni za to kazensko-pravnega razloga v smislu zakona o ministiski odgovornosti. Poročilo večine navaja v motivacijei, da bi bil moral dr. Edo Lukinić biti malo bolj oprezen 17 oportunitete. Sam. dem. posi. dr. Sviti-slav Popović je podal oddvojeno mišljenje z ozirom na motivacisko poročilo večine, oddvojeno poročilo so podali tudi radičev-ci, davidovičevcl in kleriKalci. Vsa ta mll-flen'a se načeloma izjavljajo, da nI mogoče dr. Lukinića izročiti sodišča, zahtevalo pa.
da se mora razveljaviti njegova odredba o dvigu sekvestra nad imetjem Thurn TasJ-aau
Za današnjo plenarno seto narodne skupščine ni vladalo posebno zanimanje. Seja je pričala šele cb 11. dopoldne. Finančni minister je razdelil v narodni skupščini tiskan! proračun za 1926-27. Skupščina Je vzela na znanie odstop L:ube N'ešića kot narodnega poslanca. Njegov mandat je prevzel posl. Uzimovtć (sam. dem.), ki je danes prisege!.
Skupščina je nato reševala različne prošnje in pritožbe. Razpravljala ie o prošnji ravnatelja Narodnega gledališča v Ljubljani Mateja Kuha da. da se mu šte'e'o v službena leta tudi leta pri Glasbeni Matici. Obravnavala se je tudi prošnja Miloša Šti-blera. bivšega načelnika v poljedelskem nrnistrstvu.
Hf era dr. Leonflć-Pribičeuić
Dr. Leon ti č ooziva ? ribiče vica na dvoboj. — Pismo Svetozar ja Pribićevića. — Afera častno rešena«
_ Beograd, 10. decembra. (Izv.) Današnji jutranji listi zelo obširno poročajo o častni aferi predsednika direktorija »Or june,/ dr. Leontlta in tn voditelja SPF Sretozara pribićevića. Kakor poročajo beogradski list!, je dr. Leontie" pozval Sve-tozara Pribićevića. da rr.u d3 viteško rado. sčenje zaradi žaljive izjave v njegovem ne. deljskem govoru, češ da vodstvo Orjur.e zlorablja to organizacijo za svoje osebne c»lje. Dr Leontić je imenoval za svoja sekundama dr. Grgo Angjelinovića In zagrebškega odvetnika dr. šaSo Stnhlboferja. Beogradski listi dalje omenjajo, da je g. Svetozar Prib'eevie imenoval za svoja zastopnica dr. Srdjana Budisavije-vica in dr. Eda Lukinića. Danes ob 10. dopoMne naj bi se sestali obo.if-siranski zastopniki v hotelu y,Srr»ska kralj«.
— Zagreb, 10. decembra. (Izv.'> Vaš dopisnik je informiran, da se dr. Srdjari Budisavljević nahaja v Zagrebu in da mu ni ničesar znanega o kaki misiji v prilog Pribićevića. Beogradska r.Reč«, zagrebška »Riječi, dalje ^Politika« in »Vreme« naglašajo. da Pribićević odstavka o kaki strank!, da se v enem delu vodstva Orju-ni govoril na nedeljskem kongresu, pać pa je Izjavi!, da je 90 odstotkov pristašev »Orjune.« po svoji ideologiji in strankarski pripadnosti v samostojni ."•^rnoV-^Tski stranki, da se v enem delu vodstva Orjun-ne poskuša uporabiti to organizacijo za ustanovitev neke nove politične stranke, kakor so bile svoječasno demokratske težaške organizacije zlorabljene za ustanovi, tev zernI*ora<tn:ške stranke na Hrvatskem in v Slavoniji. — Vodstvo SDS — tako je dejal Svetozar Pribićević — pazljivo spremlja razvoj teh dogodkov ter prost da se nJemu prepusti definitivna rešitev tega vprašanja.
Beograd, 10. dec. (Izv. ob 12) Svetozar Pribićević je enaslovil z ozirom na poziv dr. Ljube Leontića na niegovejra ačkundanta dr. Grgo Angjelinovića tole pismo:
Na Vaše pismo, s katerim zahtevate od mene viteško zadoščenje v imenu 2. dr. Lube Leontiia, ki se ie čutil žaljenega radi gotove moje izjave na kongresu SDS v Beogradu, čast mi je odgovoriti: Ne morem sprejet! stališča, da sem radi svoje politične izjave in kritike poHt;e"ne«ra dela ;n motivov drugih oseb dolžan dajati vitežko zadoščeni. Če bi to stališče sprejel, bi bil kot šei stranke, narodni poslanec in javni politični delavec neprestano izpostavljen stalnim provokaeram različnih eiernentov. Povodom tesa morom izr-iziti svo'e začudenje, ker vaš mandant ni doslej našel nobenega niti lzn<ed nepriiate^ev našega naroda niti od anaciionalnih elementov doma, med kateri ri ih je dosti, ki so grdili in klevetali organizacijo, da bi od njih zahtevil zrdnščenja in stem pokazal svo'e junaštvo. Piotivno razpoloženju ogromne večine čla-rov orga.ilzaci.'e, ki ji }s predsednik, članov, ki so člani nase stranke ali ž njo simpatiziraj©, smatra vaš mandant za patrijodč-no, da izzove spor z menoj tn živi v zmoti, da imam Čas in voljo baviti se s častnimi aferam;.
Kar se riče mojih izjav na kongresu ?DS moram naglašaii, da vstraiam pri njih in da nirram razloga niti povoda jih spre-minnt; a!i pojasnjevat L Vsekakor kdor se čiiti žaljenega, svobodno mu iskati zadoščenja pri sodišču.
Koncem svojega pisma pristavlja £. Svetozar Prlbičeiić, da ne sprejema poziva na dvoboj, ker se vitalni interesi narodov skušajo rešiti potom razsodišč in smatra način viteškega zadoščenja kot strašanski anahrorizem. Nikakor ne more loiočiti svojih manćaioriev za rešitev spora potom vitežkega kodeksa.
Danes opoldne je g. Grga An^jelinovic. zastopnik dr. Leontića izjavil novinarjem, da je pričakoval za 13. sestanek zastopnikov. Med tem 5e prejel pismo g. Sv^tozarja Pribićevića in smatra, da 'e afera za dr Leont!ča s tem pismom častno rešena.
Kongres Davidoviceve demokratske stranke
— Beograd, 10. decembra. (Izv.) Kongres Davidovičeve demokratske stranke je sklican za nedelio 13. r. m. Vse priprave za kongres so končane ter sestavljen dnevni red kongresa. Kongres ie politično važen, ker pride na njem do definitivne rešitve vprašanja o fuziji demokratske in muslimanske stranke. Dnevni red kongresa, ki se vrši v veliki dvorani Ko'a srpskih sestarž, je ta-le: 1.) Splošna politična situacija (poročata Ljuba Davidović in dr. Ribar. 2.) Samouprava in dekoncentracija osrednje uprave (poročajo dr. Voja Marin kovic in dr. Ilija S u m e n k o -vić in Ilija V I a j i ć). 3.) Gospodarska politika na kmeth in zemljoradniški kred'tl (poroča Kosta T i m o t i i e v i č). i.) Zadružništvo (dr. MiioŠ Radosavijević in pop Gioka P o p o v i č), 5.) Agrarna re-foima In kolonlzad'a (posebni poročevalci za Vojvodino, Hrvatsko in Slavonijo, Dalmacijo, za Bosno in Hercegovino 221 za Južno Srbijo). 6.) Finance In davčna reforma Poroča dr. Kosta K u ni a n u d t in Sarnojlo
in kjer treba za politiko polee sposobnosti, delavnosti in pridnosti še vestnosti in doslednega, neizprosnega idealizma!
To bodi pomen in naloga naših političnih kongresov!
Kocjan iz Zagreba. 7.) Prosvetna politika (posi. A g a t o r. o v i č) in S.) Poročilo o delovanja stranke, volitev glavnega odbora in razna aktualna vprašanja. Tu pride v razpravo vorašaire rrzrper;a stranke do J. M. O.
NASLEDNIK POSLANCA LJUBE NEŠIĆA
— Beograd, 10. decembra, (Izv.) Ker je radikalni poslanec Ljuba Nećić ponovno imenovan za naseda poslanika v Pragi, kamor je že odpotoval, je določen za njegovega naslednika v narodni skupščini Sto-jan Umieevič iz Bos. Novega, Narodni poslanec pr!r»ada samostojno demokratski stranki in ho vstopil v parlamentarni klub samostojnih demokratov. Pri zadnjih skupščinskih volitvah jo namreč Ljuba Nesle bil nosilec liste Narodnega bloka v banja-Iuškem volilnem okrožju.
UPEDITEV PROMETA V ŽELEZNIH VRATIH
— Bratislava, P. decembra. (Izv.) V donavski k">misii je včeraj pričila splošna razprava o ureditvi promet odnosno prometne shižbe v Železnih Vratih (Džerdapu). Razvila se le razprava o rjsoslovenskem in romunskem načrtu slede prometne službe Večina članov komisije ie bila nasprotna ju^osiovensko-romunskemu načrtu, čeS da načrt ne odsovar'a statutom donavske I« misi;'e. Rorrunsk1 in jugoslavenski dele sati so nato izrazili ko-Tisiii svoie začudenje, ];er načrt vsebuje sporazumno službo
obeh držav. Danes je bil spor med jugoslo-vensko-romunsko delegacijo in komisijo poravnan. Komisija je sklen!la. da se jugoslc-venski in romunski načrt vzameta kot temelj za nadal.-no razpravo o ureditvi prometne službe v 2e!eznih Vratih.
RAZSODBA V MONAKOVSKEM PROCESU
— M ena ko vo. 9. decembra. Danes dopoldne je bila pragS&Se—<i sodba v velikem veo tednov trajajočem procesu glede netrt-Ske fronte oziroma -^sunka z bodalom* (o katerem je »Slov Narod j obširno poročal). Proglasitev te sedbe je vsa javnost pričakovala z največjo napetostjo. Kakor zna-no, je odgovorni uradnik socijalno demokratičnega glasila. sMiinchener Post^ ob. dolžil izdaiat^lja »Suddeutsche MonatS-hefte« rad! njegovih člankov »o sunku s bodalom* falslfikacije zgodovine. Proces Je trajat pet tednov. Izdajatelj omenjene revije je tožil Gruberja radi obrekovanja odnoano ta'Jenja časti. Sodišče je Gruberja obsod'to ns 3000 mark denarne kazni in v elučaju neizterljivosti na 30 dni ječe ter v povračilo vseh pravdnih stroškov. Urednik Gruber je prijavil proti razsodbi priziv.
BRUSILOV IZGNAN IZ MOSKVE
— Moskva, 9. decembra. General Bru-5'Tov je izjrnan za dobo treh mesecev sz Moskve za kazen, ker ni prisostvoval pogrebu komisarja za narodno obrambo Frundzeja. Sovjetske oblasti smatrajo Bru-siievo nenavzočnost kot nenak!onjenost sovjetskemu režimu.
KONFLIKT TURČIJE Z DRUŠTVOM NARODOV
— Beograd 10. decembra. (Izv.) Iz ženeve javkajo: Turška delegacija je odklonila odlok sveta Društva nerodov. s katerim se odobrava sodba haa^kesa medr narodnega razsodišča v zadevi Mosnla. Turška delegacija, o kateri so pričakovali, da demonstrativno zapusti Ženevo, je dobila sedaj iz Andore navodila, da sicer ne prisostvuje več se;am sveta Društva narc-dov v znak protesta, toda mora ostati še nadalje v Ženevi. Kema! pasa 'e sklical nujno se;o ministrskega sveta povodom odloka Društva narodov. Ministrski svet v Angor« ?e skleni!, r»a turŠk*. ne prizna od. loka Društva narodov.
DR. LUTHER SESTAVI NOVO VLADO
— Berlin, 10. decembra Državni pr&fi. sodnik Hindenburg pDveri nocoj odstopiv&3-mu državnemu kancelarju dr. Luthru se stavo nove- v'ade. Mandat nalaga dr. Ln-thru, da sestavi širšo koalicijsko vlado po parlamentarnem principu. Vladna koalicija naj b! obsegala socijalne demokrate in nemško liudsko stranko. Vodstvo socijalno-demokratične stranke jc na svojih sejan obravnavalo vprašanje vstopu vlade in na-daljno strankino taktiko. Vodstvo odločno vztraja pri i'abtr-vl, da P8 za večne čas* odpravi 3 dnevnega, reda vprašanje Hoben-zollemcev.
MRAZ V ITALIJI PONEHUJE
— Trst, lft. decembra-. •'Izv.'i Zadnje dneve vladajoči mraz po r>croč!lih iz Rima in ostalih moft ponebuje. V Rimu je zna šala Se včeraj zjutrai temperatura —3» C. snoč: pa že plus 5 C. V Palcrmn Je bil precejSen mraz in Je neki berač zmrzniL
RESNOST ANGLEŠKO-TURŠKEGA SPORA
Pariz. P. decembra, e. *Echo de Pari«« pi* se. dV se mora mosulski spor trezno preso* jati, ker more še vedno povzročiti na vsem vzhodu vojno, ki jo je locarnski pakt Ie začasno onemogoči!. Zdi se, nadaljuje Echo de Faris, da so Baldvvin in njegovi tovariši trdno odločeni braniti do skrajnosti pravi* ce svoje dežele. Upoštevati pa se mora, c!a se Italija, kateri sta Anglija in es^ptovska vlada priznali oazo Giarabub ob Cirenftjki, zadnje čase iclo zanima za muslimanske dežele.
London. 9. decembra, e. Poročevalec «Moruin£postc^ v Teheranu doznava, da se \Ti£c med Turčijo in Rusijo pogajanja o za» ključitvi tajnega pakta. Angorska vlada jc posredovala v Moskvi, da bi dobila od Ruj sije pomoč v slučaju, ako bi svet Zveze narodov za Turčijo neugodno odločil v rno* sulskem vprašanju. Angorska vlada se je izjavila pripravljeno, da odstopi Rusiji Kars in Ardahan, ako ji Rusija nudi po* trebno pomoč, da pride v posest perzijske* ga Aserbejdzana.
ITALIJANSKI PARNIK POGOREL
Rim, 3. decembra, d Agencija Volta- objavlja z ozirom na avstrijska podajanja v ženevi poluradno noto. v kateri se ugotavlja italijanska zadovoljnoši glede avstrijske 20cprxiarske samostojnost'. Ženevski | 5kIenJ dokazi"?*'  d  si bJiž? Av$txis*> n- i
>6UD0HA< r
«s W2r;& ^s-^^fgitti «a^iti»
naučni kor.solidarni \:\ nomfll .i? da živ Her.ska sposcbr.osi Avstriji ; * mo prepričanje tehnikov. Lal!;anska politika je dosegla pri tem dva uspeha in sicer; zastopala je vedno s:«?HSČe, more Avstrffa obstojati samostojna in 22 so b;'e sprejete kot edino možr.c vse smernice, ki ?ih je v tem oziru zasledovala Italija*
ŠAHOVSKI TURNIR V MOSKVI
Bogoljubom prvi, Lasfcer drug!. — Moskva, 9 dec. Danes je bf!o kon-Čaco 21. kok). MarcnaH je dob:« prot! Bo gatirčuku, Spićlmann proti R^hii-siernu, Grunfeid proti Saemhcfro, Verlinskl proti notimirsJkemu, Vates proti Zubarevn. Pe-m:s so paitHe: Rettl - Torre, Lasker : Gorthilf in Romanovsk: : BonM-ubov. Nagrade dobijo: Bogoljubov 15V-, dr. Lasker t4, Capablanca 13V-, MarshaU 12^, Torre in Tartakover 12, RomairAski 12, Retti II In pol, IHn IO1'*. Griinfeld 10 itd.
Borzna poročila
Ljubljanska borza
Les.
Smrekove deske L, II., III. 25, SO, 35. 50 mm, dolge 4 m, taedia 22—23 frc. vagon meja 500, —. —, bordonali suhi glava od 10-11—16 2 7. 6—11 m fzv. vagon n. pr. S vag. 300, 305, 300.
Z»tt>.
Pšecloa 76 kj frc. vas. n. p «—, ?96. _
koruza nova času prlm. fcLiba frc. vagot n pr. 1 vigan 132, 133, 133, ajda domač* frc. vagoa n. p. slav. —, 250, —, proso dom. n. p. slav. 215. otrobi drobni frc vag. bos. p. vag. 110. 110 110, otrobi drobni v Jata vrečah Postojna trs. —. 175, —, orehi frc. vagon postojna trs, —. 845, krompir bul1. frc vagon slav 3. p. —, S0k —, seno sladko vagon slav. n. pr. —. 75, _, rlž žu 346
frc, vagon Tr^t —, 580.75. —-, riž št 545 frc vagon Trsi —. 5^.65, —, ri3 št. 347 frc vagon Trst —. 54? 25, —, aasc gar. svinjska netto frc. sod 90 50 kg frc vag. ban. n. p. za 100 kg —, 2100, —, slivovka gar. &0 odst. "rc. v£?on sremska poetaja za 100 J _ 2000, —.
EiektL
7 odst. invest. pos. iz L 1921 7S tn pol, SO. 78 in pol; Celjska posojilnica d. d. 200, 202, 202; Ljubljanska kreditna banka 210; Merkantilna banka 100, 104; Kreditni xavod 175, 185; Slavenska banka 50; Stroine tovarne in livarne 123; Nffaac d. d. 35; Zdrj-žcr.e papirnice 120. 125: .Sravber.a družba d. d. Ljubljana 100, 110: šeSir d. d. 120, 125; 4 in po! odst. kom. zad. dež. bks. 20 22; 4 in pol ocist zast. !. kr..dež. bke. 20, 22.
Zagrebška borza«
Devize: Curih 10.85—10.93; Prasa 166.4(» —16S.40; Pariz 212JS0— 216J5C>: Newyork 56.C9—56.60; Londou 272.75—274.75; Mil ar. 2.2632—2.2872; Berlin 13.3860—13.4^1; Dunaj 7.9050—8.0050. Valute: Hra 2.2480— 2.2720.
EFEKTI.
7% invest. posojilo 1921 78H — 7S3/*, 2XA% drž. rente za ratnu Stctu 323K« do 324^; Ljubljanska kreditna 210; Hrvatska eskomptna banka 1!°—11930; Kreditna banka, Zagreb. 133—135; Hipotekami bar« ka 643S—o5: Ju^obanka JOn— 109: Pra$te» diona 945—950; Eksploatacija 45: Šećerana, Osijek. 460—465; rsis d. d. 63—70; Nifcaf ??; Gutman 350—570; Slavonija 44—45 Tn bovcijska 325—340; Union, paromlin. 380; Vevč* 120.
Inozeroslse borze*
— Curili, 10. decembra. Borza: Beo grad 9 20, Pariz 15^75. London 25.1525, Newyork 51S.675, Milan 20/>S, Praga 15.375, Dunaj 73.12.
— Trst, 10. decembra. Beograd! 43 7? uo 44.05. Pariz 93.75—9430, London 120 36 do 120.50, Newyork 24.80—25, Prap* 733Q do 74, Curih 478—480. Dunaj 350—355.
—g češkoslovaški   irvoz v Jugoslavija,
Praska ^Tribuna* objavlja statistiko Če* Skosiovaškega Izvoda v našo drSavo, Iz katere iihaja, da Je Belki izvoz l. 1926 zna&al 360 milijonov čeških kron. Letos pa znaš? izvoz 339 milijonov, kar kaž?, da se Izvoa st?billz:ra. Kralieviui  SHS   e  v Če5Wo$!o-
važko izvo.r!la letos za 1 odstotek vet, kakor L 1920.
Žrebanje sokolske loterije Ttahar dna 15. decembra
stran 2.
Pismo iz Prage.
Sestava nove vlade. — B^govićev «čovjek božji >,
»SLOVfNSKl N A T? o p« dne n. gecempra 1925.
Siev. *'81
9. decembra. Sestava nove vlade to pot povzroča mnogo večje težkoče kakor v vseh prejšnjih slučajih. Že četrti teden mineva, odkar se je pričelo pogajanje med strankami, toda željeni rezultat, naznanilo novega ministrstva, se odkla_Ia od dneva do dneva. 2e ta okolnost kaže dovoli, kako je situacija težavna, kako se s trudom odstranjujejo nakopičene ovire. Najprvo se je lotil nelahke naloge sestavljanja kabineta ministrski predsednik Švehla. ki je pričel delovati na bazi prejšnje koalicije, razširjene na obrtniško stranko. Zraven je postavi! načelo izpremembe dosedanjega števila ministrstev s 17 na 15, odpravita 5e ministrstvi za prehrano in unifikacijo, resorti pa naj ne bi ostali v roki zastopnikov teh strank, marveč da bi se porazdelili med posamnimi strankami, da bi nova vlada ne bila čisto parlamentarna, amoak mešana, s čemer hoče doseči, da bi štiri najvažnejša ministrstva, to je finančno, notranje, justično in ministrstvo s polno močjo za Slovaško stala izven vseh strankarskih soorov in bi bila zasedena po strokovnjakih. Vsa ta načela so bila v naši politični javnosti priznana za prava in sprejeta simpatična
V tem smisiu se je predsednik švehla razgovarjal s strankami in v zadnjih dneh preteklega meseca je že imel sestavo kabineta pripravljeno, ali v poslednjem trenotku je nastopil klerikalni klub z zahtevo, da bi se mu namesto dveh določili trije portfelji, in med temi ministrstvo za šolstvo in za narodno prosveto. Sicer je odnehal slede portfe-liev. ali kot conditio sine qua non je postavil, da ministrstvo za šolstvo ne sme biti socljalistična To je tvorilo kamen spodtikanla, kajti socialistične stranke so to zahtevo zavrgle in Svetova posvetovanja so bila razbita. rVTnistrski predsednik Švehla ie referiral preziden-tu Masaryku o neuspehu svojega poslanstva, jra prosil, da nai $ra reši te na loge in hkratu je priporočil za sestavo vlade ministra mons. Šrameka.
Ministru Šrameku je bila 1.1 m. po prezidentu Masaryku poverjena sestava kabineta, toda tudi njemu, kakor se je vedelo v političnih krogih že nanrej, to n! uspelo in že drv<n dan je vrnil svoi mandat Sestava vlade pod njegovim predsedstvom »e bila izključena, ker so vse stranke zahtevale jamstva, kar se tiče koltumo-političnega programa nove vlade, katerega pa ni rno^el dati, ker bi bil prišel tako v navskrižie s nro-gramom svoje lastne stra*1* e. Največje težave so bile s strani čeških socialistov, ki so naglašali. da mora biti ena glavnih nalog nove vlade ločitev cerkve od države In šole in se niso dali zravnati niti no Šramekovi nonudbi ministrstva za šolstvo miru Stfibmemu.
Po tem šramekovem neusoehu srt na. staTe vesti, da se sestavi novse-n rudniška vlada, kateri bi načeloval bivši ministrski predsednik Černv, ali ootrn-le se niso. Sestava nove vlade je b;la zopet poverjena min. predsedniku Sve-hli, kateri ie že določil ministre, realizacijo kabineta pa ovira še spor radi železniškega ministrstva. To je bilo ponuđeno soc. demokratu (Bechvne). ioda Češki socijalisti so se upirali temu, ^a bi prišlo v roke soc. demokratov očitno iz strahu, da bi soc. demokratje ne spravili železničarjev v svoje vrste, ker je bilo železniško nameščenstvo in lrradništvo doslej češkosocijalistična domena. Pričakuie se. da se spor poravna s tem, da si Bechvne zamenja mesto s klerikalom dr. Noskejem, ki se mu pri-
delijo pošte, ni pa izključeno, da bodo tudi čsl. socijalisti protestirali, ker imajo tudi med poštnimi nastavljene! silno pozicijo.
(Nova vlada je med tem že sestavljena, o čemer poročamo na drugem mestu. Ur.).
Zanimivo je bilo slediti kritiki v praških dnevnikih o premirjeri Bsgoviće-vega ^Čovjeka božjega*. Nekateri so delo kratkomalo odklonili, drugI so se držali separirano In nekateri so trdili, da je uspeh v gledališče, silno ploskanje in klicanje avtorja pripisovati le navzočnosti številnih Jngoslovenov pri predstavi. Treba priznati, da delo ni brez slabih strani, gotovo pa je tudi, da je to dobra gledališka igra, prt kateri si je stekel zasluge zlasti režiser E. Nadvornik. Občinstvo je šlo preko kritike in igra je doživela že osem re-priz. Občinstvo jo sprejema vedno z zanimanjem in ploska koncem igre z navdušenjem, kar je v praških gledališčih prava redkost. Pripravljajo se še Štiri reprize «Covjeka božjega*. — J. K. S.___
— Praga. 10. dec. (ČTK) Prezi-dent republike je na bivšega ministrskega predsednika dr. švehlo naslovil dve lastnoročni pismi Prvo, s katerim se razrešuje sedanja viada svoje dolžnosti, in drugo, s katerim se imenuje tiova vlada. Nova vlada je sestavljena tako-le:
1. ) dr. Antonin Svehla (agr. ministrsko predsedstvo:
2. ) dr. Beneš (nar. soc.) zunanje zadeve:
3. ) dr. Nosek (kler.) notranje zadeve:
4. ) dr. Srdinko (ašrr.) prosveta:
5. ) dr. Viškovsky (agr.) pravosodje:
6. ) ing. DvoFaček (nar. dem.) trgovina :
7. ) Bechvne (soc. dem.) promet;
8. ) Mlčoch (obrt. stranka) javna
dela:
9. ) dr. Hodža (agr.) poljedelstvo;
10. ) Stfibrnv (nar. soc.) narodna obrana:
11. ) dr. Hinter (soc. dem.) socijalna politika in likvidacija ministrstva za izenačenje zakonov:
12. ) msgr. Šramek (kler.) pošta in brzoiav:
13. ) Tučnv (nar. soc.) narodno zdravje:
14. ) dr. Engtiš (strokovnjak) finance:
15. ) dr. Kallav (bivši Župan Bratislave) nrnister za Slovaško:
16. ) dr. Dalanski (kler.) izvede likvidacijo ministrstva za prehrano._
PSiiMiesti
= Pravilna sodba o klerikalcih.
Beogradski >Pokret* razmotriva vpra-šanie revizije ustave in pr'haja do zaključka, da danes pravzaorav zahtevata revizijo ustave samo še dve stranki, in sicer >Hrvatski federalistični Savez« in slovenska klerikalna stranka. Govoreč o teh dveh strankah izreka »Pokret« o SLS to-le sodbo: »SLS zelo ostro manifestuje svoio nezadovoljstvo s sedanjo ustavo, toda ni jasno, fe-li ni en emu nezadovoljstvu kriva baš samo ustava, ali so krive neugodne razmere, ki so Koroščevo stranko obsodile na opozicijo. Bili so namreč časi, ko ta stranka ni zavzemala tako sovražnega stališča napram sedanji ustavi, ko }e modro molčala o potrebi revizije ustave. Na primer lansko leto za časa vlade Liube Davidoviča. Ta-
?
D MM
[ti
krat so bili slovenski klerikalci v vladni večini, ali e. Korošec ie imel takrat mnogo mirnejših skrbi kakor ie skrb za revizijo ustave. On in njegovi slovenski tavarlši v vlado so smatrali za mnogo BoJneie In koristneje — eksploatirati tako blateni In oroklinianl cen-tralzem. Pa so ga tudi poštena eksploatirali, a potrebo revizije so jeli ponovno dokazovati §cle, ko so bili potisnjeni iz vlade. Ako bi torej iutri prišlo do kake nove strankarske konstelacije, kl bi slovenska klarikalee iz* vlekla Iz opozicije. Je verjetno, da bi zopet pozabili na svoi revizijonisticni orogram.« — Povsem točna sodba! — Klerikalci spreminjajo svoje nazore, kakor Jim pač kaže. Včeraj so bili republikanci, danes so monarhisti, iutri Da bodo zagovarjalu ako i im bo to kazalo, tudi boTjševiška načela. Oni se pač dosledno ravnajo po jezuitskem nauku, da namen posvečuje sredstva. Zato so dosledni samo v svoji nedoslednosti in brezznačajnosti! Ravnajoč
se po onem jezuitskem geslu so na primer še včerat pošiljati na dno pekia Prešerna, kar iih pa Čisto nič ne moti. da bi danes istega Prešerna ne oro-elašali za očeta aH vsaj za patrona svojega reparatističnega strankinega programa«
ss Inozemstvo o našli političnih razmerah. V Gdanskem izhajajoča »Baltische Presse« ima daljši članek o vstopu St Radića v ministrstvo     Clankar konstatira:
»Program prejšnjega prosvetnega ministra Vfklcevlca je skupščina odklonila, ker ji ie bil prevč radikalen, vsted česar ie minister izvajal posledice in odstctril. Zanimivo bo zvedeti, ali bo mogel vodja hrvaške kmetske stranke v svoji vlogi kot prosvetni minister nastopili z man? demokratičnim načrtom kot njegov prednik. r?e da bi iztrebil na svoi popularnosti. Toda zdi se, da take težkoče St. Radiću ne delaio skrbi, ker dobro ve. da veljajo na Balkana osebnosti več kot programi.« Clankar Ima najbrže prav«
54 ur pod simplon-eKspresom
Tragedija ruskega emigranta« — Hrepenenje po domovini, ženi in deci ga je gnalo v najhiršem mrazu na pot iz Pariza v Carigrad. — Ker ni itrel denarja za vožnjo, se je privezal z jermenom za osi pod simplonoTi in prepotoval tako od Pariza do
smeđereTske Palanke.
Med brzojavkami smo kratko že poročali o čudovitem dogodku, ki je zbudil sploSno pozornost na§e in inozemske Javnosti. Neki ruski emigrant, častnik Vrang-love armade je napravil rekord, ki bi mu v Ameriki gotovo prinesel slavo in bogastvo, dočim ga je spravil pri nas v preiskovalni zapor, ker si oblasti niso na jasnem, da-H le mož blazen aH pa ima na vesti kak zločin. Toda bednemu Rusu oči vidno n! Slo ne za slavo, ne za bogastvo Edino kar ga Je gnalo na ta riskirani korak, ki ga menda še ne pozna zgodovina človeštva. Je bila njegova vroča želja, da bi zopet videl svojo domovino, da bi se na kak način vrnil v Rusije, kjer je zapustil ženo fn dteo. Kdor 'e bil v ruskem vjet-niStvu in je imel doma rodbino, bo gotovo razumel, kaj pomeni hrepenenie po doma-čil tleh In po svojih dragih. Tudi ruskemu emigrantu nI bilo več obstanka v inozem-svu. kjer ie živel in hrepenel po domovini že sedem let.
Ko se je ustavil v petek simplon-eks-pres na poti fz Pariza za dve minuti v Ralji. je železniški uslužbenec pregledoval kelesa In opazil pod vagonom neznanca, ki Je ležal iztegn:en med prožinami. Uslužbenec je bil tako presenečen, da v prvem hipu nI vedel, kaj mu je storiti. Ko sc je njegovo presenečenje malo poleglo, mu je prišlo na misel, da gre za zagoneten zločin. Toda tisti hip ie dal dežurni uradnik signal za odhod in uslužbenec si ni upal zadržati stmplona. ker ie dobro vedel, kako strogi kazen je določena za vsakogar, ki brez tehtnega razloga zadrži na večii in najhitrejši mednarodni vlak. Da pa potolaži svojo vest, je že med vožnio opozoril vlakovodjo fn svoje predstojnike o zagonetnem možu pod vlakom. Vsi so napeto pričakovali, da pride na dan naistraSnejši zločin. Mislili so. da le neznanca kdo umoril In privezal pod vlak. Tako se ie ubogi Rus vozil brez voznega listka do nasled nje postale.
Prva postaja od Ralja kjer se simplon ustavi, je smederevska Palanka. Cim se Je vlak ustavil, ie planilo vse železniško osob-je. na čelu z uslužbencem posta "e Ralje, k dotIČnemu vagonu. Uslužbenec se ni motil. Izpod vagona so potegnili neznanca Siromak je bil še živ. toda na obrazu se mu ie poznalo, koliko je med vožnjo pretrpel. Bil je bted kot zid. Na njem nI bilo nobenih znakov nasilja. Takoj <o ga prenesli v pisarno službujočega uradnika in ko se Je pod vplivom tople pijače zavede:, so ga začeli Izpraševat!
Ves Izmučen In prezeben je pripovedoval zgodbo svojega strašnega potovanja In tragedije svojega življenia. Nihče ga ni silil, da riskira korak, ki se ne da primerjati t nobenim rekordom. Tudi stavil ni z nikomur, da prepotuje na ta način od Pariza do Carigrada. Mrž e ruski emigrant višji častnik Vranglove armade. Po pregnanstva iz Rusije je živel v zelo slaoih gmotnih razmerah. Opravljal le najrež-a dela. pa vendar ni mogel zaslužiti toliko, da bi se preživel. Res da tudi v najtežih časih ni obupal, zakaj kot enikrant pač ni
mogel pričakovati od življenja radosti aH radovol'srva. Na naporno In nevarno vožnjo pod sirrrplonom ga »e gnala kot rečeno vroča želja, da bi zopet videl prostrano rusko zemljo ter objel po sedmih letih svojo ženo m deco. V Carigradu ima na rrreč sorodnike, ki so mu pisali, da se lahko pride Iz Carigrada po Črnem morju v Rusijo In da bi mu oni omogočili povratek v domovino, samo če pride v Carigrad. Ta vest ie premagala vse pomisleke. Ve* iz sebe od radosti je dobi! potni list in hodil od Ponclja do Pilata, da si izposluje brezplačen vizum držav, skozi katere vodi pot iz Pariza do Carigrada. Vse je šlo po sreči, samo brezplačne karte ali denaria za vožnjo mu ni hotel nihče dati. V Rusiji, kjer je socijalni čut zelo razvit, bi mu ga dal tudi največji siromak, pa najsi ostane sam potem brez vinarja v žepu, toda na zapadu so ljudje brezsrčni, kruti In do skrajnosti sebični. Ta brezsčnost je kriva, da ie moral nesrečni Rus tvegati v najhujšem mrazu svo'e življenje pod simplonom. Toda mesel. da bo zopet videl to, kar mu re bilo v življenju najdražje, mu nI šla več iz glave Ni se je mogel Iznebitl. Noč in dan je zrl v duhu rodne ruske stepe, svojo leno in zapuščeno deco. Hrepenenje po domovini in domačih ie prlkipelo do vrhunca in ker ni bilo drugega Izhoda, se Je odločil za najstrašnejšo stvar, ki si jo more človek izrr!s!ltl. Neopaženo se je splazil na lyon-skem kolodvoru v Parizu po-d vagon simplon - ekspresa. S seboj nI vzel ničesar, ker ie obstojalo vse nlegovo premično in nepremično imetje v Parizu Iz vroče želje da se povrne v Rusijo. Tudi jestvin In pijače nI vzel na pot Samo pred odhodom se ♦e dobro najedel. Računal le. da prispe simplon v štirih dneh v Carigrad In bil je trdno prepričan, da preživi ta čas brez kruha in vode. Do Sn-ederevske Palanke se je vozil 54 ur. O svojem strašnem potovanju je nerad govori!. Izjavil je pa. da se mu ne zdi posebno stra>no. V tem se vidi vsa priprojena smelost in širokogrudnost rus ,ega značaia. Samo Rus lahko tako hladnokrvno riskira svoje življenje. Prav!, da mu 'e bilo najtežje, ko le potoval skozi Švico. Vlak Te drvel skoz! predore in zasnežene soteske. Od mraza je zastajala nesrečnežu kri v Žilah. Opetovano se ie onesves:!!, toda ropot koles ga je zonet zdrami!. Da bi med vožnjo ne padel pod kolesa, se le privezal z močnim jermenom k osem. Ko so mu povedali, koliko je prepotoval In kako daleč je še do Carigrada, ie bil zelo potrt. Mislil je. da se ie po neverjetnih mukah že bolj približal svojemu cilju. V tem. da so ga potegnili izpod vlaka In rešili sigurne smrti, vidi samo svojo bridko usodo. S solzami v očeh ie tarnal na policiji, da ga ovirao v potovanju, ker bi bil sicer živ aii mrtev že v Carigradu. Življenje je itak neznosno In zato mu je pač vseeno. kd2j in kie ga čaka smrt.
Dasl Ima pravilno sestavljen potni list. ga ie policija vendarle zadržala v zaporu, kjer ostane dotlej, dokler ne pridejo od pariške policije podrobni podatki o njem. — Nehote se nam vsHluje misel, kako ma-
lo ceni naša družba Človeka poedtnca Ir.
kako hvala *e roga birokratizem največjim svetinjam človeške du>e. Namesto da bi omogočili nesrečnemu Rusu pot do Ca-ragrada, da bi ga napojili in mu dali jesti so ga vtaknili pod ključ. Birokratizmu In postavam mora biti zadoščeno, pa naj človek tudi pogine kakor stekel pes Kam jadramo in kakšen bo konec te srčne posn-rovelostl?
0.5
Glavobol kvari veselje za življenje!
Hitro in sigurno pomagajo
Aspirin«
tablete G&of*
Pat <e na m odra-bela-idć&e pečatno lasmko.
Julijska krajina
—j --Lepa naja domovina« pre*J sod: scem. Štirje ugledni gospodje v AJdovfećini to bili nedavno obsojeni vtak na 5 dni za pora, ker 60 pri neki večerni zabavi peL *Lepo aašo domov.no«. Proti rasaodbt eo podali vakllc in vrSila se Je nova razprav«* prid tribunakun v Gorici, ki je pa potril prvo razsodbo Pri sedanji fašistovakl jo-stirci kaj drugega ni bilo pričakovati.
—j Preveč plesov. Po nekaterih krajih Julijske Krajine plešejo, kakor da bi bile občine polne denarja in bi se prebivalci kar kopali v hran. V resnici je povsod! na kupe dolgov, revščina hi davki so taki. da gospodarji ne \edo več, kako naj Hh sploh plačajo. ZnaČIino je. da oblast 5e podpira in ponekod celo vsiljuje plesne prireditve. Oblast dobi iz njih 5.!veda ve ike zneske — ako ljudstvo obuboža in pogine, kaj potem? Bo vsaj prostora zt Italijane! Vršijo se plesi tudi v »dobrodelne namene«. Posebno mnogo »fh Je bilo letos v Podgradu v Istri. Fašisti so hoteli Imet? ples za plesom in postavljajo se p« I tem tudi proti županstvu. Reklo se ie. da se porabi čisti dobiček za občinske reveže. Pravijo, da <e zrašal dobiček okoli 2000 lir. pravlb pa tudi, da nihče ne ve pra*\ koliko se Je da7o od tega za reveže. \^dr> pa v občini vsi da so iašistl od dobička skoTo polovico odšteli za italijanski *Ttea Torej s slovenskim denarjem nai se poltalljančulejo slovenski otroci! Pod pritiskom tašistov j> morala podgrajska občina pripraviti v Soli prostor za italijanski vrtec to je za pat pt odanih otrok. Občina je morala se ta prostor odstopiti vrtcu za tri leta brezplačno. Aii fašisti hočejo več. Zahtevajo še er.c sobo fn odstop prostorov brezplačno za deset let To le bilo preveč in občinski možje so se končno uprli fašistovskl pre drznosti. Potem hočejo od občine za Italijanski vrtec Še tudi drva. Vsi občinarjl so r.aveMčani teh razmer do grla. To so reči ki jih ne bo mogoče več dalje prenašati. Dolžnost politične oblasti ie. da lajša občinam bremena in pomaga ljudstvu do blagostanja, ne pa da se naše ljudi tlači in goni v nesrečo!
—j Framazoni celo v Budaniah na Vipavskem. Goriška policija išče neprestano komuniste, republikance In framazone Venomer sc vršilo hišne preiskave In za-plcnjajo se najnedolžnejše knjige In brošure. Po deželi hodijo orožniki okoli in iš.^-Jo, kje bi kaj pograbili. V Budaniah Ima'o piko na Ivana Kuka, samo gotovo nI bilo še. ali je komunist ali framazon aH pa tudi Irredentovec, ker je »drugorodec«. Malti so pri njem baje nekaj, kar smrdi po avstrijskih časih, in zaplenili. Kuk ve. kal ga Čaka pri take vrste preganjanju, zato je nekam pobegir*!. Ali ni že zadnfl Čas. da neha večno šikaniranje našega ljudstva? Deže'a potrebuje irAru in pri oblasti dobrohotnosti, samo pregananie razburja duhove in škoduie na vse strani.
IV
Mamice na#več?a sreča Je zdrava in živahna de ca. In če se preh!ade kedaU Tako! Hm skuha »Cuddha« čaj!
mu   !!■  1 iih   illlll i
V. I. Križanovsfca:
12.
V Jiraliesfii nesmrtnih
U o m a n.
— Tudi ti si marljivo delala, draga hči! Otresla si se vseh posledic nepremišljenega zakona z Narajamo in nizkotnih strasti se ti ni treba več bati. Caka te važno in koristno delo pod Ebramarjevim vodstvom. Stori svojo dolžnost in vzpneš se še višje.
— Tebi, Dahir, ua lahko sporočim veseV) novico. Zadnje prokletstvo, ki te je še težilo, je zdaj pozabljeno. Žrtve so ti odpustile, da si jih mučil in ubijal, duhovi ubitih te ne bodo več prega.ijali, prost si vsake zveze z mlnuVostjo in tako lahko prestopiš prag višjega posvečenja.
Tri mesece so preživeli naši znanci v zagonetnem Gralovem hramu. Nepopisna harmonija in mir sta vladala v tem čarobnem kraju. Tudi Lora je bila z njimi. Bila je srečna, obenem pa žalostna, ker je 5e vedno ljubila Dahirja brez upa, da po-sta.ie kdaj njegova žena. Dahir je živel in delal samo za izpopolnitev svojega znanja.
Cez nekaj dni so odpotovali vsi trije v Kal-kutto. Spotoma je Supramati obvestil Tortoza In Lorenzo, naj odpotujeta s Cipra in počakata v Kal-kutti. Pot od Kalkutte do Himalaje, kamor so se nameni)] naši znanci, je vodila mimo Benaresa. Cim boli so se bližali Denaresu. tem bolj je bil
Supramati zamišljen. V dvorcu, kjer se ie hstel z ženo nekaj dni ustaviti, je živela Nurvadi s sinom, ki je moral biti star kakih 42 let.
Kako naj prizna Narl, da stanuje pod isto streho njegova nekdanja ljubica, prelestna Indijanka, zaradi katere se dve leti niti spomnil ni, da ima v Benetkah zakonsko ženo?
Ko se je vlak naglo bližal svetemu mestu Indijcev, je dosgela Supramatijeva zadrega svoj vrhunec. Nara je molče opazovala, kako se poteze na moževem obrazu spreminjajo. Napasled je vstala, položila možu roko na ramo in izpregovorila:
— Nikar si več ne beli glave s tako starim grehom! Takrat si bil svoboden In tio svobodo si izrabil tako skromno, da bi bila nehvaležna. Če bi se jezila zaradi take malenkosti. Znana mi je zadeva z Nurvadi in priznati moram, da se mi zelo smili ubogo bitje, ki te tako iskreno ljubi. Nočem zbujati njene ljubosumnosti. Reci ji torej, da sem tvoja sestra. Tako se vsaj lahktr seznanim z njo.
Supramati je poljubil Nari obe roki. Bil je za Jovoijen, obenem pa v zadregi.
— Sram me bo ponoviti tvo#> plemenito laž, — je zaš?petal.
— To bo samo tia->oi bž. zakaj oba vsa na poti k višjemu posvvcćnju, ki ne uopušča običajnega razmerja med moškim in žensko. Najha ljubezen spreminja v čisto edinstvo duš in ta duhov-na skupnost med nama ni več odvisna od zunanjih sil. Niti čas. niti življenjske nezgode ji ne morejo
do živega, — je odgovorila in ga prijazno pogledala.
V Benares so prispeli popoldne. Ko so se preobleki! in za silo odpočili, je poslala Nara moža k Nurvadi.
— Le pojdi! Bodi prijazen ž njo, sai zasluži dobro besedo. F*otem jo pa privedj k večerji ter sez.iani s svojim bratom in sestro. — je dejala in se od srca smejala moževi zadregi.
Supramati je odšel v oni del dvorca, kjer je stanovala Nurvadi. Služkinja mu je povedala, da je Nurvadi na terasi skupaj z mlad:m princem, ki se je pravkar vrnil s potovanja po Himalaji, da pozdravi svojega očeta.
Supramati je bil presenečen. Kako je mogel sin izvedeti za njegov prihod. Samo Cbramar ga je lahko obvestil o tem. Toda tudi njemu princ ni ni koli povedal, da ima ljubavno razmerje z Nurvadi.
Naglo je šel skozi celo vrst sob proti terasi Na mehkih preprogah se njegovi koraki niso slišali Stopil je v sobo krai spal.rce in nslrdal Nurvadi, ki je stala na terasi in objemala dečka, starega na videz komaj deset let.
Supramati je ves razburjen obstal Nebroj spominov se je oglasilo v njegovem srcu. Glas mu je drhte!, ko je znšepetal:
— Nurvadi!
Ona se je naglo obrnila in se mu vrgla vsa srečna v naročje.
— Vrnil sj se! Zopet te vidim! O! Ce bi mogla
ta hip od radosti umreti! Supramati jo je obje! ir poljubil, toda v tem poljubu ni bilo o strasti lju bimca duha ne sluha. Nurvadi je čutila to SpM-membo. Boječe mu :e pogledala v oči.
— Glej. tu ie naiin sin. — ie de*a*a in poka ^ala dečka, ki je molče stal ob strani in povešal oči.
Supramati ie stonil k sinu in era strastno polju-bil. Nato ga je začel ogledovati. Deček ie bil sicer nepopisno lep, vendar pa Za svoja leta premajhen in preveč slaboten.
Sandira! Veseli me. da te vidim, ne morem pa razumeti, da si telesno tako zaostal. Mislil sem. da zagledam moža. pa si Še otrok.
Deček ga ie pogledal s svoiimi velikimi, črni« ml očmi Misel, ki se je zasvetila v niegovih žametastih očeh, je bila misel odraslega, razvitega moža.
Razumem te. dragi oče Toda to, kar vidiš je delo tvojih rok Nisem sicer hotel motiti teh crečnih trenotkov z očitki, ker si pa sam namignil na mojo zunanjost, ki je v popolnem nasprotju ? mojo starostjo, mi dovoli omeniti, da je bilo skrajno neprevidno zastrupljat' do;enčka z življenjskim eliskiriem. Vem, da ti je narekovala to neprevidnost, ljubezen in bojazen, da bi me utegnil izgu biti, poleg tega pa lisi vedel, kakšne bolečine me čakata. Ce bi ne bilo fZbramaria in njegovega čudovitega znanja, bi ostal še dolga stoletja dojen« Ček.
5L..
39
VD4
Stev 781
•SI nVTNSKI  NAROD« dm 11. decembia l92o.
Stran 3
Dnevne vesti
P U ubi fant. dnt
— KraU ▼ Zagreba. Te dni fc pri-spel v Zagreb adjutant Nj. Vel. kralja polkovnik Dimitrijević, ki je skupno z ministrom dr. Nikićem pregledal prostore banske palače. To pregledovanje Danskega dvorca je v zvezi s prihodom Ni. Vel. kralja v Zagreb. Po dosedanjih dispozicijah prispe Ni. Vel. še tekom tega meseca v Zagreb, ^cjer bo prebil nekai dni.
— Kai je z avtomatsko telefonsko centralo? Lani in začetkom letošnjega leta ie poštna uprava napovedala, da bo avtomatska telefonska centrala v Ljubljani najkasneje do meseca oktobra montirana in izročena prometu. Ta rok je že davno prešel in leto se Že nagiba h koncu, a o avtomatski telefonski centrali v Ljubljani še vedno ni duha in sluha, dasi so Že pred meseci razkopali vse ulice In ceste ter polagali podzemske kablje. Telefon fnukciionira Dri nas tako škandalozno slabo, da polaga občinstvo vse nade edino še v avtomatsko telefonsko centralo, ki morda vendarle napravi konec neznosnim razmeram na telefonu. Zato bi javnost rada vedela, v kakšnem stadiju se nahaiaio dela za to Tinino potrebno napravo in če je sploh kal nade. da se ta centrala že vendar enkrat otvori?
— »Zakaj ie Vojvodinu nezađo« voljna?« Naše Čitatelje, ki se zanimajo za davčna vprašanja, opozarjamo na uvodnik v beogradski »Politiki« z dne 9. t m. vZašto je Vojvodina nezadovoljna?« V tem Članku ie nazorno pokazana razlika v davčni obremenitvi v Vojvodini in v Srbiji. Priporočamo ta Članek v studii zlasti onim noedincem, ki so se v zadniem času jeli Intenzivno zanimati za davčno prakso pri nas. Morda bi bilo v interesu naših davkoplačevalcev, ako bi se kak naš strokovnjak potrudil in naoisal sličen primerjalni Članek o davčni obremenitvi v Sloveniji In v Srbiji ter ga priobčil v kakem beogradskem listu. »Politika« b! obiave takega članka, ako bi bil stvaren, gotovo ne odklonila. Uverieni smo. da bi tak stvarno pisan Članek, v katerem bi se srbski javnosti, pred vsem ca srbskim oolitikom. z vzgledi In statističnimi podatki razložila nezaslišana davčna preobremenitev Slovenije, zaletel več, kakor sto druiih intervencij in pritožb. To je naše mnenje. Srbsko javnost ie treba Dreko beogradskih listov poučiti o krivicah, ki jih povzroča davčna uorava Sloveniji!
— Najlepši spomenik kralja Petru I. Osvoboditelju. Na inicijativo radikalnega poslanca VeTjka Grgureviča se je v Zenici sestavil odbor za postavitev spomenika pokojnemu kralju Pea-u. Odbor je sklenil, da zsLiadi občina poslopje za nižjo srednjo šolo, ki bo dobila ime po velikem kralju. Ra, len 4. razredov gimnazije bo v poslopju tudi srednja rudarska šola. K zgradbi prispeva občina pol milijona Din. ostanek prispeva ondotn! rudnik in kaznilnica.
Naslednik dr. Smodlake pri Vati. kanu' Naš poslanik pri Vatikanu dr. Josip S m o d ! a k a je nastopil 2 ineeečni dopust. V đlplomatienih krosih trde, da se dr. Smo-dlaka već ne povrne na svoje službeno mesto ta navajajo 2e kandidate za vatikansko poslaništvo. Med prvimi prihaja v poštev pooblaščen? mmister in načelnik oddelka za izvedbo mednarodnih pogodb v zunanjem ministrstvu dr. O tokar R y b a f, Jem nn Jejo pa se luđi atenski poslanik Paata G a v r 1-1 o v i Ć, sofii&kl poslanik Milan R a k I c to državni svetnik dr. Mazi rodom D2lma-tlnec
— Dvoboj Leontid-pribicevič, Predsednik direktorija »OrJtme« dr. Leontić je po-rval voditelja samostojne demokratske stranke Svetozara Pribičeviča radi nekega odstavka nedeljskega govora na kongres SDS sa dvoboj. Leontičevlm sekunden tom je Svetozar Pribičevlč izjavil, da jo vedno osebno odgovoren za svoje izjave, vendar si ne da kratiti pravice, da kritizira, postopanja drugib političnih oseb. Načeloma odklanja dvoboj kot. anahronizam, ker se v našem modernem času celo veliki državni konflikti izravnavajo potom razsodišč. R<?-sen politik se ne more osmešiti z reševanjem političnih kontraverz s sabljo aH r* tolverjem
— Pisatelj Henry Barbusse na Dunaju. Pisatelj Henrv Barbusse je na povratku s
svojega potovanja po Rumunski in Jugoslaviji prispel na Dunaj. Romunsko postani, štvo v Beogradu in na Dunaju je izdalo eradno poročilo o potovanju Henry Bar-bessa po Romunskem. To poročilo ve!?' Izjave, ki jih je podal Hcnry Barbusse v jugoslovanskem tisku proti Romunski, nI-so v Bukarešti nikogar iznenadile, ker smatrajo Barbnssa za »boljfceviškega agenta«-. Barbusse je prispel v Romunijo, da služi boljševiskJ propagandi, ki se tam sistema, izvaja.
— Velikodušno   darilo.   Naš   rojak M M i h a n o v I čf   lastnik   trgovinske mornarice v Boeuos Arresu v Argentlniji. znari mu 11 »milijonar,  je izročil  našemu generalnemu   konzulu   v   Argentlniji Grisogonu
10 decembra 1928.
600.000 dinarjev za fond kralja Aleksandra. O tem velikodušnem darilu je izvesti) generalni konzul Grisogono ministra zunanjih del dr. Nlnčlča,
— Princ Pavle v Zagrebu. Po poročilu iz Beograda se namerava Nj. Vis. princ Pavle s soprogo knjeginjo Olgo za stalno nastaniti v Zagrebu. Baje da prispeta v Zagreb že sredi januarja.
— Kakšen !e bil Prešeren? Kakor znano nimamo nobene fotografije od naSega velikega pesnika in tudi nobenega portreta ne. Razne slike njegove so bile delane aH po spominu, ali pa «'im je služilo za podlago ustno sporočilo ljudi, ki so Prešerna poznali. Ko je bil postavljen njegov spomenik na Marijinem trgu. so nekateri baie trdili, da Začev Prešeren nI pravemu Prešernu prav nič podoben. Na kaj so se te trditve opirale, mi ni znano. V dokaz, da niso zanesljive, naj navedem sledeče: Bivši okrajni tainik in pozneiši pomožni kon-ceptni uradnik pri deže'nem odboru. Ivan Pichler. povsem verodostojen mož. ki počiva zdaj že mnogo let v grobu, mi je izjavil, ko si je bil Zaičev umotvor ogledal: >Kip je, kar se obraza tiče, pesniku čudovito podoben. To mi smete verjeti, ker sem jaz Prešerna dobro poznal! Precej, ko sem kip zadedal, sem rekel: da. to je Prešeren!« To bi pričalo o izredni Intuitivnosti naSega kiparja, ki je moral prenesti baš zaradi tega svojega dela mnogo neupravičenega sramoten"a fn neumestnih žalitev! — Zdelo se ml le potrebno, da navedem to deistvo »ad perpetuam tel memoriarr«!
—n«k.
— Novinarski pokojninski Sklad. Zastopniki Jugosioven*kega novinarskega udruženja so včeraj 9. t. m. posetni pro. svetne?ra ministra Stjepana Radlča ter mu predložili prošnjo, da b! se v državni pro račun vstavita večja vstota za novinarski pokojninski fond. Radič je novinarje sprejel zelo prisrčno ter izjavil, da je sam star novinar ta da sam občuti potrebe novinarjev. Novinarji so veliki narodni učitelji Za to Je treba da se briga zanje ministrstvo prosvete. V sporazumu s ministrom za socialno politiko bo vstavi! v pruračun vsoto pol milijona dinarjev za posebni no-v!narskl sKlad Izjavil je obenem, da namerava otvoriti v Beogradu novinarsko fa kulteto in da bo podpiral vse novinarske biblioteke.
— 50 le*n:ea prostozidarske lože v Peogradu. Radi tehničnih težkoč ie preložena proslava 50 letnice prostozidarske loče v Beogradu na drugo polovico tega meseca.
_ Mraz traja dalje. Mraz r Jugoslaviji
traja dalje, vendar je opažati delno odne-hanje. V Ljubljani je danes ob 7. zjutraj znašal mraz 15.5° C. V Kragilevcu je zna Sala temneratnra nocoj od 20—24& C. Donava in Sava sta popolnoma zamrznili Ix>-kalnl parobrodni promet med Beogradom In Zemunom je popolnoma ustavljen.
— Ribolov na Jad-ar*u. V Opatih* se 16. t. m. sestane mešana jugoslovensko-Itifllansfca konrsia Vi ima konč«^ prebiti ribolov na Jadranu. Začasno je bil ribolov urejen na podlagi brionske pogodbe. Ima se setaviti posebna metana komisija, ki bo reševala vse spore, nanaša;rče se na ribolov. Za delegata Tnrr",s7t?vi:e 'e imenovan g. V e r o n a . načelnik v prometnem ministrstva. Določenih je tadi več strokovnjakov.
— Smrtna kosa. Umrl 'e na Dunaju višji bibliotekar g. Edvard S t e s k a, brat upravnega sodnika dr. Henrika Steske v Celju, in umetnostnega zgodovinarja Viktorja Steske v Ljubljani. Pokojni ie nače-loval zelo obsežni pravosodni biblioteki na Dunaju, kamero je pred desetimi leti moderno uredil In spopolnll z izčrpnimi katalogi o knjigah In o juridičnih razpravah v tu- in Inozemskih časopisih. Po državnem preobratu je z czirom na veliko število za* Ljubljano prijavljenih bibliotekarjev ostal na Dunaju, ker je do svoje smrti vodil pravosodni oddelek biblioteke pri uradu zveznega kancelarja. Blag mu spomin, njegovi rodbini naše sožalje!
— Smrtna kosa. V Kranu je umrla v 79. letu starosti gospa Ana Kosti, rojena E n g e 1 m a n, vdova pokojnega posestnika in mestnega pismonoše Janka Kostla ter sestra pokojnega nadučitelja Krlsti ana En-geimana. Starejši Kranjci se jo še dobro spominjajo kot zanesljivo in vestno pomočnico v poštni službi njenega moža. Blag ji spomin*
— Nestvor. V vas! Dragoievo pri Mostaru Je kmetica Ssva Belic rocTIa mrtvo
moško dete, ki je imelo samo eno oko sredi čela.
— Velika sodna razprava proti 12 Or-iunašem se je pričela dne 9. v Petrinji ter
bo trajala več dni. Povndom sklenjenega sporazuma med radikali in radićevci je prišlo v Capragu do velikih man'festadj enega tabora in protidemonstracij drugega tabora, kjer so bili večinoma naerjonalisti. Razvil se ie spopad pri katerem so baje Oujnaši streljali ter je bil 14-lelnI Gjuro Skorun smrtno zadet.
Samo dva dni!
14. In IS. decembra prodafa popolne fine opreme za otroke od 1. do 12. leta, kakor: perila, obleke, plaSčev, klobučkov itd. v trgovini perila
Bed. Sare, <*»
IJabliana Selenburgova ulica 5
Iz Ljubljane
— Sprejemi pri velikem župana. Veliki Župan ljubljanske oblasti g. dr. Vilko Baltič jutri, v petek 11. t m. ne spreje-ma strank ker je uradno odsoten.
— Prihodnja premiera v ljubPansfcl drami bo v petek dne II. t. m. ob 8. ari zvečer. Vprizorl se prvikrat na slovenskem odru drama Leonida Andrejeva »Profesor Stcricin«. To je tragedija idealnega človeka s hrepenenjem po lepoti, ki ga uniči surova, brezsfčna okolica. Sodelujejo: gg. Rogozova, Saričeva, Rakarjeva, Gorjupo-va. Le var. Skrbinšek, Cesar. Lipah, Jan, Sancin, Jerman, Smerkolj. Režira g. Skr-LinŠek.
— Gostovanj gospe Olge Ofgtie. Kakor smo že poročali, gostuje v soboto dne 12. t. m. v ljubljanski operi gospa Olga Ol-glna, odlična poljska trretnica. Pela bo vlogo G'lde v Verdijevi operi »Rigoletto«. Naslovno vlogo bo pel g. Holodkov, Magdaleno ga. Thierrv - Kavčnikova, vovodo Mantuanskega g. Banovec In Sparafuclla g. Betetto Dirigira g. Balatka, režira g. Bučar. Predstava je Izven abonmana. Začetek ob pol 8. zvečer.
— Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Akad. s!!kar Jaro H 11 b e r t in akad. sipar Vlado § t o v I č e k priredita v Jakoplčetvem paviljonu razstavo svojih umotvorov. Prvi razstavi 39 slik In skic. drugi pa enako število kipov. Slavnostna otvoritev bo v nedelo 13 t. m. ob 11 uri.
— Trgovskega društva Merkur jour. fix je pretekli teden Jako animirano potekel. Bil je to tretji jour-fix v letošnji zim-»ki sezoni. Pokazal je, da je bila srečna misel osnovati vsak mesec te prireditve, ki so si hitro pridobile prijateljev v trgorsfcib
krog'h. Pri'azna restavmerska dvorana v Krapežl  »Zvezdi« je bila jedva prostome dovolj. Z velikim uspehom je nastopal krep. ki pevski zbor, ki se je pod vodstvom gs Novaka In Grama res hitro povzpel na lepo
strplnio. Dragocena pridobitev za ionr-fixe. so trije gospodje iz narodne rodbin«* Bogataj, ki s sodelovanjem gospoda Smer-kolja. razumejo zabavati zbrane goste in se izkažejo vsak večer z ljubkim pre*ene. čenjem. Godbeni odsek društva »Merkur« jako resno pojmuje svojo nalogo In se vožba neumorno. Na prihodnjem sestanku nastopi že krepek orkester, ki bo društvu ob njegovih prireditvah najlepša opora kakor se je videlo na animiranem plesnem večeru v soboto. združenem s čajanko. Jonr-flxj društva »Merkur« Imajo nalogo zbirati trgovske kroge in njih prijatelje vsak mesec t«*r oživiti družabno življenje. Poleg razv«ftdrfla, ki ga nudi lepo petje in godba, samostojni nastopi, je na vsakem večem skrbljeno zato, da kdo od društve-nikov povzame besedo in IzpregovorI ve Ceru primerno o organizacijskih In drugih vprašanjih
— Napredno akademsko društvo J a. dran opozarja ponovno, da se vrši Prešernov večer v proslavo 125 letnice rojstva velikega poeta, danes ▼ četrtek, o?j 20. uri v prostorih Jadrana. Na programu so: predavanje g. vseučMSkega profesorja dr. Kidriča, nadalje recitacije, pevske in giasbene točke. Za članstvo udeležba obvezna. Vabimo pa tudi vse napredno občinstvo k udeležbi, da čim lepše proslavimo Prešerna Vstop prost. — Odbor J. n. a. d. »Jadrana«
— Drsališč« na Taboru se dovrSnJe. Drsalna ploskev zadustuje za 200—300 drsalcev. Drsalci bodo lahko uporabljali obla.
Crnico, ogrevalnico In okrep^eva'nico - v«e pod nadzorstvom In odgovornostjo drsali ačnega odbora. Poseben učitelj bo dajal navodila in pomoč začetnikom. Ker je drsanje prenesena panoga telovadbe, ima torej neposredno zvezo z nalogami teiesne sokolske vadbe, zato bo vstopnina nizka is bodo
Irre'?  člpni  ennke  ugodnosti  kot diia^tvo Ugodnosti in stalne vstopnice se veljajo,
k^dar igra na drsališču godba. DrsaMšče bo otvorjeno v soboto popoldne, odnosno v ne-deljo 13. m.
— Predavanje v društvu »Soča« dne
f. t m. je, kakor običa'no, otvorit jrnspod S f i 1 i g o i. Predavatelj g. Ant. Mer* v I č. ravnatelj meščanske šole v Ribnici, ?e v IXA uri trajajočem govoru podal s svo-timi duševno kritičnimi očmi sliko današnje dekadence oziroma propadanje človeške družbe sploh, osobito prt nas v Evropi. Z drastičnimi primeri je dokazoval zgrešeni način življenja In vladanja v posamnih državah in stanovih. Svetovna vojna nas ni ničesar naučila, kakoršni smo bili. taki. če ne Še s'abšj smo pc vojni. Goli egoizem in Izkorlščaočl velekapital tlači človeštvo in narode kot robove k tlom. provzroča sovraštvo, socijalno bodo In goni v mesnico
vojne. Ljubezen, sočustvo In pravo dro-žabnlštvo je med človeštvom zginilo — le sem pa rje kaka — lepa fraza, drugega cIČ-Nihče se ne vpraša, kam plovcmo. kakšna bodočnost čaka nas In n«iše potomce. Vsakemu Je edina skrb za svoj »egoa. za druge, če tudi poginjajo, mu ni mar. Socijalni položaj množice se z vsakim letom slabša v gospodarskem, še bjlj pa v etičnem In obče duševnem smislu. Polagoma zgublja človeštvo najpotrebnejša socijalna čustva, sčasom bo posurovelo, zgubivši najmanjše upanje v pravico, resnico in ljubezen, postaja mesto človeka besti a.« — Taka pot vodi v katastrofalen propad in uničenje vseh dosedaj pridobljenih vrlin in dobrin človeške družbe In res tak propad že prorokujejo. Ta svetovni tok zavzemlje vedno večje dimenzije, grabi nas, \ grabi In   osvaja    mladino,   bodočnost   na rod 3.
— Kakšna   bo   take   mladine bodočnost
— ljudi brez volje za delo, brez idealov. In kdo se nal terru upre, kdo se naj bori za resn!co, ljubav, bratstvo m pravico? Naša inteligenca, ki večinoma ie mrmra, a ne mara za resno delo? Duhovščina je zapletena v strankarske borbe. Preostaja nam samo prosveta. šola. ki dae temelj duševnemu razvoju in je izvor plemenitih čustev. Za to pa proč roke od presvete, prosveta naj bo znanstvenik — pedagod. a ne stran-kar Govornik je vse predavanje prepletel s sarkastičnimi, obenem humorističnim! dcvtipl. k* so provzročali obilo smeha, a so izražaK resno Jedro resnice. Zelo poljudnemu, temperamentnemu, filozofsko - so-ciialnemu predavanju ie sledilo dolgotraino odobravanje. Gospod profesor Zgrab* 11 i č se le v imenu društva zahvalil predavatelju za njegovo požrtvovalnost in za lepo predavanje.
— Državna borza dela ▼ Lfnbl'anL V času od 22. do 28. novembra 1925 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 49 službenih mest. 122 oseb je iskalo dela. v 26 slučajih je borza dela posredovala z uspehom in 17 oseb le odpotovalo. Od 1. Januarja do 28. novembra 1925 je bilo skupaj razpisanih 5237 prostih mest, 7481 oseb je iskalo dela, v 3138 slučajih je borza dela posredovala z uspehom in 2045 oseb ie odpotovalo.
— Po volnlh dogodkih oškodovani Pri« more! sestanejo se v nedelo 13. t m., točno ob 9. zjutraj v dvorani Pri Levu na Gosposvetsk! cesti. Vprašanje vojne odškodnine stopa v odločilen Stadij. Treba je. d2 nastopimo enotno In da bo vsak posamezen natanko podučen, kaj mu je ukreniti, da pride do svojih pravic. Sesianka se udeleži tudi odposlanec Iz Maribora, ki bo poročal o korakih, koje so dosedaj pod-vzeli po vojni odškodovanj Primorci, živeči v mariborski oblasti. Kdor reflektira na vojno odškodnino, naj se sestanka udeleži — Društvo »Soča«.
— Brivec M. Poditrajšek se Je preselil na Sv. Petra cesto št. 12. — Glej današnji oglas.
POZOR
O notariata ae. da eden pa: ncgavfc z žigom 11 znamko (rdečo, modro al! z'ato)
„ključ"
traja kakor Štirje par! oVii?ih. Kupite e^en par in prepričajte se. —-   N gavice brez ž ga .ključ* so pomirbene
— Nabavfama zadruga državnih nameščencev ▼ LTub1*anl opozar'a svo'e člane na izredni občni zbor, ki bo v Mestnem domu dne 11. decembra ob pol 21. uri.
— Sankallšče. Olepševalno društvo v Rožni dolni otvori v nedeljo dne 13. decembra ob 2. url popoldne vzorno urejeno sankališče na Strelišču pod Rožnikom. Pri otvoritvi l<jra godba.
— Ta teden je še Čas In prilika, da si kupim par srečk taborske loterije in poskusim svo'o srečo. Dne 15. decembra se vrši nradno žrebanje na Taboru. Krog 7. ure "rp?!oi' že t*****o. H**i Imn *rečo.
— Na {lepše božično darilo nudi vsake mu loterija Jtigoslovensko Matice, ko*e žrebanje se vrši 20. t m. Dobitki obsegajo dve motorni kolesi hi 25 navadnih moSk'h in ženskih koles. Srečke £ Din 10 so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovanske Matice v Slovenlj!, v vseh ljubljanskih trafikah. Tiskovni zadrugi, Matični knjieams in pisarni Jugcslovenske Matice v Ljubljani, Selenbnrgova uL 7. IT. nadstr. Izžrebane Številke bodo objavljene v vseh slo. venskih dnevnikih. Kdor zadene dobitek ga lahko tako! dvigne odnosno se mu ga do stavi no železnici. Kdor $e nima srečke, naj si jo nabavi najkasneje do 15 L m,
— Mrat v L'ubfanl. Danes mraz po-rehuje. Zjutraj ob 7. je termocreter zaznamoval —15.5r, C mraza. Opoldne —9* C. Začelo Je snežiti.
— Tafnska vlačuga. 24 letna viačuga Aloj/iia Rupar iz Hti'ske^a okran je nedavno prenočevala pri posestniku Fr. Tomšiču na Kresniškem vrhu. zlutrai pa je za uslugo odnesla 3 kompletne ženske obleke, par čevljev Iti srebrno žensko uro t verižico.
AVTOMAT. SVINČNIK
PRAKTIČEN trajen
ca
ZLATO NALIV PERO »AVOftAZRrONA MAftKAl
Skupna škoda znaša 35O0 DiC Tatica ie od takrat Izginla Iz okraja.
— Dva nevarna Bošnjaka. V polici ski tiralnlcl iščejo 30 letnega Sima Gojkoviča iz Bos. Gradiške in 36 letnega Muja Bcgiča U Dasina pri Bihaču. Oba sta osam.jena dvojnega roparskega umora-
Proti moči in lepoti
ne more nihče govoriti, kdor je videl prt>-krasni film »Moč ta lepota« v elitnem kinu Matica. Oglejte si film, iz katerega boste spoznali vso mtzernost zdravstvenega pojmo varH a med nami In našim narodom ter napredkom, ki vlada v teh stvareh v za, padnih državah. Naš ideal: jctlka, moralna hlnavščlna. zakrivanje telesa pred sotnc*m la zdravjem, tam w širokem sveto pa: veselje nad prirodo in telesom, gibanj« v prosti naravi, občudovanje moči In lepote moškega hi ženskega pravilno razvitega telesa! Roditelji! Oglejte si film, da boste znali pravočasno vzljubi d vase malčke in jih opremiti že v mladosti z najdražjim za-klado-rn tega sveta: z močjo to lepoto. — Uradniki! Pojdite v Matico, da vidite, kam vas vodi delo po zakajenih plsirnah. ako pravočasno ne vzljubite telovadbe m sporta. Vsak najde svojo resnico v tem filmu, ki Je kakor oglašanje vesti, kakor žrvs vest proti našim zdravstvenim nazadnjaškim zablodam, našemu zasmehovanju le. pote m moči, telesa, zdravja m hrepenenja po življenju I V tem filmu spoznate nazorno razloček med starim, grškim svetom In moderno pisarniško kulturo, ki se Je povrh še prepieskala s hinavskim pr^gana-njem nagote, moči hi lepote. Plim le de-centen lu se bo predvajal tudi pred ljubljansko šolsko mladino. Iz tega razvidite njegovo čistost m moralo! Oglejte si ga. dofcler je čas in predno ga kaka zagrebška firma brzojavno ae reklamira.
iz Celja
_c Mestno gleda)iič«. V torek zveče;
so Igrali člani zagrebškega, narodnega gV-dališča »Vragolije*. Vse trt enodejanke so dobro uspele, obisk gledališč* je bil pc. voljen.
—c Oficirski ples. Oficirji celjske garni i S Je prirede t proslavo rojstnega dne Nj-Vel. kralja Aleksandra I. dne 17. t. ta. v Celjskem domu svečani ples.
—e Ljudsko vse uči M se*. V pondeljek zvečer je nadaljeval srojo predavanje o Siamu g. inž. Ferdc I.upsa. Popoldne Istega dne Je predava! šolski mladini. Govornik je o slamski r razgodovtni in o razvitim države, o njen! upravi In dobrem državnem gospodarstvu. Predavanje so pojasnjevale skloptične slike. Poslušalci so njegova !«-rajanja sprejeli s zadovoljstvom.
—c Naše državljanstvo je dobil ruski industrijalec v Celju Nikola EngelhardL
—e Tedenski izkaa mestno klavnico v Celju. V tednu od SO. nov. do S. decembra se je zaklalo: 15 volov. 15 krav, 5 tellc. 23 telet, 22 p vin J In 1 kozo. Uvozilo se Je 162 Kilogramov govedine, 1560 kg teletine ra 6S7 kg -»vrnjinc
iz Maribora
—■j: Minister Radič v Mariboru. Se*
daj je gotovog da bo minister St. Radić prihodnjo nedeljo ob 10 uri dopoldne govoril na Javnem shodu v Mariboru. Shod skice krajevna organizacija H S S v Narodnesn domu.
—m Repertoire. ćetrtek. dne 10. de. eembra ob 20 uri »Igra Apoatolor«. Ab. D Petek, dne 11. decembra. Zaprta
—m Pnporo&a se gledaliftka predstava v četrtek, 10. t. m.f repriza dram. dela »Igra Apostolov«. To delo polno zimske po* ezije vprizarja crea 50 nemških gledatlftc. Prva vprizoritev v Mariboru tal n! imela zaželjene^ra v^peha zaradi *labe aknst'ke v dvorani Narodnega doma. Premijera v gledališču pa je nad rte uspela in Jo je občinstvo sprejelo t velikim odobravanjem.
Izjava
Podpisani izjavljam, da so vse govorice, izvirajoče od mene, če* da je gospod Mr. Bahovec po svoji neprevidnosti povzročil nesrečo pri »Salusu« neutemeljene, ker temeljijo na napačnih informacijah.
M. Josip Mayr L r.
SevTzaciia dneva I Ogromen usoeh!
Do zadnjega tcoFCka napolnjena)
dvoran«. Pridite enaJke, da ohranila svojim sinom In Hčeram sdravjo la lapoto t
In lepota
mmm m ali m
SPOZNAVAJMO SAMEGA SEBE!
Opoaarlama si« oattoataa, ala vceral nt doblto vel sto ebltste-valcav vstopnic« kar Jih niso naročili v predprodaji.
Predprodafai vstopnio vsak dan od 10—'/si in od 3« uro naprej.
Predstave se vrše foCno ob'
4, 1,8, V ,8, 8.
Elitni kino Matica
Stran 4.
»S L O v r N S K i N a ROD« dnt 11 decembra
«tev 281
Gospodarstvo
Sladkorni trg
Labilnost na sladkornem trgu se je prejšnji teden stopnjevala in zato je bilo tudi resnih kupcev malo. Vzrok, da se po-loža' ne more utrditi, so tendencijozni statistični podatki o produkciji sladkorja. Prve vesti so govorile o bogati letini, koncem oktobra pa so bili podatki naenkrat pretiraijo nizki. Nesigurnost je dosegla svoi vrhunec, ko je havan. vlada objavila na prvi pogled zelo nizko cenitev kubanske letine 1925 2by ki naj bi znašala 4 milijone 81)0 tisoč ton, dočlm pravi VVlHet et Grev. da pridela Kuba v novi kampaniji 5,150.000 ton sladkorja. O kubanski letini si torej na svetovnem sladkornem trgu še vedno r»iso na jasnem.
Tudi statistika konzuma se zelo spreminja. V splošnem je konzum sladkorja v evropskih državah malo napredoval. V Angliji se je zvišal v novembru za 23.030 ton, v Franciji za 12.352, v Nemčiji za 10.501, dočim >e na češkoslovaškem nazadoval za 5631 ton. Gibanje cen je bilo povsem nepravilno. Pri višjih tečajih je bilo povpraševanje neznatno, v Newyorku 30 do 40.000 ton dnevno, pri nižjih Je pa znašal promet 78.000 ton Do 1. decembra so šli tečaji caglo navzgor, v prvi vrsti pod pritiskom spekulacije. Poznejši termini so naraščali Se hitreje, ker je špekulaciia preprodajala ▼ nadi, da se cene spomladi znižajo. New-yorški trg beleži nastopne cene:
1./12. 4./12.
Kubansko blaga zacarinjeno  4.27 4.15 december fant; ar februar naj
Koncem tedna so padle cene zato, ker ni hotel nihče kupovati. Anglija je dobro preskrbljena s sladkor em in čaka, da se položaj razčisri. Tudi v Londonu so varirale cene za 2 do 3 penca. Praški trg je beležil 2. decembra 165—167 *A Usti, koncem tedna pa 157)4—162 H.
2.40 2.38 2.42=43 2.3S 2.51=52 2.42 2.65 2.53
—g Stanje Narodne banke dne 30. novembra. V oklepajih razlika v primeri s staniem dne 22. novembra. Aktiva: kovinska podlasa 4S7.0 (4- 30), posojila 1,257.7 (4- 7.7), račun za odkup kronskih novčanlc 1.186.3. račun začasne razmenja^ ve 368.6, državni dolgovi 2,966.3, vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic 2,138.3. saldo raznih računov 922.8 (— 27.4), skupaj 9.327.3. — Pasiva: od glavnice izplačano 28.0, rezervni fond 6.4, novčanice v obtoku 6,017.1 (+ 33.1), državni račja začasne razmenjave 368.6, državne terjatve po raznih računih S0.2 (— 69.5), razne obveznost! 613.6 (4- 19.7). državne terjatve za zastavi ene domene 2.138.3, ažijo za kupovanje zlata za glavnico in fonde 74.7 — skupaj 9.327.3.
—g O priglasitvi zasebnih žrebcev fc Fcencovanju. Na podstavi zakonitih predpisov o Iicencovanju žrebcev se razglasa, da morajo lastniki žrebcev. ki nameravajo v prihodnji plememlni dobi spuščati svoje
žrebce za plemenitev tujih kobil, prijaviti te žrebce najpozneje do 1. januarja 1926 pri onem sreskem poglavarju (mestnem magistratu), v Čigar okolišu je žrebce postavi en. Pri razglasitvi žrebca, ki se Izvrši pismeno aH tistmeno, se mora obenem naznaniti, a) Fme. priimek, bivališče in občina žrebčeveea lastnika, b) Pasmo in rod, starost in barvo, kakor tudi kraj, v katerem stoji žrebec. Opozarjamo, da se za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti In za mrzlokrvne žrebce pod tremi leti splošno ne daje dopustilo za spuščanje. Svoječasno bodem razglasil, kje in kedaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licenco). Pripominjam, da je razpisani rok 1. januarja 1926 skrajni rok. Na pozneje došle prijave se ne bo rr.oglo ozirati. — Veliki župan mariborske oblasti: Dr. Pirkmaier s. r.
—g »Gospodarske Novine«. Pod ovim naslovom počele su 1. decembra izlaziti nove tručne novine za poljoprivredu, obradbu zemlje, voćarstvo, stočarstvo I vinogradarstvo, te sve srodne grane. Sadržaj prvog broja je ovaj: Od uredništva: Pre-sadjivanje voćaka (sa 3 slike). Poljoprivredno gaditeljstvo (slika i nacrt za staju za 50 komadu blaga). Zemljoradnički krediti. Droždjenka. Učini si sam (sa slikom držanje peršina zimi). Razne poljoprivredne vijesti i upute iz ratarstva, stočarstva, voćarstva, vinogradarstva i povrtljarstva. Zadrugarstvo. Bilješke te Tržni pregled: poljoprivrednih potrepština. »Gospodarske Novine« izlaze svakog 1. do 15. u mjesecu. Pretplata iznaša za zemljoradnike i malo-posjednike dinara 30, a za ostale pretplatnike dinara 50 godišnje. Ogledni brojevi šalu se na zahtjev besplatno. Uredništvo i uprava nalazi se u Zagrebu, Strossrnay-erova ulica 6, dvorištna zgradba u prvom katu.
—g Carinski a/i j v nekaterih evropskih državah. Avstrija 1 zlata krona — 1.44 ši* lingov, Madžarska 1 zlata krona = 14.500 papirnatih, Jugoslavija 1 zlati dinar ■= 11 papirnatih, Romunija 1 zlati lej = 40 papira natih, Italija 100 zlatih lir = 387 papirna« tih, Španija 1 zlati pezet = 1.3358 papirna* tega, Bolgarska 1 zlati lev = 45 papirnatih. Norveška 1 zlata krona 1.46 papirnate, Grška   1 zlata drahma 14 papirnatih,
Estonija 1 zlati frank = 75 estonskih mark.
—g Prodale. Direkcija držav, železnic v Ljubljani sprejemu do 15. t. m. ponudbe glede prodaje 12.b22 kg stare ncrabijlve železne žice; do 18. t. m. sieđe prodaje 2.768 kg kartona od voznih kart. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odclenju te direkcije. — Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu se bo vršila 4. januarja 1926. oiertalna licitacija glede nro daje 700 komadov starih sodov. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
—g Za uvozn'ke, ki prosijo za carine prosti uvoz blaga. V smislu ć*opi«a ministrstva irgovine in industrije poziva zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani vse interesente, ki se obračajo na ministr-
stvo trgovine ir 'ndustrije s prošnjami za izdajo uverenj. potrebnih za carine prosti uvoz, da priložilo v svrho pospešitve poslov pri reševanju prošenj originalni fakturi tudi še navaden prepis m prevod fakture,
—g Dobave. Direkcija držav, železnic v Ljubljani sprejema do dne 15. t m. ponudbe za dobavo konopnenih vrvi m cevL
Predmetm pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. januarja 1926. ponudbe za dobavo strojev za električno razsvetljavo, l jamskega telefona hi 4 metrov bakrenih tračnic. Pred motni oglasi so na vpogled pri Zbornic: za trgovmo, obrt in industrijo v LJubljani.
To in ono
Znamenita križanja
Pred kratkim so kazali v londonskem zverlnjaku žival, katere oče je lev In mati tigra. Žival je lepa in združuje v sebi lastnosti obeh roditeljev. Angleški listi poročajo dalje o raznovrstnem križanju, ki se je izvršilo z uspehom. S križanjem psov in volkov se je doseglo one neutrudlive in silno močne smučarske pse, ki so za ekspedicijo v polarskem ozemlju Kanade tako velike važnosti. V vzhodni Afriki so križali ponvja s <*ebro In razvila se je nova žival, ki se imenuje cebruia. Ta žival je zelo močna in vstrajna. hitra in vzdržuje vsako podnebje lažje kakor pa konj ali mula- V Kanadi so križali divjega bivola z domaČo kravo in dosegla se ie izredno za delo sposobna žival, katere meso je izborno. Lisica, ki ie bila privedena v Avstralijo v svrho uničevanja za cev, se ie skri-žala z divjim pso.ti, dingom, iz česar je nastala zelo nevarna žival, ki napada ovčje Črede in imajo farmarji sedaj ž njo več dela kakor z dingom Slednjič se je dingo združii z dogo in sedaj je po vsej Avstraliji prepolno divjih psov.
»Umetnik" v gladovanju
O ljudeh, ki se prostovolno postijo po cele tedne, se zadnje čase mnogo govori in piše. Toda umetniki v gladovanju niso vedno umetniki. Tako je prispel nedavno v francoski Diion italijanski s umetnik« Gal-loni in naznanil cenjenemu občinstva po novinah, da se bo postil :eiih 4J Jni. Menda je hotel posnemati Kristusa v puščavi. Kdor noče zamuditi ugodne prilike, da si ogleda ta čudež, naj se potrudi v kavarno Bollier. kjer lahko vidi signora Gallonita v stekleni krsti seveda proti odškodnini 1 franka.
In res, v posebni sobi kavarne Bollier je ležala na zeleno pogrnjeni mizi krsta z veliko ključavnico, na kateri je bilo sedemnajst uradnih pečatov. V krsti je ležal m'ad mož v kopalni oble*::. Pod glavo je imel usnjeno blazinico. Na poziv v fran^osl ih Hstih so prihajale trume radovednežev, da se prepričajo, kako se umetnik počuti. In pcčutll se :e prav dobro. Bil je lepo rdeč, obraz se mu ni prav nič spremenil in ko je m\vM že tretji teden, re je zde!o mnogim to »Radovanje * sumljivo. Začetkom četrtega tedna so poklicali radovedneži policijo, ki {e stopila v sobo, kjer ie stala steklena krsta, z napetimi saTOkresi. In glej, umetnikov impresario je stal ob strani steklene krste in pritiskal na ključavnico tako, da je nastala na dru^i strani ozka špranja.
Skozi to špranjo je tlačila umetnikova ljubica v krsto tenke koščke čokolade hi Šunke. Policija je dalje ugotovila, da sta dva pečata zlomljena. Poklicali so polici'-skega uradnika in sodneza zdravnika- Odstranili so vse pečate in pomagali dozdevnemu umetniku v gladovanju zlesti iz steklene krste. Ko so se prepriča!!, da je zdrav kot riba so ga odpeljali z avtomobilom v preiskovalni zapor. Zdal se bo moral zagovarjati zaradi goljufije pred sodiščem. Najbrže poseže uradna roka tudi po njegovem zaslužku. Mož je zbiral po franku in nrbral nad 17.000 frankov. Zdaj se bo moral zares postiti.
Nov svet
A Edvin Naulty, ki velja v Ameriki za resnega učenjaka, napoveduje, da bo še sedanji rod doživel, kako se bo iz Tihega ccenana nasproti obali Severne Amerike vzdignil nov svet. Naultv. ki že več let proučava Tihi ocean, je konšiatiral. da se morsko dno tega morja stalno dviga, posebno je opažati dviganje blizu Havajskih otokov. Po njegovih računih se bo morsko dno kmalu dvignilo nad morsko površino in se spojilo z razskropljenimi otoki v obširno celino, da bo na ta način nastal nov kontinent. Naultv je tudi izračunal, da bo nova zemlja mogla preživljati 25 milijonov ljudi. Država, ki si bo osvojila novo zemljo, bo s tem pridobila izredno veliko stra-tegiško važnost, obenem pa tudi dragoceno trgovsko oporišče. Geografski položaj novega sveta bo tak. da se bo na njem prideloval sladkor, kava, čaj. gumi itd. Ker pridejo le Zedlnjene države v poštev kot gospodar bodočega kontinenta, postane Severna Amerika popolnoma neodvisna od deže!, ki sedaj pridobivajo imenovane predmete. Učenjak trdi. da se bo pojav nove zeml*e izvršil polasorra brez vsake elementarne nezgode.
Pasje srce za otroka
Neverjetno praznoverje ie razširjeno med evropskimi ljudstvi. Tako rado se naglasa, kako je Evropa kulturna, kako cvete izobrazba in kako korakamo na čelu svetovne civilizacije. Med tem pa prihajajo v javnost dan na dan gorostasne vesti o praznoverju, o vražah in bedastih izmišljotinah, v katere Pa ljudstvo tutntam boli veruje kakor pa v raznovrstne kulturne pridobitve.
Sedaj prihaja poročilo iz Poljske, ki pripoveduje nečuveno dogodbo. V Rjrpimi je stekel pes pograbil nekega otroka. Starci so bili v skrbeh, ka' bo z otrokom in
prihiteli so sosedje in sosedinje, pa se Ji začelo nasvetovanjc kai treb3 storiti, da ne bo mogla pafja steklina provzr i otroku nič hudega. V vasl ve'.ia p it-je, da treba v takem slučaju dati i . -mu človeka srce stekle^« psa. katero štora pojesti, potem pa ie sotr.v. da mu steklina ne bo škodovala. Sli «o takoj nad pfa. pričela se je velika gonja po vasi in dolgo je trajali«, predno so ugnali steklem Pfa in ga ubili. Neizmerno so bili veseli svojega uspeha, razparali so p*a ir. vzeli Iz njega srce, katero so položili pred otroka. Ubogi otrok se e branil, studilo *e mu )t pasje srce. aH grozili so mu, da mora pote-sti srce. da bo potem zdrav, če ne pa umrje. Otrok je končno pojedel pasje srce. Nato se je kmalu pokazala na otroku botezen. strašno besnenje, kateremu ie nodlezd v groznih bolečinah... Da bi bil* takoj, ko >e pes ugriznil otroka, poslali po zdravnika, na to možakarn v Rvpinu niti od daltČ niso mislili.
Ženski patenti
Težko, da ;e v naši mlad: državi pri javljen v patentiranje kak žensk? IzuiV.. V tem pogleda ima»o Amerikanke velike uspehe. V zadnjih desetih letih k bilo namreč prijavljenih v pateatlrSBje nad 5000 ženskih izumov. Gotovo pa k Stevflo še mnogo večje, ker se izumitc./Lce največkrat skrivajo za imeni svojih mof, bratov in sorodniKcv sploh. Znano je namreč, da svet v žensko delo nuna nikjer praven zaupanja, zato se špekulanti, ki l^OČtjo kak izum tinansiraii ffl izkoristi*.;. r<-Ui;> v tozadevna posa anja nit: tpaSčati, <:ko slišijo, da jc stvar izumi'a ionska — Značilno je, da ;e med amerišk«:r.: .-ju.SteljI-cami relativno le malo Žensk r višjo Šolsko izobrazbo, temveč so to največ ženske. k( so z izumom iskale in našle sbolJSasis v svojem delu. to ie kar se tiče hiše. kuhinje, perila, krojev, nege otrok. postresos bolnikov itd. Ženska Izuma sa varnostni signal na vlakih in rešilni pas zi nlava-nje. Izmed MJCu iz-jmov ameriških žensk se nanaši 221 patentov n^ poljedelstvo. 50 na industrijo, 1! na metalorsljp i" rudarstvo, 104 na avio'-.austrijo, 2& na pohištvo. 61 na šivanje. 33 na izkoriščani* e'.ektrikv v gospodinjstvu itd.
* Adam %'isok 40 metrov. Iz Newyor-ka poročajo, da zatr'»j;c Pisale!! Herriari! po svojem dolgoletnem stud' :. ds ie meri: Adam 40 HMilrOT. Mva pa >e bila visoka 5.-metrov. Njuna obleka je bila samo figovo ali bananovo pero. Ako bi se bila hotela odeti morda s kožami, b? bila mora!a ubit celo vrsto živali Merriam ti ogleduje Se druge irctopisetnakf postave tn prihaia do
trditve, da je Noe meril 33 metrov, Abraham pa samo 9. d^čin; ic Vi! Mojzes visok celo 4 metre. Herriam pravi, da »o vse to res in da sledi iz raznih spjsov, o kateril bo še govoril, da prepriča svet o tem. kskšni so h\\i pravi starš: :.rrva.
* Japonci *e naglo množe. G *.som najnovejšega  ljudskega   Štetja  ima Japonska 59 milijonov prebivalce-*'. V štirih letfh s*, je  torej prebivals-.vo pćsg$n8fo xa skora 4 milijone (natančno zž. ^.770.000 dosjL
-i   .M  I . _     I   .i!   !■   ,    ■ -
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LUDOVIK BARAGA,
L IS B (.JAVA TcleiOD »80
Selenburgova ulica
---ilj-l—-?—-
Pletilnl stroji
najnovejšega ratenta ..Ideal" nemškega labrikata, dalje strou last-neea izdelka z jamstvom in poukom so brezkonkurenčni. Dobijo se ie sri generalnem zastopstvu za Jugoslavijo in izdelovateiju
F. Ko s. L'oliljano. Židovska d. 5
Cemki in po:asmla brez >lacno.
I
r.
2
Išče se prostor*
pripraven za kovačijo, v najem. — Ponudbe z na* vedbo najemnine pod «rKovačija/4837» na upra* vo «Slov. Naroda*.
Pločevinaste peči
prvovrstne in trajno go* reče — prodaja po zni» žanih cenah — A. Suš* nik. železnimi, Ljubljana, Zaloška cesta 21. 4830
Stanovanje
sobe s kuhinjo — išče vpokojen orožniški na* rednik. — Ponudbe pod «Orožnik/483°» na upra*
vo «Slov. Naroda*._
Večjo sobo
prazno, svetlo, s poseb* nim vhodom v sredini mesta — išče gospodična. — Ponudbe pod «Ves dan odsotna'483S» na upravo «Slov. Naroda*.
Vsak dan sveže cvetje
ima cvetličarna P. Ši* /r»enc, Sv. Petra cesta šr. 33 — ter se priporoča za izdelavo šopkov, ven* cev, raznih košaric in aranžmajev. —Postrežba točna in reelna. 4832
Gosoodična
zmožna slovenskega in nemškega jezika, dobra strojepiska — išče služ* bo v pisarni ali trgovini.
— Ponudbe pod «Pr;dna 4836» na upravo «Slov. Naroda*.
Strokovnjak
v vseh panogah knjigo* vodstva — sprejme za zvečer urejevanje manj* šega knjigovodstva, se* stavo in kontrolo bilanc.
— Ponudbe pod «Radi bilanc tudi v provinco 4829» na upravo «SIoven* skega. Naroda*.
POZOR! POZORI
Ostanki za perilo
tudi flanelasti — so nas prodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne za* mudite   fgodne prilike!
— Re sijeva cesta 30/1, desno. 4831
Skladiščnik
starejša moč, vešč v me* sani stroki, zmožen slo* venskega in nemškega jezika — išče službo v trgovini kot skladiščnik ali poslovodja. — Dopi* si pod «Sklad:ščnik/4840» na upravo «Slov. Nar.».
jg nas najbolji! dom a d Infonnacal »avod itn* v vwh mestih zanesljive poverjenike daje intormacije o vsem, poaebno pa ie o imovriem stanju denarnih zavodov, trgov tko' mdustrijtfcih pod'etli ta privatnih oaeb -ove Informacije so točne, Irćrpne In br« s« nahaja v vtika Karadžlča ul I3L, Beograd -ov telefon ie 6-25. a brzojavni na«! Aren«
- ne ori Istra -do 30. decembra
Stavbišča
(posamezna ali skupna) ob periferiji mesta kupi po ugodni ceni stavbna zadruga. — Ponudbe z navedbo kraja in nainiž* je cene ter event. obrisa — je poslati na naslov: «HERA», stavb. reg. za* druga z o. z. v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 11.
4841
19 bekto prvovrstnega vioa 0P0L0 4S16 se proda po ceni Din 6*o0 liter. Vpraša se; Sp. Šiška, Sv. Jernea ulica 8. 4S16
A D RIA
Popolnoma zanesljivi, trpežni in elegantni
,Wimpassing* čevlji za sneg in galoše
Preselitev.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem se s svojo dolgoletno obrtjo preselil
i k Petra cesta št. 12, nasproti hotela Lloyđ ^
kjer sem lokale Času primerno opremil ter prosim nadaljnega obiska
Spoštovanjem M. Podkra{ielrf frizer za dame in gospode.
Us ak boco a B^ž^ču n Howm letu
napraviti svoj m s pr mernim darilom veselje in to je le mogoče, če Iste
kupi pri tvrdki
Josio Peteline. Ljubljana.
■■■■■HHHaSHHm^^
ki ima Veliko ta ogo iepriih r.bccv,  rokavic, nogavic, p'^en ne, sra.ee z& gospode, toal-tne potrebščine, samovezniee, angleSke sifone, fine Idole, vezenine, čipke, toroice, nahrbtnike, palice in še veliko, veliko drugih lepih in potrebn h stvari ro znatno znižani ceni.
Na veliko in malo! Na veliko in msl:
lili
Elegantne dame zahtevajo za svek plašče, dnevne oprave
ter večerne toa eie
4*33
kreirane v Pariza.   —  Prodaja samo trgovcem: ZAGREB, JELAČIĆEV TRO 20/111. TELEFON 6—99.
Ure Ju jo: Josip ZunanCte — Za »Narodno tiskarno*: Fran Jescrick. — Za ioseratoi det Usta; Oton Christoi — Vsi • Ljubljani
1D