PoStnlna pavtallrana.
Leto I., štev. 42.	V Llubllanl, nedelfa dne fO. oktobra f920.	Današnja štev. 1 Km
(shaja ob 4 zjutraj.
Stane celoletno . . 180 K
mesečno....... 15 .
n zased, ozemlje 300 , ca inozemstvo . . 409
Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 »
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št 72.
Upravništvo:
Sodna ulica št. t Telefon št 36.
Račun kr. pošt ček. urada štev. 11.842.
Na predvečer plebiscita.
Celovec, 9. okt. (Izv.) Iz krogov plebiscitne komisije izvem: Glasovanje se bo zaključilo po možnosti povsodi točno ob 6. zvečer. Neposredno nato bodo ententni oficirji iz vsake občine na avtomobilih odnesli glasovnice in glasovalne spise na sedež okrajnih komisij, ki bodo takoj pričele s štetjem. Računati je, da bo pozno ponoči od nedelje na ponedeljek rteoficijelno že znan izid glasovanja po poročilih iz mest posameznih okrajnih komisij. Vsi akti pridejo v ponedeljek v Celovec. Plebiscitna komisija je v permanenci ter je tekom današnjega dneva že opetovano morala intervenirati. Dosedaj so vsi njej prijavljeni akti nasilja zagrešeni od nemške strani. Večina plebiscitne komisije že odkrilo izjavlja svoje prepričanje, da. je zmaga Jugoslavije sigurna. Neprestano naraščajoča neri/oznost Nemcev dokazuje, da se tudi pri njih uveljavlja isto prepričanje.
Celovec, 9. oktobra. Izid glasovanja se bo ojicielno razglasil v torek dopoldne.
Plebiscitna komisija o
naših šansah. Celovec, 9. oktobra. (Izvirno). Plebiscitna komisija ceni, da bodo imeli Nemci večino v velikovškem glasovalnem dcraju, v ostalih šestih okrajih pa jže izid nedvomno ugden zaz Jugoslavijo. Rezultat glasovanja se ceni s približno 60 do 65 odstotkov za Jugoslavijo.
Krvav spopad v Ponikvah. Aretacije naših ljudi.
Borcvlje, 9. okt. (Izv.) Do %10. zvečer so se na Koroškem pripetili trije resnejši incidenti:
Okrog 8. ure zvečer so volksveeh-rovci navadli vas Ponikve pri Pli-berku. Plšio ie do krvavega boja. Trije naši so ranjeni. Odposlan je bil oddelek orožništva in nekaj francoskih vojakov, da napravijo red. Del napadalcev je bil ujel in razerožen. drugi so zbežali.
V	vasi Pokrče v velikovškem okra ju so zagnali nemški agitatorji velik krik, češ, da se nahaja tam nekaj Slovencev, ki so baje brez volilnih le gitimacij. Na priiavo Nemcev je. italijanski oficir odredil aretacijo 12 slovenskih fantov, češ, da so preoblečeni Sokoli, katere so potem pod močno eskorto odpeljali v Celovec. Jugoslovanski delegat je takoj zahte val od plebiscitne komisije, da odredi, da se takoj izpustijo ter je v nasprotnem slučaju zagrozil z najener gičneišimi represalijami.
V	Celovcu je nahujskana množica ustavila tri hrvatske avtomobiliste, ki so opremljeni s predpisanimi izkaz nicami na poti iz Velikovca v Borov-lje pasirali mesto. Prihitela je tolpa oboroženih volkswehrovcev, ki je naše avtomobiliste aretirala in odpeljala v celovške zapore. Naš delegat je takoj interveniral, nakar so bili avto-mobilisti po nekaj urah izpuščeni in so nadaljevali svojo pot
Celovec. 9., oktobrar. (Izvirno). »Preoblečene Sokole" so Nemci odpeljali v Školjo vas v coni B ter jih tam zaprli. Na intervencijo našega delegata je predsednik komisije odredil, da se morajo aretirani takoj pre peljati v cono A ter izročiti orožniški postaji v Velikovcu. Nemci so naše fante obtožili, da so hoteli razstreliti most pri Pokrčah. Ko ta smešna obtožba ni zalegla, so trdili, da so naši dopoldne pri Pliberku aretirali 9 Nemcev ter jih dpeljali v Maribor. Tudi to je seveda izmišljeno. Tekom noči bodo prepeljani naši fantje iz Škofje vasi v Velikovec.
Pliberk, 10. oktobra. (Izv.) Dognalo se je, da so bili naši fantje v Ponikvah, ko so jih napadli Nemci, neobo-roženi. Rane dveh so precej težke, pa
dostojno. Nemci skušajo v zadnjem trenutku izpremeniti položaj sebi v prid z zavratnimi napadi na naše ljudi. Toda niti ententni zastopniki ii™ ne gredo več na lim.
Splofen poloZaš.
Borovlje, 9. okt. (Izv.) Danes ponoči so vdrle v plebiscitno ozemlje oborožene nemške tolpe, ki so v gručah prekoračile demarkacijsko črto. Tolpe sestojijo iz najetih hlapcev, ce lovških sedmo- in osmošolcev in gra-ških buršov. Vdrle so iz Celovca in iz Beljaka. Nekatere so se posluževale čolnov po Dravi. Naši ljudje so jih nekaj že na vse zgodaj polovili, razorožili in pripeljali v Borovlje. Pri Šmarjeti so kmetje ujeli sedem takih tičev, drugi so zbežali, na Dravi pod Humberkom znaša število ujetnikov 150, v humberški graščini nad mostom pri Zihpolju se nahaja baje cela armada 1000 mož, ki pa se ne upa ven. Kontrola prehoda v plebiscitno ozemlje, ki bi jo naj vršili ententini oficirji je brez vsakega efek ta za Nemce, medtem ko Italijan skušajo braniš prehod celo onim slo venskim ljudem, ki imajo pravico glasovanja. Nemška propaganda deluje zlasti severno od Drave in pa v kotu Celovec—Podljubelj. Danes so nemški aeroplani metali nad boro-veljsko okolico nove letake o revoluciji na Slovenskem, o propadu Jugoslavije tid., toda za letake se nihče več ne briga. Nemška taktika se je obrnila očividno v drugo smer. Razni znaki kažejo, da se pripravljajo Nemci na vseh točkah, da bi onemogočili plehhcit. To pa še ne bo po srečilo. Pripomniti je treba, da se Jugoslavija kot država zaveda svoje dolžnosti in v nobenem slučaju ne bo dovolila, da se izigrajo sklepi mirovne konference in slovesni dogovori mirovne pogodbe.
Velikovec, o oktobra. (Izv.) V našem itartarskim okraju je nemški teror najhujši. Po! okolici se klatijo povsodi oborožene i nemške tolpe ter prežijo na cestah in ' križpotih. Pa tudi naša varnostna služba je dobra in io vršijo naši ljudje z veliko požrtvovalnostjo. V velikovškem okra u: razširjajo popoldne letake o izbruhu revolueijc v Jugoslaviji; poročila, da je deželna vlada od revolucionarjev odstavljena in da Kranjci bežijo na Koroško.
Velikovec, 9. okt. (Izv.) V velikov-ški sodni okraj je prišlo z avtomobili na tisoče Nemcev iz cone B in iz Celovca ter razgrajajo, na kar pa naše ljudstvo ne reagira. Iz vseh krajev prihajajo poročila, da se naš položaj še znatno zboljšuje. Ponoči je vladal popoln mir, in je pričakovati, da ne bo prišlo do večiih incidentov
Borovlje, 9. oktobra. (Izv.) Položaj v boroveljskem okraju je ves dan dober. Množice nemških agitatorjev ni majo nobenega uspeha. V vsem okraju se razen običajnih prepirov, ki jih izzivajo nemški hujskači ni zgodil popoldne nobeden resen incident. Naša varnostna služba funkrijonira dobro.
Borcvlje, 9. oktobra. Na raznih točkah bivše demarkacijske črte prihajajo v gručah po 30 do 35 oseb oboroženi razni elementi od celovš kega ..Heimatsdiensta". Rekrutirajo se večinoma iz delavcev, železničar jev in dijakov. Vmes so tudi kmetje iz cone B ter Nemške Avstrije. V Celovcu je vsaka od teh oseb prejela po 200 jugoslovankih kron, 1 kg prekajene slanine in primerno količino kruha.
Ribnica ob Vrbskem jezera, 9. okt. (Izv.) Nemci so poskušal tekom noči na več mestih s čolni preko jezera, a naše orožništvo je povsod preprečilo te nakane in zavrnilo Avstrijce. Pri Loga-vesi je naše orožništvo z orožjem zavrnilo Avstrijce, ki so se hoteli izkrcati Vso noč so Nemci prižigali kresove na drugi strani jezera in streljali z možnarji. Sicer je potekla noč že dosti mirno. Danes zjutraj se je pojavil nad cmo
ne nevarne. Sicer je položaj v okraju A avstrijsti aeroplan, ki je metal le-ugoden. Naši volilci so samozavestni pake z raznimi lažnjivimi poročili o m se obnašaio zmagozavestno. toda revoluciji v Ljubljani ja Zagrebu, o
vojni z Albanci, dalje pastirsko pismo celovškega škofa Adama, napade na Srbe in druge paskvile.
Naše ljudstvo je mimo in se ne da izzivati, orožništvo vrši z največjim požrtvovanjem svojo dolžnost.
Poroiila dM«aj*klfc listov o položaju.
Dunaj 9. okt. „WienerTelegraph" poroča, da so nastavili Italijani proti Slovencem ob coni A pri Beljaku topove. Isti list napada Francoze, ka terim cčita, da drže s Slovenci. An gleži so nevtralni; o Italijanih pa pravi, da gredo v plebiscitni komisiji povsod na roko Nemcem, seveda v svojem astnem interesu.
Dunaj. 10 oktobra. (Izv ) Dunajski listi priobčujejo poročilo o velikem razburjenju v Celovcu vsled „terorizma" Jogoslovanov. Na Dunaju samem se ne kaže mnogo zanimanja. Volilni boj med krščanskimi socijalisti in socijal-nimi demokrati mnogo bolj razgreva prebivalstvo. Večerniki zatrjujejo, da so koroški patrijotje prepričani, da bo 60 % prebivalstva glasovalo za nedeljivost Koroške. Plebiscitna komisija, da je pripravljena, poklicati enten-tine t j. italijanske čete, ako postanejo jugoslovanska nasilstva prevelika.
Dunaj. 9. oktobra. (Izv.) Večerni listi poročajo: Jugoslovanski kordon, ki je bil postavljen včeraj ob demarkacij-ski črti, je bil danes ponoči pomnožen. Kdor ni volilec ne more več v glasovalno ozemlje. Iz zaprtega pasu prihaja le malo poročil. Do sedaj ni prišlo do incidentov. Zapora je zelo gosta. Straže niso postavliene samo ob demarkacijskih črtah, ampak tudi na dravskih mostovih. Jugoslovani preiskujejo jako strogo tudi vsak vlak znotraj glasovalnega pasu A. Danes so se dvignili nad cono A letalci Heimatsdiensta, ki so metali propagandne letake. Po italijansko-korošJči meji pri Podkloštru in na beljaškem polju približno 15 do 20 km od cone A, in sicer pred najbolj ogroženo Rožno dolino se nahajajo italijanske čete vseh vrst, ki bodo v slučaju vpada jugoslo-Koroško nastopile proti njim. Tem vestem pa niti Dunajčani ne verjamejo
Sledite- vofttnih
Celovec, 9. oktobra. (Izv.) Plebiscitna komisija pripravlja materijal za izvršitev zaključnega akta plebiscita, razglas izida glasovanja. V coni A je po sedaj definitivno ugotovljenem štetju vsega skupaj 38.525 volilnih upravičencev, ki so razdeljeni na pet glasovalnih okrajev.
Po okrajih in občinah so razdeljeni volilci tako-le:
1.)	Velikovec, severni breg Drave ima sledeče občine: Djekše z 833 volilci. Orebinj 1680. Grabštajn 980, I.abud 763, Pokrče 705 Pustrica 636, Ruda 838, Sv. Peter 610. T in je 300, Važenberg 1400. Velikovec 1362, Vovbre 786. skupaj 10S98 volilcev.
2.)	Pliherk iužno od Drave: Bistrica 1070. Blaie 838. Olnbasnica 601. Libeliče 608. Libale 680, Pliberk 540, tvabek 250, skupaj 4770 volil cev.
3.)	okraj Železna Kap ta: Kapic 600, Bela 1467, skupaj 2067 volilcev.
4.)	Dobri a ves z občinami: Do-brla ves 1570. Galicija 560, Rikaria vas 980, Škocjan 682, Žitara vas 796, 3kupaj 4588 volilcev.
5.)	Borovlje, južno od Drave: Bistrica 952, Borovlje 1706, Medbo-rovnica Glinje 552. Podljubelj 922, Sele 557, Slov. Plajberk 337, šmarje-ta 593, Svetna vas 468. skupaj 6123.
6.)	Rože k: Drava 389, Ledenice 594, Loče 663, Logaves 640, Rožek 320, St. Jakob 1878, skupaj 4584 volilcev.
7.)	Borovlje severno Drave (Sapnica): Bilčovs 424, Hodiše 597, Kot-maravas 750, Medgorje 518, Otok 372, Radiše 367, Škofiče 664, Vetrinj 847, Zgornja vesca 210, Žihpolje 604, Zrele 244, skopaj 5495 volilcev.
Reiberjenje v Celovcu. Celovec, 9. okt (Izv.) V mestu vlada danes strahovito razburjenje. Po ulicah divijo avtomobili polni sumljivih elementov. Iti so oboroženi z revolverji in noži. Med njimi je mnogo dijakov z Dunaja in Gradca.
Ponoči so posebni oddelki prenašali orožje in municuo
• Ministrski svet o
up a*
prihajajo neugodne vesti. V tolažbo ob-upajočim so organi Heimatsdiensta okoli poldneva raztrosili vest, da bodo v slučaju, ako zmaga Jugoslavija, italijanske čete zasedle cono A. Mnogi Celovčani verjamejo. Razpoloženje se je vsled tega zopet dvignilo. Danes ponoči in iutri na vse zgodaj bodo oo coni A razširili nove senzacionalne letake. V enem teh letakov se pravi, da je beograjska vlada sklenila resismi rati na Koroško, da si olajša pogajanja z Italijo. Drugi letak zopet pripoveduje, da se bo. ako pripade Koroška lugoslaviii. spremenilo plebiscitno ozemlje v bojišče, ker na granicah že čakata italijanska in iugoslovanslrr. armada. da se spopadeta.
Poljska in Rusiia.
Varšava, 9. okt. (Izv.) Do trenut ka še ni prispelo nobeno poročilo iz Rige o podpisu preliminarnega miru med Poljsko in Rusijo. Pozno zvečer je došla vest, da se izvrši podpis za radi tehničnih težkoč šele danes, " soboto.
Varšava, 9. okt. (Izv.) Listi poro-čajo, da so zastopniki zapadne Ukrajine in Bele Rusije protestirati proti pristranski odločitvi o usodi obeh dežel.
Riga, 9. okt. (Izv.) Posebna komi sija je od 7. na 8. oktobra vso noč delovala na redakciji mirovne pogodbe
Varšava, 9. oktobra. (Izvirno). Iz Rige je včeraj od poljskega vrhovne ga poveljstva še nepotrjeno poročilo, da so Poljaki zasedli mesto Minsk.
Poljska in Litvanska
Mir podpisan, **o| se nadaljuje.
Viina, 8. okt. Sinoči je bil mir med Poljsko in Litvansko končnoveljavno podpisan. Navzlic temu Poljaki napadajo litvanske čete. Proti temu kršenju določb mednarodnega prava Litva ostro protestira
Varšava, 8. okt. Frontno poročilo: Naše severne čete so pretrgale železniško progo Molodečno-Vilna. Ob li-tvanski meji so Litvanci ne oziraje se na sklenjeno premirje dne 7. t. m. obstreljevali naše predstraže. Litvan ske patrole so prekoračile reko Mere-žanko.
Varšava, 9. okt. Odsek za zunanje zadeve je soglasno sklenil, da predloži državnemu zboru naslednji predlog: V očigled vojaškemu polo žaju na severovzhodni meji vlada v državnem zboru prepričanje, da je največjega pomena za kolikor mogoče hitro in neposrednje sporazumlje-nje, ki odgovarja tudi že večkrat oči-tovani volji prebivalstva združitev ozemlja Vilne s poljsko republiko. kar je tudi največjega pomena za vz nostavitev mirovnih odnošajev.
Razmere v Rusi i.
Kcpenhagen, 9. oktobra. (Izvirno) Po poročilu ukralinskega tiskovnega urada ropajo boljševiki po Podolju in Kersonu vse kar spada med živila. V to svrho so sestavili posebno armado. ki šteje okoli 200.000 mož. Na več krajih je prišlo že med vojaki in kmeti, ki se upirajo boljševiškemu ro-panitl. do Spoofldov .
Pariz, 0. oktobra. „Petit Parisien" doznava iz Finske, da so se pojavile v rdeči armadi mnogoštevilne deser tacije. Troekij je bije ranjen. Boljša viti -nBTT^T-svajo baje izprazniti Perzijo in BaVu.
Madžarska opasnost
London, 9. oktobra. „Daily Tele-<jraph" javlja iz Helsingforza: Poljska, Finska, Madžarska in Romunija se pogajajo med seboj glede defenzivne zveze proti eventuemim napadom od vzhoda.
Praga, 9. oktobra. »Narodni Listy" javljajo, da so na češkoslovaški meji, vzhodno od Požana, koncentrirane Hortyjeve čete v obsega ene divizije.
Bukarešta, 6. oktobra. Uradni krogi demeniirajo vest, ki govori o ton, da se je med Madžarsko in Rumunijo sklenila vojaška konvencija.
jadranskem vprašanju
Pesimizen v Beogradu.
Beograd, 10. okt. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila pod predsedstvom regenta Aleksandra seja ministrskega sveta, ki je razpravljala o instrukcijah za naše delegate povodom obnovitve pogajanj z Italijo. Za drugega delegata je bil določen dr. Momčilo Nin-čič. Pogajanjem bo prisostvoval tudi pomočnik šefa generalnega štaba Pe-tar Pešič. Naravno je, da so instruk-cije tajne. Pogajanja se prično že v par dneh. Naznanilo italijanske vlade še ni došlo.
Beograd, 9. okt. Ministrski oisek za zunanje posle je zboroval včeraj dopoldne in popoldne ter se posvetoval o instrukcijah našim delegatom za neposrednja pogajanja z Italijo. Pogajanja z Italijo bi se imela pričeti tekom prihodnjega tedna najbrž v Benetkah.
Beograd, 9. okt. „Beogradski Dnevnik" doznava, da so vladni krogi skrajno pesimistični glede na možnost uspehov pri pogajanjih z Italijo. Vodilni krogi v Rimu smatrajo vprašanje Reke za rešeno z dogovorom med velesilami, in sicer v korist Italiji. Zato bo Italija zahtevala, da se vprašanje Reke izloči iz pogajanj. Naša vlada na to nikakor ne bo mogla pristati, vsled česar v dobro poučenih političnih krogih prevladuje mnenje, da pogajanja ne bodo uspela.
Rim, 9. oktobra. Giolitti ne bg prisostvoval pogajanjem z Jugoslavijo. Z Beogradom je baje že sklenjen preliminarni sporazum(?). Položaj v Italiji je od dne do dne opasnejšL
Parlamentarno-poll* tiini program češke socijatne demokracije
Praga, 8. okt. Skupna seja poslancev in senatorjev češkoslovaške so-cialnodemokratske delavske stranke v narodni skupščini je obravnavala sočasni politični položaj in je podala, nastopno izjavo: Tudi v nadalje smatramo češkoslovaško republiko za podlago, na kateri moremo delovati za uresničenje ciljev socialnodemo-kratskega delavstva. Vsled tega se bomo, kakor doslej, udeleževali pozitivnega parlamentarnega dela. Po sklepu vodstva stranke ne stopita naša dva kluba v nobeno koalicijo. Proti uradniški vladi si ohranimo proste roke in bomo presojali vlado po tem, kako bo nastopala napram zahtevam delavnega ljudstva. V zunanji politiki države bomo zastopali tudi nadalje politiko miru in prijateljstva z vsemi sosedi in se bomo zadržali v rusko-poliskem sporu popolnoma nevtralno. Zahtevamo pa z Rusijo trdne dinlomatične stike. Kluba pozdravljata predlog, da se priredi skttnen kongres vsega proletariata
Praga, 9. oktobra. Češkoslovaška socialnodemokratska zveza železničarjev in nemška zveza socialnodemo-eratskih železničarjev, ki ravnokar zborujeta v Pragi, sta sklenili ustanoviti skupno »vezo železniških nameščencev v češkoslovaški republiki.
Razna poročila.
Incmost, 9. oktobra. (Izvirno). Povodom končne aneksije južne Tirolske s strani Italije je imel tirolski deželni zbor danes slovesno žalno ejo, ki se je končala z velikimi manifestacijami za nerazdeliivost Tirolske.
Rim, 9. oktobra. V Mantovi so v petek zvečer čutili močen potresni sunek. Prebivalstvo je- zbežalo na prosto. Škode ni bilo.
Bukare ta, 8. oktobra. Iz zanesljivih virov se goenava, da se je na Bol-* garskem pojavila kolera.
London, 7. oktobra. Listi naznanja1 močno povišanje krušnih cen.
London, 8. oktobra. Glasovanje radarjev o stavki bo skocaj gotovo dalo večino proti stavki.
t
Volilni shodi prosti.
Ljubljana, 9. okt. Ker je narodna vlada 4. nov. 1918. razveljavila avstrijski zborovalni zakon, je ostala Slovenija, potem ko je bila njena na-redba maja 1919. spričo tedanjih izrednih razmer sistirana, pravzaprav brez zborovalnega zakona. Ker je začelo volilno gibanje, je deželna vlada sklenila za ustavotvorne volitve to-le naredbo:
„Shodi volilcev, ki se vrše samo v svrho dogovorov za predstoječe volitve v ustavotvorno skupščino, se smejo prirejati brez predhodne prijave pri pristojnem političnem oblast-vu, ako se re vrše pod vedrim nebom."
Ta naredba stopi nemudoma v veljavo.
Pred obnovitvijo iu« goslo vansko- italijanskih pogafanf.
Trst, 9. oktobra.
Iialijanska javnost stoji pod vtis-kom vesti o obnovitvi pogajanj med Italijo in Jugoslavijo, in kakor pač v Italiji ne more biti drugače, so si glasovi javnosti tudi ob tej priliki tako nasprotujoči, da tisti, ki ni dobro poučen o resničnem položaju Italije, nikakor ne more priti na čisto, kaj pravzaprav hoče italijanska javnost. Dobremu poznavalcu razmer pa je stvar precej jasna.
Conte Sforza je odpotoval v Ca-vour, da dobi od Giolittija zadnja navodila za pogajanja, ki se naj bi po pričakovanju italijanskih krogov pričela v najkrajšem času. Nacijo-nalistiško časopisje je porabilo to priliko, da je zopet zarožljajo z orožjem, češ, jadransko vprašanje se more rešiti le z vojaško zmago, in naj se rajši zruši vlada, kot pa da bi se ie količkaj popustilo glede vzhodne meje. Zmernejše časopisje želi čim prejšnje zadovoljive rešitve jadranskega vprašanja, dočim pa socijal-ni demokrati ali sploh molče o stvari, ali pa se love za raznimi, v zadnjih časih se pojavljajočimi nemogočimi načrti, kakor neodvisnostjo Dalmacije in podobnimi. Vaš dopisnik je imel priliko govoriti s socijalnodemo-kratskim poslancem skrajnim levičarjem Bombaccijem, ki je menil, da mora Reka na vsak način ostati italijanska, in sicer zato, ker bi le kot italijanska mogla postati komunistična. Ob taki zmešnjavi v italijanskem javnem mnenju je, kakor že rečeno, pogled celo v najbližjo bodočnost zelo negotov, kvečjemu če se more smatrati za nekako opoif?če splošno mnenje, da bo laska vlada Wilso-novo črto odklanjala kot nesprejemljivo.
Da bi se bila pričela pogajanja pred plebiscitom na Koroškem, je bilo itak že zdavnaj izključeno, ne-glede na to, da je sedaj to postalo v resnici popolnoma nemogoče, ko je plebiscit že jutri. Izid plebiscita pa bo gotovo precej močno vplival na razpoloženje italijanske vlade in italijanskega javnega mnenja, in še tembolj, ker je postopanje Italije v koroškem plebiscitnem vprašanju razkrilo zaveznikom italijanske načrte, če ne že gotova dejstva, ki so morali silno vplivati nanje, ko so jih, zlasti. Francoze, zadeli na najobčutljivejši točki. Francozom se je pokazala
italijansko-nemškai zveza, vsaj zasnovana, če ne že sklenjena, v tako jasni luči, da vsa najslovesnejša Aise-les-bainška zagotavljanja neminljivega najiskrenejsega prijateljstva med Francijo in Italijo ne morejo prikriti laške neiskrenosti in zahrbt-nosti napram Franciji. Posledice tega francoskega spoznanja so se že pokazale na raznih poljih, in če danes italijanska lira pada v Parizu tako polomno, da bo kmalu vredna le še polovico francoskega franka, pač ni pripisovati tega dejstva v toliki meri res žalostnemu notranjemu položaju Italije, predvsem gospodarskemu, kakor bi rado natvezlo svoji javnosti laško časopisje, temveč porajajočemu se novemu političnemu položaju: Giolitti se vrača k svoji stari ljubimki Nemčiji, vsled česar ni čudno, da se legitimna družica Francija pripravlja na obrambo svojih pravic in zahtev. Udarec, ki zadene Italijo z jugoslovensko zmago na Koroškem, se na Francoskem sprejme s prikritim in odkritim zadoščenjem, za katero ni izključeno, da bi ne odmevalo tudi v pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo.
Italijanski notranji položaj sili a«n dalje tem odločneje na čim prejšnjo rešitev jadranskega položaja. Neprestani nemiri in štrajki so spraviti italijansko narodno gospodarstvo na rob propada, izvoz se je skrčil na minimum, uvoz raste v ogromnih dimenzijah, državna gospodarska bilanca napoveduje neodvraten polom, Giolittijev izrek, da se nikakor ne mudi Italiji, se kaže od dne do dne v večjem protislovju z dejstvi. Italija potrebuje rešitve jadranskega vprašanja kakor riba vode, in če se danes v vsej hitrici pripravlja na pogajanja z Jugoslavijo, ji gre za to, da se vendar enkrat reši ogromnih bremen, ki ji jih nalaga negotovost na vzhodu in bi morala podleči pod njimi, ako bi se rešitev zatezala še dalje. Italija se hoče pogajati, ker se mora, ker ne more drugače; kaj bi bilo, ko bi se nasprotno ne hotelo muditi Jugoslaviji?! V Parizu pada laška lira; morda začne padati tudi laška „zmagovalska" nadutost!
Politične beležile.
4- Narodno predstavništvo. Vlada je zaprosila predsednika parlamenta naj stori vse, da bo prihodnja seja Narodnega predstavništva sklepčna, da bo mogel razpraviti predlog o pooblastilnem zakonu. Seja se vrši 12. t. m.
-f Vprašanje volilne pravi;« tvjr rodcev in Slovanov v ustavotvorno skupščino. Vsi oni, ki imajo po mirovnih pogodbah pravico opcije za svoje nacijonalne države, nimajo v zmislu člena 9. zakona za volitve v ustavotvorno skupščino volilne pravice. Pravico opcije imajo Nemci, Madžari, Italijani in Rumuni. Za presojo narodnosti in potemtakem tudi za presojo vprašanja, kdo je Slovan v zmislu navedenega člena 9 in kot tak upravičen voliti, pač ne more biti niero-dajno ljudsko štetje leta 1910, ker se je vršilo pod pritiskom.
+ Težaški slovenski komuniiti in koroški plebiscit. Na Koroškem sc vrši ljudsko glasovanje, ki je za slovenski in za ves jugoslovanski narod velevaž-nega pomena. Koroška raja bo z glasovnico v rokah danes odločila, da sc
hoče po stoinstoletnem robstvu za vedno združiti z ostalim že osvobojenim ju goslovanskim narodom. Ves naš narod s socialisti vred stremi za tem, da se koroški veji slovenskega plemena izpolni stoletna želja, da pride do pravice in svobode. Le Nemci in Italijani se z vsemi močmi upirajo udejstvo-vanju ljudske volje na Koroškem. Glasilo Slovenskih" komunistov, „De!o", se je v polemiki s tržaško ,,Edinost" spozabilo tako daleč, da je dalo v številki od 6. t. m. duška naslednjemu izbruhu: „Mi gledamo, kako se vrši stoprav plebiscit na Koroškem. Mi imenujemo tak plebiscit kulturni Škandal. Z vinom, žganjem, s klobasami, moko in drugimi mamili se kupava tam narodnost In zakaj sc ne da plebiscita za vso Koroško in za Štajersko, za Ba nat za Vidinsko ozemlje, za Črno goro, za Albanijo?" Ko pa so te dni v Trstu zborovali italijanski socialistični prslanci in razpravljali tudi o 'a. merah v okupiranem Primorju, „DeIo" ni smatralo za potrebno, da bi za zasedeno ozemlje povdarilo princip samoodločbe in zahtevalo za te po o-gromni večini slovenske kraje ljudsko glasovanje!
-f Dalmatinski Srbi. Delegati vseh srbskih organizacij, stanovskih in strokovnih, kakor delegati političnih skupin, so imeli v Splitu posvetovanje o volitvah za kon«tituanto. V*i dele-gatje so se zedinili, da pri volitvah Srbi ne bodo nastopili s svojimi listami, ampak, da se posebni, v to izvoljeni odbor, posvetuje z ostalimi strankami glede skupne r.adstrankarske Iste.
-j- Wite"«ova črta. Giornale d'Ita-lia poroča, da je minimalna zahteva jugolsovanske vlade glede določitve meja med Italijo in Jugoslavijo Wil-sonova črta. Ali Italija ne more na noben način sprejeti te črte, ker bi na ta način izgubila vse važne stra-tegijske položaje. Dalje bodo Jugoslovani zahtevali, da se določa točno ozemlje reške „države" in da se potem v ti „državi" izvede plebiscit. Tudi to jugoslovansko zahtevo mora Italija odkloniti (popolnoma razumljivo, ker bi razun regnicolov in re-negatov nikdo ne glasoval za samostojno Reko ali aneksijo) tudi jugoslovanske zahteve glede Albanije so za Italijo nesprejemljive! — Z ozi-rom na te jugoslovanske zahteve zaključuje „Giornale dMtalia", da je vsak neposreden sporazum nemogoč. Po informacijah istega lista se sesta-nejo italijanski in jugoslovanski delegati 13. t. m. v mestu San Pavlo pri Rimu.
-f- Italijanka zahrbtaost. Iz Splita poročajo: V kolikor smo bližje neposrednim pogajanjem med Jugoslavijo in Italijo,, toliko večje gibanje moremo opazovati med okupacijskimi vla-stimi v Primoriru, a posebno v Dalmaciji. Komandant italijanske okupacijske vojske v Dalmaciji, admiral M' Ho, se je že parkrat v zasebnih razgovorih izrazil, da se v nobenem slučaju ne bo pokoril zaključkom, ki bi škodovali interesom Italije. Admiral Millo je v sporazumu z d' Annunzi-jem in hoče nastopiti z njim skupno v trenutku, ko se pokaže potreba.
-!- WHsonev volilni manifest V volilnem oklicu ameriškega ljudstva povodom predstoječe volitve predsednika republike, pozivlje Wilson ameriško ljudstvo, naj s svojim glasovanjem pod-
PristaŠem JDS v Ljubljani.
Preglejte takoj volilne imenike, ki so razpoloženi.
Ugotovite, če je vsak naš pristaš opisan v volilni imenik in Če fc pravilno vjpisan. V volilni imenik spada vsak moški, ki fe bil dne 25. septembra 21 let star, ln ki biva že pol 'eta v občini.
Nasprotnike, ki nimajo teh pogojev, izreklamirajte.
Opozarjamo, da so volilni imeniki zelo nepopolni, da so izpuščene cele hiie, celi deU alic, zato naj vsakdo pogleda če je vpisan.
Volilni Imeniki so na razpolago v tajništva JDS. Narodni dom, L nadstropje, in sicer vsak dan do ponedeljka od 9. do 13. in od 15. do 18. ure ter v posameznih okrajih pri političnih društvih JDS.
Z reklamacijami hitite, ker v ponedeljek konča za Ljubljano rektama-cijska doba.
Vse podrobne informacije se dobe pri tajništva in pri naših krajevnih političnih organizacijah!
—m i.
Ljubljana, 9. oktobra, jalni svetnik Janez Kalan, ki se sicer javnosti prav rad predstavlja v pozi .,zmernega" duhovnika. Svetnik Kalan je tudi avtor drugih klerikalnih bojnih brošur, vendar se mu mora priznati, da je v svojem najnovejšem pamfletu prekosil samega sebe.
*	Zvonimir Biljan f- Med prvimi, ki so se odzvali radoljubni prošnji, da pribite na Koroško, je bil v Zagrebu Zvonimir Biljan, ki je organiziral akcijo hrvatskih avtomobilistov in pod njegovim vodstvom so v petek zvečer odpotovali hrvatski avtomobi-listi. Ali nesrečen slučaj je zahteval žrtev, in ta žrtev je bil sam Zvonimir Bili-"- Na nevarnih klancih pred Vis..; ->ro je njegov avtomobil zaletel v obcestni kamen in pokril Bilja-na, ki je šofira!, a niegov spremljevalec Coronelli je padel iz avtomobila. Biljan je ostal na mestu mrtev, a Coronelli je ranjen na prsih in ima zlomljeno desno roko. Tovariši so prepeljali truplo v Ljubljano, dokler obitelj pokojnika ne odredi potrebno za prenos v Zagreb, ostane v tukajšnji mrtvašnici, a Coronelli se nahaja v Leonišču. — Pok. Bilja-nec se je po končanih pravnih študij posvetil novinarstvu in je bil član uredništva Pokreta in Novosti, a izdajal je tudi znano „Humoristično bibliotel-o". Njegov oče je stari narodni bojevnik prof. Mijo Biljan. Njemu in vsej obitetlji naše iskreno sožalje in zagotovilo, da bodo Slovenci znali ceniti žrtev pokojnega Bi-Ijana. N. v ra. p.!
*	Nova žrtev nemškega divjaštva. Slavko MaJnarič, učiteljiščnik iz Ljubljane, Stara pot št. 1, je šel včeraj na stražo na Koroško. Deležen je bil patrulje v Podrožici. Danes zjutraj ob 2. uri poči neki stre! in krogla je zadela Malnariča v stopal desne noge. Kdo je streljal, se vsled teme ni moglo dognati. Malnarič pripoveduje, da so hoteli nemški divjaki na več mestih slovenskim kmetom zažgati posestva,
glavarja SLS. In ker je prosveta pri toda naše straže so jih prepodile. Ne-noe ^Ti-^rvmno« i	Vpr. jjgjjju kmetu so hoteli ukrasti lepo re-
*	Prihodnja številka Jutra izide v ponedeljek ob 4. zjutraj z najnovejšimi poročili naših na Koroško poslanih posebnih poročevalcev. Ako dobimo tekom jutrajšnje nedelje važnejših poroči!, priredimo za Ljubljano posebno popoldansko izdajo.
Pristašem JDS v Ljubljani. Opozarjamo Vas, da je ponedeljek dne U. t. m. zadnji dan za reklamacije. Preglejte takoj volilne imenike, ugotovite če je vsak. naš pristaš vpisan v volilni imenik in če je pravilno vpisan. V volilni imenik spada vsak moški, ki je bil dne 25. septembra 21 let star in ki biva že pol leta v občini. Nasprotnike, ki nimajo teh pogojev, izreklamirajte. Opozarjamo, da so volilni imeniki zelo nepopolni, da so izpuščene cele hiše, celi deli ulic, zato naj vsakdo pogleda če je vpisan. Volilni imeniki so na razpolago v tajništvu JDS, Narodni dom, I. nadstr., vsak dan do ponedeljka cd 9. do 13. in cd 15. do 18. ure ter v posameznih okrajih pri političnih društvih JDS. Kdor v ponedeljek v volilni imenik ne bo vpisan, ne bo mogel voliti.
*	Naš prestolonaslednik se udeleži današnje velike dirke v Subotici, kamor pride ineognito. Po končani dirki se vrne takoj v Beograd.
Split za Kcroško. Na sokolski prireditvi za Koroško je bilo v Splitu nabranih čez 20.000 K.
*	Nazaj v šolo se m« ne ijsbi. Gospodu profesorju Bogom i'u Remcu namreč. Z ukazom od dne '!•' avgusta je bil poverjenik Remec razrešen svoje dolžnosti ter vrnjen „svojemu rodnemu poklicu", to je profesorski službi na realni gimnaziji. Toda kralj ukazuje, gospod Remec pa ne uboga in tako ravnateljstvo zavoda zaman, zaman pozivlje svojega profesorja na posel v skromni šolski sobi. Pozivi nič ne zaležejo, gospod R ir.cc se je „od-metnuo u hajduke", pobira svojo plačo ter opravlja službo strankarskega
nas „avtanomna", mu je kolega Ver-stovšek dal svoj blagoslov in basta. Če sedaj pride minister ter požene neposlušnega profesorja nazaj v šolo ali pa definitivno iz šole, kamor noče več hoditi, bo to seveda kršenje sporazuma in beograjska samovlastnost ter nov dokaz, kako moramo čuvati posebnosti naše<ra šolstva pred beograjskimi mogotci.
* Ajmo mi Sokoli... Dobili smo z dežele že mnogo vprašanj, kdo je
........ neki avtor infamne brošure Ajmo mi
pira lige narodov ter izjavlja, da je Sokoli, katere se je tiskar tako sra-
SftSS STSapS£rkateS!-ovat da sploh ni navedel
svojega
narodov drugi narodi mogli Zedinj^ imena, založnik (Katoliška liga) pa ne države prisili k vojni. Nobeno do- vsaj toliko, da se je skru za prvi list. ločilo pravilnka ne ovira kongresa, da j V Ljubljani je splošno znano, da je
vojno napove ali ne.
i brošuro napisal gospod konzistori-
Horoska — sibelfka Slovenstva.
Koroško imenujemo zibelko slovenstva in to po vsej pravici, kajti sredi koroških gor na Gosposvetskem polju si je postavil slovenski narod svoj prestol in svoj prvi kulturni hram. Slovenci so prebivali daleč po dolinah na sever in na zapad ob rekah, ki se izlivajo v Dravo. V tej lepi deželi je nastala naša prva državna celota, ki se je izražala v korotanskem vojvodstvu. Obenem z državno organizacijo se je vršilo kulturno delo, ki se je pojavljalo že v pivih stoletjih vkljub temu, da nas je obdajal tuji svet. Vkljub nemški soseščini, se je govorilo povsod po Koroškem slovensko in šele nemško naseljevanje je v poznejših letih večinoma šele zadnjih 50 let dalo deželi na zunaj nemški značaj.
V temelju je bila Koroška vedno slovenska in je ohranila svoje slovenstvo od prvih začetkov v 6. stoletju pa do današnjih dni. Zgodovina nam sporoča, da se je govorilo pri ustanavljanju vojvod slovensko in da se je na koroških gradovih in dvorih govorilo, slovensko. Vojvoda Bernard je pozdravil tujega pevca s slovenskimi besedami in koroški knezi so se imenovali slovenski gospodje. Prisege, molitve in razne druge ceremonije srednjega veka so se vršile slovensko. Ko so naši re-
formatorji začeli izdajati slovenske knjige, so jih pri tem podpirali koroški plemiči; naših knjig je takrat šlo vel na Koroško nego na Kranjsko. Za izdajo slovenskega sv. pisma (1584) so dali koroški stanovi 900 goldinarjev tedanjega denarja. Po ljubljanskem zgledu je nastala stanovska gimnazija tudi v Celovcu in na nji je bil ravnatelj naš Megizer, ki je leta 1612. izdal prvi slovenski slovar (v štirih jezikih). Pro-tireformacija je zatrla tudi na Koroškem mnogo slovenskih knjig — res pa je, da se jih je tam največ ohranilo v znak, kako je narod ljubil slovensko knjigo. V 18. stoletju se pojavljajo ravno na Koroškem najbolj ljudski pesniki (Andreaš). Ko se je začelo za cesarja Jožefa narodno prebujenje, so biti zopet Korošci v ospredju. Ožfcald Outsman je izdal slovensko slovnico in slovar v Celovcu. Istotam je izšel leta 1780. slovenski afeeccdnik. Skrb za po-vzdigo narodnega gospodarstva je našla v Ahaclja marljivega delavca, ki je pisal slovenske članke za kmete. Za njim je prišel Urban Jarnik, pesnik, jezikoslovec in zgodovinar, ki je budil narodno zavest na Koroškem. Okoli leta 1S20. se začenja močno narodno gibanje na Koroškem. Središče tega gibanja je bilo celovSco bogoslovje, kjer so se vzgajali narodni duhovniki. Arhiv hrani še dragocene spomine teh ilirskih časov. Iz teh krogov sta izšla Slomšek
in Matija Majar. Prvi je postal vzgo jitelj in ljudski pisatelj, drugi agitator in panslavist Tudi Prešeren je bival v Celovcu. Ko so pri nas začele izhajati „Novice" so se Korošci v njih marljivo oglašali. Zahtevali so slovanski program. Leta 1848. so celovški bogoslovci pozdravili slovanski shod v Pragi s posebnim pismom. Dve leti na to (1851) že začenja Ant. J a/te žic izdajati v Celovcu prvi slovenski leposlovni list: „Slovenska Bčela". Ljubljana takrat ni bila česa takega zmožna. Ko je „Bče!a" po dveh letih prenehala (poročila v njej kažejo, da jc bila slovenščina na Koroškem takrat v vseh šolah in uradih), so Slovenci pričakovati novega lista zopet iz Celovca. In res je leta 1858. začel izhajati »Slovenski Glasnik", ki je položil temelj naši novi književnosti. Tu so pisali svoje prve stvari: Simon Jenko, Erjavec, Stritar, Jurčič, Leveč, Levstik itd. Obenem se je osnovala tam Mohorjeva družba. Tako je bil Celovec v letih (1848 do 1878) naše kulturno središče, šele takrat se je začela pripravljati Ljubljana, da prevzame vodstvo, kajti na Koroškem smo se začeli umikati (od časa dualizma 1868). Ime Einspieler nam kaže boj Korošcev za slovenske pravice v tej dobi. V svojem boju so biti Korošci skoraj osamljeni in da ni bilo nasilja, ki mu ni bila primere v nobeni deželi, ne bi
bili podlegli. Šele od leta 1890. je padala slovenska sila na Koroškem bolj in bolj.
Videli smo torej, da je bila Koroška v naši zgodovini res zibelka in predbojevnica slovenstva. Pred 70 leti je bil Celovec še slovensko mesto z nemško manjšino. Bila je ogromna sila v tem narodu, ki je toliko let vzdržal v boju s tujimi naseljenci. Bogastvo zemlje, ki leži v rudah, v gorah in v gozdih je enako veliko s kulturnimi, starimi zakladi, ki se hranijo v jeziku in pismi.
Boj za Koroško je vzbudil staro ko-rotansko narodno silo in mi bomo imeli v teh lepih koroških krajih zopet narod, ki bo prinesel v našo kulturo novih darov iz svoje bogate zakladnice. Zgodovina Slovencev je zgodovina Koroške. Ob tej zibelki smo rastli in se razvijali. Ona hrani spomine našega prvega kulturnega življenja. Ona ima prve pojave našega narodnega prebujenja. Izkušena v težkem boju bo
jenega vola, a naši so jih v tem trenutku zasačili. Ker vola niso mogli odpeljati, ga je neki divjak sunil z nožem večkrat v stegno. Vola so morali takoj zaklati. Malnariča so prepeljati v Ljubljano.
*	Pošte ministra Brinkoviča. Beo-gradski časopisi brez razlike strank se pritožujejo na škandalozne razmere, ki vladajo na poštah pod ministrovanjem gospoda Drinkoviča. Časopisi sploh ne prihajajo na svoje mesto ali pa z velikimi zamudami. Zlasti se ta praksa izvaja pri demokratskih časopisih. „Pravda" odločno zahteva, da se odstrani Drinko-vič, ki je uvedel tak nered na naših poštah.
*	Židje pri Trumbiča. Generalni tajnik židovske zionistične organizacije Landemann iz Londona je depo-toval v Beograd, kjer ga je sprejel minister za zunanje zadeve doktor Trumbič. Landemann je prosil Trumbiča, da naj naša vlada dovoli židovskim emigrantom iz naše države olajšave pri emigraciji, kakor tudi, da dovoli olajšave, ki so jih dovolile vse države, tudi pri prehodu židovskih emigranov preko naše države. Dr. Trumbič je obljubil, da bo ukrenil vse potrebno, da zadovolji želje zionistične organizacije.
*	Varstvo svobode dela. Ministrstvo notranjih del v sporazumu z ministrstvom za socijalno politiko je izdalo vsem upravnim oblasten okaz, da morajo ' vedno nuditi državno pomoč onim, ki hočejo delati, da se s tem varuje svoboda dela. Najstrožje se mora po.zakonu postopati proti onim, ki bi hoteli zadrževati delavoljne; take osebe se kaznujejo z zaporom do trdi
Korošca dala Jugoslaviji le mal	odp^ljenjeST» pristojne
nnw	7pmiip zato	^ naii državljani, a ako
naše nekdanje narodne zemlje, zato pa bo narod prinesel nam svoje pri-rodne in kulturne zaklade.
Seveda ne pozabimo, da je bila Koroška naše prvo kulturno središče in se je oklepajmo z vso ono ljubeznijo, ki so jo dolžni potomci svoji prvotni rojstni hišL
so tujci, se kaznujejo z zaporom m preženejo čez mejo.
* Seja ljubljanskega občinskega sveta se vrši v torek dne 12. t m. Na dnevnem redu je med dragim prošnja električne zadruge v Spodnji sifld za prevzem javni; ulične razsvetljave; do-
pis mestnega gospodarskega urada glede zakupa hotela Tivoli; dopis mestnega magistrata glede načrta novega mestnega davka na prevozila (ekvipa-že in avtomobile) in davke na hotelske postelje; predlog občinskega svetnika dr. Adelšiča glede obdačenja tujih vozov in avtomobilov; prošnja zveze magistratnih organizacij glede bolniškega zavarovanja vseh mestnih uslužbencev; prošnja prevoznika Josipa Turka za zvišanje prevoznine za vožnje za mestno elektrarno in končno prošnja cestne električne železnice za zvišanje tarifov.
*	Grob pesnika Dragotina Ketteja je bil zadnji čas od vseh pozabljen in popolnoma zanemarjen. Nagrobni spomenik je padel na grob in je ležal tako sredi trave in zimzelena. Te dni so se za stvar zavzele naše licejke in so poskrbele za to, da se kamen zopet postavi, napis, ki ga je bil dež izpral, prenovi, in da se grd) primerno ozaljša.
*	Dravinjska doklada za vpoko-jence. Finančno ministrstvo objavlja, da se bo draginjska doklada za vpo-kojence skupno za tekoči in prihodnji mesec izplačala dne 1. novembra 1.1.
*	Iz Ljubnega na Gorenjskem nam pišejo: Posestniku Gregorju Grabnar ju na Praprošah pri Ljubnem na Gorenjskem se je zgodila čudna nezgoda. V petek dne 8. t. m. so orali na njivi za jesensko setev z dvema konjema; naenkrat prične se zemlja posedati in konja zdrkneta drug za drugim v zemljo ter jih zasuje. Rešitev je bila nemogoča, ker se je bilo bati, da se zemlja še vdere in tako sta se konja, ki danes precej veljata, zadušila. Orač in vodnik sta še pravočasno utekla. Da rešijo opravo, bodo konje izkopali.
*	Izgon tujcev iz Zagreba. Zagrebška policija je izdala nalog vsem tujcem, da morajo zapustiti Zagreb, med temi tujci se nahajajo tudi trije carinski posredniki iz Srbije, ki jih je imenovalo in postavilo ministrstvo financ. Vsi trije so lepo odšli iz Zagreba in se predstavili ministru financ, da ne morejo vršiti svoje službe, ker jih je izgnala hrvatska vlada. Medtem pa sedi nemoteno v Zagrebu na tisoče Židov.
*	Amerikanski novinar v Beogradu. Dopisnik največjih amerikanskih listov John Cortland ie dopotcval v Beograd. Prepotoval je vse od Italijanov zasedeno ozemlje. Včeraj sta ga sprejela ministrski predsednik dr. Vesnič in zunanji minister doktor Trumbič, ki sta mu dala obširne intervjuje. Jutri ga sprejme v avdi-jenci regent Aleksander.
*	Nove poštne znamke. Iz poštnega ministrstva se poroča, da so iz Amerike dospele na ogled nove poštne znamke, izdelane po naročilu tega ministrstva. Znamke od 1 do 7 dinarjev so izdelane s sliko kralja Petra, znamke od 75 do 2 par so izdelane s sliko kraljeviča regenta. Razen teh pa so izdelane tudi tri vrste znamk za invalide: prve predstavljajo boj na Kosovem, druge prehod preko Albanije, tretje pa narodno zedinjenje.
*	Bogata Macedonija. Predvčerajšnjem se je vrnil iz jugovzhodnih krajev Macedonije znani zagrebški vseučiliščni profesor dr. Fran Tučan. Profesor Tučan boravil je del j časa tamkaj v svrho proučavanja mineraloških in petrografskih razmer planinskih krajev med Kajmak-čalskom in Gjevgjelizom. Našel je v teh krajih velike plasti hromovih, ar-zenovih, svinčenih, bakrenih in žvep-lenih rud. Med temi rudami se nahajajo manjše množine antimona in magnezita. Našlo se jc tudi zlato v pesku med arzenskimi rudami. Dr. Tučan, ki je prinesel s seboj lepo zbirko, bo v kratkem v Zagrebu pri redi! predavanje o rezultatu svojih raziskavanj. Vsekakor so plasti najdenih' rud tako velike, da bodo bist-
rek dne 12. oktobra 1920; na to se opozarjajo peki in prodajalci moke.
*	Iz Brežic nam pišejo 8. t m.: V našem okraju se otvori v nedeljo s petimi shodi Samostojne kmetijske stranke volilni boj. Kakor je brežiški okra; do sedaj prednjačil z napredno večino, tako prednjači sedaj tudi v volilni borbi na Štajerskem.
*	Nova železniška zavora. Iz Beograda nam poročajo: Inženjer državnih železnic, Jovan Božič, je konstruiral nov tip železniške zavore, ki prekaša vse dosedanje izume na tem polju.
*	Za prvi letnik kmetijskega tečaja na državni kmetijski šoli v št. Juriju ob Južni železnici, se je priglasilo letos samo 17 gojencev, dočim je prostora za 28 gojencev. Res žalostno dejstvo, da vlada tako malo zanimanje za to važno gospodarsko šolo. Potrebno bi bilo, d ase rok za prijave podalj ša.
*	Velik kmetski shod bo droes dne 10. t. m. v Žalcu. Sklican je za vso Savinjsko dolino. Govorilo se bo o novih davkih, posebno o trošarini in carinskem vpr^ŠT.j'1.
*	Za bsgrnce. Dne 7. in 8. t. m. se je na inicijativo ministra Kniovea vršila v Zagrebu konferenca delegatov ministrstev, pokrajinskih vlad in begunskih odborov o ustanovitvi enotne organizacije za oskrbo beguncev. Na podlagi stavljenih predlogov bo minister izdal posebno naredbo o podpiranju beguncev.
*	Drugo zborovanje jadranskega zbora se vrči dne 31. t. m. in 1. novembra v Beogradu. Predmet: spomenica vrfco-Tiemu svetu o postopanju Italijanov v okupiranem ozemlju.
*	RKdarsia šola v Celju, ki bo obsegala letos dva letnika, prične s poukom v prvem letniku dne 1. novembra, v drugem pa dne 18. oktobra. Pouk bo trajal do dne 31. julija 1921. V prvi letnik bo sprejetih letos 30 dijakov.
*	Pogorela je dne 5. t. m. trd-iava Sv. Ane pri Splitu, v kateri je "bilo mnogo municije. Strahovite eksplozije so zbegale celo okolico in prebivalstvo je preplašeno bežalo. Glavno podzemeljsko skladiče so rešili in tako preprečili veliko katastrofo. Ljudskih žrtev ni
st. Nogometne tekme. Na prostoru Ilirije se vršita danes tekmi: ob 14. ur Hermes : Sparta (prvenstvena), ob 16. uri Ilirija komb. : Svoboda. Vstopnice so za obe tekmi skupne. Večje prireditve so klubi odgodili, ker je vsled koroškega plebiscita mnogo igralcev odsotnih.
— Koncert ljubljanskega Zvona" (11. t. m.) se zaradi koroškega plebiscita preloži na dan 18. t. m.
*	Zaradi težke telesne poškodbe je bila naznanjena cela vrste fantov iz Lubečne pri Celju, ker so nekega Franca Čerdinška do krvavega pretepli. Ža-libog moramo konstatirati, da vas Lu-bečaa glede težkih poškodb prednjači v celjskem ok<aju. Nujno potrebno js zato, da tako politična, kakor tudi policijska oblast napravi tamkaj red.
*	Iz vagona je padel sinoči vlako vodja Blaž Logar v tienotku, ko je vozil vlak med Višnjo goro in Žalno preko visokega viadukta. Logar je padel 20 m globoko in je bil pri priči mrtev.
veno vplivale na industrijsko življenje v naši mladi državi. Svoja raziskovanja bo prof. dr. Tučan očrtal v zagrebški „Riječi".
*	Krušne cene. Od prihodnjega ponedeljka dne 11. oktobra 1920 počenši, prodajati smejo peki in prodajalci en Kilogram belega kruha po petnajst (15) kron, odnosno pol kilogram po sedem (7) kron 50 vin. Cena belemu kruhu se ie morala povišati za eno krono pri kilogramu zaradi podraženja pšenice. L:pajmo, da se ukine kmalu povišek, če je kaj resnice na tem, da se pšenične cene skoraj znižajo. Gma za črni kruh ostane neizpremenjena, torej kilogram f-seni (8) kron, pol kilogram štiri (4) krone.
*	Prodaja moke. Bela moka je pri
mestni aprovizaciji popolnoma razprodana. Nekaj vagonov moke se pričakuje v najkrajšem času in upamo, da jo bo mogoče dobiti že v ponedeljek *iue 11. oktobra 1920, gotovo pa v to-,
Pstgudn! zdravstveni tečaji.
Po naročilu ministrstva za narodno zdravje se bo priredila v Ljubljani šola za poučevanje naroda v vseh važnejših zdravstvenih zadevah. Šola bo imela obliko poljudnih šestteden-skih tečajev. Za sedaj se razpisujeta dva tečaja, enega za splošno občinstvo, drugega za ženstvo.
1.)	Prvi tečaj, h kateremu imajo pristop vse odrasle osebe, ne glede na spol in stan, se prične dne 8. novembra t. 1., predavanja se bodo vršila vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, v kemični dvorani tukajšnje državne realke od 20. do 21. ure. Predmeti se bodo menjali po nastopnem redu: Občna higijena (mestni fizik dr. Otmar Krajec), tuberkuloza (dr Tone Jamar), alkoholizem (docent dr. Ivan Robida).
2.)	Drugi tečaj, namenjen le za odraslo ženstvo, se prične istotako dne 8. novembra 1.1. Predavanja se bodo vršila v risalni dvorani I. državne gimnazije vsak dan, razen nedelje in praznikov od 20. do 21. ure.
Predavanja bodo obravnavala bolniško strežbo (primarij dr. Ivan Jenko), oskrba mater in dojeneev (profesor dr. Alojzij Zalokar), zaščito dece (Alojzija štebi).
Prijave sprejema zdravstveni odsek (deželni dvorec, soba št. 37) do vštetega dne 26. oktobra vsak dan od 8. do 12. ure. Izmed priglašenih se bo sprejelo toliko udeležencev, kolikor bo dopuščal prostor in se bo sprejetim pravočasno dostavila legitimacija, s katero se imajo izkazati pri vstopu v učno dvorano. Udeležba je brezplačna; pri-glase pa naj se le tisti, ki imajo resno voljo, udeleževati se vseh predavanj do konca tečaja.
Trošarina na električno razsvetljavo.
Novi finančni zakon nam je prinesel ogromen šopek vsakojakih davkov in bremen. Poudarjali smo že opetovano, da nekateri davki enostransko obremenjujejo davkoplačevalce in da ne bodo imeli za državne finance zaželjenega uspeha Konsta-tirali smo tudi, da je način, kako so se ti davki predpisali, dosedaj nepoznan. Danes se hočemo baviti samo z davkom na električno razsvetljavo. Finančni zakon določa sledeče trošarin ske postavke: 1.) na žarnice do 32 sveč 40 K, 2.) na žarnice preko 32 sveč od vsake sveče po 2-40 K ter 3.) od obtečnice 160 K mesečno.
Spomenica gospodarskih organizacij Slovenije, ki je bila soglasno sprejeta na shodu gospodarskih krogov dne 7. t m., kritizira ta davek sledeče: „Ker v naši kraljevini ni nobene tovarne za izdelavo žarnic in cbločnic, smo navezani na import. Trošarina bi se torej pobirala v tem slučaju na carinskem uradu. Carinski urad bi moral pri vsaki pošiljatvi najprvo določiti carino po težini, potem pa bi morali finančni organi pregledati vso pošiljatev, izračuniti za vsako vrsto žarnic posebe trošarina. Pravilnik pa finančnim organom ne daje nikakih pojasnil, kako n»j računajo število sveč vsake žarnice, ko so na žarnicah navedeni samo vati. Znano je tudi. da se pri vsakem transportu poškoduje povprečno 5 % žarnic, 5 % pa se jih še prpd porabo pokvari. Ker pa bi finančni organi zaznamovali vse žarnice, moral bi konsument, kateri ne sme žarnice pred nakupom preskusiti, kupiti med dobrimi tudi slabe žarnice in plačati zanje trošarino. Trošarina na električne žarnice do 32 sveč znaša že nad 100 odstotkov dosedanje prodajne cene žarnice. Pri stosvečnih, katere stanejo danes povprečno 80 K, bi znašala trošarina 240 K, tisočsvečno žarnico pa, ki stane približno 500 K, bi znašala trošarina 2400 IC Ta davek bi podražil konsum električne luči po strokovnem mnenju ravnateljstva mestne elektrarne v Ljubljani pri 16svečni normalni žarnici za 53 odstotkov, pri lOOsvečni za 100 odstotkov in pri 1000 svečni za 160 odstotkov. Ta kalkulacija pa je vsa bazirana na predpogoje, da vsaka žarnica najmanj 500 ur sveti.
Posledice vidne naredbe so se že pokazale v Škof ji Loki in drugod na Gorenjskem, kjer vse odklanja napeljavo električne razsvetljave. Gotovo je, da tudi občine teh ogromnih bremen ne bodo zmogle, vsled tega se bo število sedanjih žarnic še bolj skrčilo, ceste in javna poslopja zavila v temo in nastalo splošno pomanjkanje varnosti."
Ta stvarna kritika davka na električno razsvetljavo je popolnoma umestna. Vsi veščaki se upravičeno bojijo, da bo ta davek onemogočil razvoj električne industrije sploh. Kakor je znano, namerava ravnokar veliko industrijsko podjetje na Fali napeljati električno omrežje po celi Štajerski in kesneje tudi na Hrvaško do Zagreba. Falsko podjetje ne računa na velike dobičke, ampak bo zadovoljno, ako se bo vloženi kapital primerno obrestoval. Električna centrala kalkulira, da bo računala industrijskim podjetjem povprečno 1 K za kilovatno uro, za razsvetljavo pa 4 K. Podjetje more oddajati industriji tok po tako nizki ceni le tedaj, ako ima dovolj odjemalcev za razsvetljavo, ker s tem krije deficit pri industrijskem toku. Ako ne bo imela elektrarna na Fali dovolj odjemalcev za razsvetljavo, je sploh vprašanje, ali se bo sploh napravilo električno omrežje na celi štajerski.
Zanimivo je, da je v finančnem preračunu predvideno, da bo imela država iz te trošarine na električno razsvetljavo samo 600.000 dinarjev dohodkov. To vsoto dobi država, ako se bo instaliralo v celi državi sami 60.000 žarnic po 16 sveč. Že Štajerska pa bo porabila par srofisoč žarnic! V finančnem odboru se je ponudilo finančnemu ministru, da bodo podjetja, ki so interesirana ua električni industriji, plačala iz svo-ega ta znesek, ako se ukine trošarina na električno razsvetljavo. Finančni minister ni sprejel tega predloga.
V ilustracijo, kako brez prevdarka se je delal finančni zakon glede trošarine naj navedemo še ta slučaj: V Ljubljani ima neka tvrdka veliko
svetilke), ki stanejo po dve kroni. Za1 te žarnice bi se morala plačati trošarina po 40 K za komad. Tvrdka pa je raje dala žarnice finančnemu ministrstvu na razpolago.
Ljubljanski trg. Primerna cena govejega mesa povzroča veBk kon-zum. Vsled zelo visoke cene kož bo
ostala sedanja cena stabilna. Telečjega mesa primanjkuje na trgu, ker ni prekmurskih telet, katere pokupita Maribor in Zagreb. Cene prekmurskim teletom rastejo, istotako za bike. Ljubljanski trg se bo moral zalagati i domačimi teleti, računati je v bodoče s stalnim pomanjkanjem telečjega mesa, vsled tega postaja kon-zum prašičjega mesa živahnejši Občinstvo se pogosto upravičeno pritožuje nad slabimi mesnimi izdelki,
kot klobasami, gnjatmi in drugim prekajenim mesom. Občinstvo se opozarja, naj bo s konzumom sumljivega mesa zelo previdno. Vzrok temu nedostatku leži v ion, da ljubljanski mesarji nimajo primernih prostorov za izdelovanje klobas in prekajenega mesa ter so odvisni popolnoma od za to delo ugodnega ali neugodnega vremena. Naravno, da se prične v poletnem času ali južnem vremenu omenjeno blago takoj razkrajati. Celje, Celovec, Maribor imajo hladilnice, ki omogočajo brezhibno, higi-jenično m ekonomično delo z mesnimi izdelki. Naprave take hladilnice v večjem obsegu bi bila za Ljubljano neobhodno potrebna. Hladilnica bi služila tudi kot shramba vseh drugih vrst mesa in bi omogočala nabavo velikih zalog, da bi ne bila Ljubljana potem odvisna od vsakdanjih cen. To bi na cene mesnih izdelkov zelo ugodno vplivalo. — Sadni trg je zelo živahen; kvaliteta sadja je posebno na kmetskem trgu dobra. Iz okolice pripeljejo cele vozove sadja, ki se vsak dan razproda. Cena se giblje med 1-50 K do 3-80 K.
= Z žitnega tržišča. Zadnje dni so iz Vojvodine prihajala poročila, da je cena žitu začela občutno padati. V istem zmislu je poročal tudi nek subotiški list. „Hrvatski Ekonomista" konstatuje, da ta poročila ne odgovarjajo resnici. Niti v SubotkL niti v Novem Sadu in niti v Beo gradu ni o takem padanju ničesat znanega. V Beogradu se baje acet misli na prepoved žitnega izvoza, a to bi moglo vplivati na padanje cen šele tedaj, če bi v tem oziru prišlo do kakega sklepa. Najnovejši oferti z banatskega tržišča so za moko naslednji: moka štO 14.50 K, št 2 13-50 K. krušna moka 12 K franko banatska postaja. Z dovozom se te cene podraže za približno 1 K.
= Valutna špekulacija. Iz Ziiricha se poroča, da se nahaja tam več finančnikov, ki kupujejo velike vsote de viz za Zagreb.
— Naseljevanje v južnih krajih. Razglašena je v »Službenih Novi-nah" v Beogradu kraljeva uredba o naseljevanju v Macedoniji. Zemljišča katera deli država naseljencem, so; svobodno državno zemljišče, občinska in šolska zemljišča, nadalje zemljišča, katera so lastniki trajno opustili. Pravico za naseljevanje imajo vsi jugoslovanski državljani, ki se bavijo s poljedelstvom, a nimajo svoje zemlje. Za naseljevanje dobi vsaka rodbina vsaj pet hektarjev zemlje. Kdor prinese s seboj potreb-ni materijal za obdelovanje zemlje, more dobiti še tri hektare več. Na-seljeniki so oproščeni za tri leta vseh državnih davkov ter okrožnih in ob-činskih doklad. Naseljenci imajo pra-
vico brezplačne vožnje za osebe in blago, dobijo les iz državnih in občinskih gozdov brezplačno in so oproščeni carine, ako se priselijo iz inozemstva. Za sedaj smo dobili le kratek izvleček te naredbe. Ker pa je ta naredba važna posebno za na-
skrbi povzroča pomanjkanje petro-zatogo najmanjših žarnic (za žepne leja; današnja cena je 26 K za liter.
še begunce, priobčimo v kratkem na« Cena 3-80* K velja za najlepše bla- j tančneje podatke, go, po večini rimsko sadje, katerega .	.
nakup se priporoča. Po stojnicah sto-1 pijo z dnem 9. t. m. sledeče cene za j sadje v veljavo: prvovrstna jabolka i
4	K za kilogram, druge vrste 3 K, tretje vrste 2 K. Hruške prve vrste 6 K, droge vrste 5 K, tretje vrste 3 K. Cena luksuznemu sadju se določi vsak dan posebe. Istotako določi vedno tržno nadzorstvo, katero sadje spada v označbo luksus-sadje, in nc sme nobena stranka samovoljno uporabljati to označbo. Grozdje na trgu pojenjuje in se letos ni konzamiralo v veliki meri vsled visoke cene. Kon-zum zelenjave je vzlic nizki ceni iz-vanredno majhen. Cena zelenjavi je primerna. Boljše vrste zelenjave ni navzlic povpraševanju. Dobre karfi-jole so bile na trgu redkost. Novi fižol stane 6 K za kilogram; primanjkuje ga občutno. Salate je na trgu dovolj, a ne gre v promet, močneje se kupuje repa, korenje, ohrovt in zelje. Kiso zelje stane 3 K kilogram, kisla repa 2 K in se živahno kupuje. Krompir prihaja pogosto na trg- Cena se je Stabilizirala na 2-20 do 2-30 kron pri prodaji na debelo, pri nadrobni prodaji pa na 2*40 K. Povišanje cen krompirju se ne bo na noben način pripustilo. Gobe so postale zelo redke. Pritožbe zaradi slabe moke pojenjujejo in je upati, da so razne zaplembe pokvarjene moke dosegle svoj cilj. Ker je uživanje kruha iz pokvarjene moke skrajno škodljivo posebno za otroke, se občinstvo opozarja, da vsak slučaj nakupa slabe moke brezobzirno naznani na mestno tržno nadzorstvo ter prinese vzorec kruha in moke, da se more najti vse zaloge pokvarjene moke. Ime stranke ostane tajno. Jajca donašajo v večji množini na trg; cena je 2-30 do 2-40 K. Perutnine je sedaj dovolj. Za par dobrih piščancev se plača 60 K. Tudi posamezni purani se dobe. Divjačine na trgu ni, ker naši prazni lovi ne zadoščajo niti za po-rebe najemnikov lovišč samih. Povpraševanje po divjačini je živo. Ob zadostnem številu divjačine na trgu >i bila tudi cena nizka, kar bi zelo ugodno vplivalo na' ostali mesni trg. Zaradi sedanjega pomanjkanja div-jačine so cene primeroma visoke: >oljska jerebica stane 16 do 20 K, ereb in kljunač 24 K, divja raca
5	K, divji zajec 45 dQ 60 K, srna 2 do 20 K za kilogram. Ribji trg petek je bil slabo založen. Cene za
sladkor in olje neprestano rastejo. Sladkor v kockah stane 74 K. bel v kristalih 64 K za kilogram Mnogo
Borze 8. oktobra.
Zagreb. Danes borza, kakor običajna v sobotah, ni poslovala, zato pa je bi« Io nekoliko prometa z devizami in valutami izven borze. Tečaji pa se niso popravili, ampak so ostali na včerajšnji višini.
Beograd. Situacija čvrsta. Funti 112 do 114, francoski franki 210 do 214. lire 130 do 134. leji 58.52 do 58.75, levi 41 do 41.50, češke krone 45 dc 46, matice 50.50 do 50.75, drahme 310 do 315, napoleondori 110 do 114, dolarji 31.50 do 32. Devize: London 115 do 116, Pariz 212 do 214, Milan 127 do 128, Praga 40.50 do 41, Dunaj 9.05 do 9.10, Berlin 49 do 49.50.
Dunaj, devize v prostem prometa: Zagreb 269 do 289, Budimpešta 93 do 104, Praga 447 do 467, Varšava 114 do 130, dinar 1075 do 1125, do-lar 300, lira 1250, lej 535, rubelj 280; marka 57.50, francoski franki 2025l švicarski franki 4975, funti 1010.
Zfirich, devize: Berlin 9.80, Holand-ska 124.25, Newyork 624, London 21.91, Pariz 41.65, Milan 25.20, Bru-selj 44, Kopenhagen S7.50, Stockholm 124.50, Kristijanija 86.75, Madrid 91, Buenos Avres 225, Praga 8.5, Beo> grad 20, Zagreb 5, Dunaj 2.15, žigo» sane 1.80, Budimpešta 1.775.
Berlin, devize: Newyork 93, London 323 in tri osminke, Pariz 426, Milan 257.20, Praga 83 in tri 06minke, Zagreb 50 in pol, Budimpešta 18 in pol, Dunaj 23, Zurich 1022.55.
Praga, devize: Berlin 122 in tri četrt, Newyork 76.5, London 271, Par« 512 in pol, Milan 305, Zagreb 61 in četrt, Budimpešta 21 in pet osmink, Dunaj 21 in pet osmink, Varšava 24 in pol.
Zfirich, devize: Berlin 9.80, Newyork 624, London 20.91, Pariš 41.75, Milan 25.20, Praga 8.10, Beograd 20, Zagreb 5, Dunaj 2.15, Budimpešta
iio.
Vremensko poročilo.
Lhibliua :n* m toorietn
D.a
t. okt •.okt t. okt
L ti«
3__
O ?e
». _ U. mi II. ui
7400 7*8-7 •Vit
h i
i
trt
Vatrori
it vzh. hm T.tra
m. it
Nebo
obtočno
OHr MM ■ nad
«. akt t. okt
»L , J. nri
HH I t O
Srnin.* Tierajnja
■Mtoncnd:
ŠrfBC. Tlh^l <
stopal Ins. •
ui
i«*
I «h 3*10 cnhris «b M*.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij Jutra-. Odgovorni urednik Vit Jelcn^
r- se prodajajo po znatno znižanih cenah.
Zaloga £jub!jana~greg
279 9-2
na debelo in drobno.
3z8«lfci zaja^čro iz samega najboljšega usnja. =====
Pisalni stroji Reminpfon56 Jf0
K.A. Kregar, Ljubljana, flv. Petra oeata 21-23. Zahtevajte ponudbo. «86 i
Skladišče,
majhno in saho, se liče. Cenjene ponudbe pod „Pla-dam dobro" na upravništvo tega lista. 287
Prodado se dve železni peči -801,6 moško bol o. SFSE
pisarne levo.
288
Ure, zlatnino in spebrnlno
161 kupite najceneje pri tvrdki 52—4
Ivan Pafeiž, Ljubljana, Star! trg ZO.
HajatareJSa slovenska
pleskarska io livarska delavnica SSJHK;
ae priporoča. Izvršitev točna
cene zmerno.
55 52—5
Po zelo znižani ceni nova
duokoiesa, pta461'
zračnice,
Sinalni ctnnii >n vsakovrstni deli, kar-alVUlill airUJI bidnesvetiljke.gorilciitd. Sprejemajo se v popravilo dvokolesa in razni stroji pri BATJELU, Ljubljana, Stari trg St. 38. 225 12—5
Za slabokrvne in po bolezni oslabele je najboljše sredstvo zdravniško priporočena
»Jadranska kapljica",
kri in moč tvoreče dalmatinsko desertno vino. Glavna zaloga H. Ravtar, Ljubljana, Jurčičev trg 3.	252 10—2
JOS. ROJINA, Ljubljana
Aleksandrova cesta 3.
Modni atelje za gospode ln dame.
lastna zaloga pristna angleškega blaga,
»43 s—1
Pšenica, ječam, sob, pasulj, kukurus, mast, slanino i sve ostale zemalj. proizvode te
pržem ječam
(sladnn kava) nadi izvoznička i uvoznička trgovina 267 10-4
Milan P. Jovanovič,
Mltrovioa, Srem.
Btfl	a BiMS3-2 ,	|
Klavirji na obroke
harmoniji, violine, strune in Tse glasbene potrebščine. Velikanska zaloga.
Alfonz Breznik,
blvii učitelj Glasb. Katice, Kongresni trg St. 15.

103 52 -9
CEVU1
na debelo in na drobno, vse vrste moški, ženski in otroški, deluvuki kaVor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih oenah se dobijo pri znani tvrdki
ALEKSANDER OBLAT,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 28.
Ttidl te potlija ps povzetja povsem kraljestvo.
JANT.ČERNEr^'
LJUBLJANA
"ORNI
8 IS—8
Naročajte dnevnik „ Jutro"!
fl
— Vsak torek in petek od ZO. do 23. ore —
H

Soira vojaški orkester. ^ Vstop prost.
P?ui fionssrt ss vrši u forefe dne IZ. obtobrs 19Z0.
aaBnmman *»w »»»n« ?
Obvestilo.
Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Tnristovskl čevlji domačega Izdelka.	214 8-5
Ant. in Jož. Srajer-Kapele
Ljubljana, Turjaški tfg (Breg) št. 1.
ERJAVEC & TURK
železnimi
pri „Zlat! lopati" (prej H a m o r s c h ml d t)
Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7
147 nasproti križevniške cerkve. 26—4
trgovina
Družba JADRAN
Dunajska cesta štev. 9
Icuipraje 234 10—s
letošnjega pridelka v vsaki množini,
le zdravo, lepo, dobro sušeno blaio, kolodvor Ljubljana ali v skladišče Jadran dostavljeno, po solidnih cenah, vrečo se dopošljejo za polnitev.
Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. — inseriraj v „iutru"
PPPPli
MARIJA TICAR1 TovarBiška zal0Ba
šolskih potrebščin, Ljubljana 8 papirja
Selenburgova u ica i in razglednic.
110 6
Ravnokar je izšla brošura „Tatn že imamo", vrlo zanimiv in najboljši odgovor na klerikalno brošuro „Primite tatu" Brošura se dobiva po knjigarnah in trafikah 8 ter pri kolporterjih, izvod ži 3 K. Tndi se lahko naroča pri upravništvo .Domovine" v Ljubljani, Sodna ulica 6. Poslana po pošti kot tiskovina stane knjižica „Tatu že
Charles
Ljubljana
Nanufaktura
196 13—8
Zaloga: Turjaški trs 1-Pis^rna: Židovska ulica 1/1.
Zafoilla In Izdala .Domovina**.
Tiskala Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.
1920.	242 4
S
imamo" 3 K.
Bas«Bessi)aassBO>e8BBaBiHaMewacc9i
II prisumjj oiigtesii
Waterproof cloth
se dobe pri tvrdk*	8-7
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trs St. 10.
>e»a
® mssiufakfurna trgovina ™ |
ss Ljubljana, 202 3-3 Dunajska cesta Št. 5. p
d©&?© ohranjen
za
Usta¥dt¥omo Skupščino
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Priredil dr. Stefsn S&gadin. = Cena 16 K. =
241 6
Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Sodna ulica St. 6.
CWalzenkessel)
6080 litrov vSv "J ne«
Natančni popis kje se ga lahko ogleda, in zadnjo ceno je poslati na centralo
Dravogratiske rafinerija mineralnega olja
v Mariboru.	264 3—3
IJE-S
«57*: I
de niška družba za mednarodne transporte.	|
Brzojavni naslov: Balkansped.	70 6 £
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien.	| Špedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča. Zacarinjenja In zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent, pohištvenimi vozovi na vse strani' |
Prvo ljubljansko javno skladišče spojeno s tirom južne železnice.
Jadranska banka:
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge po8 najugodnejšimi pogoji. prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, §i fjnbljana, Jfaribor, JKetkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Zrst, VTten. 9«-7
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v is- is inozemstva. §
dD
Dr. Štefan Sagadin.
Samouprava, avtonomija in dBHoncBofracija.
Upravni aparat v obstoječih pro-vincijalnih upravnih centrih bo gotovo še dolgo služil za one panoge uprave, ki bodo vsaj za nekaj časa se morale biti skupne, tudi če se Hrvatska, ali Bosna, ali Srbija razdele v več oblasti, ki bi bile enakomerno podrejene centralni upravi.
Z našo centralno upravo imamo in bomo še nekaj časa ies imeli precej križa, toda vsak, ki ni a priori črnogled, mora opažati zboljšanje. Proti nedostatkom državne uprave je naj-nspešnejši lek, ki je že deloma uveljavljen, administrativna dekoncen-trccija; to znaci, da se končno rešitev vseh zadev, ki niso načelnega značaja in ne zahtevajo, da bi jih moral ravno minister rešiti, prepusti provineijalni upravi.
Provinci je, oblasti, dežele bi morale, ako hočemo, da bodo kot samoupravne jedinice imele življenjsko moč in raison d' etre) imeti vsekakor najmanje pol milijona do enega milijona prebivalcev. Tudi za izvedbo racionalne dekonoentracije državne uprave bo potrebne večje jedinice, da bo njihov upravni aparat ustrezal potrebam in bo strokovno na višku.
Za Slovence je stališče v tem vprašanju zadovoljivo enostavno. Po Protičevem kakor tudi po Smodla-kovem načrtu naj bi tvorila vsa Slovenija eno upravno jedinico. Program demokratske stranke Sloveniji kot upravni jedinici ne nasprotuje, ako se pri tem ne poudarja plemensko stališče. Bolj bi seveda odgovarjalo jugoslovanskemu programu, da zaradi ličenja na plemenski separatizem tudi Slovenci ne zahtevajo svoje „zedinjene Slovenije". V ostalem gotovo ne bi bilo nobene večje škode, ako bi se slovensko ozemlje upravljalo iz dveh upravnih central, iz Ljubljane in iz Maribora, namesto samo iz ene, ne glede na to, da je Slovenija a Prek-murjem kot samoupravna jedinica še precej okorna in se je upravičeno bati, da bi v samoupravni skupščini tako velikega obsega ne gpod rinili načelni politični boji produktivnega gospodarskega dela, za katero je samouprava v prvi vrsti tu. Za dogledni čas bi potrebna skupna uprava nekaterih zadev, ki bi ostale obema provinci jama skupne, ne zadela na posebne težkoče. Zato mislim, da za Slovence ravno vprašanje upravne razdelitve države nima one važnosti, ki se ji večkrat pripisuje, in bilo bi za vse stranke najbolje, da bi se volitve za konstituanto pri nas ne vršile v boju za ali proti »Veliki Sloveniji". Vsako poudarjanje neke slovenske posebnosti in radi tega absolutna zahteva avtonomije za nedeljivo Slovenijo bi ojačala le drugod slične tendence.
Porazdelba provincij ali oblasti v okrožja in v okraje bo v Sloveniji in Dalmaciji precej težavna in bo zahtevala mnogo dela. Toda to delo se bo moralo opraviti, da dovedemo nižjo upravno organizacijo v sklad s stanjem v drugih delih naše države. Xasa okrajna glavarstva, ki smo jih dobili leta 1868, so po mnenju vseh praktikov, zlasti dunajske komisije za upravno reformo prevelika in jih bo treba teritorij alno reducirati na okoliše okrajnih sodišč in temu primerno pomnožiti.
Več takih okrajev, ki po svojem značaju in prometnih sredstvih tvorijo naravne gospodarske celote, bo treba združiti v okrožja in jedinice. Okrožja bodo pa na vsak način morala biti tudi samoupravne enote. Kar prekaša moč okrožij in tvori skupne interese cele provincije, bo moralo priti na provincij alno upravo, odnosno samoupravo.
S smotreno ureditvijo kompetenc se bo dalo doseči, da bo tudi pri obstoju četverostopne hierarhije v javni upravi vladalo veliko delo inj
boljša šola za politično življenje. Toda za samoupravo, kakor jo imajo Angleži, bi bilo treba veestoletnega razvoja. Poskusi na kontinentu niso obrodili pričakovanega sadu. Zato bo treba še dolgo časa, predno bomo zreli za oni način samouprave, kakor je predlaga Protičev ustavni načrt.
Za dogledni čas bo mogoč pojedino ta izhod, ki se je obnesel najbolj na Pruskem, to je organska veza med državno upravo in samoupravnimi izvoljenimi organi po strokovno izšolanih uradnikih.! Izbegavati pa moramo na vsak način oni nesrečni tip, Id smo ga videli v bivši Avstriji, kjer ni deželna vlada vedela za deželni odbor 'in narobe, kjer se je upravljalo v „dveh tirih" in uporabilo mnogo dragocenih moči, rezultati pa niso bili s tem v nobenem razmerju. Ekonomska izraba razpoložljivih duševnih sil pa bo ravno v naši državi še za dolgo jako potrebna.
S samoupravo v tesni zvezi je avtonomija, legislativna samostojnost province. V gotovih stvareh ekonomskega in kulturnega značaja bo za oblasti ali provincijo naravnost potrebna. Pa tudi glede drugih predmetov, ki se protivijo temu, da bi se v detajlih za vso državo obravnavali po enem kopitu, bo izvesta a avtonomija le od koristi. Mislim tudi na detajlno izpeljavo takozvanih okvornih zakonov. Taka avtonomija bo tudi dobro služila razbremenitvi centralnega parlamenta, zlasti če bo delal z mSnncijozno natančnostjo današnjega Narodnega predstavništva.
Seveda, bo pri samoupravi in avtonomiji igralo veliko vlogo vprašanje, ki je nervus rerum tudi vse državne modrosti, vprašanje financ. To kar bi ai mogla privoščiti samouprava bogate Vojvodine, Slavonije, Srema, si bo težko mogla Slovenija, še težje Dalmacija, da ne omenim Like, Hercegovine in Črne gore. Mogoče se bo našel vsaj za prvi čas izhod v subvencijah gospodarsko slabejših pokrajin iz državnih dohodkov. To je pa nekaj, kar z idejo samouprave in avtonomije ni prav v skladu. Zanašanje na subvencijo ubija lastno odgovornost in rodi oni tip nezdravega gospodarstva, ki ga je Brockhausen za pasivne avstrijske dežele tako izvrstno krstil kot „Wirtschaft auf Regimentsunkosten". Vsekakor se morajo torej gospodarsko slabe pokrajine zelo previdno baviti s sicer tako popularnimi gesli o samoupravi in avtonomiji, ker se je bati, da bi v konkurenci z bogatejšimi zaostajale. K tem gospodarsko slabejšim delom naše države moramo gotovo prištevati tudi Slovenijo.
Dobra ustava, dobra upravna ureditev države, dobra zakonodaja razvoj države in naroda silno pospeši. To pa le tam, kjer tudi narod sam kaj velja; kjer je vsak sloj na svojem mestu in skuša doseči maksimum mogočnosti. Kjer pa tega ni, kjer se vsak zanaša na drugega, pa bil posameznik ali celi sloji naroda, tam tudi najboljša ustava ne bo dobra dovolj.
Hoda.
ne bo vsaka malenkost morala pre-vandrati vseh instanc, kakor je bilo to v stari Avstriji. Uveljaviti se bo moralo načelo, da najnižja instanca upravlja, višja presoja, najvišja pa daje upravne direktive.
Kar se tiče razmerja med državno upravo in samoupravo moram poudariti, da parlamentarna vladavina kot najpopolnejši tip organizacije demokracije naravnost postulira samoupravo. Tudi je sodelovanje naroda v upravi bogat vir medsebojnega zaupanja med upravnimi uradniki in ljudstvom, obenem pa naj-
Zadnjič je izpregovoril neki gospod, ki mu gre beseda o okusu, vzgoji in umetnosti, nekaj resnih besedi o naši umetniški vzgoji, o naših javnih dekoracijah, o slikah, o okraskih našega domačega stanovanja itd. Dotaknil se je pri tem tudi mode in je rekel: »Naj bi se okus naših ljudi že enkrat osamosvojil in rešil tujega vpliva. Naj bi se nehalo tisto opično posnemanje tujih šeg in tuje noše zlasti pri žeiistvu, — pa tudi pri moških. Kdor je bil prej enkrat pri vojakih, že. se je navlekel nemšega duha in ga izražal v besedi in noši: če je le prišel na Gornje Štajersko, je prinesel domu znane zelene obšive na suknji in svoj štajerski klobuk.
Čemu nam pariška moda? Čeinu dunajski in pariški klobuki? Moda in ves umetni lišp ne pomaga rič ženski lepoti. Če ni narava dala, tudi moda ne bo. Edino zdravje je vir lepote — in seveda, ker je mladina zdravejša, vsaj navadno — tudi mladost. Pa star človek je marsikdaj lepši nego mlad. Snaga, redno, naravno in nravno življenje, pametna izprememba počitka z delom in dobra vest pomaga najbolj lepoti. — In vse to je ceno. Polovica narodnega premoženja bi ostala doma, če bi se ravnali po teh načelih. Samo praktičnost noše, uporabnost obleke bodi merodajna! Kar ustr namenu, je tudi lepo. To so k ' ;sede,
ki so za nas zelo primerne Sicer ne bodo imele popolnega uspeha, kajti dunajski in pariški klobuki bodo še vedno vabili naš višji damski svet — za druge pa bo ovira kvečjemu cena. Z narodnogospodarskega stališča bi bilo torej prav, da se osamosvojimo v modi, z nekega drugega, reci mo evropskega, pa ne. Tudi praktičnost, ki jo gotovo ženski svet rad vpošteva, pogosto ni merodajna, kadar gre za lepoto. So pa v modi stvari, ki niso niti praktične, niti lepe in jih sprejemamo samo zato, ker so v modi. V takih slučajih je pač želeti več razsodnosti in samostojnosti. Sicer se mora Ljubljani priznati, da je glede mode ohranila precej svoje stare skromnosti in preprostosti. V tem je nekaj dobrega in nekaj slabega. Dobro je to, da se ne lovimo za vsako novostjo, ki je pogosto nelepa in nepotrebna, slabo pa je to, da bi s tem lahko kazati svoj provindalizem in zaostalost. Treba je vedno misliti, da živimo pred očrni sveta in da si tujci pogosto ustvarijo svoje mnenje o kakem mestu ali celo narodu — po modi na ulici. Beograd in Zagreb sta, kar se mode tiče, mnogo pred Ljubljano, posebno v Beogradu prevladuje vedno prvovrstna pariška fazona. Amerika in Francija sta poskrbeli za to, da je izbera velika in najnovejši bogati beograjski svet hoče biti na svetovni višini. «'a ravno to ni vselej uspešno. Za najmodernejšo mode se pogosto kaže le kos opičarstva in balkanizma. Kako prijetno je pri tem gledati sta^e srbske gospe v njih preprostih narodnih oblekah. Zagreb je bil že od nekdaj »drugi Pariz". V resnici pa so se za njegovo eleganco kazale le razne židovske konfekcijske trgovine. V tem oziru mi je bila ljubša naša provincialna Ljubljana. S tem še ni rečeno, da bi omalovaževali okus našega ženskega sveta; hi da bi odklanjati vse, kar prinese svetovna moda s seboj. Ampak, če kje, velja stari latinski pregovor „est mo-dus in rebus" (to je, da me bodo razumele moje cenj. čitateljice: da ima vsaka stvar svojo mero) gotovo v modi, in rekli bi: sit modus in moda, to je naj bo mera v modi — kakor mora biti tudi moda po meri, pa naj jo merimo po telesu ali po žepu. Ljubljaia leži danes na svetovni progi Pariz-Bukarest in bo prav, da se lepo pokaže pred svetom. Naša moda je bila doslej odvisna od dunajskih salonov. Zdaj se oglašata Švica iu Pariz. Čehinje so se že precej osamosvojile. Tudi pri nas so se slišali podobni glasovi. Pripravljal se je poseben družinski list za ženski svci. Tak list bi bil zelo potreben. Naic ženstvo črpa še zdaj vse podatke iz ženskih nemških listov: Wienci Mode, Die Dame itd. Seveda bi tak jugoslovanski ženski list ne smel le agentura in ekspozitura, razniu tujih salonov. Treba bi bilo, da oi pospešil to, kar 30 Čehi nazvali „Sveraz". Naša jugoslovanska zemlja iaia bogato zalogo domačih vzorcev, narodnih vezenin itd. Ako prej nismo tega dovolj spoznali in uveljavili v življenju, bi bilo to sedaj tembolj , otreba. S tem bi se naš ženski svet osamosvojil in mogli bi govoriti o jugoslovanski modi. Ravnokar se zopet pripravlja tečaj za domače v«-zjiine. Razstava „Ra-diše" v Zagicbu je pokazala prave zaklade na edne ženske umetnosti Živimo v času demokrati zma. Zakaj ne bi uveljavili narodno umetnost v modi? Čemu b* slepo sprejemali vse, kar je tujegap Ako Švedinje, Noive-ginje, Čehiiije itd., skušajo ohraniti v svoji noši nekaj svojega narodnega, bi bilo ia tembolj umestno pri Jugoslovankal", ki so hčerke mladega demokratskega naroda in imajo doma dovolj izvirnega bogastva, da se z njim pokažejo pred svetom.
ki so vsi njegovi cilji v rekordih in šampionatih. Glavna napaka športa je v tem, da on ne vzgaja skupin, ampak samo poedince, ki s svojo telesno močjo vzdrže zahteve in napore športa. Dalje so posamezne panoge športa surove, vzbujajo strasti in vplivajo na estetično razpoloženje jako škodljivo, glejmo le boks in nogomet; šport se razvija v mejah pretiranja, on podpira medsebojno tekmo posameznikov a ne zna temu tekmovanju dati duševne vsebine, njegovi cilji so realni, brez idealizma. Poudarjam, da je šport potreben, ako ostane v mejah telesne vzgoje in ako jo veže z duševno! A za tako vzgojo ne potrebujemo novih organizacij, ker imamo že Sokolstvo, ki vrši že dolga stoletja odlično vzgojno nalogo. Sokolstvo je idealno, sokolstvo ima svoje ideje, ono daje telesno vzgojo združeno z duševno. V sokolski vzgoji ni pro-težiranja poedincev, tu ni grobega in krvavega tekmovanja, sokolska telesna vzgoja je vzgoja plemenitosti estetike! Sokolska telesna vzgoja se vrši popolnoma v drugi atmosferi, sokolska vzgoja je simbol našega narodnega stremljenja. Sokolstvo vzgaja skupine, narode, sokolstvo je nacionalno, ker spoštuje svoj narod, ker dela za svoj narod, a v športu prevladuje internacionalizem in ko-zmopolitizem. Biti Sokol — znači biti močan, hraber, pošten in pravičen, kdor je sokolsko vzgojen, ta je sin svojega naroda in branilec njegovih pravic, sokolsko živeti je idealno živeti!
Šport in turistka.
st. Šport in Sokolstvo. Pod gornjim naslovom razpravlja »Beograjski Dnevnik" o velikem razmahu športa v poslednjem času v naših krajih in pride do zaključka, da je razvitek našega športnega življenja popolnoma nesistematičen, da se gre tu samo za rekorde in šampionate, a pušča se vnemar pravi pomen športa a to je telesna vzgoja. Prednost pravega športa pozna ves kulturni svet, ali ta šport mora biti v harmoničnem odnosa ju z duševnim delom. Šport je samo toliko časa simpatičen, dokler se razvija sistematsko, ako se ne polaga važnost na zunanje uspehe, ako se telesne
Po svetu.
X 62 otrok zastrupljenih. V nekem dunajskem otroškem vrtcu je pretečeni torek obolelo 62 otrok, pri katerih so se-pojavili znaki zastrupljen j a. Otroci, večinoma iz najubož-nejših slojev predmestja Rudolfs-heirn, ki pohajajo dotični otroški vrtec, ostajajo čez dan v zavodu in dobivajo tam tudi hrano. V torek dobili so za malco kos kruha in košček sira. Takoj po malci je zbolelo 62 otrok, katere je reševalno društvo večinoma prepeljalo v bolnico. Zdravniki so konštatirali zastrupi j en je, vendar do večera ni umrl nobeden obolelih otrok. PaSč pa je 57-letno postrežnico Marijo Eisenberger, mater neke vsled zastrupljen j a težko o-bolele deklice zadela kap, ko je zvedela za nesrečo. Obležala je na mestu mrtva.
X Rabindranath Tagore o bodočnosti Indije. Rabindranath Tagore, veliki indidijski pesnik, ki se nahaja sedaj v Londonu, razgovarjal se je s tamošnjim dopisnikom danske „Politiken" o raznih indijskih problemih. Med drugim je izjavil: »Indija se nahaja v neki nemirnosti in nesigurnostL Nikdo ne ve, kaj prinese bodočnost. Vendar ne verjamem, da ima boljševizem pri nas kako bodočnost. Naše ljudstvo ne veruje komunističnim idejam. Seveda pa ni izključena možnost, di se indijsko ljudstvo, ne da bi poznalo konsekvenee boljševizma, končno pridruži njegovim idejam kot zadnjem" upu, da se otrese gospodsfcva, ki mu je skrajno zoperno. Zelmo le umeva-nja angleških mogotcev. Ne stremimo po neodvisni Indiji, ker čas za to Se ni prišel. Naše ljudstvo mora dokončati razvoj, ki je v to svrho potreben. Želimo pa več samouprave in polagoma v mejah angleškega imperija položaj, kakor ga zavzema Kanada ali Avstralija. Morebiti bomo spočetka napravili kake napake, a napake nas bodo zucile? Pesnik se je bavil potem z verskim sovraštvom, katerega je povzročil le ev-
vaje prilagode duševnim potrebam, j lepšo obleko kakor ženska. Pred vsem Zato šport ne sme biti profesionalen, j menjavajo v vodi živeče živali svojo i-. —	~ " "1	vnanjost ob času parjenja. Reptilije
si nadenejo v tem času najlepše barve, tako n. pr. razne vrste kuščarjev. Izredno lepa je tudi svatovaka obleka rib; samec se navadno pojavlja v krasnih barvah. Najbolj očividna je menjava obleke na kopnem živečih živali.Med temi vzbujajo našo pozornost zlasti ptiči. Tudi pri teh se večinoma le samci odevajo v svatovsko obleko; le pri nekaterih povodnih ptičih ima samica sijajnejšo obleko kakor samec. Najlepšo svatovsko o-bleko ima pav, ki se tudi zaveda svojo lepote. Z njim se natecata fazan in zajčica. O postanku svatovske obleke pri živalih si učenjaki dolgo niso bili na jasnem. Prevladovalo je mnenje, da nastaja izprememba barv vsled mavaanja. Ze Schlegel pa je ovrgel to mnenje in Gatke je pritrdil njegovemu prepričanju, da nastajajo barvne sinfonije ob času parjenja le vsled naravnega pretapljeva-nja barv stalnega perja.
X Pariške podgane. Pariz, preobiju-deno mesto, ki ima še mnogo poslopij iz 15., 16. in 17. stoletja, bije sedaj hudo borbo. Nek znani strokovnjak je izračunil, da je v Parizu nad 10 milijonov podgan, ki so se razpasle že iako, da ni že nobenega zidu več, katerega ne bi bile preglodale. Na ulicah se jih vidi ob belem dnevu kakor .udi ponoči. Pariška policija je seda^ oklenila, da začne intenzivni boj proti tem neljubim gostom. Vse prebivalstvo je pozvano, da sodeluje v tem boju proti podganam. Za vsako podgano je določena nagrada 25 centimov.
X Ponesrečeni turisti. Z Dunaja poročajo, da se je pretečeno nedeljo ob
krasnem vremenu izredno veliko število hribolazcev podalo v gore, zlasti na sloviti Rax. Z raznih strani so plezali na vrli ter iskali tudi nova pota po skalnrcih strminah. Pri tem so se trije odlični dunajski turisti smrtno ponesrečili. Z veliko težavo so ponesrečence spravili v dolino ter jih prepeljali v mrtvašnico v Reichenau.
X Odiseja 800 rnskih otrok. Japonski parnik »Jomej Maru" z 800 ruskimi otroci na krovu, katere je pred dvemi leti zbrala in na krov vkrcala misij, ameriškega »Rdečega križa", je te oni odplul iz Bresta v neko pristanišče Baltiškega morja. Te otroke, ki so skoraj vsi iz Petro-grada, so v početku revolucije njihovi roditelji poslali v družbi vzgojiteljev v Sibirijo. Pozneje je vlada v Omsku naprosila ameriški »Rdeči križ, naj prevzame otroke v svoje varstvo. »Jomej Maru" je bila za te otroke najeta in urejena tako, da so imeli na ladji šolo in svojo zabavo. Z ladjo so potovali v San Francisco, Panama, Newyork in končno v Fran-
cijo, odkoder se sedaj vračajo v Petrograd k svojim starišem.
X Poštni štrajk v Amsterdamu.
V Amsterdamu je izbruhnil štrajk
brzojavnega in telefonskega osobja.
X štrajk železničarjev je izbruh-
nil na Portugalskem.
X Zračni promet med Dunajem in Berlinom. Kakor poročajo dunajski listi, otvori se danes zračni promet med Dunajem in Berlinom. Ker pogajanja s cehoslovaško republiko še niso končana, se vrši zračili promet začasno preko Monakovega. Sedež za zračno vožnjo Dunaj-Berlin stane 2.500 mark. Namerava se tu<fi zračna vožnja med Dunajem in Milanom.
X Kako se pomnoži pridelek žita. Okrajni odbor za poljedeljstvo v francoskem departmanu Isare se bavi z vprašanjem, kako bi se dvignilo gojenje žitne bilke in povečala njena plodnost potom populariziranja znanstvenih metod. Njegov je imel v zadnjih dveh letih izvrstne rezultate, a odbor je posvetil posebno skrb prav originalnemu procesu gojenja žitne bilke, katerega je na svojih zemljiščih upotrebil g. Pion-Gaud. Ta namreč preparira žito v
ropski upliv. Izjavil se je sploh neugodno o uplivu evropske kulure.
17	- •	viauu.	xm mrcc preparira Zli
ST^ specijalni vreli tekočini, katero
sužnjiti, ne morejo pa uničita indijsko dušo. Z našo duševno silo bomo
on
imenuje „germaiteur" ? Tako trnje, posejano tudi na slabo obdelanem xe-
,1_ 1. - -T T> • .. . , . . pgoejiuiu IUUI ua BUHW ooueuineni »-
S ^ fe?	It -ljišču,vsklije in raste zelo bujno jn
trajno nemogoč. Zapadni narodi so prinesli Aziji nesrečo. Vi nameravate
napravi steblja, ki s se odlikujejo po
ZS T^Jv • u1 svoji rasti in po velikem klasju pd-ubiti ktejskof duša kakor je vsled nem	p-Z-Ooad bo svoj izum
eoropejskega uplva postala brezdusia v kratkem izročil javnosti. Odbor a
tudi Japonska. Z vama prihaja s*™- poljedelstvo obhodi-večkrat
sovTasfrvo raste na vaših stopinjah."	jn je konstatind V Wci
l H f - občudovanja vredno rezultate. Če ie cun svatovaka obleka ljudi, pa^zoa- ^ d u tud-	^
I^^^J^Srf Potem^tane p^a rovnl^
prostejša, se nam svatovska obleka -živali prikazuje še vedno v starem sijaju. Ali imajo živali sploh svatovsko obleko? Gotovo, večinoma celo prav lepo. A v nasprotju 9 plemenom ho-mo sapiens nosi žival moškega spola
žtni produkciji.
X Nesreča v zraka. Pri Middlesera na Angleškem se je ponesrečilo letalo za prevažanje potnikov; pilot in štirje potniki, med njimi tri ženske so mrtvi, en potnik pa težko ranjen.
tata in stroj.pisoa, zmožnega slovenščine in neniMine in- po možnosti tadi srbohrvaščine, ifrejM takoj r stalno Bluibo > Vodgorftek, Karfbor, VetrinJ-
" -1.	277
Iv. Jax bi sin
Dunajsfca c. T5., Ljubljana.
Šivalni stroji tv sfrafi za ptctinje.
Iaborna konstrukcija 1» elegantne izrrSiter ia tovarna v Lincu. Ustanovljena leta 1867.
faesji naižsje brezplačno.
Pisalni strop „Adler"
Ceniki zastonj in franko.
Koiasais prvih tovarn:
Dfirkopir, Stjrrf«, Waffenrad
219 Začasno znižane cene. 10—2
^MiPlt^
> Iz kavčuka ^ CIRIL SITAR UUBUANA ^
Jadranska montanska družba
Brcojavi: „Montana".
d. Z O. Z.
Telefon ii. 9.
Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J)
n J , i# •»..%. vrste kovin, rudnin ln kemikalij ter vse Inda-Prodaja in kupuje atrijsko lidelke. spadajoče v radarsko, fntinarsko
na debelo: import. ta kon^^®6,troko- Eksport.
208 8-8
Tovarna
Arhitekt in stavbenik
Viljem Treo
a stavbeno podjetje 13-7
Ljubljano, Bosposietslia e. 16.
j" aiREPikansbo strojno
j olje
•	Olje, lahko, ca vretena;
S	Olje n trangmiiije;
S	ti}*, (trojno za poljedelske »troje;
■	olje, etrojno za težke (troje;
S	olj* as avtomobile, lahko;
B	olje , - , izredno težko;
5	Olje za cilindre;
g	Olj« proti prahu.	57 104—12
Qlavna zaloga:
[tlll pr«) A. Zankl^simvl.
Barva
JOSeReich Kemično čisti
vsakovrstno -- - blago.
obleke.
Ljubljana, Poljanski nasip št 4 Sveflolika gftg-Podružnica: Selenburgova ul. 3
—--Podružnice: =====
Maribor Novo mesto	Kočevje
Gosposka ul. 38.	Glavni trg.
YsafcBYrstao kolonij aliio ia materijalao Maso
dobavlja za tafeoj po najnižjih cenah
1-26 5
Veletrgovina Fran Derenda, Ljubljana
Emonska cesta 8. Telefon interurb. 313.
Ravnotam se proda po priaaerni ceni večja množina
dobrih vinskih sodov za takojšnjo uporabo.
št. 39.
Strojne tovarne in livarne
a. a.
40 26 -5

Stroji za obdelovanje lesa, vodne turbine, žage,
hidravlični regulatorji, stiskalnice za klobuke, transmi-sije, kovinski izdelki, armature, sesaljke, ognjegasne brizgalne, zvonovi, elektrotehnične potrebščine, elektro-========= motorji. =====
SMS
m
Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega
haložana
m
naj se blagovoli poslužiti tvrdke:
Prva haloška trgovina z vinom Ante Korenjak in drug pri Sveti g_Barbari v Halozah. 266 3-3
Nova partija gonilnih jermenov
gja^ cJL^^fiiJLsfc	151 7
Dobavlja: „Drava", lesna trgovska in industrijska delniška družba Maribor.
Konfekcijska tovarna
===== družba z o. z. =====
: LJubljana, Dunajska cesta, Stoiice. :
Telefon it. 532. Osrednja pisarna Aleksandrova cesta Sf. 3.
Največja jugoslovanska izdelovalnica : moške, deške in otročje obleke. :
Samo na debelo I
107 10—5
Samo na debelo!
COSULICH-LINE Irst-E
NewYork-Buenos-Ayres-Kio di Janeiro Santos-Eontevideo. 94 17-C
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov _ __za potnike iz Slovenije edinole pri:
SIMON ttHETEC, (LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 26.
U
l l l
M
l l
l-fr ft—fl Ift—fl ft—fl IS—fl S—d T TV—fl I E>—fl B—fl B—fl b—fl I>—<1 P-l
99
' I
a. Z O. 25.	21 104~14 °
if Dunajska cesta it. 9 n
ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah:
Pšenično moko, pšenico, korazo, o vos, koruzo za b krmo, pšenične otrobe, proseno kašo, ješprenj, j, sladkor, češki, v kockah, amerikanski, Java kristal ta
i i• ,______ ___• n_______:___: „ .1: i „ „	i
beli, kavo, najfinejše namizno jedilno olje, testenine, sir, riž, Ceyion-čaj, poper v zrnju, sol, vžigalice, milo iu petrolej, belo čiščen, sukneno in manufak-tnruo perilno blago, čevlje, moške, ženske in deške, ročno delo, trpežno, v vseli številkah.

Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Poziv k subskripciii delnic.
Upravni svet oddaja v javno subskripcijo vso osnovno glavnico, ki znaša
20,000.000 K in Je razdeljena na 50.000 na prinosca se glasežih delnic po 400 K (§§ 5. in 6. pravil).
Nominalni znesek se mora takoj pri subskripciji v gotovini popolnoma plačati s 5 °>o obrestmi od 1. januarja 11. dalje. Vrhutega je vplačati za stroške, zlasti izdajo delnic, po 60 K za vsako delnico.
SubskriprfJa se vr£i od 1. do 15. oktobra 1920.
Prijave sprejema Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Delnice so deležne čistega dobička od 1. januarja 1920 ter so opremljene s kuponi za leto 1920. Vsakemu subskribentu bo izdal zavod potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku.
O dodelitvi delnic odloča upravni svet svobodno, vendar postane dodelitev pravomočna šele z odobre-njem ministrstva za trgovino in industrijo oddelka v Ljubljani.
Po dodelitvi delnic bodo prejeli subskribenti proti vrnitbi potrdila o subskribiranih delnicah začasno potrdilo o številu jim dodeljenih delnic, oziroma povračilo vplačanih zneskov za subskribirane delnice, ki se jim ne bi dodelile. Delnice same bodo subskribenti prejeli pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah-Vse delnice ostanejo pod zaporo do občnega zbora, ki bo odobril bilanco za šesto poslovno leto. V smislu § 16. pravil daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po en glas.
Za upravni svet:
zlita
830 S—3
predsednik.
podpredsednik.
t