PRIMORSKI DNEVNIK Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 76 (8578) TRST, sobota, 31. marca 1973 aj-ar jrst st faa^ssgsr tamines De,in ene^i^1 izseljencih pišemo grevk- S *rPkim občutkom in nHhrJm ugotavlmnjem, da je £l?r,° odh*janje v tuji svet sfce nlCa doma^e bede, hribov-bre?h°lPOdarske zaostalosti in UvlipJ- 2°sti omasti za njihove občutju e 'Probleme. Ta trpek gičen h Je ,Se ioliko bolj tra-njimi ° deistvu, da ostajajo za Se j2 ^ra27le beneške vasi, da r°du odiefca fcr* našega s svoji1 ie zdrzal in se ohranil vestj0 m iezik°m in s svojo za-frav .narodne pripadnosti, debi s e j°u mu naredili vse, da ban .erdn^ in potujčil. toda današnji Ljes Pevcev zbora «Rečan» iz sledali$- Sta}ne9a slovenskega tth v m a pri beneških izseljen-9odek °™inesu v Belgiji je do-iolgi 1 ni samo edinstven v li^nstvn°^°Vini beneškega izse-’ temveč tudi nadvse benečaiJ71 ^°J doJcas, da živijo kot če«- V izselienstvu ne le Ve( tujena delovna sila, tem-Ue in 1 *°t povsem osvešče-,lobokrdn° zadevne celice z Uem ob/°trebo P° medseboj-izziku hevaniu v materinskem Po uživr,e?leŠ!cib dolin in tudi snojem kulturnih dobrin v k storJjZiku: To je zavest viš-®ečf ]e’ ki je vredna toliko Ce> nad £re 2a beneške Sloven-tičiieg ,° let odrezane od ma-5 to iet s °venskega jedra, nad *a^/P°?tart*we raznarodo-°elo 2a Stisku in prikrajšane neško Vrnaielerr-entarnejšo člo-iem jezico — za šoio v svo. danes v u'. Zato se ta zavest nje mm e}tdvlja kot maščeva-nadnjo krivico in kot zmaga SeljeJcev dru^iva slovenskih iz-n rudarcJ* Beneške Slovenije, n Belgiji .m središču Tamines °krog . te ena najmlajših med največ J>atsetimi, raztresenimi 9entim P j' °°'skal pa je tudi Avstra-i|r*l D , ov° Zelandijo. Med svo-Si|n, 0Va"iem je imel stike s ‘oyii ?1' državniki in lahko ugo-priprave na konfe- in Novo r°v °Vi,. rt V0 S° . . ________________ v Alijr euvr^čenih na vrhu, ki bo 1 u' v polnem teku. ie prišla vest o najav- ____ po ka- ^ *lai bi «Tržaškemu arzenala av- Marku« dodelili sred-f9*PliZa 9radnjo suhega doka in UIWleValne P°sfaie, ki bi ju *ti| 99 let in ju nato prepu- brU, e.°dvisni ustanovi za tržaško N,1.4®.. ^h<;|.0 Sln°čnji seji tržaškega ob-Cs.e^a odbora so obravnavali Tudi včeraj, že drugi dan zaporedoma, so kovinarski delavci tovarne FIAT Mirafiori v Turinu priredili »neprekinjeno tovarniško skupščino« ter postavili ob vhodih v tovarno stavkovne straže. Vodstvo FIAT je zagrozilo, da bo zahtevalo poseg sodnih oblasti, če delavci ne bodo opustili početja, ki ga vodstvo podjetja označuje kot «nezakonito zasedbo«. Na sliki stavkovne straže pred turinsko tovarno nančne straže je po direktivah _ ministra za finance odredilo, naj se vse razpoložljivo osebje uporabi, da bi čim bolj normalizirali kaotični položaj, ki je nastal v pristaniščih, na letališčih in na mejnih prehodih. Cilj te akcije je omogočiti predvsem prevoze kvarljivega blaga in prvin za industrijo. Po poročilu finančnega ministrstva se je položaj po posegu finančne straže nekoliko izboljšal, vendar bi bil poseg prav gotovo nezadosten, ko bi avtonomni sindikati vztrajali pri stavki, ki bi se morala zaključiti šele 8. aprila. Predstavniki treh avtonomnih sindikatov, ki so proglasili stavko, so na tiskovni konferenci zanikali, da bi šlo za akcijo korporativistične-ga tipa. Napovedali so tudi, da so pripravljeni prekiniti stavko, če bo ministrski predsednik sklical sindikaliste ter jim dal zagotovila, da bo zadoščeno zahtevam uslužbencev carinarnic. Danes zjutraj se je pod predsedstvom ministra za proračun Tavia-nija sestal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE), ki je odobril letni načrt 1973. Načrt, ki so ga objavili danes in o katerem bo jutri razpravljala vlada, obravnava kot glavno temo zdravstveno reformo ter v tej zvezi postopno fiskalizacijo socialnih bremen. Načrt poudarja, da bo zdravstvena reforma določila roke za čimprejšnji postopni in koordinirani prehod pristojnosti od bolniških blagajn na dežele in krajevne zdravstvene enote. Temu bo sledilo postopno posplošenje zdravstvene o-skrbe za vse državljane. Načrt predvideva tudi spremembo metod financiranja s postopnim prenosom stroškov na državo in z istočasnim znižanjem sedanjih dajatev za zdravniško zavarovanje. Med drugim poudarja načrt potrebe po čim hitrejšemu skrčenju zdravstvenih bremen v korist Juga do njihove popolne odprave. Načrt določa tudi, od kod bo država črpala sredstva za kritje novih stroškov: glede na sedanji ko-njunktumi položaj se bo treba prvi fazi poslužiti finančnega riga, z utrditvijo italijanskega gospodarstva pa bo treba sredstva črpati iz državnega proračuna Dokument nato {»drobno proučuje perspektive razvoja posameznih gospodarskih sektorjev, v zaključkih pa poudarja, da je bistveni pogoj za gospodarsko rast brzdanje Danes seja vlade RIM, 30. — Ministrski svet se bo sestal jutri zjutraj v Palači Chigi. Na dnevnem redu so številna vprašanja, med njimi dva zakonska osnutka o zaščiti svobode in tajnosti telefonskih pogovo rov ter o ureditvi prodaje in izde lovanja aparatov za prisluškovanje. Vlada bo tudi proučila splošno poročilo o gospodarskem položaju države za leto 1972 ter dokončno odobrila zakonski osnutek o reformi srednje šole. V OKVIRI) KREPITVE POLITIKE NEUVRŠČENOSTI Predsednik Bijedič zaključil potovanje po azijskih državah Vrsta zelo koristnih pogovorov z voditelji obiskanih dežel Povsod so v teku priprave na konferenco neuvrščenih v Alžiru DUNAJ, 30. — Avstrijski kancler Kreisky je danes zaključil tridnevni uradni obisk na Madžarskem, kjer je bil gost predseni-ka madžarske vlade Focka. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je danes s člani delegacije končal svojo azijsko turnejo, med katero je obiskal Indijo, Cejlon, Malezijo, Singapur, Avstralijo, Novo Zelandijo, Bangla deš in Nepal. Na poti iz Katmandura v Beograd se je jugoslovanska delegacija za kratek čas zadržala v Novem Delhiju in Teheranu, kjer so jugoslovanski državniki izkoristili kratek čas za razgovore z iranskimi državniki o najvažnejših mednarodnih vprašanjih in dvostranskih odnosih. Včeraj, zadnji dan obiska v Kamanduju, se je jugoslovanska delegacija udeležila velikega mitinga jugoslovansko - nepalska prijateljstva, na katerem so bili mnogi člani nepalske vlade, vladni funkcionarji in voditelji diplomatskih misij. Predsednik Bijedič je na poti v domovino v letalu v razgovoru z jugoslovanskimi novinarji dejal, da je obisk azijskim državam popolnoma izpolnil pričakovanja in da so razgovori bili zelo koristni in uspešni. Razgovori z vsemi predsedniki vlad obiskanih azijskih držav so pokazali, da so pogledi o aktualnih mednarodnih vprašanjih, posebno o vlogi neuvrščenih v današnjem svetu in o napredku dvostranskih odnosov popolnoma enaki ali vsaj zelo podobni. Pretežni del razgovorov se je nanašal na politiko in vlogo neuvrščenih. Ti razgovori so pokazali, da so azijske neuvrščene države zelo angažirane v pripravah na sesta- Džemal Bijedič iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiii luimiiiMiiiiiiiiiiiiiit um imimii n iiiiiiiiiiiiiiiii m mi iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n im n minil iiimiiiimiiiii iiiiiium V SVOJEM IZZIVALNEM TELEVIZIJSKEM GOVORU Predsednik Nixon grozi Hanoiu s ponovnimi letalskimi napadi Šef Bele hiše vztraja pri vojaško močni državi - Čedalje večja draginja v ZDA nek neuvrščenih na vrhu. Dosežen je bil dogovor o najtesnejšem sodelovanju in naporih za uskladitev dejavnosti in stališč neuvrščenih. Kot dokaz, da se vpliv politike neuvrščenih v Aziji širi, je Bijedič navedel primer Avstralije in Nove Zelandije, ki se zelo zanimata za politiko neuvrščenosti. Avstralija je celo izrazila željo, da se sestanka neuvrščenih na vrhu udeleži kot opazovalec. Obisk azijskim državam je bil, po besedah Bijedi-ča, zelo koristen tudi glede dvostranskih odnosov Jugoslavije s temi državami. Predsednik jugoslovanske vlade je izrazil posebno zadovoljstvo, ker je avstralska vlada dala sama pobudo za razgovore o prenehanju protijugoslovanske teroristične dejavnosti v Avstraliji in izrazil prepričanje, da bo vlada premiera Whitlema podvzela najod-ločnejše ukrepe in da ne bo nikdar več dovolila protijugoslovansko sovražno delovanje na svojem ozemlju. V skupnem sporočilu o razgovorih v zadnji azijski državi, v Nepalu, je podobno kot v sporočilih o obiskih v ostalih neuvrščenih azijskih državah poudarjena trajna vrednost politike neuvrščenosti in miroljubne koeksistence, pozdravljen sporazum o prenehanju vojne v Vietnamu, zahtevana rešitev krize na Bližnjem vzhodu na osnovah resolucije varnostnega sveta, obsojen kolonializem in rasna diskriminacija. Bijedič in nepplski premier Bista sta v razgovorih posvetila precejšnjo pozornost proučevanju dvostranskih odnosov, posebno gospodarskih. Premier Nepala je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obišče Jugoslavijo Datum o-biska bo naknadno določen B. B. WASHINGTON, 30. — Predsednik Nixon je v svojem televizijskem govoru uvodoma pozdravil zadnje ameriške vojne ujetnike, ki so jih severni Vietnamci osvobodili, nakar je ponovno imel enega od svojih izzivalnih govorov, vsaj na področju zunanje politike. Dejal je, da morajo ZDA ohraniti mir v Vietnamu, kar pa lahko doseže samo država, ki je vojaško močna in ki je še pripravljena igrati vlogo svetovnega žandarma. S tem je demantiral svoje izjave, ki jih je dal takoj po svoji izvolitvi za predsednika Združenih držav Amerike, ko je rekel, da se bo odslej posvetil v glavnem vprašanjem notranje politike. Nixon je dejal, da je ameriški poseg v Vietnamu rešil državo »komunističnega jarma«: vietnamsko ljudstvo ima sedaj možnost, da si samo izbere svojo vlado, brez slehernega zunanjega pritiska. Zagotovil je, da ne bo njegova uprava nikoli proglasila amnestije za tisoče mladeničev, ki so se zatekli v druge države, da bi se izognili umazani vietnamski vojni. Zagrozil je tudi Severnemu Vietnamu z novimi bombardiranji, če ne bo spoštoval pariškega sporazuma. Nixon se je žolčno zagnal tudi zoper tiste Američane, ki naj bi tvorili tako imenovano «hrupno manjšino«, ki je v preteklosti kritizirala ameriški poseg v Vietnamu. Ameriški predsednik se je še enkrat postavil na najbolj reakcionarne pozicije, ko je za- vPrašanje ljudskih gradenj, *olIP^^,Y,'“r s-1 v celoti sprejeli re-1)0 inž. Coste. Bijedicevi obiski V našem času je že tako, da si morajo majhne dežele neprestano utrjevati svoj mednarodni položaj, svoje mesto v krogu držav in s tem seveda zagotavljati svojo besedo pri urejanju mednarodnih zadev. Velika sila je že zato, ker je velika, brez skrbi za svoj vpliv, saj ji ga zagotavlja njena politična, še bolj gospodarska, žal, pa še najbolj njena vojaška moč. Pravila o potrebi nenehne navzočnosti, o stalni, uporni dejavnosti v mednarodnem življenju, velja še posebej za neuvrščeno Jugoslavijo. . Neuvrščena dežela nima nikogar nad seboj, ki bi mislil in ukrepal namesto nje, ima v a dosti več, ima neodvisen po- ložaj v mednarodnih odnosih, kar pomeni, da si dosti bolj svobodno odreja mednarodno dejavnost, tako, kot ji to narekujejo njene lastne koristi. Vendar, obdržati in sproti neprestano utrjevati neodvisni položaj pomeni vztrajno in nenehno biti navzoč v mednarodnem življenju, nenehno krepiti zavezništvo in sodelovanje z vsemi državami, bližnjimi in daljnimi. Najslabše za majhno državo je tedaj, če se pusti odriniti na rob mednarodnega dogajanja, če dovoli, da svet pozabi na njen obstoj. Tedaj je kaj lahko in kaj hitro plen pohlepov velike sile. Zato je povsem naravno, da je Jugoslavija v vsem povojnem času, zlasti pa še od tedaj, ko je postala dejavni, sestavni del tako• imenovanega tretjega, se pravi neblokovskega, neuvrščenega sveta, izredno dejavna in zavzeta v mednarodnih odnosih. V tej dejavnosti je vir moči in podpora njenemu neodvisnemu položaju. V tem spoznanju je iskati tudi razloge za veliko pot predsednika jugoslovanske vlade Bijediča po deželah Azije, po Avstraliji in Novi Zelandiji. Trenutek za tako pot je bil izbran kot nalašč. Evropa, kamor sodi Jugoslavija, in Azija, ki ji je veljal Bijedičev obisk, obe celini sta v zadnjem času doživeli toliko vidnih sprememb in toliko se jih še obeta, in nakazuje. da državniški pogovori nikakor ne morejo biti v zadregi za gradivo. V Aziji teče globok proces presnavljanja odnosov med azijskimi deželami in med Azijo ter zunanjim svetom, na tej celini se je končala tista vojna, ki je metala temno senco na vse mednarodne odnose, zapovrstjo se azijske države trudijo prilagoditi svojo politiko novim razmeram in novim tokovom na svetu. Indija se približuje Pakistanu, Bangla deš se oblikuje kot nova država, še bolj vstran, v Avstraliji in Novi Zelandiji so pomembne notranje spremembe, v obeh deželah so po zadnjih volitvah prišle na oblast nove sile, naprednejše, bolj dovzetne za upoštevanje vseh sprememb? zlasti pa trdno odločene izoblikovati bolj samostojno, neodvisnejšo, demokratičnejšo zunanjo politiko. Vse te spremembe in vse te nove procese so zajeli državniški pogovori jugoslovanskega vladnega predsednika z voditelji Indije, Šri Lanke kot se zdaj imenuje Cejlon, Malezije, Singapura. Avstralije, Nove Zelandije - Bangla deša in Nepala. Rdeča nit vseh pogovorov je bila politika neuvrščenosti. _ Vse neuvrščene države so že sredi priprav na četrto konferenco, ta bo jeseni v Alžiru. Kakšno mesto in vlogo terja za neuvrščene _ sedanji čas, poln sprememb, ki ga označuje po eni strani popuščanje napetosti, zbliževanje med velikimi silami, po drugi strani pa še vedno navzoča žarišča zapletov, kriz in vojne nevarnosti. Bijedičev obisk je pomenil^ pripravo na konferenco neuvrščenih. Tudi tiste države, ki so članice vojaških zvez, postavimo Avstralija in Nova Zelandija, so prav med obiskom Bijediča pokazale vidno težnjo kar se da zrahljati blokovske vezi in občuten posluh za politiko neuvrščenosti. Avstralija, četudi vojaško in politično tesno povezana z ZDA, je sklenila poslati opazovalce na alžirsko konferenco. Druga plat sadov Bijedičevega obiska se kaže v pripravljenosti na povečano politično, gospodarsko znanstveno in kulturno sodelovanje Jugoslavije z vsemi obiskanimi državami. Še poseben pomen ima Bijedičev obisk v Avstraliji, saj je bil priložnost, da je avstralska laburistična vlada napovedala odločen boj proti vsem leglom ustaških teroristov na avstralskih tleh. Bijedičev obisk v azijskih deželah se vpleta v celoten krog zunanjepolitične dejavnosti Jugoslavije, dejavnosti, ki je segla na izredno široko področje. Zajela je odnose s sosedi (nedavni Dolancev obisk v Bolgariji, dubrovniški sestanek Minic - Medici, obisk avstrijskega minisra. Sino-vatza), segla je na področje odnosov s socialističnimi deželami (nedavni obisk češkoslovaškega zunanjega ministra, načrtovani obiski iz Poljske, Madžarske), zelo dejavna je nasproti arabskemu svetu (dokaz sedanji obisk Dolanca v arabskih državah), po tudi v zahodni Evropi (bližnji obisk kanclerja Brandta v Jugoslaviji) in podobno. Zato bi prav na jugoslovanskem primeru lahko ugotovili, kako pomeni krepitev mednarodnega sodelovanja v resnici utrjevanje lastnega neodvisnega položaja. Drago Košmrlj govarjal potrebo po vojaško močni Ameriki, ki mora braniti svobodne države in svetovni mir. Predsednik Nixon se je dotaknil nato številnih notranjih problemov, v, prvi vrsti velike draginje, ki je nastala v zadnjih treh mesecih v zvezi z dvojno devalvacijo dolarja. Napovedal je tudi nekaj ukrepov. V Parizu je bila danes seja med delegacijama Saigona in ZRV. Ozračje je bilo občutno bolj napeto, po vsej verjetnosti zaradi Nixonovega govora. Obravnavali so še vedno vprašanje dnevnega reda, o katerem se ne morejo domeniti. Po končani seji, je glasnik delegacije ZRV Van Sau govoril v glavnem o Nixonovem govoru. Omenil je njegove grožnje, ki jih je ameriški predsednik namenil Severnemu Vietnamu, če bi ta ne spoštoval pariškega sporazuma. Ni-xonov govor dokazuje še enkrat, da se Nixon ni odrekel strategiji ustrahovanja in izsiljevanja. V zvezi z domnevnim pronicanjem severnoviet-namskih čet na Jug, je Van Sau poudaril, da gre za že znane izjave, ki so bile vedno kot neka predhodnica zaostritve ameriških napadov proti vietnamskemu ljudstvu. Glasnik ZRV je obtožil prisotnost velikega števila civilnih ameriških svetovalcev v Južnem Vietnamu in navedel zanimive podatke o ameriški navzočnosti Aziji. Američani imajo 48.000 tisoč mož v Tajski, 67.000 na ladjah VII. brodovja, 15.000 na Filipinih, 8.000 na Formozi, 4.700 na Okinavi, 20.000 na Guamu, 40.000 v Južni Koreji, 22 tisoč 900 na Japonskem. ZDA razpolagajo še z 200 vojnimi letali na letalonosilkah sedmega brodovja, 152 bombnikov B-52 na otoku Guam, 450 letel, od katerih 50 B-52 v Tajski. Medtem je predsednik Nixon odpotoval v Kalifornijo, kjer se bo v ponedeljek in torek sestal z južnoviet-namskim lutkovnim predsednikom Van Thieujem, s katerim bo določil, katere so meje ameriških obveznosti v Vietnamu. Nedvomno je, da Nixon ne bo šel po kostanj v žerjavico za Thieuja, temveč ga bo pustil, kljub vsem grožnjam Severnemu Vietnamu, da sam uredi svoj položaj v državi. Nixon je tudi sprejel ostavko ameriškega veleposlanika v Južnem Vietnamu Bunkerja, ki ga bo v tistem veleposlaništvu nadomestil Graham Martin, ki je bil do pred dvema mesecema veleposlanik ZDA v Rimu. Bunker je napovedal svojo ostavko že pred meseci, baje je čakal samo na podpis mirovnega sporazuma. v Peking. Ameriški urad v Pekingu bo vodil veleposlanik David Bruce. Huang je star 66 let in je bil veleposlanik v Madžarski in Indoneziji ter do pred nekaj dnevi v Franciji. Bil je tesni Maocetungov sodelavec še od začetka tridesetih let. Od 1946 do naslednjega leta je bil v nacionalističnem ujetništvu, od leta 1949 pa je bil na raznih diplomatskih položajih v tujini. Imenovan novi notranji minister ČSSR PRAGA, 30. - Agencija CTK je sporočila, da je bil Jaromir Ob-zina imenovan za novega notranjega ministra ČSSR, ki je star 44 let, je doslej načeloval sekciji za znanost in kulturo komunistične partije ČSSR. Prevzel je mesto Radka Kaske, ki je pretekli mesec umrl v letalski nesreči na Poljskem. TOKIO, 30. — Japonski zunanji minister Masajoshi Ohira bo med 26. aprilom in 6. majem opravil turnejo po Evropi, med katero bo obiskal tri države: Jugoslavijo. Francijo in Belgijo. Prispevek k razvoju jugoslovansko-belgijskih odnosov BEOGRAD, 30. — Podpredsednik predsedstva SFRJ Rato Dugonjič se je danes vrnil iz Bruslja, kjer je bil štiri dni kot pokrovitelj jugoslovansko - belgijskega tedna. Včeraj je Dugonjiča sprejel belgijski kralj Balduin, ki se je v daljšem razgovoru zanimal o no tranjemu razvoju Jugoslavije, posebno o izvajanju ustavnih sprememb. Belgijski kralj je v razgovoru pripomnil, da imata Belgija in Jugoslavija precej podobne probleme in izrazil prepričanje, da bo jugoslovanski teden v Bruslju prispeval k nadaljnji poglobitvi belgijsko - jugoslovanskih odnosov posebno v gospodarstvu obeh držav. Predsednik belgijskega senata Paul Struye je na včerajšnjem kosilu v svoji zdravici, posebno nazdravil predsedniku Titu »zgodovinski osebnosti, ki je že prve dni vojne presegla meje svoje dežele in postala svetovna figura«. Stru-ye je poudaril, da predsednik Tito že trideset let prispeva k zbližanju narodov in k premostitvi razlik na svetu. B.B. iiiiiiiiiiiimuiiimiiiiiiiliiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinniiiiiiiiiiN IZČRPNA RAZPRAVA POD PREDSEDSTVOM S. KRAIGHERJA Huang Chen bo vodil urad za stike z ZDA HONG KONG, 30. - Kitajska vlada je imenovala Huang Chena za vodjo kitajskega urada za stike z ZDA, ki ga bodo v bližnji bodočnosti odprli v Washingtonu. O tem poroča kitajska agencija »Nova Kitajska«, ki pravi, da bo njegov pomočnik Han Hsu, ki je bil do sedaj na zunanjem ministrstvu. Kot znano sta Kitajska in ZDA odločile, da bodo odprle urade za stike med obema državama 22 februarja, po Kissmgerjevem potovanju Skupščina SR Slovenije o delu predsedstva SFRJ (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 30. — Predsedstvo skupščine SR Slovenije je na sinočnji seji, ki jo je vodil predsednik S. Kraigher, udeležila pa sta se je tudi člana predsedstva SFRJ Mitja Ribičič in Marko Bulc, obravnavalo delo predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije. Predsedstvo skupščine je ugotovilo, da se je z ustanovitvijo predsedstva SFRJ utrdil ustavni položaj federacije, z ustavnimi določili pa se je okrepila vloga republik in avtonomnih pokrajin zlasti glede njihove neposredne odgovornosti za upravljanje funkcij federacije. Na seji so poudarili, da je predsedstvo SFRJ pri usklajevanju skupnih interesov republik in avtonomnih pokrajin postalo pomemben dejavnik politične koordinacije pri izvajanju skupno določene politike in s tem tudi odločujoč dejavnik e-notnosti in suverenosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Predsedstvo SFRJ je v skladu s svojo ustavno funkcijo uspešno prispevalo k oblikovanju dolgoročne zunanje • politične strategije in splošne politične linije SFRJ o poglavitnih mednarodnih vprašanjih. S svojo dejavnostjo je tudi prispe- valo, da so se načela o samoupravljanju, enakopravnosti narodov in narodnostni, neuvrščenosti in novih demokratičnih enakopravnih odnosov med vsemi državami sveta, dosledno vgradila v zunanjepolitično usmeritev Jugoslavije. K temu so še posebej prispevale skupne seje predsedstva SFRJ in predsedstva ZKJ, ki so uveljavile razredne osnove in neuvrščeno zunanjo politiko Jugoslavije. V orisu dela predsedstva SFRJ so posebno vidni njegovi napori na-področju narodne obrambe, zlasti glede njenega nadaljnjega izgrajevanja in uresničevanja, temelječega na splošnem ljudskem odporu. Predsedstvo skupščine SR Slovenije je v celoti pozitivno ocenilo dosedanjo dejavnost in vlogo predsedstva SFRJ ter z njim povezano delo članov predsedstva iz Slovenije v predsedstvu samem in njegovih svetih ter komisijah. Na koncu je predsedstvo skupščine SR Slovenije obravnavalo še nekatera vprašanja kadrovske politike s področja mednarodnih odnosov, zlasti glede na odgovornost in naloge socialistične republike Slovenije. D. K. L Prvi delni uspeh Skupni napori glede rezervatov se morajo nadaljevati! Jutri ves dan brez avtobusov Kot smo poročali včeraj, je razprava v drugi komisiji deželnega sveta o kraških rezervatih odložena in se o njih ne bo razpravljalo več v sedanji zakonodajni dobi. Kako bo z morebitnim nadaljevanjem v prihodnji zakonodajni dobi, bomo šele videli. Kljub temu pa lahko trdimo, da je splošna zahteva vseh demokratičnih sil. s Kraševci na čelu po odložitvi doživela prvi uspeh. Zato je prav, da v našem dnevniku, ki je že pred šestimi leti prvi opozoril na važnost vprašanja kraških rezervatov, vsaj bežno prehodimo »eskalacijo« zahtev po odložitvi, pri čemer moramo najprej omeniti zahtevo, ki jo je postavila tržaška Kmečka zveza pred tremi leti, t.j. eno leto pred izglasovanjem »Belcijeve-ga zakona« v rimskem parlamentu: Kmečka zveza je namreč v svojem pismu 27. junija 1970 poslancu Belciju, načelnikom parlamentarnih skupin, parlamentarcem, izvoljenim v deželi F.—J.K. in vsem članom komisije poslanske zbornice, zahtevala, naj se predvsem odpravijo na Krasu vojaške služnosti, uvedejo odškodnine za omejitve itd. Toda nihče ni teh zahtev upošteval in Belcfjev zakon je bil izglasovan v maju 71, a za njegovo izvajanje je bila imenovana posebna komisija brez predstavnikov zainteresiranih Kraševcev, tako da je bilo povsem logično, da je sestavila tak zakonski predlog za izvajanje Belcije-vega zakona, ki za Kraševce ni sprejemljiv. Kljub temu ga je deželni odbor v glavnem z majhnimi popravki odobril ter ga poslal drugi komisiji deželnega sveta v razpravo ob veliki nevarnosti, da bi ga ta odobrila in poslala deželnemu svetu, kjer verjetno rezultat glasovanja ne bi bil drugačen kot v komisiji. Toda.... Račun je bil očitno de- lan brez krčmarja, kajti prišlo je do splošne zahteve po odložitvi, potem ko je najprej glavni odbor SKGZ 15. januarja t.l. zahteval, da mora razprava zajeti prizadeto prebivalstvo, da se mora omejiti pristojnost in da mora biti uprava demokratična. Devet dni zatem je predsednik zadruge «Naš Kras« zahteval, da «se morajo vprašanja kraških rezervatov reševati na Krasu samem, ne pa iz tržaških naslonjačev«. Istočasno je izvršni odbor Slovenske skupnosti sporočil, da je o zadevi razpravljal in da bo dokončno stališče izdelal «na podlagi študijskih izdelkov priznanih strokovnjakov«. Štiri dni pozneje je deželni svetovalec Dušan Lo-vriha v Doberdobu predlagal, naj bi kraški rezervati spadali v pristojnost kraške gorske skupnosti, dne 8. februarja je predsednik pokrajine javno napovedal, da bo sklical o besedilu osnutka deželnega zakona javno posvetovanje, kmalu nato pa sta predstavnika PSI Volk in Pittoni v Bazovici poudarila: «Samo proti razlastitvam in proti možnosti špekulacij; smo za ohranitev narodnostnega značaja naselij na Krasu«. Dan pozneje je eden izmed pobudnikov kraških rezervatov prof. Mezzena (predsednik društva «Pro natura carsica) izjavil: »Upoštevati je treba potrebe in mnenje prizadetega prebivalstva. Dne 17. februarja pa je dr. D. Štoka (v Bazovici) med drugim dejal: «Glavna beseda gre domačinom, ki ne smejo biti oškodovani. SS bo budno pazila in zavzela stališče«. L. Volk je 25 februarja na sestanku aktiva PSI vnovič poudaril, da je treba preprečiti razlastitve in poravnati morebitno škodo ker je to splošna zahteva. Dušan Lovriha pa je 1. marca v deželnem svetu ponovno predlaga1 nai bi rezervate u-pravljala kraška gorska skupnost. Dne 3. marca letos je bilo v trgovinski zbornici v Trstu ob-liubljeno javno posvetovanje, ki ga je sklical predsednik pokrajine dr. M. Zanetti. Na tem posvetovanju smo slišali, da so bila javno zavzeta naslednja stališča: Lucijan Volk je za PSI vnovič poudaril, da morajo Kraševci i-meti glavno besedo. Poslanec S. Belci (KD) je na kratko obrazloži! in zagovarjal svoj zakon. Dušan Lovriha se je vprašal: »Ali se vam zdi pošteno, da bi bile v vodilnem svetu ustanove, ki naj bi upravljale rezervate, ki so vsi na slovenski zemlji, prav Slovenci v tako veliki manjšini«. Stališče SKGZ: 1. Zakon mora zaščititi prebivalstvo kraškega področja; 2. Zaščititi mora pripadnost kraškega človeka; 3. Predvideti mora soupravo neposredno prizadetega prebivalstva. Za SS je govornik dejal med drugim: SS bo zakonski predlog preučila in takoj v svojem imenu poudaril: »Smo proti razlaščanju, zahtevamo, da se konzultirajo lastniki«. Za zadrugo «Naš Kras» je njen predsednik E. Kraus med drugim dejal, da rezervati predstavljajo hudo žrtev za domače prebivalstvo. Predstavnik Kmečke zveze je potrdil stališče iz leta 1970. Predstavnik Gozdne zadruge iz Padrič pa je zahteval, da se ne sme delati račune brez krčmarja fitiuiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimii Obvestilo izletnikom Vse naročnike in čitatelje Primorskega dnevnika, ki so se prijavili za naše letošnje potovanje v Tunis prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine v dneh 2., 3. ali 4. aprila. Ob tej priložnosti naj prinesejo Izletniki, ki so se vpisali za skupni potni list, osebno izkaznico (ne starejšo od pet let). Vsi ostali pa naj prinesejo s seboj potni list. Jutri, v nedeljo, bodo šoferji zasebnih in javnih avtobusnih prog po-inovno stavkali za ureditev nove de-in obljubil, da bo gozdna zadru- lovne pogodbe in z namenom, da iz- ga poslala svoj osnutek deželnega zakona. Na pobudo te zadruge je bilo sklicano 10. marca v gropajski šoli novo posvetovanje, na katerem je bila sprejeta znana resolucija, ki je prva vsebovala zahtevo po odložitvi razprave v komisiji deželnega sveta in se je ustanovil pripravljalni odbor za zaščito pravic Kraševcev. Sledilo je še bolj borbeno posvetovanje v Trebčah. Zahtevi po odložitvi so se v nekaj dneh pridružili vsi: vseh pet kraških županov, še prej pa občni zbor Kmečke zveze, dalje: izvršni odbor SKGZ, vodstva političnih strank: PSI, KP! in tudi SS. Vmes se je oglasil še prof. L. Poldini — soavtor zamisli rezervatov s predavanjem (pri šentjakobskih Salezijancih) in z odprtim pismom (v trž. ital. dnevniku) 18. 3.: Zak. predlog je slab in se mora popraviti! Hkrati je predlagal določene popravke. Vmes so bile seveda tudi delegacije Kraševcev v palači deželne uprave in pri samem predsedniku dežele ter pri tržaškem županu. Pred openskim zborovanjem je kraški odbor poskrbel tudi za trošenje primernih letakov po glavnih tržaških ulicah. Končno so svoje mnenje poudarili še tržaški ital. republikanci — PRI — rekoč, da je PRI že pred lanskimi občinskimi tržaškimi volitvami povedala svoje negativno mnenje o zakonskem osnutku, ki ga je pripravljala deželna vlada. Seveda so vsi trije slovenski deželni poslanci v drugi komisiji obširno, prepričljivo in odločno zagovarjali koristi slovenskih Kraševcev. in tako smo sedaj dokončno lahko ugotovili, da je razprava o-dlcžena. Toda uspeh je le delen: zmaga še ni dokončna in še manj popolna. Zato se bodo složni napori vseh nadaljevali. Ob < e-stranski podpori našega dnevnika Kot doslej. Kot vedno... DANES V ZGONIKU Konferenca: gorske skupnosti, kraški rezervati in Slovenci V osnovni šoli v Zgoniku, ob 16. uri, se danes prične zasedanje na temo: «Kraški rezervati in gorske skupnosti: kaj, vse to pomeni za Slovence?«. Uvodno poročilo bo imel deželni svetovalec dr. Jan Godnič. Kot znano je konferenco priredila zgoniška občinska uprava, ki je poslala vabila vsem strankam ustavnega loka, občinskim upravi1 teljem in svetovalcem zainteresiranih občin in vsem organizacijam, ki jih stvar zanima. vedejo ustrezen pritisk na javne oblasti v zvezi s potrebo po koreniti reformi sistema javnih prevozov. S tem v zvezi je vladni komisariat, kot že v četrtek, mobiliziral vojaška sredstva, vojake in tovornjake, ter organiziral začasno prevozno službo na Tržaškem. Po dva vojaška tovornjaka bosta vozila na progi od Barkovelj do Milj (progi 6 in 20) in na progi od Sv. Ivana do Čampi Elisi (proga 9). En sam tovornjak pa bo vozil na naslednjih progah: Rumena hiša — 0-berdankov trg (št. 7), Trst — Opčine (št. 2 in 4), Lovec — Borzni trg (št. 11), Skedenj — Javni vrt (št. 29), Rovte — Katinara — Stara mit. (št. 37), Lonjer — Oberdankov trg (35), Trebče — Bazovica — Trst (št. 39), Kampanele — Stara mitnica (št. 3). Vojaški tovornjaki bodo brezplačno vozili od 7. do 21. ure. Prvo vožnjo (ob 7. uri) bodo tovornjaki opravili iz mesta v periferijo. • Danes ob 8.30 bo v sedežu v Ul. S. Spriridione 7 pokrajinski kongres FILCA — CISL. NA POBUDO TRŽAŠKE USTANOVE ISDEE Posvet o možnosti sodelovanja med 5 lukami severnega Jadrana Okrogle mize so se udeležili predstavniki Reke, Kopra, Trsta, Tržiča in Benetk - Us , Ijena mešana študijska komisija Na sedežu Instituta za preučevanje in dokumentacijo o vzhodni Evropi v Trstu (ISDEE) je bila pretekli četrtek okrogla miza posvečena razpravi o «Problemih in možnostih sodelovanja med pristanišči severnega Jadrana«. Za srečanje je dala pobudo omenjena tržaška ustanova. Šlo je za neuradno posvetovanje, na katerega so organizatorji povabili le ožji krog sodelavcev. Posvetovanja so se udeležili predstavniki reškega, koprskega, tržaškega, tržiškega in beneškega pristanišča in nekaterih ustanov. Za reško luko je bil prisoten glavni podravnatelj prof. Boris Prikril, za koprsko luko glavni ravnatelj dr. Egon Prinčič in ravnatelj odseka za razvoj in preučevanja dr. Branko Magajna, za tržaško luko predsednik dr. Mario Franzil in glavni ravnatelj ing. Lorenzo Colautti, za Konzorcij za industrijski razvoj Tržiča predsednik Nazario Romani in industrijski izvedenec Emilio Co-sani, ki je hkrati član upravnega sveta konzorcija, za Nadzorni št vo beneške luke predsednik gen. Ser-gio Stocchetti in glavni ravnatelj ing. Alberto Toniolo, za deželno odbomištvo za načrtovanje glavni ravnatelj dr. Rolando Gian in svetovalec ing. Cleto Morelli, za tržaško trgovinsko zbornico glavni ravnatelj dr. Carlo Stednbach in dir. Ardudno Colombo, za ISDEE predsednik prof. Claudio Calzolari, ravnatelj dr. Tito Favaretto, sveto- Riiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimmiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiijnrimimtmiiiiimiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiimn ŽIVAHNA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Obveze tržaške občinske uprave za gradnje ljudskih stanovanj Občinski odbor je sprejel priporočilo svetovalca inž. Coste - Resna kritika deželi, ki ne nudi dovolj sredstev za izvajanje zakona št. 865 Tržaški občinski svet je sinoči zaključil obsežno razpravo o perečem vprašanju gradnje ljudskih stanovanjskih hiš tako, da je z glasovi leve sredine in KPI odobril dva sklepa o dodelitvi gradbenih površin predvsem ustanovam in zadrugam ter sprejel resolucijo predstavnika KPI inž. Coste o načelih, ki naj vodijo občino pri obravnavanju tega vprašanja. Odbor se je poleg tega obvezal, da bodo v kratkem obravnavali drugo resolucijo, ki jo je predložila svetovalka KPI Burlo in ki se nanaša na kritično stanovanjsko vprašanje na splošno. Razpravo je začel načelnik republikanske skupine Gargano, ki je navedel nekatere primere slabega izvajanja načrtov in neusklajenega delovanja med občino in LACP ter dejal, da se v bistvu strinja s predlogi, ki jih vsebujeta komunistični tovil, da kriterij razdeljevanja zemljišč odgovarja političnim obvezam in stvarnim potrebam. Lanza je odločno podprl'zadružne pobude, \ o resoluciji Coste pa je bil mnenja, da njegove predloge v bistvu že vsebuje program strank leve sredine. uiiiuiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitMiuiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiififiiimii S POSEBNIM ZAKONSKIM POPRAVKOM ZIDANI DOK ZA 99 LET V OSKRBI ARZENALA? Konzorcij za gradnjo doka naj bi razpustili - Trža. ški arzenal bo skrbel tudi za razplinjevalno postajo Osrednja vlada je sestavila no-1 Sv. Marko« prepustil dok in razpli- Načeltok socialistične skupine Giu-ridn je obravnaval izredni pomen zakona št. 865, ki ga je predložil socialistični minister in ki omogoča reševanje enega najpomembnejših socialnih vprašanj, ki ga predstavlja pravica do ustreznega stanovanja. Giuricin je nato govoril o konkretnih kriterijih, ki bodo zelo pomembni pri dodeljevanju gradbenih površin in nato ugotovil, da sta obe resoluciji KPI v bistvu v skladu s predloga in s politično usmeritvijo odbora, tako da je treba o resolucijah dati pozitivno mnenje. Načelnik demokristjanske skupine Rinaldi pa je zelo odločno zagovarjal delo občinske uprave in skušal zmanjšati stanovanjske težave, za kar je navedel razne ukrepe, ki so jih sprejeli že prejšnji občinski sveti in nato skušal z delnimi podatki dokazati, da stanje ni tako kritično, predvsem pa, da je dovolj razpoložljivih resoluciji. Za PSDl je Lanza ugo-, za vse tiste Mdjuge, ki raz- tovil, da kriterij razdeljevanja zem- Polagajo z načrti in ki imajo zagotovljena finančna sredstva. V bistvu vo besedilo zakona o zidanem doku v Trstu, katerega bo minister za javna dela predložil v razpravo poslanski zbornici kot popravek k izvirnemu besedilu zakona tržaškega parlamentarca Belcija, kakor se bo o njem izrekla pristojna zakonodajna komisija. Novo besedilo je nastalo na podlagi strokovnih posvetovanj med osrednjim vodstovm Zavoda za industrijsko obnovo IRI, predstavniki konzorcija za gradnjo zidanega doka in poslancem Belcijem. Besedilo so pregledali in odobrili minister za javna dela Gullotti, podtajnik V. Russo in glavni ravnatelj IRI dr, Viezzoli. V smislu nove norme naj bi za gradnjo ih upravljanje zidanega doka in razplinje-valne postaje v Trstu skrbela družba «Tržaški arzenal — Sv. Marko« in sicer na podlagi ustrezne koncesije. V ta namen je predviden poseben sporazum, ki naj bi ga ministrstvo za javna dela in družba «Tržaški arzenal — Sv. Marko« sklenila v roku enega leta po objavi popravnega zakona. Družba naj bi upravljala zidani dok in razplinjevalno nostajo za dobo 99 let. Nova norma nadalje predvideva, da bo ministrstvo za javna dela priznalo «Tržaškemu arzenalu — Sv. Marku« poseben prispevek v višini 12 milijard lir za dograditev doka in postavitev razplinjeval-ne postaje. Ne glede na omenjeni prispevek pa bodo «Tržaškemu ar zenalu — Sv. Marku« izplačali tudi sredstva, ki jih daje v ta namen na razpolago državni zakon štev. 575 iz leta 1967. Poseben prispevek v višini 12 milijard naj bi osrednji organi izplačali tržaški družbi v treh obrokih po 4 milijarde lir na leto, in sicer od letošnjega leta do vključno leta 1975. Zadnji popravek k izvirnemu besedilu predvideva razpustitev konzorcija za gradnjo zidanega doka in prenos ustreznih pravic in dolžnosti na «Tržaški arzenal — Sv. Marka«. Tržaški prefekt naj bi v roku enega meseca po uveljavitvi nove norme imenoval likvidatorja, ki naj bi v naslednjih 3 mesecih uredil vprašanje prenosa pravic in dolžno-sti na novega koncesionarja. Po 99 letih naj bi «Tržaški arzenal - njevalno postajo Neodvisni ustanovi za tržaško pristanišče. Kljub stavki carinikov se položaj v luki polagoma normalizira Stavka italijanskih carinikov ni pri zadela posebnih zastojev v tržaškem pristanišču, vsaj kar zadeva lahko pokvarljivo blago. Zapisali smo sicer, da čakajo stotine in stotine vagonov na carinsko inšpekcijo, a gre v glavnem za izdelke in nepokvarljivo blago. Pokvarljivo blago pa razmešča 17 skupin pristaniščnikov, katerim pomaga višji inšpektor carine. To blago nato odpravljajo, čeprav s počasnejšim ritmom, v kraje, kamor je namenjeno. Na srečo pa kaže, da novih dostav blaga ne bo, ker so bili tuji špediterji pravočasno obveščeni. Tudi na Proseku je položaj relativno normalen. Vsak dan pripeljejo na postajo kakih 5 ali 6 vagonov živine, ki jo uslužbenci zadržujejo v za to primernih hlevih. Navadno so na Proseku odpravljali dnevno tudi do sto vagonov in 15 hladilnikov mesa. Hujši je položaj v Pontablju, kjer čaka na carinski pregled kakih 700 vagonov. Tudi v tem primeru je carinski inšpektor dopustil odpravo samo nekaj vagonov pokvarljivega blaga. Na mejnem prehodu pri Kokovem pa čaka, na trbiški strani, kakih deset tovornjakov. Glede luke moramo še dodati, da so zaradi stavke carinikov preusmerili iz Trsta štiri tuje ladje. Ostale ladje pa so v pravem času odpravili s sodelovanjem nekaterih carinskih funkcionarjev. Tudi tokrat gre za primere lahko pokvarljivega blaga. Naj omenimo še. da je v zvezi s stavko carinikov posegel pri ministru za finance Valsecchiju, pri ministru za reformo birokracije Gavi in ministru za delo Coppu tržaški demokristjanski poslanec Belci. Vsem je, tudi v imenu tržaškega tajništva KD, izrazil željo, da bi spor bil rešen v najkrajšem času. Podobno je v Rimu posegel na pristojnih mestih tudi predsednik luške ustanove Mario Franzil. naj bi namreč primanjkovalo samo 3 tisoč stanovanj, istočasno*-pa naj bi bilo na 'razpolago 5.000 stanovanj, ki so jih zgradili zasebniki in ki so predraga. Rinaldi je zaključil, da je treba sedaj delati oprezno, ker je treba uskladiti bodoči razvoj Trsta z deželnim urbanističnim načrtom Načelniku KD je ostro odgovoril načelnik komunistične skupine Rossetti, ki je mnenja, da zadruge ne morejo izdelati načrtov, dokler nimajo zemljišča. Na Krasu in po okolici se ne morejo popraviti niti stranišča, ker občina ni izdelala podrobnih načrtov, v zgodovinskem središču občina ne dela nič, zasebniki pa so že zelo aktivni. Zanimivo zaključno poročilo je imel župan Spaccini, ki se je odločno izrekel za izvajanje zakona št. 865 in ki je podčrtal, da je občina prav zato sedaj ustanovila XHI. oddelek, ki se bo ukvarjal samo z urbanistiko, tako da bodo izključno občinski funkcionarji izdelovali podrobne regulacijske načrte. Tudi Spaccini je govoril o bodočih perspektivah, ko je treba »mesto ponovno narisati« in ga uskladiti z modernimi potrebami prebivalstva. Vendar pa je pri tem treba upoštevati tudi finančne možnosti, saj do sedaj za izvajanje zakona št. 865 država in dežela nista prispevali niti lire, oziroma gre samo za posojila. Občina je na deželo naslovila v tej zvezi vlogo za prispevek 8,5 milijarde lir, prejela pa je milijardo lir posojila, za kar mora plačevati obresti. Zaradi tega prihaja do težav in zamud in zaradi tega bo občinska u-prava tudi zahtevala od deželne u-prave, da reši to vprašanje. To zahtevo bodo posredovali novemu deželnemu svetu. Kot že rečeno, je občinski odbor sprejel resolucijo inž. Coste in se obvezal, da bodo o resoluciji svetovalke Burlo razpravljali na eni izmed pri- hodnjih sej občinskega sveta. Zavrnili pa so z glasovi leve sredine in KPI resolucijo, oziroma popravek sklepa, ki jo je predložila skupina PLI, ki je zahtevala, da se zviša delež zemljišč, ki jih bodo dah zasebnikom od 20 na 40 odstotkov. Sestanek predstavnikov SZDL Slovenije z delegacijo SS iz Trsta V okviru srečanj z raznimi političnimi organizacijami je SZDLS povabila na obisk odposlanstvo Slovenske skupnosti iz Trsta. V odposlanstvu SZDLS so bili poleg predsednika Ribičiča še Jože Hartman in Tone Fajfar, v delegaciji Slovenske skupnosti pa predsednik Zorko Harej ter člana izvršnega odbora Drago Legiša in Drago Štoka. Med razgovorom so bila na dnevnem redu vprašanja slovenske narodne skupnosti - v Italiji ter odnosi med obema organizacijama. Odposlanstvo Slovenske skupnosti je povabilo predstavnike SZDL Slovenije na vrnitev obiska v Trst. valeč prof. Francesco Santoro in predstavnik urada za preučevanje in dokumentacijo Marko Lah. Končno se je zasedanja udeležil občinski odbornik prof. Livio Lonzar v imenu župana ing. Spaccinija. Dnevni red je obsegal razčlenitev naslednjih tem: a) severni Jadran in konkurenca severnoevropskih luk; b) razvoj in uskladitev prometnih infrastruktur za ovrednotenje severnega Jadrana; c) možnosti sodelovanja med pristanišči ob severnem Jadranu. Dr. Boris Prikril, ki predava gospodarstvo prometa na reški univerzi, v uvodnem poročilu orisal relativno nerazvitost jadranskih luk tako glede tradicionalnega prometa kakor tudi glede sodobnega prometa s kontejnerji. Govornik je naglasil možnosti za ustrezno posodobljenje pristaniških in prometnih naprav na našem področju ter načel temo o možnostih vzpostavitve primernega sodelovanja med italijanskima in jugoslovanskimi lukami ob severnem Jadranu. Med razpravo so se vsi prisotni strinjali s koristnostjo sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi lukami, in sicer v skupnem naporu, da bi tako prve kakor tudi druge nudile svojim klientom čim boljše storitve. Posebno predstavniki beneškega pristanišča in tržaške trgovinske zbornice so se izrekli za sestavo mešane študijske skupine ali delovnega odbora, v katerem naj bi sodelovali strokovnjaki in gospodarstveniki z obeh strani meje. Glavna naloga skunine ali odbora naj bi bila v tem, da bi pripravila tla za poznejšo vzpostavitev dejanskega sodelovanja med i-talijanskimi in jugoslovanskimi lukami na severnem Jadranu. Zamisel so podprli vsi prisotni ter je bil v zvezi z novo pobudo postavljen predlog, naj bi v prvi fazi zbliževanja prevzela zadevo v svojo oskrbo ustanova ISDEE. Ob zaključku posvetovanja so se prisotni dogovorili o organizaciji občasnih skupnih zasedanj, na katerih bodo sodelovali predstavniki vseh 5 luk. Hkrati s tem je bila sprejeta pobud? o ustanovitvi mešane študijske komisije. Med odmorom sredi posvetovanja je IS DEE priredil snrejem. katerega sta se poleg prisotnih strokovnjakov u-deležila tudi _ deželni odbornik za načrtovanje Nereo Stopoer in generalni konzul SFRJ v Trstu Trampuž. • Ker botfo Hitri, 1. aprila, v jutranjih urah plavalne tekme italijanske plavalne zveze, bo občinski pokriti bazen «B. Bianchi« odprt občinstvu le od 14. ure dalje. imumiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiHittiiimiiiHiiimiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii umu,mimimim Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Javna dela v naši deželi bo načrtovala delniška družba Za ustrezni zakon so se izrekli svetovalci KD, PSI, PSDI, MF in Di Caporiacco (neodv.), proti so glasovale KPI, MSI in PLI Deželni svet je včeraj vzel v pretres zakon štev. 409, ki ga je 1. marca letos predložil deželni odbor in ki se nanaša na ustanovitev posebne delniške družbe za načrtovanje javnih del v Furlaniji - Julijski krajini. Med razpravo v okviru pristojne komisije (V.), so se liberalci odločno izrekli proti novemu zakonu, češ da pospešuje birokratizem in jemlje veljavo svobodnim profesionalcem. To nasprotovanje je prišlo do izraza tudi na včerajšnji seji, ko se je glavnemu poročevalcu ing. Colauttiju (KD) pridružil kot drugi poročevalec svetovalec Trauner (PLI). Colautti je naglasil, da se je dežela odločila za uresničitev delniške družbe, ker si posamezne ustanove, ki se ukvarjajo z javnimi deli, ne morejo privoščiti strokovnih načrtovalnih uradov. Hkrati s tem naj bi družba omogočila znatno skrajšanje časovnega presledka, ki zdaj ločuje fazi načrtovanja in uresničevanja večjih javnih del. Družba naj bi se ukvar- •iiiiiiimuuiiiiiimiiiiiMiimimimiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiminiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimimiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiin VČERAJ V ZLATARNI V UL. GHEGA 8 Drzna tatvina neznancev med opoldanskim premorom Približno 15 mHijonov lir plena Neznani tatovi so včeraj ob belem dnevu okradli zlatarno v samem mestnem središču. Med opoldanskim premorom od 13. do 15.30 so vlomili v zlatarno «Gioie» v Ul. Ghega 8 last trgovca Gina Visco-vicha iz Ul. Bonafata 32 in ukradli zlatnine v vrednosti skoro 15 milijonov lir. Ob 13. uri je 28-letni Mario Fonda iz S. Giargio di Nogaro, ki ima zlatarno v najemu, zaprl steklena vhodna vrata in zunanjo ovojnico. Ko pa se je vrnil približno ob 15.30, je bila ovojnica privzdignjena, vrata pa odprta. Tatovi so izpraznili izložbo in odnesli tudi del zlatih predmetov, ki so bili izlo-ženi v sami trgovini. Na kraj so prihiteli agenti lete čega in znanstvenega oddelka kve sture. ki so ugotovili, da so tatovi odprli vrata z dletom, ki so ga potem pozabili v izložbi. Veliko dleto je bilo zavito v najlonsko vrečico neke trgovine iz Milana. Zlatar ni mogel ugotoviti, kaj so tatovi odnesli, škodo pa je ocenil v 15 milijonih lir, ki jih samo delno krije zavarovalnica. Jutri zjutraj Skedenj brez vode ACEGAT javlja, da bodo '"'nes okoli 21. ure zaradi ureditve . od-zemskega prehoda za pešce pri železniški postaji prekinili dotok vode po glavni cevi. Zaradi tega je možno, da bo jutri zmanjkala voda na področju Trga C. Alberto in Skednja. jala zlasti z javnimi deli, ki se nanašajo na razvoj prometa, urbanističnega urejanja naše dežele in z zaščito naravnega okolja. Na podlagi novega zakona sme dežela prispevati za ustanovitev in upravljanje delniške družbe po 100 milijonov lir na leto od letošnjega leta do vključno leta 1975, v okviru letošnjega nakazila pa sme podpisati do 50 milijonov glavnice nove družbe. V splošno razpravo so posegli svetovalci Di Caporiacco (neodvisen), Dal Mas (PSDI), Bosari (KPI), Gef-ter - Wondrich (MSI), Bertoli (PLI), D'Antoni (neodvisen) in Metus (KD). Bertoli, Gefter-Wondrich in Bosari so se izrekb proti normi, vsi drugi pa so v glavnem soglašaU z zamislijo o ustanovitvi delniške družbe. Pred končnim glasovanjem je večina sprejela kot priporočilo predlog svetovalca Di Caporiacca (neodv.), ki je zahteval, naj bi deželna uprava poskrbela za to, da bi biU tehnični uradi nove družbe v zemljepisnem težišču Furlanije - Julijske krajine, tako da bi bili lahko dosegljivi ustanovam iz vseh krajev naše dežele. Pri končnem glasovanju so novo normo podprU svetovalci KD, PSI, PSDI, MF in Di Caporiacco, proti pa so glasovali svetovalci KPI, MSI in PLI. Deželni svet se bo ponovno sestal prihodnjo sredo. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom NASTOP BALETNO - FOLKLORNE SKUPINE OSNOVNE ŠOLE - VIČ LJUBLJANA Program: Belokranjski plesi - Fruške, Ja-buke, Lepa Anka, Seljančica, Gorenjski plesi Splet štajerskih plesov - Čindara, šotiš, Poskakača, Zajček Marjan Kozina - Bela krajina Mayerberg Giacomo - Mazurka Johann Strauss - Dunajski valček Ples na glasbo Wolfgang Amadeus Mozart - Adagio - Allegro -Es-dur Kazačok Vse plese izvajajo člani baletne skupine. Koreograf — Tatjana Remškar V torek, 3. aprila 1973 ob 15.30 P D «SLAVKO ŠKAMPERLE« priredi danes, ,31. marca ob 20.30 v vebki dvorani na stadionu «1. maj« koncert FINŽGARJEV DOM na Opčinah Ansambel TAIMS vabi jutri, L aprila 1973 ob 17. uri na vesel slovenski popoldan z vrsto poskočnih pesmi in z nagradnimi tekmovanji, pri katerih sodeluje nad 50 openskih trgovin in gostiln. čaka vas veliko presenečenje! harmonikarskega ansambla «MI-RAMAR« združen z nastopom gojencev društvenega glasbenega tečaja. Kot gost nastopi harmonikarski virtuoz ROMANO BENETELLO iz Padove, zmagovalec svetovnega oskarja 1972 v San Sebastianu v Španiji. Vljudno vabljeni vsi člani, prijatelji društva in ljubitelji glasbe. SLOVENSKA PROSVETA (Trst) in ZVEZA SLOVENSKE KATO LISKE PROSVETE (Gorica) vabita na KOROŠKI VEČER danes, 31. marca ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Spored: I. France Cigan: Ustoličenje karantanskega kneza (kantata za soliste, mešani zbor in trobila). Koroška v pesmi in besedi. Izvaja zbor »Jakob Petelin - Gallus« iz Celovca pod vodstvom Jožka Kovačiča. Vstopnice dobite na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3/1, od 16. do 19. ure, tel. 768189, v soboto pa v Kulturnem domu eno uro pred pričetkom prireditve. f®«1® MLADINSKI ~ KROŽEK čgfgTrst — Ulica Ginnastica 72 prireja danes v svojih prostorih PLES. Vstop z izkaznico. Nalezljive bolezni v tržaški občini Zdravstveni urad tržaške občine je sporočil, da so v obdobju od 19. do 25. marca zabeležili v tržaški občini 259 nalezljivih obolenj. Največ je bilo primerov rdečice, ki je v zadnjih tednih v stalnem porastku. V omenjenem obdobju so namreč prijavili občinskemu zdravniku kar 173 primerov obolenja za rdečicami. Poleg tega so zabeležili tudi 16 primerov škar-latinke, en primer tifusa, dvanajst primerov otroškega gastroenteriti-sa, en primer meningitisa, deset primerov ošpic, pet primerov noric, dva primera oslovskega kašlja, 21 primerov nalezljivega vnetja pri-ušesne slinavke, 16 primerov srbečice (od teh so sicer zabeležili deset primerov izven tržaške občine) ter dva primera nalezljivega vnetja jeter. Razna obvestila Danes, 31. t. m. bo v Slovenskem kulturnem klubu, v Ul. Donizetti 3/1 Prof. Bojan Pavletič vodil »pogovor o športu«. Začetek ob 19. uri. Predvideno srečanje z Borisom Pahorjem bo to soboto odpadlo. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 31. marca BOGOMILA Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 18.31 — Dolžina dneva 12.44 — Luna vzide ob 4.03 in zatone ob 15.18 Jutri, NEDELJA, 1. aprila HUGAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 16,2, najnižja 11,3, ob 19. uri 14,3 stopinje, zračni pritisk 1014 mb, rahlo narašča, veter 15 km na uro s sunki 35 km na uro, severovzhodni, vlaga 44 - odstotna, nebo 8/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,5 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 30. marca 1973 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 14 oseb. UMRLI SO: 84-letna Čarobna Bat-tistel vd. Massimihani, 53-letni Sergio Weiss, 87-letna Rachele Paoletti vd. Romano, 51-letni Luigi Uderzo, 69-letni Giovanto Zanutti, 65-letna Bruna Iaschi por. Rathmann, 78-letna Maria Borghese, 50-letni Pietro Fabris, 70-letni Oreste Visintin, 62-letni Emiho Franceschini, 78-letna Čarobna Makovec por. Pizzengo, 85-letni Josip Slat-nik, 73-letni Giubo Ognissanti, 40-letni Teo Druzeich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basibca, Ul. S. Giusto 1; Croce verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giu-stizia, Trg Liberta 6; Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giuba 1; Picciola, Ul. Oriani 2; Vemari, Trg Valmaura štev. 11. Gledališča SAG . y Slovensko amatersko gledabšče Trstu gostuje s. farso v treh Jožeta, Javorška «Povečevalno steklo danes, 31. t. m. ob 20. uri v kin”" dvorani na ŠKOFIJAH; jutri, ‘ aprila ob 19. uri v osnovni šob SLOVENSKEM GRAČIŠČU; v sobo™ 7. aprila ob 20. uri v Zadružnem mu v DEKANIH in v nedeljo, 8. apn la ob 20. uri v ŠMARJAH. VERDI Danes ob 18. uri zadnja P® vitev Ponchielbjeve opere «La “ conda«. POLITEAMA ROSSETTI , Drevi ob 21. uri ponovitev °e Carla Bertolazzija «Egoist». j Rezervacije in prodaja vstopnic P osrednji blagajni, Pasaža Protti 36372, 38547). AVDITORIJ Re. Drevi ob 20.30 «Moby Dick«- - zervacije in prodaja vstopni®** osrednji blagajni. Pasaža P101 LITERARNE SOBOTE j, Danes bo gost «hteraxnih so°® Francoz Roland Barthes, ki b° voril o temi «Jezikovne vojne«- Kino . 19 ifl «La Cappella Undergrounčto od •^ 21.00 «Lohta« (Vel. Britanija. & 1961). Igrajo: James Mason, . Lyon, Shebey Winters, Peter lers. -. . ssS- Nazionale 16.00 «Cinque niatti 82 vizio di leva«. Barvni film- p8. Fenice 15.00 «Ultimo tango 8 ^ rigi«. Barvni film. Marlon . do in Maria Schneider. Prepove0 p-.i»»'ijr-ii noc* *pti*m p». Eden 15,00-22.00 cUltimo tango.8 Mah2 r.gi« Barvni Ulm rezisc. toluccija. Marlon Brando m Schneider. Prepovedano mladim 18. letom. , Grattacielo 16.00 «Da Hong-Kong- v lo, b furore, la morte«- Eacelsior 15.00-18.30-22.00 «u“jl*j!> Helmut Berger, Romy Schneide^. Trevor Hovard. Prepovedano dini pod 14. letom. Barvni Rifz 15.30 «ž simpatico, ma g° in perei il muso». Yves Mon Moderno 16.30 «Papa ti manda Barbra Streisand. Barvni ‘ ' fin- Vittorio Veneto 16.30 «La P°1 ^ go-grazia«. Mariangela Melato rico Maria Salerno. Earvn' P-Abbazia 16.00 »Alfredo, Abreo ^ Hoffmann, S. Sandrelli m • vina. Zabavni film v barv .^got Astra 16.30 «Agente 007> “ ery. Goldfinger«. Igra Sean ,g si Irnpero 16.30 «Due rag^‘”noVed*,'# amano«. Barvni film. Pr P° mladini pod 14. letom. peli® Ideale 16.00 «Un uomo daUg(>rgi»' I dura«, Robert Lapi, E^Vj film ' ne,' Catherine Spaak. o _—^ KINO NA OPČINAH ---------------------uri t** predvaja danes ob 18- jutri ob 15. uri zabavni film za v »brancaleone^ croC,AT£» Igra Vittorio Gassman r Tj gV* V TRŽAŠKI KNJIGARN!. J^pd Frančiška 20, bo Deziderij (avo- danes ob 18. uri osebno «' V Danes ob 17. uri bodo v (Ji- Italijanskem umetniškem oe slikah S. Nicolo 8 deželno razstavo in pisateljic. (l'aS? V umetniški galeriji Muto" apriia ža Rossoni) bo od 1- 00 razstava del Lidie Giusb- | V občinski galeriji bo od ‘ jricj*--aprila razstava del Corra kossoIF V galeriji Russo ^ bo v nedeljo. 1- aPrlla ,,taVo sVff Ottone Griselli odprl razS jib del. tnvlja Marf V občinski galeriji razstaJ d0 1- Rebez. Razstava aprila. V galeriji »Forum« odprto UL E°r°nl v g,čuei ijj — . 1 razstavlja Lojze ^ do>' V galeriji M Arte* # aprila razstavljal trzaš*- rino Aita. :stavUa Ra2' ra2' 6. aprila svoja dela Carl stavlja krajine in marina ^etv» V umetniški galeriji «La ja del« bo Jože Ciuha razstavljal s do 4. maja. «utarska V Kulturnem domu sl stava Jožeta Šajna. Prosveta #00* Amaterski oder Pr®se^h 17. uri s gostuje jutri, 1- aprila o^u v Marijinem domu pn & • oranisl^v seloigro v treh dejanjto «rai Nušiča «Emancipirane zen Izleti mammmmmn SPDT priredi 1- M>ob 8.3» i vrh. Odhod z avtobusom ^ ^ TT1. Beccaria do Pr°sek • ^ pep p« v Zgonik, na v®likl ^'pol b°ie' toč. Prosek. Skupno 4 ure to V primeru slabega vr . tirn prr!Jšnj° sredo v dvo-nah retjni .ettnega doma na Opči-nega drutf,, 1 n?*3™* zl30r prosvet-8°tovitev i„, *Tab°r». Osnovna u-ra. ki neri„„0Snjega. občnega zbo-flJa in nOVPaTno vliva sveža upa-Javnosti n ga, za8ona prosvetni de-^ešanom etnično že tako fa se onpn ^pdročju, je v dejstvu, ’®to bolf ,sko. društvo iz leta v aktivnega ^irepi *ako po številu \'°sti drL°anstva kot po kako-^eiavnoSfi ™ne. kulturno-prosvetne VVodnega ’ P.e izzvenelo tudi iz ^Va Rudii^ iTl a Predsednika dru- začelL emC,a’ ki Je na sa’ fraštva v r,* P1!1??! glavhe pobude f °menil tf jtek ‘ sezoni. Ob tem ?Pačaja, i_; udl težave finančnega dru5Lf0-i.nastale Prl obnav-al vse suL nih Prostorov ter noz- k!!tih in močehJtudiP° S-V°j-‘h- Zm°Ž' v predsedniškem poročilu Pred predstavo bosta spregovorila deželni odbornik za kmetijstvo Co-melli in ravnatelj za gospodarstvo goratih predelov pri pristojnem deželnem odborništvu dr. Cragnolini. Danes se sestane izseljenska konzulta V palači Belgrado v Vidmu se bo danes sestala deželna izseljenska konzulta. Na seji bo odbornik za šolstvo Giust podal daljše poročilo o razvoju šolstva in znanstvenega raziskovanja v naši deželi, nato pa bo odbornik Stopper, ki je hkrati predsednik konzulte, poročal o strokovnem izobraževanju mladih kadrov. občini San Vito ob Tilmentu, kakor hitro bo popis zaključen, pa bodo izdali poseben vodič za občino San Vito. r&mo — turnej, prizčtue- ^upno3 in r°blem Čim Pr6j sporazumno mo- se bomV, i ob tem poudaril, »j,'Pk' Upiraij e tako lahko učin- ’ k* je ni raznarodovalni ooli-^ajaia np05 drugi svetovni vojni .^no v takšnih° °Za^e' ^^vimo ae smo ‘lu stalno ; un razmerah, kjer ,avratnih Sil zpas*-avljeni napadom UsSStva’ ki nam3^^®]” P°ma8at° , tava. ter Jlh daje državna S, Se Ponavlfaiob-Sede in obljube’ P nam p!TJ0.« toliko let, ko prot0 našodšegltSt;rani zavračajo ja njo tako t Pu tako utemeljeno rSkega *n sokc- Unrnega kot gosP°-n?p nam pon,?fn?ln5ga značaja. Ka-v ’ da nam z= -J0 drobtinice, pome- , b. del pravic br,bt°m skušajo od-»emijo,. Pravic ak še huje - našo v*1 ten Nadaljuje se popis kulturnih spomenikov Deželni odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Giust je te dni obiskal deželno središče za popis kulturnega bogastva naše dežele v vili Manin v Passarianu (Co-droipo). Središče, ki je začelo poslovati lansko leto in ki je opremljeno z vrsto sodobnih strojev in naprav, je doslej popisalo okoli 2.000 umetniških del v občinah Moi-macco in Šesto al Reghena. Sedaj popisujejo kulturne spomenike v Med prepirom so ji ukradli čekovno knjižico in denar Lastnica trgovine «Agraria» na Goldonijevem trgu, 43-letna Lucilla Cecchet por. Righi je prijavila tatvino čekovne knjižice in 60 tisoč lir, ki so jih neznanci ukradli, ko se je predvčerajšnjim mudila b se _ je predvčerajšnjim mudila v bližnji pražilnici kave Cremcaffe Za torbico na točajni mizi. medtem se je vnel prepir med gosti bara in nekateri so se tudi začeli prerivati v bližini torbice. Ko se je vrnila v svojo trgovino je opazila, da so čeki in denar izginili. GORIŠKI DNEVNIK S SEJE OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH Trdi pogoji občinski upravi v Gorici glede gradnje čistilnih naprav Do takšnega stališča jih je pripravil ogled čistilnih naprav v Vidmu in slabe skušnje z upepeljevalnikom - Urejevanje pločnikov v Sovodnjah in asfaltiranje preostalih makadamskih poti 31. marca 1973 Včeraj opoldne je policija preprečila požig stanovanja v Ul. Moreri 162. Agente je poklicala na pomoč 51-letna Anna Luini, ki stanuje ravno tam, ker je stanovalec sosednjega stanovanja zanetil požar v kuhinji. Ko so agenti prihiteli na kraj, je že sama Luinijeva pogasila plamene, stanovalec, ki so ga identificirali za 77-letnega Seba stiana Caprina, pa ji je grozil in razbival pohištvo. S silo so ga spravili v avto in prepeljali v glavno bolnišnico, od tod pa po krajšem zdravniškem pregledu v psihiatrično bolnišnico. štva , da so ' Na kon™ je k«! Poklicana af prosvetna dru-Poskusu Se uprci° vsa-fočS,° ln svoboša?Inejevania naših h našega iaVn na vseh pod-bo zal 3Tga Življenja' dru-nfalogas>, je Pa^a Prva in osnov-vanitva' «da: uri?kljucil Predsednik takoV1* ve*2 teST,° k s°deIo-vrsteb°m° okrenih 3dlh ljudi- Le vi® m tako utrdili naše Je 0 Vero g]ed^ruzeni bomo s še „nafodnegstdakv bodočnost skupnosti» na- SfiVTaborf Prosveti Četi., ^*ktor c„,e. lzcrpno por s!°ni1 j ^aloval ki ie na za‘ ^ekai^anie’ 1» preP°gostokrat da jekKu ie iz Z Posameznikih. sVeuVbl o del0va^rOCI a razvidno, zkf.rJev a,i 0vanle openskih pro- iimmiiiiHiiiiiiimiiiiiiiii||||||l||||m„„l„IIllllullll||||||t||.iiiiiiinimiimiiiInin»miiiiiinmiin„»iiil NA PREDLOG ANTIFAŠISTIČNIH ODBOROV Stranke ustavnega loka za antifašistično peticijo V torek sestanek na sedežu CGIL - Protest antifaši. stičnega odbora v Trstu zaradi napada na prof. Visiolija in incidenta pred «TeIettro» Prejšnje dni so se pod predsed- i avtomobilom v gručo stavkajočih stvom Artura Calabrie sestali vo- . in jih nekal podrl. Na srečo so dilni organi partizanskega združe- delavci bili le laže ranjeni. Dolžnost nja ANP1, vsi protifašistični odbori I policijskih organov je, da krivca tržaške pokrajine in predstavniki | za to dejanje, ki bi lahko povzročilo delavskih organizacij in delavskih tudi hujše posledice, izsledijo in okviru do danes r^Šin^ega Učnega - ^ru J- - a zflo plodovito. V deluje dramska t^Pina duUštv •-6Vilne’ v svojih vrstah aPosob zTrJ?^6’' “ - v zati inuv ni movla P°manjkanja ^vsk? Uveliavit?gcf Pstrezno izka-O-2b0r, ki S„teber društva je letih a h kat ga vodi Svetko W pb^topii316^ je v zadnjih vilo\Poleg tegaVieBllk0 mladih čla-tehjbaletni tečai ,d.ruštvo ustano-aspe a ^niCa Cah k\T v°d‘ uži' s° Je bilo s n aeko,lko manj ?at0 lbudiIa zados^edavanji' ki ni' be r pa so biled 7i3ega zam'manja, Dri. ne ra?zadovo jivo ' ?»»v KS-« d i a se v e v °biska- J6 v zadnil Kl J1*1 3e društvo ila i Je tajnik Vita letos pe, pnudaril, da po. «inah 7‘adinskega ^ et"tica usta"°‘ vestlter dejalga, društva na On-*laVo Pripravlja l Se, društvo že fisi^iia ovesno Dro' d50/naSODaenepnroči,a blagajnika ie Snrkl °dsek T a’.. referentke za b|iŽmn g0v°rila nlie Hr°vatin, ki skegf prihodnost nacrtih odseka za EosPoda2b°ra Serafar6wSedmka pev' Pravi ca Rinaldl VrHr°Vatina tei nbčni' kl J'e sledni emca' Po raz' Pa ostabor izvoli PoročUom, je ali ]5ala v gla?,' - nov odbor, ki ^'ajšitl0100 donnln6-111 nesPremenien Un> član”POlnjen z nekaterimi j. ftANEs v #k«mentarni film ČEDADU 0 živino reJi na prostem tam1b°d° danes' < v ibeda. Dr0s Bfdm o reiizavrteii dokumen Oega ^; Pi!m je gove-ie. živine na v soa°dborništva po Pal°gu dežel-dežeke ^Vanju ^ iZa kmetijstvo in Rrj alnc hastiarvni fitaS?-I1J0 iz Trst; teta' pr°ste reiP' P.rikazuie Pred- « «nijeS tiskov?™ uradom c'4a , G- Mairi j7JUp1Jske krajine ?a bLklnematografLC- bJa za so" Dn.°arVni fuL^raibjo iz Trsta. Gre rbači.°astopaioeJ t, Jivine- v kate- svetov v tovarnah. Tema sestanka je bila peticija za razpustitev fašističnih organizacij, ki je postala osrednja tema množičnih manifestacij za zbiranje podpisov v Italiji. Po uvodnem poročilu Calabrie so prisotni odobrili organizacijski načrt, kako izvesti akcijo tudi na Tržaškem. V ta namen so sklenili, da se povežejo s tajništvi -političnih strank ustavnega loka, da bi pristopile h koordinaciji te protifašistične pobude. Zbiranje podpisov naj bi spremljale razne manifestacije, istočasno pa naj bi peticija bila na razpolago tudi v sedežih omenjenih strank. O vsem tem se bodo dogovarjali na prihodnjem sestanku, ki bo v torek, 3. aprila ob 19. uri na sedežu delavske zbornice CGIL. Na sestanku je spregovorila tudi tajnica tržaškega protifašističnega odbora Jelka Grbec in izrazila mnenje, da bi bilo treba ostreje reagirati na stalne provokacije fašističnih pretepačev in da bi morala ta reakcija zajeti širše sloje tržaškega prebivalstva. Na svoji izredni seji je tržaški protifašistični odbor preučil tudi okoliščine, v kateifh je prišlo do fizičnega napada na prof. Visiolija. S tem v zvezi je odbor pozval Tržačane k budnosti, obenem pa obsodil strpnost, ki jo javna oblast izkazuje fašističnim pretepačem. Odbor pa meni, da je dolžnost javnih oblasti, ki so pristojne za javni red, da energično postopajo, preprečujejo in kaznujejo podobna oejanja. Pri tem odbor poudarja, da je dolžnost preiskovalnih in sodnih organov, da skupaj s pretepači kaznujejo tudi tiste, ki jih navdihujejo in plačajo. Posebno pozornost je antifašistični odbor posvetil tudi primeru skupine organiziranih stavkokazov, ki so izzvali grob incident pred tovarno elektronskih izdelkov «Telettra» v industrijski coni pri Domju. Pred tremi dnevi je namreč skupina stavkokazov skušala s silo vstopiti v tovarno, medtem ko je skupina stavkajočih deklet in delavcev piketirala vhod. Tedaj se je eden izmed stavkokazov pognal z prijavijo sodnim oblastem. Delavci so si namreč zapisali njegovo evidenčno tablico. Antifašistični odbor se tej splošni zahtevi pridružuje. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO! Žepni robec izdal tatu Agenti letečega oddelka so odkrili in aretirali avtomobilskega tatu na podlagi dobrega spomina podčastnika Della Valleja. Prejšnjo noč je policijska izvidnica pod vodstvom marešala Steffeja po naključju krenila po Ul. Martiri della Liberta, kjer so agenti opazili štiri poškodovane avtomobile. Svetel fiat 125 z evidenčno tablico TS 100000 se je z vso silo zaletel v parkirane avtomobile in jih dobesedno vrgel enega proti drugemu. Fiat 125 je imel odprta vrata, prižgan motor, voznika pa ni bilo nikjer. Še več, motorja tat ni prižgal s ključi, pač pa so bile žice električne napeljave pretrgane in povezane z robcem. Ko je podčastnik Della Valle zagledal robec, se je spomnil, da ga je že videl v rokah nekega pijanca, ki so ga pred dnevi vrgli iz lokala Mexico v Ul. XXX ottobre. Šlo je za 30-letnega delavca Giordana Marsicha iz Ul. Commercia-le 159/1. Takoj so ga šli iskat in so ga našli, ko je mirno spal v veži poslopja, kjer stanuje. Na če- j lu je imel znake udarca, ki ga ' je dobil pri trčenju, v bolnišnici pa so tudi ugotovili, da je hudo pijan. Aretirali so ga, tudi na podlagi pričevanja očividcev trčenja, zaradi tatvine v obtežilnih okolno-stih, poškodovanja, vožnje brez dovoljenja in pijanosti. Sinoči je gorelo pri Martinščini Na goriškem Krasu je bil sinoči požar, kakršnega ne pomnijo. V bližini Martinščine, na prostranem področju med cestama, ki vodita v Zagraj in Zadravščino, je okrog 17.30 izbruhnil ogenj, ki se je razširil z vso naglico. Na kraj so prihitele številne ekipe gasilcev iz Gorice in iz Tržiča, ki so potrebovale več kot tri ure, da so pogasile požar. Gasilcem so pomagali številni domačini ter več kot dvesto vojakov. Akcijo je vodil načelnik go-riških gasilcev inž. Cervesi. Kasneje je manjši požar izbruhnil tudi na Colfortinu blizu Fare. Sovodenjski občinski svet je na seji v četrtek zvečer z enim samim vzdržanim glasom sprejel stališče, kako se bo zadržal do predloga goriške občinske uprave, da na skrajnem severnem koncu občine Sovodnje, tik Soče, zgradi čistilne naprave. Občinski svet je n,a splošno privolil v izgradnjo čistilnih naprav severneje od dogovorjene lokacije; odplake v trdnem stanju ne smejo sušiti v bazenih, ampak s centrifugo; končno stališče bodo povedali, ko se bodo seznanili s popolnim dokončnim načrtom čistilnih naprav, kakršne namerava graditi občina Gorica; previdno stališče sovodenjske občinske uprave izhaja tudi iz slabih skušenj, ki jih imajo z upepeljevalnikom. Stališče sovodenjskega občinskega sveta je rezultat ogleda čistilnih naprav v Vidmu ter zavzete razprave na seji občinskega sveta, župan Jožef Češčut, ki je sejo vodil, je povedal, da je bila delegacija občinskega sveta 20. marca v Vidmu, kjer je občinska uprava zgradila podobne čistilne naprave, kakršne nanrerava za mestno prebivalstvo zgraditi občina Gorica. Ugotovili so, da odplake v tekočem stanju ne povzročajo pretiranega smradu, pač pa odpadki v trdnem stanju, ki se tudi pol leta sušijo v odprtih bazenih. Goriški načrt ne predvideva izgradnje bazenov, ampak sušenje odpadkov v trdnem stanju s pomočjo centrifuge. Okoli vprašanja se je razvila živahna razpirava. Svetovalec Kovic je predlagal pismeno zagotovilo goriške občine, da ne bodo gradili bazenov, svetovalec Remo Devetak pa je opozoril na slabe skušnje z upepeljevalnikom. Svetovalec Vilko Fajt je predlagal, da bi moral zahtevati popravilo dimnika pri upe-peljevalniku, ker se bližnji stanovalci pritožujejo zaradi dima in saj. Župan Češčut je diskusijo «pre-vedel» v politični jezik ter predlagal sprejem zgoraj omenjenega stališča, ki ga bodo posredovali go-riški občini. Naglasil je, da morajo upoštevati interese domačega prebivalstva, tudi tistega, ki stanuje pod goriško občino in ki je najbliže čistilnih naprav (oddaljeno od njih okoli 400 metrov). Odgovoril je svetovalcem, ki so vprašali, če bodo v čistilne naprave speljali tudi odplake iz industrijske cone. Pojasnil je, da so zaradi različnih in izključujočih se kemičnih sestavin mestne in industrijske odplake «nezdružljive» v isti čistilni napravi in bodo morali industrijske odplake čistiti ločeno. Svetovalci so nato odobrili prošnjo na deželo za najem prispevka, katerim bodo uredili še preostali del pločnikov ob pokrajinski cesti skozi Sovodnje. Ker je rok za vložitev zelc kratek (zapade 31. marca), so že pooblastili geometra Grusovina, naj izdela predračun. Skupni strošek, z vključitvijo obveznega davka IVA, bo znašal 14 milijonov lir. Čim bo občina prejela ugoden odgovor, bo zaprosila za posojilo. Ker traja postopek zelo dolgo, bodo z deli pričeli predvidoma prihodnje leto. Drugo posojilo v višini 17 milijonov nameravajo najeti za proti-prašno prevleko še preostalih makadamskih cest v občini. Posojilo bodo najeli pri državni posojilnici Po 5.5 odstotka. Ko bodo dokončali predvideno delo, bo neasfaltirana samo cesta Peč — štandrež, glede katere pa se bo morala občina pogovoriti z goriško občino. Koviču Edvinu so prodali 252 kv. metrov zemljišča po 500 lir ter sestavili seznam osmih oseb, ki u-strezajo pogojem in jih je občinska uprava predlagala goriškemu sodišču, da jih vzame v poštev pri sestavi prvostopenjske davčne komisije Te osebe so: dr. Poldo Devetak in dr. Venko Devetak, oba z Vrha, Lado Klemše, Rupa, Metoda Čevdek, Peč, Milena Mozetič, Gabrje, dr. Rado Pelicon, dr. Silvan Kerševani in prof. Romano Tomšič, vsi iz Sovodenj. Sejo so sklenili z upokojitvijo občinskega uradnika Erminia Mazzolina ter začasno namestitvijo na izpraznjeno mesto domačinke Dolores Petejan. Na začetku seje je tajnik dr. Štefan Bukovec prebral zapisnik zadnje seje in seznanil svetovalce, kakšno «usodo» so doživeli sklepi zadnje seje na svojem potovanju k deželnim nadzornim organom. Povedal je, da so jih večinoma že odobrili. Preden pa so prišli na dnevni red, se je razvila živahna razprava o gabrski šoli ter sploh o šolskih vprašanjih v občini, h kateri se bomo še povrnili. Jutri zaradi stavke avtobusi ne vozijo V zvezi z vsedržavno stavko uslužbencev avtobusnih podjetij jutri, v nedeljo, mestni avtobusi ne bodo vozili. Ponovna stavka bo v torek, 3. aprila od 15. do 18. ure. Istočasno bodo stavkali tudi uslužbenci vseh izvenobčinskih avtobusnih prog. Pri nas zadeva stavka podjetja Ribi, Autolinee triestine in La Gradese. V PONEDELJEK SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Int Močnik bo izdelal načrt za slovenske šole v Ul. Čampi Na dnevnem redu je tudi odobritev konvencije za lotizacijo zemljišča, kjer bo Kulturni dom - Pomembna javna dela Nič več faktur IVA za blago namenjeno občini Goriški župan obvešča vse zainteresirane trgovce, da ni več potrebno, na podlagi telegrafskih navodil ministrstva za finance, pošiljati na urad IVA izvoda faktur za dostavo blaga občinskim uradom, zavodu Lenassi in Domu za starčke v Ločniku. Dve pomembni zadevi so vključili v dnevni red seje občinskega sveta, ki bo v ponedeljek, 2. a-prila ob 18.30 v Gorici: pooblastilo inž. Adolfu Močniku za izdelavo izvršilnega načrta osnovne šole in otroškega vrtca s slovenskim učnim jezikom v Ul. Čampi ter odobritev konvencije med občinsko upravo in družbo «Ferrie-ra» za lotizacijo zemljišča na križišču ulic Seminario in Italico Brass, kjer bodo gradili Kulturni dom. Lahko se primeri, da občinski svet v ponedeljek ne bo razpravljal o teh točkah, ker še vedno ni zaključil razprave o prosti coni in je zato možno, da bo najprej skušal sprejeti resolucijo glede podaljšanja zakona o prosti coni, šele potom pa se lotiti razprave o zajetnem dnevnem redu, v katerem zavzema pomembno mesto razprava o deželnem urbanističnem načrtu, o katerem so že na poprejšnji seji predložili resoluciji nekateri svetovalci. Med temi so tudi svetovalci PSDI, ki ugotavljajo, da je Gorica skoraj v celoti izključena iz načrta velikih komunikacijskih poti, ki zagotavljajo naši deželi vlogo mostu. Da bi Gorica enakovredno sodelovala pri izvrševanju te funkcije, je po mnenju svetovalcev PSDI potrebno: po- daljšati traso hitre ceste, ki bo povezovala mejne prehode na vzhodu in zapadu države, do Gorice iiiiiiiiiiiniiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuA) Most čez Sočo v gradnji Delavci podjetja Dona iz Padove so že skoro dokončali dela pri postavitvi železobetonskih stebrov, na katerih bo stal Most čez Sočo med Majnico in Sovodnjami. Do sedaj so pripravili vse potrebno za postavitev teh stebrov. Z modernimi žerjavi so izkopali deset metrov globoke jame z več kot enim metrom premera, v kratkem bodo te jame napolnili s posebno železobetonsko mešanico. Taki stebri pa bodo segali še globlje, kar 27 metrov globoko. Da bi imeli lažje delo so delavci deloma zajezili Sočo. Že v prihodnjih mesecih bomo videli stebre, ki se bodo dvigali iz Soče, podjetje napoveduje, da bo most še letos končan. Z deli so zakasnili, ker je tehnični urad Magistrate alle Acque v Benetkah zahteval popravke k prvotnemu načrtu. Za radi teh popravkov bo stal most čez Sočo približno sto milijonov lir več kot je bilo prvotno predvideno. ENEL WTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA SPOROČILO POTROŠNIKOM ceIotnemd!lalne organizacije delavcev elektriške stroke torka in drzaTnem ozemlju razčlenjene stavke v 10. aprila. so proglasile na obdobju od 29.3.73 do 2agotovitSranepreIdniene driSvl V^repe’ možno, da ne bo mogel . ePreRinjene dobave toka niti za najnujnejše potrebe. potrebne^ukrS)? PPtr"š"ike’ in zlasti inrfustrijske, da sprejmejo * so ^tet Smiu ^ebnL ^ VSC prev*nostne iiiuiiiiiiiiiiiiiiiliiaiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinn,m,,vnili, ZARADI STAVKE CARINIKOV Na obeh straneh mejnega prehoda veliko parkiranih tovornjakov Stavka traja šele dva dni, napovedana pa je do konca prihodnjega tedna - Cez mejo gredo le tovornjaki z živino V dveh dneh stavke se je na parkirišču pri Rdeči hiši nabralo že okrog 150 tovornjakov, ki ne morejo čez mejo zaradi stavke carinskih uradnikov, ki se je pričela v četrtek opolnoči. Tudi na parkirišču na jugoslovanski strani v Rožni dolini se je že nabralo veliko tovornjakov. Ljudje, ki imajo opravka z obmejnim prehodom, menijo, da bodo parkirišča tostran in onstran meje nasičena že do nedelje. Kaj bo šele prihodnji teden, saj so carinski uradniki javili, da bo stavka trajala do prihodnje nedelje? Tudi včeraj popoldne je načelnik goriške carinske direkcije osebno opravil carinske formalnosti za tiste tovornjake, ki prevažajo živino in drugo lahko pokvarljivo blago. škoda za vse italijansko gospodarstvo, za industrijo in za avtoprevoznike je zaradi stavke nekaj tisoč carinski uradnikov precejšnja. Proti stavki so se izrekle sindikalne organizacije, ki zastopajo vse državne uradnike. ATENTAT PRI PETOVLJAH Strokovne analize glasu včeraj niso opravili Strokovne analize glasu neznanca, ki je telefoniral na karabinjersko postajo v. Gradišče, od koder je krenila v Petovlje patrulja karabinjerjev, kjer so trije izgubili življenje pri eksploziji fiata 500, napovedane za 16. uro. včeraj niso opravili. Pri preiskovalnem sodni- ku dr. Cenisiu so se sestali državni pravdnik dr. Pascoli ter branilca Battello in Bernot, vendar strokovnjakov za elektronsko preverjanje avtorstva telefonskega obvestila, enega iz Genove in drugega iz naše dežele, ni bilo na sestanek. Analizo so zato predložili na prve dni prihodnjega meseca. To je najbolj zanimiva vest včerajšnjega dne v zvezi z zadevo Petovlje. Ostale novice govorijo o pospešenem zasliševanju številnih prič in o soočevanjih, vendar so vsi viri tako redkobesedni in tudi nepoučeni, da se moremo pri opisovanju kronike včerajšnjega dne na lorviA ___1 • __j____1 _ j temo Petovlje ugotovitvijo. zadovoljiti s to V Krminu 30 novih ljudskih stanovanj Zavod za ljudske hiše (IACP) je razpisal tečaj za dodelitev tridesetih ljudskih stanovanj, ki so jih zgradili v Krminu v ulicah Ara Pacis in Bancaria. Zmagovalci tečaja bodo lahko dobili 24 stanovanj, ki so sestavljena iz treh spalnic, dnevne sobe, kuhinje, kleti in garaže za skupnih 89 kvadratnih metrov ter 6 manjših stanovanj. Stanovalci bodo za prva plačevali mesečno 25.000 lir, oziroma 22.700 lir. Za vsa podrobnejša pojasnila naj se zainteresirani obrnejo na županstvo v Krminv ali na Zavod za ljudske hiše v Gorici. Danes zapade rok za prijavo reklamnih napisov Županstvo v Gorici obvešča vse zainteresirane, predvsem trgovce, da zapade danes, 31. marca, rok za prijavo vseh reklamnih napisov, ki so na občinskem ozemlju. Tu so vštete reklamne table, svetlobni napisi, obcestne table, razna reklama tvrdk na oknih trgovin itd. Občinski uslužbenci bodo po tem roku uradno ugotavljali reklamne napise. Prizadeti bodo morali poleg običajne takse plačati tudi globo. Mestni avtobusi spet po Mostu 9. avgusta Podjetje za mestni avtobus javlja, da bodo s ponedeljkom, 2. aprila, ponovno vzpostavili avtobusne proge kot so bile pred lanskim 15. aprilom. Zunanje obhodne proge (circolari esterne) bodo ponovno tekle čez Most 9. avgusta, prav tako bodo ponovno uvedli postajališča na Kor-zu Italija. Ugotovili so namreč, da se je zaradi zmanjšanja števila potnikov, teža avtobusov znižala pod dvanajst ton. Zaradi tega je možen prehod čez Most 9. avgusta. Od 1. aprila dalje poletni urnik trgovin Goriška zveza trgovcev javlja, da bodo s L aprilom uvedli poletni urnik trgovin. Urnik velja za vse občine na Goriškem. Pekarne: od 6.30 do 12.30, od 16. do 18. ure. Mlekarne: od 6.30 do 12.30, od 17. do 19.30. Drogerije: od 8. do 12.30, od 16. do 19.30. Trgovine z industrijskim blagom, oblačili, čevlji, itd.: od 9.30 do 12.30, od 15.30 do 19.30. Trgovine z železnino: od 8.30 do 12.30, od 15. do 19. ure. Prodajalne sadja in zelenjave: od 8. do 12.30, od 16. do 19.30. Prodajalne kuriva in gradbenega materiala: od 8. do 12. in od 13.30 do 17.30. Prodajalne avtomobilov, motorjev in nadomestnih delov: od 8. do 12, od 15. do 19. ure. Prodajalne dvokoles in nadomestnih delov: od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Cvetličarne: od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Trgovine z izdelki za kmetijstvo: od 8. do 12.30, od 15.30 do 19. ure. Slaščičarne: (brez policijskega dovoljenja), od 7.30 do 22.30. Trgovine jestvin: od 8. do 12.30, od 16. do 19.30. Izjemoma v občinah Gorica in Krmin od 8. do 13, od 16.30 do 19.30. Premalo denarja za stanovanjske zadruge Denar, ki ga je dala dežela za gradnjo ljudskih hiš stanovanjskim zadrugam v naši deželi, ne zadostuje niti od daleč potrebam prebivalstva. Samo na Goriškem je v teh zadrugah včlanjenih nad 700 ljudi, dežela pa je s svojim dekretom, upoštevajoč fonde, ki so na razpolago z državnim zakonom štev. 865, zadovoljila samo pet odstotkov prosilcev. S tem v zvezi so komunistični deželni svetovalci Rizzi, Bosari, Mo-schioni in Cuffaro naslovili predsedniku deželnega sveta Ribezziju interpelacijo, s katero hočejo vedeti koliko prošenj je dobila deželna uprava, koliko jih je upoštevala, po kakšnem kriteriju in koliko denarja je šlo v posamezne pokrajine v naši deželi. Istočasno svetovalci menijo, da bi lahko dežela s svojimi odvečnimi sredstvi povečala sedanjo majhno razpoložljivost denarja, ki ga je potrebam ljudi v Furlaniji - Julijski krajini namenila država. in tako zagotoviti hitro zvezo z Vidmom; premakniti traso ceste, speljane ob vznožju Predalp, bolj proti vzhodu, da bo šla skozi Čedad, Krmin in Gorico; preurediti cesto do Dolu, da bo bolje povezala pristanišče in industrije v Tržiču z industrijsko cono v Gorici ter okrepiti naprave na železniški postaji v Gorici ter predvideti neposredno zvezo s progo Trst - Benetke. Nadalje je na sporedu občinskega sveta namestitev desetih novih uslužbencev, zahteva na deželo po prispevku 2,4 milijarde lir za izvajanje programa cestnih del, najem prispevka 32 milijonov za popravilo občinske zgradbe v Pevmi, preureditev judovske sinagoge v Asco-lijevi ulici, razširitev omrežja, gradnja nove občinske klavnice, gradnja novega kopališča, okrepitev in razširitev javne razsvetljave, gradnja novega pokritega trga, nadaljnja izgradnja kanalizacije za odplake in najem posojila 263 milijonov lir za gradnjo plavalnih bazenov na Rojcah. Spremenili bodo regulacijski načrt in področi* «H» prekiasirali v javno zeleno površino, kjer bodo zgradili storitve novega sejmišča. Gorelo ie v goriškem semenišču V goriškem semenišču v Ul. Al-viano 18 so morali gasilci na delo, ker je zaradi pregretih cevi izbruhnil požar v kleti, kjer je kotel za centralno kurjavo. Gasilska ekipa je prišla približno ob 20.30 in je po treh urah dela pogasila ogenj, ki je medtem zajel zunanjo prevleko cevi in nekaj pohištva. Po prvih ugotovitvah je škode približno za pol milijona lir. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE (Gorica) in SLOVENSKA PROSVETA (Trst) vabita na KOROŠKI VEČER jutri, 1. aprila ob 17. uri v Katoliškem domu Spored: I. France Cigan: Ustoličenje karantanskega kneza (kantata za soliste, mešani zbor in trobila). n. Koroška v pesmi in besedi. Izvaja zbor «Jakob Petelin - Gallus« iz Celovca pod vodstvom Jožka Kovačiča. Prosvetno društvo «ŠTANDREŽ» Dramski odsek uprizori ARTHUR FAOQUEZ AMBROSIO KRADE ČAS Komedija v treh delih Prevedel EMIL SMASEK Režija ALEKSU PREGARC Premiera v soboto, 31. marca ob 20.30 v župni dvorani v štandrežu Ponovitev v nedeljo, 1. aprila ob 19. uri v isti dvorani. Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Chiara Zidari, Manuel Maniacco, Federico Bertogna, Paola Derman, Emiliano Boscarol. SMRTI: upokojenec 72-letni Leo- poldo Bais. Kino Še dve nedelji dovoljen lov na ptice selivke Predsednik goriške pokrajine je podaljšal za dva tedna dovoljenje za lov na ptice selivke. To je napravil na prošnjo lovske zveze in upoštevajoč zakonska določila, ker so ptice selivke prišle v naše kraje pozneje kot so prvotno predvidevali. Dovoljenje za lov na te ptice velja v prvi in drugi nedelji meseca aprila. Nesreči na Goriškem Ob 11. uri se je zatekel v goriško bolnišnico 38-letni šofer iz San Giuseppa pri Trevisu Amaldo Gra-mello, kjer so mu ugotovili lažje poškodbe in bo zaradi teh ostal v bolnišnici nekaj dni. Mož je zdravnikom povedal, da je na Majnici vozil tovornjak, ko je nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom in zavozil v obcestni jarek. Druga nesreča se je pripetila 61-letnemu kmetu iz Ločnika Sicisgri-du Vidozu, ki si je povzročil globoko rano na desni roki in bo zaradi tega ostal v bolnišnici 15 dni. Vidoz je v jutranjih urah skupno z drugim tovarišem žagal drva z motorno žago in ga je prijatelj nehote oplazil z zobmi žage, bi so mu povzročili poškodbo. Gorica VERDI 17.00—22.00 «11 grande valzer*, H. Bunkal. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «11 elan dei Mar-sigliesi*. C. Cardinale in J. P. Bel-mondo. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedano. CENTRALE 17.15—21.30 «Scacchiere di spie». B. Newman in A. Carina. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 «1 giochi proibiti dello Aretino Pietro*. F. Benussi in T. Kendal. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. VITTORIA 17.15—22.00 «Canterburry proibito«. M. Konopka in F. Benussi. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. Tržič AZZURRO 17.30 «Te Deum». Barvni film. EXCELSIOR 16.00 «1 racconti di Canterburry». Barvni film. PRINCIPE 17.30 «11 grande duello«. Barvni westem film. Nova Gorica SOČA «želia za vampirjem«, angleški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Rdeči krog«, francoski barvni film — ob 18. in 20. DESKLE «Viking z juga«, italijanski barvni film — ob 19.30. RENČE «Požar Rima«, italijanski barvni film — ob 19.30. PRVAČINA Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna Provvidenti, Travnik št. 34, tel. 2972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, teh ŠL 72-701. Prispevki Namesto cvetja na grob pokojne Marije Bizjak daruje Severina Del-pin iz Podgore 1.000 lir za Podporno društvo v Gorici. Francova Španija baza terorizma in neofašizma Ostra obsodba glasila K P Španije, ki očita franki-stični vladi, da podpira ustaške zločince in mednarodno neofašistično gibanje Glasilo KP Španije «Mundo 0-brero» je ostro obsodilo sodelovanje frankistične vlade s pobeglimi ustaši, morilci veleposlanika Rolo-viča v Stockholmu. «Navzlic zahtevam po izročitvi, ki jih je postavila švedska vlada, frankistične oblasti še naprej ščitijo jugoslovanske fašistične emigrante, ki so se v Stockholmu polastili letala in pobegnili v Ma-drid», piše «Mundo Obrero» ter nadaljuje: «Javna tajna je, da skupina morilcev uživa v naši deželi polno svobodo premikanja in da se lahko vsak čas vrne ter znova sodeluje v terorističnih akcijah proti Jugoslaviji*. «Pravzaprav», pravi dalje «Mun-do Obrero» — «ni ta škandalozni primer nič drugega kot samo neka določena plat' politike Francovega režima, ki sestoji v tem, da podpira in daje na razpolago možnosti za vežbanje ter nudi varno zatočišče vsem fašističnim skupinam, ki delujejo v raznih deželah Evrope*. V komentarju omenjenega glasila, ki je objavilo ta članek, podpisan od izvršnega komiteja CK KP Španije, je nadalje rečeno, da je »frankizem največja spodbuda in podpora tudi vsem neofašističnim gibanjem, ki s svojimi nastopi na političnem prizorišču ogrožajo miroljubno koeksistenco in svobodo v Evropi*. »Komunistična partija Španije poziva vse delavce in vse demokrate, naj zahtevajo, da španske oblasti vrnejo Švedski ustaše, ki so umorili jugoslovanskega veleposlanika, da se ne nudi več podpore jugoslovanskim fašističnim emigrantom in možnosti vojaškega vežbanja ter pripravljanja za njihove nove napade proti lastni deželi, kakor tudi, da naj Španija preneha biti zatočišče oziroma o-porišče za teroristične akcije neofašističnih gibanj*, zaključuje svoj komentar o tem vprašanju »Mundo Obrero*. Napadalnost in nesramna drznost, ki jo zadnji čas kažejo pripadniki domala vseh skrajnih desničarskih skupin v Evropi in nič manj pri nas, morata nekje imeti neko zaslombo. Imata jo vsekakor povsod, kjer je razvoj demokratičnih procesov rahitičen ali samo navidezen. Nedvomno so povsod še interesi, da se ta razvoj kar najbolj obrzda. Vse te politične kombinacije pa temelje, seveda, na pretehtani ekonomski računici, ki nepogrešljivo določa, kdaj in koliko je najbolj rentabilno vložiti v takele eksperimente. Nevarnost le-teh je v tem, da se z njimi n; moč igračkati. Utegnejo postati nevarni kot vnetljiva zmes v kemičnem laboratoriju. Ooorišča evropskega neofašizma so torej povsod, kjer niso bili u-stvarjeni pogoji za njegovo brezkompromisno likvidacijo v duhu protifašističnega boja. Tembolj razumljiva in, rekli bi, naravna so tam. kjer se fašizem povsem javno uveljavlja kot oblast, kot sistem in režim. Francova Španija in Portugalska n.pr. sta s svojim političnim in družbeno - ekonomskim obskurantizmom danes goto- vo med najmočnejšimi trdnjavami evropskega in svetovnega konser-vativizma, torej fašizma v prvi vrsti in še vseh ostalih najbolj nazadnjaških oblik družbenih ureditev. Nj nič čudnega potemtakem, če so pobegli ustaši, morilci veleposlanika Roloviča, potem ko so se na prav njim podoben gang-strski način rešili iz zapora ter se polastili letala, brez razmišljanja usmerili proti Madridu. Vprašanje bo treba rešiti na ravni meddržavnih odnosov zainteresiranih, saj fašistična Španija danes vendarle ne more več počenjati, kar se ji zljubi. Na znotraj pa bo stvar predvsem samih demokratičnih in naprednih sil Španije, da njen razvoj preusmerijo tako. da bo odpravljeno vse, kar ji danes onemogoča uvrstitev med pobudnike miru in mednarodnega sodelovanja IZ UMETNOSTNIH O A LEKU Luigi Iod v galeriji Cartesiu Tokrat je v galeriji Cartesius zanimiva razstava neobičajnega slikarja. Ne rabi barv kot takih, niti čopičev ne platna niti papirja, marveč le pribor tehničnega risarja in tuše za vlečenje enakomerno debelih črt, vedno na dvojico stekel ali pleksiglasa za ustvarjanje optično dimaničnih podob. Razstavljalec Luigi Iod je iz Gagliana pri Čedadu, predstavlja pa nam ga Tito Maniac-co, ki pričenja svoj učeni uvod v katalogu s citatom iz del filozofa Spinoze, s čimer pač podčrtuje iskateljsko bistvo lodove dejavnosti. Ta sicer ni nova. Je-sus Raphael Šoto iz Venezuele je varljivo gibanje predstavil že na XXXII. beneškem bienalu. Je pa Iod gibljivost igre para črtnih sistemov, ki si stoje nasproti drug pred drugim v mali razdalji, umetniško zelo izpopolnil do visoke mere in s tem dosegel presenetljive učinke za oko navideznega, torej varljivega gibanja. Višek menimo videti v delu šl. 10. Tu so na gornjem in spodnjem steklu v vsakem kotu koncentrično narisani krogi, ki sie krivuljasto združujejo v dvojni par črtnih sistemov, spodnji tuai v raznih barvah. Ti krogi pa se pričenjajo ob najmanjšem pre miku gledalca, ko stoji pred sliko, hitro vrteti in njih črte dozdevno hite, kot voda reke, iz zgornjega v spodnji, ki. jih požira v svoje vrtenje. V eksponatih, kjer tvorijo črtni sistem vzporedne premice, pa ni učinka gibanja, marveč raztezanje in krčenje prostora. S primemo kombinacijo skupkov krivulj in premic doseže Iod kaj raznoliko učinkovanje v tu prikazanih petindvajsetih delih, ki niso le tehnično - iluzionistični dosežki, marveč tudi logična špekulacija, kako ostvariti neki optično dinamični prostor v likovnih podobah kot takih. In prav v tem ie iskati bistvo in namen avantgardnega raziskovanja tega izjemno ustvarjajočega furlanskega umetnika. MILKO BAMBIČ Namesto vzcvetelih breskev, za slovo od zime, še tale podoba o rž*' ■ » VT-, i njej. Imenujmo jo 2lmska pra, 1 n " .f». ' ca. Skupina samotnih golih debei. obloženih s kristalnim ivjem, sc zdi kot ogrnjena s čipkastim pajčolanom, ki sta ga sredi ne dotaknjene narave stkala vod: in mraz. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Lojze Krakar: Goethe pri Slovencih aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiimnuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMuiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiifiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii BIVŠI PARTIZANSKI BORCI V TOLMINSKI OBČINI O SVOJEM DELU Leta 1941 so imeli samo eno orožje: neuklonljivo voljo, da zmagajo Skrb za spomenike padlim ■ Sodelovanje mladine, ki priča o njenem razumevanju osvobodilnega boja - Bivši borci še povsod aktivni in prisotni - Posebne skrbi so deležni invalidi NOV - Pozdrav delegacije ANPI iz Vidma V dvorani Doma JLA v Tolminu se je 17. marca na konferenci partizanov tolminske občine zbralo 61 delegatov in 41 krajevnih organizacij ZB, ki so zastopali 3474 članov ZB tolminske občine. Predsednik ZZB NOV občine Tolmin je najprej sporočil, da je v zadnjih treh letih umrlo 287 bivših borcev. Njihov spomin so delegati in povabljeni gostje počastili stoje z enominutnim molkom. Potem je predsednik začel s čitanjem po ročila o delu partizanov na terenu in občinskega odbora ZZE. V letih po osvoboditvi je bilo v občini postavljenih 22 spomenikov in 45 spominskih plošč, na katerih je vklesanih 664 imen padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Da bi zanamcem, posebno pa mlademu rodu ohranili spomin na večje borbe in važnejše dogodke med NOB, je bilo v občini postavljenih tudi 58 spominskih plošč in obeležij. Člani ZB so v zadnjih letih zbrali za postavitev spominskih plošč, spomenikov in za šolo spomenik v Cerknem nad 15 milijonov starih dinarjev. Razen tega so člani ZB opravili veliko prostovoljnih ur pri pripravljanju prostorov in postavljanju spomenikov, pri raznih komunalnih delih po vaseh, ki so v dobro vsej skupnosti. Pri vseh večjih proslavah in T111 1 i LnJ Jr^nE* odkritjih spomenikov in spominskih plošč je aktivno sodelovala tudi mladina. Tako se je udeležila partizanskih pohodov skupaj z nekdanjimi borci v razne partizanske kraje na šentviški planoti, Logarščah, Ponikvah in drugod. Prav tako se je mladina skupaj z nekdanjimi borci, vojaki JLA in pripadniki teritorialne o-brambe udeležila partizanskega srečanja na Kolovratu — Kovačeva planina, kjer je v maju 1943 Gregorčičeva brigada prizadela italijanski fašistični vojski zelo hude izgube. Vseh omenjenih pohodov in proslav se je udeležilo nad 100 šolarjev in odrasle mladine. s Bivši borci so kljub starosti in raznim bolezenskim posledicam , še vedno zelo zavzeti pri delu. j Pomagajo v odborih Krajevnih skupnosti, v raznih svetih, v odborih SZDL itd. V Gorenji Trebuši, znani partizanski vasi, kjer je bil dne 22. decembra 1943 u-stanovljen IX. korpus, bodo prenovili pročelje Zadružnega doma in na steno vzidali spominsko ploščo padlim borcem tega kraja. Na šentviški gori se borci zavzemajo za to, da bi nekje na sredini planote odprli primeren obrat Iskre ali kakega drugega podjetja, da bi dobili zaposlitev moški, predvsem pa ženske. Tako ^ v/s/s/M V////A S® ffafSilS TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo spet; 13.30 — 14.45 Glasba po željah; 15.45 Avtoradio; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.10 Po društvih in krožkih; 19.20 Revija zborovskega petja; 20.00 Šport; 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Iz življenja naših skladateljev «Emil Adamič*. Radijska igra; 21.30 Vaše popev ke; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Srečanje z avtorjem; G Viozzi; 16.20 Simfonični koncert. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30. 18.30, 20.30 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Baletna glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš program; 10.15 Z nami je ... ; 10.41 Medigra; 11.15 Pojejo The 0-smonds: 11.30 Današnji pevci; 11.45 Orkester; 12.00 - 14.00 Glasba po željah; 14.05 Z nosom po zraku; 14.10 Plošče: 14.35 Juke box; 15.30 Orkester Arthur Green-slade; 16.40 Sledijo si pevci; 17.00 Za prijeten konec tedna; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 19.00 Zapojmo in zaigrajmo; 19.30 Prenos RL, 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Glasbena oddaja: 22.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Program lahke glasbe; 13.35 Preizkušajo se diletanti; 14.00 Veliki interpreti; 14.50 Znanstvena oddaja; 15.25 Nogomet: Italija — Luksemburg; 17.20 Izžrebanje lo- SOBOTfl, 31. MARCA 1973 terije; 17.25 «Veliki variete*; 18.40 Ital. pesmi; 19.30 Kronike Juga; 20.30 «L’ispettore generale*, radijska drama; 22.10 Plošče. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30, 20.30 Poročila; 7.40 Pojejo i Cu-gini di Campagna in Annarita Špinači; 8.40 Popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesmi za vsakogar; 10.35 Program z Ginom Bramierijem; 11.50 Zbori iz vsega sveta; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Zakaj in kako?; 14.00 Popevke; 15.00 Program s Claudiom Villo; 15.40 Orkestri; 16.35 Srečanje občinstva z glasbo; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Ping pong; 18.05 Glasba; 18.35 Program z Ugom Pagliaiem; 20.10 Turandot, opera v treh dejanjih; 22.45 Neapeljske pesmi; 23.45 Lahka glasba. III PRC^RAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Šola; 11.40 Sodobne ital. popevke; 13.00 Medigra: 14.05 «La Gio-conda*; 17.15 Brez naslova; 17.45 Lahka glasba; 18.45 Tedenske novosti v filmu in gledališču; 19.15 Vsakovečerni koncert: 21.30 Simf koncert SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15,00, 19.30 Poročila; 6 50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Godala v ritmu; 10.20 — 12.00 Pri vas doma: 12.10 Dva capriccia; 12.40 Po domače; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporo čajo vam. .; 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji; 15.00 Do godki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pojo naši oper ni pevci; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 S knjižnega trga; 16.55 Glasbena medigra; 17.10 Z ansamblom De- lial; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Melodije za razvedrilo; 22.20 Oddaja za naše izseljence; 23.05 — 01.00 S pesmijo in plesom v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Komični filmi; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 15.25 Nogomet: Italija — Luksemburg; 17.15 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Program za mladino; 18.40 Poljudna znanost; 19.10 Sedem dni v parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Si kdaj videl*, program z Ginom Bramierijem; 22.15 Posebna reportaža; 23.00 Dnevnik. II KANAL 17.30 Konjske dirke; 21.00 Dnevnik; 21.20 «Moby Dick*, tretje nadaljevanje; 22.25 Sedem dni v parlamentu; 23.00 Hokej na ledu-[talija — Japonska. JUG TELEVIZIJA 9.35 in 11.00 TV v šoli; 14.00 Svetovno hokejsko prvenstvo sku pine B — Jugoslavija Romunija; 16.30 Košarka; Bosna Partizan; 18.20 Krivokljun in Žgolič-ka — barvni film; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Risanka; 20.00 in 23.10 TV dnevnik; 20.30 Zakaj bi veselo ne peli; 21.30 Junaki nrkuške arene; 22.00 Mafija, arvni film; 22.50 TV kažipot. KOPRSKO BARVNA TV 14.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Jugoslavija Romunija; 16.30 Košarka Bosna Partizan: 19.45 20 minut z Majdo Sepe; 20.15 Poročila; 20.30 »Močnejše od življenja*, poljski film; 21.22 Mali koncert D. Radič «Iz moje domovine*. bi rešili dve zelo važni vprašanji; obdržali bi doma mladino, da bi skrbela za ostarele kmete-borce, na drugi strani pa bi razvili živi norejo in pridelovanje krompirja, saj je planota znana kot živino-rejsko-kmetijsko področje. Družba vedno bolj razvija svojo pomoč kmetom-borcem. Velika pridobitev za kmete-borce je bila izenačitev kmetov z zavarovanci-delavci. V občini je 135 kmetov, ki imajo priznan status borca pred 13. 10. 1943. V letih od 1969 - 1972 je bil odpisan davek 159 -kmetom v - skupnem znesku 169.611,00 novih dinarjev. Priznavalnine po 40.000 starih dinarjev prejema 40 kmetov-boreev. Pravico do varstvenega dodatka ima v občini nad 70 kmetov. Družba posveča posebno skrb invalidom NOV, katerih je v občini 226. Z ostalimi invalidskimi upravičenci, kot so vdove padlih v NOV, starši padlih v NOV, je vseh invalidskih upravičencev v občini 688. Družba je v zadnjih dveh letih prispevala za topli-ško in klimatsko zdravljenje invalidov, zdravila, bolniško zdravljenje, ambulantno zdravljenje in drugo 932.344,15 dinarjev. Prav tako je družbena skrb usmerila na šolanje otrok padlih borcev. V zadnjih treh letih je Republiški odbor ZZB NOV Slovenije prispeval 133.800,00 novih dinarjev šolskih podpor 75 otrokom. Pri občinskem odboru ZZB NOV Tolmin je bila v pretekli mandatni dobi zelo delavna tudi komisija za razvijanje tradicij NOB. Tako se je zavzela za dostojno spominsko proslavo ob 30-letnici Kobariške republike. Takrat je bila majhna in mlada Kabariška republika skoro 60 dni obkoljena od nemških posadk, ki so že bile v Tolminu, Bovcu, Čedadu, Tarčentu in drugih večjih krajih. Ob letošnjem jubilejnem proslavljanju teh zgodovinskih dogodkov, ki sovpadajo s proslavljanjem 260-letnice velikega Tolminskega punta, bodo v Kobaridu preimenovali sedanjo Goriško cesto v cesto Kobariške republike, ena ulica bo dobila ime padlega komandanta Gregorčičeve brigade Franca Uršiča — Jožka, druga pa bo poimenovana po junaško umrlem mornariškem oficirju Sergeju Mašeri. Vse šole na Kobariškem bodo dobile imena po raznih zgodovinskih dogodkih med NOB. Zamišljeno je tudi, da bi znanim zaslužnim možem, ki so bili rojeni ali pa so delovali na Koba- riškem, postavili doprsne spomenike oziroma za vse skupaj u-redili spominsko alejo. V Kobaridu naj bi posekali tudi staro jablano, na katero so Nemci obe šali ujete par.izane. Jablano naj bi potem primerno konzervirali in prenesli v Muzej za Tolminsko v oddelek NOB. Mladina pa naj bi priredila pohode od spominske plošče do spomenikov in grobnic padlih borcev. V vasi Svino je bila takrat ustanovljena partizanska enota, ki se je imenovala po Andreju Manfredi. V dneh praznovanja 30-letnice Kobariške republike naj bi tudi asfaltirali 1 km ceste od Kobarida do Svina in cesto imenovali cesto Kobariške republike. Ko smo poslušali nekdanje bor ce. ki so med drugim govorili tudi o nekaterih nepravilnostih posa mezn:kov v naši družbi, smo imeli tale vtis: Dokler se bo revalucija nadaljevala, bodo nekdanji borci vedno v prvih vrstah, če bi bila ta revolucija ogrožena od notranjih ali zunanjih sovražnikov. To je potrdil tudi tovariš Decaneva, ki je iz Vidma pripeljal delegacijo ANPI, ko je v imenu delegacije pozdravil konferenco tolminskih borcev. Med drugim je dejal: «Dragi tovariši! Prinašamo vam tople in bratske pozdrave furlanskega odporniškega gibanja in voščila za nadanjnji napredek vaše socialistične domovine. Pred 30 leti je bila v gorah, ki obkrožajo ta kraj, ustanovljena prva garibaldinska enota italijanskih partizanov, ki je potem dala življenje velikemu ljudskemu revolucionarnemu gibanju, da je odtod pregnalo nemškega okupatorja in potolklo fašistično tiranijo, ki je pripeljala Italijo in Italijane v katastrofo in sramoto. Vi slovenski partizani ste bili edini in prvi, ki ste dali pomoč naši oboroženi borbi. Dovolite, da vam ob tej priložnosti obnovimo našo zahvalo za solidarnost in bratsko' pomoč, ki ste nam jo takrat tako nesebično ponudili. Ob praznovanju 30-letnice začetka osvobodilne vojne v Italiji, čutimo mi Furlani — med drugim — veliko dolžnost, da se oddolžimo vašim padlim za svobodo narodov na furlanski zemlji. Kot smo že poskrbeli za padle slovenske partizane, ki so pokopani na pokopališču pri Sv. Lenartu v Nadiški dolini, bomo v sporazumu z občinskimi upravami poskrbeli za zgraditev spominskih grobnic tudi na tistih pokopališčih, kjer so še pokopani jugoslovanski partizani, padli na italijanski zemlji. Če vam danes lahko zagotovimo, da bomo vse to uredili, je to znak novega časa, ki smo ga mi pri ANPI in vse demokratično ljudsvo Furlanije tako vztrajno želeli. Naša dolga in včasih zelo ostra politična borba nam je končno zagotovila uspeh. Tako bodo vaši padli na furlanski zemlji dobili res dostojen spomenik in spominsko rožo. Mi bomo lahko obiskovali te spomenike, počastili in se poklonili njihovemu spominu. Ob tem se bomo zamislili v zgodovinski nauk, ki so ga nam zapustili padli s svojim žrtvovanjem » Tovariš F. Deepneva je bil med NOB komandant brigade Garibaldi «CANINO». Tolminskim partizanom je v znak hvaležnosti in tovarištva poklonil v imenu ANPI knjigo s furlanskimi partizanskimi pesmimi. Delovni predsednik pa je v zamenjavo poklonil delegaciji ANPI v italijanščino prevedeno Prešernovo delo Krst pri Snv’ci — IJ battesimo presso la S? ''izza. Na koncu je bil izvoljen nov 26-članski odbor ZZB NOV Tolmin, H ga bo vodi! tovariš Slavko Ko-navec. A. PAGON - OGAREV Pred seboj imamo knjigo, ki jo je napisal pesnik Lojze Krakar in i katere naslov Goethe pri Slovencih. pove pravzaprav že vse za kaj v knjigi gre. Je to delo, ki ga je izdala Državna založba Slovenije, knjiga, ki jo je vredno pogledati malo pobliže in jo prebrati. Izredno zanimiva je. Lojze Krakar je od leta 1965 m Goethejevi univerzi v Frankfurtu ob Mami predavatelj slovenskega jezika in književnosti. Leta 1970 je na tej univerzi tudi doktoriral in sicer je napisal disertacijo prav na temo Goethe in Slovenci. Ta njegova disertacija je L 1970 izšla tudi v knjigi pri založbi Rudolfa Trofenika v Miinchnu pod naslovom Goethe in Slovenien. Knjiga je bila namenjena predvsem nemškim filologom in je zato vsebovala več podatkov o slovenski literarni zgodovini pa tudi več tekstov, ki naj bi jih nemški študenti iz nje spoznali, ki pa jih mi že poznamo. To Krokarjevo delo, ki je v bistvu doktorska disertacija je zdaj izšlo tudi v slovenščini. Le da je delo, kot pravi avtor sam v svojem kratkem predgovoru, dobilo v slovenščini bolj strnjeno in poljudno obliko. V njem se je omejil na raziskovanje Goetheja pri Slovencih do prvega prevoda prvega dela Fausta, kar mu je narekovalo predvsem obilje gradiva. Poleg tega pa je to tudi prelomnica med težavnimi začetki in poznejšim, vse bolj sistematičnim in pogostim slovenjenjem Goethejevih del. V sklepnem poglavju pa je avtor podal le zgoščen pregled prizadevanj ob nadaljnjem prevajanju in sprejemanju Goetheja v raznih slovenskih literarnih obdobjih do nekako leta 1969. Kot lahko ugotovimo že iz površnega pregleda slovenske razpra. ve o prevajanju Goetheja v slovenščino, je Lojze Krakar svoje delo razdelil na več delov, v skladu z obdobji slovenske literature. Najprej je govor o prevajanju Goetheja v 18. in začetku 19. stoletja. pri čemer izvemo o Goetheju v Zoisovem krogu, pa o Kopitarjevem prizadevanju da bi prišel v tesnejši kontakt z velikim pesnikom Govor je o Goetheju v takratnem slovenskem gledališču, pa v študijski knjižnici in šolskem pouku. V naslednjem razdelku razpravlja avtor o prvih prevodih Goetheja v slovenščino, pri čemer nam posreduje zlasti podatke o Janezu Primcu. Slovenska romantika in Goethejeva umetnost je naslov obsežnega poglavja, v katerem je obravnavan tudi Prešernov odnos do Goetheja. Kako je naslednja generacija slovenskih književnikov v začetku slovenskega realizma gledala na Goetheja in kako ga je približevala slovenskim ljudem razpravlja avtor v četrtem delu knjige. Temu pa sledi še zadnji del knjige o prvem slovenskem prevajanju Fausta. V ta del je vključeno tudi zadnje poglavje, ki daje pregled najnovejših prizadevanj za seznanjanje Slovencev z Goethejem. Razumljivo je, da ima knjina na koncu seznam virov in opombe. Morda se bo poprečnemu bralcu zdela snov manj privlačna. V resnici pa gre za ze’o zanimivo delo, Id se led Goe- daje ne samo kronološki preSj vseh slovenskih seznanjanj z thejem. temveč predstavlja košček slovenske kulturne 29°° vine. Prav v tem pogledu zV.a iz Krokarjeve razprave zanim'.. dsjšiva o tem, kako so si n ^ literarni in kulturni zaneseni“ prizadevali odpraviti vsestrans slovensko kulturno zamudništvo kako se z spoznavanjem in f" v vajanjem Goetheja vključiti svetovni kulturni krog. Pri lem zanimivi tudi odlomki posamei prevodov, ki jih Krakar Vnin jalno citira in ki bi bili m0* lahko še številnejši. .... Krokarjeva razprava o G°el.. ju pri Slovencih pomeni seznani nje nemškega kulturnega obces s slovenskimi prizadevanji za znavanje nemškega duhovnega Ukana. Pomeni pa tudi tehten F spevek k slovenski kulturni z0 . vini. Tako imamo pred seboj men primer dvojnega kulturn pomena knjige Lojeeta Kraka r ki tudi pri svojem poklicnem ^ lu opravlja, vsaj tako lahko nimo, dvojno kulturno poslans SL »*• Horoskop OVEN (od 20. 3. do 20. 4.)J\ zaupajte svojih načrtov vsako Privoščite si malo počitka, Pa do vse črne misli izginile. m BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zar pomanjkanja takta, si boste n pali novega sovražnika. ^ DVOJČKA (od 21. 5 do2T Morda se vam bo izpolnila n ki jo že dolgo nosite v sebi. ^ čustvenega načrta je odvisen nekega srečanja. Vaj RAK (od 22. 6. do 22. 7.1 položaj je dober, vendar se važno ne zanašajte. Sprejeli boste odločitev glede bodočnosti. , LEV (od 23. 7. do 22. 3.) te pravočasno rešiti neko do b0 no zadevo. Drag prijatelj 'a dokazal svojo iskrenost. - re. DEVICA (od 23. 8. do 22 9-1 ^ jeli boste ponudbo, ki se tiče ^ finančnih dohodkov. Pope®0 0 hovno ravnovesje in zadovo. TEHTNICA (od 23. 9. do, ,l0be-V poslovnem delovanju ne bo ^ nih sprememb. Ne zane®8 svojih družinskih članov. jj,) ŠKORPIJON (od 23. 10. do V- ^ Prišlo bo do spopada, ki ho kot ste predvidevali. _ Ne ^ vselej in povsod preveč dare ■ STRELEC (od 22. 11. do Odgovorite primerno na aIne-ki so izrečene z ziobim ^ ^ nom. S svojo spretnostjo va uspelo razrešiti neko deltka tuacijo. jo 1) KOZOROG (od 21. 12. f o s* Samo z zelo odločnim stalis boste izognili nevšečnosti®-razpoloženje ne bo najbojJs ' jja' VODNAR (od 21. 1. do L • rn0-stopil je trenutek, ko se 0 lispeh. rali resno zavzeti za sV°J _.„jrjlo. Privoščite si počitek in J‘‘-ZVp0 ne- RIBI (od 20. 2. do 20. kem razočaranju boste novih poteh. Ljubljena ose k cu ck u cununiuu uk- --- , i. ni izredno lepo bere in ki 1 bo vedno stala ob str a ■in mi ■ m n iiiuiiiiiiii 11111111111111111111111 milili n ih iiiiiiii n m lil niiMiiiiiiiiiiiiiiiii n ih mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiimnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiii|i|||ll,llllll>ll> NASA PRIMORSKA PRED PRIHODOM SLOVENCEV Spoznavajmo najprej sebe potem pa še druge Živimo v času, ko se človek z lahkoto seznanja do podrobnosti z zgodovino dežel in ljudstev vsega sveta. Razpolaga s sredstvi (televizija, radio, tisk), ki mu o-mogočajo, da vidi in sliši zanimivosti, ki so se dogajale v davni preteklosti, kot bi imeli pred seboj odprto, lahko razumljivo knjigo svetovne zgodovine. In prav radi tega dostopnega vpogleda v preteklost splošnega razvoja narodov po vsem svetu in v vseh dobah, se dogaja, da se bolj zanimamo za dogodke tujih narodov in dežel, kot pa za zgodovino lastnega naroda in svoje domače zemlje. Zato je prav v tem pogledu zelo umesten oni prelepi izrek, ki pravi: «Spoznavaj najprej samega sebe,» vendar bi v primeru našega sestavka lahko zapisali: Spoznavaj najprej svoje do- Pogled na del udeležencev konference ZZB NOV v Tolminu stala pod Rimljani ne ^aSproj. popolnoma romaniziral ■ . tudj noP precej njihovih navad^. ; mnogo besed so povzeli n aa so pozneje prišli v £ seljene prej od teh ple ajj beremo, se je potujčevanj^ p[e manizacija dirsko , vršil0j! men, prav kakor danes, sredi treje in uspešneje v večj ščih kot na podeželju. gt0. Toda v drugem toJ«et]jjffllj»J letju po Kr. so zaceU doživljati napade raznih ^rv2fr toda kdo ve, kaj . skriva za oglasom: »Poučujem dekleta, ki jih veseli Petje romanc«? ®rez smisla 2a Propagiranje Zdi se, da je tržno rekla-tudi v SZ medlo za-lo in ubralo prve nego-^ ® korake k potrošnikom, rt časopisih sicer še vedno Prostora za neposredno izgovarjajo, da ne vedo, kaj se po planu pričakuje od njih, zato vso krivdo valijo na trgovinsko upravo. Kvaliteta še ne potrebuje oglasov Kajpak so tudi svetli primeri, tako je glede tega v čislih trgovska hiša »Detski mir« in še nekaj dragih vzorov. Promet teh trgov je v dobršni meri odvisen od uspešne reklame. Sicer pa bo naslednja leta, ko bo na trgu zadosti blaga za široko porabo, potrebna učinkovitejša reklama tudi drugod. Zaenkrat v Sovjetski zvezi velja pravilo, da kvalitetni izdelki modemih oblik sploh ne potrebujejo posebne reklame. že dan prej državljani po »ustnem telefonu« zvedo, kje in kdaj bo naprodaj kako posebno privlačno ali iskano blago. ALEKSANDAR NOVAČIČ MOSKVA — Skozi veletrgovino »Otrokov svet« gre dnevno 100.000 ljudi. Foto: arhiv Dela JANEZ STANIČ: Narodi niso drobiž politike Visoki grški politik je te dni — malce nepričakovano — javno sprožil vprašanje makedonske narodnostne manjšine v Grčiji. »Te manjšine namreč ni, kot tudi ni makedonskega naroda, ki je umetna tvorba, stara komaj petdeset let, Jugoslavija pa kali vodo in dobre odnose z Grčijo, ko zastavlja vprašanja makedonske manjšine«. Tako pravi namestnik grškega zunanjega ministra Kavaiieratos. Zadeva ni nova, ampak je v naših odnosih z Grčijo in Bolgarijo nenehno prisotna, in to kot izrazito negativen element. Različni viri, od katerih bomo navedli samo »Atlas narodov sveta« (Moskva 1964), ker uživa ugled ene najbolj resnih znanstvenih izdaj s tega področja, navajajo, da živi v Bolgariji kakih 180.000, v Grčiji pa okrog 150.000 Makedoncev. Za politiko obeh omenjenih držav je že dolgo značilno, da nekako še priznavata obstoj Makedoncev v Jugoslaviji (češ tam naj delajo, kar pač hočejo), da pa tiste Makedonce, ki žive v Grčiji in Bolgariji, razglašata kratko malo za Grke oziroma Bolgare. V zgodovinskih in političnih razmerah na Balkanu je vprašanje narodnostnih manjšin žal praviloma zapleteno in vir nesoglasja med državami. Makedonski narod je pri tem še posebej prizadet deloma zato, ker se je kot narod v modernem pomenu besede formiral kasneje kot sosedje, ki mu zato odrekajo ali so odrekali nacionalno samobitnost, deloma pa zato, ker ne živi v eni sami državi. Vprašanje narodnostnih manjšin v tem, ne ravno zglednem, delu Evrope ima veliko zgodovinskih, kulturnih, nacionalnih, političnih in drugih vidikov, od katerih jih je v zvezi z izjavo Kavalieratosa treba omeniti vsaj nekaj. Predvsem je treba reči, da kakega naroda ni mogoče z nobenim dekretom ne ustanoviti ne odpraviti. Narod je pač zgodovinsko nastala skupnost, ki ne nastaja in se razvija v kabinetih vlad. O obstoju kakega naroda odloča predvsem njegova zavest, ne pa, ali ga dragi priznavajo ali ne. Obstoj makedonskega naroda, ne glede, kako in kdaj se je formiral, je dejstvo, in preden se bo to dejstvo spremenilo, bodo brzda potrebna stoletja, kajti vsaj dosedanja zgodovina priča, da so narodi trdo-živejši in trajnejši od vlad, režimov in celo sistemov. Seveda pa je treba priznati, da vprašanje narodnostnih manjšin ni vselej preprosto in lahko. Ce ga hoče kaka država urediti v skladu z načeli, ki so vsaj po ustanovni listini OZN univerzalna in ki zagotavljajo vsem ljudem temeljne pravice in svoboščine, med katere sodi tudi izpo- vedovanje lastne nacionalne pripadnosti, je treba veliko strpnosti, razumnosti, dobre volje in ne nazadnje je potrebna tudi določena kulturna in politična raven. Izraz »balkanski« ima v evropskih jezikih slab prizvok in nekatere poteze stvarnosti na Balkanu ga žal potrjujejo. Mednje gotovo sodi čudna obsedenost nekaterih držav na tem območju, da bi bile izključno enona-cionalne, pa čeprav s tem dobršnemu delu svojih državljanov odrekajo temeljne človekove pravice. To je poteza, ki ne priča o posebni kulturni, politični in civilizacijski ravni. Ni neznano, da so bila ta vprašanja vzrok za prenekatere spore in celo vojne na Balkanu. Prav makedonski narod, za katerega so se dolgo pulili Srbi, Bolgari in Grki — čeprav so ga vsi zanikavali — je bil nekajkrat v središču konfliktov. Toda morebiten strah pred preteklostjo lahko samo priča, da tisti, ki ga niso pozabili, še niso dozoreli in se razvili do stopnje, ko bi bili sposobni ozemeljske in obmejne prepire prerasti v sodelovanje, razumevanje in prizadevanja za resnejše skupne interese. Kar zadeva Jugoslavijo, ni nobena skrivnost, da ne zahteva nikakršne revizije meja na Balkanu in nima ozemeljskih zahtev do nobene sosednje države, ne glede na to, koliko je tam pripadnikov narodov, katerih matice so v jugoslovanskih mejah. Za Jugoslavijo danes gotovo ni vprašljivo, da je Egejska Makedonija del Grčije in da je Pirinska Makedonija de! Bolgarije. To pa seveda ne pomeni, da se narodi, katerih matice so v mejah Jugoslavije, nočejo, ne morejo in ne smejo zanimati za usodo tistih delov svojega nacionalnega telesa, ki so z državnimi mejami ločeni od matice. Ne zato, da bi spreminjali meje, ampak zato, ker je narod pač živ organizem, ki si ne more kar tako odsekati in zavreči dela lastnega telesa in zato, ker pravica, biti tisto, kar se čutiš, ni drobiž in igračka za tiste, ki se gredo ministre in vlade in politike, ampak je temelj vsakega normalnega in človeka vrednega življenja. In še nekaj je dobro reči: Kavaiieratos je rekel, da vseh teh držav ne bi bilo, če ne bi bilo »stališča določenih provtacij-skih elementov«. Takega mnenja nismo slišali prvikrat in tudi ne samo iz Aten. Toda če gre za temeljne interese jugoslovanskih narodov, v Jugoslaviji ni ne centrov in ne provinc. Vprašanje makedonske manjšine ni makedonsko vprašanje, ampak je jugoslovansko. O tem si nima smisla delati utvar ne v Atenah ne v Sofiji ne kjerkoli drugod. B m:? TIM: EVROPSKA STRAŽA mm »L’Express«, Pariz V Bonnu letos načrtujejo 13 milijard mark zunanjetrgovinskega presežka »Zahodnonemško gospodarstvo je preživelo razne spremembe paritet v zadnjih letih bolje kot so mnogi pričakovali,« trdi predsednik »Commercbank AG« Paul Lichtenberg. »Za mnoge korporacije v ZRN se je breme denarnih težav pokazalo kot »proces krepitve,« meni Lichtenberg in dodaja, da bi lahko »govorili o novem gospodarskem čudežu ZR Nemčije«. Osnova tega procesa je bila oživljanje proizvodnih programov, racionalizacija v uporabi tehničnih dosežkov in znatno žrtvovanje profita zaradi ohranitve izvoznih tržišč. V letnem poročilu svoje banke za leto 1972 je Lichtenberg poudaril, da po razpoložljivih statističnih podatkih zavzema zdaj ZRN prvo mesto med izvozniki in da je zaradi sprememb vrednosti dolarja in marke prehitela ZDA. Ta visoki funkcionar predvideva veliko povečanje za-hodnonemškega izvoza in uvo- za, prav zaradi svetovnega gospodarskega »booma« in inflacije. Po njegovih besedah bo zahodnonemški izvoz, ki je lani dosegel vrednost 149,9 milijarde mark, letos večji za najmanj 15 odstotkov. To velja tudi za uvoz, ki je lani dosegel vrednost 128,5 milijarde mark. Se več. Lichtenberg ne izključuje možnosti, da se bosta uvoz in izvoz povečala za 20 odstotkov. Poleg tega predvideva visok zunanjetrgovinski presežek — od 11 do 13 milijard. Lani je pozitivni saldo znašal 12,3 milijarde mark. »Konzuli" brez držav j^eostanek hladne vojne: diplomatska predstavništva Estonije, Latvije in itve v ZDA — Ko bodo umrli papirni predstavniki, bo odmrla tudi država tonu^1^GT^N’ marca- Na posameznih diplomatskih manifestacijah v Washing-star 'l tUdi ol3 drogi11 priložnostih je mogoče srečati konzule in šefe misij, ki so 1 ol£rog 70 let, imajo sive zalizke in — nikogar ne predstavljajo. Je jB?va edina perspektiva . da fizično odmro. Ko se zg°dilo, bo odmrla tudi verjeflf"’ ki jo Predstavljajo, štvo« Pa tudi »Predstavni-ga zdai še imajo v ashingtonu in New Yorku. Dreri!!3ena so: »diplomatska žavd^aymštva<< baltiških dr-Ve Est°nije, Latvije in Lit- d°brihS3O0’ ietk°r,je Znan°’ že vjBr 30 let sestavni del So- kar i«? ZVeze' a >ih Amerika, še ,B verJet'no manj znano ^ vedno priznava Vlsne »države«. za neod- Ne bi mogli ravno reči, da drža vri - 01>dobja hladne vojne DunJ111 se^reiar John Poster amZfJ® leta 1952 obnovil šk0 uradno »priznanje« ^tonske, Latvije in Litve ter da »„ friPomogel k temu, krm n .^Poslaništva« oziroma Predstavništva držav« v Washtagtonu in New Yorku še vedno funkcionirajo. Estonska ima konzulat v New Yorku, Latvija in Litva pa »veleposlaništvi« v Wa-shingtonu. Njihove »diplomate« vabijo na večino manifestacij, ki jih organizira ameriška vlada, prevažajo se v avtomobilih z diplomatsko regi-stracijo ter imajo celo svoje zastave. izobešene v preddverju narodov v Kennedyje vem kulturnem centru v Wa shingtonu. Kdo so ti diplomati? Za to vprašanje je Amerika našla salomonsko rešitev, s katero formalno ne posega v pravice teh diplomatov, da predstavljajo svoje »države«, vendar jih praktično postavlja pred dejstvo, da so njihovi dnevi šteti. Diplomatski status namreč priznavajo samo tistim bivšim baltiškim diplomatom, ki so bili v diplomatski službi do leta 1940, to je do časa, ko so Estonska, Latvija in Litva postale sovjetske republike. V praksi to pomeni, da gre za staro gardo in da bodo baltiška »predstavništva« v Ameriki postopoma zaradi višje sile sama odmrla. Sedanji litvanski »odpravnik poslov« v Washingtonu je na primer v 75. letu, veleposlanik Latvije je diplomat že od leta 1932, generalni konzul Estonske pa je v New York prišel leta 1929- To pa še ne pomeni, da je ta stara garda pripravljena mimo odstopiti s pozicij, ki so očiten zgodovinski anahronizem, ali se odpovedati pravicam, ki jim pripadajo kot »diplomatskim predstavnikom«. »Konzul« Estonske iz New Yorka je bil na primer navzoč pri slovesnem ustoličenju Nixona ter se udeležil po- grebov bivših predsednikov Trumana in Johnsona. »Odpravnik poslov« Latvije hodi na uradne obiske v State Department in prireja sprejeme ob »dnevu neodvisnosti«, tako na primer pred nekaj dnevi, ko je bila 55-let-nlca »neodvisnosti« Latvije Ta dogodek je bil neposre den povod za naš zapis- In kdo vse to vzdržuje? Uradno dobivajo sredstva iz tako imenovane baltiške banke, ki jo je ameriški sekretariat za finance vzel pod svoje nadzorstvo že leta 1945, to pa je bilo že zdavnaj in v banki verjetno ni bilo toliko denarja, da bi lahko več kakor 30 let vzdrževali tri »diplomatska predstavništva«, med katerimi jih samo latvijsko še danes šteje 15 članov. Te reči torej še zmeraj prekriva tančica skrivnosti, ki jo bo verjetno dokončno odstrla šele nova smer odnosov med Washingtonom in Moskvi. B. BOGUNOVIC „Banke“s človeško krvjo Špekulanti kupujejo kri po 7 za 300 gr, prodajajo pa po 20 dolarjev MEXICO, marca (Tanjug) — Dr Trifon de la Siera, profesor na mehiški narodni univerzi, je te dni objavil alarmantne podatke o trgovini s človeško krvjo v glavnem mestu Mehike. Gre za »krvne Banke«, ki postajajo krvosesi v pravem pomenu besede. Mexico, ki šteje 9 milijonov prebivalcev, potrebuje dnevno že kakih 250 litrov krvne plazme, zato se naglo veča tudi cena krvi. Prebrisani posamezniki so to potrebo izkoristili tako, da so ustanovili manjše »zasebne banke«, ki kupujejo kri od posameznikov po 7 dolarjev za 300 gramov, nakar jo prodajajo klinikam po 20 dolarjev za isto količino. Profesor zahteva, da se te banke takoj zapro. »Poskusi so žalitev" AvstraliJa jn Nova Zelandija ostro obsojata francoske jedrske poskuse na acifiku in grozita, da bosta poslali vojne ladje na poskusno območje B3 a*i0mski poskusi so žalitev za dežele na tem območju. Francija uporablja zdaj leti narnen svo-ie kolonije na Pacifiku, potem ko jo je bivša kolonija pred desetimi obm!5^na3a *Z ®a*lare- 'ro> ^ uPorablja Francija svoja kolonialna ozemlja na tem očju v ta namen, je anahronizem, čas je že, da bi Francija spoznala kako nora njena prizadevanja, da bi postala atomska velesila.« AfTstoalski premier Gough ni prav nič izbiral ko je nedvoumno ob-na^novejšo serijo ter-«K)mulkieanidh poskusov, ki namerava Francija letos speit opraviti nad atolom B^ruroa v Francoski Poline-JJ1* 1200 kilometrov iužnio od Tahitija. Avstralija ta Nova Zelandija se že dolgo upirata francoskim. poskusom na Pacifiku. vse od leta 1966, ko jih -racija ni mogla več opravljati v Sahari. Protesti so naraščali iz leta v leto in razumljivo je, da je bilo ogorčenje največje v državah na tobu Pacifika: v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v Indoneziji, Japonski, v Peruju in Čilu. “ersikje so bojkotirali fran- cosko blago, grozili s prekinitvijo diplomatskih odnosov ta podobnim. Toda s prihodom laburistov na oblast v Avstraliji in na Novi Zelandiji se je zaostrilo tudi uradno stališče do teh poskusov. Avstralski minister za zunanjo trgovino Caims je izjavil, da »je dolžnost, upreti se politiki francoskih ter-monukleamih poskusov, pomembnejša kot kdaj koli prej«. V nekaj' dneh bosta avstralski državni tožilec Murphy ta podpredsednik novozelandske vlade Watt obiskala Pariz, da bd z diplomacijo poskusila odvrniti Pom-pidouja od nameravanih poskusov na Pacifiku. Vendar ne bo ostalo samo pri diplomaciji. Minister Ca- ims je sporočil da bo Avstralija poslala na poskusno območje vojne ladje, če Francija ne bo preklicala svojega načrta. Caims je po vrnitvi z Nove Zelandije tudi povedal novinarjem, da novozelandska vlada soglaša, da nalaga zaščita Pacifika »veliko odgovornost«. Tudi Novoze-lamdčani nameravajo poslati vojno ladjo na poskusno območje. Pariz je neomajen Pariz se ni dal omajati v prejšnjih letih in vse kaže, da se tudi letos ne bo dal. Odkar je Francija februarja 1960 stopila v »atomski klub« velesil, ko je opravila prvo jedrsko eksplozijo, jih je do lani kar 49. Končna cdlj Fran- cije je, da bi postala polnopravni član kluba. Izpopolniti hoče svoje termonukleamo orožje jakosti enega oziroma poldrugega megatona, da bi postalo operativno. Računajo, da bo to dosegla leta 1975. V »termonuklearnem klubu« so ZDA od leta 1952, SZ od 1953, Velika Britanija od 1957 in LR Kitajska od 1967. Franciji se torej mudi. Francija se na vse načine otepa očitkov, zakaj ni leta 1963 skupaj s SZ, ZDA in Veliko Britanijo podpisala sporazuma o prepovedi vseh jedrskih poskusov, razen pod-zeil^^jh. Uradno francosko stališče do tega sporazuma se glasi, da je to sporazum treh atomskih velesil, iti bi rade obdržale jedrski monopol nad svetom, potem ko so sebi že zagotovile termonu-klearno orožje ta se zdaj »gredo svetnike«. Zelo podobno stališče zastopa tudi LR Kitajska, ki vidi v tem spo- razumu »zaroto« super sil, naperjeno proti Kitajski. Francija bi podpisala sporazum, če bi sporazum z eno potezo ne samo prepovedal vse poskuse, ampak tudi odpravil vse atomsko orožje, vedoč, da je to politično in vojaško nerealno. Francija si celo prilašča nekakšno vlogo razbijalke monopola super sil, prav tako kot si jo prilašča LR Kitajska. Toda svet misli popolnoma drugače. Svet je izrekel svojo sodbo na lanski stockholmski konferenci o varstvu okolja, ki je bila sklicana pod okriljem OZN. Udeleženci so sprejeli perujsko resolucijo, ki obsoja vse poskuse v ozračju. Proti so glasovale samo Francija in Kitajska in — Gabon. Francija tudi nenehno dokazuje, da so posledice njenih poskusov na Pacifiku »praktično« neškodljive. Zakaj potem ne opravlja poskusov kar doma? jo sprašujejo tihomorske države. Kljub »praktično neškodljivim« posledicam poskusov pa si Francija ne upa doma opraviti niti podzemnega poskusa. »Umazana bomba« Avstralci, Novozelandčani, Japonci ta drugi se najbolj bojijo radioaktivnih padavin, ker je francoska vodikova bomba bolj »umazana« od ameriške aili sovjetske. Vohuni gredo domov Kako Kitajci varujejo svoje meje — Vohunom in drugim preveč radovednim tujcem se odpirajo vrata kitajskih ječ — Pozabljena imena pustolovcev PEKING, marca. Ameriški vohun John Thomas Downey alias Jack Donovan je nedavno zapustil Kitajsko, kjer je preživel več kakor dvajset let. Ko se je njegovo vohunsko letalo 29. novembra 1952 usmerilo iz japonskega zračnega prostora proti Kitajski, ni niti slutil, koliko let bo ostal v tej državi. Njegova naloga je bila navezati stike s tremi skupinami posebnih agentov ameriške obveščevalne službe, ki so se s padali spustili na ozemlje severovzhodne LR Kitajske. Donovan si je v mrki novembrski noči prizadeval priklicati katerega izmed enajstih kolegov, ki bi po njegovih računih morali delovati na ozemlju, nad katerim je letel- Toda namesto kolegov je priklical kitajske čuvarje neha ta se skupaj s pilotom Richardom Georgeom Fectea-ujem znašel v rokah budnih ta niti najmanj prijateljsko razpoloženih Kitajcev. Star je bil Donovan komaj 22, njegov pilot pa 25 let. Za Kitajsko so bili to hudi časi. Vojna v Koreji se še ni končala, na Taivanu pa se je utrdil Cangkajšek ta se pripravljal, da bi s pomočjo Američanov »osvobodil« še zmeraj šibko Kitajsko. V Ameriki so gledali na LR Kitajsko kot na »prehoden po- Eksplozija jedrske bombe ima številne mehanične, termične, elektromagnetne in drugačne učinke. Ti nastanejo v trenutku eksplozije ta prizadenejo precej omejeno območje, katerega razsežnost je predvsem odvisna od jakosti bombe. Toda pri. eksploziji atomske ali vodikove bombe nastanejo tudi številni radioaktivni elementi, ki učinkujejo še dolgo po eksploziji ta daleč od nje. Radioaktivni elementi, ki nastanejo pri eksploziji jedrske bombe, so dvoji: elementi, ki nastanejo s cepitvijo urana ali plutonija; elementi, ki nastanejo tako, da so razni deli bombe podvrženi sevanju nevtronov, ki se v velikih količinah sprostijo v trenutku eksplozije. Količina radioaktivnih elementov, ki nastane pri atomski ali termonuklearni eksploziji, ni premosorazmerje z jakostjo bombe. Energija, ki se sprosti pri eksploziji, dejansko izvira iz dveh različnih mehanizmov: cepitve cepljivih snovi (urana 235 in plutonija 329) ta spajanja (fuzije) lahkih atomskih jeder (vodika). Samo v prvem primeru nastanejo neposredno nevarni radioaktivni elementi — produkti cepitve. Vodikova energija pa ne proizvaja radioaktivnih atomov, ki bi bili dolgo nevarni. Vodikove bombe so potemtakem bolj »snažne« jav«, ki bo prej ali slej zbrisan z zemeljske krogle. K temu naj bi pripomogla tudi Donovana akcija. Kaj se je zgodilo z enajstimi vohuni, s katerimi se Donovan ni mogel povezati, si lahko mislimo. Samega Donovana in njegovega pilota so zasliševali dve leti, konec leta 1954 pa so ga postavili pred sodišče Vojaški senat vrhovnega sodišča ga je obsodil na dosmrtno ječo, njegovega pilota pa na 20 let. Minevala so leta in svet je na to vohunsko afero že skorajda pozabil. Leta 1971, ko je bilo mogoče slutiti prva resnejša znamenja zbliževanja med Washtagtonom ta Pekingom, pa so spet začeli razmišljati o teh dveh ameriških vohunih. od atomskih bomb. Toda tudi vodikove bombe niso povsem »snažne«, ker uporabljajo atomsko bombo (torej proces cepitve) kot detonator. Zelo grobo rečeno: atomska ali termonuklearna bomba je tembolj radioaktivno nevarna, čimveč njene energije nastane iz procesa cepitve urana ali plutonija ta čimbolj radioaktivne postanejo snovi, iz katerih je obloga bombe. Po teh vidikih je francoska ter-monukleama bomba »umazana«. Zaostreno stališče Toda močno zaostreno stališče Avstralije do francoskih poskusov sodi v širši okvir sprememb na Pacifiku. Odpor proti poskusom je hkrati odpor proti močnim zunanjim silam, ki šarijo po tem delu sveta: bodisi še v slogu kolonializma devetnajstega stoletja ali v neokolondalističnem slogu druge polovice dvajsetega stoletja. Tihomorske države, predvsem Avstralija ta Japonska, bi rade osamile, »imunizirale« to območje pred monopolom ene same super sile (ZDA) ali pred škodljivim križanjem — interesov super sil. V tem okvira dobiva tudi odpor proti francoskim poskusom na Pacifiku novo dimenzijo — dimenzijo neuvrščenosti. BOŽIDAR PAHOR ZDA so medtem sprevidele, da je LR Kitajska vse kaj dragega kot »prehoden pojav«, ta predsednik Nixon je izrazil pripravljenost, da bo potrkal na vrata te države. Konec istega leta se je izvedelo, da so kitajske oblasti obsojenima vohunoma kazen skrajšale, Donovanu na 5 let od dneva spremenjene obsodbe, Fecteauja pa so sploh izpustile. Zdaj je na prostosti tudi Donovan, potem ko je odslužil nekaj več kot eno izmed petih dosojenih let. V LR Kitajsko je prišel z 22 leti, zapustil pa jo je s 43 leti. Donovan ta Fecteau gotovo nista bila edina vohuna v tej državi, čeprav o takih ta podobnih rečeh tukaj zelo malo pišejo. Pred dobrim letom dni so Kitajci na primer izpustili Američanko Mary Ann Herbert, ki je s svojo jahto zašla v kitajske ozemeljske vode. To se je zgodilo aprila leta 1968, Kitajci pa so jo, ne O doseženem kompromisu bodo zdaj z referendumom povedali svoje mnenje vsi člani delavskih sindikatov, torej ne samo stavkajoči delavci. Referendum mora biti končan do devetega aprila. Kdo je zmagal v tej največji stavki na Danskem v zadnjih 37 letih? V Kftben-havnu prevladuje mnenje, da zmagovalca ni, ker je domače gospodarstvo utrpelo milijardne izgube ta so torej vsi prizadeti. Delavca si pravzaprav niso izbojevali veliko več, kot je bil državni posrednik predlagal že s kompromisom 18. maeoa. da bi jo obtožili vohunskega delovanja, izpustili šele čez tri leta. Njen spremljevalec Gerald Ross McLauglin ni bil dovolj potrpežljiv, povrh pa se je med preiskavo, kot je bilo rečeno v uradnem sporočilu, slabo vedel. Kako leto po aretaciji je preslepil svoje stražarje ta si vzel življenje. V začetku letošnjega leta je Kitajsko zapustil tudi avstralski časnikar Francis James, ki je prebil v kitajskih zaporih več kakor tri leta, ker so ga obtožili vohunstva. James se je leta 1969 »proslavil« s svojimi poročili s strogo zaupnih jedrskih eksperimentalnih območij v Sigian-gu, ki jih pred njim ni obiskal še noben tujec. Marsikdo mu takrat ni verjel ta Kitajci sami so pozneje izdali sporočilo, da James tistih krajev ni nikoli videl. Aretirali so ga istega leta na meji, potem ko je že podpisal carinsko deklaracijo ta opravil vse formalnosti pred odhodom v Hongkong. Tako torej vohuni ta nezaželeni tujci drug za dragim zapuščajo Kitajsko. Od septembra letos bo zvišan dragtajski dodatek mezdam (vendar le za četrtino zneska, ki so ga zahtevali sindikati). Delovni teden bo skrajšan od 41 ur 45 minut na 40 ur, tako kot so zahtevali sindikati (a šele od decembra 1974), mezde bodo zvišane za 8,5 odstotka, takojšnja uvedba enakega plačila ženskam ta moškim za enako delo pa tako ali tako ni bila vzrok stavke. Mimogrede: danski sindikati so enako plačilo ženskam ta moškim zahtevali nič manj kot 75 let! MITJA JERMOL STJEPAN PUCAK Kaos? Ne! Menijo, da se bo do 10. aprila končala velika delavska stavka na Danskem OD NAŠEGA STOCKHOLMSKEGA DOPISNIKA STOCKHOLM, marca. — Danska se je za las ognila gospodarskemu kaosu. V sredo ponoči so delavski sindikati in delodajalci sprejeli kompromis, ki ga je predlagal državni posrednik in — kot vse kaže — bo 10. aprila konec velike delavske stavke v industriji in transportu. Zakon po vojvodinsko Iz študije o zakonih in ločitvah v Vojvodini: poročenih je pa tudi) kot moških — Možje delajo v tujini — Precej NOVI SAD, marca (Tanjug). Center za politične študije v Novem Sadu je preučeval zakone in ločitve v SAP Vojvodini. Te dni je rezultate svojih anket tudi ob- javil. Prva ugotovitev: vei kot pa zunaj nje. Statistika o vojvodinskih zakonskih zvezah pravi, da se že dalj časa sklepa v tej pokrajini letno kakih 17.000 zakonskih zvez, toda število razvezanih zakonov neprestano rahlo narašča. Do 1959. leta je bilo število ločitev okrog 3000, od leta 1960 naprej pa naštejejo letno že več kot 3000 ločitev. Za Vojvodino je specifičen podatek, da je v Vojvodink in Vojvodincev pokrajini poročenih kar 10.000 več žensk kot moških; podoben pojav — seveda v manjši meri — zaznavajo statistiki na vseh koncih države, vendar za zdaj še niso ugotovili natančnih vzrokov za ta pojav. Strokovnjaki ga po večini razlagajo z netočnimi anketnimi odgovori, delno pa ga pripisujejo tudi odhajanju moških živi v zakonski skupnosti na delo v druge republike ali v tujino. Tudi za 1971. leto domnevajo, da se je zvečalo števiio razvezanih zakonov, nkrati pa, da se je zmanjšalo število ljudi, ki še niso sklenili zakona. Manj neporočenih je med ženskami, zato pa je hkrati več Vojvodink ločenih. Statistiki to pripisujejo dejstvu, da se ločenke redkeje od lo- več žensk (ločenih nezakonskih otrok čencev takoj tudi drugič poro-če. V Vojvodini živi tudi veliko več vdov kot vdovcev; leta 1961 jih je bilo kar štirikrat več. Z anketo so ugotovili, da je mnogo vojvodinskih zakonov brez otrok; še leta 1953 so našteli procentualno več takih zakonov, kot velja podatek za druge dele države. Tudi odstotek nezakonskih otrok je v SAP Vojvodini višji kot v drugih republikah, celo najvišji v državi. V desetletju 1956—1966 se je gibal kar med 13 in 16 odstotki. Famos: velike Več zvez 1. aprila začne veljati sezonski letalski vozni red — Brnik bolj zaposlen LJUBLJANA, marca. — S 1. aprilom ko prične veljati sezonski letalski vozni red, se bo povečalo število prog preko letališča Brnik. Zastava: izvoz v Grčijo zaloge V sarajevski tovarni motorjev si prizadevajo zmanjšati zaloge V sarajevski tovarni motorjev »Famos« si zelo prizadevajo zmanjšati prevelike zaloge, vendar to tako, da pri tern ne bi bil ogrožen tehnološki delovni proces. V tovarni zdaj določajo optimalno raven zalog in uvajajo stimulativne ukrepe, ki bodo vplivali tudi na osebne dohodke v posameznih delovnih enotah, ki prispevajo k zmanjšanju zalog materiala, polizdelkov in končnih izdelkov. Notranji štab za likvidnost v tem podjetju se je že lotil nekaterih ukrepov. Tako bo zdaj tudi komercialna služba zainteresirana za poslovni uspeh, saj bo višina zalog materiala in končnih izdelkov eden izmed inštrumentov merjenja učinkovitosti. JAT bo poslej okrepil povezavo Ljubljane z Londonom. Letala so vozila doslej ob torkih in petkih, zdaj pa bodo tudi ob nedeljah. Tudi v Ziirich bo poslej ena povezava več tedensko in sicer ob ponedeljkih. Letala bodo vozila vsak dan razen ob četrtkih in sobotah. Z novim voznim redom bo okrepljena Jatova proga tudi proti Frankfurtu. Z dodatno progo (ob sredah) bo Ljubljana vse dni v tednu povezana s tem zahodnonemškim mestom. To pa je tudi prvi primer vsakodnevne zračne povezave Ljubljane s tujino. Od prvega aprila dalje bo JAT uvedel novi sezonski letalski zvezi Ljubljane z Dubrovnikom in Splitom. Ob torkih in petkih bodo letala vozila v Dubrovnik, ob torkih in nedeljah pa v Split. Inex Adria Aviopromet z novim voznim redom ne uvaja novih prog. Novost je v tem, da bodo od 1. aprila dalje odletela letala iz Beograda proti Ljubljani uro kasneje in sicer ob 18.30. Sicer pa je IAA pred tedni uvedel novo krožno progo Ljubljana—Beograd —Zagreb—Frankfurt — —Diisseldorf—Zagreb—Beograd—Ljubljana in sicer ob petkih. Tako kot doslej pa bo brniško letališče dvakrat tedensko (ob sredah in sobotah) povezano s Frankfurtom, kjer vozijo tovorna letala Lufthanse. ANDREJ PIRKOVIČ Spremenjeni pogoji izvoza »Crvene zastave« iz Kragujevca v Grčijo Desetletno sodelovanje med »Crveno zastavo« in družbo »Polidis« iz Soluna naj bi bilo letos kronano z večjim izvozom zastave 101 v Grčijo. Letos bi morala kragujevška tovarna izvoziti v Grčijo 2630 avtomobilov, od tega 1800 vozil zastava 101. Zaradi devalvacije dolarja in spremenjenih pogojev izvoza pa »Crve-na zastava« ne bo mogla prodati v Grčijo zahtevane količine vozil, kajti tak izvoz bi kragujevška tovarni prinesel 300.000 dolarjev izgube. Vsako povečanje izvoznih cen, s katerimi bi pokrili omenjeno izgubo, pa je nemogoče, ker je že zdaj razlika med izvozno in maloprodajno ceno skoraj neznatna. TOBOLJEVIČ: Janko Smole, zvezni sekretar za finance: »Ne sprašujte me za dinarje, vprašajte me za dolarje!« H Krvavcu Denar za graditev novih žičnic bo v konzorciju združilo 42 organizacij KRANJ, marca. — Krvavec v svojem rekreacijskem in turističnem razvoju ne bo več osamljen tako kot doslej. V torek so se na ustanovnem zboru konzorcija, ki so se ga udeležili predstavniki 42 gospodarskih in drugih organizacij iz Kranja, Ljubljane in od drugod, dogovorili za združitev sil in sredstev za graditev novih žičnic. V prvi etapi bodo zgradili novo dostopno kabinsko žičnico iz doline, na smučišču pa bodo postavili še tri nove vlečnice. Za vse to bodo rabili 30 milijonov dinarjev. Ker bodo za 14 milijonov dobili kredit od proizvajalca žičnic, 6 milijonov pa' naj bi jim posodila domača banka, bodo morali člani konzorcija zbrati 10 milijonov dinarjev. Na današnjem zboru so predstavniki 15 delovnih organizacij že predložili izjave, da bodo vplačali 38 deležev, to je 3,8 milijona dinarjev. V prihodnjih dneh se bodo 30 držav in 100 avtorjev Jeseni bo v Skopju svetovna galerija karikature na temo »svetovni mit« SKOPJE, marca (Tanjug) — Peta svetovna galerija karikature »Skopje 73« v okviru mednarodne prireditve »Srečanja solidarnosti« od 15. do 20. septembra bo posvečena temi: »današnji mit«. Računajo, da bo sodelovalo sto avtorjev iz 30 držav vsega sveta- Mednarodna žirija bo tudi letos podelila tradicionalno »veliko nagrado« za najboljšo karikaturo in dala več priznanj za nov likovni izraz, izvirnost ali eksperiment. o tem odločili še drugi, tako da bodo do konca aprila vsi podpisali pogodbo in vpisali svoj prispevek. Dosedaj sta se za največji delež odločila Creina in Iskra — vsaka po 700.000 dinarjev. Pred dnevi so v Kranju že podpisali pogodbo o dobavi žičnice s francosko firmo Pomagalsky, ki je bila na natečaju najugodnejši ponudnik. Poslovni odbor konzorcija, ki so ga izvolili na torkovem zboru, bo vodil direktor kranjske Iskre Jože Hujs. LADO STRU2NIK Na meji je bil vrvež Čez mejne prehode je lani pripeljalo k nam 10 milijonov vozil BEOGRAD, marca (Tanjug) — V Jugoslavijo je lani pripeljalo 10,2 milijona motornih potniških vozil ali 7 odstotkov več kot leta 1971. Največ je bilo osebnih avtomobilov, 10 milijonov in 46 tisoč ali 8 odstotkov več. Avtobusov je bilo več kot 55 tisoč, motornih koles pa 105 tisoč. Predor - krajša pot Na cesti med Titogradom in morjem naj bi prebili planino Sozina, ki loči — Predor bo dolg 5370 metrov , - *"•’ 't' •4*', - •• jr«*v* H Poleg velikega mostu prek tesni Verige v zalivu Boke Kotorske, o čemer smo že pisali, bo cestno podjetje iz Titograda zgradilo še en velik objekt na jadranski magistrali, speljani skozi črno goro. Gre za predor Sozina, dolg 5370 metrov, ki ga bodo prebili skozi istoimensko planino. Ta ločuje Skadarsko kotlino in Črnogorsko primorje. Tudi cestnina skadarsko kotlino od morja Skozi ta predor naj bi stekel avtomobilski promet od Virpaizarja ob Skadarskem jezeru do Petrovca na moru. Prometni strokovnjaki že dolgo opozarjajo na nevarnosti, ki preže na tej cesti, o čemer so se lahko prepričali vsi tisti, ki so vsaj enkrat potovali tod: polna je ostrih in nepreglednih ovinkov, vzpenja se za dobrih 9 odstotkov. Med turistično sezono je tu videti dolge kolone avtomobilov, avtobusov in tovornjakov s prikolicami, ki si le s težavo utirajo pot proti morju ali v notranjost države. Pozimi povzroča voznikom preglavice še poledica. Vsako leto je tod veliko prometnih nesreč. Zato so se odločili za predor. Po cesti od Vtiirpazarja do Petrovca in nazaj je leta 1965 potovalo 263.165 vozil, leta 1970 pa že 1,312.540, leta 1977, ko bo zgrajen predor Sozina, pa naj bi jih bilo kar 3,540.000. V prvi fazi gradnje naij bi imel novi predor dvo-pasovni cestišči, široki skupaj 7,50 metra, po kateri bi lahko peljalo 1800 vozil na uro. Cestišče naj bi imelo dva zaščitna pasova, z vsake strani po enega, pod njima pa bodo speljali vodovodne cevi, po katerih bo tekla pitna voda iz Skadarskega jezera v Črnogorsko primorje, in naftovod, ki naj bi od sosednjega Bara vodil v notranjost države. Dovolj prostora bo tudi za energetske in telefonsko-tele- grafske kable. V predoru bodo avtomatska razsvetljava in ventilatorji, ki bodo skrbeli za naravno kroženje zraka, naprave za nadzorovanje vidljivosti, analizator zraka, alarmne naprave, telefoni za poziv zdravnika ali mehanika, naprave za štetje vozil in ugotavljanje zastojev v prometu, semafori, telefoni in druga prometna oprema. Promet skozi predor bodo urejevali iz posebne komandne postaje pred vhodom v predor, kjer bodo pobirali tudi takso za vozila, da bi tako dobili nazaj denar, Vložen v gradnjo objekta. Predor bo predvidoma stal 28,100.000 dinarjev: belgijski konzorcij Basse Sembre iz Moustier sur Sembre je zagotovil 90 odstotkov osemlet- nega posojila z 8.5 odstotnimi obrestmi. Belgijski investitor naj bi vložil še drugih 10 odstotkov, prav toliko pa naj bi znašal tudi njegov delež pri dohodku od cestnine med odplačilnim rokom. Cestno podjetje in investicijska banka iz Titograda ter belgijski konzorcij so se o tem že načeloma sporazumeli. Svoje mnenje o upravičenosti take gradnje bo povedal tudi izvršni svet črne gore, ki naj bi tudi odobril gradnjo predora. V prid novemu predoru niso le že omenjeni razlogi o nevarnosti sedanje ceste, speljane prek gorskih grebenov, temveč tudi krajša pot, saj se bo potovanje iz Virpazarja do Petrovca skozi predor skrajšalo za 5,5 kilometra, od Virpazarja do Sutomora pa kar za 22,5 kilometra. Pot od Titograda do morja pa bi se skrajšala od zdajšnjih 90 minut na pol ure. MILUTIN DJAKOVIČ Druga faza v Vlasini Hidroelektrarna bo podvojila svojo zmogljivost - Več vode v jezeru SURDULICA, marca (Tanjug) — Tu so začeli graditi objekte druge faze vla-sinskih hidroelektrarn. Direktor vlasinskih hidroelektrarn Petar Kostič je izjavil, da bodo do sredine leta 1975 končali vsa dela pri montiranju agregatov, leto dni kasneje pa pri črpalnih napravah. Moč vlasinskih elektrarn se bo tako povečala od sedanjih 57 na 129 megavatov. Letna proizvodnja električne energije se bo podvojila: od 160 milijonov kilovatnih ur v letu 1973 na 326 milijonov v letu 1977. Proizvodnja električne energije bo tako prispevala k bolj enakomerni preskrbi z elektriko. Iz planinskih rek bodo akumulirali v Vlasinskem jezeru še dodatnih 90 milijonov kubičnih metrov vode. Ježa v pomladni dan Janez Prešeren iz Radovljice posoja lepe konje po 40 dinarjev na uro — Na konjski hrbet se da splezati tudi v Lipici, na Bledu in Visokem RADOVLJICA, marca. Iz leta v leto je več sprehajalcev, ki si želijo sprehod skozi gozd in čez pomladne trate na konjskem hrbtu. V Sloveniji je več možnosti jahanja. Najbolj znana je Lipica, konje pa posojajo tudi na Bledu, na Visokem in Radovljici. Če spustimo že Lipico, ima prav gotovo najboljše jahalne konje Janez Prešern v Radovljici. Kaj nudi? Sodobne gostilne RADOVLJICA marca. — V gostilni »Kunstelj« v Radovljici — mimogrede naj povemo, da je letos gostilna stara sto let — znajo imenitno postreči. Daleč naokoli so znani predvsem po kremšnitah, mnogi meniji pa so boljši od onih na Bledu. Sicer pa lastnik Anton štiherle skrbi, da je na mizah vedno vse sveže in domače. »Kakšnih posebnosti ni, toda tisto kar imamo, je dobro,« pravi in razlaga, da klobase in salame delajo sami, da rezance delajo doma, da bodo vsak čas servirali tudi žabe (seveda gorenjske) in da razen belih ljutomerskih vin toči le odprta, priznana vina. »Imam sedem konjev, zadnjega sem dobil pred nekaj dnevi. Še jih bom kupil, imeti jahalno šolo in manj kot deset konj, se komaj splača.« Janez se ukvarja le s konji. Pri njem Jezdijo vsak dan in tisti, ki se spoznajo na konje, pravijo, da so njegovi grivci najbolje vzgojeni: »Vsakdo, ki pride k meni, prihajajo petletne punčke in tudi 56-letne ljubiteljice konj, mora najprej pokazati znanje v maneži. Navadno grem tudi s tistimi, za katere sem prepričan, da znajo s kon-njem dobro ravnati, v spremstvo. Ko sem začel, leta 1969, ni bilo skoraj nikogar, sedaj imam že več kot petdeset stalnih jahačev. Hočem ime- ti red in tako tudi vedno sproti določam, za katerega človeka kateri konj... Janez pravi, da se ježa začne tako, da začetniki vsaj eno uro jezdi pod njegovim nadzorstvom v ograjenem prostoru (maneži). V tem času že pokaže kaj zna. če ni preveč neroden, ga že po eni uri spusti jezdit izven ograde. Seveda ga spremlja in uči. »Rad bi videl, da bi bili pri meni dobri janači. Zato jih učim, jim kažem, kako se pravilno jezdi, včasih koga posnamemo na filmski trak ali pa fotografiramo in to so najboljši dokazi o drži. Malo jih je, ki imajo od- lično držo. Zato je treba veliko volje...« Ura jahanja velja pri Janezu Prešernu 40 dinarjev, učenje pa ne računa »Več ne morem računati, saj veste, če bi računal še šolo, bi bilo za naše ljudi predrago. Za dvourno ježo računam 70, za triurno 100, za celodnevno pa 160 dinarjev«, je razložil cenik gorenjski učitelj jahanja, ki je zaljubljen v konja Sokola in radovljiško pokrajino, ki ni kot pravi Janez Prešern, ne ravna ne gorata, torej prav taka, da nudi janačem naj-večji užitek. JOŽE VETROVEC BERITE PRIMORSKI DNEVNIK Akcija: operacija koronarke Pred dnevi se je ekipi kirurgov za srčne operacije na ljubljanski kirurški kliniki spet posrečil eden izmed zahtevnih srčnih operativnih posegov — Priprave, dolge 25 let Pred dnevi seje ekipi kirurgov za srčne operacije na ljubljanski kirurški kliniki spet posrečil eden izmed sedaj že številnih zahtevnih srčnih operativnih posegov, ko so bolniku po miokardnem infarktu odstranili skoraj za pest veliko anevrizmo-oteklino. Nastala je potem, ko je bolnika zadel infarkt in je del srčne mišice odmrl, ker se je zamašila koronarka, ena izmed srčnih arterij, ki mora napajati srčno mišico s krvjo in kisikom. Bolnik se je že po štiriindvajsetih urah po odstranitvi otekline, z znatno zašito rano na srcu, izredno dobro počutil, še posebej zadovoljen, ker se je po infarktu sedaj prvikrat lahko oddahnil, da mu vnovičen udar neposredno nič več ne grozi. Srce je po operaciji steklo kot ura. Po tem videzu, ki laika skoraj zavede v misel, da gre za »že običajno operacijo«, potem ko so na kliniki tako rekoč postopoma stopili v fazo rednih, že skoraj rutinskih posegov te vrste — pa ne gre spregledati, kaj vse je treba storiti, če hočejo človeka rešiti pred grozečim infarktom ali pa potem, ko ga je ta že zadel. V ozadju dosežene stopnje razvoja na področju srčne kirurgije, ki Ljubljano prišteva med približno deset evropskih zdravstvenih centrov in je hkrati edina v Jugoslaviji, kjer operirajo tudi že srčne žile — koronarke, je nič manj kot četrt stoletja velikih strokovnih naporov. Od stopnice do stopnice so osvajali pot do samega »središča srca«, in to ne samo kirurgi, temveč ob njih še cele ekipe zdravnikov: kardiologov-intemistov, rentgenologov in anestezistov, biokemikov, elektronikov in vrsta srednje medicinskih kadrov. Za vsako tako uspelo operacijo stoji tako rekoč petdeset do šestdeset ljudi, ki so ujeti v skupen ritem preciznega dela, vsak zase in vsi skupaj prispevali svoj del naloge v preprečevanju srčnega infarkta in pri reševanju bolnika, ko ga je infarkt že zadel. »Vse svetovne, evropske pa tudi naše, ju- goslovanske statistike kažejo skokovit in nenehen porast obolelosti srca in ožilja. Kljub napredku medicinske vede je zavzela umrljivost za temi obolenji daleč prvo mesto. Pri tem gre levji delež na račun najhujšega zla moderne dobe — arterio-sklerotičnega obolenja koronarnega ožilja, ki terja v Ameriki na leto blizu 600.000, v Veliki Britaniji 120.000, v Franciji več kot 40.000 in pri nas v Jugoslaviji blizu 30.000 žrtev. Skoro polovica teh bolnikov umre nenadoma in tako rekoč nepričakovano ...« Tako je začel predavanje prof. dr. Miro Košak na IX. podiplomskem tečaju iz kirurgije za splošne zdravnike in potem obširno obrazložil, kaj je treba storiti in kakšne možnosti že imamo, da rešimo tisto polovico bolnikov, ki jih infarkt v prvem začetku ni smrtno prizadel a je njihovo življenje zaradi poškodb, ki so nastale v življenjski nevarnosti pred grozečim drugim napadom. In podobno, kako naj kirurg pomaga pri hudih napadih angine pectoris — napovedovalke infarkta. Kaj se pravzaprav dogaja v srčni mišici, preden nastopi infarkt, in kaj vse je treba storiti, da ga s pomočjo kirurškega posega preprečijo, oziroma kaj je treba narediti, če je infarkt že prizadel bolnika, to so na našo željo kar najbolj poljudno razložili kirurg prof. dr. Miro Košak, kardiolog internist dr. Anton Jagodic in rentgenolog doc. dr. Ivo Oorcz. So predstavniki treh poglavitnih medicinskih vej, treh ekip strokovnjakov, ki vsaka na svojem področju prispeva svoj delež za uspešen operativni poseg. Srčno mišico oskrbujeta s krvjo koronami arteriji, ki izhajati iz aorte. To sta na oko drobni žili z nekaj milimetrov premera, ki se razvejata v skoraj kot las tanke žilice, čez ta splet priteka kri in z njo kisik v srce. če pa se dotok krvi skozi te drobne, kot nitka tanke žile, zaustavi, če se zaradi arterio-sklerotičnih deformacij zamaši koronarno ožilje, srce ne dobi več za svojo nenehno funkcijo črpalke potrebne krvi in tu je mi-okardni infarkt. Pri infarktu se lahko zgodi dvoje: prvič, če je do zamašitve koronarke prišlo na takem mestu, da zaradi pomanjkanja krvi in kisika v trenutku odpove srce v celoti, je smrt neogibna in takojšna. In drugič, če je zamašitev prizadela le manjši del srčne mišice, odmre le njen manjši del. Preostalo srce uspeva začasno vzdrževati krvni obtok in tu je treba zastaviti vse moči, da bolnika rešijo pred ponovnim poslabšanjem. 2iv-ljenje torej skoraj dobesedno visi na nitki. Na kratko in laično bi takole razložili, kaj lahko stori kirurg v takem primeru. Odvisno od tega, kje je koronama žila zožena ali zamašena, bo presadil veno iz bolnikove noge v srce. Z njo bo povezal na eni strani aorto, na drugi — onkraj zožitve ali zamašitve — pa koronarno arterijo. S tem »umetnim« dovodom bo po novi poti srce spet dobivalo dovolj krvi in kisika za svojo življenjsko funkcijo. Če pa je grozeča nevarnost za bolnika v nastali anevrizmi, se pravi v izbuhlini, ki se veča na tistem delu srčne mišice, ki je zaradi zamašene koronarke odmrl — bodo kirurgi ta povečani, mrtvi del srca odstranili, preostalo mišico pa zašili in s tem vzpostavili spet normalno votlino levega srčnega prekata. Včasih pa je potrebno kombinirati oba posega. Zaradi srčnega infark- ta lahko odmre tudi del stene med srčnima prekatoma ali pa se okvari funkcija mitralne zaklopke. Če se to zgodi, bo kirurg nastali defekt med prekati zašil, okvarjeno zaklopko zamenjal z umetno ter tako rešil bolnika, ki mu sicer oslabljena srčna mišica takih okvar ne bi prenesla. To, kar smo tako na kratko in jedrnato povedali, terja v resnični praksi mnogo več. Od vrste zdravnikov in neštetih kompliciranih aparatur je odvisen ves potek akcije, ki se imenuje operacija koronarke. Odločilne so najprej prve ure po infarktu, kadar bolnika na srečo ni smrtno zadel. Takih infarktov, ki za nekaj časa še prihranijo bolnikovo smrt, je od skupnega števila približno polovica. In za te bolnike se bije boj. Tu so koncentrirana prizadevanja, da bi zmanjšali smrtnost po infarktu. Pri reševanju življenja imajo najprej besedo kar-diologi-intemiisti in o njihovem delu nam pripoveduje dr. Anton Jagodic vodja kardiološke skupine za diagnostiko. Pravi, da je največ odvisno od tega, da takega bolnika čimprej prepeljejo v posebno enoto za intezivno nego, se pravi v intenzivno koronarno enoto, ki sodi v sklop inter-nističnega kardiooddelka in ki je opremljena s specialnimi aparaturami. Po infarktu, ki ni bil takoj smrten, je namreč umrljivost naj večja prav v prvih urah po udaru in samo z izredno intenzivno nego je moč to smrtnost znižati. Oddelek je opremljen z monitorskimi napravami, defibrilatorji in kardiostimulatorji, z napravami, ki beležijo vsak utrip in dogajanje v bolnikovem telesu in ki preprečujejo življenjsko nevarne motnje ritma. Oslabelo srčno delovanje pri takih bolnikih krepijo z raznimi zdravili in s pomočjo specialnih aparatur podpirajo delovanje srca, kar pomaga bolnikom, da preživijo naj hujše kritične trenutke. Odtod naprej, od te prve reševalne etape je usoda bolnika v rokah kirurga, ki naj definitivno reši poškodovano srce. Toda tudi potem, ko so kardiointemisti dali diagnozo in ko so rešili bolnika iz prve nevarnosti, bi bil kirurg še vedno brezmočen, če se ne bi mogel opreti na tisto, kar mu lahko nudijo rentgenologi. Brez njih bi bila operacija poseg v neznano, saj kirurg ne bi mogel natančno vedeti, katera koronarka je zamašena, koliko srca je odmrtega. Srce pa ni tako operativno področje, ki bi dovoljevalo tisti pogosto ponavljan izrek med bolniki: Naj kirurg odpre in pogleda, kaj je. Pogledati v srce, je stvar ekipe rentgenologov in spet njihovih najsodobnejših izredno zapletenih aparatur, ki to omogočajo. Doc. dr. Ivo Obrez je tisti, ki nam razloži, kako je mogoče dobiti ne le slike srca, ampak kako je mogoče posneti bolnikovo srce v povečavi na filmski trak. In ko ta trak zavrti, je celo za laika bolnikovo srce z vsem drobnim ožiljem tako rekoč na dlani. Tudi pot do tega je dolga in zahtevna in tudi tu je angažiranih vrsto ljudi. Ko so se na podlagi diagnoze in po pomoči v posebnem oddelku intenzivne nege odločili za nadaljnje korake, pregledajo bolnika z aparaturami EKG. Preiskava z EKG pod določeno funkcionalno obremenitvijo telesa pokaže, ob kakšni obremenitvi se pojavijo znaki, da priteka v srce premalo krvi. Na podlagi te in pa specialnih laboratorijskih preiskav, se nato odločijo za koronarografijo. To pomeni, da vpeljejo rentgenologi prek ožilja bolniku v srce cevko in dovajajo po njej rentgensko kontrastno barvilo. Na posnetkih s specialnimi rentgenskimi kino aparaturami se potem jasno vidi, kje preseka arteriosklerotična poškodba pot krvi v srčnih žilah. Z barvilom, speljanim v levi prekat, pa se na filmskem traku še pokaže, koliko je srčna mišica prizadeta in koliko bo še sposobna po operaciji prevzeti normalno funkcijo. Ko je torej o bolnikovem srcu znano vse, kar je moč z znanjem zdravnikov in sedanjimi tehničnimi pomagali dognati, se vsi predstavniki treh ekip kardiointer-nistov, rentgenologov in kirurgov, s pritegnitvijo anestezistov posvetujejo o operaciji. Tu bo namreč zdaj prevzel prvo besedo in odgovornost za bolnika srčni kirurg s svojo ekipo, potem ko so se skupaj odločili, kaj bo treba storiti: ali bodo s pomočjo presajene vene omogočili bolnikovemu srcu nov močan dotok krvi; ali bo taka presaditev potrebna na eno ali več koronarnih vej; ali bo treba odstraniti izbuhlino. Morda bosta potrebna celo oba posega ali pa bodo vstavili umetno zaklopko in zašili odprtino med prekati. Vse to bodo storili kirurgi s pomočjo aparatur umetnega srca in pljuč, ki bodo med operacijo prevzele bolnikovo funkcijo. Med takim posegom je namreč treba srce za krajši ali daljši čas ustaviti, saj je drobno delo na koronarkah izredno precizno. Te žile imajo premer komaj en do dva milimetra in zaradi tega mora biti srce mirno, operacijsko področje vidno in kirurg pogosto uporablja povečevalno lupo ali operacijski mikroskop — za šivanje drobnega ožilja pa posebno aparaturo. Sedaj po operaciji, bolnik ponovno leži v oddelku intenzivne nege, tokrat v okviru oddelka srčne kirurgije, saj je za njegovo okrevanje še vedno odgovoren kirurg. Sestre niti za hip ne zapustijo bolnika; delovanje bolnikovega srca kažejo aparati. Ja pod nenehno kontrolo. Operacija se je torej posrečila. To ni samo stavek na papirju, malo poprej smo govorili in se že pošalili z bolnikom, ki je bil operiran prejšnji dan — zaradi tiste velike anevrizme — ki je na novem rentgenskem posnetku ni več, temveč priča o njej le dolg zašiti rez. Za tak zahteven poseg in za podobne posege ob hudi arteriosklerozi, ki grozi, da se bo končala z infarktom ali že po infarktu, je bila prehojena dolga pot. Letos slavi oddelek za kirurgijo srca ljubljanskih kliničnih bolnišnic in z njo prof. dr. Miro Košak srebrni jubilej na področju srčne kirurgije. Pred petindvajsetimi leti so prvikrat s kirurškim posegom popravili prirojeno srčno napako. Nato so s skromnimi, improviziranimi napravami, po dolgem študiju in poskusih na živalih leta 1958 izvedli prvo odprto srčno operacijo s pomočjo umetnega, srca. Lotevali so se čedalje bolj zahtevnih srčnih operacij. Ob tem so iz temeljev gradili in izpopolnjevali diagnostiko in dokaj popolno so že opremljeni s sodobnimi aparati. Isto pot je ubrala rentgenologija, množile so se vrste strokovnjakov in krepile so se vezi med ekipami v čvrsto teamsko delo, v katerem ima sleherni svoj del naloge, svoj del odgovornosti do dramatičnega vrhunca, ko poseže kirurg naravnost v srce. Pot proti zlatemu jubileju bo poslej olajšana, ker je začetek zmeraj težji kot razvoj, ker prvi uspehi spodbujajo naslednje in zlasti še, ker bo nov klinični center s svojimi funkcionalnimi prostori nudil tako diagnostiki kot strokovnjakom v intenzivni negi, pa rentgenologom in kirurgom nove, dokaj boljše pogoje za delo, za strokovno izpopolnitev novih kadrov, v pomoč pa jim ho spet nekaj novih aparatur. MARIJA NAMOR3 ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT NA TV „ DANES »OBOTA, 31. MARCA 1973 ODBOJKA MOŠKA D LIGA 21.00 v Vidmu CS1 Priuli — Dom « * * 1. MOŠKA DIVIZIJA 1.15 v Vidmu A^ Dormisch — Olympia 21.15 v Turjaku l|t>ertas Turjak — Sloga * * * 1. ŽENSKA DIVIZIJA .00 v Trstu, pri Banih 4l°ga — ASFRJ * * * 21.00 v Gorici A**urra — Bor * * * 10 2- ŽENSKA DIVIZIJA • , v Trstu, Elizejske poljane 'nter __ Bor * * * l9'15 v Dolini re9 A — FARIT B * * X namizni tenis . DRŽAVNI turnir k,'00 v Bariju at*°Pata tudi Kras in Sokol * * * ' košarka 1Q.„ DEČKI 00 v Trstu Bor - Servolana * * * JUTRI Nedelja, 1. aprila 1973 NOGOMET 2. amaterska liga * * * In.30 v Trstu' Ul- Flavia ,n,6f « - Breg -5'30 v Škocjanu S' Canzian !!!' Primorje J,’,30 v Villanovi v"lanova _ juventina * * * m amaterska liga 1 rv ** * Dol? V Dolini m,° — Breg B Ol|3® . na Proseku "npija _ Libertas Sv $e .. * * * 13 f.. mladinci m7° V Miljah ^Sesana —^Union * Prim«1? Proseku He — Giarizzole * * » 1« y. naraščajniki ®»ia V DPa.dričah Roianese # * * 1130 v DZ.rČETNIK' 8*g I^olln' Rosand ra * # * ODBOJKA 2- ženska divizija parit \Trstu' Ul- Cont‘ 1 ^ — Breg B * * * košarka moška d liga Bor°0 V,,Trstu' Ul. della Valle — Lido Šanson * * * naraščajniki * Trstu **** - Polet 14.0o v T ^.ient acijski pohod HOKEJ NA LEDU SP V GRADCU Skromna zmaga Jugoslavije ZDA premagale Romunijo Odprto je le še vprašanje o predzadnjem mestu GRADEC, 30. — Tudi Japonska je položila orožje pred jugoslovansko reprezentanco, ki je tako še naprej med najboljšimi in bo danes v srečanju z Romunijo štar-tala na odlično tretje mesto. Kljub zmagi 4:3 pa je Jugoslavija razočarala ali bolje potrdila tisti padec forme, ki smo ga videli že proti Italiji. Res je, da so Japonci z organizirano in borbeno igro presenetili, res pa je tudi, da je Jugoslavija bila v svojih napadih manj odločna kot po navadi, o-bramba pa se je še enkrat izkazala kot najšibkejša točka moštva. Knez, sicer odličen v prejšnjih nastopih, nosi krivdo za dva gola, tretji pa je nastal po nerazumevanju med vratarjem in Jakopičem. Vse je sicer kazalo, da bodo «plavi» z lahkoto pospravili točke, saj so že v 1. minuti zadeli v črno s Poljanškom. Tudi trenutno izenačenje preko Ita ni moglo vznemirjati, saj je Jakopič kmalu znova povedel svoje moštvo v vodstvo. Ko je v drugi tretjim Poljanšek povečal prednost, je bilo pričakovati, da se krčeviti odpor nasprotnikov umiri. Higašida pa je presenetil Kneza in zmanjšal razliko. Jugoslavija ie bila v tretji tretjini na pragu katastrofe, ko je Kyoya izenačil in Japonci so nadaljevali z napadi. To pa so plačali z golom Smoleja, ki je dal Jugoslaviji sicer zasluženo, toda ne bleščečo zmago. V današnjem kolu so ZDA premagale Romunijo s 6:3 in si zaradi odlične razlike v golih praktično j zagotovile drugo mesto (Jugoslavija pa si lahko samo grize prste ob spominu na izgubljeno zmago v drugem kolu). NDR je odpravila Italijo s 15:1. Bruno 1113”, 2. Purič Jordan 12’9”, 3. Škabar Milan 13’46”, 4. Rudež Pino in Jasmina (6 mesecev stara Jasmina je tekmovala v nahrbtnem sedežu) 1942”. Članice: 1. Tomšič Elda, 2. Štoka Milena 21’30”. S. M. Italija-Luksemburg tudi po ekranih IV GENOVA, 30. - Italija in Luksemburg se bosta jutri spoprijela v tekmi za izločilni del svetovnega nogometnega prvenstva. Rezultat ni v dvomu, saj so gostje daleč preslabi, da bj lahko računali na kaj drugega kot poraz. Prav to pa vpliva precej negativno na vzdušje pred tekmo: športna javnost se zanjo ne zanima preveč, igralci sami pa mislijo bolj na probleme v državnem prvenstvu, kot pa na to tekmo, ki je za vse zgolj sitna formalnost. Po negotovostih v prejšnjih dneh je sedaj že kar gotovo, da bo tudi televizija podala neposredni prenos tekme s pričetkom ob 15.25 (po 1. kanalu). namizni tenis 9. IN 10. JUNIJA Tudi dekleta na Bledu za pokal Julijskih Alp Državni turnir v Bariju - Medšolsko prvenstvo in mladinske igre Pokal Julijskih Alp V soboto je bil v Ljubljani sestanek vodstev namiznoteniških zvez Slovenije, Koroške in Furlanije — Julijske krajine, na katerem so se dogovorili o letošnjem turnirju za pokal Julijskih Alp. Turnir bo 9. in 10. junija\ na Bledu in bo letos dosegel več tekmovanj kot lani. Poleg moškega ekipnega turnirja za posameznike, bodo letos prvič nastopila tudi dekleta, tako ekipno kot posamezno. Drugo novost pa predstavlja turnir posameznikov, katerega se bodo lahko udeležili vsi igralci treh dežel in ne samo udeleženci ekipnega turnirja. DRŽAVNI TURNIR Danes se prične v Bariju državni turnir, katerega se bodo udeležili trije naši igralci: Miličeva, Košuta in Peterlini. Turnir bo potekal v nenavadnem vzdušju, saj bo to za osem igralcev le predtekmovanje za nastop na SP v Sarajevu. Lahko torej pričakujemo izredno zagrizeno igro, saj bo imela zmaga tako v moški kot v ženski konkurenci, predvsem prestižen pomen. Med moškimi bo prvo mesto verjetno pripadlo Bossiju, ki je v zadnjem času nepremagljiv, med ženskami pa ima tudi tokrat lepe izglede Miličeva, ki je pred dvema tednoma zmagala v Pinerolu. DEŽELNI TURNIR Jutri bo v Trstu deželni turnir za moške, katerega se bo udeležilo nekaj igralcev Sokola. Ženski turnir pa bo na sporedu prihodnjo soboto. MEDŠOLSKO PRVENSTVO V kratkem se bo pričelo prvo pokrajinsko medšolsko prvenstvo za moške in ženske ekipe, ki ga bodo odigrali v telovadnici trgovskega tehniškega zavoda «žiga Zois» na Vrdelski cesti 13. To je prvo tako imenovano prvenstvo v naši pokrajini in v Italiji sploh in bo •cato verjetno precej zanimivo, saj bodo nastopili skoraj vsi najboljši tržaški igralci. MLADINSKE IGRE V začetku aprila se pričnejo tudi mladinske igre. V namiznem tenisu bodo najprej igrali v Nabrežini, kjer bo tekmovanje priredilo ŠD Sokol. Turnir bo v soboto, 14. aprila ob 15.30 v dvorani Igo Gruden, rok za prijave pa zapade 11. aprila. S.J. ODBOJKA TOKRAT ZELO BOGAT SPORED Lahko kolo za ekipi Sloge Več tvegata Olimpija in Bor Začelo se bo tudi prvenstvo 2. divizije za člane in članice iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimniiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiininiiiiiiiiiiiiiiit NOGOMET EKIPE SO PRED ODLOČILNIMI SREČANJI Šport in družabnost v 2. križ-kraž krosu Tekmovanje v teku čez drn in strn predstavlja (posebno ob lepem vremenu) nekaj zelo prijetnega. Ta kros je nova, simpatična pobuda SPDT, ki se je v kratkem zelo priljubila in je vsakokrat deležna številnega obiska, verjetno tudi zato, ker združuje resni športni del z družabnostjo. Nedeljska proga je bila dolga 3 km, potekala je ob vznožju in pobočju Kokoši pri Bazovici. Vsi tekmovalci so brez izjeme pokazali veliko zagrizenost in navdušenje kar tudi dokazujejo, zabeležena časi. Oglejmo si lestvice: Od 6. do 8. leta — dečki: 1. Gombač igor 1819, 2. Paoli Boris 19'24”, 3. Vekjet Dimitrij 22’2”. Deklice: 1. Škamperle Janka 29’, 2. Tomažič Jasna 35’. Od 9. do 10. leta — dečki: 1. Štoka Peter 15’26”, 2. Paoli Peter 17’5”, 3. Kalci Pavel 1732”, 4. Purič Klavdij 17’45”, 5. Tomašič Aleks 18’2”, 6. Tassaro Aleks 1818”, 7. Rončaj Aleks 18’20”. Deklice: 1. Vodopivec Dan jela 2415”, 2. Paoli Rosana 18’21”, 3. Kuret Tanja 19’51”, 4. Margon A-drijana 2415”, 5. Vekjet Tanja 29’23”, 6. Tomšič Kristina 29’40”. Od 11. do 15. leta dečki: 1. Ma-jovski Sergij 14’34”, 2. Majovski Kazimir 173”, 3. Brana Igor 1710”, 4. Škamperle Igor 1715”. Deklice: 1. Štoka Nataša 2018”. Od 16. do 18. leta — fantje: 1. Guštin Egon 910” (najboljši absolutni čas), 2. Škabar Rudi 10'53”, 3. Pahor Adrian 13’22”, 4. Oblak Marko 171”. Od 19. do 29. leta: Ruzier Fabij 10’40”, 2. Guštin Emil 20’8”. Od 30. do 50. leta: 1. Križman V organizaciji RMV N*m V Pevmi *1°Pajo ekipe KASTA vabi vse bivše, sedanje in bodoče «trgovce» na žogonogobrcno tekmo med ekipama STARIH LEVOV in MLADIH ZVEZD. Ne boj, mesarsko klanje bo DANES ob 16. uri na nogometnem igrišču v Križu. Derbi Zarja-Vesna odločilen za oba Težak nastop Primorja v S. Canzianu Predzadnje kolo 3. amaterske lige bi moralo v glavnem poravnati vse račune II. AMATERSKA LIGA Odigrali bodo deseto povratno kolo, v katerem je med najzanimivejšimi tekmami slovenski derbi Zarja — Vesna. Morala obeh ekip je odlična, saj so v nedeljo Ba-zovd iztrgali dragoceno točko. Križani pa so v zadnjih treh nastopih osvojili kar pet točk. Na lestvici ima trenutno Vesna tri točke več kot Zarja. Razumljivo je zato, da bo izid tega srečanja mordla odločilnega pomena za obe ekipi. V primeru zmage bi si Bazovd precej popravili položaj na lestvici, če pa Vesni uspe priti do obeh točk, bi se praktično rešila nevarnosti izpada. Remi pa bi gotovo bolj koristil Vesni kot Zarji. Predvidevanja so za ta derbi tvegana, saj so vsi trije izidi enako možni. Derbi bi moral biti zato za ljubitelje nogometa privlačen. Brežani bodo šli v goste ekipi Inter SS, ki bo zaradi nedeljskega poraza proti Vesni imela en sam cilj: zmago! Treba je tudi pripomniti, da je Inter SS letos na domačih tleh klonil samo enkrat in to proti vodečemu Isonzu. «Plavi» se tega zavedajo a ne obupujejo, saj so letos mojstri v remijih. Brežani so namreč igrali neodločeno kar 16-krat: v zimskem delu prven- stva so prisilili k delitvi točk tudi nedeljskega nasprotnika Primorje bo igralo v S. Canzianu proti istoimenskem moštvu, ki je trenutno na drugem mestu lestvice. Predvidevanja so za zmago domačinov, ki so trenutno v odlični formi, kar priča tudi dejstvo, da je v zadnjih štirih tekmah doseglo kar 12 golov, prejelo pa enega. Tudi S. Canzian je na lastnem igrišču klonil le enkrat: proti Foglianu. Zato je razumljivo, da bodo morali Prosečani zaigrati o-brambno, če hočejo odnesti eno točko, kar bi zanje predstavljalo že uspeh. V ostalih tekmah predvidevamo remi med Portualejem in Libertasom in zmago Fogliana nad Muggesa-no. Ena točka bi morda zadovoljila Flaminio, ki bo v gosteh pri Lib. s Proseka. Aurisina mora premagati Campanelle, če hoče še ra- čunati z obstankom v ligi, vodeči Isonzo pa si ne sme dovoliti spodrsljajev proti Sagradu. III. AMATERSKA LIGA Odigrali bodo predzadnje kolo, izidi nekaterih tekem pa bodo po vsej verjetnosti odločilni za končno lestvico. V skupim «N» je zmagovalec že znan in to je ekipa Duina, ki bi ji nedeljski nasprotnik, COOP, ne smel delati preglavic. Zanimin boj NOGOMET NA GORIŠKEM Juventina-San Marco Sovodnje-Montesanto V 2. kategoriji bo v nedeljo Juventina gcetovala v Villanovi, kjer I se bo srečala s tamkajšnjo ekipo, ki je trenutno predzadnja na lestvici in je praktično že izpadla iz te kategorije. Juventina bo morala vseeno zaigrati bolj previdno in predvsem bolj učinkovito, da se ne bo zgodilo kot prejšnjo nedeljo proti S. Marcu. Za to tekmo je trener sklical vse igralce naj se zberejo ob 14. uri na štandrežkem trgu. V okviru tekme Juventina V kategoriji nižje bodo Sovodenj-ci igrali na domačih tleh. oziroma na štandrežkih tleh proti Montesan-to iz Gorice. Sovodenjcem bi zmaga ne smela uiti, da ne bi razočarali vse njihove navijače, ki še vedno upajo, da se bodo slovenski igralci uvrstili v stvice. Za nedeljsko tekmo je trener Marson sklical vse igralce, ki naj se zberejo na štandrežkem igrišču,, pa se obeta med De Macorijem in Marco je skupina navijačev zbrala Lib. San Marco ,ki se potegujeta Sirka kot najboljšega igralca. Ved-za drugo mesto. Zanj se bori tudi no v nedeljo je vodstvo izžrebalo Acegat, ki bo sprejel v goste U- steklenico vina Robertu Leonu, nion. Ker so Podtonjerci v povratnem delu prvenstva precej razočarali, je verjetno tudi v nedeljo njihova usoda zapečatena. V skupini «0» predstavlja dvoboj Op. Supercaffe — Zaule zanimivost kola. Po delnem spodrsljaju z GMT si vodeči Supercaffe ne sme privoščiti neuspehov, saj bi ga dohitel Stock, ki bo verjetno odpravil Edilcolor. Primorec bo šel v goste ekipi Fiamma, ki so jo Trebenci že premagali v zimskem delu prvenstva. Tudi tokrat računa slovenska ekipa z zmago, saj je trenutno v odlični formi. V skupini «P» bosta verjetno S. Anna in Costalunga ostali na vrhu lestvice, čeprav imata obe precej težka nasprotnika. Ekipa Breg B bo igrala proti sosedom od Domja. V zadnjih treh nastopih se plavi niso preveč izkazali, posebno še pa prejšnjo nedeljo, ko se sploh niso predstavili na igrišče. Upati je seveda, da so zdaj to krizo prebredli. Olimpija bo sprejela v goste ekipo Lib. S. Sergio, ki ima na lestvici le točko manj od nje. Razumljivo je, da fantje iz Gabrovca računajo na zmago. B. R. Danes in jutri bo na naših odbojkarskih igriščih še bolj živahno kot doslej. Prične se odbojkarsko prvenstvo tudi v najnižji kategoriji in sicer drugi diviziji. Zastopstvo slovenskih moštev je več kot razveseljivo. Od sedemnajstih prijavljenih ekip v obeh kategorijah jih bo v imenu osnovnih slovenskih športnih organizacij nastopalo nič manj kot devet. Dekleta so bila razvrščena v dve skupini po pet ekip, fantje pa v eno za katero je prijavljenih sedem moštev. Koledarje vseh treh skupin bomo objavili v jutrišnji številki. 1. divizija člani V zadnjem koiu prvega dela prvenstva čakata naši dve ekipi v tej ligi razmeroma lahka nasprotnika. To pa ne pomeni, da niso možna presenečenja. Vsekakor pa sta PAV Dormisch in Libertas iz Turjaka daleč slabša nasprotnika kot sta bila v preteklem zavrtljaju Ginnasti-ca iz Pordenona in Are Linea. Tako Sloga kot tudi 01ympia i-grata v gosteh. Goričani se bodo drevi spoprijeli v Vidmu s slabim, da ne rečemo preslabim PAV Dor-mischem, ki je v osmih prvenstvenih nastopih prav tolikokrat potegnil krajši konec. Torej več kot idealna priložnost Goričanov za zmago, s katero bi se oddolžili zvestim navijačem za nedeljski poraz v Trstu z Are Lineo. Z uspešnim nastopom bi 01ympia obdržala korak z boljšimi ekipami v tej ligi. Nekoliko težja naloga čaka prav tako drevi Slogo v Turjaku. Domači Libertas se je znašel in v zadnjih nastopih igra vse bolj uspešno. Kljub preporodu pa domačini ne bi smeli delati velikih preglavic Neubauerju in tovarišem na njihovi nezadržni, zmagoviti poti. Mirne duše lahko pričakujemo, da se ho Sloga vrnila iz Turjaka z osmim zaporednim parom točk. 1. divizija članice Pri članicah bo drevi in jutri na sporedu sedmo kolo. Slogašice bodo sprejele v goste šesterko AS FJR iz Čedada. V prvem delu prvenstva je Sloga odpravila tega tekmeca s tesnim 3:2. Doma pa bo po vsej verjetnosti precej lažje, ker čedadčanke niso enakovredne nasprotnice in slovenske odbojkarice so res v odlični formi. Gostje s svojo improvizirano in tehnično slabo odbojko ne bi sme le priti daleč. Težak nastop pa bodo morale odpraviti ta čas ne preveč zane sljive borovke v Gorici z nevarno Azzurro. Tržačanke preživljajo krizo in jo bodo težko premagale, če na igrišču ne bodo pokazale več zagrizenosti, odločnosti in tudi sa mozavesti, ki jih v zadnjih nastopih pri njih močno pogrešamo | Upamo, da je porazni nastop v višji prede] le- Vidmu le nekaj koristil in da bo v Gorici tokrat vse drugače. Doma- činke so zelo dobre v obrambi, napada pa skoraj nimajo V prvem delu prvenstva je nepopoln. Bor zmagal po petih setih. 2. divizija članice Skupina «A» Obe uvodni tekmi v tej skupini bodo odigrali drevi. Najmlajše borovke odhajajo v goste k Interju. Srečanje bo slej ko prej izredno izenačeno in oba zastopnika imata enake možnosti za uspeh. Morda pa je le lahka prednost na strani Slovenk. Prva šesterka Brega prav gotovo ne bo imela doma prezahtevnega dela s FARIT «B». Odbojkarice Sokola v prvem kolu počivajo. Skupina «B» Sloga bo drevi gostila ekipo Združenja šolskih športnih krožkov, ki letos nastopa samo z eno šesterko. Najmlajše varovanke trenerja Neubauerja hitro napredujejo pri dojemanju odbojkarskih prvin. Poleg tega pa s svojo spretnosjo in okretnostjo znajo nasprotnice spraviti cesto v zadrego. Tudi ta spopad, glede na to, da so nasprotnice nekoliko bolj izkušene, bi moral biti dokaj izenačen. V prvi skupini se bosta spoprijela Breg «A» in FARIT «B» v tej skupini pa druga ekipa Dolinčank in prva šesterka FARIT. Po vsej verjetnosti bodo Tržačanke osvojile izkupiček in tako spravile medsebojna srečanja teh dveh društev v ravnotežje. V prvem kolu je prost Kontovel. 2. divizija člani Edini slovenski derbi kola je bil odigran že včeraj. Odbojkarji iz Doline niso imeli težkega dela z mladimi igralci Krasa iz Zgonika Borovci bodo opravili letošnji krstni prvenstveni nastop v ponedeljek zvečer z II Carso. Bor je neposreden favorit. Tekma med S. Giaco mom in Inter «B» bo odigrana v sredo. Prva šesterka Inter ja pa bo to pot počivala. G.F. Arezzo - Novara X Bari - Ascoli X Brescia - Como 1 Catania - Foggia X Cesena - Catanzaro 1 Genoa - Mantova 1 Lecco - Brindisi X Reggina - Reggiana 1 Taranto - Monza 1 Varese - Perugia 1 Spal - Viareggio 1 Viterbese - Lucchese 2 Trapani - Chieti 1 1 I X 1 X aamiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiuiiniiiimiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinmiiiiiinninmiiuii KOŠARKA Poleg prijateljskih tekem Vodeči Lido Šanson gost pepelke - Bora V prvenstvu dečkov čakajo naše ekipe težki spopadi V Novi Gorici je bilo v četrtek zvečer v novi telovadnici nagrajevanje najboljših slovenskih športnikov, ki so jih izbrali na podlagi ankete športnih novinarjev slovenskih listov. Na naši sliki: atletinja Nataša Urbančič in smučarski skakalec Danilo Pudgar D LIGA Lido Šanson iz Benetk je trenutno na prvem mestu lestvice skupno z ekipo Virtus iz Padove. Bor, zadnji na lestvici, bo torej igral proti prvemu. Predvidevanje je zato enostavno: «plavi» nimajo možnosti za zmago. Ne glede na to pa si lahko od njih pričakujemo dober nastop (kot na primer proti Don Boscu). Ekipa je trenutno v zadovoljivi formi kot je to tudi pokazala v trening tekmi s Poletom. IZID: Bor — Polet 95:66 (34:31) BOR: Ambrožič 6, Fabjan 14, D. Zavadlal 2, Kralj 19, A. Za-vadlal 2, Pertot 6, W. Hrvatič 6, Škerlj 18, S. Hrvatič 8, Šare, Ru-deš 14. POLET: Kraus 16, A. Sosič 20, Tavčar, Jugovič 6, Guštin 15, Martini 5, Starc 4, Dolenc. SODNIK: S. Tavčar. PROSTI METI: Bor 13:18, Polet 14:20. Najbolj izenačen in tehnično po memben je bil prvi polčas, ko sta ekipi nastopili s standardnima postavama. V dobri formi so Kralj, Fabjan in Škerlj za Bor, ter A. Sosič in Kraus pri Poletu. DEČKI Začenja se drugi del prvenstva dečkov. V B skupini bo Bor danes skušal proti Servolani zapusti ti boljši vtis kot v Skednju, ko so domačini na voljo razpolagali z borovci. Težko srečanje tudi za Kontovelce, ki bodo gostovali pri Ttalsidru, tretjem najmočnejšem moštvu v tem prvenstvu. TURNIR SABA Na turnirju za trofejo SABA so bila včeraj na sporedu le srečanja žensk. IZIDI: SABA — Italsider 24:20 SGT - Fornis 28:8 Interclub A — Ferroviario 18:7 * • * Jutri bo v B skupini derbi med Poletom in Bregom (na Opčinah). Tekma bo ob 10. uri. Brežani naj se dobijo ob 9. uri pred telovadnico. PRIJATELJSKE TEKME V ponedeljek bo v Nabrežini sre- čanje v minibasketu med Sokolom in Bregom. Srečanje bo ob 15. uri. Prav tako v ponedeljek bo Polet (1. divizija) odigral prijateljsko trening tekmo proti Cianocolori. Srečanje bo ob 20. uri v telovadnici Ul. della Valle. Danes pa bo prijateljska tekma v minibasketu v Dolini med Bregom in Borom. Srečanje (letniki 1961-62) bo ob 17. uri. Drevi v Vidmu CSI Friuli-Dom Danes zvečer ob 21. uri bo goriš ka šesterka Doma gostovala v Vidmu, kjer se bo sponriiel-j tamkajšnjo ekipo CSI Friuli. Furlanska ekipa se na skupni lestvici nahaja v slabih vodah in se bori za obstanek, skupno s Codognato in De Vecchi. Od teh se bo namreč ena pridružila Domu za prestop v nižjo ligo Prejšnja tekma med nocojšnjima tekmecema, ki se je vršila v Gorici se je zaključila z rezultatom 3:1 za Videmčane. Nocojšnja tekma CSI Friuli — Dom (Gorica) se bo vršila v Vidmu v telovadnici CONI (ulica Marangoni), s pričetkom ob 21. uri. Za to tekmo sklicani igralci Doma se bodo morah zbrati pred Klubom S. Gregorčiča (Korzo Verdi 13 Gorica) ob 19.15 za skupni odhod v Videm. I.K. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3 — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 2 2 1 1 2 X 2 1 1 1 1 X 1 t 2 X X 2 1 X Dr. Aleksander G«/e - Peter Partizanski _ zdravnik 29 bogatega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika *es korieHiPraVa mi je kasneie- k0 ie Prišlo do najhujšega, kljub n • Nlti za hip nisem Potopil od svojih zamisli in sem ^T'Vldez brezizhodnemu položaju sem izvedel vse, kot zamislil. * ranili- takim 111 Podobnim težavam sem se dosti ukvarjal nci m zvedel marsikaj zanimivega. 2astražoS° (Ka5l0 Maslo) Je Pil ranjen pri prehodu čez dobro Snežnikr?0 bivšo jugoslovansko - italijansko mejo nekje pod Pspešno .!ečkrat je že Prestopil mejo, doslej še vsakokrat k°hianri Vzhajal je na štab bataljona poročat. Takrat je bil bataljona Primorske čete, ki je sodila pod komando našega ^hlaL°-.njeg°vih .Požigih se je širi) prek meje tudi po tla?radn ajlh'.Na Primorskem so fašistične oblasti razpisale vice 1141 njegovo glavo. Oči vidno jim je delal velike pregla- a mirna noč. Počasi in previdno so hodili • Tedaj mu je skoraj na uho nenadoma zadonelo: «Mani in alto!» Toda partizan Drago ni bil kdonsabodi; v trenutku se je znašel. Preden je močan krik vojaka v zasedi izzvenel, je skočil naprej in zagrabil puško, lci je bila naperjena v njegovo glavo. Skupina se je namreč približala vojakom na 2 metra, prav pod puškine cevi. Z vso silo je potegnil, tako da je fašista, ki je držal puško in je bil skrit za grmom, kar vrglo po tleh in je celo pozabil ustrelita. Iz zasede je ustrelil drugi fašist in ga zadel v ramo. Krogla mu je prebila ključnico in ga zraven tega oplazila še po ustnici. Ranjen, močno krvaveč se je pognal prek skal v gozd. Za njim sta bežali obe sestri. Fašisti so še streljali za njimi, vendar so streh kmalu prenehali. Vsi trije so srečno utekli. Spretno so izkoristili gosto podrast in neraven teren. Druge tovariše, ki so bili z njim, so Italijani ujeli. Ranjen se je s sestrama prebijal skozi gozd proti Loški dolini in pri tem izgubil dosti krvi. O-nemogel in zelo izčrpan se je po deseturnem maršu zatekel na varno v neko hišo v Podcerkvi. Tam sem ga našel drugi dan. Ponoči je kurir prinesel sporočilo v bolnico na Petelinj a-ku, da je Drago ranjen in da mu je potrebna takojšnja zdravniška pomoč. Drugi dan sem mu imobiliziral ramo, ker je imel zdrobljeno ključnico. Nekoliko je škrtal z zobmi, sicer pa hrabro prenašal bolečine. Pripovedoval mi je svoj doživljaj, jaz pa sem ga opazoval. Želel sem si dobro ogledati tega hrabrega človeka, o katerem se je takrat toliko govorilo. Bil je nekoliko višje postave in izredno čokat. Majhne, temne oči so živahno gledale okoli sebe Belina zdravih zob se je odražala na licu, vedno pripravljenem na smeh. Bil je skromen in skoraj ni notei govoriti o svojih podvigih v boju s fašisti onkraj meje. Ce je govoril o kakšni akciji, je povedal v skopih besedah, da je bilo iz njih težko razbrati njegove osebne zasluge. Imel sem vtis, da je bil zanj boj proti fašizmu naravna potreba. Stoletno trpljenje našega naroda je našlo v njem maščevalca, ki je to delo opravljal brez se- bične miisli, prostodušno, kot je opravljal poprej svoje kmečko delo. V bolnici je ostal vse do ofenzive. Nekaj dni prej, preden je ofenziva dosegla bolnico, jo je zapustil. Rana se mu je hitro celila. Viktor Kraševec (Ludvik) je bil po poklicu mesar, doma iz Podcerkve. Bil je edina žrtev našega prvega poskusa prodora na Primorsko. Konec junija ali v začetku julija se je namreč odpravil močan partizanski odred nekje pod Snežnikom prek meje na Primorsko. Kot bolničar je šel z njim Metod. Iz njegovega pripovedovanja sem potem zvedel, kako je bilo. Morali so se vrniti že drugi dan. Kazalo je, kot da so jih Italijani čakali. Brž ko so naši prestopili mejo. so jih napadli in razbili. Partizani so se po grupah prebili nazaj. Vsi so se srečno pretolkli, le Viktor je bil pri tem težko ranjen v hrbet. Krogla je obtičala levo nekje pod srcem, čist« pod kožo. Natanko jo je bilo čutiti pod prsti. Tovariši so mu pomagali, da se je izvlekel iz ognja, in ga spravili do Vrhnike. Čez kak dan ali dva sem ga obiskal. Ležal je na slami v nekem čebelnjaku. Bil je v zelo težkem stanju. Imel sem vtis, da ne bo preživel, da je čisto pri kraju. Smrt mu je gledala iz globoko vdrtih in temno obrobljenih, steklenih oči. Kuhala ga je vročina. Usta je imel venomer suha in stalno je prosil piti. Trebuh je bil napet, trd, kolcalo se mu je kar naprej. Spomnil sem se na Petra, ki smo ga nedolgo tega pokopali v gozdu Pri treh lužah v Goteniškem Snežniku. Bil sem prepričan, da se tudi Viktor ne bo izmazal iz smrtnega vnetja trebušne mrene, ki je nastopilo zaradi strela skozi trebuh. Dal sem mu injekcijo morfija, da bi mu olajšal trpljenje. Kmalu je zaspal. Ljudem, ki so ga oskrbovali, sem dejal, naj mu ne dajo hrane razen čaja po žličkah, na trebuh pa mrzle obkladke. Moral sem ga pustiti, kjer je bil. Prevoza z Vrhnike prek Petelinjaka v bolnico gotovo ne bi prenesel. Zaradi Italijanov ni imelo nobenega smisla premeščati ga od tam, saj je bil v čebelnjaku kar dobro skrit. Drugi dan se je počutil bolje in vsak naslednji dan še bolje. Nisem mogel vePjeti, da se mu je stanje v treh dneh toliko izboljšalo. Bil je povsem drug človek. Simptomi vnetja trebušne mrene so popustili. Vrnilo se mu je dobro razpoloženje. Predložil sem mu, da ga odpeljemo v bolnico. Takoj je bil za to. Transport na trdem in tresočem, s slamo prekritem kmečkem vozu je dobro prenašal. Brez hudih posledic smo ga prepeljali v bolnico. Bil je samo nekoliko izmučen od večurne vožnje po strmih gorskih poteh. Ko se je bolnica preselila, je šel seveda z nami Tu se mu je stanje jelo slabšati. Rana na hrbtu ga je močno bolela, iz nje se je cedilo čedalje več gnoja. Nastopila je težka infekcija. Prevezovali smo ga dvakrat, tudi trikrat na dan. Čez ka-kih 14 dni se mu je naredil še absces na debelem mesu. V začetku je ležal nekaj dni na slamnatem ležišču. V novi bolnici je ležal sicer na postelji z blazino. Higiensko pa tudi to ležišče ni bilo. Z vsakim dnem se mu je stanje vidno slabšalo. Zaradi bolečin in oslabelosti se ni mogel na postelji več obračati, kmalu niti premikati ne več Prej še kax zgovoren kljub težkemu stanju je sedaj skoraj utihnil. Pripravljal sem se, da mu incidiram absces. Toda do tega ni prišlo. Prehitela nas je ofenziva. Ubili so ga fašisti nekako tiste dni, ko sem mislil, da je absces dozorel in bi ga bilo treba odpreta. Najtežji od vseh ranjencev, ki sem jih imel v bolnici, je bil Lisjak. Bil je iz tretje, Brankove čete, ki se je zadrževala Pri treh lužah v masivu Goteniškega Snežnika. Strel ga je ranil skozi prsni koš v neposredni bližini hrbtenice, tako da so bila poškodovana tudi vretenca in hrbtni mozeg. Krogla je vstopila spredaj z desne strani zgornjega dela prsnega koša, izstopila pa na levi strani precej niže. Očitno je bil ranjen, ko je ležal. Bil je v izredno težkem stanju, vendar pri zavesti. Od prsnega koša navzdol ni ničesar čutil. Vse dni, kar so ga nosili v bolnico, ni skoraj nič jedel. (Nadaljevanje sledi) t tTrecfniitvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan* V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 31. marca 1973 Za SFRJ Teko«! račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišča 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst S SREČANJA KPI 0 JAVNIH OBČILIH Parlamentu, deželam in sindikatom nadzor nad radiotelevizijsko ustanovo I radiotelevizijsko ustanovo ne sme razpolagati samo izvršna oblast Tehtno mnenje zastopnika združenja italijanskih časnikarjev RIM, 30. — Na srečanju, ki ga je organizirala komunistična partija Italije o temi »Radiotelevizija, informacija in demokracija* je danes govoril predsednik kulturne komisije KPI Napolitano. Komunistični poslanec je med drugim dobesedno izjavil: «Vladajoči razredi računajo na pasivnost občinstva, ki spremlja televizijske programe ter skušajo posredovati informacije na način, ki ne spodbuja kritičnega presojanja, temveč navaja na pasivno in nezavestno sprejemanje o-cen in kriterijev presojanja*. Poslanec Napolitano je nadalje poudaril, da komunistični načrt reforme italijanske radiotelevizije predvideva večjo avtonomijo intelektualnih sil v tej državni ustanovi. Pred Napolitanom je govoril poslanec Manca, ki je elan vodstva PSI in ki je izjavil, da bo tudi socialistična stranka v kratkem pripravila načrt reforme radiotelevizijske ustanove. Ta načrt se ujema v bistvenih potezah s komuni- stičnim načrtom. Na vsak način — je dejal Manca — socialistična stranka ni pripravljena, da bi sodelovala pri reformi RAI-TV z večino, ki ne bi bila kvalificirana in ki bi izključevala iz reforme velike sindikalne sile in dežele. Prav tako se bo PSI borila proti sredinskim težnjam ter proti podobnim političnim nagibom v KD. Na tej liniji — je poudaril Manca — je treba okrepiti odnose med KPI in PSI ob upoštevanju avtonomne funkcije in posebnosti obeh strank. Danes zjutraj je govoril tudi poslanec Anderlini (levičarski neod-visnež), ki je poudaril, da parlament in izvoljena telesa na vseh ravneh predstavljajo edino jamstvo za demokratično uporabo javnih občil. V popoldanskih urah je posegel v debato tudi podpredsednik parlamentarne komisije za nadzorstvo nad radijskimi oddajami poslanec Galluzzi. Ta je poudaril, da •nmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiimiiuiiiiiiiiiimii V ZVEZI S PREISKAVO 0 DELOVANJU ODBORA ZA FRED0 Padovski državni pravdnik zaslišal šest fašistov Izjava Venturovega odvetnika v zvezi z atentati na vlake FERRARA, 30. — Padovski državni pravdnik dr. Aldo Fais, ki vodi preiskavo o takoimenovanem «odboru za solidarnost z Giorgiom Fredo* je danes zaslišal v Ferrari šest ljudi. Med temi sta funkcionar MSI Giulia-no Borghi in bančni uradnik Antonio Baio, ki je tajnik krajevnega sindikata CISNAL. Oba sta dobila pred nekaj dnevi sporočili o sodnem postopku proti njima zaradi združevanja v zločinske namene, ustrahovanja in požara padovske sinagoge. Podobni obvestili sta dobila tudi uslužbenca padovske knjigarne «Ezzelino» Aldo Trinco in Paolo Callegari. Ko se je zvečer vrnil v Padovo je dr. Fais zaslišal še Alda Gaibo, Lui-gia Di Julia, ki je bil že vpleten v razdeljevanje provokatorskih letakov in Luigija Robertija, ki je pred časom vodil skrajno desničarsko organizacijo «Fronte della gioventu*. Po zasliševanju je sodnik izjavil časnikarjem, da je bil obisk v Ferrari zelo koristen za preiskavo, ker je zbral nekaj pomembnih dokazov. LETEČI KROŽNIK ALI 1. APRIL? V okolici mejnega teksaškega mesta Aurore v zadnjih dneh kar mrgoli ljudi, ki vztrajno iščejo ostanke letečega krožnika, id naj bi strmoglavil pred 76 leti. Ljudje brskajo tudi po grobovih, ker se je razširil glas, da so prebivalci ob nesreči pokopali pilota na do mačem pokopališču. Tisk iz Dallasa in Fort Wor-tha je leta 1897 zelo obširno poročal o «tragediji» in je dal velik poudarek pogrebu nesrečnega pilota. Resnici na ljubo so ljudje našli med razbitinami le zoglenele ostanke nesrečneža, a ti so zadostovali, da so ga identificirali za nezemeljsko bitje. Tisk je omenjal tudi_ da so med razbitinami letečega krožnika, ki so bile iz Zemljanom neznane kovine, našli tudi dnevnik, poln nerazumljivih hieroglifov. Omenja se tudi, da je detalo strmoglavilo» pri mlinu sodnika Proctorja. Kaže pa da omenjeni sodnik ni imel nikdar mlina, zgodbo pa naj bi si izmislil kot prvoaprilsko potegavščino neki Hayden, ki je bil trgovec in dopisnik nekaterih teksaških listov. Če je bila njegova res potegavščina, se verjetno še danes reži v grobu nad neumnostjo svojih someščanov. ZAKLAD Pri mestu La Rochelle v Franciji bo prihodnji mesec na prodaj vinograd, kjer naj bi bil zakopan tovor 32 ton zlata. Za božič leta 1821 je jadrnica «Confiance» nasedla na sipine prav v omenjenem kraju. Prevažala je tovor 32 ton zlata. V poldrugem stoletju se je kopno tako razširilo, da je na kraju brodoloma sedaj 1300 kvadratnih metrov razsežen vinograd. Leta 1951 naj bi z elektronskimi napravami ugotovili, da je jadrnica res zakopana v vinogradu, naslednjega leta pa naj bi našli celo dve deski jadrnice. Ker lastniki omenjenega vinograda nimajo na razpolago sredstev za raziskovanje so dali vinograd na prodaj. Cena seveda ne bo zmerna, saj bi morebitni kupec lahko res našel zaklad. Prisotnost padovskega državnega pravdnika v Ferrari je vzbudila tudi zanimanje za tako imenovano «za-devo Orsi*. Kot je znano je bil Bal-bov nečak pred časom zaprt na ukaz milanskega preiskovalnega sodnika dr. D'Ambrosia. Osumljen je, da je sodeloval pri atentatih na vlake in morda tudi pri pokolu v milanski kmečki banki na Trgu Fontana. Izvedelo se je, da preiskovalci, ki so pred nekaj dnevi vdrli v Orsijev motel, niso i-skali «timersov», pač pa neke posebne vrste stikala, ki jih uporabljajo pri avtomobilih. Prav zato je verjetno pritegnila pozornost agentov mehanična delavnica, ki je blizu motela in v kateri so odkrili skriven laboratorij za proizvajanje peklenskih strojev. Vedno v zvezi s preiskavo o «čmi sledi* je odvetnik fašističnega založnika iz Trevisa Giovannija Venture izjavil, da njegov klient ni nikoli priznal, da je sodeloval pri atentatih na vlake avgusta leta 1969. »Ventura je priznal — je poudaril branilec — da je sodeloval le pri dveh atentatih, v katerih pa bombi nista eksplodirali. Gre za atentat na turinsko sodno palačo in za neki drug podoben podvig, o katerem pa ne bom govoril*. Odvetnik je dodal, da naj bi Ventura s temi priznanji dokazal, da se ni udeležil atentatov na vlake, še manj pa pokola v kmečki banki v Milanu. Odvetnikova izjava potrjuje, da se je Ventura odločil za novo obrambno strategijo. Preiskovalcem je priznal nekaj prestopkov, da bi se izognil posledicam hujših zločinov. Istočasno pa je skušal zvrniti dober del krivde na bivše pajdaše. je danes bistveno vprašanje politične volje za izvajanje reforme in še posebej vprašanje sil, ki jih bo mogoče mobilizirati v ta namen. V tej zvezi je govornik poudaril, da se tu postavlja vprašanje odnosov s krščansko demokracijo. «Ne oporekamo — je dejal Galluzzi — da je krščanska demokracija stranka, ki razpolaga z relativno večino v parlamentu in v državi. 0-porekamo pa — je pribil — da bi ta stranka razpolagala po svoji mili volji z RAI - TV*. Komunistični predstavnik je v tej zvezi izrazil mnenje, da sedanje stanje v RAI - TV odpira možnost reakcionarnim in konservativnim krogom, da izvajajo svoje prevratniške načrte. Popoldne je govoril tudi ravnatelj lista «Unita» Aldo Tortorella, ki je obravnaval vprašanja tiska in dnevnikov. V tej zvezi je Tortorella omenil, da sicer obstaja neka določena svoboda tiska, toda ta še ni dokončno izvojevana. Kakšna je stvarnost v italijanskem tisku, jasno povedo številke: okoli 70 odstotkov dohodkov italijanskih dnevnikov prihaja od oglasov, samo 30 odstotkov pa od prodaje časopisov. Edina izjema je dnevnik «Unita», ki dobiva 85 odstokov dohodkov od prodaje, 15 odstotkov pa od oglasov. K temu je treba prišteti še 3 milijarde lir iz nabiralnih akcij. Na zasedanju je govoril tudi predsednik združenja italijanskih časnikarjev Luciano Ceschia, ki je prav tako kritično ocenil sedanje stanje v italijanski radio - televiziji. Med drugim je poudaril, da je treba priznati parlamentu, deželam, sindikatom in vsem družbenim silam možnost, da vplivajo na tem področju ter da se prepreči, da bi radiotelevizijska ustanova bila le orodje v rokah izvršnega aparata. V zvezi s tem je izdal svoje poročilo tudi vsedržavni svet italijanske časnikarske zbornice, ki je razčlenil vsa vprašanja ter zahteval, da bi se v določenem trenutku upoštevala tudi njegova stališča. DRESDEN, 30. — Od 22. do 25. marca je bila v Dresdfenu prva pastoralna sinoda katoliške cerkve v Vzhodni Nemčiji (Nemška demokratična republika). Zasedanje je bilo za zaprtimi vrati. Udeležilo se ga je 150 delegatov, ki so predstavljali katoličane v Nemški demokratični republiki. Razpravljali pa so o temi: «Vera danes*. V svojem uvodnem govoru je kardinal Bengsch, ki deluje v vzhodnem Berlinu, in katerega je sam papež Pavel VI. imenoval za predsednika sinode, izjavil, da je šlo za čisto ponotranji dogodek* katoliške cerkve v Nemški demokratični republiki in da so politične oblasti Vzhodne Nemčije spoštovale njegov izključno verski pomen. Udeleženci sinode so se skušali izogibati vseh političnih problemov ter še posebej vprašanja odnosov med cerkvijo in državo. Po izjavah ravnatelja katoliške akademije v Hamburgu Henryja Fischerja, ki je bil skupaj z zahod- Hiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii im nun........................................... REZULTATI PASTORALNE SINODE V DRESDENU Odnosi med katoličani in oblastmi v DRN Nemški katoliški krogi zaostajajo za razvojem odnosov s socialističnimi deželami V hongkouškem pristanišču sta včeraj zaradi megle trčila britanski tanker «East Gate» in francoska tovorna ladja «Circea». Na sliki: tanker v plamenih Prisluškovalne naprave in komisija OZN za človečanske pravice ŽENEVA, 30. — Obramba človekovih pravic in zlasti njegovega zasebnega življenja je ena od točk na dnevnem redu komisije OZN za človečanske pravice, ki zaseda v teh dneh v Ženevi. Skupina izvedencev je pripravila za komisijo poročilo o modernih sistemih prisluškovanja, ki se zdijo bolj predmet za znanstvenofantastičen roman kot pa za razpravo komisije OZN. Modema elektronska tehnika lahko pripravi mikrofone, ki niso večji od glavice majhne vžigalice ali pa filmsko kamero, veliko kot škatlo šibic, ki ima tudi napravo za sproženje na daljavo. Mikrofoni, ki niso večji od lešnika lahko prenašajo tudi odboj zvočnega valu od stene; mikro-naboje, ki vsebujejo mikrofon, lahko skrijete v kosilo osebe, ki jo hočete nadzorovati. Ko nesrečnež pogoltne mikrofon, vam ne uide več niti ena beseda, ki jo izreče. Varovati se je treba tudi pred zobozdravnikom, ki vam lahko vtakne mikrofon v zob, ko vam ga zdravi. Pripravili so tudi že izredno majhne magnetofone, ki lahko snemajo več ur pogovorov, se sprožijo ob zvoku vašega glasu in se ustavijo, ko molčite. DETROIT, 30. — V nekem stanovanju v Detroitu je protestantski pastor Rosvelt Edvvards odkril trupla petih ubitih oseb, med katerimi (je bil njegov prijatelj, pastor majhne protestantske sekte. Enega od ubitih je našel pri vhodu v stanovanje, enega v kopalnici, tri pa v kuhinji. Policija še ni mogla u-gotoviti vzrokov pokola. Neznanci so vseh pet ubili s strelnim orožjem, na truplih pa so opazili številne rane z noži. Domnevajo, da so jih umorili pred tednom dni. iiiiiiiiiiiiii.. PREISKAVA O TELEFONSKEM PRISLUŠKOVANJU Kaj je odkril Tavazzi o delovanju T. Ponzija? ; Dokumentacijo, ki jo je predsednik ADI zbral o rovarjenju milanskega detektiva, je zaplenil dr. Riccardelli in jo vključil med sodne akte Fašistični sindikalist prijavljen sodišču TURIN, 30. — Turinski karabinjerji so prijavili sodišču zaradi prekrška simulacije 20-letnega sindikalista fašističnega sindikata CI-SNAL Paola Demoja. Prejšnji teden je mladenič izjavil karabinjerjem, da so ga neznanci napadli, ko se je ponoči vračal domov in ga pretepli. Preiskovalci pa so odkrili, da je sindikalista pretepel čfelavec, s katerim se je Demo spri. V ljubljani odprta razstava o kmečkih puntih LJUBLJANA, 30. — Dopoldne so v ljubljanskem razstavišču Arkade odprli razstavo ob obletnici kmečkih puntov. Pripravili so jo odbor za proslavo 500-letnice kmečkih vstaj in 400-letnice slovensko - hrvaškega punta, Narodni muzej in arhiv Slovenije. Odprtja se je udeležilo veliko kulturnih in političnih delavcev ter strokovnjakov različnih zgodovinskih področij. Razstavo je odprl predsednik republiške konference socialistične zveze Mitja Ribičič, oktet «Gallus» pa je zapel znano pesem «Le vkup. le vkup uboga gmajna*, ki predstavlja mot-to letošnjega jubilejnega leta. Razstava je nastala kot plod skupnega znanstvenega dela dveh zavodov. Narodnega muzeja ter arhiva Slovenije. Gradivo .je prikazano kronološko in skuša dokumentirati revolucionarno kmečko gibanje skozi 370 let. Pri pripravljanju razstave so strokovnjaki ugotovili, da je še ve- ________________________,_______ iiko dokumentov, ki doslej še n'so j oba sode'ovala s Fataleiem, a dobili upoštevani pri zgodovinskih o- s'ei ni znano koliko dokazov so bravnavah vzrokov, potekov in po- zbrali preiskovalci proti njima. »■ sledic puntov. Nadaljuje se tudi preiskava, ki MILAN, 30. — Na tiskovni kon-renei, ki jo je pred nekaj dnevi sklicalo združenje italijanskih de-ktivov, niso prišle na dan sen-cionalne novosti, ki jih je napo-al predsednik ADI Pierdavide Tkvazzi. Zadevno gradivo so pred mikaj dnevi zaplenili orožniki, ki so vcjrli v Tavazzijev urad, skupaj s ■kresom in drugim materialom, 'o vesteh iz milanskih sodnih krbgov kaže, da je gradivo vsebovalo dokaze o protizakonitem delovanju Toma Ponzija. Dokumentacijo so priložili sodnim aktom in od tod1 odločitev podpredsednika ADI, da ,o tem sploh ne govori. Kaj je vsebovala ni znano, domneva pa se, da je šlo za pomembne doku-meriie, če jih je dr. Riccardelli vkliučil med sodne akte. Istočasno se nadaljuje tudi preiskava o protizakonitem telefonskem prisluškovanju v Rimu. Preiskovalni sodnik dr. Pizzuti je danes .popoldne zaslišal zaprte detektive. Med temi je najdlje zasliševali lastnika agencije AFI Augu-sta Fataleja. Ta ima v vsej zadevi zelo pomembno vlogo. V njegovem uradu so orožniki našli dokumentacijo, ki dokazuje, da je nadzoroval telefone diplomatov nekaterih vzhodnih držav. In to še ni vsei Fatale je zbral obširno dokumentacijo o vidnih predstavnikih KPI in PSI, nekomu pa je uspelo odnesti gradivo iz urada pred vdorom agentov. Detektiv je zavrnil vsakršno obtožbo, dejal pa .je, da je neki njegov bivši sodelavec imel stike z agenti nekih zahodnih sil. Dr. Pizzuti se je nato «soravil» na Cosima Di Ciannija in Alessan-dra Moreanteia. Govori se, da sta jo je začel pretor Infelisi. Čeprav je že večkrat zahteval od ravnateljstva telefonske družbe SIP, naj mu izroči seznam priključkov na telefonske vode, ki so jih tehniki naredili na zahtevo finančnih stražnikov in drugih policij, še ni dobil tega gradiva. Zelo verjetno je zato, da bo pretor zaplenil omenjene dokumente, vprašanje pa je koliko gradiva bo še dobil. In končno še ena vest. Na ukaz dr. Ričcardellija so policijski a-genti preiskali sedež detektivske a-gencije IFI v Mestrah. Kaže, da je lastnik agencije večkrat sodeloval s Tomom Ponzijem. V njegovem uradu so preiskovalci našli štiri prisluškovalne naprave. PO PODATKIH TUNIŠKEGA MINISTRSTVA ZA INFORMACIJE Velika povodenj v Tuniziji terjala 83 smrtnih žrtev 26 tisoč ljudi je brez strehe ■ Južni Tunis je najbolj prizadeto področje TUNIS, 30. — Poplave, ki so prizadele v teh dneh Tunizijo, so terjale 83 smrtnih žrtev, 26 tisoč ljudi pa je brez strehe. Po tem obračunu, ki pa je še začasen, kot je poudaril minister za informacije Chedli Klibi, je bilo najbolj prizadeto področje gubernatorat Južni Tunis, kjer je izgubilo življenje 30 ljudi, 10 tisoč pa je brez strehe, Beja z 18 mrtvimi in 4.500 26 mrtvimi in 3.200 ljudmi brez strehe, Beja z 18 mrtvami in 4.500 ljudmi brez strehe, Kef z 9 smrtnimi žrtvami in 5 tisoč ljudmi brez strehe, Bezerta 3 tisoč ljudi brez strehe in Kasserine s 600 ljudmi brez strehe. Voda je prestopila bregove rek, rečic in potokov v sredo ponoči in je prisilila prebivalce, da so iskali zatočišča na gričih in holmih, medtem ko je blatna voda vdrla v severozahodni del prestolnice. Leta 1969, ko je zelo huda povodenj prizadela Tunizijo, je 500 ljudi izgubilo življenje, 130 tisoč oseb je bilo brez strehe, materialno škodo pa so ocenili okrog 20 milijard lir. Tuniškim reševalcem so čili na pomoč ameriški, libijski, italijanski in francoski helikopterji, ki so reševali ponesrečence in dovažali živila, zdravila in obleko Nekatera poplavljena področja so še vedno izolirana in so dostopna samo helikopterjem. Razpoložljiva sredstva še ne zadostujejo, čeprav imajo reševalci na razpolago 23 helikopterjev. Poveljstvo ameriškega šestega brodovja je sporočilo, da bo dalo na razpolago še druga letalska sredstva. Predstavnik ameriškega poveljstva je izjavil, da se je letalonosilka «Forrestal» zasidrala v bližini tunizijskega nabrežja in da je na razpolago tunizijski vladi. Kaže, da je pomoč šestega brodovja zahteval ameriški veleposlanik v Tunisu. ’ V tunizijsko prestolnico je danes priletelo transportno letalo «C 119» italijanske vojske, ki je pripeljalo zdravila, živež in oblačila namenjena najbolj prizadetemu prebivalstvu. Drugi dve letali bosta odleteli jutri z vojaškega letališča v’ Ciampinu. Položaj v «Ranjencm kolenu» je še vedno napet NEW YORK, 30. — Položaj v »Ranjenem kolenu*, indijanski va- sici v Južni Dakoti, ki so jo pred dobrim mesecem dni zasedli aktivisti gibanja AIM je še vedno zelo napet in vse kaže, da za sedaj ne bo mogoče obnoviti pogajanj med manifestanti in wa-shingtonskimi funkcionarji. V zvezi z domnevnimi spori med manifestanti je voditelj gibanja AIM Roubidex izjavil, da je te govorice začela širiti zvezna vlada, da bi zvrnila krivdo za propad pogajanj na Indijance. Svet narodov SFRJ o dolgoročnem načrtu za razvoj kmetijstva BEOGRAD, 30. — Poslanci sveta narodov zvezne skupščine niso bili danes zadovoljni s pojasnilom zastopnika zveznega izvršnega sveta, zakaj doslej ni bil dosežen dogovor med republikami in pokrajinami o politiki dolgoročnega raz-. , | voja kmetijstva. Poslanci so zahte- pnsico- vaj^ da zveznj izvršni svet in pristojni republiški in pokrajinski organi vložijo nove napore, da se čimprej doseže tozadevni dogovor in da zvezni svet na prihodnji seji obvesti svet o rezultatih teh naporov. V razpravi je med drugim rečeno, da Jugoslavija zaradi neustrezne politike za razvoj kmetijstva .namesto da bi izvažala hrano, je postala uvoznik hrane. Dejstvo! da se dajejo sredstva za u-voz hrane, a ni sredstev za razvoj kmetijstva, dokazuje, po mišljenju poslancev sveta narodov, da nekaj ni v redu v sistemu in načinu dela. Na isti seji je svet sprejel predlog zvezne konference socialistične zveze delavcev Jugoslavije, da se 26. julij (obletnica potresa v Skopju) proglasi za dan solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije v obrambi pred elementarnimi nesrečami. Svet narodov je naložil zvez. izvršnemu svetu, da pripravi tozadevni zakonski predlog o ustanovitvi jugoslovanskega sklada solidarnosti. Ob predložitvi predloga je ugotovljeno, da so potresi zadnjih desetih let prizadejali 21 milijard dinarjev škode, medtem ko znaša škoda poplav okrog 10 milijard. Samo lani so poplave prizadejale okrog 4 milijarde dinarjev škode. B. B. Atentat proti sedežu KPF v Parizu PARIZ, 30. — Močna eksplozija je snoči povzročila veliko materialno škodo v sedežu francoske KP v naselju Levallods pri Parizu. Poleg sedeža KPF so neznani atentatorji poškodovali tudi sedež bližnje mladinske komunistične organizacije. Ko je peklenski stroj eksplodiral sta bila sedeža prazna in zato ni bilo človeških žrtev. Prebivalci, ki jih je eksplozija zbudila so izjavili preiskovalcem, da so opazili na cesti kakih 20 ljudi, ki so bežali. Atentatorji niso pustili nobenega napisa ali letaka, kaže pa, da so pozno ponoči pripadniki nacionalističnih brigad* telefonirali v uredništva nekaterih pariških listov in izjavili, da so bombo postavili njihovi pajdaši. liilll*llllliaiiiiillllllliliiilliaiiiiiitiill*iiiilliaiui***«iii*aiiiiii*iiiiiiiiiiil*iiliiiiiiiiilllillllliiin*llll*crv,U nonemškim katoliškim škofom Ber-nahardom Steinom pooblaščen, da prisostvuje delu sinode, na srečanju niso razpravljali o vprašanju imenovanja apostolskih administratorjev s strani Vatikana v vzhod' nonemških škofijah, ki so še vedno odvisne od škofov v Zahodni Nenv čiji. «Ta zadeva* je dejal pred nekaj dlnevi kard. Bengsch, »spada v pristojnost sv. stolice*. To stališče katoliške cerkve v Vzhodni Nemčiji predstavlja P0-sreden odgovor vzhodnonemškim O" blastem, ki, pritiskajo na katoliško cerkev v Nemški demokratični publiki, da bi zavzela konkretno stališče do tega vprašanja. Nekaj časa pred začetkom sino* de je delavska stranka NDR — SED ponovno pozvala vzhodnonem ške katoličane, da bi se politično in družben« zavzeli pri razvoju vzhodnonemške republike. Vzhodnonemški voditelji so s cerkvenimi predstavniki več sestankov, ki so jih ocenili za ristne v zvezi z odnosi med žavo in cerkvijo. Oblasti želijo, da bi se katoličani odrekli svojen1 stališču pridržanosti do socialisti ne družbe ter priznali v celoti no položaj. Sinoda je odgovorila o gativno na ta pričakovanja, čepra je hotela odgovoriti na vprašanj® «kako lahko živi katoliška veča DRN, vera, ki jo je težko ifP0^ dovati in ki nasprotuje bolj K kdajkoli volji oblastnikov?* Po živahni debati so delegati za vrnili dokument «Vera danes*. K so menili, da so njegove 'zJa'ja in rešitve preveč osebne in ze malo konkretne. Dokument bodo še enkrat P1^ učili na konferenci škofov, duho' nikov in laikov, ki bo v letos, V resnici so politični Pr°“J . mi predstavljali za to pastoral sinodo problem, ki se praktično mogel spregledati. Imenovanje apostolskih a<^rnj^a stratarjev bi pomenilo brez dv° prvi korak na poti do avtonomto katoliške cerkve v DRN, kar vzhodnonemške oblasti zelo že L Resnica je, da je nemška ka ška cerkev »de faeto* razdeli ’ kar velja tudi za evangeliste cerkev. Kljub temu, da 0ja-skuša normalizirati odnose s s%j lističnimi državami, pa za potrjuje to stanje. Tako vz“<*\L(j nemški katoličani živijo še v v državi, ki jih tolerira in ateizem napreduje. Zato so detet* 1.300.000 vzhodnonemških kato nov zahtevali, da se poudari v sijonski značaj katoliške cerkv Vzhodni Nemčiji. V**0 PO 20 DNEH OMAHOVANJA ARGENTINSKO SODIŠČE SPOROČILO DOKONČEN REZULTAT VOLITEV Hector Campora je dobil 49,6 odstotka glasov - Po odstO' pu radikalca Balbina bo uradno proglašen za predsednik* Politični opazovalci tohnačiJ0 odločitev na različne načlTn„nliss® •------ « Lan> ine P. stj. stom in jih prehitel v navezav' 0j kov s Havano. Tako bi jSto- BUENOS AIRES, 30. — Hector Campora je uradno izvoljeni predsednik Argentine, čeprav na volitvah, ki so bile v začetku marca, ni dosegel absolutne večine. Medtem ko je sodišče razglašalo neuradne rezultate predsedniških volitev, je kandidat radikalne stranke, ki je po Campori dosegel največ glasov, uradno izjavil, da se ne bo udeležil drugega kroga volitev, čeprav jih bo vojaška vlada razpisala. To avtomatično pomeni, da je Campora uradno izvoljeni predsednik republike. Rezultati volitev, ki jih je razsodišče neposredno čeprav neuradno razglasilo so sledeči: Campora (Fre-juli) 5.908.414 glasov ali 49.6 odstotka, Balbin (radikalci) 2.537 605 glasov ali 21,30 odstotka in Man-riduova federativna ljudska zveza 1.775.867 glasov ali 14,90 odstotka. Do sinoči je v Argentini še vedno vladala velika negotovost. Minister za notranje zadeve Morroig je v intervjuju s časnikarjem argentinske televizije precej odkrito na-ntiignil na možnost novih volitev. Verjetno pa je vojaška vlada spre; Videla, da ne kaže več zavlačevati jj objavo rezultatov in je danes, čeprav še neuradno, posredovala pokončni izid. Kot je razvidno iz številk je peronistično gibanje dobilo skoraj absolutno večino, kar .je zelo velik uspeh po sedmih letih vojaške diktature. Pomeni pa tudi, da se bo moralo povezati z drugimi silami za sestavo vlade. Po neuradnih vesteh iz Buenos Airesa naj bi predsednik Lanusse odločil ponovno vzpostaviti diplomatske odnose s Kubo pred 25. majem, ko bo Campora uradno prevzel oblast. Vest so sporočili dobro obveščeni krogi, ki poudar- močan adut, in bi se časno približati levičarsko u .-0 t® nim krogom. Drugi pa tolrntrgp y odločitev kot konkreten u j j. okviru političnega načrta . je ranje ideoloških zaprek, * ^>elT1a Lanusse napovedal že Pre°.,.flistv'1 letoma, ko je sporočil preb raz-svojo odločitev, da bo za ' pisal volitve. „ s o Latinskoameriške države, ^ s doslej navezale diplomatsK £jie, Kubo so Ekvador, Bolivija. Mehika in Urugvaj. _ negcr V okviru velike politične tin> tovosti, ki je vladala v parnp°' od 11. marca dalje, ko J ^litra zmagal na predsednis . gJ.edoy vah, je prišlo do oatr*tera v mestu Santiago del E -n in padniki gibanja za,.razvoj maPi-tegracijo so priredili ve* gu-festacijo proti novoizvolj Pripa bernerju Carlosu Juarezu, * da stranki Frejuli. volitv?"i Juarez je zmagal na y0lilo« ni dobil absolutne večine- laSil odbor ga je kljub J^Sno*' za gubernerja in ni razp prot®: nih volitev. Proti temuJ,lStoS-stiral neizvoljeni Lopez - pjvš1 pripada gibanju, ki Sa predsednik Frondizi. Tri bombni atentati v Reggio Calabrii ^ REGGIO CALABRLA, 30. ^labri' raj zvečer so v^ P° Poplavljen glavni trg v severnotunizijskem mestu Med jez El Bab nekaj dnevi že sporočil to odločitev organizaciji ameriških držav OSA. Odločitev naj bi na Lanusseiev predlog podprla vlada in generalni štabi vojske, letalstva in mornarice. čem, ki so pred nekaj vzročili velike nerede. ob- Dve bombi sta eksplodira1’pa so činski izterjevalnici, tr J toIn