mam H H M H H §f Ti—- v r 2 h , □ N , fr x\ iV M N • • i» l~11 ,i “ '““l i ------ — i i — --i V S E B I N A Ivan Sovine: PRISPEVEK H GEOTEHNIČNI KARTI SLOVENIJE — Ing. Ljudevit Skabeme: O LAHKIH BETONIH IN N JIH UPORABI — Ing. Marko Bleiweis: VREDNOTENJE INTENZITETE DELA — POGOJ ZA PRAVIČNE NORME — TEHNIČNE IZPOPOLNITVE: a) Železniški vagon za avtomatično razkladanje gramoza; b) Priprava za izdelavo verig; c) Stroj za rektifikacijio aksialnih ležajev; č) Hladilnik in filter za olje; d) Racionalno električno stikalo; e) Gyrobus — NOVOSTI IZ DRUGIH REV IJ: a) Pridobivanje dodatkov za lahke betone; b) Izolacija iz azbestno cementnih plošč; c) Poškodbe v stavbarstvu zaradi mraza; č) Kroglasti železobetortski bencinski tanki; d) Jekleni mostovi v prej- napetiem kombiniranem gradbenem sistemu; e) Razsežno pogrezanje tal; f) Saniranje slabih nosilnih tal z injekcijami; g) Grand Coulee Dam; h) Dovoz gradiva s helikopterji — UREDBE IN DRUGI ZAKONITI PREDPISI — RECENZIJA / GRADBENI VESTNIK GLASILO SVETA ZA GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE LRS TER DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIR­ JEV IN TEHNIKOV LRS LETO IV 1951 Ivam Sovine Prispevek h geotehnični karti Ljubljane*) I. Osnovni podatki 1. G e o l o š k i p o d a t k i Teritorij mesta Ljubljane se geološko (1), (2) deli na dva dela: A) severni del, del Ljubljanskega po­ lja', ki obstoji v glavnem iz plasti proda in konglomerata ter B) južni del, Barje, ki obstoji iz glina­ stih plasti. Sedimentacijsko področje Save (prod in pesek) je segalo do ožine med Gradom in Golovcem, preko Frančiškanskega mo­ stu in Mirja do Tržaške ceste, nato pa vzdolž Tržaške ceste in dalje ob južnem pobočju viške terase vzdolž ceste Vič— Bokalce. Poleg omenjenih plasti pa so za grad­ bene svrhe izredno važne še vmeisne ilov­ nate plasti, katere je v raznih dobah na­ plavila voda z Rožnika, Gradu in Golovca. Ta ilovica je bila odložena zelo neenako­ merno in ima različna fizikalna svojstva. Zaradi nehomogenosti materiala je težko pravilno omejiti področja teh ilovnatih na­ plavin, Zlasti v južnem delu, ki že itak ob­ stoji iz samih glinastih plasti, je omejitev teh plasti zelo težka, Reči moremo le, da se ilovica, naplavljena z Rožnika, izraziteje pričenja ob Cankarjevi ulici in se razširja od tu dalje proti jugu in jugovzhodu, ilo­ vica, naplavljena z Gradu in Golovca, pa se pojavlja med prodom in konglomeratom od Vodnikovega trga do Sela. *) Iz laboratorija za mehaniko tat TVŠ v Ljub- Ijamik Razpravo je nagradila Univerza v Ljubljani s Prešernovo nagrado za slušatelje Univerze za leto 1950, 2. S o n d n i p o d a t k i Na podlagi številnih vrtanj, ki so bila izvršena bodisi zaradi geološke raziskave (1), (2), bodisi zaradi ugotovitve nosilnosti tal, moremo za potrebe temeljenja podati vsaj približen pregled o debelinah in vrstah posameznih plasti, iz katerih so se­ stavljena tla ljubljanskih stavbišč. Podatki, ki jih navajamo, ne morejo prikazati po­ polne slike o temeljnih tleh mestnega te­ ritorija. Iz njih pa je razvidno, da so zlasti v vmesnih področjih plasti temeljnih tal zelo izpremenljive in da bo treba tu za večje stavbe tudi v bodoče sondirati po­ drobno. Zaradi boljše preglednosti prilagam karto (slika 1), na kateri so z zapored­ nimi številkami označena mesta, kjer so bile izvršene važnejše vrti. Globinski pro­ fili teh vrti so zbrani v razpredelnici I. Na podlagi teh podatkov je možna podrob­ nejša rezdelitev mesta na: I. severni del, kjer prevladujeta v po­ vršinskih slojih prod in konglomerat in ki bi segal do Cankarjeve ulice in dalje proti Ljubljanici, II. srednji del, kjer so pod vrhnje, z ilovico pomešane prodne sloje vrinjene ilovnate plasti in ki sega do Mirja, III. južni del z glinastimi plastmi in de­ belim in drobnim peskom (mivko), ki ob­ sega Mirje, IV. skrajni južni del, Barje ter V. področje Ljubljanice in jugovzhodni del mesta med Ljubljanico in Gruberjevim kanalom. V razpredelnici I. so za stavbišča, kjer je bilo izvršenih več sond, navedeni samo podatki najznačilnejše sonde. V sondnih zapisnikih se večinoma niso označevale geotehnične značilnosti tal: poroznost, konsistenca in sl. Podatki novejših sondi­ ranj, pri katerih so bile na terenu ozna­ čene geotehnične značinosti zemljin po na­ vodilih začasnih tehničnih predpisov za temeljenje iz 1. 1948 (3), so označeni s križ­ cem. RAZPREDELNICA 1 Globinski profili poedinih sond I. področje (1) Celovška cesta (Dvorišče pivovarne Union) Globina v m Vrsta zemljine 0,00— 2,75 nasutij e, 2.75— 3,75 ilovica, 3.75— 8,75 prod, pomešan z ilovico;, 8.75— 16,20 konglomerat in ilovica, 16,20—19,20 prod in ilovica.. Slede plasti ilovice, proda in konglomerata. (2) Celovška cesta (Delavski dom) Globina v m Vrsta zemljine 0,00—6,00 prod, 6,00—7,30 siva glina. Sledil rjiavordečkasta glina s kosi karbonskih skladov. (3) Slomškova ulica (Mestna elektrarna) Globina v m Vrsta zemljine do 18,45 prod 18,45—34,47 konglomerat (4) Tyrseva cesta (Nebotičnik) Globina, v m Vrsta zemljine do 5,20 (12,20) prod z ilovico Sledi konglomerat. (5) Tyrseva cesta (Min. za notr. zaidevej Globina v m Vrsta zemljine Do 8,50 prod in pesek z manjšo količino ilovnatih primesi, (6) Cankarjeva ullica (Svett za gtrtadlb.) Globina v m Vrsta zemljine Do 6,85 čisti prod in pesek, 6,85—7,35 rjava ilovica s kosi karb. sklad. (37) Poljanska cesta (Pod klavnico) Globina v m Vrsta zemljine Do 15,20 prod, 15.20— 17,20 pesek, 17.20— 17,70 ilovica, 17,70—25,00 pesek in ilovica, 25,00—26,50 glina. II, področje (7) Gosposka ulica (Univerzitetna knjižnica) Globina v m Vrsta zemljine 0,00—1,70 nasutje, 1,70—2,60 prod, 2,60—4,50 rumena ilovica, 4,50—7,80 glina. (8) Nunska ulica (Bivši uršulinski vrt) Globina v m Vrsta zemljine 0,00—0,30 humus, 0,30—0,65 ilovica, 0,65— 1,85 prod z ilovico, (9) Gregorčičeva ulica (Za Predsed. vlade) Globina v m Vrsta zemljine 0,00— 2,00 nasutje, 2.00— 2,80 prod in ilovica, 2,80— 6,20 trda ilovica, 6.20— 7,00 trda gramozna ali pešč. ilovica 7.00— 9,20 mehka ilovica z mivko, 9.20— 12,00 itrda dllovilca, mestoma gramoz. (10) Gregorčičeva ulica (Tiskarna.) Globina v m Vrsta zemljine 0,00—1,85 nasutje (dno bivše struge), 1,85—3,60 prod, mešan z rjavo, ilovico.. III. področje (11) Erjavčeva ulica (Dečje jasli) Globina v m Vrsta zemljine 0,00—1,00 nasutje,, 1.00— 3,50 peskovilta glina, 3.50— 5,50 drobni pesek z glino, 5.50— 6,20 rjava in siva, glina. (12) Vrtača (Planska komisija LRS) Globina v m Vrsta zemljine 0,00— 2,70 nasutje, 2,70— 3,00 gramoz, 3.00— 6,00 srednje gnetna ilovica, mešaniai z. muljem, 6.00— 7,00 gnetna ilovica, meš. z muljem, 7.00— 8,50 srednje gnetna ilovica, me­ šana z drobnim peskom, 8.50— 11,00 srednje gnetna ilovica, po­ mešana z drobnim prodom. (13) Aškerčeva cesta (Strojni institut) Globina v m Vrsta zemljine 0,00—1,00 nasutje, 1.00— 2,00 prodec z ilovico. Sledi rjava ilovilca, prekinjena po tankih plasteh mivke. (14) Aškerčeva cesta (Mineraloški Institut) Globina v m Vrsta zemljine 0,00—1,60 nasutje, 1,60—2,50 prod in ilovica. Sledi ilovilca s peskom in popolnoma čista ilovica. (15) * Aškerčeva cesta (Prirodoslovna fakulteta) Globina v m Vrsta zemljine 0,00— 3,00 nasutje, 3.00— 5,00 glinovilt prah s prašnatim in drobnim peskom, lahko gneten, srednje porozen, 5.00— 8,00 malo glilnovit prah s prašna­ tim peskom, lahko gneten, 8.00— 9,00 siv g,lino vit prah, lahko gne­ ten, srednje porozen, 9.00— 13,00 rjava glina s peskom in nekaj proda, ob spodnji leanii meji, srednje porozna. 1 Med Kladezno in Rečno ulico 3,00—4,60 naplavina prodca in peska. Globina v m Vrsta zemljine 4,80—9,00 siva, srednje porozna, lahko 0,00— 0,50 nasutje,, gnetna glina. 0,50— 2,50 ilovica s peskom in mivko, (23)* Hajdrihova ulica 2,50— 4,00 siva glina,, (Uradno ipotslliopje) 4,00— 5,50 glina z mivko-, Ijlohina v m Vrsta zemljine 5,50— 6,00 mivka, 0,00— 1,30 orna zemlja, 6,00— 7,50 siva mastna glina, 1„30—- 2,00 prod in pesek, malo glinovit, 7,50—10,00 glina in malo peskat, 2,00— 3,00 rjav prod in pesek, pomešan z 10,00—14,00 prod. glino, 1 Kolezija 3,00— 4,00 siv, srednje porozen,, lahko gne­ Globina v m Vrsta zemljine ten prah in glina. 0,00— 1,00 nasutje, 4,00— 5,00 srednji in drobni pesek, pome­ 1,00— 4,00 siva glina, šan z glino,, 4,00— 5,00 mivka s peskom, 5,00— 5,50 glinovilt prašnati in drobni pe­ 5,00—12,00 glina z mivko1 in finim peskom', sek, plastičen. 12,00—15,50 siva glina. Ul Ul 0 1 & o o r java glina s peskom im mallio I* Marmontova ulica drobnega proda, (Uradno poslopje) 6,00— 7,00 svetlo rjav srednji in drobni Globina v m. Vrsta zemljine pesek z glino, 0,00— 2,00 peskovita glina z org. prepe- 7,00—12,50 prod z glinastim polnilom. rinami. (24)* Tržaška cesta 2,00— 3,00 rjav glinovit pesek z org. pri­ (Oddelek splošnih predmetov TVŠ) mesmi, Globina v m Vrsta zemiljitne 3.00— 4,00 4.00— 5,00 5.00— 7,00 7.00— 9,00 9.00— 12,00 siv lahko gneten glimovit prah z glino iti org, primesmi, siv lahko gneten pesek in prah, siv 'lahko gneten prah z glino in prašnim peskom, pesek s prahom in drobnim prodom, malo g lino v it prah z drobnim peskom, (18) Med Klaidezmo in Emonsko ulilco Globina) v m Vrsta zemljine 0,00—1,00 humus, 1.00— 2j50 prod, 2,50—5,50 rjava ilovica in mivka. Sledi siva glina. (19) * Hajdrihova ulica (Uradim poslopje) Globina v m Vrsta zemljine 0,00— 1,00 nasutje, 1.00— 2,00 srednje porozna, lahko gnetna pešk, glina z malto org, pri­ mesmi, 2.00— 4,80 naplavina prodna in peska, 4.80— -10,20 siva,, srednje porozna, lahko gnetna, glina, (20) Hajdrihova ulica (Hidrotehnxni laboratorij) Globina v m Vrsta zemljine 0,00— 0,30 humus, 0,30— 1,80 rjava glina, 1.80— 3,20 siv pesek, 3.20— 4,40 mivka, 4,40—12„00 siva glina. (21) * Tržaška cesta (Uradno poslopje) Globina v m Vrsta zemljine 0,00—0,40 nasutje, 0,40—0,85 rjava, težko gnetna pešk, glina, 0,85—1,20 glinovit drobni pesek, 1.20— 2,90 siva, srednje porozna, lahko gnetna pešk, glina z org. pri­ mesmi, 2,90—3,70 pesek, 3,70—9,75 srednje porozna, lahko gnetna glina. (22) * Marmomtova ulica (Uradno- poslopje) Globina v m Vrsta zemljine 0,00—0,40 humus, 0,40—3,00 porozna, lahko gnetna glina z org. primesmi, nasutje, glinovit prah s srednjim in drob­ nim peskom, ob sp. liezni) meji, glinovit prah s sr. in drobnim peskom, vlažen, glinovilt prah s peskom in drob­ nim prodorni, vlažen. (26)* Mencingerjeva ulica (Dijaško naselje) Globina v m Vrsta zemljine Humus, malo glinovit pesek s prahom, ob spodnji lezni mejil, malo glinovit srednji, drobni in . prašnati pesek, isto kot 2,00—3,00, lahko gneten glinovit srednji in drobni! prašnati pesek, isto koit 4,00—5,00, lahko gneten glinovit prah s pri­ mesmi peska. 0,00—3,00 3.00— 4,00 4.00— 5,00 5.00— 8,00 0,00— 1,00 1 , 00— 2,00 2.00— 3,00 3.00— 4,00 4.00— 5,00 5.00— 8,00 8.00— 10,00 (27) Levčeva ulica (Študentsko naselje) Objekt 1 Globina v m Vrsta zemljine Humus, rjava ilovica, siva glina, malo peščena siva ilovica» Sledi glina z drobnim in debelim peskom. (27) * Objekt 2 Globina v m Vrsta zemljine Humus, srednje porozna lahko gnetna glina, porozna šota, srednje porozna,, lahko gnetna glina, mivka in pesek, glina z drobnim in debelim peskom. (28) Orožnova ulica Globina v m Vrsta zemljine Nasutje, peščena ilovica, siva:, mastna glina, peščena glina, siva, mastna glina, črna glina z debelita’ peskom, peščena glina- s prodom,, siva, mastna glina, 0,00—0,30 0,30—2,00 2,00—2,50 2,50—5,50 0,00—0,30 0,30—2,90 2,90—3,30 3.30— 5,30 5.30— 6,50 6,50—7,50 0 ,00— 0,02 0 ,02— 1,00 1.00— 1,50 1.50— 2,00 2.00— 4,50 4.50— 5,50 5.50— 6,50 6.50— 9,50 9.50— 11,50 11,50—17„00 17.00— 21,00 (29) Jelovškova Globina) v m 0,00— 1,50 1.50— 4,50 4.50— 5,00 5.00— 17,00 17,00—19,00 peščena ilovica s prodom, peščena ilovica s peskom, prod. ulica Vrsta zemljine Nasutje, siva gliba z mivko, pesek, siva glina, glina z debelejšim, peskom. (30) Pot na Rakovo jelšo Globina v m Vrsta zemljine 0 ,00— 0,20 0,20— 0,70 0,70— 2,90 2.90— 4.40 4,40— 4,90 4.90— 17,00 Slede plasti (38) GEDES Humus, peščena ilovica, peščena glina z mivko, mastna glina, glina z mivko, mastna glina, proda, peska in ilovice. Tržaška cesta Globina v m 0,00—0,50 0,50—2,00 2,00—2,15 2,15—3,00 Vrsta zemljine Humus, težko gnetna peskovita glina, drobna mivka z glino, siva peskovita glinai z org. pril- 3.00— 4,50 (39) Zelena pot Samski dom Globina) v m 0,00— 0,30 0,30— 1,00 1.00— 2,00 2.00— 2,50 2,50— 4,00 4.00— 9,00 9.00— 11,00 mesnu, masitna siva glina. Vrsta zemljine Humus, peščena ilovica, peščena ilovica, mešana s pro­ dom, mivka, srednje vlažna mivka, zelo vlažna mivka, mokra mivka. (34) Pod Troimostovjem Globina v m Vrsta zemljine Najprej prod s peskom, nato 5,50 m ilovice s finim peskom, 3,49 m sive gline, V globini 19,40 m konglomerat. 2,25 m grušča. (35) Ob Zmajskem mostu Globina v m’ Vrsta zemljine doi 6,00 siva glina, (36) Med Škofjo ulico in Ambroževim trgom Globina v m Vrsta zemljine Najprej prod s peskom, nato 7,90 m modre gline, 0,60 m modre gline s peščenimi žilami, ' 0,30 m trde gline, 0,50 m proda z gllinio>, (41) Opekarska cesta (Mestno1 pečarstvo) Globina v m Vrsta zemljine 0,00—0,60 Mehko gnetna glina z org. pri­ mesmi, 0,60—0,80 mokra mivka, 0,80—6,00 mehka, gnetna glina, 3. P o d a t k i o g l a d i n i p o d t a l n e v o d e V razpredelnici II. navajamo gladino podtalne vode, ki je bila izmerjena pri sondiranju v sondnih vrteh poedinih stav- bišč. Oscilacija gladine podtalnice, ki je zelo velika predvsem v III. in V. področju, ni bila registrirana. Na situacijski karti (slika 2) so razpoložljivi podatki o gladi­ nah grafično prikazani. IV. področje (40) Ekonomija) Jesenkovo Globina v m Vrsta zemljine 0,00—- 0,30 Humus, 0,30— 1,00 težko gnetna ilovica, 1.00— 2,50 srednje gnetna peskovita) glina, 2.50— 10,00 lahko gnetna glina, značaja gline polžarice. (31) P rule V’ P °dročie (Stanovanjski bloki univerze) Globina v m Vrsta zemljine 0,00—- 1,00 Težko gnetna, humusna ilovica, 1.00— 2,00 humusna ilovica, mešana z miV- ko, težje gnetna, 2.000— 2,50 isto kot 1,00—2,00 2.50— 3,00 rjavočma z drobno mivko me­ ša ta lahko gnetna ilovica, 3.00— 4,00 drobna mivka, mešana s sivo glino, 4.00— 6,00 siva ilovica, mešana z drobno mivko, težje gnetna, 6.00— 8,00 peskovita glina, lažje gnetna, 8.00— 10,000 težko gnetna mivka, mešana s temnosivo glino. (32) Nad čevljarskim mostom Globina v m Vrsta zemljine do 6,00 Siva glina). (33) Volfova ulica (Na-Ma) Globina v m Vrsta zemljine 3,40—4,90 Glina, 4.90— 6,90 sipka glina. 6.90— 9,90 siva glina. II, Geotehnične značilnosti 4. P o d a t k i l a b o r a t o r i j s k i h p r e i s k a v Temeljna tla ljubljanskih stavbišč so bila v laboratoriju analizirana samo v zad­ njih letih, odkar deluje Laboratorij za me­ haniko tal TVŠ v Ljubljani. Tudi v tem času so bile napravljene analize samo za nekaj stavbišč. Razpoložljivi podatki so zbrani v razpredelnici III. Navedeni so podatki: o konsistenčnih mejah (po Atterberg-u oz. Casagrande-ju) in o indeksu plastič­ nosti, ! o modulu stisljivosti, določenem s kom- presijsko preiskavo intaktnih vzorcev v aparatih Casagrande-jevega tipa (profil 100 mm, višina 18 ali 40 mm), o vodopropustnosti, ugotovljeni s pri­ držkom veljavnosti Darcy-jevega zakona v istih aparatih, o strižni odpornosti, ugotovljeni v ob­ ročnih strižnih aparatih Krey-Tiedeman- ovega tipa (profil 80/140 mm) ter o zmavosti, ugotovljeni s kombinirano zmitvijo s sejanjem in po Bouyonces-Ca- sagrande-jevi sedimentacijski metodi; pri­ pisana je vrednost količnika neenakomer- *» \ t __ d 60nasti N = .d 1U K rezultatom o modulih stisljivosti je treba pripomniti, da so bile sicer kompre- sijske preiskave izvršene na vzorcih, ki so bili označeni kot intaktni. Sondna teh­ nika naših sondimih ekip pa je še dokaj pomanjkljiva, zato intaktnost vzorcev ni v vseh primerih zanesljiva. Po opazovanjih Laboratorija za mehaniko tal TVŠ v Ljub­ 5. P o d a t k i p r e i z k u s n i h o b r e m e n i t e v Podatki, na katere se oslanjamo, izha­ jajo večinoma iz časa, ko se pri analizah še niso upoštevale razširitve napetosti po načelih sodobne mehanike tal. Takrat se je dopustna obremenitev presojala po zdrsni obremenitvi in sicer glede na pre­ izkus na zelo majhnih ploskvah (400 cm2). Po tem kriteriju so bile dopustne obreme­ ljani so imeli vzeti vzorci pogosto večjo vlago nego prirodna tla, ker so se pred vzetjem ali med vzetjem dodatno prepojili v vrtini z vodo, ki so jo pogosto vlivali z vrtino zaradi lažjega vrtanja. Zato tudi po­ datki o prirodni vlažnosti niso bili vedno zanesljivi in jih razpredelnica III. ne vse­ buje. V razpredelnici IV. pa so zbrani: po­ datki o prirodni vlažnosti za tiste sonde, kjer so bili vzeti vzorci zanesljivo intaktni. nitve zelo pesimistično ocenjene. Sestav nižjih slojev se je upošteval le po občutku, Absolutna usedanja zgradb se niso' ocenje­ vala ter so se nevarnosti relativnih usedanj samo bolj kvalitativno presojale. Ne glede na to nam dajo podatki preizkusnih obre­ menitev ter iz njih izračunane vrednosti modulov stisljivosti — vsaj za preiskane sloje — pesimistične vrednosti, s katerimi moremo varno računati. Tako ti sicer ne­ RAZPREDELNICA II Izmerjene gladine podtalnice Zap. štev. Mesto Globina1 podtalnice izpod površine terena m 1 Pivovarna Union, Celovška cesta 19,00 2 Hotel Slon, Tyrševa cesta 16,00 3 Mestna plinarna, Slomškova ulica 16.00 4 Mestna klavnica, Poljanska cesta 13,00 5 Univerzitetna knjižnica, Vegova ulica 5,00 6 Prirodoslovna fakulteta, Aškerčeva cesta 3,00 7 Uradno poslopje, Murnikov® uBca • 3,00 3 Planska komisija, Gregorčičeva ulica 6,80 9 Stanov, bloki! Planske komisije, Vrtača 2,00 10 Študentsko naselje,, Levčeva ulica 2,25 11 Tobačna tovarna, Tržaška oesta 3,00 12 GEDES, Tržaška cesta 3,00 13 Uradno poslopje, Hajdrihova ulica 3,00 14 Splošni predmeti, TVŠ, Tržaška cesta 3,00 15 Uradno posltopje, Marmonitova ulica 2,60 16 Uradno poslopje, Hajdrihova ullScia 2 60 17 Hidrotiehnični laboratorij,, Hajdrihova ul. 2,00 18 Študentsko naselje, Mencingerjeva ulica 2,00 19 Stanovanjski bloki Univerze, Prule 2,50 20 Mestno pečarstvo, Opekarska cesta 1,00 21 Parna pekarna, Trnovsko predmestje 0,85 22 Samski1 dom, Zelena pot 1,00 sistematično zbrani podatki vendar že po­ dajajo neko karakteristiko stavbišč. Modul stisljivosti, čigar vrednosti pri tlaku 1,0, 2,0 in 3,0 kg/cm2 navajamo v raz­ predelnici V., ustreza modulu elastičnosti v tehnični mehaniki z razliko, da se tudi v homogenih tleh z globino izpreminja; iz­ raža pač razmerje med napetostmi in de­ formacijami. Preračunan je bil iz rela­ cije (4) ß = 0,82 (zaradi togosti plošče), B = stranica preizkusne plošče, Po— specifična obremenitev v dnu, u = usedek (izmerjeno); modul je določen s pridržkom, da ustreza razdelitev napetosti razmeram v elastič- nostno izotropnem poluprostoru, da je Poissonov količnik v = 0,3 in da se upo­ števajo deformacije tal do globine, ki je enalka 6-kratni širini preizkusne plošče, V situacijskih kartah (slika 3 in 4) so rezultati razpredelnice za II. in III, pod­ ročje deloma reproducirani. Oznaka v le­ vem delu pravokotnika pomeni globino izpod površine terena, v kateri se je pre­ iskava vršila, v desnem delu pa je vpisana vrednost modula stisljivosti pri tlaku 1 kg/cm2. V primerih, ko pri obtežbi 1.0 kg/cm2 deformacije niso bile zabele­ žene, je vpisana vrednost modula S pri 2.0 kg/om2; te vrednosti so označene s križcem. Na istih kartah so v krogih ozna­ čene tudi laboratorijsko ugotovljene vred­ nosti modula stisljivosti. Številka v zgor­ njem delu kroga pomeni globino izpod po­ vršine terena, v kateri je bil preiskani in­ taktni vzorec vzet, v spodnjem delu pa je naznačena vrednost modula stisljivosti pri tlaku 1,0 kg/cm2. III. Splošna karakteristika temeljnih tal ljubljanskih stavbišč 6, S e v e r n a s t a v b i š č a (I. področje) Prodnata tla severnega dela Ljubljane, ki ima v gradbenem oziru največjo bodoč­ nost, predstavljajo zelo ugoden teren za vse vrste stavb, Fundiranje na teh tleh ni posebno problematično. Običajno je ve­ ljalo načelo, da smejo znašati tlaki V dnu temeljev 3,0 kg/cm2. Ta vrednost je za globlje segajoče temelje vsekakor nizka. Prodne plasti so običajno dovolj debele in se ni treba bati neenakomernih usedanj. Tudi njihove absolutne vrednosti so nizke. Razen tega se pretežni del usedkov zaradi velike propustnosti proda razvije že med gradnjo, Zgornjih ugotovitev pa ne smemo po­ splošiti. Pod površinskimi sloji proda na­ letimo namreč lahko na glinaste plasti (tovarna Štora, Gradbeni institut MG za stadionom, deloma Litostroj, stavbišča ob Cankarjevi in Tyrševi cesti). Ako se na­ hajajo taki sloji neposredno pod temeljem ali blizu temeljev, morajo na usedanja zgradbe bistveno vplivati. Še bolj pa je treba paziti na zametane gramoznice, ki jih je precej zlasti od Linhartove ulice pa tja do Žal. 7. S t a v b i š č a s r e d n j e g a d e l a (II. področje) V tem področju so glinaste naplavine tako neenakomerno pomešane med prodne plasti, da je potrebna v vsakem primeru podrobna sondna preiskava, Vendar je glina v tem področju večinoma precej pe- skovita in ima dokaj nizko poroznost in ugoden sestoj. Vprav zaradi neenakomer­ nega sestava tal pa more priti do neenako­ mernega usedanja v različnih delih stavbe in tako do kvarnih razpok. Na takšnih stavbiščih si konstrukterji pogosto pomagajo bodisi s tem, da te­ meljne tlake zelo zmanjšajo in temelje zelo razširijo, bodisi s tem, da jih posta­ vijo na kole. Opozoriti pa je treba, da so obojne konstrukcije z ekonomičnega sta­ lišča pogosto neopravičljive in da je po­ drobnejša geotehnična analiza takšnih tal za večje objekte posebno umestna. Kratki temeljni koli so zlasti pod širokimi temelji, ki se grupirajo v skupine z obsežnimi tlo­ risi, brez haska, če njihove noge ne dose­ žejo odpornejših gramoznih plasti večje debeline. Zabijanje samo more celo po­ slabšati strukturo labilnih ilovnatih oziro­ ma glinasto peščenih zemljin. Presojanje nosilnosti po dinamičnih podatkih zabija­ nja je v takih primerih malo zanesljivo. S smotrno geotehnično analizo pa je v tem področju na mnogih stavbiščih — upo­ števajoč seveda karakteristike zgradbe in globino temeljenja (3) — mogoče izrabiti povprečne tlake v dnu temeljev v veliko­ sti do 2 kg/cm2 ali celo več. Paziti je treba zlasti na nehomogene umetne zasutine starih strug ali jam. 8. J u ž n a s t a v b i š č a (III. področje) Za vsak večji objekt je tu treba teme­ ljito pregledati vrsto zemljine za vse ob­ močje bodočih temeljev in to ne le na sloj, na katerega bodo temelji bodoče zgradbe neposredno postavljeni, temveč tudi za globlje sloje. Iz sondnih podatkov, opisa­ nih v poglavju 1/2, razvidimo, da preha­ jajo vrhnje peščene in mivkaste plasti (Uradna poslopja v Marmontovi in Haj­ drihovi ulici) že v globini cca 500 cm. v zelo stisljive sloje sive gline, V teh pri­ merih je ugodno, da se postavijo plitvi temelji na vrhnje peščene, manj stisljive sloje, S tem se izognemo prevelikim used- kom, ker se pritisk na plasti stisljive gline prenese že na večjo ploskev; prav tako ni nevarnosti drsenja, ker se strižna odpor­ nost z globino bitro veča. Paziti pa je, da se onemogoči izpiranje peska in mivke izpod temeljev. Upoštevajoč to okolnost moremo v teh tleh pogosto dopustiti tlake do l,5kg/cm2 na dnu temeljev. Peščena plast pa mora biti dovolj debela, Ako ni, je treba v poedinih slabših delih tlake zmanjšati. Z globokim temeljenjem na koleh bi se usedkom često ne mogli uspešno izogniti, ker je glina tudi v večjih globinah še zelo stisljiva. Ob zunanjih plaščih skupin kolov bi se sicer pritisk prenesel na večjo plo­ skev, toda usedi, ki bi se razvili v malo propustni glini, bi se zelo zakasnili; to vsekakor ni zaželeno. V primerih, kjer na­ stopajo gramozno ilovnate plasti v večjih, toda še dosegljivih globinah, pa je piloti­ ranje pogosto umestno, 9. B a r j e (IV. področje) To je najslabši stavbeni svet Ljubljane. Izredna stisljivost površinskih plasti šote in plasti takozvane gline polžarice onemo­ goča običajno plitvo fundiranje težjih ob­ jektov. Doslej so bile važnejše zgradbe (barjanska cerkev, šola, zadružni dom itd.) postavljene na kole, ki pa so verjetno do- S 1 o 1 1. Ivan Rakovec, H geologiji Ljubljane in njene okolice. Geografski vestnik 1932, 2. Ivan Rakovec, Novi prispevki h geolo­ giji južnega dela Ljubljane. Geografski vestnik 1933. 3. Privremeni tehnički propisi za obično gradjevinsko fundiranje i fundiranje na šipovima. Beograd 1948. 4. Dr, ing. Lujo Šuklje, Presoja nosilnosti tal po rezultatih preizkusne obreme­ nitve. Novator 1949, št. 2—3. 5. Dr. ing. Alojz Kral, Geomehanski pro­ blemi na ozemlju Ljubljane. Zbornik Prirodoslovnega društva. 6. Dr. ing. Lujo Šuklje, Prispevek k raz­ iskovanju strižne odpornosti vezljivih segli plast trše nižje ležeče gline. Ali in koliko je uspešno pilotiranje s tornimi (vi­ sečimi) koli, je še problematično. Ti in drugi problemi temeljenja na Barju zahte­ vajo še podrobnih in temeljitih mehanskih analiz, oprtih na obsežne sondne podatke, na ugotovitve geotehničnih značilnosti zemljin ter na dosedanja izkustva na Barju in na drugih podobnih terenih doma in v tujini. 10. P o d r o č j e L j u b l j a n i c e in j u g o v z h o d n i d e l m e s t a me d L j u b l j a n i c o in G r u b e r j e v i m k a n a l o m (V. področje) Tipične naplavine Ljubljanice sestoje iz glinovitih oziroma prašnatih drobno pešče­ nih zemljin, ki so slične površinskim slo­ jem na Mirju. Vendar je treba pri funda­ cijah tik ob Ljubljanici posebej paziti na vpliv strujanja podtalne vode proti Ijublja- niški strugi, ki more z izpiranjem malo ko­ herentnega drobnega peska izpod dna te­ meljev ogroziti stabilnost temeljev (5), (6). V tistih delih tega področja, kjer se te ljubljaniške naplavine menjavajo z legami ilovice, naplavljene z Gradu in Golovca, deloma pa tudi s savskimi sedimenti, ima­ mo slično pestro in komplicirano1 proble­ matiko temeljenja kot v II. področju, Ven­ dar je povprečna dopustna obremenitev nižja. Le v vzhodnih in severovzhodnih de­ lih tega področja je vpliv savske sedimen­ tacije tako močan, da je povprečni sestav tal tu dokaj ugoden. Manjkajo pa podrob­ nejši podatki s tega dela, da bi bilo mogoče mejo med I. in V. področjem vsaj približno potegniti ali izločiti neko vmesno prehodno področje. s t v o tal. Zbornik Prirodoslovnega društva 1946. 7. Poročila Zavoda za preiskavo materiala na Univerzi v Ljubljani o preizkusnih obremenitvah temeljnih tal iz let 1937 do 1946. (Predstojnik prof. dr. ing. Alojz Kral). 8. Poročila Laboratorija za mehaniko tal pri institutu za tehnično mehaniko Uni­ verze v Ljubljani iz let 1945—1950. (Predstojnik dr. ing. Lujo Šuklje). 9. Poročila geotehničnega laboratorija Gradbenega instituta MG v Ljubljani iz let 1949 in 1950. (Predstojnik ing. Maks Puh). Slika št. 1. Slika št. 2. Slika št. 3 Slika št. 4. RAZPREDELNICA III. Lezna meja Modul stisli. pri tlaku Sonda Indeks Zap. štev. Stavb iš če Glob. Vrsta zemljine plast.P .1,0 2,0 3,0 m zg- % sp. °//o V# kg/cm’ 1 Prezidij LRS i Zmerno glinovit 43,7(bivši nunski vrt) 10,10 pesek 1 Glinovit prah s prašnatim 50,1 27,9 22,2 46 70 75II ll 10,80 . peskom 2 Študentsko naselij e 1 Siva glina 39,0 20,3 19,3 31 61(Levčeva ulica) (objekt 1) 2,55 3 Siva glina 49,9 23,1 26,4 117 130 _ (objekt 2) 3,00 3 Uradno poslopje 1 Siva glina 50 72 84(Marmontova ulica) 6,50 1 Siva glina• 1 H 8,00 1 Siva glina _ 30 58 74• 1 11 9,00 1 Siva glina Siva glina _ _ 56 74 95II 11 9,75 1 45,0 27,4 18,4 " . 12,00 1 Siva glina __ __ ___ __ __ _M 11 13,70 2 Glina __ __ — 42 60 68II 1 2,00 2 Glina 39,0 18,2 20,8 54 96 112II 11 5,00 3 Siva gliha z 120 13 150 II 'II 5,25 mivko: 1 Glina 36,6 20,6 16,0 33 50 64II II 8,60 4 Uradno poslopje 1 Peskovita glina 27,6 22,7 4,9(Ub tržaški: cesti) - 2,50 11 Lahko gnetna glina z org. 40,7 22,3 18,4’. 1 m n 2,50 primesmi 8 Glinovit prahii n i' 6,70 s praš. peskom “ “ — — 5 Pesek in glinan a 6,75 — — — — — — 5 Uradno poslopje 1 Glinovit prah(Hajdrihova ulica) 5,80 1 Glinovit prah 35,7 20,1 15,6 8,50M II 1 Glinovit prahII II 10,00 Faktor vodoprop. pri tlaku Strižna odp. t = c 4- iL. n Granulom etrijski sestav v % 1,0 2,0 3,0 |i = tg (p s S a 0, 02 J*o> .C/3 aa aa — Q d60 kg/cm'J • a sCa O pr ah 0, 00 2— 1 m m - 1 kg/cma ? ° I v pr aš 0, 02 m m s A 0 ,0 pro č >2 , — — — — — i 8 23 68 0 15 —9 5.10 —9 4.10 —9 4.10 — — 10 58 32 0 0 7 — — — 0,4 221 — — — — . — — — — — — — — — — — — — —6 2.10 — — — — 0 51 22 27 0 3,3 — — — — — 0 30 28 42 0 11 —8 2.10 —8 3.10 — — — — 8 22 50 20 0 11 — — - — — — — — — — — — — — — — 12 36 35 17 0 19 - 7 3.10 — — — — — — — — — — —8 2,10 —5 3.10 — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — 16 47 37 0 0 16 — — — — — 3 15 24 40 18 43 — — — — — 10 45 45 0 0 11,0 — — — — — 22 58 20 0 0 10,0 — — — — — 18 50 32 0 0 13,3 Sonda Lezna meja Indeks Modul stislj. pri tlaku Zap. štev. Stavbišće Glob. Vrsta zemljine plast.p 1,0 2,0 3,0 m zg- 7 . sp. V. 0//o kg/cms 6 Hidrotehn. laboratorij 2 Glina 43 72 98(Hajdrihova ulica) 2,10 1 Glina 105 124ii m 4,50 1 Mivka Glina 32 18 14 27 72 131 11,80 1 26 62 124ii n 11,60 2 Glina 52 70 86a ‘t 1,40 5 Mivka 108 144 170ii ti 3,15 2 Glina 22 64 10211 M 6,00 2 Pesek11 11 2,80 2 Pesek2,00 1 Mivkan n 1,80 7 Palača Nai-Ma 1 Glina 29,8 16,2 13,6 27 66 78(Wolltoiva ulica) 12,00 8 Uradno poslopje 1 Glinovit praš. pesek z malo org. primesmi 38,7 23,1 15,6 19(Marmontoma ulica) 1,50 1 60Glinovit prah 35,3 18,6 16,7 425„00 9 Uradno- poslopje 1 Glina in prah 31,5 18,4 13,1 56(Hajdrihova ulica) 3,5 RAZPREDELNICA IV Zap. štev. Stavbišče Vrsta zemljine Globina m Prirodna vlaga 1 Stanovanjski blok Vrbovceva ulica Pešk ovita glina 2,60 30% - 2 Študentsko naselje, Lovčeva ulica 11 Siva glina Šota 1.70 2,20 24,5 % 101,2 % 3 Uradno poslopje Hajdrihova ulica M ‘ »'1 ' ' f! Glinovit prah s prašnatim peskom Naplavina gline med prepere­ limi organskimi snovmi Drobni pesek Drobni pesek 2,50 3,20 2,90 2,45 30,5 % 81,0 % 27,3 % 27,2% Faktor vodoprop. pri tlaku Strižna odp. t = c + [X , a ;j. = tg y Gramilometrijski sestav v °//0 1,0 2,0 3,0 J 1 0, 02 M» _C/3 « a a a d60 N = — dlO kg/cm2 rr* r«Cd°- 1 o> o& 1•CO (Mg o S H. © 5 oi1 nr od > 2 ,0 n kg/cm2 r i v S ° . | » o a C/Da> - PUO — — — — — — — — — — — —4 2.10 — — — — 0 2 u 69 18 5,2 — — — — — 14 44 38 4 0 17 — — — — — — ■ — — — — — : —6 5.10 — — — — — — — — — — — — . — — — — — — — — — — — — — — 0 0 0 32 68 10 — — — — — 0 0 5 38 57 13 — — — — — 0 0 2 81 17 3 —8 4.10 —8 3.10 —8 3.10 0,075 24° 18 38 42 2 0 23 — i » — — — 7 33 41 19 0 13,3 - — — — — 28 55 17 0 0 8,3 - 8 6.10 ’ — — 0,10 281 22 48 30 0 0 32 Prirodna vlaga Zap. šteiv. Starvbiišče Vrsffla zemljine Gl*ob ima m Prirodna vlaga 4 Uradno poslopje Marmontova ulica Prašnati in, drobni pesek z org. pr,imesml 2,60 35,9 % *1 Srednji in drobni pesek s prahom 3,30 27,0 % — — Prašnati in drobni pesek z org. primesmi 2,60 • 33,8% -- *1 -- 11 3,20 46,3 % 5 Uradno poslopje Hajdrihova uliica GlalnoviÜ prah z organskimi' primesmi 1,70 37,8% IH " »1 3,60 49,1 % >1 Glinla in prah 3,15 29,2 % 7 7. 11. 1938 Stanovanjska hiša poštne hra- Rjava in siva ilovica po- 1 1100 656 252 400 nilnice, Erjavčeva ulica mešana z gramozom 200 7. 11. 1938 (1 II 2 — 660 384 400 2,00 7. I i. 1938 Rj ava ilovica 3 335 283 210 400 2,00 ” . 11. 1933 H Rjava ilovica 3 310 240 210 400 2,00 7. 11. 1938 II Rjava in siva ilovica po- 2 — 670 260 400 mešana z gramozom 2,00 3 12. 6. 1947 Biroji za Predsedstvo vlade Pesek z mivko 2 ____ 190 81 400 LRS, Gregorčičeva ulica 3,50 12. 6. 1947 II Pesek in glina 1 ~ ~ 420 180 400 3,50 12. 6. 1947 II Gramoz in pesek z glino 4 — 380 195 400 3,50 9 8. 2. 1936 Univerzitetna knjižnica Ilovica 1 220 218 205 400 Vegova ulica 3,00 26. 2. 1938 «1 M Ilovica 2 98 87 SO 400 3,50 28. 2. 1936 II II Ilovica 3 92 98 90 400 3,50 10 8. 3. 1939 Strojni institut Univerze, Rjava mokra ilovica B 98 42 29 400 Aškerčeva cesta prekinjena po tankih 1.49 8. 3. 1939 plasteh mivke D — 63 22 400 0,90 8. 3.1939 » i II Siva mokra ilovica c — 210 160 400 1,79 8. 3.1939 Siva mokra ilovica A 143 100 — 1000 1,43 22. 3. 1939 i i II Siva mokra ilovica 1 26 — — 1000 5,75 22. 3.1939 l i II Mivka in ilovica 2 127 117 — 1000 2,52 22. 3. 1939 II 1/ Mivka in ilovica 3 160 154 138 1000 2,52 - Zap, štev. Datum preiskave Stavbišče Vrsta zemljine Sonda Globina m Modul stisljivosti pri tlaku 1,0 2,0 kg/cm,2 3,0 Obežilna ploskevcm' 11 28. 4. 1939 28. 4. 1939 27. 4. 1939 27. 4. 1939 3. 5. 1939 Mineraloški institut Univerze, Aškerčeva cesta Gramoz in ilovica Rjava ilovica. Gramoz in ilovica Gramoz in ilovica Rjava ilovica s peskom 2,90 2 2,70 3 2,80 3 2,25 4 4,35 168 82 240 94 96 50 90 146 40 82 78 100 400 1000 400 400 400 12 1. 10. 1937 4. 10.1937 4. 10. 1937 13. 10. 1937 Kemični institut Univerze, Murnikova ulica Peščena glina Z vodo prepojena plast tekočega peska Z vodo prepojena plast tekočega, peska Z vodo prepojena plast tekočega peska 4.30 2 3,10 2 2,80 3 2.30 85 39 17 19 64 6 4 54 400 400 400 400 13 15, 10. 1949 17. 5. 1949 Študentsko naselje, Levčeva ulica Šota Glina 1,80 1 2,80 30 130 5000 5000 14 10. 5. 1949 12. 5. 1949 14. 5. 1949 Uradno poslopje Hajdrihova ulica Pesek in glina Pesek Pesek 1.30 5 2.30 11 2,90 350 460 330 208 240 120 1000 1000 2500 15 25.7. 1938 25. 7. 1938 Dečje zavetišče v Devinski ul. Siva mokra ilovica Siva mokra ilovica boljše konsistence 1 1.50 2 1.50 186 8 36 6 25 400 400 26. 7. 1938 j 1 11 3 1,50 52 36 20 400 16 3. 11. 1949 Uradno poslopje Mivka 2 166 * __ 5000 Marmontova ulica 3,10 9. 11-, 1949 11 11 Glina z org. primesmi C 42 — — 5000 3,10 17 22, 9. 1938 Parna pekarna, Nasutje humusa in ilovice 1 56 1000 Trnovsko predmestje 0,85 18 13.5. 1937 Stavba na Grubanjevem na- Ilovica 1 104 56 26 400 brez ju 1,00 19 14. 9. 1946 Hidrotehnični laboratorij Pesek 1 670 130 51 400 Univerze 2,50 15. 9. 1946 „ Pesek pomešan z glino 2 196 112 — 1000 2,50 20 13. 6. 1949 Tesar, Linhartova ulica Nasutje 1 70 ____ ____ 2500 2,80 21 12. 7. 1948 Tehnološki institut MG (za Glina 1 375 68 53 1000 stadionom) 6,00 12. 7. 1948 M Glina 1 107 54 — 1000 6,00 13. 7. 1948 11 Ilovica 1 254 312 132 1000 6,00 22 14. 6. 1950 Študentsko naselje, Drobni in prašnati C 100 67 _ 5000 Levčeva ulica pesek 2,20 23 4. 3, 1950 Stanovanjski bloki Planske Ilovica 1 105 _ 2500 komisije, Vrtača 300 24 20. 10. 1949 Gedes, Ljubljana, Težko gnetna peskovita 1 102 __ __ 2500 Tržaška cesta glina 160 25 4. 9. 1949 Mestno pečarstvo, Mehka, gnetna ilovica 1 19* *) pri tlaku 0,75 kg/cm2 5000 Opekarska cesta 1,20 26 3, 7. 1950 Ekonomija Jesenkovo Mehka, gnetna ilovica, 1 5* *) pri tlaku 0,5 kg/cm2 2500 značaja gline polžarice 2,50 Ing. Ljudevit Skati erne O lahkih betonih in njih uporabi Za izgradnjo stavb moramo v naši državi zaradi pomanjkanja delovne sile in gradiva uporabiti vsak material, ki je cenen in nam odgovarja tako v fizrikalno- tehničnem kot v gradbenem oziru. V tako gradivo moramo nujno upošte­ vati tudi izdelke iz lahkega betona. Ime lahek beton nam že samo pove, zakaj ga imenujemo lahek beton. Kubični meter lahkega betona tehta namreč 300 do 1900 kg. To se pravi, da je za 20—80% lažji od navadnega betona. Navadno pa tehta najmanj polovico teže normalnega betona, to' je cca 1200 kg/m3. Ko govorimo o teži preidemo takoj na fizikalne lastnosti, ki jih zahtevamo' od takega gradiva: 1. biti mora tako trden, da lahko pre­ naša poleg lastne teže tudi obreme­ nitve (to je odvisno od namena upo­ rabe: nosilen material, kot izolacij­ ski material ali pa oboje); 2. biti mora čim .boljši izolator toplote (mraza); 3. biti mora čim boljši izolator zvoka; 4. ne sme srkati vlage in vode od zu­ naj ali iz tal; 5. preprečiti mora kondenziranje vode v prostoru; 6. biti mora varen pred ognjem; 7. biti mora trajen in njegovo vzdrže­ vanje mora biti čim cenejše; 8. biti mora tak, da vanj lahko zabi­ jemo žebelj; 9. biti mora dober nosilec ometa, Ker hočemo preizkusiti lahek beton kot gradbeni material, poglejmo, če ustre­ za gornjim fizikalnim in gradbenim last­ nostim. Trdnost Ko govorimo o trdnosti, se moramo vprašati, v kakšne namene bomo lahek beton uporabljali. Uporabljamo ga lahko kot izolacijsko sredstvo' zoper mraz in toploto ali pa kot zidni blok, steno, plo­ ščo itd. Torej imamo opraviti z več ali manj obremenjenim konstruktivnim delom. Na splošno odgovarjajo tem zahtevam vsi lahki betoni. Imamo betone, ki so skoraj brez trdnosti in nam služijo le kot izola­ cijsko sredstvo, so lahki in se krušijo pod prsti, izgleda jo pa kot morske gobe ali vulkanski grohi. Obstajajo pa tudi betoni, ki dosežejo trdnost čez 200 kg na cm2, njih teža pa je okoli 1500 kg za m3. Trdnost je navadno odvisna od meša­ nice in od sestava agregatov, lahko pa tudi od načina _ izdelave betona. Trdnost se giblje od 15 do 85 kg na cm2. Beton iz opečnega zdroba doseže čez 200 kg/cm3 in so ga zaradi tega uporabljali za mon­ tažne nosilce, ki so 40% lažji od nosilcev iz navadnega betona. Trdnost betonov iz lahkih agregatov izboljšamo s tem, da jim dodajamo drobni rečni pesek, seveda na račun teže. Pri dvoetažnih hišicah moramo tudi pomisliti, da so zidovi napeti največ na 4 kg/cm2, zahtevamo pa trdnost opeke čez 70 kg/cm2, to se pravi, da trdnost takega zidaka ni nikoli izrabljena. Zato bomo lahkoi izbrali za take stavbe material, ki ima manjšo trdnost, zato pa boljšo izola­ cijsko' toplotno odpornost. Razumljivo, da je pri tem upoštevana 4—7 kratna var­ nost. Znano je, da ima beton pri manjši teži manjšo trdnost, znatno večjo pa zmožnost toplotne izolacije. Toplotna izolacija Lahek beton je nasprotno težkemu be­ tonu slab prevodnik toplote, Ko govorimo o toplotni prevodnosti nekega materiala, se moramo spomniti osnov toplotne teh­ nike. Porabo množine toplote v eni uri iz­ razimo z enačbo, Qh = F. k (ti—12) K cal/h. Tu pomeni: Qh množino toplote V K cal/h; F je ploskev telesa cm2; L je toplota zidu kurjenega prosto­ ra v C°; to je toplota zidu ob zunanjem ozra­ čju v C°; k je transmisijski koeficient zidu v K cal m2 h C° Ta enačba velja, ako gre toplota iz nekega nosilca toplote (zraka, vode ali pare) proti hladnejšemu m e drumu skozi raven zid enakomerne debeline, O koeficientu »k« moramo reči sledeče: Izrazimo ga lahko s prehodnimi koefi­ cienti iz zraka na steno in iz stene na zrak in s številom notranje toplotne prevod- noisti v zavisnosti od debeline zidu odnos­ no zračne plasti. Velja torej j r = ± + 1 + T - + - T + ..........k a, a2 Ag pri čemer je a, prehodni koeficient iz nosilca to­ plote (zrak, voda, para) na zid, o(2 pa prehodni koeficient iz zidu na nosilec toplote (zrak,, vodo, paro), S„ 2 debelina plasti posameznih gradiv zida, A1( 2 število notranje toplotne prevod­ nosti posameznih materialov v K cal/mk" C. Število notranje prevodnosti A je za vsak material določena količina, dognana empirično v laboratoriju. Kot primer na­ vajam: Pluta A = 0,03 K cal/mk0 C Heraklit A = 0,08 K cal/mk0 C Lahek beton A = 0,08—0,7 K cal/mk0 C Opeka A = 1,1—1,4 K cal/mk10 C Beton A = 0,75 K cal/mk0 C Ako podrobneje pogledamo gornjo enačbo, takoj opazimo, da bo poraba mno­ žine toplote tem manjša, čim, manjši boi transmisijski koeficient »k«. Iz druge enačbe pa lahko povzamemo, da doseže­ mo zmanjšanje koeficienta k ali z debe­ limi plastmi gradiv alli pa z gradivi, ki imajo čim manjše število toplotne pre­ vodnosti. Ker pa nas zanima predvsem odnos lahkega betona do tega števila notranje toplotne prevodnosti, si poglejmo sliko 1. Vidimo: čim, lažji je beton, tem boljši je izolator. Lepo pa nam tudi pokaže, da je vlažen beton slabši izolator kot beton v zračnosuhem stanju, zato moramo paziti, da lahek beton ne srka preveč vode (vlage). Površino teh betonov pa zavaru­ jemo pred vremenskimi vplivi s plastjo ometa. Pronicanje talne vlage pa prepre­ čimo' z že poznanimi horizontalnimi izola­ cijami. Za obojestransko ometani 38 cm debeli opečni zid je transmisijski koeficient k enak 1,34. Ta koeficient pa je za naše klimatske razmere previsok, z drugimi besedami: svoja stanovanja moramo pre­ več kuriti, da dobimo zaželene toplote. Zato bomo debeline zidov iz novih mate­ rialov dimenzionirali tako, da bo koefi­ cient k znatno manjši od 1,34. To pa do­ sežemo' z dobro razporejenimi plastmi zraka in materiala, s čim manjšim številom toplotne prevodnosti. S t i l e a 1. Odnos mad težo betoma, in številom 'toplotne provoidimositi. Zvočna izolacija Material je dober izolator zvoka, ako ima veliko maso. Če pa damo kakemu zidu veliko maso, bo' uničena njegova toplotna izolacija. Razne literature navajajo za la­ hek beton ugodne številke pomanjšanja zvoka v decibelih*. Radikalno sredstvo za dobro zvočno izolacijo pa je le gradnja dveh sten z vmesnim zračnim prostorom. Srkanje vlage in odpornost proti mrazu Za vpijanje vlage in pa toplotno pre­ vodnost je važna poroznost tega gradiva, Po Camererju je najboljša toplotna pro- vodnoist pri najmanjšem premeru stanice, dočim imamo z druge strani najmanjše ka­ pilarno' vzdigovanje vode H le pri večjih stanicah, kar nam enačba H = ---- S r2 za kapilarno vzdigovanje nazorne pove. Po tej je vzdigovanje tem manjše, čim večji je premer r stanice, Zato je treba napra­ viti kompromis. Pri tem so se obnesli lahki betoni, ki imajo stanice v premeru 0,3—1 mm. Vsrkanje vlage naj bo tudi omejeno, ker čim se stanica, ki vsebuje zaprti zrak z a = 0 ,0 2 kcal/m°h napolni z vodo, se takoj zviša število toplotne pro- vodnosti na a = 0,50 kcal/0 h, Ali kratko voda v porah 25 krat poslabša toplotno izolacijo. O tem smo pisali tudi že v odstavku o toplotni izolaciji ter nam slika 1. to na­ zorno tudi pokaže. Vsrkanje vode je manj­ še kot pri opeki, * 1 decibel = 20-kratni Briggs o v logaritem raz­ merja efektivnih zvočnih pritiskov pi im ps pred in za stiem». D = 20 . log (p ,/p ,). S l i k a 2, Enakomerno droibno porozni/ beton. S l i k a 3. Beton iz poroznih dodatkov (zaprta poroznost). S l i k a 4. Belton iz gostih točkasto zvezanih dodatkov (odprta poroznost). S l i k a 5, Beton iz poroznih ob stičnih točkah zvezanih dodatkov. m s s s i S l i k a 6. Voitlmaeti sestav lahkega betona, Prati mrazu so pa betoni z večjo ko­ ličino cementa odpornejši. Kondenziranje vode Voda se na lahkem betonu ne konden­ zira, pač se pa lahko pri stikih z materiali dobre toplotne prevodnosti (malta pri zidavi z bloki, stik s skeletno konstrukcijo betonirano iiz normalnega betona itd.). To preprečimo predvsem s primernimi kon­ struktivnimi ukrepi. Varnost pred ognjem Razen nekaterih betonov iz antracita so vsi lahki betoni varni pred ognjem. V ZDA so uporabljali celo lahek beton kot protipožarno zaščitno sredstvo želez­ nega skeleta nebotičnikov. Ta zaščitna plast sestoji iz 5 cm debelega sloja lahkega betona iz tkzv. ve-rmikulita. Ta 5 cm sloj je prilepljen na metalne plošče, ki so po­ tem pritrjene na skelet. Vermekulit je material dobljen iz siljude. Pri segrevanju te sljude dobimo zelo lahek betonski agregat. Teža takega betona je 350—1080 kg/m3. Trajnost Hiše iz lahkega betona so trajne. Po­ znamo zgradbe, ki so bile zgrajene leta 1908 in so še danes ohranjene v popol­ noma dobrem stanju. Možnost zabijanja žebljev Pri slabih mešanicah odnosno pri be­ tonu, ki ima veliko por, se žeblji lahko zabijajo-. Pri večjih trdnostih betona pa je to težje. O tem nas pouči tabela 1. Lahki betoni tvorijo vsled svoje hra­ pave in porozne strukture odlično- podlago za omet. VRSTE LAHKIH BETONOV Razlikujemo- štiri glavne skupine lah­ kega betona. 1. lahki beton iz lahkih agregatov, 2. beton iz enolikega peska ali drobirja, 3. staničavi beton: 3.1) plinati beton, 3.2) razpenjeni beton 4. votlinasti beton. Da bomo laže razumeli te štiri skupine, moramo- razložiti, kakšne sestave lahko pridejo v poštev. Oglejmo slike št. 2, 3, 4, 5, 6, Slika 2 nam kaže skoz in skoz malo porozne luknjice. Slika 3 nam kaže beton, ki je sestavljen iz lahkih poroznih agre­ gatov drobne in grobe zrna tosti, kit je zlepljen z vezivom. Na sliki 4 opazimo, da so večja zrna kompaktnega materiala pri stičnih ploskvah točkasto vezana, tako da nastanejo zaradi pomanjkanja drobnega materiala med zrni votline. Na sliki 5 vidimo primer kot na sliki 4, samo da je tu namesto gostega materiala uporabljen porozen agregat istega premera. Slika 6 nam pa kaže betonsko' maso, v kateri se votline, ki so lahko vezane, vidijo kot da bi bile vdelane v porozno maso. Sestav tega betona je podoben sestavu lehnjaka. Poglejmo torej prvo skupino: 1. Lahek beton iz lahkih agregatov vežemo po sestavi kot kažeta sliki 3 in 5 in ga delimo- v beton: 1.1) iz naravnih agregatov: plovec, lava,, antracit, infuzorijska prst itd., 1.2) iz agregatov, ki so postali ob pre­ delavi drugih materialov stranski produkt: žaganje, premogovi ugaski iz kotlov, ko- ksov zdrob, razne žlindre, ruševine bom­ bardiranih stavb itd.; 1.3) iz umetno ustvarjenih agregatov, kot so: plavžarski plovec, napihana glina (sl. 7) in glinasti škriljevci, vermikulit in materiali, ki so postali porozni na način žgane mešanice premoga in raznih mate­ rialov do spekanja (šintranja). S l i k a 7. Napihana glfina-. 1.1) Naravni lahki agregat je plovec. Beton iz tega dodatka je precej elastičen in njegovo krčenje ni preveliko. V to sku­ pino spadajo največkrat razni naravni pro­ dukti vulkanskega izvora. Mešanico glej tabela I. 1.2) Med agregati, ki so postali ob pre­ delavi drugih materialov stranski produkt, uporabljamo lahko: 1,21) Žaganje in lesna volna. Ti sta organski snovi. Snov moramo najpreje mineralizirati ali umrtvičiti, to se pravi: odstraniti moramo vsako delovanje. Nato ga lahko vežemo s cementom, bodisi mag- nezitnim ali portlandskim. Slika 8 kaže tak beton. Mineralizirana volna s port­ landskim cementom je z ozirom na upo­ rabo vezana na veliko krčenje. Zato- je najbolje, če jo uporabimo za plošče ali izdelke, ki se masovno izdelujejo ter se S l i k a 8. Domači lahki baton iiz žaganja. z njim zida šele po preteku daljše dobe, da ima izdelani kos čas za krčenje in raz­ tezanje. Pri izdelavi takega betona mo­ ramo izločiti vsa zrna, ki so manjša od 0,2 mm, ker navzočnost teh zrn najbolj vpliva na vpijanje vode in ona so tista, ki povzročajo največ krčenja. Kot meša­ nice k žaganju lahko dodajamo tudi druge organske snovi kot zrezano slamo, lesene odpadke, šoto, lesno Volno, praprot itd., toda vsem tem dodatkom je treba poprej s kemičnimi sredstvi preprečiti delovanje. Za uporabo- je najbolje -suho žaganje iz mehkega lesa: mineralizatorji so apneno mleko, vodno- steklo, zelo razredčeni klor- kalcij, glinasto mleko itd. 1.22) premogovni ugaski, ko-ksov zdrob. Mnogi taki betoni so se v praksi dobro obnesli, toda bilo- je tudi mnogo okvar, ki so jih največkrat povzročali nezgoreli delci v ugaskih. Slaba troska je zelo škodljiva in je vodila k raznim gradbenim polomom. Pri betonu iz ugas-kov s-o najbolj škodljive še nezgoirele snovi, navzočnost več kot 1 % S 0 3 in več kot 5 % živega apna, ki začne pri do-daji vode delovati. 1.23) od umetno ustvarjenih agregatov je najboljši predstavnik plavžarski plovec. Plavžarski plovec je lahek porozen mate­ rial s težo 300—800 kg/m3. Nastaja, ako se tekoča žlindra, ki nastane pri prido­ bivanju železa, meša z določeno količino vode. Produkt se po ohlajanju zdrobi in granulira. Beton iz plavžarskega plovca se je najbolj uporabljal pri gradnji hiš blizu centrov železne industrije. Z ozirom na množino kremenove kisline dobimo bolj ali manj trd umetni plavžarski pliovec. Pri betonu iz tega plavžarskega plovca je treba predvsem paziti, da se dodatek vode ne odmeri preskopo'. Vodocementni fak­ tor naj ne bo pod o. 85, ker sicer beton izpari. Pred primešanjem cementa je treba plavžarski pliovec prepojiti z vodo. Plavžarski plovec kaže slika 9. S l i k a 9. Pllavžarsiki plovec. Enako dober material je napihana ali nadunjena ali laporasti škriljevec. Ta ma­ terial se je dobro obnesel na Danskem in v Ameriki, kjer so ga uporabljali namesto plovca za dodatek k lahkemu betonu. To' je glina, ki je žgana v rotacijskih pečeh od 1200—1400° C, Za to so prikladni sibir­ ski skladi laporastega škriijevca, ker ti vsebujejo dosti materiala, ki pri žganju izhlapi ter material postane porozen in lahek. 2. Beton iz enolikega peska ali drobirja je beton, sestavljen samo iz cementa in dodatka »grobih zrn« bodisi gramoza, žlindre, opečnega zdroba itd. Ko' govorimo o grobih zrnih, ne mislimo, da so to veliki kamni, pač pa zrna 0,7—1 mm ali 1—3 mm premera. Uporablja se pa tudi premer 10—20 mm in največ 7—15 mm. Ta beton je sestavljen po strukturi, ki je razvidna s siliik 4 in 5 ter ima zelo dobre lastnosti, posebno ako uporabljamo kot dodatek opečni zdrob. Tak beton kaže slika 10. S 1 i k a 10. Enioffiäri betom, 3. Staničavi beton; 3.1) plinati beton, 3.2) razpenjeni beton. Ti betoni se pripravljajo iz navadnega či­ stega peska in cementa z dodatkom snovi, ki povzročajo stanice, Njih struktura je sestavljena kot kaže slika 2. S li i k a 11. Stainiičaivii betom »Siiporex«. Z ozirom na dodatek razlikujemo: 3.1) Plinati beton. Dodatki, ki proizvajajo plin med me­ šanjem ali po mešanju. V to spadajo ko­ vine v obliki praškov: cink, aluminij, zli­ tine aluminija in magnezija, kalcijev kar­ bid, vodikov prekis, klorovo apno' itd. Navadno je vodik ali kisik plin, ki po­ vzroča votlinice v betonu. Za izdelavo ta­ kega betona uporabljamo pesek debeline do 5 mm. V to skupino spadajo znani lahki staničavi betoni kot so: »aerokret«, ki se proizvaja iz cinkovega prahu z nekaj alu­ minijevega prahu, »porni beton«, ki je na­ pravljen iz H20 2, Siporex, (sil. 11), ki je napravljen iz dodatka aluminijevega pra­ ška itd. 3.2) Razpenjeni beton. Tega ustvarjajo v vodi topljive snovi, ki povzročajo pene. To so največkrat razne smole, želatine itd. Staniče se ustvarjajo' med mešanjem. Razpenjeni beton lahko napravimo tako, da mešamo cement, pesek in doda­ tek hkrati v hitrovrtečem mešalcu ali pa s posebno pripravo, v kateri napravimo peno in jo potem pod pritiskom vodimo v betonsko mešanico, pri čemer se pa volumen znatno poveča. V to skupino spadajo »Betocel«, »Ipo- rit« itd. Pri vseh staničavih betonih je krčenje odnosno raztezanje sorazmerno veliko. Raztezanje in krčenje se vrši v mešalcu ali v opažu ali pa po razopaže- nju, kar je najslabše. Domači razpenjeni beton kaže sl. 12. S ® ilk a 12. Domači razpenjeni beton. 4. Votlinasti beton*. Votline tega betona izdelujemo meha­ ničnim potom, Tu pridejo v poštev led, parafin, vakuum itd. Slika 13 nam kaže domači vakuum beton, S l i k a i 13. Domači vioitliinasti beton. UPORABA LAHKEGA BETONA V STAVBARSTVU Predmo preidem na popisovanje posa­ meznih elementov, bomo navedli lastnosti, ki jih zahtevamo od dobrega izdelka iz lahkega betona, 1, Stavbeni elementi naj bodo tako na­ pravljeni, da se pri prevozu ne zlomijo, okrušijo itd, 2, Pri uporabi naj bodo vsi elementi po­ polnoma suhi, da bo njih toplotna izo­ lacija čim popolnejša, 3, Krčenje in raztezanje naj bo mSjhno, da se po vzidanju ne pokažejo nobene razpoke. Upoštevati moramo tudi, da se pri ponovnem močenju betonskih de-' lov (posebno iz žaganja) zopet poživi raztezanje odnosno krčenje. Za prepre­ čitev krčenja elementov uporabljamo pospešeno strjevanje v parnih ko­ morah. 4. Tlačne trdnosti morajo biti velike, da se pri transportu ne pojavijo- nobene okvare in sicer: 4.1) za polne in votle bloke najmanjša trdnost 30 kg/cm2 za stavbne višine do treh etaž; 4.2) pri ploščah mora biti upogibna trd­ nost po 28 dneh najmanj 1/3 tlačne trdnosti. Za transport plošč se za­ hteva najmanjša trdnost 6 kg/cm2; 4.3) za vlite 3—4 etažne hiše se za­ hteva 30—40 kg/cm2 trdnosti koc­ ke! po 28 dneh; 4.4) za armirane dele iz lahkega beto­ na je važen dopustni drsni odpor ali takoimenovana »s p r i j e m - no st« . Ker je pri staničastem be­ tonu ta drsni odpor posebno maj­ hen, uporabljamo vozi a ste in za­ sukano izoblikovane jeklene palice. Dopustni drsni odpor naj bo manj­ ši kot 2 kg/cm2. E — povprečno 70.000 kg/cm2. Elastitetni modul E je odvisen od trdnosti. Njegova vrednost je med 5000 in 150.000 kg/cm2. Dočim dopustna strižna napetost t = 0,5 kg/cm2. Pri opisovanju izdelkov iz lahkega be­ tona se bomo omejili samo na nosilne zi­ dove in stropove. Razne izdelke, ki nasto­ pajo izključno kot izolacijski material sten, zidov, stropov, streh in cevi ne bomo po­ pisovali1. Da bi laže) obravnavali posamezne zi­ dove iz lahkega betona, smo razdelili stavbe z ozirom na podporne sisteme in način gradnje v: 1. kontinuirni nosilni podporni sistem: 1.1) zid iz zidakov in blokov; 1.2) vliti zid na mestu uporabe; 1.3) zid in stene tovarniške izdelave. 2. Točkasto nosilni podporni sistem: 2.1) zidanje z votlald z vlivanjem posa­ meznih votlin v nosilni skelet; 2.2) skelet izdelan tovarniško ter mon­ tiran v stavbe. 1,1) Zidanje v zidaki in bloki. Za zidanje z zidaki ni kaj omeniti, ker se tak zid zida kot običajni opečni zid. Tak zid ima po jugo­ slovanskih normah za beton iz žlin­ dre isto dimenzijo, kot navaden opečni zidak. V inozemstvu pa je mnogo v ra­ bi zidanje z bloki, s katerimi je zi­ dava cenejša. Začetni stroški izde­ lave so namreč nižji, ker so bloki večji kot navadni zidak, stroški vzidavanja pa tudi manjši, ker se potrebuje manj malte na m2 zidne površine, kot v opečnem zidu iste toplotne izolacije. N. pr. 25 cm debel zid iz blokov lahkega betona rabi na 1 m2 30 li­ trov malte, dočim rabi opečni zid debeline 38 cm na lm 2 120 litrov malte. Bloke vzidamo največkrat s podaljšano malto. Trdnost od­ nosno dopustna napetost takih zi­ dov je odvisna od trdnosti zidaka in od trdnosti malte. Trdnost ta­ kega zidu je po ruskih predpisih Rz = Rb X d Rz je trdnost zidu Rb (bloka) je trdnost izdelane koc­ ke iz lahkega betona preizkušene po 28 dneh. d je koeficient odvisen od kako­ vosti malte; za zidake trdnosti od 35—50kg/cm2; pri malti: cement — apno — žlindrasti pesek 1 : 1 : : 6 — 1 : 0,3 : 4 je d = 0.50. Bloke izdelujemo ročno ali strojno z električnimi stroji ali vibratorji. Ročno betoniramo v lesenih ali železnih kalupih. Nekatere bloke iz lahkih betonov pa izde­ lujemo' tako', da betonsko zmes vlijemo na ravno ploščad, nato jo pa zrežemo s po­ tujočimi krožnimi žagami (slika 14). S l i k a 14. Žaganje blokov s krožnimi žagami. Najpopolnejši tip kaže slika 15, Ti blo­ ki imajo zgornjo stran zaprto, da ne na- Vse votline so ne- S l i. k a 15. Ruski bi oki (Kreist j amin). stane kroženje zraka. *---- —36--------* T O t- — j ••---- / z-.? cizzzriD ct:d ctsd i -19 - T 21,5 1 vezane od temelja do strehe, mrzli zrak pa se ob fundamentu ne more premikati proti krovu. Slične tipe imata tudi Fran­ cija in Nemčija. Amerikanaka in angleška tipa pa imata pokoncu stoječe votline. Dimenzije blokov morajo biti v skla­ du z izmerami opečnega zidaka za izgrad­ njo' raznih zidcev, izzidkov itd. Zidavo z bloki uporabljamo' največkrat pri zidavi majhnega števila hiš ali pri, zi­ davi posameznih hiš. V ZDA je več kot 40 % stavb zgra­ jenih s takimi bloki. 1,2) Vliti zid na mestu uporabe. Ta na­ čin v bistvu že poznamo, saj je naše kletno zidovje navadno grajeno iz normalnega betona, ki je vlit v lesene opaže. Pri lah­ kem betonu se pa z uspehom uporablja mrežasti opaž. Ta opaž je sestavljen iz tabel, ki so med seboj pri gradnji pove­ zane. Vsaka tabla je napravljena iz pocin­ kane mreže ali perforirane pločevine, ki je pribita na lesene okvirje (sl, 16). Iz slike je razvidno, kako se betonira taka sitena. Notranji opaž je iz enega kosa po celi etažni višini. Zunanji pa sestoji iz treh de­ lov. Najprvo se postavi prva opažna ta­ bla na podstavek. Tako se zabetonira prva tretjina višine. Nato se postavi druga ta­ bla ter se betonira druga tretjina itd, Pri tem se ne sme pozabiti, da se med opaže vložijo okvirji za okna, opaži za instala­ cijske rege itd. Ti mrežasti opaži povzro­ čajo, da se beton hitreje strjuje in povr­ šina dobi grobo strukturo, kar služi kot izvrsten nosilec ometa. So pa še drugi na­ čini betoniranja vlitih sten. Lahko betoniramo tudi med prej izde­ lane umetne plošče. Problematično je se- veda točno nameščanje takih ometnih plošč. Tudi pri nas so v okolici Beograda z uspehom gradili vlite hiše. 2al ni eko­ nomična stran teh naših stavb nikjer po­ pisana. V Angliji je zgrajeno' mnogoi hiš po sistemu »No-fines«, ki je način betoni­ ranja brez drobnega materiala, Ta sestava betona spada v vrsto enolikih betonov. S l i (k a 17. Vsipana. ( vlita) stamoivanjiska stavba iz eimotikega betona. Po analizah, ki so bile napravljene, so te stavbe poceni. Slika 17. nam kaže tako stavbo. Te stavbe so največkrat zgrajene z enozmatim betonom izgorilne žlindre, opečnega drobirja ruševin ali plavžar- skega plovca. Zaradi tega je takih stavb dosti okrog železarn in blizu kaloričnih central. Zanimivo je, da je že 1. 1905 Edison propagiral etažno vlito hišo kot nam ka­ žeta naslovna slika in drugi poizkus iz le­ ta 1908 (slika 18 in 19). Uporabljal je be­ ton iz navadne izgorilne žlindre. Ker je hotel v pritličju doseči veliko odnosno preveliko trdnost, se je premalo oziral na toplotno izolacijo'. Sovrstniki so mu stav­ bo »kritizirali, ker je bilo v njej hladno ter S l i k a 18. VMlta sftenovainjjiska vita iz teta 1908. nisi mogel vsled pregostega betona obe­ siti niti slike na zid. Tu nam enoliki beton iz lahkih agregatov zelo pomaga. Pori teh stavbah je še ta prednost, da lahko šte- dimo s cementom s tem, da uporabljamo v vsakem nadstropju manjšo dozo1. Saj ne rabimo istih trdnosti v pritličju kot v zad­ nji etaži. Toda čez minimum, t. j. 80 kg cementa na m3 gotovega betona, ni treba iti. Ti vliti zidovi so poceni. Najbolje je to razvidno iz cen za m8 leta 1949 v Zapadni Nemčiji zazidanega zidu. Kot material vli­ tega zidu so tu uporabljali očiščene in presejane ruševine bombardiranih stavb. Cena za 1 m3 zidu iz normalne opeke 60 DM/m3; — za lm 8 zidu iz opečnih blo­ kov 45—50 DM/m8; — za 1 m3 zidu iz vli­ tega betona 38—44 DM/m3. Razen izgorilne žlindre in plovca, na­ pravljenega iz plavžne žlindre, se zdi da ima za ta način gradnje največjo bodoč­ nost takoimenovana napihana glina (nem­ ško Blähton). S l i k a 19. Železni opaž za vlito vilo iz leta 1908. 1,3) Zid in stene tovarniške izdelave. Ta način uporabe je značilen za lahke betone. Ko je nastopila era, da tudi hiše izdelamo in montiramo kot avtomobil, se je iskalo primerne materiale. Les je seveda prišel v tem pogledu na prvo meisto, ker je no­ silen in izolacijski. Kovina več ali manj prevzame samo obtežbo, dočim je treba izolacijo posebej ugrajevati (razen alfola, ki je izrazito sredstvo za izžarevalnoi to­ plotno izolacijo). Torej rabimo' material, ki ne bo imel slabih lastnosti lesa (gorlji­ vosti, delovanja, omejene porabe) pač pa bo imel njegove druge dobre fizikalne last­ nosti za gradnjo montažnih stavb. Tu so prišle v poštev montažne plošče s širino modulove enote in višino etaže. Te 50, 62.5, 120cm široke plošče so se na mokri ali suhi način stikovale. Kot primer na­ vajamo tu gradnjo s švicarskim izdelkom »Duriisol« ali nemškim »Ferma« itd. (slika 20). V ZDA pa izdelujejo iz lahkega be­ tona kar cele stene, ki jih potem samo na vogalih stikujejo v monolitno celoto. 2,1) Zidanje z votlaki z vlivanjem po­ sameznih votlin v nosilni skelet. Jedro blo­ kov je zalito z nosilnim betonom ali že- lezobetonom, ki prenašata obtežbo stro­ pov in strehe na temelje. Tu služijo' votli bloki hkrati kot opaž im kot plast to­ plotne izolacije (slika 21). Si l i k a 21. Bloki iz lahkega z normalnim nosil­ nim ali lahkim betonom. Stropovi Pri uporabi lahkega betona za stro­ pove opazimo, da ga največkrat uporab­ ljajo kot polnilni blok med nosilci iz nor­ malnega ali prejnapetega betona. Tu pri­ dejo' v poštev največkrat betoni iz žaga­ nja in lesne volne. Lahko je pa pri mnogih patentiranih s trop ovih opaziti uporabo tudi drugih lahkih betonov. Slika 23 nam kaže nekaj takih stropov. 2,2) Skelet izdelan tovarniško ter mon­ tiran v stavbe. Kot polnilo za med tovar­ niško izdelan nosilni skelet so zelo v rabi razne plošče in bloki iz lahkega betona. V Beogradu, Zagrebu in Ljubljani so upo­ rabili razne domače sisteme, ki so že ob­ javljeni v strokovnih časopisih. Na sliki 22 vidimo neko angleško konstrukcijo. Sprednja plošča iz normalnega betona služi kot obramba proti atmosferilijam, notranja plošča je pa kot toplotni izolator iz lahkega betona (v tem primeru je agre­ gat plavžarski plovec). S l i k a 23. Stropovi iiz lahkega betona (lahek beltlom k a l nosifai element ali' koit piofaillla. V inozemstvu delajo mnogo poizkusov z namenom, da bi namesto gramoza v no­ silcih uporabili opečni zdrob ali pa zato pripravljene lahko žgane opečne kroglice. S tem bi znižali mrtvo težo delov, ki so obremenjeni na upogib. Saj smo v prvem delu naše razprave ugotovili, da lahko' do­ sežemo' z dobro žganim opečnim zdrobom iste trdnosti kot z gramoznim. Teža takega betona pa je 1500—1700 kg/m3. Pregled fizikalnih in gradbenih lastnosti lahkih betonov V ČSTA- & T O I/A - A /A Z /V L i m L A - Z ž r . m i M J - v p m s r o z u iu m DELIH- V u težMostMia DELIH- U m u c n t M CEMENTA UL 1Ml ROTOVE 4L UTOU/h VODOCE­ MENTU! TAUTOZ TEZL UTOUL V ZZLLUO SUHEM VLN/U ' M1 DODAT ML UL IM* CfOTO- VE$A- LETOMA- TLLC6JL- TZDiiosr m t u / E UTONL- PO bo ODMOSMO IOO DNEH- ELISU L1TET- U/ MODUL S ŠTEVILU NOTEL- MI E T0f>L PEOVOD HOSTIJI Ma m a h LEVOST V % VOLUME U L - UEMILNI DODATEU MOZUOST ILUIAMIL ŽEZL/EV ULMEU UpOZAZi, O pO M šiA — V D Ul H- 7 28 IM E SESTAVACtM’tu r DODATEU U S , H A /m * M* *W Z^CM1 MM/m UG/čm*- ~U"ČAL ' M*-U°C I- Z L S S-£Vis- H 1 5 PLOVCI VPtSlUO-7PWVIC0-2C 1 1 u 7 * e jo 4 bo m o 400 4 1 O ho 1 8 0 0 0 0 4 4 2V b DA- UD pLOVIC /L />£l/ŽU /l PLOvav P tstu 0-7 pLOVUO-7 1 O S 4 4 v r jo 464 E400 400 80 0-40 U l PLOŠČI m u A/iM učm PLOVCEV Z l MA­O '8 1, g v lo o -fg0 1000 400 40 0 4 4 10.000boboo 0 7 / DA VD /UTUZOT. Pč s t Dia t o m it 1 b v boo 20 012 DA- IZOLACJ/ - su t p L oša lA ^A U /E TApiM/E ’ 1 l v 5 4 0 700 JO v a m 0/4 ApUtUO M LEMO/DEL CfLjUt t- ZDtLA- VODL- DA PLOŠČI TPEUAN m rzA MD!A TOM IT DIATOMIT 1 b v 264 TVS 411 0-97 V /D 4 8 8 12000 421 DL PLOŠČI SPEMAN UNTČA-N PW L pipa za- Luzcp L b v m EVO E4W 4 1 2 84 I2& 0'84 144.000 014 2J'2 U l ZID >1 PLAV žusa . PLOVIL i j a sova- tUN.p-7PLAV7.pL 0-20 1 m U T lA ? 170 0W / lo o 44 0'4b 070 D L ZID sitNo 4 ret/s VAN/L 4P Al a WID4W 'ZDLLtii m p z H /i- m o c t L P ts tu . -h TZOTUA— loo1200 /090 OOb 0 1 8 UMCThlA- SMOLA- DL ZJI)pLU /Č t- OOMACI IZ O ILfM /pot/r p is c u o -C M 1240 20-40 014 N ATTA U N SULTO M/SL/UAa VODNO STEM LO OL zm UIMŠU! IZDllik p o io e tm Aoo b-2o o n -d /? Z o -to MILA/A- p tN A - (UOIOTONI/A-) D L PLOŠČE ZU SM J /ZUZLZM. DOMAČ/ PIMOŠITOU 1 1 p t s tu o - r 2 4 0 -4 0 0 0 1 - 4 4 Soo- E 000 2 0 - 8 0 Oob-ol? MILhJA- p f j JA - /Z ODpADHOV D L Z/ftv PLOŠČA >0 „ 'X)MAC! IZ O tL tU , V O T U U A s r /s tr S o r m m /H ma) 4oo 0 4 boo- EIOO E4-ZZ 017 bo O L pLOŠCL *) v DOMAČ! tZ D tU M r X)/E m om iM O /V p&ISKUŠttiO-V' cpUlMiUiM • INSTITUTU-AU-ZA-VOÜU-ZA- -pFt/SUAVO MAT6BJALA- UMVEZZi / UUZLIA-NI Kot zanimivost je uporaba stropnih montažnih plošč do 4,5 m razpetine iz plovca z uporabo prej napetih žic. Slika 24 nam kaže preprez take 4,5 m dolge plošče. Ker je sprijemmoist železa v lah- p\ovct v fV, S t i k a 24. Prerez preijnaipeite stropne plošče 4—5 m- dolžine. kem betonu manjša kot v normalnem, so> bile žice iz visoko vredne ga železa prej- napete v gosti cementni malti. Ta način pa niso masovno uporabljali, ker je sprijem- nost mnogokrat popustila. Zaključek V tabeli I. je izbrano' nekaj fizikalno tehničnih lastnosti lahkih betonov kot tudi njih mešanice in priprava. Enako je iz ta­ bele razvidno v kalkšne svrhe lahko upo­ rabljamo posamezne betone. b«+or> ee le n M R ""T----«3---- Jf pletena (orftiba |»*ta atr* otufo Kot uporabljamo lahke betone kot gra­ divo, moramo torej imeti naslednje štiri glavne točke v spominu: 1. Lahki beton z V5 teže normalnega betona kaže V10 njega toplotne provod- nosti. 2. Trdnosti dosegajo od 10—500kg/cm" četudi so za V3—V3 lažji od normalnega betona. 3. Visrkanje vlage pri betonih iz lahkih agregatov je precejšnje. Krčenje betona ima 2 do večkratno vrednost krčenja nor­ malnega betona. 4. Lahki beton se obdeluje drugače kot normalni. LITERATURA: Graiff: Leichtbeton Neufert: Baoocdnuin^stehre Probst: Handbuch der Betonsteinitadustrie Moyer: Lightweight aggregates for concrete Nelson-Wright: Tomorrow’s House MazeJi: Šlakoibeltlonie kamni Poročila britanskega miiiisitlrstva za delo: House Constructions Journal of the American Concrete Institute Toniindustrie - Zeitung Z ilegeliinduistrie Iporit Leichtbeton Siporex * Ing. Marko Bleiweis Vrednotenje intenzitete dela — pogoj za pravične norme V težnji za poenostavitvijo administra­ tivnega poslovanja normirske, mezdne in obračunske službe ter za večjo stimulacijo' delavstva je Gradis in potem tudi ostala gradb. podjetja uvedel tkzv. novi akord (akord po normah). Kot bistveni sestavni del obračuna no­ vega akorda se je uvedel intenzitetni ko­ ličnik, ki jamči za pravičnejše nagrajeva­ nje posameznih članov delovne skupine. Skladno s tem bo potrebno uvesti inten­ zitetni količnik tudi pri vseh normativnih opazovanjih, kakor je to predlagalo’ Min. za gradnje že 1. 1949 na seminarju glavnih normircev podjetij. Rezultati normativnih opazovanj po veljavni metodologiji namreč zelo diferirajo in so do malega neuporabni. Glavni vzrok temu je to, ker so vsi dose­ danji postopki tehn. normiranja prilagojeni industrijskemu načinu proizvodnje in se jih, kakor je praksa pokazala, v gradbeni­ štvu ne da pravilno uporabiti. Najti moramo torej nov način postavlja­ nja norm, ki bo bolj ustrezal gradbeništvu, način, ki bo dopuščal, da iz event, samo enkratnega opazovanja in s pravilno ce­ nitvijo intenzitete dela opazovanega de­ lavca ali skupine delavcev določimo »nor­ malni čas«, ki ga moremo upravičeno pred­ pisati tudi drugim delavcem za izvršitev tistega delovnega procesa. Veljavna metoda tehn. normiranja je po »pravilniku o načinu določanja delavnih norm v gradbeništvu po tehn, in izkustveni metodi« v glavnih obrisih sledeča: 1. organizirati je treba gradb, proces, ki ga hočemo normirati, na najracional­ nejši način. 2. Gradb. proces razčleniti na glavne elemente. 3. Ugotoviti porabo delovnega časa po elementih delovnih operacij. 4. Ugotoviti količino proizvoda, doblje­ no med opazovanjem. 5. Obdelati izsledke opazovanj. 6. Analizirati delovni čas delavca, in iz­ ločiti ves čas, ki ni bil porabljen za produktivno delo. 7. Določiti s seštevanjem produktivnega delovnega časa za posamezne ele­ mente procesa končno normo, izra­ ženo v enoti mere delovnega procesa. 8. Podati karakteristiko procesa. 9. Iz večjega števila kronometražnih po­ datkov ozir. merenj dobiti po stati­ stični metodi končno normo-. Vidimo, da je predpisani normativni po­ stopek zmes objektivnega ugotavljanja dej­ stev in čisto subjektivne presoje normirca. Metodologija sicer skuša izločiti subjektiv­ ne elemente in jih nadomestiti z objektiv­ nimi meritvami in matematičnimi operaci­ jami, toda pri tem zaide v nasprotno stran s tem, da skuša storilnost prikazati (če se sploh kdaj vrednoti) kot neko personalno konstanto delavcev; na drugi strani pa očividno smatra, da je storilnost linearno sorazmerna času porabljenem za dotično delo, kar je zlasti v gradbeništvu zgrešeno, ker je storilnost v največji meri odvisna od tehn. in tehnoloških pogojev dela oz. materiala, V metodologiji je poudarjen kot važen člen »Karakteristika procesa«, ki naj za­ jame subjektivne faktorje dotičnoga dela in jih naj z opisom klasificira. Toda ta opis se nikjer ne izvrednoti, temveč se končno normo postavi na podlagi mehaničnega iz­ računa statističnega povprečka, ki ga do­ bimo iz vrste opazovanj. Izvršiti serijo nor­ mativnih opazovanj, po možnosti pri delih, pri katerih se karakteristika procesa ne razlikuje preveč bistveno, je pa v gradbe­ ništvu v okviru enega podjetja dostikrat nemogoče, ker se dela preveč hitro menja­ vajo. Tudi ne moremo spreminjati organi­ zacije gradilišča oz. vsaj delovnega pro­ cesa samo zato, da se omogoči neko nor­ mativno opazovanje. Torej bo podjetje le težko moglo točno po »pravilniku« posta­ viti samostojno normo ali pa spremeniti obstoječo normo. Atomistična razčlenitev delovnega procesa do gibov je v gradbe­ ništvu docela nemogoča. Zato smatramo, da v gradbeništvu nikoli ali vsaj v dogled­ nem času ne bomo imeli »temeljnih norm«, kakor jih predvideva uredba, temveč vedno le samostojne delovne norme. Zadosti re­ zultatov bi se po daljšem času zbralo le pri AOR-ju, oz, pri MG-ju, ki bi bilo po metodologiji v stanju na podlagi normativ­ nih elaboratov sestaviti povprečno ve­ ljavno normo za teritorij republike. Toda taka povprečna norma bi imela večino po­ manjkljivosti statističnih norm, četudi bi bila sestavljena na podlagi tehničnih nor­ mativnih opazovanj — in to baš zaradi tega, ker pri celem postopku ne bi bila nikjer upoštevana intenziteta dela. Nobeno povprečje, če je napravljeno tudi iz še tako velikega števila rezultatov, nam ne prihrani potrebo, da vrednotimo v času opazovanja uporabljeno človeško delovno intenziteto. Teoretična možnost opazovanja zadostnega števila ljudi z raz­ lično delovno intenziteto in različno spo­ sobnostjo v različnih časih toda pri istem delovnem postopku je za zaenkrat izklju­ čena že zaradi tega, ker bi bili stroški za določitev samo ene norme preveliki. Praksa je pokazala, da je uvedba oce­ nitve intenzitete dela posameznega de­ lavca ali skupine delavcev nujna. Potrebno je le določiti pravilno teoretično osnovo in pa metodologijo. Razvoj vrednotenja storilnosti Po metodah, ki jih je uvedel Taylor prvotno, ni bilo pomislekov, da bi izbran in izučen normirec ocenil opazovanega de­ lavca kot »počasen«, »srednje hiter«, »hi­ ter« ali »izredno hiter in spreten«. Saj tudi dejansko vsak delovodja podza­ vestno ocenjuje kateri njegovih delavcev je boljši ali slabši, kateri je nad povpreč- kom ali pod povprečkom. To ocenitev iz­ vaja iz mnogih drobnih opazovanj in uti- scv, ki jih dobi tekom sodelovanja. Vsaka posamezna storitev dobi po tempu dela in kvaliteti izdelka svojo specifično oceno. Vtisek o osebni kvaliteti delavca pa ba­ zira na spoznanjih delavoljnosti, korekt­ nosti, volji za sodelovanjem, sposobnosti da se uvrsti v delovni proces itd. Dober delovodja sčasoma z veliko si­ gurnostjo uvrsti vsakega delavca v svojo ocenjevalno lestvico. Toda tega vrednote­ nja potem skoro nikoli ne more speci­ fično utemeljiti, razen če mu ostanejo v spominu posamezne rekordne storitve de­ lavca. Noben dober predpostavljenik ne bo hotel opustiti tega praktičnega vredno­ tenja, če mu tudi manjka vsaka znanstvena objektivnost. Normirec je, kar se tiče vrednotenja delavcev, še na boljšem kot delovodja, ker ga njegov poklic izšola izključno v opazo­ vanju in vrednotenju in ima še večjo mož­ nost primerjave in izkustev. Na drugi strani smatra normirec kot svoj glavni po­ sel opazovanje, dočim delovodja le mimo­ grede sprejema vtise. Zaradi tega ni po­ mislekov, da bi bil normirec manj sposo­ ben vrednotiti delavce. Seveda razumemo pod pojmom »normirec« popolnoma izvež- banega in v praksi utrjenega normirca z zadostno teoretsko podlago. Diskreditacija, ki jo je pozneje doživelo vrednotenje delavcev, je bila posledica pretiranega poudarjanja prednosti tehn. normiranja kot strogo objektivnega ugo­ tavljanja storilnosti. Toda pri vsakem po­ sameznem še tako prefinjenem normativ­ nem postopku brez dvoma še vedno pre­ ostaja neka bistvena subjektivnost, to je vrednotenje intenzitete dela opazovanega delavca. Poskušali so na vse mogoče načine spre­ meniti ta zadnji preostanek subjektivnosti na objektivnost: z računskimi metodami, s statističnimi metodami (računi disperzije itd.), z grafičnimi prikazi (Barthove krivu­ lje) itd. Toda številčna eksaktnost teh po­ stopkov ni zadovoljila, ker so bili še vedno zgrajeni na predhodnem subjektivnem vrednotenju. V nadaljnjem razvoju je potem želja po objektivnosti vodila do predpostavke, da je storilnost delavca njegova personalna konstanta, torej neka stalno enaka vred­ nost. Ko se je tudi to izkazalo kot zgrešeno in so bili primorani priznati, da delavčeva storilnost iz najrazličnejših vzrokov stalno in močno varira, so skušali te variacije na­ vezati na posamezne merjene delovne čase. Sklepali so, da more spretno vred­ notenje disperzije, določanje normalnega statističnega povprečka itd. voditi do ob­ jektivnega spoznanja izvršene storitve. Toda vsi ti poizkusi, da bi se dalo števil­ kam (ki so bile zbrane že na podlagi pred­ hodnega subjektivnega vrednotenja) zuna­ nji ogled objektivnosti, so pokazali, da so te metode sicer v pomoč za stabilizacijo subjektivnega vrednotenja storilnosti, ne morejo ga pa nadomestiti ali izločiti. Sub­ jektivnost vrednotenja ne more zmanjšati njegove praktične uporabnosti. Metode vrednotenja storilnosti Po vseh teh neuspelih poizkusih so spo­ znali, da je edino pravilna pot, da se me­ toda subjektivnega vrednotenja čimbolj iz­ popolni in izboljša njena točnost. 1. Prva možnost je ta, da se intenziteta dela (stopnja storilnosti) ne oceni le su­ marno, t. j. enkrat za vso dobo opazova­ nja, temveč ponovno pri različnih delovnih postopkih in operacijah. 2, Druga možnost je ta, da se intenzi­ teto dela oceni sicer samo enkrat tekom opazovanja, toda se pri tem upošteva in ocenjuje 3 faktorje: marljivost (delavolj­ nost), spretnost in delovna hitrost. Te tri ocenitve se potem računsko sestavi po po­ sebnem ključu v en količnik intenzitete. Pomanjkljivost tega načina je v tem, da je vpliv gornjih treh faktorjev na storilnost različen pri različnih delih in da je sma­ trati določitev razmerja 20:40:40 le kot grobo pravilo. 3. Tretji način je zavestno šolanje vred­ notenja. Ta metoda skuša subjektivno vrednotenje različnih oseb z vajo zniveii- rati na isto voljeno bazo. Pri tem odkrito priznava svojo subjektivnost. Skuša pa zmanjšati njene opasnosti s tem, da mesto iskane objektivne vrednosti vstavi subjek­ tivno vrednost po diktatorično postavlje­ nem pravilu. Optimalni obseg storilnosti Bedaux-jev sistem daje normircem va­ žen pripomoček: daje kriterij za meje člo­ veške storilnosti. Postavlja, da se more za­ htevati od vsakega zadosti uvežbanega in sposobnega delavca storitev 60 B’ /h (Be- daux-enot na uro). Dober delavec pa more pri najboljši delavoljnosti in prizadevnosti doseči trajno storitev 80 B' na uro. Tu se prvič praktično uporablja pojem zažele­ nega optimalnega obsega storilnosti na splošno za vsako človeško dejavnost. Se­ veda se more ta Bedaux-jev kriterij upo­ rabljati le kot grobo pravilo, ker še ni znanstveno dovolj dokazan. V strokovni literaturi sicer večkrat naletimo na na­ vedbe, ki potrjujejo izkustva praktikov, da se more d o b r o postavljeno normo trajno presegati za 30—40% (kar ustreza Be- daux-jevem intervalu od 33% od 60 do 80 B’ enot /h). Gornja meja optimalne storitve je dana z ono storitvijo, ki jo more doseči in trajno opravljati za tisti delovni proces zadostno usposobljeni in uvežbani delavec, ne da bi pri tem škodoval svojemu zdravju. To je torej »trajna maximalna storitev« v na­ sprotju s »trenutno max. storitvijo«. »Zadostno usposobljeni in uvežbani de­ lavec« je pri tem neka praktična povprečna vrednost, ki se jo more postaviti le za po­ samezni obrat ali podjetje ali za omejeno regionalno področje. Njegovo zdravstveno stanje in fizično moč se mora enako sma­ trati za povprečno. Spodnja meja optimalnega obsega sto­ rilnosti je manj odvisna od človekove ka­ pacitete kot od praktičnih obratnih prilik. Norma, ki bi bazirala na tej storitvi, bi za- htevala »zadostno« ali »nezadovoljivo« (povprečno, normalno) storitev. Med tema dvema mejama se razteza optimalni obseg storilnosti človeka. Vsak obrat bi moral stremeti za tem, da vpade storitev večine delavcev v te meje. Kdor brez posebne iz­ redne sposobnosti stalno presega zgornjo mejo optimalnega obsega storilnosti, ško­ duje svoji osebni delovni sili. Kdor pa niti ne dosega spodnje meje, škoduje podjetju in posredno vsej ljudski skupnosti. Ško­ duje pa tudi samemu sebi, ker mora biti delovni tempo vsakega človeka, ki hoče gospodarno izrabljati svoje sile, hiter in tekoč. Sicer se v praksi mora pričakovati, da bo disperzija storitev segala nad gornjo in pod spodnjo mejo, zlasti pri začetnikih in manj sposobnih. Nikdar ne smemo po­ zabiti: optimalni obseg je zaželen, toda, ga nikakor ne dosega vsak posameznik. Je samo izsek iz široke disperzije človeške storilnosti. Ne smemo pričakovati, da gornja meja človeške storilnosti leži pri vsakem deiu na isti višini. Pri različnih delih se more dosegati višjo storitev z različno lahkoto. Nekateri avtorji (Presgrave) sicer trdijo, da ima prosta človeška storitev čisto do­ ločen obseg in da je ta obseg praktično enak za vsako fizično delo, vseeno če je pri tem delu obremenjeno vse telo ali sa­ mo posamezni udi. Toda znanstvenega do­ kaza za to trditev še ni. Tako imamo dve hipoteze o optimalnem obsegu človeške storilnosti: a) hipoteza, da je optimalni obseg vedno konstanten (Bedaux) in b) hipoteza, da je optimalni obseg vsaj pri fizičnem delu konstanten, (Presgrave). Praktiki seveda želijo, da bi bil vedno konstanten. To vprašanje je izredne važ­ nosti za pravično nagrajevanje delavca. S tem bi mogli postavljati normo vedno tako, da bi jo delavec pri delovnem procesu X ravnotako lahko oz. težko dosegal, kot pri vsakem drugem delovnem procesu, Za­ vestno šolanje vrednotenja storitve ne more izhajati brez tega fiksiranega opti­ malnega obsega storitve. Šolanje vrednotenja intenzitete dela Postopek vrednotenja naj bi bil približno sledeč: Rezultat vrednotenja storitve naj začet­ koma ne bo neko število, temveč nek opis intenzitete po neki 4—7 stopenjski lestvici. (N. pr. zelo visoka, visoka, normalna, slaba). Da iz te pojmovne ocenitve pridemo do številčne (n. pr. do neke odstotne vred­ nosti) je potrebno seveda premisliti, v ka­ terih mejah se storilnost sploh giblje. Ko to ugotovimo, nam je potrebno le še poj­ movno ocenilno lestvico vskladiti z inter­ valom, ki smo ga določili med najvišjo in najnižjo mejo intenzitete dela. Normirec bi se moral v svojih prvih dneh udejstvo­ vanja baviti ravno z maximalnimi storit­ vami, da si utrdi pojem gornje meje inten­ zitete. S to bazo bi lahko potem bolje pre­ cenil druge storitve, ker bi jih vedno lahko primerjal v duhu s temi maximalnimi sto­ ritvami. Moral bi se vaditi — mogoče v širšem delovišču kot je njegov obrat — s cenitvijo vseh stopenj intenzitete pri vseh možnih pogojih dela (spretno delo, mono­ tono delo, delo ki zahteva moč itd.). Pri šolanju vrednotenja moramo upošte­ vati: 1. Številčno (odstotno) vrednotenje mora vedno bazirati na pojmovnem vrednotenju, 2. Z večkratnimi poizkusi vrednotenja pri istem delovnem postopku skušamo do­ seči večjo sigurnost ocenjevanja, 3. Vrednotenja dela se morajo napraviti pri delu, kakor ga imamo dejansko v obra­ tih, ne pa pod nekimi idealnimi pogoji, brez motenj in brez zveze z ostalimi deli. 4. Cenitev intenzitete ne sme biti pod vplivom meritve delovnega časa pri dotič- nem delu. Zato moramo oceno napraviti med delom in ne šele potem, ko smo že ugotovili porabljeni delovni čas. Izogibati se moramo tega, da bi cenitev intenzitete bazirala na cenitvi porabljenega časa. To pa zato, ker občutek za čas ni pri človeku nič bolj točen kot pa občutek za intenzi­ teto. Na drugi strani pa nikakor ni vedno trdne zveze med porabljenim delovnim časom in intenziteto pri dotičnem delu. 5. Pri šolanju cenitve intenzitete seveda moramo imeti zvezo med intenziteto in po­ rabljenim časom, toda ne da bi iz časa sklepali na intenziteto, temveč da moremo kontrolirati cenitev na podlagi za delo porabljenega časa. Zato za šolanje niso primerna dela, kjer je disperzija delovnega časa povzročena od tehn. ali tehnoloških vzrokov (n. pr. ravnanje bet. železa). 6. Jasno je, da za začetni trening vred­ notenja (ocenitve) pridejo v poštev le naj­ bolj enostavne storitve, n. pr. hoja, vlaga­ nje ploščic v držaje, pretikanje žebljev iz ene luknje v drugo itd., torej dela, ki so le minimalno pod vplivom tehničnih ali tehnoloških raznolikosti. Začne naj se šo­ lanje z ocenitvijo intenzitete proste hoje, brez tovora in brez zunanjih ovir. Tu lahko sklepamo direktno od porabljenega časa na stopnjo intenzitete. 7. Začetnik pri cenitvah dela na stav­ bah bi pa moral pričeti s cenitvami stori­ tev, kjer že obstojajo »pravilne« norme. ' Napotki cenilcem intenzitete Poudaril bi še nekatere napotke, ki bi jih morali normirci pri ocenjevanju storil­ nosti upoštevati: 1. Vsaka cenitev intenzitete zahteva razsodnega moža z dosti poguma, da se hitro odloči, s samozaupanjem in z zado­ stno prakso. 2. Prva najbolj groba cenitev je najbrže le: počasno, hitro, zelo hitro. Verjetno- iz­ haja miselni proces od najbolj grobe ce­ nitve, in se potem vedno bolj razvija preko finejših opredelitev do najfinejše, izražene v odstotkih. Vaditi bi se pa moral z elementarni deli, n. pr. hoja, preganjanje papirja itd. Začeti je potrebno s pojmovnim vrednotenjem na 4—7 stopenjski skali: na pr.: maximalno storitev . . . se trajno ne da vzdržati; zelo dobra storitev . . , 125%, se da trajno vzdržati; dobra storitev . . . se da napraviti hitreje; zadostna storitev . . . 100%, normal­ na povprečna; nezadostna storitev . . . se da težko oceniti. 3. Vsaka cenitev je nehote vplivana od zunanje slike delavca,. Od zdravega, veli­ kega in atletskega moža zahtevamo ne­ hote večjo storitev kot od malega in sla­ botnega. Zato verjetno še predno vidite delo opazovanega človeka, že sklepate iz njegovega zunanjega videza na njegovo de­ lovno kapaciteto. Ta predsodek je treba med delom korigirati. 4. Paziti je treba na »fingirano« sto­ rilnost, to je storilnost, kjer delavec le pri­ kazuje z event, pretiranimi gibi neko de­ javnost, ki jo dejansko ne opravlja. 5. Paziti je treba,, da se ne pustite preveč vplivati od drugih oseb, n. pr. od delovodij. Dostikrat se bo zgodilo, da bo delovodja izjavil, da je delavec Jože, ki ga želite opazovati, njegov najboljši strokov­ njak in udarnik. S tem bo nehote vplival na vašo oceno. Mnenje delovodje bazira na ocenitvi delavca, ki jo je napravil tekom daljšega ali krajšega sodelovanja. Normi- rec pa mora oceniti intenziteto dela samo tekom opazovanja. Ta pa ni vedno ista kot delavčeva običajna in povprečna in­ tenziteta, ki jo je ocenil delovodja. 6. Pri fizičnem delu, ki zahteva tudi so­ delovanje intelekta (koncentracija, hitra dojemljivost, prilagodljivost) se more do­ seči mnogo višje individualne rekorde. Po­ leg tega sodelovanje duševnega dela ne obremenjuje človeka tako kot fizično delo. Pri takem kombiniranem delu n. pr. (kako pisarniško delo) se more trajno presegati normalno storitev za mnogo več nego pri fizičnem delu, ne da bi se pri tem škodo­ valo zdravju. Človeška kapaciteta pri fizičnem delu je ostro začrtana, podana je po njegovi kon­ stituciji ter se ne da menjati v večji meri, (Spomnimo se le svetovnih športnih re­ kordov), dočim pri takih kombiniranih de­ lih ne drži več gornja meja optimalne sto­ ritve kot smo jo postavili pri fizičnem delu. 7. Cenitev intenzitete po »izrazu obra­ za« je nepravilna. Ravno najboljši delavci opravijo svoje delo brez vidnega napora z neko lahkoto, ki lahko zavede do tega, da smatramo, da svoje delovne kapacitete ne izrablja popolnoma. 8. Praktično nemogoče je, da bi mogel posamezni normirec imeti točno predstavo po lastnem spoznanju (po osebni ugoto­ vitvi) o normalni (povprečni) storilnosti pri vseh različnih delovnih operacijah in postopkih, ki se pojavljajo v naših obratih in gradiliščih. Torej bo cenitev normalne intenzivnosti dela (normalne storilnosti) bazirala instink­ tivno vedno na öpazovani osebi, torej na individualni kapaciteti, ne pa na neki pri­ svojeni normalni kapaciteti (normalni spo­ sobnosti izvrševati dela). Pri tem je upoštevanje individualne de­ lovne kapacitete opazovanega človeka raz­ meroma lahko. Težko pa je spoznati, kak­ šna razlika je med delovno kapaciteto opazovanega človeka in med prisvojeno normalno povprečno delovno kapaciteto. Vprašanje je torej, kako je mogoče ne­ posredno primerjati kapaciteto (sposobnost napraviti storitev) človeka z neko namiš­ ljeno splošno veljavno kapaciteto. Ver­ jetno to neposredno ne gre. Najbrže se je treba najpreje vprašati, če delavec izrab­ lja svojo osebno (individualno) kapaciteto do konca ali če ima še rezerve. Ta oceni­ tev je možna vsakemu delovodji ali nor- mircu. Težji je prehod na normalno kapa­ citeto. To se more napraviti le po daljši praksi in opazovanju ne samo z uro, ampak z glavo. Tak pojem »normalne kapacitete« se stvori potem iz mnogih opazovanj, ni je pa mogoče definirati, kakor je ni mo­ goče meriti. Zdi se mi pa, da bi se potom šolanja moglo doseči neko enako gledišče vsaj za vse normirce enega podjetja. V nadaljnjem bi se moglo to bazo razširiti regionalno po bazenih in celo na vso republiko. Seveda bi še moral program vađenja točno izde­ lati in razširiti na vse mogoče načine dela. 9. Pri določitvi nove norme je potrebno že ocenjenega delavca vedno znova oce­ niti. Seveda bi bilo za nas ugodno, če bi n, pr. kar iz mezdne liste lahko ugotoviti, da je delavec Jože ocenjen s 105% in de­ lavec Tone z 98%. Toda to je zgrešeno, ker se pri tem zamenjuje sposobnost opra­ viti neko delo s stopnjo storilnosti (inten­ ziteto) pri tem delu. Kar m o r e Jože ali Tone na podlagi svoje izobrazbe in stro­ kovne prakse napraviti, se res lahko sma­ tra s precejšnjo točnostjo za konstanto oz. vrednost, ki se le polagoma menja. Toda ta »sposobnost« opravljati neko delo ni identična s tem, kakšno intenziteto dela u p o r a b l j a Jože ali Tone pri tem delu. Ta intenziteta pa zelo varira, ne samo v teku leta (vpliv podnebja) temveč tudi v teku dneva in takorekoč vsako minuto, (n. pr. v industriji pri delu na tekočem traku). 10. Vrednotenje storilnosti je lahko tudi opasno, če rokuje z njim nevešč normirec. Ponovno poudarjamo, da je treba vred­ notenje z vajo od grobih cenitev do vedno bolj preciznih izpopolnjevati do največje točnosti. Predvidevne nevarnosti pri tem so sledeče: a) posamezni normirec bo nagnjen k po­ sameznim območjem človeške storilnosti, ker mu bolj »ležijo«; b) v posameznem obratu ali gradilišču izvršene storitve se kretajo največkrat v nekem srednjem območju. To ne sme za­ peljati normirca, da bi s tem vrednotenjem okostenel; c) odgovornost pravilne ocenitve je ve­ lika. Nevarnost je, da bodo posamezni manj trdni normirci cenili po največ okoli 100%. Pravilna norma Norma je pravilna samo takrat, če so predpostavke, ki smo jih morali pri dolo­ čitvi norme upoštevati, slične kot je sta­ nje pri uporabi norme v praksi. Ena izmed predpostavk v tem smislu je, da ima de­ lavec zadostno sposobnost in vajo za do­ tično delo. Pod »zadostno sposobnost« se razume ona sposobnost, ki jo smatra zdrava človeška razsodnost in praktično izkustvo za neobhodno potrebno za za­ devno delo. Tako n. pr. zelo težkega teles­ nega dela normalno ne more izvrševati ši­ bak človek, Zadostna spretnost je dose­ žena takrat, ko je delavec že popolnoma siguren pri svojem delu, ko delo že gladko teče. Pri tem se ima vedno vtis, da bi ne­ kako mogel delati še hitreje, ker dela z neko očividno lahkoto. Norma je pravična, če ima za bazo za­ dostno sposobnost in privajenost delavca. Če je pa norma res pravilna, se pa sklepa iz storilnosti, ki jo mora delavec uporabiti, da doseže normo. Če je storilnost taka, kot jo moremo brez nadaljnjega zahtevati od vsakega zadostno uvežbanega delavca, po­ tem norma ustreza »normalni«, »običajni« storitvi (norma “ običaj, pravilo). Drug kriterij je ta: norma je pravilna, če jo posamezni zadostno usposobljeni dela­ vec pri najboljši volji in pri svoji maksi­ malni trajni storilnosti brez nevarnosti za zdravje doseže s pribl. 125%, To velja za storitev posameznika. Storitev celotne po­ sade na gradilišču pa kljub temu ne bo daleč nad 100%. Norma je torej na eni strani pravilna, če zahteva od zadostno uvežbanega itd. delavca storitev, ki se jo more brez na­ daljnjega zahtevati od povprečja delavstva (normalna storitev p= 100 %) in če jo po­ sameznik more pri najboljši prizadevnosti in zalaganju doseči s 125%. To je sicer v nasprotju z v začetku citiranim pravilni­ kom, toda ne s prakso. »Pravilnik« namreč določa, da je za normo merodajen učinek, ki leži v sredini med povprečnim učinkom udarnikov in učinkom dobrih delavcev. Norme s tako teoretično predpostavko imenujemo »srednje-progresivne norme«. V praksi se je pa uveljavil princip, da je za normo merodajen učinek dobrega, za­ dostno uvežbanega delavca (»normalna norma«). Enotne norme za vse države in za vsa ljudstva na svetu so nemogoče. Že enotne norme za razmeroma majhen teritorij kot je Jugoslavija, so dvomljive, čeprav je »normalna storitev« nepremenljivka, ki se menja le z velikostjo, telesno konstrukcijo in svojstvom ljudi. Tega se moramo zave­ dati, če hočemo v bodočnosti voditi pra­ vilno politiko nagrajevanja ljudi po učinku. Ferdilnamid, Žuželk: T e h n i č n e i z p o p o l n i t v e Železniški vagon za avtomatično razkladanje gramoza Železniški strokovnjaki ljubljanske direkcije so se že dalj časa ukvarjali z načrti, kako poenosta­ viti zamudno in neracionalno razkladanje drobnega gradbenega materiala, zlasti gramoza in peska. Pri razkladanju običajnega železniškega vagona odprtega tipa, so navadno zaposleni 4 delavci eno uro. Če upoštevamo, da rabimo samo za 1 km železniške proge, ki se pri rednem vzdrževanju obdobno obnavlja, najmanj 10 vagonov gramoza, je samo za razkladanje — nakladanja nismo1 upo­ števali — potrebno 40 delavcev, ki delajo 40 ur po 20 din, kar da skupaj 800 din izdatkov za delovno silo. Če bi potemtakem razpolagala železnica z 20 specialnimi vagoni za avtomatično izpraznjevanje gramoza, bi letni prihranek na delovni sili znašal samo za ročno razkladanje vagonov 4,5 milijona dinarjev. Za ta znesek bi lahko nabavili vsako leto 8 novih specialnih vagonov. Investicijski stro­ ški za izdatek 20 prvotnih vagonov bi bili tedaj v celoti kriti v 2 inj pol letih. Železnica pa ni edino podjetje, ki troši grad­ beni material, temveč so druga neželezniška pod­ jetja v okviru ministrstva za gradnje ali lokalnih ustanov še večji potrošniki gramoza in peska. Podjetja teh ustanov (Gradis, Beton v Celju, Kon­ struktor v Mariboru, razne direkcije za ceste, Megrad v Ljubljani itd.l imajo navadno mehani­ zirane kamnolome v bližini železnice. Delovna mesta, kjer se uporablja material, pa leže v od­ daljenejših in večkrat v manj obljudenih krajih, kjer pogosto manjka dragocena delovna sila za razkladanje vagonov. Če bi hoteli ugotoviti stro­ ške ročnega razkladanja vagoinov pri teh podjetjih, bi letno gotovo prišli na stotino milijonov. V iskanju uspešne rešitve tega problema je železniški direkciji v Ljubljani uspelo dobiti iz ruševin na štajerskih progah edinstveni specialni vagon novejšega tipa za prevoz in avtomatično izpraznjevanje gramoza, Ta vagon iz dobe tik pred drugo svetovno vojno, je bil na naših progah skoraj docela uničen zaradi vojnih dogodkov in na oko ocenjeno, sposoben le za staro železo. Za ta vagon so bili pri nas sestavljeni načrti, po katerih so strokovnjaki mariborske železniške delavnice napravili prototip. Praktično preizkušnjo je obnovljeni vagon prestal odlično, nakar ga je prevzela v začetku meseca novembra služba za vzdrževanje proge ljubljanske železniške direk­ cije za lastno uporabo. Na osnovi tega prototipa specialnega vagona za gramoz, ki velja v zamejstvu približno 600.000 deviznih dinarjev, nam bo z lastnimi sredstvi — tako osnovnimi kot materialnimi —• mogoče izde­ lovati te vagone doma in v serijah. Specialni vagon ima na eni čelni strani vzvode za ravnanje z mehaničnimi napravami. Te naprave lahko poslužuje en sam, delavec stoječ na ploščadi vagona, ki ima nadstrešje. Skozi žlebaste odprtine tega vagona se izsiplje gramoz takrat, ko so pre­ stavljeni ustrezni glavni vzvodi za gornji in spodnji žleb iz navpične v poševno lego (proti podolžni osi vagona). Iz spodnjih nepregibnih žlebovih delov lahko izsipamo gramoz na banket proge do 0,65 m, s podaljškom, t. j. z nastavkom pregibnega žle- bovega dela pa do 1,5 m. Iz zgornjih žlebov brez podaljška lahko izsi­ pamo gramoz na razdaljo od 1,5 m in več, s po­ daljškom tega žleba pa do 3 m. Vse te mere so štete od zunanjega roba tračnice. S posebnimi postranskimi vzvodi mehanizma pa lahko poljubno usmerjamo izsipanje gramoza tudi v medtirje in to delno ali pa v celoti na vso širino odprtine spodnjih žlebov. Izsipanje je v tem primeru mogoče hkrati z obeh strani ali pa samo z ene strani (z leve ali z desne). Vagon lahko izsipava gramoz bodisi iz polno ali delno odprtih žlebov znotraj in zunaj tira, če stoji ali če se premika. Izsipanje lahko prekinemo ali popolnoma ustavimo kjerkoli in kadarkoli. Vse to poljubno uravnavamo z ustreznimi vzvodi mehanizma in po potrebah, ki jih narekuje delo na progi. Pri smotrnem upravljanju vzvodov lahko skoraj brez uporabe lopat izsipljemo gramoz tako, da pokriva enakomerno ustrezna mesta proge. Tak vagon s prostornino 12,5 m3 gramoza ali peska se skozi 2 polno odprta žleba (zgornja ali spodnja) avtomatično izprazni v 2,5 minutah, Pri priprtih žlebovih ali če je samo 1 žleb odprt, se izprazni vagon v največ 5 minutah. Kot je že uvodoma omenjeno, ustreza ta tip specialnega vagona za gramoz tudi gospodarskim zahtevam neželezniških podjetij. Seveda bi morala ta podjetja nabaviti take vagone z lastnimi sred­ stvi ter bi bila dejansko njihov lastnik. Vagoni bi bili uvrščeni v skupni vagonski park JD 2 kot je primer z ostalimi privatnimi vagoni, ki služijo za specialne prevoze (n, pr. vina, mesa, raznih olj itd.). Z vagoni bi prosto razpolagala podjetja in tedaj ne bi bila odvisna od dostave vagonov po železnici. Brez zastoja v delu bi ta podjetja poljubno lahko usmerjala material na posamezna gradbišča. Seveda bi mogli izdelati take vagone (za neželezniška gradbena podjetja) enostavneje in ceneje. Predvsem bi mogla odpasti pri teh vagonih .oba spodnja dva žlebova s podaljškom vred in pa v žlebastih odprtinah mehanično vdelane lopute — usmerjevalci gramoza za izsipavanje v medtirju. Vagoni za neželezniške potrebe bi morali imeti le stranska zgornja žlebova s pregibnima deloma (podaljškoma), iz katerih bi bilo mogoče izsipati gramoz ali'pesek zunaj tira na razdalje od 1,5 m do 3 m, t. j. na mesta deponij, v bunkerje ali pa - trebno električno energijo proizvaja vztrajnik, ki se vrti okoli vertikalne osi. Na vztrajniku je montiran poseben elektromotor, ki se na posta­ jališčih gyrobusa po potrebi priključi na električno omrežje in spravi vztrajnik v vrtenje dokler ne doseže 3000 obratov na minuto. Na ta način se električna energija nakopiči mehansko. Ce potem ta motor izklopimo in ga vzbudimo s konden­ zatorjem, se pretvori v generator, ki pretvarja v vztrajniku nakopičeno mehansko energijo zopet v električno, katero se dovaja elektromotorju, ki poganja vozilo. Torej je vztrajnik tisti, ki po­ ganja vozilo. Zato se vedno počasneje vrti in ga moramo po določenem času zopet pognati na 3000 obratov na minuto. To napravimo najlaže na važ­ nejših postajališčih, kjer gyrobus zaradi večjega števila potnikov dalje časa stoji, posebno pa na končnih postajah. Da spravimo vztrajnik na 3000 obratov na minuto potrebujemo 1—3 minute, Ta manipulacija je zelo enostavna. Voznik more kar s svojega sedeža dvigniti odjemalec toka, ki je na strehi vozila in ga priključiti na električno omrežje na robu ceste. Ko ima vztrajnik 3000 obratov na minuto, more gyrobus prevoziti po vodoravni cesti približno do 6 km, po vzponih pa primerno manj. Prvi gyrobus tovarne Oerlikon ima 30 sedežev in 20 stojišč. Njegova maksimalna ^ hitrost je okoli 50 km/h. Pri zaviranju se energijami deloma dovaja nazaj vztrajniku. Najtežavnejša n a - |B loga pri konstrukciji gyrobusa je bila pravilna*®** ureditev električnega dela gyro-pogona. Pri vo­ zilih mora biti namreč električni del razmeroma robusten in se mora dati enostavno upravljati. Prednosti gyrobusa so sledeče: 1. Je prosto gibljiv, ker ni navezan ne na tir ne na električno dovodno žico. 2. Uporablja ceneno električno energijo in eko­ nomične elektromotorje. 3. Ne potrebuje posebnega električnega voda, ampak uporablja izmenični tok iz običajnega omrežja, n. pr. napetosti 380 V, 50 Hz. Torej niso potrebne nikake usmerjevalne postaje kot pri električni cestni železnici in trolleybusu, ki upo­ rabljata istosmerni tok. 4. Ne povzroča ropota in nima izpušnih plinov, kar je posebno važno v mestih in zdraviliščih. Nedostatek gyrobusa pa je omejen akcijski pol­ mer. Kot smo omenili žene vztrajnik, ki smo mu dali 3000 obratov na minuto, gyrobus do največ 6 km daleč in je treba potem vztrajnik ponovno nagnati na 3000 obratov na minuto. Vendar pa nas ta nedostatek ne moti, ker so oddaljenosti dveh sosednjih postajališč javnoprometnih sredstev ponavadi dosti manjše. Vozač pa ima posebno na večjih postajališčih dovolj časa, da priključi tok iz omrežja in nažene vztrajnik na potrebno število obratov. Električna oprema gyrobusa je res nekoliko dražja kot pri trolleybusu, zato pa niso potrebni nikakršni posebni električni vodi in usmerjevalne postaje. Doba trajanja električne opreme gyro­ busa pa je precej daljša kot doba trajanja avto­ busnega motorja. Ker so tako investicijski kot pogonski in vzdrževalni stroški gyrobusa razmeroma majhni, je njegovo obratovanje zelo ekonomično. Princip takoimenovanega »elektro-gyro«-pogona je že preizkušen. Tovarna Oerlikon ima namreč že tretje leto v obratu elektro-gyro-lokomotivo, ki premika vagone po tovarniških tirih in se je zelo dobro obnesla. Njena električna oprema za­ nesljivo deluje in je enostavna v uporabi. Vztrajnik gyrobusa tehta 1500 kg in teče v ohišju, ki je napolnjen z vodikom in to zaradi manjšega trenja. Ohišje je popolnoma neprodušno zaprto in elastično pritrjeno pod ogrodje vozila. Na vztrajniku je nameščen poseben elektromotor. Da ta navadni elektromotor, ki na postajališčih poganja vztrajnik, med vožnjo deluje kot genera­ tor, so na statorju paralelno vključeni kondenza­ torji tako, da nastopi samovzbujevanje. Vozač vozi gyrobus prav tako kot avtobus samo, da ima poleg drugih naprav še aparat, ki kaže hitrost vrtenja vztrajnika, to je število njegovih obratov na minuto. Vozač je tako pravočasno opozorjen, kdaj mora vztrajnik zopet priključiti na omrežje. Če gyrobus stoji na mestu, je motor izklopljen, trenje, ki ga mora premagovati vztrajnik pri vrte­ nju je zelo majhno in so torej tudi izgube energije zaradi trenja zelo majhne. Zato ni nujno, da so postanki gyrobusa na postajališčih zelo kratki, ampak se more gyrobus prilagoditi prometnim zahtevam. Prav tako more gyrobus pri eventuelni prometni zagati dalje časa stati, ne da bi se vztrajnik popolnoma ustavil. Ker pa gyrobus ni vezan ne na tir ne na dovoidno žico, se more takim prometnim zagatam enostavno izogniti. Ker ne povzroča ropota in nima izpušnih pli­ nov, je gyrobus posebno pripraven za razna zdra­ vilišča, kjer se trolleybusna linija zaradi pre­ majhnega prometa ne izplača. Prednost gyrobus- nega obrata je tudi v tem, da električni vodi v mestu ne motijo estetskega izgleda mesta. Možnosti nadaljnje uporabe elektro-gyro- pogona so zelo raznovrstne. Ta pogon bi mogli uspešno uporabiti pri cestni železnici, lokalnih železnicah, posebno pa pri jamskih železnicah, kjer nam primanjkuje prostora za zgornji elek­ trični vod. Tudi za pogon obrežnih ladij bi prišel v poštev. Okolnost, da gyroagregat, ki ga napa­ jamo z enofaznim tokom, oddaja vrtilni tok, omo­ goča zelo zanimive kombinacije s pogonom na zgornji električni vod. N o v o s t i i z d r u g i h r e v i j K. Mayer: Pridobivanje dodatkov za lahke betone gorivo 1 -J surov.na H I H I Produkcijska shema prido­ bivanja dodatkov za lahki beton učinek glede na krajevne pogoje 100-10000-t/dan 1. Transportni trak naklon 189 2. Mešalni boben 3. Silos z dodelilcem 4. Sinter, trak 5. Paličasta rešetka od­ prtine 30 mm 6- Bodičasti, drobilec 7. Pločevinasti trak — gosenica 8. Tresilno sito z odprti­ nami 8 mm 9. Tresilno sito z odpr­ tinami 15 mm 10. Silos za srednje dro­ ben material 11. Silos za fini material 0—7 mm 12. Izpraznevalni trak za silos 10 in 11 13. Transportni trak, naklon 18° 14. Silos za srednje dro­ ben material z dode­ lilcem 15. Sesalni ventilator 16. Dimnik 17. Nakladalni trak za iz­ gotovljeni material Nakladanje za nadaljnjo predelavo Kot lahek gradbeni material poznamo: naravni plovec, plavžni plovec, kotelni pepel in drobir iz ruševin. Poleg teh bi lahko uporabljali vrsto dru­ gih odpadnih snovi, če bi se jih posrečilo prede­ lati v uporabno obliko. S sinter-postopkom je možno koristno uporabiti vrsto doslej neuporabnih produktov, Drobir iz ruševin, žlindrin pesek, ko­ telni pepel, odpadek pri pranju premoga, ostanke oljnatih škriljavcev, pepel iz Lurgi-čistilcev in končno tudi glino lahko po tem postopku pre­ delamo v uporabne dodatke za beton, V pojasnilo postopka podajamo shematično pregledno skico po Börnerjevi metodi. Maltterial dovedemo z gorivom po. poševnem traku v mešalni boben in od tam preko servirnega silosa z dodelilcem na sinter-trak. Na koncu sinter-traka padejo sinter-kepe skozi rešetko v drobilec, ki jih previdno zdrobi. Zdrobljeni ma­ terial vodimo skupaj s presevkom preko pošev­ nega členkastega traku do separiranja. Tu se loči samo fini material, srednji drobni material in pa drobno sintrani material. Fini material od 0—8 mm spravimo po traku zopet v mešalec in nato ponovno na sinter-trak. Srednje droben ma­ terial pa vodimo preko posebnega traku in ser­ virnega silosa direktno na sinter-trak, Prah, ki se nabira v prašni kadi pod sinter- trakom odstranimo s posebnim trakom in ga po­ mešanega z materialom od 0—8 mm spravimo ponovno v predelavo. Pod sinter-trakom izsesani plin vodimo po zbi­ ralnih plinovodih in preko sesalnega ventilatorja v dimnik. Naprava je opremljena z lovilcem prahu. Po podatkih z različnih mest imajo n. pr. ru­ ševine 42—47:o/o finega materiala zrnavosti 0—7 mm. Poleg tega imajo fine frakcije ruševin zaradi delcev sadre precej SO3 in so zaradi tega ne­ uporabne kot gradbeni pesek. Pri sintranju iz­ hlapi 75—80% od vsega dela SO3. Pri štirih raz­ ličnih poizkusih so znižali SO3 od 1,5—5% na 0,3—0,8%, tako da ga je bilo manj kot 10%, ki ga predpisuje norma, to pomeni, da napravimo drobne frakcije ruševin, ki vsebujejo 5% SO3 = 10% sadre po sinter-postopku še uporabne. Sinter-postopek vpliva ugodno tudi na razde­ litev v velikosti zrn in prostorninske teže. Paziti pa moramo seveda, da sintrane kepe previdno zdrobimo. Medtem ko ima surovina v vsakem primeru velikost zrn pod 7 mm (od tega največji del pod 3 mm), vsebuje zdrobljeni sinter približno 33% zrn od 7— 15 mm, 3% zrn od 3—7 mm in 22% zrn od 1—3 mm in samo 20—25% pod 1 mm. Pro- sforninske teže znašajo 0,75—0,90 za 3— 15 mm velika zrna in 0,98—1,05 za 1—3 mm velika zrna. Fini material velikosti zrn pod 1 mm ima pro- storninsko težo do 1,3. Za presojo uporabnosti sintranja bi bilo za­ nimivo poznati vse posameznosti o ekonomiki in investicijskih stroških, Ruševinski sinter 0—3 mm je uporaben kot pesek za zidavo in omet. Zrnatost 3/7 in 7/15 je prfilj uiblljtena za votlaike. Drobno zmleti rušervinski sinter je dober dodaltek za porozen beton. Razen ruševin postane po tem postopku upo­ raben tudi kotelni pepel z ali brez dodatkov, ki ne vsebujejo goriva, ker zadostuje oglje kot go­ rivo, tako da n. pr. lahko dodamo plavžno žlin­ dro ali jalovino. Pri tem lahko škodljive primesi znižamo pod mejo, ki jo predpisuje norma, Pisec poroča tudi o napravah, kjer so za ku­ rivo uporabili n. pr, odpadke pri pranju premoga skupno s plavžno žlindro ali jalovino. Končno poroča še o laboratorijskih in pol- industrijskih poizkusih za sintranje pepela, ostan­ kov oljnih škriljavcev in gline — pri kateri se posreči pen jenje že s 500—700 cali/kg,, v na­ sprotju z 800—1000 cal/kg pri dosedanjem postop­ ku z uporabo rotacijske peči. Najvažnejši podatki o lastnostih produktov sintranja v primeri z drugimi enakovrstnimi pro­ dukti so zbrani v naslednjih tabelah 1 in 2. Tabela 1 Znani dodalllki Prostorniimska teža zirnartositi 3—7 mm Produkti simtnanja Prostorndnska teža zmaitosti 3—7 mm Termosit 0,40 Pepel Iz Lurgi-čisltliicev 0,45 Posušeni naravni pkxvec 0,45 Sinitrana penasta glina 0,47 Penasti šiknilllj aiviec 0,50 Ostanki oljnih škrilljavcev 0,55 Penasta glina 0,54 Pepel ilz Lurgi čistilcev + fini ruševinski drobir 0,55 Lahka kotelna žlindra 0,55 Sintrana glina' 0,56 Porozna plavžnai žlindra 0,60 Ostanek pri pranju premoga + j alovina 0,60 Siinikoponiti 0,60 Kotelna žlindra 0,60 Porozna žgana glina 0,80 Ostanek pri pranju premoga + plavžna žlindra 0,72 Neočiščena žlindra 0,95 Kotelna. žlindra + pfevžma žlindral 0,75 Težka kotalna žlindrla 1,15 Ruševinski drobir 0,60—0,90 glede na vir sto Tabela 2 S n o v Volumen por v ”/o Privzem vode v % Lastna trdnost Sinter iz: ostankov oljnatih škril(jaivcev 74 22—26 1,45 ruiševiim 58 7—13 1,54 kotalne žlindre — — 1,35 gline — 18—20 — ostanka pri pranju premoga + plaivžne žlindre 70—73 — — Opečni drobci (nav.) 63 24—26 — Naravni plovec 75 — 1,53 Gramoz — do 60 1,03 Termioisit — — 2,00 V zadnji tabeli sc navedene trdnosti in prostor- ninske teže nekaterih betonskih vrst z dodatkom sintra; tako n. pr. ima po 28 dneh beton iz ru- ševinskega sintra 4—10 mm + 20®/o opečnega peska 0—3 mm pri dozi cementa 110—150kg/m:i in pri prostorninski teži 1200—1400 kg trdnost 30—40 kg/cm2. Naposled omenja pisec še možnost izdelovanja veziv iz pustih goriv, ki dajo mnogo pepela kot n. pr. pepel iz Lurgi-čistilcev in ostanek pri pra­ nju premoga, Glavne lastnosti sinter-postopka so velika varnost pri obratovanju, velika storilnost in mnogostranska uporabnost. Kot že zgoraj ome­ njeno, je potrebno le še temeljito preiskati vpra­ šanje ekonomike. (Iz revije Tonindustrie-Zeitung, 1950, prevod ing. L. T.) Pri izdelavi hladilnih naprav imajo odločilno vlogo izolacijski materiali. Na napravo izolacije odpade 30 do 35% vseh stroškov,, Termo-izolacijski materiali za hladilnike, bodisi zasiipalni (žlindra in drugi) bodisi plošče (iz šote, iz trsa itd.) ali naprave, ne zadovoljujejo niti naj­ manjših zahtev sedanjega časa in ne potrebam izo­ lacije. Zaradi tega nastaja vprašanje pridobivanja za­ dostnih količin trpežnega in trajnega izolacijskega materiala, ki bi ga izdelovali iz polfabrikatov. Za toplotno izolacijo hladilnikov bi lahko upo­ rabili azbestno-cementne plošče, ki bi jih izdelo­ vali iz odpadkov pri produkciji azbestno-cementnih proizvodov. Prednosti azbestno-cementnih toplotno-izolacij- skih materialov so naslednje: slabi prevodniki toplote, majhna specifična teža, popolna ognjevtar- nosit, n-epropustnost' in odlična trdnost. Pri preizkušanju odpornosti proti mrazu so azbestno-cementne plošče pokazale višjo trdnost kot je določena v standardih, medtem ko so drugi običajni izolacijski materiali ostajali za 10 do 15% pod standardnim številom, a »penobeton« celo za 30%. Tehnični predpisi za termoizolacijske materiale (izdani 1, 1947) dovoljujejo uporabo termoizolacij­ skih azbestno-cementnih plošč za površinsko to­ plotno izolacijo strojne opreme, pri) temperaturi do + 450°. V laboratoriju »NIHI« so strokovnjaki leta 1947 proučevali termoizolacijske plošče, izdelane v »NIIASBESTO« iz kompozicije na bazi odpadkov od izdelovanja azbestno-cementnih proizvodov še­ ste vrste azbesta in cementa. Izračunana količina cementa ni bila večja od 20 do 25% suhe teže. Smoter raziskovanja: opredelitev dane kompo­ zicije (zmesi) krhkega materiala plošč, higroskop- nega svoijstva, vsrkavanje vode in odpornost proti mrazu. Higroskopna svojstva: Iz plošče, namenjene raz­ iskavi, so bil d izžagaini vzorci (ploščice), katere, so po predhodnem tehtanju v suhem stanju potopili v eksikator z vodo. V eksikatorju so bile ploščice zložene na porcelanastem podstavku tako, da niso prišle v dotik z vodo,. Vzorce so ponovno tehtali vsakih 24 ur ter na ta način ugotavljali, koliko vlage je iz zraka vsrkal1 vsak vzorec. Vsrkavanje vode: Izsekane ploščice so stehtali v suhem stanju, nato so jih potopili v vodo, ali pa so jih položili na vložek v eksikatorju, na stalno vlažno ploskev iz mokrega papirja, čigar robovi so bili potopljeni v vodo, Vzorce so nadalje tehtali vsakih 24 ur, vse dokler niso ploščice dosegle stalne teže (glej risbo 1. in 2.). Pri primerjanju lastnosti vsrkavanja vode pri raznih izolacijskih materialih po 60 dnevnem opa­ zovanju je dan sledeči rezultat (izražen v % ): Naravna plutovina , . . . . 230 Mineralna plutovina . . . , . 210 Plošče iz šote ..................... . . 570 Peno b e t o n .......................... . . 600 Azbestno-cementne plošče . . . 400 Primerjaj e dane rezultate higroskopičnosti azbestno-cementnih plošč (glej risbo 3) z rezultati za ostale izolacijske materiale (v % ): vidimo1 sledeče Naravna plutovina . . . . . 13 Mineralna plutovina . . . . . 4 Plošče iz šote .................... . . 37 » P e n o b e t o n « .................... . . 4 Azbestno-cementne plošče . . 47 4 o o I 3 OO ■§ 2oo > < lo oi ______ — — r ~ t f -0 ,2 2 tfy tč fi-O ^ U /rra 1 fe- 0, 2 l t / m ir lo 15 DNEVI N9 US U l 2 o 25 Risba 1. Preizkušanje azbestno-cementnih plošč glede na vsrkavanje vode s potapljanjem plošč v vodo. Odpornost proti mrazu: Poskusne vzorce smo po predhodnem tehtanju v zračno suhem stanju potopili v vodo za 24 ur. Nato smo jih postavili za eno noč in en dan v hladilno kamero s tempera­ turo — 20 do 25° C. Po zmrznjenju so se vzorci odtajali naslednjih 24 ur v vodi s sobno tempera­ turo in za tem so bili ponovno’ v hladilni kameri. Ta proces se je 15 krat ponovil. DNIV\ N 5 N I Risba 2. Preizkušanje azbestno-cementnih plošč glede na vsrkavanje vode, ko se vzorci dotikajo vlažne površine. Poizkusi odpornosti plošč proti mrazu so pri­ kazali popolno uporabnost materiala, Po končnih poskusih je bila trdnost azbestno-cementnih plo­ ščic povečana, med tem ko se obratno pri drugih izolacijskih materialih trdnost zniža za 10 do 30%. Poskusi so pokazali, da predstavlja najboljši visoko odporni termoizolacijski material baš krhka >š 7o * 6ocö „ J 5 o O A4 0 ^ l o § 2 o l o £ 1 f j ■ O, 24t/naJ K - 0, 2bt/rv> / K = O, 2 /t/ra .t f ' — /~ / ' / *— / yS ' n 9 NI N5 5 lo 15 2o 25 DNEVI Risba 3. Preizkušanje higroskopskih lastnosti azbestno-cementnih vzorcev. kompozicija plošč na bazi azbestnega cementa. V institutu »Vniiasbest-a« izdelana kompozicija do­ pušča znižanje higroskopičnosti na 60%, a zniža­ nje vsrkavanja vode na 30%. Po enomesečnem namakanju v vodi so se sušili poskusni vzorci pri temperaturi 100° C in so svojo stalno težoi dosegli že prvi dan. Vzorci se po obliki niso spremenili, le postali so bolj trdi in nekruš- ljivi, To svojstvo prevečkrat potrjuje prednosti teh plošč pred drugimi izolacijskimi materiali. (Iz: »Hoiodillnajai tehnika« 1949, prevodi B. P.) POŠKODBE V STAVBARSTVU ZARADI MRAZA opisuje dr. ing. H. Muhs v štirih zvezkih revije »Die Bautechnik«. Med drugim prikazuje velike razpoke v zidovju hiše, ki je bila zgrajena na ilovnatem, mrazu izpostavljenem svetu. Sosedne hiše pa, ki so bile zidane na čistem pesku, so ostale nepoškodovane. Nadalje je opisana po­ škodba kletnega zidovja zaradi zunaj primrznjenih ilovnatih tal, pri čemer so ostali pred mrazom varni hišni temelji na mestu in so le zunanje zidovje dvignili za 1—2 cm nad izolacijsko plast. Nadalje so preiskali pobočje, ki je postalo pod vplivom mraza plazovito in prepričevalno pojasnili, da je nastala plazovitost zaradi vzvratnega delo­ vanja vode, ki je zastala pod zamrzlimi površin­ skimi plastmi. (Iz revije »Die Bautechnik« 1950; prevod dr. A, S.) KROGLASTE ŽELEZOBETONSKE BENCINSKE TANKE za olje uporabljajo v ZDA vedno bolj pogosto. Podrobno jih opisuje v januarski številki 1950 revije »Concrete« ing. A, R. Anderson. Doslej v tovarnah izdelani normalni tanki s koristno prostornino 2,7 m3 imajo notranji premer 173 cm in 4,5 cm debele stene. Za izdelavo potreben no­ tranji opaž sestoji iz sestavljenih pločevinastih segmentov, ki jih izvlečejo 12 ur po betoniranju skozi zgornjo odprtino, zunanji opaž pa ostane 24 ur. Notranji in zunanji opaž stojita na rešetki iz profilnega železa, ki ga med betoniranjem vi­ brirajo, Tako nastane kroglasta betonska posoda brez stikov, ki jo lahko že po treh dneh napol­ nijo z vodo. Da bi morebitna luknjičava mesta zanesljivo zamašili, namažejo notranjščino krogle s toplim lanenim oljem. Preden zakopljejo kroglo v zemljo z lahkimi dvigali, gornjo odprtino tesno zaprejo z železobetonskim pokrovom, v katerem so vsi priključki za cevovode. (Iz revije »Concrete« 1950; prevod dr. A, S.) SANIRANJE SLABIH NOSILNIH TAL Z INJEKCIJAM I Pod projektiranim 11-nadstropnim Veterans- Hospital v Pittsbourghu so morali tla sanirati z injekcijami, ker je bil na tem mestu leta 1850 v globini 32 metrov opuščen rudnik. »Eng. News Record« z dne 9. februarja 1950 obširno opisuje, kako so najprej z vrtinami na vsakih 1,5 m zgo­ stili pas okrog temeljev. Nato so inicirali' nosilna tla, ki sestoje iz plasti peščenca in iz plasti gline, pomešane s premogom do globine 32 m in sicer z vrtinami na vsake 3 metre od zgoraj navzdol. Skupna dolžina vrtin znaša 30 km. Omeniti je treba tudi poskusne vrtine po 76 cm in 7,6 cm premera, ki so jih izvrtali, da bi kontrolirali učinkovitost injekcij. S specialnimi aparati so fotografično preiskali stene obeh vrtin do dna. (Iz revije »Eng, News Record« 1950; prevod dr. A. S.) JEKLENI MOSTOVI V P R E J NAPETEM KOM­ BINIRANEM GRADBENEM SISTEMU Prof. dr, F. Dischinger podaja v reviji »Bau­ ingenieur« 1949, zvezek 11 in 12, obširen popis jeklenih mostov v kombiniranem sistemu z jekleno- bet oniskiimi tlačnimi p loščami in vrvmi iz visoko - vrednega jekla, s katerimi ustvarijo istočasno prejnapetost. S prejnapenjanjem preseka pri kom­ biniranem sistemu hočejo čim bolj izkoristiti robne napetosti. Posledica tega je občutno zmanjšanje teže, pri čemer se pa v normalnih primerih ne pojavlja nevarnost uklona, Na elegantnih pro­ jektih prikazujejo med drugim viseči most 600 m, Gerberjev nosilec 400 m razpetine, kontinuirni no­ silec 300 m razpetine ter dvočlenski lok 250 m. No7va konstrukcija je prijavljena za patent. (Iz revije »Bauingenieur« 1950; prevod dr. A. S.) RAZSEŽNO POGREZANJE TAL do 280 cm opazujejo že od leta 1940 v luki Long Beach, Kalifornija. Kakor razlaga ing. L. C. Coxe v novembrski številki 1949 revije »Civil Enginee­ ring«, izvira posedanje, ki povzroča veliko škodo na stavbah v luki, iz eksploatacije spodaj ležečega naftnega polja. Tekom stavke delavcev leta 1948 je posedanje prenehalo. Geološki pogoji kakor tudi predvidena popravljalna dela so obširno opisana v članku. (Iz revije »Civil Engineering« 1949; prevod dr. A. S.) GRAND COULEE DAM V vseh podrobnostih je v aprilski številki revije »Civil Engineering« popisal podvodno po­ pravo poškodovanega pretočnega bazena ing, L. V, Downs. Zelo razsežno popravljena dela so bila izvršena s pomočjo potapljačev. Dali so jim na razpolago okrogel ladijski dok premera 50 m, v globini 21 m, pod vodo pa podporniške nosilce iz tako imenovanega prepakt betona, dalje plavajoči keson v izmeri 18X35 m ter plavajoči vzdolž pre­ gradne osnove pomikajoči se keson. 17X18 m iltd. Ko iso v kesonih postrgali poškodovano vrhnjo plast betona, so zabetonirali železna sidrna;, nakar sio nametali novo plast suhega obtožnega betona. Na krajih, kjer je bila obraba pregradnega podstavka le malenkostma, so se zadovoljili) samo s tem, da so postrgali vrhnjo plast, betona. (Iz revije »Civil Engineering« 1950; prevod dr. A. S.) DOVOZ GRADIVA S HELIKOPTERJI »English News Record« od aprila 1950 obširno opisuje gradnjo oddaljenega malega zemeljskega nasipa v Capilano river, severno od Vancouvra, kjer so dovažali gradivo s helikopterji Ker bi bila gradnja dovozne ceste skozi divjo pokrajino, polno prepadov, mnogo predraga, so zgradili tik ob gradbišču nasipa, ob prepadu nad reko, ravno ploščad v izmeri 3,05 X 3,65 m kot postajališče helikopterja. Po nekolikih dneh se je pritožili pilot zaradi premajhnega pristajališča, ki so ga nato povečali na. 4,6 X 4 ,6 m. Nosilnost helikop­ terja je znašala 2X90 kg, Vsa težja bremena so morali nekako porazdeliti na to največjo težo. Burja, dež in megla so dostikrat ovirali polete. V celoti so z 2000 poleti v 300 poletnih urah prenesli 112 ton peska in gramoza, 24 ton ce­ menta, 11 ton lesa ter 23 ton orodja itd., skupaj 170 ton in to 11 km daleč. Stroški poleta za 1 kg gradiva so znašali v jeseni 1948. leta 24 centov, poleti 1949. leta pa 12 centov. (Iz revije »English News Record« 1950; prevod dr. A. S.) o U r e d b e in d r u g i z a k o n i t i p r e d p i s i 134. Uredba o spremembah in dopolnitvah ured­ be o prejemkih drž. uslužbencev (Ur. 1, FLR J št. 43/50) Odločbe o položajih, s katerimi je zvezan funkcijski dodatek, izdaja član vlade v so­ glasju s predsednikom sveta za zakonodajo in finančuibi ministrom. Posebni osebni do­ datek se daje do 3000 din, z odobritvijo' člana vlade pa do 5000 din. 135. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe potnih in selitvenih stroških drž. uslužbencev (Ur. 1. F L R J št. 43/50) Po odobritvi člana vlade sime potovanje tra­ jati več kot 2 meseoa. Dnevnice znašajo cd 300 do 380 din. V mejah okraja se znižajo največ za 30 odstotkov. Dodatek za ločeno življenje znaša od 1500 do 2000 din. 136. Obvezna razlaga 4. tč. 88. člena zakona o drž. uslužbencih (Ur. 1. F L R J št. 44/50) Služba po samem zakonu preneha uslužbencu tudi,, če je obsojen na poboljševalno' deliO1 ali izgon za več kot 6 mesecev. 137. Pravilnik o posebnih osebnih dodatkih drž. uslužbencev (Ur. 1. F L R J št. 44/50) Dodatki se daj ej o mesečno ali enkratno za delo, ki zahteva večje strokovno znanje, za posebno prizadevanje, za organizacijsko spo­ sobnost, delo na iznajdbi in za posebno' za­ upno delo, V odločbi o podelitvi dodatka je treba konkretno navesti delo, zaradi1 katerega se dodatek daje in obrazložiti višino. Največji dodatek znaša 5.000 din mesečno. 138. Drugo navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje uredbe o financiranju socialnega zavarovanja (Ur. 1. F L R J št. 44/50) Navodilo vsebuje določbo O' izplačevanju do­ datnih izdatkov soc. zavarovanj a delavcem in uslužbencem, ki so zaposleni! pri. investicij­ skih delih v lastni režiji. 139. Natančnejša navodila k zakonu o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter nji­ hovih družin in k predpisom, izdanim na nje­ govi podlagi (Ur. 1. F L R J št. 44/50) Navodilo vsebuje določbe O' nastopu pravice iz socialnega zavarovanja, O' zavarovancih z več zaposlitvami, o pravicah spremljevalca, ■o pravicah zavarovanca po 1 mesečnem pre­ trganju delovnega razmerja' in po odpovedi, o delovni dobi za pridobitev pravic, o vštet ju prejemkov v osnovo za oskrbnino', o trajanju oskrbnine, >o pretrganju delovnega razmerja, o enkratni invalidnini, o priglasitvi nesreč, o odpravnini, o drugi zaposlitvi uživalcev inva­ lidnin, O' zmanjšanju delovne zmožnosti, o podporah za stroške šolanja, o socialnih da­ jatvah izseljencem, o vštevanju prejemkov v pokojninsko osnovo, o družinski pokojnini,, o pogrebnini, o pravicah družine kaznovanega zavarovanca, o akontaciji na poko jnino, o * domnevni sprejeti zahtevi za bolniški dopust, o trajanju osebne pokojnine, o veljavnosti zakona v posebnih primerih. 140. Pravilnik za izvajanje uredbe o 2. ljudskem posojilu petletnega plana za razvoj narodne­ ga gospodarstva (Ur, 1. F L R J št. 45/50) Obveznice se glase na 100, 200, 500 in 1.000 din. Za odrasle je najmanjši znesek vpisa 1.000 din, za mladino . in vojake, ki služi j o kadrski rok, pa 500 din. Pravilnik vsebuje še določbe o vpisnih mestih, žrebanju in o- let­ nih obrestih. 141. Navodilo k odredbi o omejitvi plačevanja s prečrtanim čekom in z virmanom (Ur. 1. FLR J št. 45/50) Navedeni so izjemni primeri, v katerih se lahko kupuje z bariranim čekom. 142. Odredba o zaključku poslovanja po prora­ čunu za leto 1950 in o predložitvi izdanih, na­ logov (proračunskih čekov) v izplačilo (Ur. 1. F L R J št. 45/50) Proračunski krediti za leto 1950 zapadejo 31. decembra 1950. 143. Odredba o virmiranju kreditov za gradbena dela (Ur. 1. F L R J št. 45/50) Naveden je rok o ustavitvi gradbenih del za­ radi' nepresknbelih denarnih sredstev po na­ vodilu o izvrševanju plana gradbenih objek­ tov v letu 1950 in rok o predložitvi situacij za ustavljene objekte ter O' zagotovitvi po­ trebnih sredstev za "’izvršena dela in za stro­ ške zavarovanja objektov. 144. Odločba o spremembi in dopolnitvi začasnih norm v gradbeništvu (Ur. 1. F L R J št. 45/50) Navedene so razne spremembe in dopolnitve norm,, ki so izšle v posebni izdaji zveznega ministrstva za gradnje, 145. Navodilo za prve volitve delavskih svetov in upravnih odborov drž. gospodarskih podjetij (Ur. 1. F L R J št. 46/50) Navodilo ima določbe o razpisu volitev., o iz­ volitvi delavskega sveta, o sklicanju prvega zasedanja delavskega sveta,, o izvolitvi u- pravnega odbora in o izročitvi, gospodarjenja s podjetjem delovnemu kolektivu. 146. Odredba o obveznem zahtevanju povračila za izplačila, ki jih izplačajo podjetja na račun socialnega zavarovanja (Ur. 1, F L R J št. 46/50) Podjetja morajo zahtevati! do vsakega 23. v mesecu .povračilo navedenih izplačil. 147. Odločba o gospodarskih delavnostih, ki se štejejo za obrti (Ur. 1. F L R J št. 49/50) Naštete so posamezne gospodarske delavno­ sti, ki se štejejo za obrti po 4, členu Sploš­ nega zakona o obrtništvu. 148. Odredba o uvedbi novih nazivov in o spre­ membah v dosedanjih nazivih geodetske stroke (Ur. 1. F L R J št. 49/50) Spremenjeni in dodani so nazivi iz te stroke ter navedena njih glavna dela in potrebna usp os oblijenost. 149. Odredba o določitvi novih in o spremembi dosedanjih temeljnih plač v geodetski stroki (Ur, 1. F L R J št. 49/50) Določeni so zneski nanovo odrejenih plač za nazive v tej stroki. 150. Navodilo o knjiženju znižanja polne lastne cene pri drž. gradbenih podjetjih (Ur. 1. FLR J št. 49/50) Navodilo vsebuje določbe, kako se v posamez­ nih primerih knjiži to znižanje. 151. Navodilo o spremembi 16. tč. navodila za izvajanje uredbe o delovnih knjižicah (Ur. 1. F L R J št. 49/50) Navodilo navaja, kdaij in kako je treba take knjižice razveljaviti. 152. Odredba o razvrstitvi nazivov geodetske stroke (Ur. 1. F L R J št. 49/50) Nazivi so razporejeni tako, da spadajo vsi višji nazivi od geodetskega Inženirja v I. vr­ sto. Vsi višji nazivi od niž. geodetskega in- žinirja do vključno geodetskega inžinirlja spa­ dajo v II. vrsto. V IV. vrsto spadata geo­ detski pomočnik in risar, ostali spadajo v III. vrsto, 153. Obvezna razlaga čl, 122, 123 in 124 zakona o socialnem zavarovanju (Uradni list F L R J št. 50/50) Razlaga naivaja pristojnost sodišč za vlagam nje tožb in določbo, da pravdnih stroškov pri izgubljeni pravdi ni treba plačati, razen v primeru zlorabe. 154. Obvezna razlaga 7. točke 88. člena zakona o drž, uslužbencih (Ur. 1. F L R J št. 50/50) Služba po samem zakonu preneha tudi, ko je uslužbenec izpolnil pogoje za starostno po­ kojnino. 155. Odločba o uporabljanju delovnih norm GNU 900, 200, 601, 701, 400, 410, 440, 814, 361, 301 in 531 v gradbeništvu (Ur. 1, F L R J št. 50/50) Norme so izšle v posebni izdaji in se upo­ rabljajo v vsej FLR J. 156. Pojasnilo o določanju komisij za pripravo seznamov volivcev v poslovnih enotah podje­ tij (obratih, gradbiščih, deloviščih in pod.) in o glasovanju pri volitvah delavskih svetov po pošti (Ur. 1. F L R J št. 50/50) Pojasnilo vsebuje določbe o volitvah in gla­ sovanju pri volitvah delavskih svetov v pri­ merih, kjer ima sindikalna organizacija- več med seboj dosti oddaljenih poslovnih enot. 157. Uredba o prometu na javnih cestah (Ur. 1. F L R J št. 51/50) Uredba vsebuje določbe o vozilih, o vozni­ kih, o pravilih prometa in o kontroli nad pro­ metom in nad motornimi vozili, 158. Odredba o registraciji gospodarskih podjetij in združenj proizvajalnih podjetij, ki se bavijo z izvozom in uvozom (Ur. 1. F L R J št. 52/50) Registrirati je treba med drugim, tudi podjet­ ja, kil obrazložijo potrebo, da se bavijo z iz­ vozom in uvozom. Priglasitev se vloži preko republ. ministrstva za uvoz in izvoz na zvez­ no ministrstvo za izunamjo trgovino'. Navedeni so podatki, kaj mora vsebovati taka prigla­ sitev. 159. Odredba o izvedbi socialnega zavarovanja za osebe, ki so zaposlene pri javnih delih (Ur. 1. F L R J št. 52/50) Navedene so pravice za one,. ki prejemajo redno plačo za delo pri javnih delih in za one, ki plače ne prejemajo. 160. Odločba o uporabi navodila za sestavljanje, predlaganja in izvajanje kreditnega plana v letu 1950 (Ur. 1. F L R J št. 53/50) Navodilo, ki je objavljeno v posebnih zvez­ kih zveznega ministrstva za finance, morajo uporabljati koristniki kreditov in kreditna podjetja. 161. Navodilo o volitvah organov za gospodarjejne po delovnih kolektivih v podjetjih z več obrati oziroma podružnicami (Ur. 1. F L R J št. 54/50) Delavski sveti in upravni odbori *e laibko iz­ volijo tudi v podružnicah, ki pa morajo biti podrejeni svetom in odborom podjetja. Po­ slovodja podružnice ima v podružnici enake funkcije kot direktor v podjetju. Navodilo daje smernice in rok za volitve. 162. Navodilo o dajanju častnega naslova udarnika delovnim ljudem, zaposlenim pri delih, ki se ne normirajo (Ur. 1. F L R J št. 56/50) Naslov se določi glede na izvršitev nalog, kakovosti proizvodov, storitve ali dela in pri­ hranke. Naslov dalje upravni odbor podjetja ali pristojni drž. organ. Naslova ne more do­ hiti neupravičeni zamudnik in disciplinsko preganjana oseba. Imenovanje se vrši enkrat mesečno. 163. Uredba o strokovnem usposabljanju in o na­ zivih delavcev (Ur. 1. F L R J št. 57/50) Strokovna dela delavcev se razvrščajo v po­ klice, sorodni poklici pa v stroke. Dela po­ klicev se zvrščajo v skupine. Uredba ima do­ ločbe o nazivih, o načinu in pogojih za do­ sego naziva ter o prehodu iz obrti v druge gospodarske panoge. Prevedejo se vsi stro­ kovni delavci. Prevedbo izvedejo posebne ko­ misije, ki upoštevajo strokovnost!, trajanje in vrsto dotedanjega dela. Osebe v obrti se praviloma ne prevedejo. 164. Uredba o plačah in povračilih delavcev in uslužbencev — slušatelljev tečajev za stro­ kovni napredek (Ur. 11. F L R J št. 57/50) Slušatelji imajo pravico na redno plačo po času oz, na štipendijo ter fakultativno' na po­ vračilo za ločeno življenje. Za slušatelje iz drugih krajev je 'treba preskrbeti! stanovanje in hrano. Stroške se porazdeli med ustanovi­ telja tečaja in organizacijske enote, ki poš­ ljejo slušatelje na tečaj. V posebnih prime­ rih se lahko zahteva povračilo štipendije. 165. Odredba o dnevu, ko se začne in konča pre­ vedba delavcev v nazive in o ukrepih za izvajanje uredbe o strokovnem usposabljanju in o nazivih delavcev (Ur. 11. F L R J št. 57/50) Predvideni so roki za trajanje prevedbe, za izdajo podrobnih predpisov, za proučitev predpisov na seminarjih, za sestavo posebnih komisij, o poročanju prevedenih delavcev in o pošiljanju zbiralnih predlogov. 166. Odredba o predložitvi planov fonda plač za IV. tromesečje 1950 (Ur. 1. F L R J št. 57/50) Navedeni so: rok OUV-jem za predložitev in pogoji za sestavo omenjenih planov. 167. Odločba o strokah in drž. organih, ki so matični za posamezne stroke delavcev (Ur. 1. F L R J št. 57/50) Navedene so stroke delavcev im matični or­ gani teh strok, ki morajo določiti poklice, začasno razvrstitev del v skupine itn. nomen­ klaturo poklicev. 168. Odločba o plačah - snažilk, zaposlenih v uradih, zavodih in podjetjih (Uradni 1. F L R J štev. 57/50) Plače se določijo po delovnem učinku, t. j. po m! tal, ki se snažijo. Za 1 delovno mesto je treba najmanj 400 m2. Plače znašajo od 5 do 8 din za ms na mesec. 169. Uredba o prenosu avtorsko-pravnega zasto­ panja in posredovanje na zveze in društva avtorjev (Ur. 1. F L R J št. 58/50) Avtorskopravni zastopniki in posredniki so zveze in društva avtorjev, ki krijejo svoje stroške ilz provizije, ki jo' določajo zveze avtorjev, 170. Odredba o postopku pri likvidaciji obveznosti in terjatev med proračunskimi drž. gospodar­ skimi podjetji po zaključnem računu (Ur. list F L R J št. 58/50) Odredba vsebuje pogoje za poravnavo' in iz­ vršitev navedenih obveznosti in terjatev. 171. Pravilnik o reviziji gradbenih programov in o organizaciji in delu komisij za revizijo gradbenih programov (Ur. 1. F L R J št. 58/50) Revizijo opravljajo komisije. Določeno je, kdo in kako se sestavlja gradbeni program in kakšno dokumentacijo mora ta program obsegati. Komisija za revizijo se ustanovi pri zvezni oz. republiških planskih komisijah. Pravilnik vsebuije postopek dela te komisije. (Popravek št. 63-50). 172. Navodilo za izvajanje uredbe o ukrepih za za zagotovitev prehrane prebivalstva in ob­ varovanje živinorejskega fonda (Uradni list štev. 58/50) Delalvsko-uslužbenske restavracij e in menze lahko živino, ki jo prevzamejo na račun pri­ hodnjih mesecev, same krmijo ali jo zako­ ljejo!. Republiško finančno ministrstvo jim za to preskrbi kredit, 173. Uredba o zveznem institutu za gradbeništvo Ur. 1. F L R J št. 59/50) Inštitut se ustanovi pri zvezni planski komi­ siji. Voditelj inštituta .je direktor, kateremu v strokovnih zadevah pomaga strokovni svet. 174. Uredba o izrednem studiranju (Ur, 1. FL R J štev. 59/50) Izredni študenti lahko študirajo po» gotovih fakultetah in visokih šolah. Organizacijske enote, kjer so ti študenti zaposleni, pa jim morajo študij olajšati, 175. Odredba o ukrepih za varčevanje s predmeti široke potrošnje (Ur. 1. F L R J št. 59/50) Iz fonda zagotovljene preskrbe smejo dobi­ vati blago po nižjih enotnih in vezanih cenah samo osebe, ki so vključene v zagotovljeno preskrbo. Posebna maksimalna količina bla- ■ ga je določena za naporne državne in druž­ bene funkcije in važno znanstveno delo. Uki­ nejo se podjetja za posebno preskrbo’ razen delavskih preskrbovalnic in preskrbovalnic oseb, ki opravljajo naporne drž, funkcije in važno znanstveno delo, Vse ekonomije razen one, kit jih imajo proizvajalna podjetja, v prejšnjem stavku navedene osebe, bolnišnice in gostinska podjetja, moraj o dosedanji upra­ vitelji odstopiti. Počitniški izletniški domovi samo za določene osebe se morajo oddati. Omejena je dobava živil za prireditve, za bil- feje, prepovedana je nabava opreme za pi­ sarne, adaptacije drž. zgradb, zamenjava bla­ ga med gospoidarsfcimi' podjetji. Omejena je poraba goriva in osebnih avtomobilov. 176. Pravilnik o premijskih dodatkih uslužbencev v knjigovodstvu (Ur. 1. F L R J št. 59/50) Za ažurnost v zbiralnih knjigovodstvih pri­ pada uslužbencem knjigovodstva premijski dodatek v 'odstotkih mesečne plače upravi­ čenca. 177. Navodilo k pravilniku o premijskih dodatkih uslužbencev v knjigovodstvu (Ur. 1. F L R J štev. 59/50) Podana so podrobna navodila glede dode­ litve ter organizacije evidence premijskih dodatkov. 178. Odločba o višini premijskih dodatkov vodi­ teljev gospodarskega računskega sektorja, voditeljev knjigovodstva in drugih uslužben­ cev knjigovodstva za ažurnost v knjigovodstvu Ur. 1. F L R J št. 59/50) Višina dodatka se giblje v višini od 10 do 70 odstotkov Oid mesečne plače in funkcijskega dodatka — glede na panogo», dobo, v kateri se sestavlja obračun in na uslužbence, 179. Splošno navodilo o prevedbi delavcev v na­ zive in o sestavi in delu komisij za prevedbo delavcev (Ur. 1, F L R J št. 60/50) Prevedejo se med drugim delavci drž. gospo­ darskih podjetij, delavnic, drž. uradov, drž, ekonomij in menz 'ter vsi šoferji. Praviloma se ne prevedejo delavci, ki imajo» obrtni zna­ čaj. Temeljni» merili za prevedbo sta strokov­ na kvalifikacija in delovna doba. Naveden je Oibseg in vsebina posameznih nazivov. Nekva­ lificirana delavci» se lahko prevedejo’ v nazive pomožnega ali polpriučenega delavca». Ko­ misijo za prevedbo sestavi podjetje, ako ima nad 30 delavcev, za manjša pod jetija pa iz­ vrši prevedbo komisija pri OLO. Zoper od­ ločbo o prevedbi je »dopustna pritožba. Pre­ vedba mora biti končana tudi s pritožbenim t>o»stopkom do’ konca lelta 1950. 180. Navodilo o uvedbi in izpolnjevanju obrazcev za prevedbo delavcev v nazive (Ur. 1. FLR J štev. 60/50) Pri prevedbi delavcev v naziive morajo» komi­ sije izpolniti posebne obrazce, ki so za to predpisani. Navodilo prinaša» razlago» obraz­ cev ter nomenklaturo» delavnosti. 181. Navodilo o kategorizaciji delavcev po po­ sebnih pogojih dela (Ur. 1. F L R J št. 60/50) Glgde na po-goje »dela se zvrščajo delavci v štiri vrste in sicer 1. glede» na težo dela, 2. glede na meteorološke pogoje dela, 3. glede na š»kodljivost dela za zdravje in 4. glede na življenjsko' nevairnost dela. Vsaka vrsta ima 3 do 5 kategorij po intenzivnosti posebnih poigojev, k; s»o po»dro»bno »popisane. 182. Potrjevanje izjav pri prevedbi delavcev (Ur list št. 60/50) Delavec, ki si ne more pribaviti listin, lahko dokaže svojo stro»koivno kvalifikacijo in de­ lovno» do'b’O tudi s pismenimi izjavami prič ali s svojo lastno izjavo, po»dano pred IO pristojnega OLO. 183. Navodilo o prevzemu ukinjenih podjetij in prodajaln za posebno preskrbo in o likvidaciji njihovega poslovanja (Ur, 1. F L R J št. 61/50) Podjetja in prodajalne zaprtega tipa ljudskih ■ odborov, uradov in ustanov, namenjenih za prednostno preskrbo s predmeti, ki» spadajo v zagotovljeno preskrbo, prenehajo poslovati. Navodilo vsebuje postopek o likvidaciji. Ne ukinejo pa se delavske preskrbo»valnice. 184. Navodilo o prevzemu počitniških domov in drugih objektov zavodov, uradov, podjetij in družbenih organizacij (Ur, 1. F L R J št. 61/50) Počitniške domove, razen one od JA , mi­ nistrstva za notranje zadeve, COZSJ in aka­ demij . znanosti», prevzamej»o republiški komi­ teji za turizem in gostinstvo, Prevzem vodijo posebne operativne skupine. Namen objektov se ne sme spremeniti. Osebje v domovih pa ostane in je do novega upravnika odgovorno za objekt, inventar »in zaloge. Do Drevzema je vsaka o»dsvojItev prepovedana, (Popravek štev. 63-50). 185. Odločba o predmetih, ki se smejo prodajati v bifejih pri drž. ustanovah in uradih (Ur. List F L R J št. 61/50) Dov»olj»eno je prodajati črno. kavo, čaij, pivo in brezalkoholne pijače. 186. Navodilo o prevzemu ekonomij, uradov, za­ vodov, gospodarskih podjetij in družbenih organizacij (Ur. 1. F L R J št, 62/50) Narvo»dilo navaja postopek za prevzem ter določbe o ekono»miijaih, ki se ne prevzamejo, in njiho»vem poslovanju. 187. Navodilo o načinu zbiranja mesečnih poročil o zaposlenem osebju (Ur. 1. F L R J št. 62/50) Vsia podjetja in višja go»spo»dairs»ka združenja morajo do 15, vsakega meseca poslali poro­ čilo o zapos»lenem» osebju po obrazcu RS-1 in RS-2 poslovni enoti ba»n»ke, pri »kateri imajo račun, s katerega izplačuj ej»o plače. 188. Navodilo k 1. in 2. tč. splošnega navodila o prevedbi delavcev v nazive in o sestavi in delu komisij za prevedbo delavcev (Ur. 1. FL R J št. 62/50) Navodilo daije smernice o prevedbi delavcev 'obntniih delavnic pri gospodarskih podjetjih. 189. Odločba o reviziji registracije gradbenih strojev (Ur. 1. F L R J št. 62/50) Vsi posestniki) gradbenih strojev morajo pri­ glasiti revizijo registracije gradbenih strojev republiškemu ministrstvu za gradnje, ki iz­ vede to- revizijo. 190. Odredba o sklepanju pogodb na podlagi planskih kvot za 1. 1951 (Ur. 1, F L R J št. 63/50) Podjetijarpotrošniki sklenejo- pogodbe o do­ bavi in prevozu -s podjetji-proizvajalci, okvir­ ne pogodbe pa sklenejo višja gospodarska združenja. Podjetja lahk-o prenesejo pravico s-kleoanja pogodb na višja gospodarska zdru­ ženja ali na komercialna združenja. 191. Navodilo za izvajanje odredbe o sklepanju pogodb na podlagi planskih kvot za leto 1951 (Ur. 1. FL R J št. 63/50) Pod j eltja-proizvaij alci , 'iln p od j etja-potrošnik-i dobijo kvote proizvodnje in razdelitve v ba- larisnih -in ključnih skupinah, ki so jih do­ ločiti zvezni sveti. Gospodarska podjetja pa sklepajo pogodbe v mejah dobljenih kvot. Navedeni- ste: linija plana pfo-izv-odnje in li­ nija plana razdelitve. Planski kontingenti se dodelijo potrošnikom a) potom dvostransko naslovljenega plana in b) potom enostransko naslovljenega plana. Predpisana so- obvestila o dobljenih -kontingentih. Sklepanje pogodb organizirajo osnovni proizvajalci. Po konča­ nem sklepanju pogodb o dobavi blaga mo-rajo končni- potrošniki ozir. proizvajalki skleniti pogodbo glede prevo-za s prometnimi podjetji. 192. Navodilo za uporabljanje drž. osebnih avto­ mobilov po drž. organih, zavodih, podjetjih in organih družbenih organizacij (Ur, 1, F L R J štev. 63/50) Državni osebni avtomobili- se smejo uporab­ ljati kolt avtomobili, ki so dodeljeni za stalno i-n osebno službeno uporabo- posameznikom ali določeni kategoriji oseb ali organizacij­ skim enotam-, Te osebe imajo pravico do do­ ločenega stalnega mesečnega pavšalnega do­ datka kot odškodnine za gorivo za službeno uporabo osebnega avtomobila. 193. Odločba o dopolnitvi odločbe o povečanju števila industrijskih izdelkov, ki spadajo v zvezno zagotovljeno preskrbo in o načinu kupovanja teh izdelkov na nabavne ali denar­ ne bone (Ur. L F L R J št. 64/50) Za otroke od 7. do 14, leta se- uvede potroš­ niška kategorija ID-3 s 112 tekstilnimi toč­ kami in 800 din denarnih kupo-nov. 194. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pra­ vilnika o splošni evidenci kadrov v zveznih ustanovah, uradih in podjetjih (Ur. 1. F L R J štev. 64/50) Evidenca o uslužbencih se izvaja po perso­ nalnem listu, 195. Navodilo o sklepanju pogodb o prevozu blaga v letu 1951. (Ur. 1. F L R J št. 64/50) Proizvajalci in prometne direkcije sklepajo pogodbe o prevozu blaga za vs-e plansko- leto in mesečno, Pril tem je treba paziti na racio­ nalno izkoriščanje prometnih panog. Za želez­ niški promet se sklenejo pogodbe sam-o za blago, ki se prevaža v velikih količinah. Po­ godbo sklene proizvajalec ali komercialno združenje, ki sklene pogodbo- s potrošnikom. Podam je postopek za sklepanje pogodb in nomenklatura blaga, ki se prevaža v velikih količinah. 196. Navodilo o spremembi in dopolnitvi navodila o razvrstitvi potrošnikov v potrošniške kate­ gorije zvezne zagotovljene preskrbe (Ur. 1. F L R J št. 64/50) Zaradi dodatne kategorije ID-3 za otroke od 7, do 14. leta veljata -kategorija ID-1 za one do 2 let in ID-2 pa za one od 2. do 7. leta, 197. Navodilo o spremembah in -dopolnitvah na­ vodila za izvajanje uredbe o ustalitvi delovne sile in o vskladitvi planov delovne sile s planom plačilnega fonda in planom zagotov­ ljen e preskrbe (Ur. 1. FL R J št. 64/50) Navodilo vsebuje določbe o sestavljanju di­ namičnih planov delovne sile in kadrov, dalje o razčlenitvi plana potrošnikov v zagotovljeni preskrbi in izdajanje potrošniških nakaznic, 198. Odločba o normah porabe goriva in maziva za motorje z notranjim zgorenjem (Ur, L F L R J št. 64/50) Zvezni sveti gospodarskih panog, ki uporab­ ljajo motorje z notranjim zgorevanjem, pred­ pišejo norme porabe goriva in maziva za te stroje, 199. Odločba o izdaji potrošniških nakaznic za industrijsko blago potrošnikom ID-3 kate­ gorije za III, in IV. tromesečje 1950 (Ur. 1. F L R J št. 64-50) Potrošniki ID-3 kategorije dobe za III. tro­ mesečje ID-2 nakaznico. Dodatne -točke in bone dobe skupn-o z ID-3 nakaznico za IV. tromesečje, 200. Odločba o nomenklaturi minimalnih količin, ki se dobavljajo nepošredno iz proizvajalnih podjetij predelovalne ihdustrije — za panoge — 116 p, 117 p, 119 p, 120, 122-126 in 313 (Ur. 1. F L R J št. 64/50) Proizvajalna podjetja morajo o-dpremiti v po­ šiljki minimalno količino predpisano v no­ menklaturi,, Nomenklatura vsebuje med dru­ gim tudi azbestne proizvode in les. 201. Navodilo o cenah po katerih bodo proizva­ jalna podjetja na podlagi pogodb za leto 1951 dobavljala lokalnim proizvajalnim podjetjem surovine in pomožni material (material za reprodukcijo) (Ur. 1. F L R J št. 6/50) Te cene s-o višje enotne cene, ki jih morajo vsebovati pogodbe za leto 1951. Če lokalna p-odj.etja dobavljajo svoje proizvode za .zago­ tovljeno preskrbo, po vezanih cenah itd,, imajo pravico na popolno povračilo ra/zl-ik pri ce­ nah surovin in pomožnega m-ateri-ala. 202. Navodilo k 10. tč, odredbe o ukrepih za var­ čevanje s predmeti široke potrošnje (Ur, 1, F L R J št. 65/50) Vse pogodbe -s podjetji in uradi o notranji ureditvi (opremi) pisarn so razvezane. Mate­ rial, ki je bil namenjen v ito svrho-, mora iz­ delovalec porabiti po pred-pilsu tega navodilai. Dovoljenje za adaptacije, ki so potrebne za vzdrževanje drž. zgradb, daje poverjeništvo za gradnje OLO. 203. Navodilo o sklepanju pogodb o dobavi nafti- nih derivatov (Ur. 1. F L R J št. 65/50) Osnovni potrošniki in podjetja Jugoipetro-I sklenejo po-godbe za v-se -plansko leto. Za av­ tomobilski promet sklene pogodbe- rep, mi­ nistrstvo za lokalni promet z Jugopetrolom. Potrošniki prejmejo bo-ne od tega ministrstva. Podjetja- Jugopctrol prodajajo- oaftine deri- va>te na osnovi bonov. Kakšni so ti boni in kako se z njimiil ravna, je opisano v tem na­ vodilu. 204. Navodilo za izvajanje odredbe o regenerira­ nju in prečiščevanju izrabljenih mazivnih olj (Ur. i, F L R J št. 65/50) Navodilo opredeljuje malzivna olja, daje na­ log, kak O' jih je treba zbiraiti in jih čuvati, dalije navaja definibi j o regeneriranja, kako je treba določiti pri zbiranju minimalni1 odsto­ tek od porabljenih količin. Izrabljena olja je treba oddati Jugopetroiu. 205. Navodilo o pogojih in načinu sklepanja po­ godb o dobavi (in prevzemu) električne ener­ gije (Ur. 1. F L R J št. 65/50) Pogodbe moraijo' skleniti vsi potrošniki1, ka­ terih potreba v letu 1951 znaša več kot 100.000 kWh — ali katerih skupina napeljav- na moč znaša 60 kW, Naivodilo določa obvez­ ne pogoje dobavitelja in potrošnika, dalje način merjenjai, obračunavanja in penale. • 206. Navodilo o skupnem sklepanju pogodb na podlagi planskih kvot za leto 1951 (Ur, 1. F L R J št. 65/50) Določeni so posebni načini in pogoji skup­ nega sklepanja pogodb za določene balarasne skupine. 207. Odredba o prepovedi zamenjave in drugih oblik nedovoljenega prometa (Ur. 1. FL R J štev. 65/50) Industrijski izdelki in kmetijski pridelki v naravi se med organizacijskimi enotami ne smejo zamenjavati. Določeno je, kako in ko­ mu se smejo posamezni izdelki prodajati. 208. Odločba o nomenklaturi minimalnih količin proizvodov, ki jih dobavljajo končni proizva­ jalci za panoge 112, 113, 115 in 116, katere združuje svet za energetsko in ekstraktivno industrijo vlade F L R J (Ur. 1. F L R J št. 65/50) Nomenklatura vsebuje tudi ognjestalne pro­ izvode. 209. Odredba o proizvodih, katerim določa ceno vlada FLR J, minister za finance F L R J oz. predsednik Sveta za blagovni promet vlade F L R J (Ur, 1. F L R J št. 66/50) Minister za finance F L R J določa proizvajal­ čeve prodajne cene med drugim za panogo 121 — industrijo gradbenega materiala: ce­ ment, izdelke iz cementa ter anorganskih in organskih vlakenc, ter strešno' lepenko, 210. Navodilo o pogojih za sklepanje in o elemen­ tih generalnih okvirnih in globalnih pogodb o izdelavi in dobavi opreme iz panog 117 M in 119 M (Ur. 1. F L R J št. 66/50) Generalne, okvirne in globalne pogodbe O' iz­ delavi in dobavi opreme iz panog 117 M in 119 M sklepajo' z ene strani generalne direk­ cije višja gospodarska združenja — proizva­ jalci z druge strani pa osnovni ali končni potrošniki — investitorji. Navedene SO' po­ drobnosti takih pogodb. 211. Navodilo o skupnem sklepanju pogodb za panoge 114, m /117 M in 119 M na podlagi planskih kvot za leto 1951 (Ur, 1. FL R J štev. 66/50) Pogodbe se bodo sklepale na istem kraju (skupno sklepanje pogodb) za panogi! 117 M (strojegradnja kovinske industrije) itn 119 M (strojegradnja elektroindustrije). Pogodbe za proizvode panoge 114 se bodo sklepale v generalni direkciji za črno metalur­ gijo FLR J. O sklepanju teh pogodb daje na­ vodilo podrobne predpise, 212. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o medsebojnem plačevanju v gospodarstvu (Ur. 1. F L R J št. 67/50) Na osnovi pogodbe dobavljeno blago ali opravljene 'storitve je treba plačati naj­ kasneje v 3 dneh po dobavi ali storitvi. Uredba navaja dalje, kaj mora vsebovati pogodba o dobavi blaga ali storitvi, način plačevanja in pravice do preklica izvršenega plačila. Pred preklicom je obvezen poskus neposrednega sporazuma. Navedeni so pri­ meri, kdaj se more zahtevati preklic. Uredba navaja tudi sankcije za prekoračenje kritja, za večkratni preklic zaradi sporne kakovosti, za medsebojno kreditiranje, za prekoračenje rokov in oviranje plačilnega prometa. 213. Uredba o vzpostavitvi 'patentov in pravic vzorcev, modelov ter tovarniških in trgovskih znamk (Ur, 1. F L R J št, 67/50) Patent in v naslovu omenjene pravice, ki so prenehale od 3. IX. 1939 do 1. I. 1946, se vzpostavijo, če se do 6. X. 1951 predpisano obnovijo. Roki prednostne pravice po kon­ venciji Pariške unije, kj niso iztekli do 3. IX. 1939, so podaljšani, če je bila prijava z zahtevano prednostno pravico vložena do uveljavitve te uredbe. 214. Navodilo o ustalitvi in strokovnem dviganju kadrov v okrajnih (mestnih) ljudskih odborih (Ur. 1. F L R J št, 67/50) Republiški svet za zakonodajo more preme­ ščati po predhodnem posvetovanju s pristoj­ nim republiškim ministrom oz. predsednikom ljudskega odbora uslužbence iz republiških organizacijskih enot v okrajne ljudske odbore in narobe. Republiški resori morajo1 program strokovnih izpitov dopolniti s pravnimi pred­ pisi, ki jih uslužbenci uporabljajo pri svojem delu. 215. Odredba o potnih stroških članov upravnih odborov in članov delavskih svetov (Ur, list F L R J št. 67/50) Za potovanja na sejo zadevnih odborov oz. svetov pripada članom dnevnica din 300.— in voizna kanta 2. razreda na vlialku, oziroma 1. razreda na ladji. 216. Navodilo o likvidaciji podjetij in prodajaln za posebno preskrbo in pa ekonomij ter počitniških in izletniških domov (Ur. L FL R J št. 67/50) Likvidacijo izvedejo komisije, ki jih imenuje po kraju pristojni okrajni LO ter glavna likvidacijska komisija pri republ. finančnem ministrstvu. Navedene so dolžnosti likvida­ cijske komisije. 217. Odredba o vnovčenju in likvidaciji računov za dela in dobave v breme proračuna za leto 1950 (Ur. 1. F L R J št. 67/50) Navedeni so roki za vnovčenje in likvidacijo izvršenih investicijskih del, storitev in dobav, za razporeditev zneskov sploš. drž. amort. sklada in dela dobička za finansiranje inve­ sticij med neposredne investitorje, za pred­ ložitev nalogov za razporeditev nerazpore­ jenih investicijskih kreditov, za vnovčenje obračunskih situacij za dela gredbenih mon­ tažnih podjetij, za odpis vnovčenih računov na račun 1950 (brez kritja). 218. Popravek navodila o pogojih itd. iz panog 117 M in 119 M iz št. 66 (Uradni list FLR J št, 67/50) 219. Uredba o obveznosti opravljanja strokovnih izpitov drž. uslužbencev (Uradni list F L R J št. 68/50) Razveljavljene so vse odločbe o oprostitvi opravljanja strokovnih izpitov. Oproščeni so lahko samo uslužbenci, ki so do 9. V. 1945 napravili strokovni izpit, ki imajo najmanj 15 let službe in ki se odlikujejo s svojim visokim znanstvenim in strokovnim znanjem. Končni rok za izpite je končano leto 1951. 220. Navodilo o spremembah in dopolnitvah na­ vodila za sestavljanje in predlaganje gotovin­ skega plana (Ur. 1. F L R J št. 68/50) Predpisi navodila od 5. XII. 1949 ostanejo v veljavi, spremenijo se le glede tokov goto­ vinskega plana. Navedenih je 11 tokov plana prejemkov in prav toliko plana izdatkov ter njihova vsebina, 221. Spremembe in dopolnitve metodologije pla­ niranja cen in sestavljanja finančnega plana za leto 1951, ki je objavljena v posebni izdaji »Uradnega lista F L R J« (Ur. 1. F L R J št. 68/50) Predpisane so naknadne spremembe glede strukture cene za industrijo in rudarstvo, planiranja posameznih elementov cene, uprav­ ne in prodajne režije, planske akumulacije po panogah delavnosti, plana realizacije, plana finansiranja investicij, bilance dohodkov in izdatkov zbirnega finančnega plana,. 222. Navodilo za vodstvo splošne evidence o usluž­ bencih (Ur. 1. št. 68/50) Evidenco vodijo vsi uradi enotno potom per­ sonalnih listov, matične knjige in registrskega kartona. Navodilo prinaša formularje in raz­ lago za izpolnjevanje teh listin. 223. Pojasnilo za pravilno uporabo obvezne raz­ lage 7, tč. 88. člena zakona o drž. uslužbencih (Ur. 1. FL R J št. 70/50) Uslužbencem, ki preneha služba zaradi pri­ dobitve pravice do pokojnine in ki delajo dalje, pripada plača, dokler se jim ne začenja izplačevati pdkojnina. Razlika med plačo in pokojnino se obračuna ob izplačilu pokojnine. 224. Navodilo o ureditvi prehoda pogodbenih ob­ veznosti iz leta 1950 v leto 1951 glede po­ godb, ki so bile sklenjene na podlagi razde­ litvenih planov za leto 1950 (Ur, list F L R J št. 70/50) Določeno je, kako veljajo pogodbe, sklenjene v letu 1950 — glede industrijskega in uvože­ nega blaga, če do konca leta 1950 niso bile izvršene, taoidisii ker mi bilo blago izdelamo ali uvoženo, bodisi ker sicer izdelano blago ni bilo dobavljeno. Praviloma prenehajo veljati take pogodbe, razen one, ki se tičejo posa­ mične in maloserijske opreme, blaga za izvoz in za ministrstvo za narodno obrambo in mi­ nistrstvo za notranje zadeve. 225. Navodilo o načinu sklepanja pogodb za do­ bavo gradbenega materiala v letu 1950 (Ur. list F L R J št. 70/50) Predvidene so letne okvirne pogodbe, ki jih sklenejo osnovni izvajalci gradbenih del na osnovi letnih kontingentov materiala in orien­ tacijskih specifikacij. Gradbena podjetja pa sklepajo najpozneje 35 dni pred vsakim kvar­ talom kvartalne pogodbe za dobavo gradbe­ nega materiala. 226. Odločba o spremembah in dopolnitvah temelj­ nih razporedov kontov (kontnih planov) drž. gospodarskih podjetij (Ur. 1. F L R J št. 70/50) Ukinejo se konti: Razmerje do podjetij pod istim opr, upr, voditeljem, Dotacije za dopol­ nitev obratnih sredstev, Ekstra dobiček, Nad- planski dobiček. Uvedeta se nova konta: Realizirani tržni dobiček, Realizirano zniža­ nje polne lastne cene. Odločba prinaša v tej zvezi še navodilo o knjiženju. 227. Zakon o splošnem drž. proračunu za 1. 1951 (Ur. 1. F L R J št. 71/50) Navedeni so zneski splošnega drž, proračuna, ki ga sestavljajo zvezni in republiški prora­ čuni, Drž. gospodarska podjetja znižajo pla­ nirano polno lastno ceno proizvodov za 4/4 milijarde. Zakon vsebuje še določbe glede investicij, virmanov, novih pravnih predpisov, uslužbenih mest in osebnih dodatkov. 228. Zakon o splošnem državnem zaključnem ra­ čunu za leto 1949 (Ur. 1. F L R J št. 71/50) Navedeni so dohodki in izdatki ter presežek dohodkov po splošnem zaključnem računu v letu 1949. 229. Zakon o podaljšanju izvajanja zakona o pet­ letnem planu za razvoj narodnega gospodar­ stva F L R J v letih 1947—1951 (Ur. list F L R J št. 71/50) Izvajanje navedenega zakona se podaljša za 1 leto. 230. Navodilo o vplačevanju posameznih vrst pro­ računskih dohodkov po proračunih za I. 1951 na račune pri Narodni banki F L R J (Ur. 1. F L R J št. 71/50) Navedeni so računi, na katere se vplačujejo: davek od prometa proizvodov, tržni dobiček, znižanje polne lastne cene, dobiček drž. go­ spodarskih podjetij za vplačilo v proračun, presežki obratnih sredstev drž, gospodarskih podjetij, prva in druga razlika pri polni lastni ceni oz. prva in druga razlika pri plačah, razni dohodki iz gospodarstva, amortizacija, dohodnina, davek na dediščine in darila, takse, razni dohodki, 231. Odredba o ažuriranju knjigovodstva v drž. gospodarskih podjetjih (Ur. 1. F L R J št 61/50) Določeni so predpisi, kaj morajo neažurna podjetja v knjigovodstvu storiti, da posto­ poma dosežejo ažurnost, kakšna -je dolžnost višjega gospodarskega združenja v tej zvezi in kakšne so sankcije nasproti odgovornim uslužbencem. R e c e n z i j a »POTISAK ZEM LJE I STATIČKO DIMENZIONIRANJE POTPORNIH ZIDOVA Ing. Milllorad Vučkojvitč. »Graidjevilnska knjiga«, Avltoir obijarvnarva v navedeni knjigi problem zemllijilnjnskega pritiska na osnovi klasične teorije ter pri tem navaja predvsem metode po1 Couilombu, Cuilmatnmu, Rebhaumu, Pioncetetu, Ritter ju, Ran- kinu in Kuševiču. Žal pogrešamo zelo pregledno in enostavno metodo po Engesserju. Ministarstvo gradijevime NRS, Beograd (1949). V predgovoru trdi avtor, da »ni naletel v tuji številni im. obširni literaturi niti na eno knjigo (podontal recenzent),, k j bi v osnovi zadovoilljilla praktika iin bi hkrati omogočila tudi začetniku hitro spoznavanje in lahko uporabljanje osnovpih izrekov -teorije o zemljim-skem pritisku.« Ni mi sicer znano s 'kakšnimi viri je razpolagal avtor. Dejsitivo pa je„ da jie taka trditev kaj ne­ navadna itn zelo- zmotna. Saj smiO' imeli že pred vojno dolgo vrsto žeto' dohriih knjig itn raizpraiv po tehničnih revijah in to je bilo vse brez posebnih težav na razpolago vsakemu, ki se je za te pro­ bleme zanimal. Omenim naj le nekaj najbolj znatnih avtorjev, kakor so n. pr. Terzaghi, Casa- gnande, Krey, Feltlienilus, Rendulič. Kllemner, Ohde, Mund, Müller, Spilker, Lehmainm iltd. Posebno sta omembe vredni knjigi: Rendullič: Der Erddruck in Sttirassenbau und Brückenbau (Berlin 1938) in Koillhrumner: Fundaitiioin und Konsolidation (Zü­ rich, 1948). V zadnji jle podan zlasti liep pregled vseh dosedanjih izsledkov v 'teoriji zernlljinskega pritiska z obširno navedbo zadevne strokovne li­ terature. Za vrni navedena della pač mit mogoče -trditi tega, kar trdi avtor! Nadalje pravi avtor, da »v knjigi niso zajeti geotehnični problemi), k,er 'tvorijo ti posebno' po­ glavje znanosti«. Tako nazilrainje je gotovo po­ grešno in škodljivo:, ker baš na osnovi sodobne talne mehanike veljajo 'danes druga načela v teo­ riji zemljinskega pritiska. Takih problemov danes ■ne rešujemo več samo s pojjmi tornega koeficienta in travnih drsnih ploskev. Velikost zemljinskega pritiska kakor tudi način njegove razdelitve ob podpornem zidu sta bistveno odvisna od načilna deformacije odn. podajinosltli zidu in klasična; teo­ rija velja le za povsem določene primere. Mno­ gokrat imamo namreč opraviti itudi s piaraholičnimi Ustanovitev društva gradben Z reorganizacijo Društva .inženirjev in tebnir kov so ustanovili gradbeni inženirji in tehniki dne 8. februarja 1951 svoje društvo. Novo društvo naij bi združilo strokovnjake s področja gradbeništva in. gradbene industrije zaradi reševanjia strokov­ nih vprašanj in dviganja strokovnega znanja stro­ kovnjakov, proučevanja in osvajanja) pridobitev tehnike. Poleg 'tega si je društvo dalo nalogo, da pomaga državnim organom svoje stroke s stro­ kovnimi mišljenji ter da sodeluje z vodstvom resorta in ljudsko1 oblastjo pri reševanju vseh vprašanj gradbene tehnike. V odbor društva so inženirji in tehniki izbirali na ustanovnem občnem zboru sledeče tovariše: za predsednika ing. Brilly Marjana, za tajnika ing. Škenl Marka, za. ostale odbornike pa Bratuž Ladislava, ing. Šramellj Vladimira, ing. Maček Stanka), ing. Janežič Sava, ing. Čepon Franca,, ing. Lapajne Svetka. V nadzorni odbor so bili iz­ voljeni ing. Lapajne Sonja, ing. Kregar Vinko in ing. Poljiamšek Alojiz. Odbor društva je takoj navezal stike z gradbe­ nimi podjetji, od katerih so skoraj vsa kolektivno včlanj'ena v društvo, in s svojimi članarinami znatno pomagajo društvu. Doslej je organiziral odbor tudi nekaj aktu­ alnih Strokovnih predavanj, .ki iso privabila veliko število udeležencev. Tako so predavali ing. Ska- henne Ljudevit: » 0 gradnji biš po načinu vllivainljai«, razdelitvami pritiskov, pri katerih je rezultanta približno v polovici višine ali celo. višje. Poznamo tudi primere, ko smemo govoriti sicer o trikotni razdelitvi pritiska, vendar je njegova velikost znatno večja od ione, k i bi jio izračunali' po kla­ sični teoriji. Zelo važni so. tudi vplivi pritiska porne vode v koherentnih zemljinah in vplivi kom­ primiranja nasipa izza opornika. V obeh primerih moramo računati na občuten odmik rezultante proti sredini .opornika, kan seveda zelo vpliva na dimenzioniranje. Posebno poglavje pa tvorijo tanke in gibke konstrukcije, ki jih samo s klasično teorijo ne moremo obvladati. Vsi taki itn podobni prohlemi vkljub svoji važ­ nosti za prakso žal niso v knjigi omenjeni, čeprav so za pravilno pojmovanje zemljinskega pritiska neobhodno potrebni'. Zato tudi knjiga ne more nuditi nitli praktiku, niti začetniku ornega, kar je želel avtor. Pozdraviti je treba vsako knjigo, ki bi1 obo­ gatila našo skromno tehnično literaturo. Vendar je pa gotovo eden prvih pogojev ta, da se mora avtor razgledati po sodobni literaturi in da ob­ ravnava snov po sodobnih načelih. Zato se ni mo­ goče strinjati s knjigo, ki molče preide vsa d o ­ gnanja zadnjih 15—20 let. Priporočljivo bi bilo, da bi avtor navedel pre­ gled strokovne literature, ker je to. običajno in tudi potrebno. Ing. Rudolf Jenko.. ih inženirjev in tehnikov LRS ing. Ferjan, ing. Tomažič in Kalin Danilllo: »O programu, projekta in gradnji Gradbenega, inšti­ tuta«, ing, Miloš Marinček: »Porušitev tlačnega rova pri veliki avstrijski hidrocentrali Genlos«, ing. M. Obradovič: »Montažne gradnje v Franciji«, ing. Rudolf Jenko: »Ceste v ZDA«, ing. Igor Omerza: »O gradnji HC Moste«. Poleg tega sta bila organizirana' ogleda HC Medvode in HC Moste, Pokazalo sie je, da vlada med članstvom veliko zanimannije za dela na naših gradbiščih. . Nadalje je odbor pokreniil anketo o opažih in odrih. Vsi gradbeni strokovnjaki naj. bi s svojimi izkušnjami prispevali v tej j 'anketi k racionaliza­ ciji in štednji z lesom. Da društvo ojači svpje članstvo, poziva vse Strokovnjake, ki delajo v gradbeništvu in gradbeni industriji, da izpolnijo prijavnice, ki jih je poslalo preko svojih zastopnikov na posamezne ustanove in podjetja in plačajo letno ali polletno članarino, ki znaša 10 din na mesec (vpisnina za nove člane, ki doslej še niso. bili člani gradbene sekcije, DlT-a znaša din 20.— ). Obenem poziva: društvo vse gradbene strokovnjake, da z aktualnimi te­ mami poživijo naše dello, ter pomagajo takoi pri dviganju strokovnega znanja članov. Vse prijave in vprašanja naslovite na DGIT, Ljubljana, Can­ kar jeva* 1. O p o z o r i l o ! Ker prinaša, naša revija aiktu- elne novice, iz vsega gradbenega področju, je ured­ niški! odbor skileniil spremeniti dosedanji naslov revije »NOVATOR« v »GRADBENI VESTNIK«. Odnosi1 med naročniki in izdajateljem se s tem ne spremenijo. Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik ing Ljudevit Skabem e,. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Cankarjeva 1, tel. 45-46. — Tiska Mariborska tiskarna. o o TEHNIČNI PODATKI: P O L IV I Z I D A K M TO dolžina s toleranco mm 250 + 8 širina s toleranco mm 120 + 5 višina s toleranco nun 6 5 + 3 teža kg 3,2—3,5 prostornina dm3 1,95 prost, teža kg/dm3 1,6—1,80 trdnost na pritisk kg/cm2 70 najmanjša posam. kg/cm2 55 trdnost na upogib kg/cm2 22 najmanjša posamezna kg/cm2 16 plan. enot oz. grupe 1 1 število toplovod. Kcal/mh°C cca. 0,60 za m zidu °P®ke za zidu malte kom1 384 332 tovorna težina kom/1t 286—312 PROIZVOD IZDELUJEJO OBRATI; Ljubljana (Vič), Žalec, Rače, Lukavci, Bukovica, Vrtojba; U p o r a b a : Za manj obremenjene ali neobremenjene zunanje in notranje zidove manj važnih zgradb kot n, pr. skladišča, poljedelske zgradbe itd. OBLOŽIVA OPEKA (STISKANA) O o TEHNIČNI PODATKI: dolžina s toleranco mm 250 _+ 4 širina s toleranco mm 120 + 2 višina s toleranco mm 65 + 1 teža kg 3,5—3,8 volumen dm3 1,95 postorninska teža kg/dm3 1,80—1,95 maksim, vpij. vode °/o 14 trdnost na pritisk kg/cm2 300 planskih enot 3 zidne štev. toplovod. Kcal/mk°C 0,65—0,70 tovorna težina kom/t 260—285 PROIZVOD IZDELUJEJO OBRATI: Ljubljana (»Opeka«), Celje, (po naročilu). U p o r a b a : Za neometane zgradbe, za razne fasadne vence, slope, kot arhitektonski okras stavbe, za dimnike itd. POROZNA OPEKA O O TEHNIČNI PODATKI: dolžina s toleranco mm 250+8 širina s toleranco mm 120+5 višina s toleranco mm 65(142) + 3 teža kg 1,8—2,1 (3,7-4,1) 1,95 (4,26)volumen dm3 prostora, teža kg/dm3 0,9—1,1 trdnost na pritisk kg/cm2 50 planskih enot — 1 1 zidno planskih enot — 2 2 zidni štev, toplovodn. Kcal/mh°C 0,20—0,25 tovorna teža Zp 1 t/kom 480—550 tovorna teža Zp 2 t/kom 240—270 OBRATI: PROIZVOD IZDELUJEJO Ljubljana (Brdo), Bobovk, Pra­ gersko, Rače, Puconci. U p o r a b a ; Služi kot toplotna izolacija raznih toplotnih naprav — peči, sušilnic, za predelne stene itd. VOTLAK I/I O O TEHNIČNI PODATKI: toleranco mm mm dolžina širina s toleranco višina s toleranco teža volumen prostora, teža trdnost na pritisk najmanjša posam, trdnost na upogib najmanjša posam, mm kg dm3 kg/dm3 kg/cm2 kg/cm2 kg/cm2 kg/cm2 planskih enot grupe število toplovod, Kcal/mh°C cca 0,35—0,40 opeke kom 384 malte tovorna težina kom/t 400—476 250 ± 8 120 ± 5 6 5 + 3 2,1—2,5 1,95 1 70 55 22 16 1 zidne zidu PROIZVOD IZDELUJEJO OBRATI: Ljubljana (Brdo, »Opeka«), Košaki, Črešnjevci. (Po na­ ročilu.) U p o r a b a : Za predelne zidove, notranjo oblogo kletnih zidov, toplotno izolacijo streh in podstrešja, tlakovanje podstrešij itd. I*OIiIVI ZIDAK M 150 TEHNIČNI PODATKI: & mm mm mm kg dm3 250 ± 3 120 ± 5 65 ± 8 3,2—3,5 1,95 kg/dm3 1,6—1,8 kgt'cm'- 150 dolžina s toleranco širina s toleranco višina s toleranco teža volumen prostom, teža trdnost na pritisk najmanjša posamezna kg/cm2 120 trdnost na upogib kg/cm2 33 najmanjša posamezno kg/cm2 25 planskih enot oz. grupe 1 1 število toplovod. Kcal/mh°C cca. 0,60 „„ n . . opeke kom. 384 na m zidu ^ d|e j 332 tovorna težina kom/t 286—312 PROIZVOD IZDELUJEJO OBRATI: Ljubljana (Brdo, »Opeka«), Bo- bovk, Brežice, Celje, Ljubečna, Bukovžlak, Košaki, Pragersko, Ptuj, Boreči, Puconci, Črešnjev- ci, Renče I, Renče II, Bilje. U p o r a b a : Za zunanje in notranje obremenjene in neobremenjene zidove, za oboke itd. O o FASADNA OPEKA TEHNIČNI PODATKI: dolžina s toleranco širina s toleranco višina s toleranco teža volumen prostorninska teža trdnost na pritisk planskih enot število toplovod, tovorna teža mm 250 + .7 mm 120 ±_ 4 mm 65 2 kg 3,2— 3,5 dm3 1,95 kg/dm3 1,62—1,80 kg/cm2 200 2 zidne kcal/mh°C 0,60—0,65 kom/t 300—320 PROIZVOD IZDELUJEJO OBRATI: Bobovk, Celje, Ljubečna, Bu­ kovžlak, Boreči, Puconci, Čreš- njevci, Renče II, Bilje. (Po na­ ročilu.) U p o r a b a : Za stavbne dele, ki ostanejo neometani in so izdelani iz boljšega materiala. O o o p . H- O N