Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: i Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden I Narocnino oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravnlStvo in ekspedlclja v rnesec 1 gld 40 kr. i „Kutol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2. Za celo leto 12 .Id Z^"inistraeUi prejeman velja: | Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. z.a celo leto l£ gld., za pol le'.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. 1 V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več »a leto. j Vredništvo je v SemenlSklh ulicah fit. 2, I., 17. Posamne Številke po 7 kr. I Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva t e 1 e f o n - a t e v. 74. ■sitev. ST. V Ljubljani, v petek 4. februvarija 1898. Letni!* XXVI Obstrukcija razbita ? V oficijoznih in polaoficijoznih glasilih se vedno odločneje zatrjuje, da se državni zbor skliče v kratkem, in imenoval se je že celo določen termin. Ce se ta vest obistini, zmatrati je nemška obstrukcija kot razbita. Vsaj v vladnih krogih se mora tako soditi, ker sicer bi bilo sklicanje državnega zbora neumevno. Baron Gautsch je takoj ob nastopu vlade odločno izjavil, da ne skliče državnega zbora drugače, nego če zadobi prepričanje, da se obstrukcija, vsaj v dosedanjem obsegu, ne bode nadaljevala. Če toraj vlada misli, da se je politična situacija v toliko ublažila, da se lahko skliče državni zbor — potem smemo s sigurnostjo pričakovati, da v zbornici ne bode več obstrukcije v onem obsegu, kakor leta 1897, da se bodejo vsaj m i r n e j i elementi levico ločili od obstrukcije. V poslednji utegnejo tedaj vstra-jati le skrajni nemško-nacijonalni elementi, tedaj ljudje kot Schonerer, Wolf e tutti quanti. Ti ljudje so pa premaloštevilni in premalo resni, da bi zamogli dalje časa vzdržati obstrukcijo in za-braniti vspešno delovanje državnega zbora. Vsaj se je že pri prvem branju nagodbenega provizo-rija videlo, da ti ljudje sami ne zadostujejo za obstrukcijo. Takrat hoteli so zabraniti, da bi dr. L u e g e r prišel do besede. Toda v dveh urah so bile njihove moči pri kraju in šli so — pivo pit! O socijalnih demokratih se sodi, da se ne udeleže več obstrukcije, kajti prepričali so se, da niso prišli pri tem na svoj račun. Njihovi volilci so jih v drugih nadah poslali v državni zbor, ne pa za obstrukcijo. Tudi so ti ljudje zelo željni in potrebni d i j e t — obstrukcija pa krajša zasedanja in tudi dijete, kar to »prave zastopnike ljudstva« hudo boli. 'N Pričakovati je torej, dfr bodo po nekaterih pričetnih izbruhih izvanparlamentarne strasti zopet zavladal kolikor toliko mir v našem parlamentu in da se začne stvarnodelo. Seveda je mogoče, da se motimo in da se moti tudi vlada. Mogoče, da bode najradikalncja struja — kakor* že tolikrat v zadnjem letu — zopet prevladala mej Nemci. Potem seveda je velika državna kriza neizogibna, kriza, ki ne bode rešiti drugače, nego z brezobzirnim energičnim dejanjem. Toda upanjo je, da to pot zmagajo zmerneji elementi, Itakor so že zmagali, ko se je šlo za vprašanje abstinence v češkem deželnem zboru. Vsekako je umestno, aa že danes motrimo situacijo, katero najdejo zastopniki slovenskega naroda v prihodnjem zasedanju državnega zbora — za slučaj, da je obstrukcija v rcsnici razbita. Pred vsem moramo konstatovati, da je even-tuvalno razbitje obstrukcije brez dvoma vspeh Ebenhochove diverzije, ki pa je bila že pripravljena po postopanju katoliške stranke v tirolskem deželnem zboru. Katoliška ljudska stranka je s svojim nastopom v tirolskem in gorenje-avstrijskem deželnem zboru dosegla, da so nemški liberalci in nacijo-nalci zapustili svoje dosedanje formalno - pravno stališče suhe in intransigentne negacije, češ, da jezikovne naredbe pravno ne eksistirajo, — i n se podali na pravno stališče grofa Badenija, sedanje vlade in državno-zborske večino, da so jezikovne naredbe legalne, da pa jih je mogoče spremeniti glede na dejanjske razmero in potrebe. S tem umaknjena so obstrukciji formalno - pravna tla — obstrukcija so mora dosledno spremeniti v regularno opozicijo. Toda osodno vprašanje je, li najdemo v prihodnjem državnem zboru še desniško večino ali ne. Poudarjali smo že v članku »Večina razbita ?«, da pesimizem danes še ni opravičen, da marveč po našem prepričanju avtonomistično - konservativna vačina še danes obstoji. To mnenje izrazil je v znanem članku v »Linzer Volksblatt« tudi dr. Ebenhoeh sam. Sledil jo pa od takrat šo govor barona Dipauli-ja v Merami, v katerem je ta imenitni katoliški politik rekel: »Avstrija je konfederacija raznih narodov in so ne more vladati po splošnih načelih. Ne more se vladati ne nemški, ne slovanski, marveč mora se vladati avstrijski. Vsem narodom gredo jednako pravice. Avstrije si misliti ne moremo, če jeden narod potiska na steno druzega.« Nadaljujoč svoj govor jo sicer tudi baron Di-pauli govoril o »potrebi obrambe nemške posesti« — toda to je pač dandanes pri Nemcih epide-mično! Pointa baron Dipaulijevega govora tiči v zgo-rajšnjem stavku in reči se mora, da se je s tom mož zopet približal desniški večini. Tudi nemško-liberalni in nacijonalni listi, ki so s početka večinoma poskakovali veselja radi Ebenhochovega nastopa, danes na podlagi pojasnil LISTEK. Julius Stinde: „Das Torfmoor". tKonec.j O, ona ni bila jedna izmed onih, ki odrekajo človeku vsako pravo na svobodno voljo. Človek je samo v samovoljnosti v resnici svoboden ! A otročiči so očitno hrepeneli po nebesih; samo Leja — ki pa ni bila prava njena hči — ni hrepenela po nebesih. Ona ni nikoli jokala; njej je ugajalo življenje in je ni hotela samovoljno zapustiti. Oče je bil največji pijanec, tudi mati je rada pila, in hči je podedovala od starišev voljo za pijančevanje; iz te volje so se poznejše razvili krči in bolezen, — a, kdo je mogel to le slutiti ? V tem hipu plane v sobo Knude ves pre-bleden in zmoti starko v pripovedovanju. »Leja, Leja, kaj si skuhala? Jaz umiram . . .« Ves izpremenjen potrese Lejo in ona se zbudi. Bila je pripravila za starko dvoje jedil; v jednem loncu je bilo zelje, v drugem pa — strupene gobe. Starka naj bi bila izbirala. Proste volje bi se bila mogla izbrati življenje ali smrt. Knude pa je pojedel obo jedi in tako svojevoljno se usmrtil. Ko se je jel zvijati in krčiti od bolečin, boreč so z dušo v zadnjih vzdihljojih, ga je še poprosila Leja: »Aber Knude, stirb doch in Schonheit! O Knude, thu' es doch!« — »Daj mi posteljo . . . posteljo . . .« zastoka Knude mesto odgovora in izdahne, škripajoč z zobmi. V tistem hipu se vspne Leja, zaguglje se in si ziomi križec. Starka ostane sama. Kdo ji bo sedaj skrbel za hrano in postrežbo? Izpod zglavja potegne svojo hranilnično knjižico in poprosi pastorja, da ji najame v mestu kako služabnico. Pastor odide, poprašavši poprej starko, po kateri poti se pride najpreje v mesto. Med tem, ko mu bolnica popisuje bližnjico, beleži si pastor še jedenkrat ob kratkem zakone o svojevoljnosti in atavizmu . . . Nato odide. Skozi zamazano okno se vidi njegova postava, kako se izgublja v somraku. Toda ne krene na pravo pot. »Na levo, na levo!« mu kliče starka s posteljo, kolikor more; a on je ne čuje. Slednjič se s težavo vzdigne in stopi k oknu, da zakliče pastorju, ali — že je prepozno. Zašel je v močvirje in izginil je v blatu z njeno knjižico vred . . . Kakor zblaznela se opre starka z izsušenimi rokami ob mizo, izpod ponočne kapice se ji vspo osiveli lasje, — na okno sije poslednji solnčni žarek . . . Tako se konča ta »naturalistična drama«. Moderni dramatiki so spravili v poslednjem času na oder histerijo, paralizo, oslabelost možganov, sušenje mozga in cel besednjak fenomenov boleznij, samo — tuberkuloze še niso opisali z naturalistično natančnostjo .. . Stinde jim je s tem priskočil na pomoč. On je dokazal s statistiko v roki na moskovskem zdravniškem kongresu, da od jetiko umrje tretjina vsega človeštva. Zakaj bi je torej ne odlikovali z jedno dramo? Morda bi se oblažila, da bi ji postal njen posel oduren. — Gledališče ima vender namen, popravljati in z javnim razlaganjem smrtnih grehov odvračati ljudstvo od njih. Samo to jc težko, ker nam v tuberkuloznih dramah ni jasno, komu naj se dajo lekcije: morda otrokom, da naj bodo oprez-nejši pri izbiranju starišev? Gospo Qu;irkensen — tip tuberkuloze je opisal Stinde prav po uzorih modernih dekadentov. Umazani in gnjili »milieu« jo opisan z minuci-jozno vernostjo. Da je bilo piscu veliko do natančnosti, so vidi že iz instrukcij, katere dajo eventualnim režiserjem na prvi strani svoje drame. Vreme mora biti izprva oblačno, potem jasno, konečno se mora videti solnčni zahod; čas: tri in pol po srednjeevropski uredbi; temperatura 18, 5° Celzija; višina barometra 762 2, a veter v začetku jugo-jugo-vzhodnik, dokler so ne izpremeni v severo-severo-vzhodnik . . . Vender ni vsa moč Stindovo dramatične satire zapopadena samo v drami, ampak tudi v estetskih esajih, katero je pisec dodal drami. Na prvem mestu jo izjava pisateljeva (vender) od Ei-nara Drilkpusta, na drugem »Estetska važnost Torfmoora« od Ole Bagge-Olsen . . .; na tretjem katoliškega časopisja klaverno zabeležujejo dejstvo, da z odpadom katoliško ljudske stranke od večine do sedaj — ni šo nič! Vse to kaže, da se bode — v kolikor pride desnica v poštev — našla v prihodnjem zasedanju prejšnja strankarska konfiguracija, avtonomistično-konservativna večina desnice, in to nas naudaja z dobrimi nadami za prihodnjost. Deželni zbor Kranjski. VII. seja dne 4. febr. Deželni glavar otvori sejo ob'/»H. uri; vlado zastopa eksoelenca baron Hein. Poslanec Ivan Hribar in tovariši nujno predlagajo: »C. kr. vlada se nujno poživlja: 1. odrediti takoj vse potrebno, da se začasno ustavljena predavanja na vseučiliščih in tehničnih visokih šolah na Dunaju in v Gradcu zopet začno in redno nadaljujejo ; 2. skrbeti za to, da bodo dijaki slovanske narodnosti na teh in vseh drugih velikih šolah v državi neprikrajšano deležni vseh akade-mičnih pravic in svoboščin « Ta predlog so podpisali poslanci obeh strank. Predlagatelj Hribar oh kratkem utemelji nujnost predloga; nujnost je bila vsprejeta, ker so za-njo glasovali vsi slovenski poslanci, proti seveda nemški poslanci. Na to poslanec Hribar obširneje opisuje zadnje dogodke na vseučiliščih na Dunaju, v Gradcu in Pragi. Te dogodke so vprizorili nemški hujskači in vlada je tako rekoč kapitulirala pred nezrelim nemškim dijaštvom, ker je ustavila predavanja do 10. t. m. Izgrede so provzročili nemški kričači, a posledice morajo trpeti tudi slovanski dijaki, za katere morajo stariši šteti velike svote. To je obžalovanja vredno, take razmere mora vlada odpraviti ter napraviti mir in red. Govornik prečita iz danes došlega dunajskega pisma razne odlomke, ki drastično opisujejo terorizem nemških dijakov zadnje dni. Še hujše se godi v Gradcu, zato je dolžnost vseh slovenskih zastopnikov, da se potegnejo za slovenske sinove. Ako Nemci kličejo: »Proč od Prage!«, potem kličimo mi: »Proč od Dunaja in Gradca!« Zahtevajmo svoje vseučilišče v Ljubljani. (Živahno odobravanje.) Baron Schvvegel omenja v svojem govoru, da se ne protivi intenciji predlagateljevi, naj bi namreč vlada prej ko mogoče na visokih šolah naredila mir in red ter kaznovala one, ki so provzročili izgrede. Ker pa predlagatelj slika stvar pristransko ter odgovornost zvrača le na Nemce, zato on z nemškimi tovariši ne more glasovati za predlog. (Ko bi predlagali Wolfu priznanje, tedaj bi si gospodje na levici meli roke. Opomba poročevalca.) Deželni predsednik eksc. baron Hein naglasa, da vlada obžaluje izgrede na visokih šolah ; vlada ni kapitulirala pred dijaki, pač pa bode go- »Ženski tipi Torfmoora« od Rasmussina Tossa, na četrtem »Nietzschejeva filozofija in Torlmoor« od Mads Dosmera in slednjič »Igranje Torfmoora« od Gumma Griisa . . . Koliko sarkazma je v teh kratkih člankih, se ne da povedati ob kratkem. V zadnjem člančiču zahteva esajist prvič, da se igralci ne maskirajo. Zakaj naj bi bil Ivnude rdeče ali belo maskiran, če pa je bil v resnici črn in umazan od dela? — Gnjilo korenje in in krompir ne smejo biti iz papirja, ampak pravo korenje in zelje mora biti s pravim kislim duhom. Godci, ki pred aktom igrajo, se morajo potem skriti, ker bi ne bilo naravno, ako bi ostali na svojem mestu, med tem, ko se igra na odru tako resnična tragedija; gospa Quarkersen ni ni-kaka Cosina "VVagnerjeva ali upraviteljica konser-vatorija . . . Svetilke ne smejo goreti pred odrom, ker ni naravno, če pod nogami igralcev gore sveče. Jedino to očita ta Gumme Griis piscu »Torfmoora«, da bi igralka Leje delala pene iz mila, češ da to ni naravno, ampak krči in pene morajo biti naravni. Počakati se mora tudi tako dolgo, da pridejo na truplo muhe in se to izpre-meni v nič, iz česar jo ustvarjeno. Čakati je tudi treba, da pride kaka sanitetska straža, ki pomeče vse v občinstvo: Lejo in Knuda in starko in korenje in zelje in krompir in vse blato, dokler se občinstvu ne gabi do grla. Potem se bo menda vender jedenkrat v umetnosti vsakemu ostudila gola priroda in šel bo domov, da se očisti. tovo naredila mir, kakor se sme sklepati iz besed ministerskega predsednika barona Gautscha do rektorjev visokih šol. . Posl. P o v š o med živahnim odobravanjem podpira predlog posl. Hribarja, obžalujoč, da je nemška nacijonalna strast prikipela do vrhunca. Boleti mora v srce vsakega domoljuba, ko vidi, kako se meri z dvojno mero. Ko bi to uganjali slovanski dijaki, gotovo bi dejali pod ključ vse od prvega do zadnjega. V Pragi in drugod je bila med Nemci baje velika razburjenost, ker je vlada nemškim dijakom prepovedala nemške trakove in čepice. Ko pa je pred leti slovensko dijaško društvo »Danica« prosilo za dovoljenje nositi slovensko trobojnico, ki je že od nekdaj dovoljena v Avstriji, morali so hoditi od Poncija do Pilata. Šele posredovanjem slov. drž. poslanca sc je posrečilo, da je »Danica« dobila pravico, kakor jo imajo druga dijaška društva, lstina je, da je ministerski predsednik razgrajače svaril v svojem razgovoru z rektorji; toda mi želimo in pričakujemo, da besedam slede dejanja, ako bi bilo treba. (Dobro-klici.) Slovanski dijaki so brez varstva, brez pomoči nasproti nemški razsajajoči večini. Za vse življenje ohranijo si pač žalostne spomine na svoja zadnja učna leta. Mi želimo mir med avstrijskimi narodi, a zahtevamo tudi za se povsod popolno jednakopravnost, torej tudi varstvo svojih slovenskih sinov na visokih šolah. Vso Wolfijade nas ne razprše z avstrijske zemlje. Tu smo, tu ostanemo. Zato pa želimo, da vis. vlada prej ko mogoče uduši nemire ter omogoči redni pouk. (Živahno odobravanje.) Grof B a r b o se je spodtikal nad dvema izrazoma poslanca Hribarja, namreč: Los von \Vien ! in : In Ihrem Lager ist nicht Oesterreich. Posl. Hribar je pojasnil, da z zadnjim stavkom ni mislil na nemške poslance v zbornici, s prvim pa ne na kako nelojalnost, ampak nato, da naj se osnuje v Ljubljani vseučilišče, ker slovenski dijaki nimajo nobenih pravic na dunajskem vseučilišču. Posl. dr. S c h a ff e r je v svojem liberalizmu šel tako daleč, da jo celo branil pravice nemških dijakov, da po svojem prepričanju branijo napa-dano svojo narodnost (!). Res vsak po svoje. Lep poklon za nemško akademično mladino! Zavaroval se je proti očitanju, ki se pa ni zgodilo, da bi bili Nemci nelojalni, ter nasproti temu omenjal romanja v Moskvo. Poslanec K a 1 a n je izjavil, da je za nujno obravnavo stavljenega predloga, ter nasproti posl. bclnveglu in Schafferju povdarja, da je stvar popolno jasna, ker če bi takih kričečih izgredov ne bilo, bi gotovo vlada ne bila prisiljena vseučilišče začasno zapreti. Potem obširneje popisuje neznosne razmere slovenskega dijaštva in sploh slovenskega naroda, ožigosa obstrukcijo, obžaljuje, da so se je vdeleževali tudi nemški zastopniki naše dežele, polemizuje proti grofu Barbu ter povdarja, da zastopnikom slovenskega naroda v deželnem zboru Kranjskem treba vsikdar tako složno in solidarno postopati, kakor se je to danes zgodilo. Le tem potom bomo vspešno zastopali svoj narod. Posl. baron S c h \v e g e 1 je ugovarjal trditvam predgovornikovim, češ, da se ni vdeleževal obstrukcije (!!) in da nemški narod ni nelojalen. Posl. K a 1 a n mu pojasni, da zadnjega trdil ni, marveč da je le govoril o Wolfovi kliki, ki je res veleizdajska, pivega pa mu pač ni treba dokazovati, vsaj vendar ni sedel baron Schvvegcl v državnem zboru na — desnici. Pri glasovanji je bil vsprejet predlog z glasovi slovenskih poslancev; nemški poslanci so proti glasovali. (Konec sledi) Interpelacija posl. V. Pfeiferja in tovarišev do nj. ekscelence g. dež. predsednika. Pri dobro urejeni finančni upravi ima vsak državljan prispevati po svojih močeh k potrebščinam k državnemu gospodarstvu tako, da se računa dotični prispevek od čistega dohodka davkoplačevalca. To načelo se nahaja glede osebnega dohodninskega davka v davčnem zakonu z dno 25. okt. 1896, ki jasno določuje v § 159, 160, da kot dohodek velja vse to, kar se prejema v denarjih ali v denarni vrednosti po odbitku vseh stroškov, ki so potrebni za dobivanje teh dohodkov. Vkljub tej jasni določbi prihajajo iz dolenjskih pokrajin glasovi nekaterih davčnih organov, ki menijo, da so stroški nadomestovanja domačih po trtni uši uničenih trt z ameriškimi in potem stroški za neobhodno potrebno cepljenje domačih trt na bolj trpežno ameriško podlago ne smejo vštevati med tiste stroške, katere gospodar po navedenih paragralih novega davčnega zakona odštevati sme od dohodkov. O trtni uši postava sama ne govori, pač pa ima med drugim minist. odredba dne 15. aprila 1897 člen 15. jasno določbo glede stroškov pogozdovanja za slučaj, ko se posekani ali drugače uničeni gozd zopet zasadi z mladim drevjem. Ako pomislimo, koliko vlada žrtvuje vinogradnikom, da zamorejo pomladiti svoje uničene vinograde, je samo ob sebi umevno, da to, kar velja o privatnih gozdih — katerih vlada ne pod-lira, — takisto mora veljati o stroških pomlajevanja vinogradov. Pomlajevanje starih vinogradov na sedanji racijonalni način namreč: globoko prekopavanje zemlje, dobava, nasaditev in jiognojitev ameri-ianskih trt, cepljevanje in precepljevanje domačih trt na amerikansko podlago in nadaljno skrbno in umetno negovanje mladih sajenk itd. itd. je prav redni gospodarski trošek in se razdeli celo pri najbogatejšem gospodarju na več let, ker ni mogoče vso zmagati v enem letu in ker pomlajeni vinograd še-le v 4 letih začne donašati nekaj dohodkov. Ako bi tesni fiskalni nazori teh gospodov obveljali, potem so hudo prizadeti za sedaj in za vselej vsi vinogradniki, ker bi se namreč ti velikanski troški sploh nikdar ne smeli odštevati od dohodka, kar gotovo ni namen postave. Letošnjih troškov za pomladitev vinograda ne bi smel odšteti od drugih dohodkov svoje imovine, ker jih po mnenju teh gospodov nisem porabil za dosego letošnjih dohodkov, ampak za take dohodke, katere imam pričakovati še-le čez pet ali šest let Čez 5 ali 6 let, ko bo začel vinograd roditi, bom pač moral vračuniti v napovedbo ves dohodek iz pomlajenega vinograda, nikakor pa ne troškov tega pomlajevanja, ker tisti tesnosrčni fiskalisti bodo zopet ugovarjali: to niso redni troški pridobitve dohodkov, ampak izdani so bili že pred 5 ali 6 leti, tedaj ne gredo letos v račun. Na tak način bi se toraj stroški pomlajevanja naših vinogradov no smeli nikoli in nikjer v račun jemati pri novem osebnem dohodninskem davku. Bati se je pa zelo, da se bo po vseh vinorodnih pokrajinah naše dežele dosledno na ta gori označen nepostaven način postopalo o stroških pomlajevanja vinogradov. Vinogradniki so vsled neutemeljenega gori označenega tolmačenja zakona po vsej pravici vznemirjeni tem bolj, ker je pri razpravi dotič-nega zakona c. k. osrednja vlada odločno nagla-šala, da ne zavzema zgolj fiskalnega stališča, ampak da je njej do tega, da se ta zakon napram davkoplačevalcem izvršuje dobrohotno. Z ozirom na to je vprašanje opravičeno : Ali je visoka c. k. dež. vlada volje posredovati, da se izreče na jasni način ter oblastvom za odmerjenje osobnega dohodninskega davka naroči, da dobrohotno postopajoč v smislu zakona ušte-vajo stroške pomlajevanja vinogradov med tiste stroške, katere gospodar odračunati sme od drugih dohodkov svoje imovine, katera je itak po členu 12 izvršitvenega predpisa k zakonu 25. nov. 1896 d. z. št. 220 smatrati kot imovinsko enoto ? V Ljubljani, 31. januvarja 1898. Slede podpisi. Politični pregled. V Ljubljani, 4. februvarija. Sprememba jezikovnih naredb. Mej tem ko so dosedanja pogajanja mej zastopniki češkega in nemškega naroda v češkem deželnem zboru imela kaj malo vidnega vspeha, dosegel je, kakor se zdi, nekoliko večji vspeh ministerski predsednik baron Gautsch, ki se neprestano pogaja s češko in nemško parlamentarno komisijo. Zjedinil je, tako se naglasa, čehe in pa zmernejše Nemce v toliko, da so voljni pogajati se na dalje na temelju od vlade precizovanih pogojev. Z elementi a la Wolf in Schonerer je seveda nemogoč vsak dogovor, ker stavijo pogoje, katerih noben trezno sodeč človek ne more priznati. Glasilo češkega posl. dr. Engela poroča o dosedanjih vspehih pogajanj z vlado nastopno : Baron Gautseh je naznanil mladočeškim zastopnikom, da namerava spojiti pojem jednakopravnosti s pojmom večino prebivalstva v občinah in okrajih, da naj bi določba glede dvojezičnosti ostala v vel|avi le za sodno in konceptno uradnike ter naj so rok, v katerem so mora zahtevati znanje obeh deželnih jezikov, določi na precej pozneji čas. O teh glavnih točkah so se posvetovali češki poslanci in so sklenili z ozirom na to, da jo na toj poli mogoče doseči zbližanje in da je že to, da se vendar jedenkrat preneha s preganjanjem manjšin, žo toliko vredno, da doprineso Čehi še večje žrtve, da odgovore ministerskemu predsedniku nastopno: Označena modifikacija § 7 prve jezikovno naredbo in naznanjena omejitev druge jezikovne naredbo za <3eško jo vsprejemljiva, ako bodo služila za podlago tej modifikaciji in tej omejitvi popolna jednakopravnost in pariteta pri vseh c. kr. uradih na Češkem. To izjavo oddajajo člani parlamentarne komisijo seveda lo za svojo osebo, voljni pa so priporočiti vladne predloge v tem smislu svojemu klubu v vsprejem, ako v to privolijo tudi nemški zastopniki in so vdeleže poprej zaupnega posvetovanja. — Določne izjave, kakor se vidi, češki zastopniki niso oddali, ker jo niso mogli oddati, pač pa jo žo to veliko, da so toliko popustili v svojih prvotnih zahtevah, kar kaže, kako srčno žele, da se čim preje pomirijo razburjeni duhovi no samo na Češkem, marveč v celi Avstriji. Na vladi jo sedaj, da pridobi za to pogoje tudi nemške zastopnike, in potem je sprava vsaj v glavnih potezah dognana. Dijaške demonstracije so se pojavile z včerajšnjim dnem na vsi črti. Po političnih voditeljih a la Wolf, ki so ne strašijo pred nikakimi sredstvi, da bi prisilili vlado, naj so ozira na njihove brezozirne in pretirane zahteve so nahujskani nemški burši vlado s svojim zverinskim rogovi ljenjem prisilili, da jo ustavila predavanja z neznatno izjemo na vseli avstrijskih visokih šolah. Podivjana druhal ne pomisli, koliko kvar je s tem provzročila vsemu višješolskemu dijaštvu, ki no more nadaljevati svojih dragih, s premnogimi žrtvami spojenin študij. Vladi se s tem pač no godi nikaka krivica in jej je konečno vse jedno, ali so visoke šole zaprte jeden mesec ali pa celi tečaj. Najžalostneje je pa pri tem, da morajo trpeti to izgubo popolno nedolžni in mirni slovanski dijaki in da se tudi nad njimi maščuje osoda, ki so jo prizvali nemški rogovileži. Temu se mora priti v okom, pomagati treba slovanskemu dijaštvu. Trajno jo pa mogoče pomoči temu nedostatku lo tedaj, ako se ločijo dijaki po narodnostih in se kolikor mogoče za vsaki narod ustanovi posebna visoka šola. Ako bi imeli Jugoslovani svoj tak zavod, bi nas rogoviljenje nemških buršev ravno tako malo brigalo, kakor briga malo češki narod, ako razsajajo na svoji univerzi Wolfovi hlapci. Decentralizacija je jedino vspešno sredstvo, s ka te rim se mora sprijazniti tudi vlada, kakor vse druge narodnosti. Le na ta način se jo možno izogniti neprestanim prepirom mej dijaštvom različnih narodnostij na jednem zavodu. Kandidaturi princa Jurija se doslej poleg sultana najbolj upirajo nemški vplivni krogi Kakor je razvidno iz dotičnih poročil raznih be-rolinsltih listov, nima Nemčija sicer nikakega pravega povoda, ki bi jo silil izreči se proti kandi daturi. Protivijo se nasvetu baje samo radi tega, ker se ž njo ne strinja sultan in ker s tem preti velika nevarnost sultanu in mohamedanstvu. Kako je mogoče, da sc ravno nemški politiki tako boje za obstoj mohamedovstva, kateremu sicer tudi v slučaju uresničenja ne bi pretila nikaka nevarnost ? Nemški politiki tudi v najslabšem slučaju ne bi imeli nikako škode. Verojetno je torej, da tiči za temi politiki vse kaj druzega, kakor pristno nemška politika, in prav lahko je mogoče, da tiči v ozadju židovstvo samo. Na boli/ar s ko-t u r š k i meji pojavljajo sc v poslednjem času zopet običajni mejni prepiri. Večjo in manjše tolpe mohamedovcev se klatijo ob označeni meji ter s svojim ropanjem in požiganjem provzročajo bolgarskim prebivalcem opravičen strah. Opetovano je že bolgarska vlada resno opomnila Turčijo, naj bolj pazi na mir in red ter zagotovi obmejnim prebivalcem zadostno varstvo, toda dosedaj je bil zaman vsak tak korak. Sultan in njegova vlada sicer obljubujeta vsestransko od-)omoč, toda da bi tako obljube postalo dejanja, na to pa no misli noben član turško vlade. Zadnji dan minulega meseca je bolgarski diplomatski zastopnik Markovv znova izročil velikemu vezirju spomenico o zadnjih dogodkih v vilajetu uskuh-skem. V spomenici se navajajo konkretni slučaji nasilnostij turških tolp, pred katerimi mora mnogo prestati, kakor trdi Markov, posebno bolgarsko ženstvo. Vse bolgarsko prebivalstvo se jo iz strahu pred nemirneži umaknilo v središče Bolgarijo in išče pomoči pri vladi. Poslanik konečno resno opominja sultanovo vlado, naj v obestranskem interesu stori potrebno korake ter pomiri bolgarsko prebivalstvo. Najbrže bodo seveda tudi ta opomin ostal glas vpijočega v puščavi, turško druhali bodo pa šo nadalje lahko izvrševale svoj dosedanji posel. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. februvarija. |Za vzajemno delo.) Klub katoliško-narodne stranko je včeraj določil odgovor na sporočilo kluba narodno stranke. Ta odgovor je tir. Papež vročil danes načelniku kluba narodne stranko dr. Tavčarju. Pričakovati je, da so sedaj takoj nadaljujejo ustmeni posveti spravnega odbora. — Na rekriminacije, neresnice in osebno napade na posl. K a 1 a n a in dr. Ž i t n i k a sinočnega »Naroda« ne odgovarjamo z ozirom na zopet pričeto nadaljevanje spravne akcije. Kakor smo rekli, vse radi pozabimo, le da se spravna akcija tako dožene, kakor to veleva korist in čast celokupnega slovenskega naroda ! Le to dojanjski popravimo, da dr. Papež ni dobil od dr. Tavčarja odgovora glede spravne akcijo v t o r o k zjutraj, ampak šele popoldne ob dveh, torej se »Slovenec« in posl. dr Žitnik in kanonik 1\ a 1 a n nista mogla ozirati na to. (Seja deželnega zbora kranjskega) je bila danes zelo živahna pri predlogu posl. Hribarja glede nasilstev, katerim so izpostavljeni slovenski visokošolci na Dunaju in v Gradcu. Baron Sch\ve-gel, dr. Schaffer in grof Barbo so skušali opravičevati surovosti in izgrede razdivjanih nemških nacijonalcev, pa so se grozno opekli, zlasti jo bil slabe volje baron Schu-egel, ko mu je poslanec K a 1 a n bral lovite zaradi njegovega postopanja v državnem zboru. Glede nadaljnih točk poročamo na drugem mestu. Tukaj omenimo, da je glede prošnje županstva Loški Potok za zdravniško pomoč dovolil zbor svoto za polovico potrebnih stroškov. Tudi resol. posl. P a k i ž a, da so isto dovoli za Sodražico, je bila vsprejeta. Za cesto Zg. Bes-nica-Log, o kateri jo poročal posl. Kalan, je dovoljenih 900 gld. — Prihodnja seja v torek. ( Defravdacija v okr. boln. blagajni ljubjan.) Splošno senzacijo obudila je vest o defravdacijah v boln. blagajni, ki jim je sedanje načelništvo prišlo na sled. Za danes se nam poroča le toliko, da se je včeraj popoludne pod intervencijo uradnikov mestnega knjigovodstva, ki jih je vsled načelnikove prošnje g župan dal blagajni na razpolago, vršila prva preiskava, ki je v kratkem do gnala primanjkljaj 385 gld. 99'/, kr. Vsled tega sta se uradnika Rajko Branke in I. Metnic še sinoči dejala pod ključ, dočim se je v njihovih stanovanjih izvršila hišna preiskava Blagajnika Bran-keta so po zaslišanju, ker se ni bati, da bi pobegnil, zopet izpustili. Preiskava so bo pa nadaljevala in vse kaže nato, da bo defravdirana svota znesek tisoč gold. izdatno presegala. Sicer pa o tem še pozneje poročamo. (Shod slovanskih dijakov dunajskih.) Z Dunaj a, dne 2 februv. Že za časa novemberskih demonstracij sklenili so slovanski dijaki dunajskih visokih šol sklicati vseslovanski dijaški shod, ki bi v primernih resolucijah protestoval proti demonstracijam nemških buršev. Toda shod se takrat ni dovolil. Ker se pa provokatorično obnašanje nemških ni čisto nič spremenilo, in z ozirem na to, da je dovolil rektorat nemškim buršem dvorano za zborovanje na akademičnih tleh na universi, prosili so tudi slovanski dijaki dovoljenja za zborovanje na universi. Rectorat je sicer prošnji ugodil, a posamezni dekani niso hoteli dati sobo. Slovanski dijaki bili so toraj prisiljeni skli cati shod zunaj. Ta shod se je tudi vršil in sicer v torek ob dveh popoludne. Udeležili so se ga slovanski dijaki vseučilišča in tehnike. Udeležencev bilo je okoli 500. Predsednikom shoda bil je izvoljen Slovenec Vodušek, podpredsednikom Čeh Novak. Govorniki, ki so govorili slovenski, češki, srbski, hrvatski, ruski, bolgarski in poljski, oznanili so stališče slovanskega dijaštva napram nemškim buršem. Izmed Slovencev sta govorila iur. Vodušek in tehnik Sega. Sklenile so se resolucije, ki obsojajo postopanjo nemškega dijaškega shoda v Ljutomericah in njega sklepe glede nameravanega občega štrajka vseli nemških dijakov. Za slučaj, da so nemški dijaki udeleže štrajka, sklenilo se jo polnoštevilno predavanja obiskavati, in na to delovati, da se ta ne prekinejo. Resol. poslale so se na rectorat in na naučno min. Potem ko so se odpelo pesni: »Hej Slovani«, »Naprej zastava slave«, »Liepa naša domovina« in »Onamo, onamo« zaključil se jo shod. Jeden del dijaštva napotil so je proti universi, kjer se je v avli zapelo : »Hej Slovani«. Kakor se čuje, namerava se za četrtek tudi tukaj štrajkati in sicer če no bi šlo drugače, hočejo burši s kričanjem in vpitjem preprečiti predavanja, kakor so to storili v torek na tehniki. Ne vo se pa, čo so jim to posreči, kajti i med Nemci je jako veliko takih, kateri niso za štrajk. Posebno čudnega ni nič, čo burši sklenejo ne pohajati predavanj (kajti to delajo tako redomai. Veliko huje bi jih menda zadelo, čo bi sklenili celo leto marljivo predavanja obiskovati. (Inštalacija) Prihodnjo nedeljo bo prevzvi-soni gosp. knezonadškof dr. Jakob M i s s i a po veliki maši novomeškega prošta mil. gosp. dr. Sebastijana E 1 b e r t a slovesno instaliral. (Glavni vojaški nabor) za mesto Ljubljana so vrši 14. in 15. marca, za sodni okraj ljubljanska okolica pa od 7. do 10. marca. (Od Sv. Križa pri Litiji) Dno 20. januvarija je bila pri nas občinska volitev. Izvoljen je bil zopet stari župan Franc Res ni k razven svojega z vsemi glasovi. Jedili so mu dali glasove, pa bolj neradi, ker so uvideli, da njihov »novi župan« no prodre. Za svetovalce so voljeni Franc Miklavčič v Sv. Križu, Jožef Pavli in Janez Kor-bar v Moravčom, Anton Groznik v Gabrovki, Fr. Miklič iz Ukroga. Novemu odboru želimo živahne delavnosti, zlasti pri cestah. Razširila naj bi se cesta iz Klanca do Moravča, potem naj so že jedenkrat začne delati nova cesta na Čatež. (Iz litijskega okraja.) Že dalj časa opazujemo nemškutarjenje pri raznih oblastvih. zlasti pri okrajnem glavarstvu v Litiji. Zakaj se vso reči, dopisi, odloki pošiljajo skoraj lo v nemščini ? Smo li morda v blaženi Prusiji? Na to želi odgovor Klerikalec. (Iz Smlednika.) Umrl je 3. t. m. ob 7. uri zvečer v Hrašah pri Smledniku Janez Jenko, dijak osmega gimnazijskega razreda. Pokojnik je bil jako blag mladenič, vzgled učeči so mladini, bil je miren in tih, skromen in ponižen, bil je vzor dobrega mladeniča. Kako je hrepenel po vedi, kako bi bil rad dovršil gimnazijske študije, a trda bolezen ga je ovirala in motila od IV. gimnazijskega razreda naprej, in še se je trudil, še se je mučil, upal jo bolezen premagati, a onemogel je sam in moral je naposled skozi osem mesecev v postelji ležati. Ves čas svoje mučne bolezni je bil potrpežljiv in ves udan v voljo božjo. Prejel je z velikim veseljem in živo vero svete zakramente in, upajmo, najlepšo pripravljen na smrt stopil pred božjega sodnika. Uboge roditelje, ki so toliko potrošili zanj od svojih težko prisluženih krajcarjev, je seveda zadela velika poskušnja, ker so upali, da jim bo blagi sinko v starih dneh v pomoč. Pa Bog vsegamogočni je sklenil drugače. Bodi hvaljena volja njegova! Preblagemu mladeniču pa kličemo: Minul je za-te časa tir, Zato pri Bogu uživaj mir ! (Zgubil se je) umobolni Anton Volk s Su-horije na Notranjskem. Fant je 20 let star, srednje, močne postave, temnega obraza, črnih las, oblečen v črno sukneno obleko. V ponedeljek 31. januvarija pripeljal ga je njegov oče Franc Volk iz ljubljanske bolnišnice, ker je bilo videti, da se je fant spametoval, in očetu ni bilo mogoče še nadalje zanj v bolnišnici plačevati. Drugi dan, v torek, pa je fant ušel in ne ve se kam. Vse poizvedbe so zastonj. Če bi bilo komu o njem kaj znanega, naprošen jo isto naznaniti žalostnemu učetu Francetu Volku na Suhorji, pošta Košana. Telefonična in brzojavna poročila. Dijaške demonstracije. Dunaj, 4. februvarija. Demonstracije nemškega dijaštva so se prelevile v zadnjem času v pravcato sovraštvo mej nemškimi in slovanskimi dijaki. Danes so se pojavili velikanski nemiri celo v bolnici v vseučilišč-nem poslopju. Predavanja v medicinski fakulteti so se udeležili vsi slovanski in nekaj nemško-nacijonalnih dijakov. Predaval je slovanski profesor. Da bi preprečili predavanje in pokazali svojo mržnjo napram slovanstvu, so pričeli nemški burši nepopisno kričati in hoteli s silo preprečiti predavanje. Slovanski dijaki so nekaj časa mirno čakali, potem pa so se jeli resno potegovati za svoje pravice, navstal je prepir. V sobano je pridrlo še več nacijonalcev. Pričel se je pretep mej slovanskimi in nemškimi dijaki, ki so se konečno morali udati sili, nekaj je ranjenih. Zaman so bili njih klici: Mi hočemo študirati, zahtevamo akademične svobode. Zvunaj dvorane se je pretep zopet pričel, nacijonalci so razbili nekaj oken. Tudi nekaj instrumentov je polomljenih. Mir je naredila še le prihitela straža. — Deputacija slov. dijakov se je podala na to k rektorju, da mu izroči sklenjeno resolucijo. Deputucijo je vodil slovenski dijak. Rektor je obljubil pomoč, prosil pa jih je, naj bodo pasivni, dokler se razmere ne obrnejo na bolje, kar se zgodi gotovo v kratkem. Dunaj, 3. febr. Vseučiliško poslopje z biblijoteko vred je zaprto. Predavanja na kliniki se mirno in neovirano nadaljujejo. Dunaj. 4. februvarija. Predavanja na višji kmetijski šoli so onemogočili danes dijaki s ..prosit" in drugimi klici. Rektor je vsled tega odredil, da se predavanja ustavijo do preklica. Po objavi te naredbe je zavladal mir. Gradeo. 4. februvarija. V današnji seji deželnega zbora štajerskega je dr. R o s i n a slovenski i n t e r p e 1 i r a 1 zaradi p i -s a n j a i m e n kataster skih občin v zemljiških knjigah. Nemci so besneli in razsajali, galerijo je deželni glavar moral dati i z p r a z n i t i. Na galeriji navzoči nemški dijaki so peli * D i e W a c h t a m Rliein", slovenski v i s o k o š o 1 c i pa so j i m o d g o -v a r j a 1 i z navdušenimi „ Ž i v i o "-klici. Slovenski poslanci so odločno branili svojo pravico, govoriti v deželnem z b o r u v s 1 o v e n s k e m jeziku, in posl. R o b i č j e v ime slovenske delegacije izjavil, da od te pravice ne odnehajo na noben način. Posl. Ž i č k a r interpelira radi i z g r e d o v n e m š k e g a dijaštva proti slovanskim in slovenskim dijakom. Gradeo, 4. februv. Nasilstvo nemškega dijaštva postaja od dne do dne huje in ako se merodajni faktorji kmalu energično ne ustavijo pričetemu rogoviljenju nemških bur-šev, se je bati resnih dogodkov, ker slo- vanski dijaki ne bodo mogli več dolgo prenašati nečuvenih nasilstev. Kar je najhuje, je na strani nemških buršev vse javno mnenje in oblastva niti z mezincem ne ganejo. Vseučilišče je že tri dni zaprto. Slov. dijakom se s silo zabranjuje vstop v vseučilišče. Zelo burni prizori so se pojavili danes v deželni zbornioi. Vse slovansko dijaštvo se je podalo na galerijo, ker je imel siov. poslanec dr. Rosina prebrati slovensko interpelacijo radi dijaških nemirov. Komaj je pričel poslanec govoriti, so kričali nemški poslanci in drugi rogovileži in mu branili nadaljevati. Vkljub temu je poslanec vstrajal. Vsled tega so ga slov. dijaki pozdravljali z živahnimi .,Zivio"-klici. To je bilo predsedstvu odveč in je dalo galerijo sprazniti. Mej urnebesnimi „Živio"-kliei in prepevanjem slovanskih pes-mij so dijaki ostavili zbornico. Praga. 4. februvarija. Praški češki akademiki nameravajo v kratkem prirediti shod v kakem češkem mestu, na katerem se bodo govorniki potegovali za pravice slovanskega dijaštva na Dunaju. Shoda se udeleži več zastopnikov dunajskih slovanskih dijakov. Brno, 4. febr. Po sklepu profesorskega kolegija so ustavljena do preklica predavanja na tehnični visoki šoli. Inomost, 4. februvarija. Vseučiliščni senat je z dovoljenjem naučnega ministerstva ustavil predavanja na svetnih fakultetah za 14 dnij. Pulj, 4. februvarija. V deželnem zboru se je prebrala interpelacija posl. Kompare radi popolnega preziranja slovanskega jezika pri^ okrajnem glavarstvu v Kopru v uradnem občevanju s slovanskimi prebivalci. Govoril je o tem tudi poslanec Trinajstič. Mej njegovim govorom je galerija nepopisno kričala in zabavljala na Slovane. Trikrat se je morala izprazniti. Brno, 4. februvarija. Adresni odsek je izvolil načelnikom posl. Chlumeckega, namestnikom pa posl. Zaczeka. Levov, 4. febritv. Pri včerajšnji dopolnilni volitvi za državni zbor je bil v kmečkem volilnem okraju Lancut-Misko na mesto umrlega posl. Hompeša izvoljen p. Stanislaj Stojalovski. Bergamo, 4. februvarija. Pri predilnici za svilo v Ronzanicu se je udrla streha. Ubitih je 7 delavcev, ranjenih pa 23, mej temi 11 zelo nevarno. London. 4. februvarija. Iz Havane se tukajšnjim listom poroča, da vlada mej Kubanci velika razburjenost in se razširja velika agitacija proti dovoljeni avtonomiji, ki pa prepušča skoro vso oblast glavnemu guvernerju. Svilnati damasti 75 kr. do gld. 14-65 meter — istotako tudi črna, bela in barvena Hennebergova svila od 4"> kr. do gld. 1465 meter — v najbolj modelih tkaninah, barvah in vzorcih. Na zasebnike poštnine in carine prosto, na dom. — Vzorci obratno. — Dvojni pismeni porto v Švico. ^ Tovarne za svilo G. Henneberg c. in kr. dvarni zalagate)], Curlh. 55 1 5 Umrli ko: 2. februvarija. Cecilija Jančigar, lelezniSkega čuvaja žena, 70 let. Vod mat 11, ostarelost. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m. čas opazovanja Stanje barometra v mm Tempor»-| tura po Celziju! B| 9 »veter l^jVžB-T" 3" 4j 7 zjutraj I 723 5 I -4 5 | 2. popol. I 717-8 —02 « a g . > S K M . E ■a » Vetrovi Nebo breiv. megla sr. za a sr.,ssvzh. megla oblačno 40 Oami dan za rajncim prečast. gosp. župnikom Ignacijem Podobnik-oin j bo v četrtek t. j. dni 10. februvarija 1898, 1 ob 9. uri v Preserji. a« 1-1 90 1-1 Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu vsegamogočnemu dopadlo naSega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda j Janeza Cvenkelj-na j posestnika ln mesarja po kratki in mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, v 56. letu svoje starosti, danes ob 6. uri zvečer v boljSe življenje poklicati. Pogreb bode v četrtek, dn<5 3. t. m., ob 10. uri dopoludne. Sv. maše za ranjcega brale se bodo v tukajšnji farni cerkvi. Nepozabni rajnki bodi priporočen v blag spomin in molitev. Ljubno, dn<5 1. svečana 1898. Rodbina Cvenkelj. sfflB^sfe' •• ".• • '-'-v-;:'v:-7 7T*? Zahvala. 91 1—1 KiS Žalujoča rodbina Cvenkelj-nova se tem potom najiskrenejše zahvaljuje vsem udeležencem za toli mnogobrojen sprevod k zadnjemu počitku nam tako drazega rajncega, posebej pa: prečast. duhovščini, domačemu čast. g. župniku r.a zadnjo tolažbo, čast. gospodom iz Ovšiš, Dobrave, Loš, Mošenj in l'od-brezij za spremstvo in cerkveno opravilo. Osobito pa se zahvaljuje slav. obč. odboru mošenjskemu, katerega član je bil rajni, kateri se je korporativno udeležil pogreba. Hvala vsem darovalcem prekrasnih vencev, s kratka: Vsem udeležencem skupaj in vsa-cemu posebej: Bog Vam plati! Ljubno, dnč 3. februvarija 1898. Rodbina Cvenkelj. Kupčijski les (panji) na prodaj. V planini »K o m e n d a« na Jezerskem je 1243 kubičnih metrov kupčijskih panjev, čistega belega smrekovega lesa, na pripravnem kraji pri potu zravnanih, na prodaj Kdor jih želi kupiti, naj pošlje svojo ponudbo skrajno do 12. februvarija 1898 Komendatorju na Reberci, pošta Miklauzhof na Koroškem. 79 3—3 1> n 11 a | s k a t> o !• z a. Dne 4. februvarija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 Kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 102 gld. F.0 kr. 102 122 102 121 99 926 362 120 58 11 9 45 5 45 35 95 40 45 50 05 75 75 53 30 67 Dne 3. februvarija. 4°/0 državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Hudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4"/„, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta...... 4°/„ kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke4"/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3°/0 n „ južne železnice 5°/„ . „ „ dolenjskih železnic4°/0 162 gld. — kr. 161 „ — „ 1*9 n — n 99 „ 85 n 140 „ 50 n 130 „ 30 n 109 „ — n 112 „ 50 n 98 „ 70 98 „ 60 224 „ 75 ti 184 „ 60 n 127 „ 75 n 99 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskf-ga rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke. 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld, Papirnih rubljev 100....... 199 gld. 165 „ 20 „ kr. . 26 To „ . — ti £0 „ . 57 . 22 75 „ . 163 25 „ -. 3450 . 421 — 60 „ . 109 50 „ . 148 95 „ . 176 n 25 „ 1. januvarijem 1898 se je pričelo novo celoletno naročevanje ! \ vtrilti<4 oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk, » IMIlIMltl izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. ..MERCUR" XXXVI. leto. RrP7ntarni nrtVfŽAl/' ..Flnanzielles Jahrbuoh'', ki obsega za-lilCipiaOlll pillfUClV znamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri adiainistraoiU . Mercur", Dunaj, I., Wollzeile 10. 2 gld. 60 celoletna naročnina.