Političen list za slovenski narod.
za četrt leta
Po poŠti prejeman velja: Za celo loto predplačan 15 gld., za pol leta S gld.,
4 gld., za en ineseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemu« veljil: Za celo loto 12 gld., za pel leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na rtom posiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Somoniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) so sprojomajo in volja tristopna pctit-vrsta: 8 lcr., če se tiska onkrat; 12 kr. če so tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primorno zmanjša.
Rokopisi so no vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. Vredništvo jo v Someniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob uri popoludne.
«Jtev. 64.
V Ljubljani, v ponedeljek 21. marca 1887.
LetniJ* XV.
Državni zbor.
Z Dunaju, 18. marca.
Odgovora na interpelaciji.
V današnji seji je minister Pražak odgovarjal na interpelacijo poslancev Schwaba in tovarišev zarad konfisciranega poročila Liberške trgovinske zbornice. Rekel je, da je Liberška sodnija potrdila to konliskacijo in da je tudi višja sodnija razsodila v enakem smislu in zavrgla dotičuo pritožbo. Vsled tega je njemu nemogoče, v tej zadevi kaj vkreniti, ker so zakonito samo nepristranska poročila državuo-in deželnozborskih sej zavarovana proti konfiskacijam, ne pa poročila o sejali trgovinskih in obrtnih zbornic.
Za Pražakom odgovarjal je deželnobrambovski minister grof W e ls er s h e im b na Mengerjevo interpelacijo zarad naročil deželnim brambovcem potrebnih reči, kakor obleke, obutala itd. Rekel je, da se ministerstvo pri teh naročilih ozira le ua to, da so naročeno reči res dobre, nikakor pa ne gleda na to, od kod da prihajajo. Da bi se dala vsakte-remu podvzetniku prilika, prevzemati taka naročila, skrbelo je ministerstvo za to, da se pogoji razglašajo pri vseh trgovinskih in obrtnih zbornicah, in da se v dotičnih vojaških magazinih na ogled dobivajo raznotere za vojaštvo potrebne reči in da se podvzetnikom prepuščajo tudi za izgled, ako založe kupno ceno za nje.
Gluhi predsednik.
Pri zapisniku zadnje seje oglasil se je dr. Pattai in je omenjal, da je dr. Kopp o njegovi zadevi jako žaljivo govoril, ker jo rekel, da bi se ne bilo čuditi, ako bi bil Wrabetz dr. Pattai-u dal zaušnico. Toraj § 58 opravilnega reda zahteva, da naj predsednik zarad teh žaljivih besed pokara dr. Koppa. Predsednik dr. Smolka je govorniku v začetku ugovarjal, da se sme pri zapisniku le govoriti, ako je treba v njem kaj popraviti, kar pa dr. Pattai ni storil. Šunder je bil sicer v zbornici precej velik, ko je Pattai govoril, ali vendar bi bil predsednik lahko slišal, kaj je hotel dr. Pattai. Ali delal se je,
kakor da bi ne bil slišal, kaj je dr. Pattai od njega zahteval, in je llegmatično rekel: Preidimo k dnevnemu redu! V okolici dr. Pattaia nastal je vsled tega velik nemir in slišati so bile britke pritožbe zoper predsednika, češ, da se ne zmeni za tirjatve poslancev, ali dr. Smolka je gluh ostal za vse te pritožbe in se v svojem mirnem početji ni dal begati, kar je naposled zbudilo veselost celo med njimi, ki so se prej hudovali nad navidezno gluhim predsednikom.
Bankina pogodba pa Čehi.
Ko sta bila v drugem iu tretjem branji brez ugovora soglasno sprejeta zakona o pobiranji davkov v mesecu aprilu in maju in o izdaji državnih obligacij za pokritje od delegacij dovoljenih 52l/j milijona goldinarjev, prišlo je na vrsto tretje branje nove baukine pogodbe. V imenu češkega kluba se pred glasovanjem vzdigne načelnik njegov, dr. Rieger, in naznanja, da je imel češki klub marsi-ktere pomislike zoper nektere določbe bankinih pravil. Vendar se je vdal, ker nagodbe z Ogersko ni hotel zavirati. Samo glede mnogojezičnega napisa so bili stavili lasten predlog, ki pa ni obveljal. Ako v tretjem branji vendar le glasujejo za celo bankiuo pogodbo, se to ne sme tako tolmačiti, kakor da bi bili popustili svoje stališče in bi se jim ne zdelo potrebno ostajati pri tirjatvi mnogojezičnega napisa. Vsaj se je od vseh strani pripoznavalo, da je ta tirjatev opravičena, primerna iu potrebna. Obžalovati je toraj, da se je vlada v tem oziru tako malo pobrigala za program, ki ga je pri svojem nastopu določila, in ako se je s tem izgovarjala, da v tem ni važnega gospodarskega vprašanja, moramo izreči nado, da bode v drugem za nas vitalnem vprašanji razodevala več gorečnosti in odločnosti v branitvi naših korist. (Oujte! na levi, dobro! na desni.) Tudi nasprotna stranka je pripoznala opravičenost naše tirjatve, in opomniti moram, da je nevarno pripo-znane pravice narodov prezirati, ali pa pripuščati, da jih prezirajo drugi. V nemirnih časih je nevarno žaliti tudi čutila prebivalstva. Zato upam, da vlada tega v drugič ne bode storila. (Odobravanje na desni.)
Bankina pogodba je bila potem sprejeta skoraj soglasno, ker je za njo glasoval tudi češki klub z drugimi poslanci vred, ki so ž njim glasovali za mnogojezični napis. Samo mladočeska poslanca dr. G r e g r in grof K a v n i c sta tudi sedaj glasovala zoper bankino pogodbo, .lasi je klub iz te zadeve naredil klubovo vprašanje ter s tem svoje ude zavezal, da v tretjem branji glasujejo za pogodbo ali so pa glasovanja zdržijo, ako za njo nečejo glasovati. Grofu Kavnicu, ki je že v klubovi seji rekel, da bo vse eno nasproti glasoval, so tovariši precej tedaj rekli, da v tem slučaji neha biti ud češkega kluba, dr. G regr pa pri dotičnem klubovem sklepu ni bil več navzoč, zato se ne ve prav, bode li klub z vso ojstrostjo sodil o tem prestopku klubove discipline in nasproti glasujoča poslanca dr. Gregrja in grofa Kavnica v istini izključil iz svoje srede, ali se bode vsa ta zadeva mirno poravnala in ostala brez hudega nasledka za vzajemnost čeških poslancev.
„Padarji".
Po tej točki nadaljevala se je posebna razprava o bolniških blagajuicah. Poslanec T (1 r k, po svojem poklicu kirurg, priporočal je pri tej priliki, da naj se ljudem po deželi preskrbe potrebni zdravniki in v ta uaiueu zopet osnujejo nekdanji kirurgični kurzi. Enake misli s Turkom so tudi marsikteri drugi poslanci in L i e n b a e h e r je bil že pred par leti stavil resolucijo, da naj se v Solnogradu oživi nekdanji kirurgični kurs. Tudi danes so levičarski poslanci S i e g 1, Filrnkranz in celo Ed. S u e s s pripozuavali, da je v tem oziru res treba kaj storiti, ali Suess je pri tej priliki kirurge imenoval „padarje" in s tem izrazom silno razburil „padarja" Turka, ki mu je srdito odgovarjal, da je ta izraz žalenje in predrzno zasmehovanje celega zdravniškega stanu. Proti tej trditvi nastalo je med levičarji glasno oporekanje in tudi predsedniku dr. S m o 1 k i se je potrebno zdelo, govornika opomniti, da izraz „padar" je med priprostim ljudstvom sploh v navadi, in da nima razžaljivega pomena. Konečno je vstal še profesor Suess in je tudi omenjal, da je ta beseda pri nas med ljudstvom sploh razširjena, pa Tiirk mu je precej segel v besedo, da jo to laž. Levičarje
LISTEK.
Razgled po — svetu.
(Konec.)
Kakor že rečeuo, lep dan je bil takrat. Snega ni bilo nikjer videti, solnce sijalo je pri nas in povsod, kamor se je dalo videti z „mojega stališča". In zopet povzdignil sem oči in zagledal tam v daljavi može pišoče časuikarjom novice, seveda vremenske. (Ne zamerite! tudi Vaši poročevalci bili so med njimi.) Pisali so, kako toplo, solučuo, spomladansko (zdaj bodo morebiti ravno uarobe) je ondi pri njih, kakor da bi bila pri nas pod Grintovcem ali kje drugej kdo ve, kako huda zima. To se mi je zdelo — smešno.
Potem zagledam že bolj priletue može in žene, dobro zavite in skrbno stopajoče na potu naravnost iz hranilnice Ljubljanske. Iz strahu pred vojsko in sovražnikom pobrali so iz hranilnico prihranjeni denar, da ga zakopljejo v klet, čo ne — zapravijo. Tudi to zdelo se mi je — smešno.
Na to vidim ali prav za prav slišim — v dolini se vse boljše sliši, kakor ua hribu — toraj slišim dveh „spočitih poštenjakov" prišedših na počitnice iz „Grada" sledeči dialog: A.: „Zdaj pa le glejva, da naju ue ,zašijeje' do jeseni. Po leti je vendar-le boljše zunaj." B.: „Veš kaj, jaz sem se že naveličal tako pa malem krasti; toliko sitnosti je pri tem in pa še stradam včasih. Zdaj morava ,poiskati' kje kakih par sto, da bo vsaj zaleglo za nekaj časa. če gre, gre; če pa ne — tudi nič hudega, pojdeva pa^zopet nazaj na .štruklje'." In to zdelo se mi je zopet — smešno.
Zdaj se ozrem višje proti severu in zaglodam ruskega medveda, ki gode iu momlja in s sabljo ropota, pa se zopet v svoj brlog skrije. To zdelo se mi je — smešno.
Malo nižje vidim na Duuaju zbrane poslance naše. Na vse kriplje se trudijo, da bi priborili od ministrov tudi nam kaj pravic, pa jim še narod — nebrižnost očita. To zdelo se mi je — smešno. Ko bi pa poslanstvo prav nič ne „ues!o", bi se mi šo bolj smešno zdelo, ko bi kdo tak nehvaležen posel prevzeti hotel.
Obrnem se proti jugu iu ravno onstran Opčine
med Lahi ugledam peščico Sloveucev. Med temi bilo jih je, kaj pak, tudi nekaj ženskega spola. In ravno te so me zanimale. Govorile so v lepi materinščini ter se razgovarjale ravno o svoji „ženski podružnici sv. Cirila in Metoda". Precej ua to pa mi švigne oko v slovensko stolico, belo Ljubljano. Tam v „Zvezdi" zapazim šetajoče mlado in stare gosko — pardon — gospice, kramljajoče v „kuheltajčini" o zadnjem zboru „der Frauenortsgruppe des deutschen Schulvereins". »Potegnil" sem si primero ter si mislil sam pri sebi: Tržaške Slovenke se lahko ponašajo: „Malo nas je, a smo ljudje!" Tako tudi Ljubljansko Nemke. (?) A Slovenko, če jih je kaj... glejte! to se mi je zdelo — smešno.
Pri vas v Ljubljani se mi je pa še več dru-zega smešno zdelo.
Tam imate narodne trgovce s čisto nemškimi firmami. Ti zdoli so so mi — smešni.
Tam imate slovenske berače, ki po nemško kruha prosijo. Ti zdoli so so mi — smešni.
Tam imate dva zamorca, ki bi so rada oprala; pa bolj ko se umivata, bolj sta črna. Ta dva zdela sta se mi — smešna.
Tam imate nekega posebneža, ki v lastno skled
\
je hudo speklo, da si je Tilrk upal kaj tacega reči Suessu, velikemu učenjaku, najplemenitejšemu govorniku, kakor ga imenuje neki liberalni list! Hudo so toraj zaropotali iu od predsednika zahtevali, da naj zarad tega Tilrka pokliče k redu, kar je Smolka po končani razpravi res tudi storil. Predlog Tilrkov se bode razpravljal posebej, ker z bolniškimi blagaj-nicami ni v nobeni zvezi, kakor je omenjal poslanec Groholski. Od mnogih paragrafov postave o bolniških blagajnicah so bili danes rešeni §§ 35 do 42, in poročevalec Bilinski je po pravici tožil, kdaj bo celi zakon dovršen, ako se bodo pri vsakem paragrafu po Tiirkovem zgledu govorilo o rečeh ki z njim nimajo prav nič opraviti.
Predlogi in interpelacije.
Ob 3. uri popeludne naznani predsednik, da bode sejo sklenil. Preden se pa to zgodi, izroči se zbornici cel šop predlogov iu interpelacij. Poslanci T il r k , F i e g 1 in tovariši izroče predlog glede ustanovitve kmetijskih kamor ; F ii r n k r a n z , S c h o n e r e r, F i e g I in T ti r k v nekem drugem predlogu priporočajo, da se mora vsaka dopolnilna volitev razpisati že v štirinajstih dneh potem, ko je kdo odložil poslanstvo, ter v štirih tednih izvršiti, in v tretjem predlogu prej omenjeni poslanci zahtevajo, da naj se budodelniki spravljajo na kakšen otok. — Poslanec Steiner finančnega ministra vpraša zarad razdelitve zemljiščnega davka v Komotavskem okraju, Tržaški poslauec Luzzatto pa interpelira kupčij-skega ministra, ali ve, daje železnični iu telegrafični promet med Trstom in uotranjimi deželami pretrgan, in hoče li skrbeti, da se to prej ko mogoče popravi?
Prihodnja seja bo v ponedeljek 21. t. m.
\apa<l na ruskega čara.
V nedeljo 13. marca je preteklo šest let, odkar je bil ua silno grozovit način umorjen ruski car Aleksander II. Ravno istega dne so hoteli brezvestni zarotniki letos na enako strašen način iz življenja spraviti njegovega sina cara Aleksandra III. Zvedeli so, da pojde car s svojo rodbino v cerkev k obletnici po svojem ranjkem očetu, in sklenili so mu pri tej priliki napraviti enako osodo, kakoršna je pred šestimi leti zadela njegovega roditelja. Toda policija je ob pravem času zavohala zaroto in prijela zarotnike na ulicah, kjer so z bombami čakali cesarjevega prihoda. Pravijo, da je bila policija naj-popred iz Berolina opozorjena na zaroto, ki se je osnovala zoper ruskega cara. Aleksander III. je v cerkvi moleč pri rakvi svojega očeta zvedel o silni nevarnosti, ki je pretila njegovemu življenju in se od ondot s svojo rodbino ni več vrnil v svojo palačo, ampak se naravnost odpeljal na svoj grad T Gačini.
Ni se čuditi, da je srečno zasledjena zarota močno pretresla cara Aleksandra in hudo rano vsekala njegovemu srcu. Vendar pa se je prvi strah kmalo polegel in že v torek zvečer je prišel car s carico iz Gačine v Petrograd k veselici, ki jo je napravil veliki knez Vladimir, ter je bil tako miren in vesel, da so se gostje čudili. Toda policija je še vedno v skrbeh, ker še dozdaj ni zvedela pravih imen pri-
pljuje, pa pred tujim pragom pometa. Ta zdel se mi je — smešen.
Pri vas imate več ko preveč smešnega, pa še ne vidite ne. In to zdelo se mi je še najbolj smešno.
Glejte, gospod vrednik! tak razgled po svetu imam jaz tu pod Griutovcem. Morda me zavidate? A vedite: „non cuivis contingit adire Choriutum". Oe pa mislite, da sem Vam danes že vse naštel, kar sem videl iu kar se mi je zdelo smešno, potem se grozno motite. Še mnogo, mnogo več sem videl, in še mnogo zdelo se mi je — smešnega. Pa bojim se, da Vam bo že to malo razgleda, kar sem ga opisal, preveč. Tolaži me le to, da ste vredniki vsi potrpežljivi. Zdaj Vas pa še to prosim: bodite diskretni, zlasti nasproti „prizadetim"! Jaz nimam rad sitnosti in potov. Oe Vam bo drago, prihodnjič kaj več „na uho".:,:) — Oe bi Vas kdo za moje skromno ime nadlegoval, brez strahu mu ga pokažite! Noben ogleduh me ne izvoha, tako gotovo, kakor pokorno se tu podkrižam
Vaš
-0-0-0.
jetih zarotnikov in vsled tega ne ve prav, kje bi iskala njihovih sodeležnikov. Pravijo, da se je zarota osnovala v Genfu, kjer sta živela sumljiva človeka, ki sta bila vsled svojega tihotapnega vedenja pod nadzorstvom skrivne policije. Nekega dne sta zginila iz Švicarskega mesta in se prikazala v Be-roliuu. Pa tudi tam ju je neka noč vzela, ne da bi ju bili doslej zasledili, da si je policija vseh ev-ropejskih držav na nju opozorjena. Ruska policija ju ima na sumu. da sta sodeležnika najnovejše zarote in da še kaj snujeta proti ruskemu caru; zato je caru svetovala, da naj ostane v Gačini, kjer je pred zavratnim zalezovanjem dobro zavarovan, in da naj se za zdaj še ne vrača v Petrograd.
O vzrokih te še o pravem času zabranjene zarote iti o nasledkih njenih sodi se jako različno. Eni mislijo, da je imela zarota namen, cara prisiliti, da bi popustil absolutistično vladanje in tudi Rusiji podelil konštitucijo; eni pa sodijo, da so hotli ruski panslavisti z nameravanim napadom cara siliti k vojski, od ktere si za svoje namene obetajo velikih vspehov, ki pa caru ni bila prav po volji. Kteri imajo prav, se danes pač ne more še razsoditi, in bode morda pokazala še le natančna preiskava, ki se je začela vršiti in vsled ktere je bilo po raznih krajih prijetih in zaprtih več sumljivih ljudi. Ako so hotli zarotniki cara res siliti k vojski, dosegli so, kakor se kaže, ravno nasprotni namen. Pri gori omenjeni veselici se je car posebno dolgo in prisrčno razgovarjal z nemškim poročnikom, kar se splošno tolmači kot vesel dokaz, da se zopet utrjuje prijateljstvo med Rusijo in Nemčijo, ki se je žugalo razrušiti.
Pa še neka druga jako vaŽGa prikazen se je pri tej priliki pokazala, ki tudi daje poroštvo, da je nameravani napad bolj pripomogel k ohranitvi miru, kakor pa k vojski. Glavna nevarnost evropejskemu miru je pretila v Bolgariji, kjer je Rusija nerazumljivo podpirala prekucijsko stranko. Že tedaj, ko se je Rusija potegovala za puntarje, ki so bili pregnali kneza Aleksandra, in jih s svojo mogočno besedo varovala pred zasluženo kaznijo, se je začudeuo po-praševalo, kako je pač mogoče, da Rusija tako očitno potuho daje malovrednežem, ki so se bili spuntali zoper svojega postavnega vladarja. Se bolj se je pa unidan, ko so se bili v Ruščuku vzdignili vojaki zoper zakonito vlado in je vsled tega tekla nedolžno prelita kri, od vseh strani, kjer trezno pretresajo dogodke in se nepremišljeno ne navdušujejo za Ruse, grajalo ravnanje ruskih časnikov, ki so k smrti obsojene in po zaslužeuji usmrtene puntarje preslavljali kot mučenike. Ze takrat se je morala vsakemu človeku vrivati misel, kaj bi rekli, ko bi se kaj enacega zgodilo na Ruskem ? Ze takrat se je povdarjalo, da je za ruskega cara jako nevarno, ako se predrzni puntarji proglašajo za mučenike in da ni noben vladar več varen na svojem prestolu, ako med prebivalstvom obveljajo taka načela. Rusi so si od puntarske druhali obetali večjega dobička za svoj vpliv na Bolgarskem, zato so njim na ljubo zatajevali pravni čut iu zagovarjali kruto silo in krivico. Navdušenost za bolgarske prekucuhe bila .je tako velika in splošna, da so cel6 v sv. sinodi, glavni cerkveni oblasti, mnogi priporočali slovesne črne maše za usmrtjene bolgarske puntarje prepuščati prosti volji duhovnikov, iu da bi bili to tudi res sklenili, ko bi se ne bil višji prokurator z vsim svojim vplivom protivil proti takemu sklepu. Sedaj so pa menda začeli spregledovati, kam da človeštvo pripravljajo taka načela in car sam je baje izrekel, da naj se Rusi nikar več ne bratijo z bolgarskimi vstajniki. Ako je to res, se smemo nadejati, da bodo bolgarske homatije že skoraj mirnim potom poravnane in da narodom ne bode treba biti v vednem strahu pred vojsko. Namesto namerovanega hudega imel bi zlobni napad tudi dober nasledek, in vsak miroljuben in pošteno misleč človek ima dvojni vzrok se veseliti, prvič, ker je bil grozne nesreče obvarovan ruski vladar, drugič, ker je Bog v dobro obrnil, kar so hudobni ljudje pogubnega snovali.
Doziriavauje lHarijaiiisča.
IV.
Mislim, da mi ni treba še več govoriti o potrebi vtdike sirotišnice, in tako tudi ne o potrebi, da naj se Ljubljanska deška sirotišnica Marijanišče razširi in dozida. Dosedaj namreč še ni izvršen načrt hiše: sezidane ste samo dve tretjini,
tretji del mora se še dostaviti, da bode hiša dozidana. Da se že s prva ni dozidala cela, tega je bilo krivo pomanjkanje pripomočkov. Opravilni svet Vincencijeve družbe se je mnogokrat pečal s to zadevo in vselej odložil jo iz strahu pred velikimi stroški. A potreba je silneja, kot strah, jn zato je sklenil dne 23. februvarija opravilni svet enoglasno
—	brez ugovora, — da naj se dozida vsaj še tretji del in potrebno gospodarsko poslopje. Seveda želeti bi zelo bilo, da bi se dodal že precej sedaj glavnemu poslopju tudi še postranski ali poprečni trakt, toda, vkljub najboljše volje in najlepših nad,
—	po Človeško misliti — bode se težko izvršilo.
Kje bode pač dobila družba toliko pripomočkov, da se drzne lotiti takega dela? Tam, kjer jih je dobila do sedaj in morebiti še kje drugodi, ako bo všeč Bogu to delo. Vsaj na nektere obljube se opira. Sicer pa, kdor ne bi zaupal na Božjo pomoč in na srca dobrih ljudi, gledati bi moral otožno v prihodnost. Znano je zraven tega, da nekaj podlage že ima glavnica za zidanje in to dela upanje trdno.
Najprej se bode postavilo malo gospodarsko poslopje, potem pa sredi julija začela se bode do-zidavati prava hiša. Do zime se bode spravila pod streho.
Tako bode zopet en korak storjen do onega namena, ki si ga je postavila sirotišnica. Potem bode lahko vaditi otroke v primernem delu, kakor je to nasvetoval dopisnik iz Dolenjskega (štev. 55). Sicer pa moram odkrito povedati, da so otroci že pred dvemi leti o počitnicah vadili se v pletenji. Vadili se bodo tudi v prihodnje, kolikor bode čas dopuščal. In ne samo to: upati je, da se bode dalo začeti še kako drugo delo, ki bode otrokom in hiši mnogo koristilo. Preveč zahtevati pa se v tem oziru ne more, ker prvo dolžnost nalaga otrokom šola, in ta dil opraviti mnogo.
Bode li mogoče, da se bode kdaj zavod postavil na lastne noge in preživil sam sebe? Težko, ali pa nikoli, dokler je namenjen samo za otroke od 6. do 14. leta. Moral bi se razširiti, kakor so n. pr. Bosco-vi zavodi na Laškem. Pa ako tudi ne; dobra srca ne bodo izumrla in zdi se mi, da takrat cvetč takim zavodom zlata doba, kader se bojujejo z revščino, ki jih ohranjuje v strahu in zaupanju Božjem. Lahkotno življenje ne prinaša ljudem dobrega sadu. Kolikor več bode toraj pripomočkov, toliko več otrok bode sprejetih v ustav, da bode tudi hiša sirota, kakor so njeni prebivalci.
Ne morem si kaj, da bi tukaj mimogrede ne omenil nekega strahu, ali celo očitanja, ki ga je bilo slišati iz deželnega zbora predlanskem, da se v tem zavodu dela za ponemčevanje. No, onemu, ki ima priliko priti v dotiko z zavodom, zdi se gotovo ta strah prazen, ker pozn;! namen te hiše. Kjer je glavno vprašanje: kako naj se otroci uravno zboljšajo, kjer je vodstvo duhovsko in je duh strogo verski, tam je pač ponemčevanje deveta briga. Učijo se dečki nemščino v šoli, kakor drugi otroci. In naj bi tudi kdo ua ponemčevanje mislil: tak trud izdal bi ravno toliko, kakor če bi kdo hotel reko pobarvati z nekoliko črnilom. Tudi za skrajnega narodnjaka je sedaj poroštva dovolj v hiši za vzgojo na podlagi materinega jezika. — Da se pa hiša prizadeva otrokom toliko znanja tudi nemškega jezika podati, da zamorejo sprejeti biti v rokodelstva in prodajalnice: to je njena neizogibna dolžnost. Kam pa naj bi vendar dali dečke, ako ne bi znali vsaj za silo nemščine, ker skoraj vsak mojster in trgovec to zahteva? Hiša ne daje otrokom premoženja, mora jim pa dati kaj znanja. Ni pa zaprta hiša tudi nemškemu otroku, ako ni drugega zadržka, kakor njegov jezik. Tukaj odločuje sila iu potreba: zato ima hiša tudi fantiča iz Kočevskega, in ne godi se mu nikaka krivica. Marijanišče stoji v tem oziru na oni podlagi, ktero je postavil najviši učenik Jezus Kristus.
Toliko v pojasnilo glede prejšnjih poročil v „SIovencu". Bog daj, da bi se to pojasnilo sprejelo s takim srcem, s kakoršnim je pisano. Pisano pa je z namenom, da bi sedanje in prihodnje sirote v Marijanišči dobile milih dobrotnikov, stanovitnih prijateljev. Srce se je pisalcu teh vrst muogokrat od veselja topilo, ko je gledal jeseni, koliko skrb ima Ljubljanska okolica s svojimi blagimi dušnimi pastirji za Marijanišče. Zares, Bog sam je oče teh otrok, sem si mislil, in on sam skrbi za-nje. Bog plačaj toraj vsem dobrotnikom in njihovi otroci naj uživajo blagoslov starišev! Bog bodi naša podpora in plačilo tudi prihodnjim dobrotnikom!
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. marca.
Notranje dežele.
Nemški Tirolci ustanovili so si 16. t. m. katoliško politično društvo s sedežem v Inomostu. V odbor so se izvolili: advokat dr. W a c k e r n e 11, trgovec F o r g, vrednik R e c h e i s, cenitelj S u n-kowski in profesor S t o 1 z, vsi iz Iuomosta; iz dežele pa: K i r c h b e r g e r iz Brixena, S c h 1 e i s s iz Brunecka, državni poslanec pl. Z a 11 i n g e r iz Bolcana, dekan Glatz iz Merana in Euchta iz Tannheima. Za namestnike pa: profesor dr. Helfer, profesor S c h m u c k, dr. J. pl. R i c c a b o u a, dr. O. pl. R i c c a b o n a, umetnik Fr. M a y r in obrtnik Fink, vsi iz Inomosta. Kot prvi čin, imeniten tudi za katoličane drugih dežel, sprejelo je društvo resolucijo do osrednjega odbora Dunajskega, ki skrbi za dostojno praznovanje petdesetletnice sv. očeta, naj bi se sklical v ta namen občni zbor avstrijskih katoličanov.
V seji hrvaškega deželnega zbora, z dne 19. t. m. je naznanii predsednik, da je kraljeva vlada nasvetovala, naj se vknjiži postava o Srbih. Nasvet naj se izroči v pretres odseku, ki se ima izvoliti še v tej seji, preden se stavijo interpelacije. Na dnevnem redu je postava zarad rabe deželnih grbov. Perovodja Stekovic bore odborovo poročilo, poročevalec Ozerukovich ga priporoča in preide se k posebni debati. — Vsa postava se sprejme z ue-kterimi nebistvenimi spremembami. Načelno važna pa je bila stvar, ki je potem prišla ua dnevni red, namreč nasvet, da se mandati poslancev, oziroma volitvena doba, podaljša na pet let. Ko perovodja prebere vladni predlog, stavijo dr. Derenčin in tovariši protipredlog, ki so glasi: 1. .Deželni odbor odklone načrt postave. 2. Izvoli se odsek petnajsto-rice, da izdela nov volitveni red. 3. Odsek ima še v tem zasedanji predložiti svoj načrt. 4. Nove volitve se imajo vršiti na podlagi nove in potrjene postave o volitvenem redu' in o ustanovljeuji deželnega zbora. Podpisala je ta protipredlog neodvisna stranka. Govorili so potem poročevalec Ozerukovich za predlog, dr. Derenčin za protipredlog. Med velikim truščem je govoril dr. Spevec, ki je izzival svoje nasprotnike nezavisue stranke. Predsednik je sejo pretrgal iu volil se je med tem odsek za vknjiženje srbske postave. Dr. Frank stavi potem interpelacijo o porabi pristojbin za vojaško oproščen je in stavi do vlade naslednja vprašauja: 1. Ali je slavna vlada pripravljena potezati se pri skupni vladi za to, da se vojaška pristojbina po postavni poti zniža? 2. Ali je tačas, ko se je sestavljal skupni budget, opozorila ogerska vlada, da se ima ta svota, ki prihaja iz Hrvaške in Slavonije pod imenom oproščenja, porabiti za pokritje skupnih stroškov? 3. Ali je vlada pripravljena tirjati za to 45°/0 za kraljevini Hrvaško in Slavonsko?—Potem so bile še druge interpelacije prečitaue. — Prihodnja seja stavi se na 21. marca (toraj na danes). Debata o volitveni dobi se ima nadaljevati.
Ogerska gospodska zbornica je sprejela 18. t. m. brez debate obrtno novelo in načrt postave, ki se tiče železnice po Nitranski dolini in je sprejela privolilna pisma za osem raznih krajnih železnic.
„Svojo misel spremenim, kedar hočem", rekel je Tisza dne 17. marca v ogerskem državnem zboru, ko je šlo za nasvet grofa Aponnyi-a, da ima namreč kraljeva sodba razsoditi, so h volitve pravilne ali ne? — Po vseh zbornicah sodi to povsod parlament sam po svojem odseku. — Grof Aponnyi je zagovarjal na vso moč svoj predlog, a minister Tisza je ugovarjal, da bi potem kraljeve sodnije same zašle med stranke, postale strankarske, ko bi razsojevale take stvari. Ko se je potem Tiszi očitalo, da je svoje dni, ko je bil v opoziciji, sam to zagovarjal, komur sedaj ugovarja, rekel je, da mu je svobodno biti sedaj drugih misli. V isti seji so poslanci tudi nekaj zvedeli, kar jim gotovo ni veselo šumelo po ušesih. Predloženi so bili sklepni računi za 1. 1885. Primanjkljeja bilo je 40'2 milijonov; toliko se ga niso uadjali, kajti še za 6.8 milijonov ga je več, kakor ga je bilo v pred-števu naznanjenega. Prihodki so se pomnožili od 1. 1884 do 1885 za 16 milijonov iri vendar tak deficit! Od 1. 1875 so prihodki zrastli od 103 milijonov na 342 milijonov; toraj so se pomnožili za 131 milijonov. A tudi s tem se ni shajalo; primanjkljeja je skoraj toliko, kakor ga je bilo 1. 1875, namreč 40'5 milijonov. Kaj bode še le s sklepnimi računi za 1. 1886 in 1887. Toda kaj to lahkoživce briga ! Dokler bode kdo posojeval, bodo gospodarili, kakor so vajeni; kaj pa potem ?
Yii u m j 4» države.
V skrivnem konzistoriji 14. t. m. imenovali so papež Leon XIII. sledečo kardinale: S o r a-fiua Vauutelli, tit. nadškofa Nicejskega, apostolskega nuncija na Dunaji; Kajetana Alojzija M a s e 11 a, tit. nadškofa Novo-Cezarejskega, bivšega nuncija na Portugalskem; Alojzija G i o r-d a n i, nadškofa v Ferrari; Kamila Siciliano d i R e n d e , nadškofa Boneventskega in apostolskega nuncija v Parizu; Marijana Ram p o 11 a del T i li d a r o, tit. nadškofa Ileraklejskega in apostolskega nuncija v Španiji.
Ruskemu državnemu svetu se bode v jeseni predložil načrt za novo carinsko postavo, ki bode osnovana na podlagi za varstvo domačega blaga. Prusko-Nemčija pošilja obrtno izdelke, posebno pa veliko železnine na Rusko; a ta bode v prihodnjič zavarovala se zoper uvoz tujega blaga; Rusija je zadosti velika, lahko živi brez drugih dežel.
Zakaj Bolgari tako radi zarote in izgrede napravljajo? Menda so tega vajeni iz turških časov, ko so zarote tako radi snovali, a te zarote so bile isto tako brzo odkrite in neusmiljeno kaznovane. Kri vpije za maščevanje. — Ako so služile prejšnje zarote na Bolgarskem častilakomnosti in zavisti, bodo pa sedajne zarote služile maščevanju. Sicer je sedaj ondi mir, a kako dolgo pač bode trajal? Sedaj namreč je jelo strašiti v Vzhodni Rumeliji. Kapitan Nabakov, kije pretečeno leto zaroto osnoval v Burgasu, zbira sedaj v okolici Carigrada kakih sto mož, med njimi veliko Črnogorcev, ki imajo vdariti v Vzhodno Rumelijo. Turki natanko opazujejo to četo in so jo vladi v Sofiji naznanili. Menda hočejo zvabiti Turke, da bi prišli mir delat, ker se v Bolgariji niso hotli vmes vtikati. Ali bodo šli Turki na led? „Times" pravijo, da je Turčija v Petrograd naznanila, da se noče vtikati v te zadeve.
Vprašanja, je li ustava na Ruskem pri tako različnih narodnostih, jezikih in veroizpovedovanjih mogoča, ne bodemo pretresovali, omeniti hočem tu le, da ruski ustavoverci stanovitno taje, da bi bili imeli kaj opraviti z najnovejšo zaroto, ali se je sicer kaj vdeležili. Vendar se pa zatrjuje, da je bila 10. marca zasačena zarota ustavovercev. Pri tej priliki prijela je policija trideset oseb, večinoma meščanskega stanu, med njimi tudi neki grof, en general, trije stražarski častniki in mnogo posestnikov. Ustavoverci so po Ruskem zelo razširjeni in imajo privržence med vojno in plemstvom. Pod temi razmerami na Ruskem pač ni prijetno bivati, zarotnike bo vlada sedaj povsod zasledovala, koliko nedolžnih bode zaprtih!
Iz Petrograda priobčil je „Agramer Tag-blatt" ta-le telegram : »Narodnaja Volja", izvrševalen odsek nihilistov je pisal caru Aleksandru iu mu naznanil, da ga je odsek v seji 27. februvarija t. 1. k smrti obsodil, sodbo imajo izvršiti petdeseteri te stranke. V noči na 14. so v hiši na Garinskajem nabrežji zajeli pet nihilistov, ki so bili ravno pri posvetovanji skupaj, eden od njih je skočil v Nevo, a izvlekli so ga iu zaprli ga z drugimi vred. V stanovanji je policija našla nihilistične spise. Zadnje dni so v Petrogradu in v okolici zatvorili 300 politično sumljivih oseb. Med njimi je tudi znani vodja nihilistov, Hartmann, iz Londona. Prišel je v petih dnevih preko Avstrije na Rusko, in je tam vodil zaroto. Vsi prostori v trdnjavi so prenapolnjeni jetnikov. Stranka ustavovercev je razglasila, da odločno zametu je sredstva nihilistov, a vendar pravi, da si želi enakih sprememb pri upravi iu vladi.
Kakor povsod, se tudi na Francoskem raz-govarjajo o dokladnem kreditu. Vojni minister zahteva 836.000 frankov, da more plačati uradnike, ker prečrtali so mu pri določevanji budgeta to svoto zarad tega, da bi bili vsaj na papirji ravnotežje v državnem gospodarstvu dobili. Meseca januvarija in februvarija se je na vžitnem davku dvanajst mili-jouov manj izplačalo, kakor je bilo v proračunu nastavljeno; ako pojde tako naprej, bode v teku enega leta 60 do 70 milijonov manj dohodkov in dokladne tirjatve se bodo povišale na kakih 80 milijonov. — O vojnem ministru Boulangerju nekteri tako sodijo, da je isti večega pomena za notranjo, kakor za vnanjo politiko. On se laska strastem ljudstva. General, v sijajni opravi v sredi odličnih častnikov — to je že nekaj radovednim gledalcem. Recimo, da pride na čelo vlade, kaj pravite, ali bode še tako hrepenel po „osveti"? Mogoče da, mogoče tudi da ne, kakor bi mu to vgajalo za sijaj svoje vlade.
Sedanje francosko ministerstvo je prišlo na krmilo, ko je prejšno odstopilo v vprašanji zarad prefektur. Prefekti so načelniki okrajev (departements) iu imajo svoje namestovalce, podprefekte. Vlada misli odpraviti 64 poslednjih služeb in je predložila zbornici dotičui predlog. Predlog se je izročil odseku, a odsek ga je z sedmimi proti štirimi glasovi odklonil. Praša se, kaj bode zbornica na to rekla? Poslancev vsak se ima ozirati na tega ali onega, ki mu je pomagal do poslaniške časti, bodo li pri volji, odpraviti nagrado svojim volilcem?
Izvirni dopisi.
Iz Rudolfovega, 18. marca. Pričakoval sem, da Vam bode kdo kaj sporočil o lepem dnevu, kterega so je veselilo naše mestice 13. t. m.
Tukajšnji Nemci so dajali mnogokrat glediščne igre — in meščani so jih kaj radi gledali. Kako britko je bilo to pač rodoljubnemu srcu — ker Slovenci že mnogo let nismo imeli odra, da bi igrali. Mislilo se je mnogo in vgibalo; tudi nabirati se je jelo že lansko leto ali brez posebnega vspeha. Toda letos so se poprijeli nekteri gospodje te reči s tacim ognjem, da 6e sicer dobro občinstvo ni moglo več
ustavljati: nabralo se je v malo dneh toliko, da se je mogel naročiti oder pri Dunajskem umetniku.
Težko smo ga pričakovali; slednjič je došel. Postavljenemu se je vse čudilo, tako je lep — res pravi kinč »Narodnemu domu". Nestrpno nam je bilo pričakati prve igre. Dali ste se 13. t. m. dve: »Zblaznela je" in pa »Novice berite". Naši diletanti so se pri prvem nastopu tako dobro skazali, da bodemo težko pričakovali druzega. Med igrama pa nas je razveseljeval v smešnem prizoru »Po pogrebu" gosp. P 1 e n i č a r tako, da se zlasti mladi svet ni mogel dovolj nasmejati. Le tako naprej: dobro izurjeni igralci in pa poštene razvedrilne (ne umazane iu ne-nravne) igre na oder — iu naša slovenska reč bode napredovala bolj, nego pričakujemo!
Slednjič mislim, da spolnim le prijetno dolžnost, ako povem, da se imamo za pridobitev odra zahvaliti zlasti g. profesorju S t u r m u , za izvrstno iz-vežbanje igralcev in igralk pa g. prof. Vrhovcu.
Iz pod Mangarta, 16. marca. Kako smo se veselili prve dni meseca marca prijetnega pomladanskega vremena! Vsa narava je oživela ob gorkih solnčnih žarkih. A kakšua sprememba! Res je, da marcu, ki »z repom vije", ni preveč upati, a da nam bo pa tako zelo rožičke pokazal, tega se pa nismo nadjali. Že v petek in soboto oblačilo se je po malem, in ker je bilo toplo, pričakovali smo dežja. A v nedeljo popoludne kar h krati začne pihati mrzel veter in namesto poprej tako živahnih pisanih metuljev začnejo naletavati drobni, beli sneženi metuljčki. Veter prihaja vedno hujši, sneg vedno gostejši. Proti večeru pa se Še le prav zares sprimeta sneg in burja ter bučaje drvita v divjem plesu, kakor bi bilo pred pustom, ne pa v sredi posta. Menda jih je zapeljal zgled vaših kazinarjev, ki tudi v postu plešejo. Ta sneženi ples trajal je še »čez uro", brez »licence" in to vso noč. V ponedeljek se je sneg toliko spametoval, da je jel mirno naletavati, a tako gost, kakor bi mu šlo za stavo. V torek popoludne je nehal, leži ga pa sedaj meter na debelo.
Mislim, da tudi pri vas v Ljubljani ni vse prav v redu, kajti včeraj pridrdral je vlak iz Ljubljane namesto ob desetih dopoludne, še le ob štirih popoludne in danes, sredpostno sredo, ko to pišem, je polu dvanajstih, vlaka pa le še ni mimo. Včeraj mu ni bilo zameriti, ker je moral po celem gaziti, a danes, ko vendar ne sneži iu je pot odprta, pa nam vendar še ne pripelje časnikov ob pravem času, ga pa ne moremo opravičiti — bo dobil »piko". — Pa vsaj menda ni šel gledat, kako po Gorenjskem danes »babo žagajo"?
čuje se danes večkrat votlo bučanje, kakor bi se približeval potres, provzročujejo ga na Mangartu in Kepi udirajoči se plazovi. Bog nas varuj nesreče! Letos bilo je čuti na Koroškem in Tirolskem večkrat o nesrečah pri plazovih. Tudi iz naše župnije zasul je plaz nekega rudokopa v Rajbeljnu na Koroškem in sicer prve dni meseca decembra, kterega so še le čez tri tedne izkopali iz pod snega.
DomaČe novice.
(Duhovske spremembe v Ljubljanski škofiji.)
čast. g. Jauez Sušni k je dobil faro Selce; č. g. Anton Ivukelj je prestavljen za duh. pomočnika v Kranj.
(Skupno obhajilo) so imeli v praznik sv. Jožefa družniki katoliške družbe rokodelskih pomočnikov v Uršulinski cerkvi. Dvojno čutilo mi navadno vzbuja v srcu taka slovesnost: veselje nad temi pomočniki in mojstri, ki se ne sramujejo javno pokazati svojega verskega prepričanja, marveč si ga v ponos štejejo; pa žalost zarad tolike verske vne-marnosti, ki se pri moštvu od leta do leta bolj razodeva. Naj bi se vrli mladenči in gospodje sami med seboj bolj vnemali; naj bi vsak ud še tega ali onega prijatelja družbi pridobil. Saj tako je že v početku ta družba nastala, da so se sami zjedinlli, kteri so bili boljši in še le potlej si svojega načelnika poiskali.
(Polkovnik vitez Schilhovsky), ki je bil ravuo-kar imenovan poveljnikom 56. brigade, je dobil v pripoznanje zaslug vitežki križ Leopoldovega reda.
(Umrl je) nekdanji tovarnar gosp. V e r n e r Grundner v Sori 18. t. m. v 87. letu svoje starosti. Ravno ta dan umrl je tudi poštni oficijal, g. OtouČelešnik, v Abaciji, komaj 35 let star. Naj v miru počivata!
(Imenovanje.) Začasni okr. komisar v Črnomlji, g. Rudolf O r š u I e k , je postal stalni, g. dr. grof Schaffgotsch pa začasni okrajni komisar.
(V pokoj) stopita prihodnji mesec deželne sod-nije svetovalca gg. baron Rechbach in V i d i c.
(Javno predavanje.) V nedeljo, 27. dan t. m. ob 11. uri dopoludne, bode gospod gimn. profesor Ivan Šubic na prošnjo mestnega vodovodnega odseka v redutni dvorani predaval o vodi, njenih svojstvih in nje pomenu za človeško zdravje, potem o važnosti vodovodov v obče in posebno o nameravanem vodovodu za Ljubljanskomesto.
(Volilni sliod) II. volilnega razreda za prihodnje mestne volitve bil je včeraj ob 11. uri dopoludne v čitalnični dvorani dobro obiskan. Na predlog viteza dr. Bleivveisa bil je za predsednika izvoljen trgovinske kamore tajnik, g. M ur ni k, kteri je volilcem naznanil, kdo letos izstopi iz mestnega zastopa in kteri gospodje se priporočajo za kandidate. Navzoči volilci potem sprejmo naslednje gg. kandidate: trgovca Jos. Benedikt-a, notarja Ivana Gogala, deželnega inženirja II r as ky-j a, advokata dr. J. Tavčar-ja iu umirovljenega stotnika pl. Zitterer-ja. Oglasi se notar Gogala, opomuivši volilce, naj bi prilično svoje želje in nasvete sporočili mestuim zastopnikom, da jim želja volilcev more biti nekako vodilo. Predsednik se nato zahvali uavzočim, da so se potrudili k posvetovanju in izreka prošnjo, naj bi se le tudi prav obilno vdeležili volitve. — Tudi volilni shod III. razreda v soboto bil je dobro obiskan. Navzoči volilci zbrali so si za kandidate naslednje gospode: Srečko Nol I i - j a, Ign. Valentinčič-a, Iv. Tomšič -a, Oroslava Dolenec-a in Iv. Železnikar-ja.
(Drugi koncert Frana Oiulfička) dne 18. t. m. privabil je zopet, če tudi ne toliko ko prvič, vendar veliko odličnega občinstva v redutno dvorano. Sviral pa je umetnik, dasiravno so bile najtežje kompozicije na vsporedu, tako dovršeno, lepo in milo, da nam besed manjka prav označiti umetnikovo na-obraženost. Paganinijeve: Carovuiške varijacije in pa Ernstov koncert fis-moll spadajo med najtežje kompozicije na vijolini. Izvel jih je koncertant z lahkoto, kakor igraje in vendar ni bilo nikjer opaziti kake pomanjkljivosti ali praznote. Ondfiček je domi na vseh strunah, vsak ve izvabiti njej lastne topeče glasove. Osobito v zadnji točki je komponistu svojemu, Paganiniju, vso čast delal. — Vrlo pomagal mu je k vspehu že zadnjič pohvalno omenjeni g. Anton Forster ml., sin slavnoznanega našega komponista, s spremljevanjem na glasoviru. A pokazal se je tudi sam vrlo nadarjenega in tehnično že daleč prišedšega sviralca na glasoviru. Slava! — Koncertant pridejal je k svojemu programu še domačo pesen našo: „Po jezeru", ktero je sviral — ko si jo je zadnjič po prvem koncertu v družbi začrtal na note — na raznih strunah in v raznih ležah na posebno veselje navdušenega občinstva. Ze zadnjič omenjena četvorica domačih naših pevcev izvela je Lisinski-jev »Stanak" na občno zadovoljnost. A omeniti nam je, da ob prilikah, ko koncertuje umetnik, kakor je Ondriček, posamui, znani čvetero-spevi nekako zginejo, ter ne privabijo toliko zanimanja, kakor sicer, in naj se pojejo še tako izvrstno. Da se je občinstvo za koncert silno zanimalo, je gotovo ; upajmo, da ga je bil vesel tudi blagajnik »Narodnega doma".
(Akademija na učiteljski pripravnici) je bila v soboto večer tako dobro obiskana, da so bili prostori obširne telovadnice razprodani. Med obiskalci smo videli načelnike raznih najvišjih uradnij, kakor gg.: deželnega predsednika barona Winklerja; deželnega glavarja grofa Thurna; predsednika deželne sodnije Kočevarja; mestnega župana P. Grassellija in več odličnih gospodov. —Spored vršil se je spretno večinoma pod vodstvom gosp. Nedveda; posebno nam so dopadli »Recitativi in zbori iz oratorija Christus", kar je veličastno; in jako lepo ubran »Venec slovanskih narodnih pesni", kteri je največjo hvalo žel. Da se jo vse po sporedu spretno vršilo, nam ni treba zagotavljati.
(Kranjska hranilnica) je te dni izdala svoje letno poročilo za 1886. Iz njega posnamemo, da je ta zavod imel lansko leto v svojem oskrbovanji premoženja za 23,885.283 gld. 90 kr. Na 42.241 knjižicah je bilo naloženih 20,691.464 gold. 20 kr. Davka je hranilnica lani plačala 14.662 gold. 7 kr., svojim uradnikom plače 24.761 gld. 25 kr., v dobrotne namene je razdelila 26.640 gld., za
vzdržanje „Schulvereinske" nemške deške šole v Ljubljani je 1. 1886 potrosila 4245 gld. 86 kr. Le pri zastavnici bilo je lani 5159 gld. zgube, kar pa hranilnica poravml iz založnega zaklada, ki je koncem 1. 1886 znašal 2,489.862 gld. 96 kr. Zavodu nasproti, ki s tolikimi zneski računi, bo nameravana Ljubljanska mestna hranilnica pač težko stanje imela.
(Občni zbor trgovskega pomočnega in penzij-skega društva) vršil se je včeraj 20. t. m. dopoludne ob 11. uri v magistratni dvorani o navzočnosti 40 članov. Društveni vodja veliki trgovec g. A. Dreo otvori zborovanje pozdravljajoč ude in naglašajoč, da se je premoženje društveno zopet precej pomnožilo pretečeno leto. Za to gre v prvi vrsti zahvala kranjski hranilnici in gosp. J. C. Ma-yerju, kterim zborovalci izrekajo zahvalo, isto tako društvenemu ravnateljstvu za vspešno vodstvo. Iz poročila ravnateljstva je razvidno, da se je v podporo tukajšnjih bolnih izdalo pretečeno leto 1391 gl. 55 kr.; za vnanje ude pa 1533 gold. 64 kr. Skupni stroški za bolne znašajo 2925 gold. 19 kr. Iz pen-zijskega zaklada podpirali so se šesteri onemogli društveni člani in dobili so skupno 865 gold.
Skupni dohodki društva pretečeno leto znašali so 4860 gld. 69 kr., tako, da se je premoženje pomnožilo za 3727 gld. 75 kr. Skupno premoženje znaša koucem leta 1886 svoto 61.031 gl., od ktere spadajo na bolnišni zaklad 36.696 gld. 18 kr., na penzijski zaklad pa 24.334 gld. 82 kr. Udov šteje društvo 12 častnih, 52 podpornih in 428 pravih, toraj skupno 492. Častnim članom bila sta imenovana zarad njih izredno velikih zaslug za društvo velika trgovca gg. Franc in Ferdinand Souvan. Umrlo je 7 pravih članov, med temi mnogočislani trgovec g. Janez Več, kteri je bil 39 let plaču-joči pravi član društva, ne da bi bil kedaj krajcarja zahteval. Društveniki v znamenje sožalenja vstanejo raz sedežev.
Po pravilih določeno letno cerkveno opravilo vršilo se je 30. maja p. 1. v domači kapeli sv. Jožefa v hiralnici in je bilo pri njej jako mnogo društvenikov navzočih. Podružnice ima društvo v Kranji, Rudolfovem, Celju, Mariboru, Ptuji, Radgoni , Celovcu, Beljaku in v Velikovcu. Ko se poročilo ravnateljstva soglasno brez ugovora odobri, izvolijo se v pregledovalni odsek gg.: Benedikt, Alfred Ledenik, trgovca v Ljubljani in J. Nep. Plautz, trgovec v Spodnji Šiški, kot namestovalca pa Franc Kollmann in Matevž Ranth, trgovca v Ljubljani. Poslovodja g. Drašler stavi predlog, naj se izvoli posebni odsek, kteri bode v sporazum-ljenji z udi ravnateljstva pregledal društvena pravila, iste dopolnil po sklepih zadnjih občnih zborov in posebno obravnaval, kako bode z društveno podporo z ozirom na dolžnosti velike večine udov služiti v črni vojski. Predlog se sprejme in se izvolijo v ta posebni odsek gg.: Klemenčič, A. Ledenik, Tekavčič, Benedikt, Roger in Nekrep, potem pa je sklenil predsednik zborovanje.
(V Jeruzalem) potuje sedaj mnogo romarjev. Ali nesreča jih je zadela. Že pred petimi ali šestimi dnevi je prišlo iz Nemškega več žensk, hotele so v sveto deželo. Pretečeni četrtek sta se pripeljala z Dunajsko pošto dva Ceha in devet Berolincev v Ljubljano in vsi ti morajo tukaj čakati. To bi ne bilo še najvišje gorje, ko bi morali samo pri nas par dni ostati. Iz Trsta odpelja se samo vsaki petek opoludne parobrod v Aleksandrijo, in tega se morajo ti romarji poslužiti. Treba bo čakati še cel teden, preden se bodo mogli odpeljati preko morja v sveto deželo, ker so v petek parnik zamudili. Med omenjenima Čehoma je eden priprost rokodelec, kteri je bil že trinajstkrat v Jeruzalemu in osemkrat v Rimu.
(Žid Diamant) je vendar le vložil pritožbo zoper njegovo obsodbo.
(Iz tira skočil) je danes zjutraj med Divačo in Ležečami tovorni vlak. Zamedlo ga je; ko so pa poskušali preriti sneg, je skočilo 30 voz iz tira, osobja se menda ni nihče poškodoval. Promet med Ljubljano in Trstom je toraj zopet več ali manj ustavljen, kajti brzovlaka, kteri bi bil imel danes dopoludne ob 3/4ll. uri v Ljubljano dospeti, zdaj ob 2. uri popoludne še ni.
Telegrami.
Berolin, 21. marca. Prestolonaslednik Rudolf povrnil se je iz Potsdaraa. Došlo je
že mnogo knežjih rodovin in dvornih odposlancev. Med temi Veliki knez Vladimir z soprogo in Veliki knez Mihael.
Petrograd, 21. marca. „Regierungsbote" obrača so zopet energično proti izjavam ruskih listov glede neugodnih razmer Nemčijo in Rusijo, ktero so glede ruskih interesov v Bolgariji po nemških agentih neopravičeno raztrošajo.
Carigrad, 21. marca. Od 18. t. m. na
danes preloženo zaslišanje Nolidowa jo vnovič preloženo.
Umrli no:
13. marca. Alojzija Ciber, kajžarjeva hči, Vj3 lota, Ilavpt-manca št. 5. — Prane Madl, prisiljonoc, 32 let, Poljanski nasip št. 50, jetika.
Listnica vredništva.
Najtoplejšo zahvalo vsem gospodom /.a blagi spomin iu vošila k 19. t. m.! Blagovolite toliko za ljubo sprejeti, ker mi vsem pismeno odgovarjati nikakor ni mogoče.
Vremensko »poročilo.
C \	"
g Cas	Stanje	S ^
--Veter Vreme
onazovanin zrakomc™ toplomer*	-S
opazovanja y mm p0 Ceisiju	S! g
7. u. zjut.l	738 03	— l-2	si. vzh.	oblačno	,.nf,
19.	2. u. pop.	739-31	3 6 „	del. jasno	f "" 9. u. zvee.	741 12	— 3 6 „	jasno	8ncp 7. u. '/jut.	743 82	— 8'8	brez v.	megla
20.	2. u. pop.	743 30	1 2	si. vzh.	jasno	0 00 9. u. zvee.	743 70	— 3 0
V soboto zjutraj nekoliko snega, popoludne se je zjasnilo, jasna noč. V nedeljo zjutraj jaka mrzlo, megla skoraj do opo-ludno, popoludne solnce, zvečer nekoliko oblačno, ponoči jasno. Srednja temperatura obeh dnij — 0 4° in 3-5° C., za 4 0° in 7-4° pod nonualom.
I>aaraajskj& borzn.
(Telegratično poročilo.) 21. marca.
Papirna renta o% po 100 gl. (s 16% davka)	80 gl. 75 kr.
Sreberna „ 5% „ 100, (s 16% davka)	81 „ 70 „
4% avstr. zlata renta, davka prosr,a .	112 _ 90 „
Papirna renta, davka prosta .	97 « 70 „
Akcijo avstr.-ogerske banke	880 „ — „
Kreditne akcije	237 „ —
London.......127
Srebro ..............—
Francoski napoleond......10
Ces. cekini.......6
Nsmake uiarke . .	62
75 11
60
Tržne cene
dne 18. inarca t. 1.
gl-jkr.	gl."~kr.
Pšenica, hktl.	...	71 15 Špeli povojen, kgr. .	—	66
Ho/., „	...	4| 99 Surovo maslo, „ .	—	90!
Ječmen, „	...	4 55 Jajeo, jedno „ .	—	2j
Oves, „	...	3 25 Mleko, liter. . . .	—	8
Ajda, „	...	4 22 Goveje meso, kgr. .	—	64
Proso, „	...	4 71 Telečjo „ ., .	—	54
Koruza, „	...	5 04 Svinjsko „ „ .	—	66:
Krompir, „	...	3 03 Koštrunovo „ „	—	3bj
Leča, „	... 12 — Pišanee.....—	75]
Grah, „	... 10 — Golob .....—	25;
Fižol, „	...	12 — Seno, 100 kgr. . .	3	03
Maslo,	kgr. .	1 — Slama, „ „ . .	3	03.
Mast,	„ .	— 64 Drva trda, 4 □ mtr.	6	50
Špeli svež,	„ •	— 160 „ mehka, „ „	4	151
sr	n»tts<S
| Getzemani in Golgata, i
šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni do smrti.
Bukve premišljevanja in molitve k časti britkega terpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa, po premišljevanji pobožno nuno Ane Katarino Emerih in po spisih najimenitniših častilcev presvetoga terp-Ijonja našega Zveličarja; spisal J. Volčič, jo ravnokar izišla v šestemu natisu ter so dobiva pri podpisanomu in pri vseh bukvarnah in sicer volja v pol usnji 1 gl. 10 kr.; vse v usnji 1 gl. 30 kr.; vse v usnji /, zlato obrezo 1 gl. 70 kr.; po poŠti 10 kr. več. Se boljše vezanje se izvršuje po naročilu.
Matija Gerber (iosip Gerber),
v Ljubljani.	(3)
f.f.f.f.f.f.f.f.f.f.f^^^f^
Starejša, v vseh kuhinjskih in sploh hišnih opravilih izurjena
kuharica,
ktera tudi s perilom zna ravnati, se iščo.
Ponudbe z označenjem plačila administraciji »Slovenca".	(1)