Leto LXVI _Poštnina piafrn« t gotovini __V LJubljani, v nedel]o. 'dne 9. oktobra 1938 __&cv. 233 a_na 2 Din
. .	,	__Cek. račun: Ljub-
Naročnina mesečno	^^^^	^^	^ ^^^^^^^^ ^^^	a MHHHH^^	ljaDa št 10.650
stvo 40 Din — ne-deljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

, ...	_ ____—- ------„—	_ — —	u prava: Kopitar-
Telefoni uredništva ia uprave: 40-01, 404)2, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Novi dom
V okviru češkoslovaške krize, ki povzroča temeljite pretrese tako na zunanje- kakor na notranjepolitičnem polju, se v preteklem tednu odraža kot izredno pomemben zgodovinski dogodek ustanovitev samoupravne slovaške dežele in sestava prve samoupravne slovaške vlade. Vse pomembnejše slovaške stranke so se na sestanku v Zilini zedinile glede samoupravnih zahtev ter takoj na kraju samem sestavile načrt, kako bodo svoje samoupravno življenje organizirale. Naslednji dan je bila v Bratislavi imenovana prva samoupravna slovaška vlada z ministrskim predsednikom in štirimi ministri. Nova slovaška vlada se je odpeljala v Prago, kjer je bila takoj sprejeta od generala Syrovega, ki po odstopu predsednika Beneša opravlja vladarske posle in ki je slovaškega ministrskega predsednika imenoval za člana osrednje vsedržavne vlade v Pragi z delokrogom na ozemlju Slovaške, ostale štiri ministre pa za člane osrednje vlade brez listnice. Slovaška samouprava, ki so si jo organizirali Slovaki sami in jo je potrdil general Syrovv kot začasni državni vladar in kot predsednik osrednje vlade, obsega vsa upravna področja, izvzemši zunanjo politiko, narodno obrambo in finance za skupne zadeve. Poleg samoupravne vlade dobijo Slovaki svoj lastni zakonodajni samoupravni parlament. Slovaki so uresničili pittsburški program, na katerega je prisegel tudi pokojni Masaryk in ki so nanj čakali 20 let v osvobojeni skupni domovini. Na še svežem grobu velikega Slovaka Illiuke v Ružemberoiku leži besedilo zakona o slovaški samoupravi, grob pa pokriva danes vsem sveta slovaška zastava kot simbol nevsahljive ljubezni Slovakov do skupne domovine.
Ko govorimo o tem velikem dogodku, ne smemo izgubiti izpred oči dvoje dejstev.
Prvo dejstvo je, da so Slovaki sami od sebe izvolili samoupravno obliko svoje narodne samostojnosti, toda hočejo ostati združeni s Čehi v isti državi. Te dni, ko so se zamajali temelji vse čoško-slovaške državne zgradbe, so Slovakom od vseh strani vsiljevali druge rešitve. Slovaki so imeli pred seboj različne izbire, od popolne državne samostojnosti pa do popolne sužnosti pod tujerodnim jarmom. Velike sile, ki so podprle zahteve Nemčije in pomagajo pri njih izvedbi, bi bile tudi Slovake podprle v vseh njihovih stremljenjih. Vabila jih je Poljska, sladkala se jim je Madžarska, mikala jih je lastna državnost. Toda Slovaki so sami, prostovoljno izbrali to, za kar so se vedno borili, da svobodno žive skupno s Čehi v skupni od obeh enako ljubljeni domovini. Brezpogojni pristanek Slovakov na državno skupnost s Čehi, in to v trenutku, ko so Čehi doživeli veliko ponižanje, je ponosen odgovor slovaškega naroda vsem domačim in tujim obreko-valcem, ki so ga 20 let poskušali obrozgati za protidržavnega, za separatističnega, za vele-izdajalslkega zaradi tega, ker iz njega ni mogla nehati govoriti narodna duša. V eni največjih ur svoje zgodovine je slovaški narod v svobodni odločitvi zdaj že drugič pokazal, kar je vedno bil, kar nikoli ni nehal biti, da mu je bila zamisel skupne države vedno svota in da se težnja po spremembi njegovega položaja nikdar ni dotikala državnega okvira, marveč samo notranje preureditve državne uprave. Jesen 1. 1958 je pokazala, da je bil v dosedanji češkoslovaški državi slovaški narod morda najbolj državotvoren med vsemi narodi, ki so živeli v mejah države, pa čeprav je bilo treba 20 let, da so zagrizeni in oslepljeni centralisti to resnico uvideli. Prepričani smo, da bo slovaški narod, ki je svojo pripadnost k skupni državi tako mogočno podčrtal v trenutku, ko je zaživel svoje lastno saniobitno življenje, tudi v bodočnosti eden najbolj trdnih temeljev svobodne države Čehov in Slovakov, ki bosta oba v ljubezni do skupne domovine tekmovala, ne pa drug drugemu podtikavala nezvestobo.
Drugo dejstvo, ki ga moramo pribiti, je, da je samouprava slovaškega naroda plod medsebojnega sporazuma. Niti je Slovaki niso enostransko vsilili praški vladi, niti se je praška vlada načrtu trmasto zoperstav-ljala. Plod sporazuma, ki izvira iz skupno do-gnane rcsnice. Morda bi res ne bilo treba čakati 20 let, da se je v glavah odgovornih državnikov v Pragi zasvitalo, da so v državi, kot je bila Češkoslovaška, centralistična stremljenja pogubonosna. Toda to je zdaj že prošla zgodovina. Glavno je, da se je zasvitalo v zadnji uri in da so dobili krmilo majajoče se države v rake ljudje drugih gledanj, ki so brez pridržkov sprejeli na znanje slovaško izjavo za skupno državo ter tudi brez pridržkov in v polnem zaupanju do Slovakov radi privolili v rešitev, ki je po mnenju Slovakov bolj zmožna jamčiti za najkrepkejše državotvorno sodelovanje Slovakov pri obnovi skupne domovine. V čast praški vladi je treba to podčrtati, kakor je treba tudi z ozirom nu postopek Slovakov, ki so sami sporazum iskali, poudariti, da so sc pokazali velike. Nc enostranski diktati, ampak svol)odni sporazumi so tisti, ki urejajo življenje narodov na znotraj in na zunaj na trajni podlagi.
S tem je pa tudi že podan položaj tretjega sestavnega dela bratske republike, Podkarpot-ske Rusije. Temu najbolj vzhodnemu predelu češkoslovaške države, kjer živi na ozemlju 12.650 km2 nad "50.000 Rušimo v, je iz vsega početka ob samem nastoju države bila obljubljena narodna samouprava in celo tudi v ustavi
Boj za Podkarpatsko Rusijo
Nemčija, Italija, Anglija, Romunija in drage balkanske države proti skupnim meiam Poljske in Madžarske
v
Za ustanovitev zvezne države Cehov, Slovakov in Rusinov
Budimpešta, 8. oktobra. A A. Iz Bratislave poročajo, da je predsednik zedinjene madžarske stranke na Slovaškem v svojem govoru, ki ga je prenašala bratislavska radijska postaja, izjavil, da zahtevajo Madžari od Slovaške zaenkrat tele zahteve:
1.	češko vojaštvo se ima čimprej umakniti iz krajev, kjer prebivajo Madžari;
2.	čimprej se imajo poslati domov Madžari, ki služijo v češkoslovaški vojski, in izpustiti politični kaznenci;
3.	vrniti se imajo vsi rekvirirani predmeti in plačati odškodnina za vso škodo, nastalo zaradi mobilizacije.
Dalje je Jaros zahteval, da češkoslovaška vlada v krajih, kjer žive Madžari, izroči vsa javna mesta madžarski združeni stranki in da takoj izda odlok o svobodi tiska in zborovanja ter dovoli madžarske narodne znake. 0 1'odkarpatski Rusiji Jaroš ni govoril.
Zanimivo poluradno mnenje Romunije
Skupne meie Madžarske in Poljske za Balkan nezaželjene
Bukarešta, 8. oktobra. TG. Na merodajnem mestu ne prikrivajo zaskrbljenosti zaradi najnovejših pobud, ki izhajajo od madžarske in poljske vlade z ozirom na težnje, da naj bi Poljska in Madžarska dobili skupne meje s tem. da ena ali druga zasede Podkarpatsko Rusijo, ki jc še bistven del češkoslovaške države. Na mcrorlajnein mestu prav tako menijo, da bi takšna rešitev ru-sinskega vprašanja povzročila skrajno neljubo posledice tako za Romunijo kakor za njene sosede. Večji del orožja, ki ga Romunija in njene sosede potrebujejo, prihaja iz Češkoslovaške, torej po neposredni poti. Če bi Madžarska in Poljska dobili skupne meje na račun Rusinov, bi bila ta pot prerezana in bi morala Romunija prav tako kakor njene sosede dobavljati orožje od drugod, kar bi bilo povezano z raznimi resnimi težavami.
Nadalje so v krogih romunske vlade izrazili tudi zaskrbljenost zaradi naraščanja madžarske propagande po nekaterih predelih Transilvanije. Tudi od sosednih držav Romunije prihajajo podobna zaupna poročila. Naraščanje madžarske propagande je v zvezi s stališčem, ki ga je madžarska vlada zavzela do madžarske manjšine na Slovaškem. Ako bi ta propaganda še nadalje rastla, tako menijo na merOdajnih romunskih mestih, potem bi se moglo zgoditi, da bi nastopile nepremostljive težave za zbližanje med novo Češkoslovaško na eni ter Romunijo in drugimi balkanskimi državami na drugi strani. To zbližanje pa bi bilo popolnoma po želji Mussolinija samega, kakor tudi vodilnih balkanskih državnikov, ki so imeli priliko neposrednih stikov z italijanskim voditeljem.
Iz gornjih razlogov so v krogih romunske vlado sprejeli z veliko zadnvoljnostjo vest, da je prišlo do prijateljskega sporazuma med Čehi in Slovaki in da je postala Slovaška samoupravna edinica v skupni državi. To je znamenje, da sc bo tudi rusinsko vprašanje moglo rešiti v podobnem smislu in (la bo nova češkoslovaška država, v kateri bodo živeli enakopravni Čehi, Slovaki in Riisini, ohranila obstoječe meje na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, torej tudi neposredno zvezo z Romunijo in njenimi sosedami V merodajnih romunskih krogih izjavljajo, da zavzemajo podobno stališče glede Slovakov in Rusinov tudi vse vlade, s katerimi jc Romunija v zavezniških odnošajih.
Nemčija in Italija:
„Ne bomo podpirali
Berlin, 8. oktobra. TG. Merodajna osebnost v zunanjem ministrstvu je izjavila, da je nemška vlada madžarski vladi jasno in brez ovinkov sporočila, da sicer želi, da bi vse narodnosti v bivši češkoslovaški državi prišle do svojih pravic, torej tudi madžarska, toda da Nemčije prav nič ne briga, če imata Poljska in Madžarska skupne meje. Nemčija je naziranja, da je treba prepustiti podkarpatskim Rusin?m samim, da se odločijo če hočejo ostati v češkoslovaški državi, ali če že lijo pod Poljake ali pod Madžare.
V Berlinu zatrjujejo, da je podobno stališče zavzela tudi italijanska vlada in ga sporočila v Budimpešto.
Anglija:
»Odločno proti vsakemu poskusu"
London, 8. oktobra. AA. (Reuter.) Kakor se na merodajnem mestu izve, je vlada Velike Britanije po svojem poslaniku v Varšavi obrazložila svoje stališče do zahtev za skupno poljsko-madžar-sko mejo. Angleška vlada ne bo podpirala nobenih manjšinskih zahtev v ČSR, razen v primeru, če hodu te zahteve slonele na čisto narodnostni osnovi. Kar se tičo angleških obvez v pogledu jamstva novih češkoslovaških mej, ostane tako, kakor je v spodnjem domu izjavil minister lnskip, namreč da smatra angleška vlada, da so njeno obveze o jamstvu reških mej že stopile v veljavo.
Poljske težnje
Varšava, 8. okt. TG. Poljske čete so zasedle nadaljnje kraje tješinskega ozemlja. Življenje v zasedenem ozemlju postaja normalno. Ruševine hiš, ki so jih v trenutku, ko so Čehi odhajali in poljske čete še niso prišle, nekateri Poljaki iz maščevanja podrli in opustošili, pospravljajo. V Prago je odpotovalo posebno odposlanstvo, da se s praško vlado pogodi glede odstopa dela okraja Frydeck, kjer je bilo prvotno dogovorjeno, da bo plebiscit, a so do sedaj odločili, da bi si to ozemlje rajši brez plebiscita porazdelili. Nobena odločitev ni padla pri poljski vadi z ozirom na občine Čad, Soš in Orava, ki ležijo na slovaški strani Visokih Tater. Te občine imajo poljsko večino. Poljska vlada bi raje počakala, da se uredi slovaško vprašanje, nakar se bo pogajala s samoupravno slovaško vlado glede poprave meje v teli krajih. 0 potrebi skupnih meja z Madžarsko pišejo le še nekateri listi.
Zakaj je bil odžagan šef madžarskega generalnega štaba
Budimpešto. 8. okt. TG. Ozadje odstopa poveljnika generalnega štaba generala Keresztes-Fischerja, ki je vzbudila veliko razburjenje in mnogo ugibanj, jo sedaj pojasnjeno. Na Madžarskem so za časa najhujše češko-nemško krize pripravljali prostovoljske zbore z nalogo, da vderejo na Slovaško in tamkaj zasedejo, kolikor ozemlja pač utegnejo. Prostovoljce so zbirale in vadile sledeče organizacije: »Pušičasti križarji«, »Hunga-risti» in še nekateri desničarji. Njim na čelu je stal major Szalasi, toda odkar jc zaprt, je prevzel vodstvo poročnik Ivan Hejjus. Za vdor prosto-
voljcev na Slovaško se je zavzemal tudi bivši prosvetni minister Homan, o katerem jo znano, da je v stalnih stikih z narodnimi socialisti v Nemčiji. Veliko vlogo je igral tudi peštanski podžupan Mihael Francia-Kiss. Prostovoljci sn imeli vojaško opremo in so bili čisto vojaško organizirani in oborožili. Šef generalnega štaba Kercsz-tcs-Fischer sc je osebno zavzemal za te namere in jim dajal pomoč in potuho. Ker pa je bila vlada ml Nemčije in Italije poučena, (la naj se Madžarska nikar ne spušča v nobeno oboroženo pustolovščino, je moral Imredy strogo poseči vmes in generalu dopovedati, da vodi politiko na Madžarskem vlada, ne pa on, in da ho Madžarska svoje manjšine ščitila s političnimi pogodbami, ne pa z orožjem. Tako jc moral general Kercsztes-Fischer izginiti.
Pogajanja
Praga, 8. okt. A A, (CTK.) Včerajšnji seji vlade sta prvikrat prisostvovala tudi minister za Slovaško dr. Tiso in zunanji minister Chwalkow-ski. Ministrski svet je določil odposlanstvo, ki se bo pogajalo z Madžarsko o spremembah mej. Vodja tega odposlanstva bo ministrski predsednik Slovaške dr. Tiso. Prav tako je vlada določila osnovno črto za potek teh pogajanj, ki se bodo začela v nedeljo, 0. oktobra.
Budimpešta, 8. okt. AA. (DNB.) Pri madžar-sko-češkoslovaških pogajanjih, ki se bodo začela jutri v Komornu, bo Madžarsko zastopal zunanji minister Kanya z ministrom grofom Telekyjem, V njunem spremstvu bo tudi več strokovnjakov, med njimi tudi šef manjšinskega odseka v predsedstvu vlade državni podtajnik grof Pataky. V času pogajanj v Komornu bodo člani madžarske delegacije stanovali na madžarski salonski ladji »Sofija«.
Budimpešta, 8. oktobra, b. Tukaj pričakujejo, da bo v začetku pogajanj v Komurnu madžarska armada simbolično zasedla dve mesti na obali Donave, ki sta bili doslej v rokah Čehov.
Praga, 8. oktobra, b. V nedeljo zvečer bo začela delovati mad/arsko-češkoslovaška komisija, ki ima nalogo, da reši če.škoslovaski-mad-žarski spor. Po zatrdilu krogov, ki so blizu praški vladi, se bo spor reševal predvsem na temelju izmenjave ljudstva z manjšimi razmejitvami. Na Madžarskem namreč živi tudi 20(1 tisoč Slovakov in jc to izvedljivo.
Praga, 8. oktobra. AA. (ČTK.) Češkoslovaška delegacija, ki se udeleži konference madžarskih in češkoslovaških delegacij, se je danes odpeljala iz Prage v Komarno. Konferenca se bo začela ob 19. Češkoslovaški delegaciji načeluje minister Tiso.
Nemčija in nova Češkoslovaška
se bosta izognili plebiscitu v spornem ozemlju
Berlin, 8. okt. o. Novi češkoslovaški zu- I nanji minister dr. Chwalkovsky jc danes od- | potoval v Berlin, da bo sam vodil za svojo državo zaključne razgovore o razmejitvi med ČSR in Nemčijo. Pri teh razgovorih bodo določili končno mejo in se sporazumeli tudi o izmenjavi češkega in nemškega prebivalstva. Ker je upanje, da se bosta ČSR in Nemčija zedinili v vseh vprašanjih, tudi glede izmenjave prebivalstva in ker je po zadnjih sklepih mednarodne komisije za zasedbo sudetskega ozemlja nemška vojska okupirala že dosti več, kakor pa je določal francosko-angleški načrt, je skoraj gotovo, da se bosta Nemčija in ČSR soglasno odpovedali plebiscitu, ki so ga prvotno nameravali izvesti v nekaterih mešanih krajih. Novi zunanji minister se bo z berlinskimi krogi raz-govarjal tudi o bodočem zunanjepolitičnem sodelovanju med novo češkoslovaško in Nemčijo.
Praga, 8. okt. o. Predsednik češkoslovaške vlade general Syrovy je včeraj sprejel voditelje čeških strank in se z njimi posvetoval o nalogah, ki čakajo češkoslovaško vlado v novem položaju. Dejal je, da bo morala vlada svoje napore posvetiti vprašanju novih meja, ureditvi prometa in gospodarski preosnovi države, da zaradi tega torej ne bo utegnila muditi se z notranjepolitičnimi
zagotovljena. Na te obljube in zakonita določila je Praga sicer pozabila. Todu zadnja leta, ko so se Rusini narodno vedno bolj probujali in pričeli oblikovati svojo politično voljo, se je v rusinskem narodu pojavljala vedno glasnejša zahteva po narodni samoupravi Podkar-putske Rusije, nakar so iz ust bivšega predsednika republike Beneša dobili ponovna zagotovila, da bo zakonu iti volji naroda zadoščeno. Ob sedanji notranji preureditvi države je prava prilika, da tudi Podkarpatska Rusija dobi svojo narodno avtonomijo v okviru skupne države, enako kakor jo je dobila Slovaška. S tem bodo Rusini, katerih krvni bratje pod Poljsko in sovjetsko Rusijo itak nič dobrega nimajo, najtrdnejše privezani na držuvo Čehov in Slovakov in bo njih domoljubje na mah napravilo konce kockanju sosednjih držav zu Podkarpatsko Rusijo.
Nov političen kurz v Pragi prihaja takoj do i/.ra/.a tudi v zunanji politiki s tem, da je praška vlada kot osrednja vsodržavna vlada
pooblastila slovaškega ministrskega predsednika dr. Tiso, du on sum v imenu skupne države vodi z Madžari pogajanja za odstop tistih krajev, koder prebivajo Madžari v strnjenih naseljih. Madžari so hoteli več. Mnogo več. Sanjali so o pridobitvi vse slovaške in vse rusinsko zemlje. Ker Slovakov in Rusinov niso poznali... Tem sanjam so zdaj, odkar sc je nova češko-slovaška država na znotraj tako srečno uredila, štiri monukovske velesile napravile konec, ko so madžarski vladi s|>oro-čilc, da jo bodo sicer podpirale v dosegi čisto narodnostnih ciljev, nc pa v drugih pustolovščinah, ki z zaščito madžarske manjšine nimajo nič skupnega In tako se zna zgoditi, da bodo Slovaki in Rusini tisti, ki bodo za skupno domovino rešili ozemlja, za katera so grabežljivi sosedi že kockali, in ki bi jih ne bila rešila nobena sila, da se na ogroženih tleh nista dvignila slovaški in rnsinskl narod, ki sta na svojo zemljo zasadila poleg svoje zastave tudi prapor skupne domovina.
vprašanji, ki morajo biti rešena, preden se bo začelo veliko delo za obnovitev Češkoslovaške.
London, 8. okt. o. Reuter poroča: Iz odločujočih krogov poročajo, da je vlada Velike Britanije po svojem poslaniku v Varšavi obrazložila svoje stališče do poljskih zahtev za skupno poljsko -madžarsko mejo. Angleška vlada ne bo podpirala nobenih manjšinskih zahtev v ČSR, razen v primeru, če bodo te zahteve slonele na čisto narodnostni osnovi. Kar se tiče angleških obvez za jamstvo novih češkoslovaških meja, ostane tako, kakor je v spodnjem domu izjavil minister lnskip, namreč da smatra angleška vlada, da so njene obveze o jamstvu čeških meja že stopile v veljavo. Kar se pa tiče razmejitve in določevanja novih meja med ČSR in četrtim pasom sudetskih oblasti, pravijo, da je bil sprejet predlog, da se razmejitev izvede po statistiki iz leta 1910. Če se bosta obe stranki sporazumeli in sprijaznili z novimi mejami, potem v obmejnih krajih plebiscita sploh ne b°.
Slovaški ministri prisegli
Praga, 8. oktobra. AA. (Havas.) Snoči so v roke generala Syrovega položili prisego štirje ministri avtonomne slovaške vlade. Po prisegi so imeli sejo, na kateri so prerešetali način, kako bi se izvedel sporazum, dosežen v Zilini.
Angleški kralj Britanski legiji na pot
London, 8. okt. a. AA. (Reuter.) Članom britanske legije, ki se pripravljajo na odhod v ČSR, je kralj Jurij poslal tole poslanico:
»Želim vse najlepše onim članom britanske legije, ki odhajajo na Češkoslovaško, v kraje, kjer bo plebiscit. Upam, da bodo -uspešno izvršili svojo težko nalogo, ki so jo prostovoljno prevzeli s tolikim smislom za splošnost.«
G. Chamberlain ie poslal britanski legiji 100 funtov šlerlingov, vsoto, ki so mu jo nakazali švicarski državljani, 30, funtov, ki jih je poslal neki Holandcc in 10 šilingov, ki so jih poslali v Švici živeči Nemci,
Zemunska vremenska napoved. Oblačnost v severni polovici se bo ponovno povečala. Tam utegne biti dežja |>osobno v severnozahodnih krajih. Hladno in oblačno vreme vlada še v južni polovici države. V severni polovici nekoliko mrzlejše.
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
Na Češkoslovaškem so se v preteklem tednu dogodile zopet velike spremembe. S hitrimi koraki dobiva češko-slovaška država nov zunanjepolitični iu notranjepolitični oliraz.
Glavni dogodek v tem okviru je bil odstop predsednika Beneša. ki je po nastalih dogodkih postal nemogoč. Nemogoč po izoblikovanju novih, popolnoma drugačnih zunanjepolitičnih odnosov države s sosedami, nemogoč tudi pri preosnovah, ki so postale .pujne na notranjem področju. Beneš je bil na zunaj zagovornik najbolj tesnega prijateljstva s Francijo in posredno po nji tudi s sovjetsko Rusijo. Nova češko-siova-ška država pa bo morala iskali zaslombe pri nemški sosedi, ki je okrog in okrog obkrožuje, in pri Poljakih, ki so mogočen slovanski sosed. Morala bo napraviti križ čez vso prošlost, ki se je ob usodni uri izkazala kot velika, usodepolna zmota. Na znotraj je bil Beneš zagovornik močnega centralizma, ki se je upiral samoupravnim težnjam narodov, ki so živeli v mejah države. Ce ni imel zaupanja do tujerodnih narodnosti, so temu ni čuditi. Da pa ui prišel nasproti Slovakom in Ru-sinom, se je pokazalo kot usoden greh. Nova Češkoslovaška je ta greh že deloma pppravila. Beneš hi na tej poti bil le ovira. Odpeljal se je v Švico in bo iz daljave opazoval novo rast svoje domovine.
Ves teden nemške čete zasedajo ozemlje, ki jim je bilo prisojeno. Zasedli liodo do 10. oktohra, torej do ponedeljka opolnoči vse ono ozemlje, koder prebiva več kakor polovica Nemcev iu io na podlagi ljudskega štetja v stari Avstriji lela 1010. Tako so sklenile velesil. Sklep je i)il za Cehe novo razočaranje, ker pride na ta način pod Nemčijo poleg N&mriv tudi okrog 800.000 Cehov. Poleg tega padejo v Nemčijo najbogatejši kraji bivše češkoslovaške države, premogovniki, železni rudniki, tekstilna in ste-klarska industrija. Češka bo sedaj kar čez noc postala poljedelska država. Plebiscita, ki bi tudi še moral ponekod bili, menda ne bo. ker se bo nova praška vlada z nemško vlado tako sporazumela. da ljudskega glasovanja ne bo treba.
Pretekli teden so tudi Poljaki zasedli tješinsko ozemlje, kjer prebiva okroglo 350.000 ljudi, kjer so veliki premogovniki ter mogočna železarska industrija.
Svoje zahteve so prijavili tudi SI a -džari, ki zahtevajo vzdolž slovaške meje obsežen obmejni pas. ki ima tako veliko površino kot Slovenija in kjer prebiva okroglo 1 milijon '200.000 ljudi. Pogajanja so se včeraj začela. V imenu praške vlade vodi pogajanja ministrski predsednik nove samoupravne slovaške vlade dr. Tiso. Madžarski a potiti se bodo izkazali preveliki in ni verjetno, da bodo mogli odtrgati od češkoslovaške države toliko, kolikor so si v svoji lakoti odmerili.	.
Najnovejše zahteve ki so se pojavile, se tičejo Podkarpatsko Rusije, kjer prebiva približno 700 tisoč Rusi nov. Madžari bi jih radi pobasali ter potisnili svojo mejo na vrh Karpatov, koder teče pol iska meja. Madžarska in P o 1 j s k a h i radi dobili skup n c mej e. Toda po poročilih iz prestolnic velesil posnemamo, da so Madžari tudi tukaj imeli prevelike oči in da ta njihov načrt no bo uspel. Velesile ga odklanjajo. Podkarpatska Rusija bo ostala v mejah nove češkoslovaške države in bo verjetno poleg Slovakov dobila lastno narodno samoupravo.
V	preteklem tednu so tudi Slovaki sporazumno s Cehi in s češko vlado dobili narodno sa m o u p r a v o, ki je tako obsežna, da bodo s Cehi imeli skupno samo vojsko in zunanjo politiko. Sestavili so že svojo lastno vlado. Ako zunanji dogodki ne bodo ovirali razvoja, smemo pričakovati, da so t>o bivša češkoslovaška država sporazumno med vsemi prizadetimi narodi spremenila v zvezno državo treh samoupravnih narodov — Cehov. Slovakov in Rusinov.
Pri velesilah so bila ves teden obsežna posvetovanja glede rešitve španskega vprašanja in glede bodočega načina sodelovanja. V glavnem lahko rečemo, da se kaj odločilnega še ni zgodilo, ker zapadni velesili, Francija in Anglija, udarcev, ki so v Monakovem padli po njunih glavah, še nista preboleli in še nimata jasnih pogledov v bodočnost.
Notranji pregled
Danes teden so slovenski književniki v Ljubljani odprli razstavo slovenske knjige iz vse povojne dobe. Ko je bila razstava odprla, je profesor Koblar v slavnostnem govoru opisal narodno življenjsko vlogo slovenske knjige, ki je samo od leta 1918 izšla v 12.000 knjižnih izdajah. Razstava ima zelo velik obisk. Trajala bo do 12. oktobra. Med odličniki jo je obiskal tudi notranji minister dr. Korošec.
V	sredo je v Ljubljani stekel tramvaj po novi progi k Sv. Križu. Nova proga je dolga 3.800 m in je veljala 2 in pol milijona din.
V	tem tednu je za vedno zapustil slovensko družbo msgr. prof. dr. Jože Dcbovcc (rojen dno 15. marca 18G7 v Cerknici, umrl S. oktobra 1938 v Ljubljani). Vse njegovo življenje je bilo silno delavno na slovstvenem, dohrodelnem in vzgojnem področju. Med drugimi velikimi deli je prevedel tudi znamenito Dantejevo >Divino Comme-dio«. V vseh krogih je bil po svoji marljivosti in čistosti svojega značaja izredno priljubljen. Imel
je veličasten pogreb, ki se ga je poleg bana dr. M. Natlačena in mnogih odličnikov udeležil tudi ves stolni kapitelj z g. proštom Nadrahom in stolnim dekanom dr. Kimovcem na čelu. Naj bo pokojniku Bog plačnik za vse, kar je narodu dobrega storil! Truplo je blagoslovil škof dr. Rož-man.
Gradbeni minister Stošovič je ob svojem obisku v Skoplju napovedal program države glede javnih del, ki jih ima v načrtu iz štirimilijard-
nega notranjega posojila. Dve milijardi iz te vsote sta namenjeni samo za resle. Sicer je minister največ govoril o javnih delili v vardarski banovini, za katero je namenjenih 277 milijonov. V dokaz, da dr. Stojadinovičeva vlada hoče tudi na gospodarskem področju izvajati državljansko enakopravnost, pa je govoril tudi o javnih delih v ostalih banovinah. Slovenija dobi od zneska za ceste 209 milijonov dinarjev, za melioracije pa 51 milijonov.
Sicer pa je notranje politično življenje še vedno precej usmerjeno v zunanji svet, kjer se še vedno odigravajo veliki dogodki. V notranjosti čimdalje bolj prihaja do izraza veselje, da Jugoslavija v ta zaplet ni neposredno vpletena. Pravilnost dr. Stojadinovičeve zunanje politike v teh trenutkih priznavajo že celo listi, ki so ji vedno nasprotovali — v državi in izven nje. To pa ni toliko znak, da je ostrina nasprotovanja pri nasprotnikih popustila, ampak bolj, da se nekatere povsem nerodovitne politične skupine boje volitev.
Katoliški Nemci v Sudetih po ločitvi od Češkoslovaške
Vseh šesl čeških in moravskih škofij izgubi z odcepitvijo sudetsko-nemškega ozemlju pomemben del svojega škofijskega ozemlja. Pričakovati je, du bo ureditev cerkvenega ruz-merja delala še velike težave. Skoraj tisoč let so Nemci in Čehi v čeških in moravskih škofijah skupaj živeli in v celem tisočletju ni nikdar nihče poizkušal, da bi škofijske meje spravil v okvir jezikovnih meja.
Edinu škofija, v kateri so nemški katoličani bili v večini, je bila litomeriška. Ta škofija šteje 270 nemških župnij, 104. češke in 71 mešanih. Po odstotkih je bilo 75% nemškega prebivalstva. Litomerice so tudi edini škofijski sedež, ki ga bodo po sedanjem načrtu dobili Neirtei. Litomeriški škof msgr. VVebor je sudetski Nemec. Sicer pa so bili Nemci sledeče porazdeljeni |>o čeških in moravskih škofijah:
Nadškofija Praga (>50.000 nemških katoličanov, t. j. 33% vseli vernikov;
nadškofija Oloniuc 500.000 nemških katoličanov, t. j. 29% vseh vernikov;
škofija Litomerice 930.000 nemških katoličanov, t. j. 75% vseh vernikov;
škofija Kraljevi Gradec 300.000 nemških katoličanov, t. j. 25% vseh vernikov;
Prvi sporazum med Italijo in Anglijo
o Španiji
London, 8. oktobra, b. Današnji britanski tisk in tukajšnji politični krogi z največjim zanimanjem spremljajo razvoj britansko - italijanskih pogajanj v Rimu. Čeprav še ni uradnega poročila o pogajanjih, trdijo poučeni krogi, da sta lord Perth in grof Ciano že prebredla glavne ovire, ki so bile na poti italijansko - britanskemu sporazumu. Doslej so rešena vsa sporna vprašanja glede Španije in je Italija tudi sprejela načrt, po katerem bo umaknila najprej 10.000 svojih prostovoljcev. Chamberlain bo pred parlamentom razložil potek pogajanj v Rimu ter zahteval, da jih poslanska zbornica odobri. Obveščeni politični krogi pa izjavljajo, da se sedanja pogajanja med Italijo in Veliko Britanijo v Rimu ne nanašajo samo na špansko vprašanje, temveč se na njih razpravljajo tudi razne druge važne zadeve, predvsem zagotovitev proste pomorske poti Italiji v miru in za slučaj vojne. Poleg tega se bodo razčistila še ostala vprašnaja, ki so povezana s problemom Sredozemskega morja.	<
Burgos, 8. okt. b. General Franco je sklenil, da odpusti vse one italijanske prostovoljce, ki so
v Španiji že več kot 18 mesecev. Njegov sklep postane takoj veljaven. Koliko italijanskih prostovoljcev je prizadetih, še ni znano. V političnih krogih smatrajo, da je to prvi znak za konec španske državljanske vojne.
Saint Jean de Luz, 8. oktobra. AA. (Reuter.) General Franco je pristal na to, da se umakne z nacionalistične Španije 30% tujih prostovoljcev, kar znaša 10.000 ljudi.
Franco bombardira s kruhom in cigaretami
Saint Jean de Luz, 8. okt. AA. Nacionalistični listi poročajo, da so Francova letala vrgla 250 tisejč kilogramov kruha na Barcelono.
Prav tako poroča radio v Zaragozi, da so bombniki vrgli na vzhodno bojišče pri Madridu in pri Pirenejih 345.000 škatlic cigaret. Te vesti pravijo, da so se vojaki na madridskem bojišču pono,vno zahvalili nacionalistom za te darove.
Stalin je našel krivca za diplomatski/poraz SSSR: Litvinov
nI
London, 8. okt. b. Davi so prispele semkaj vesli iz Moskve, da so dnevi Litvinova kot komisarja za zunanje zadeve šteti. Moral se je nujno vrniti nazaj v Moskvo, da poda poročilo o mednarodnem položaju. Litvinov je takoj odšel v svoje stanovanje in izjavil, da je bolan. Govorijo, da je Stalin zelo ogorčen nad Litvinovim, ker ga ni seznanil z velikimi spremembami, ki so bile v zadnjem času v teku in tudi ni ničesar storil, da prepreči posledice, ki so nastale po monakovski konferenci. Zaradi teh dogodkov je zelo trpel prestiž Rusije, ki sedaj nima nobenih pravih zvez, pa tudi ne opore v Evropi. Poročajo, da je bil tajnik Litvinova že aretiran. Dokumenti pa, ki so jih našli pri Litvinovu, so tako obsežni, da jih bo GPU morala nekaj dni proučevati. Do tedaj bo Litvinov v svojem stanovanju pod strogim nadzorstvom GPU. Namesto Litvinova je prevzel vodstvo koinisariata za zunanje zadeve g. Potemkin, ki bo najbrž bodoči sovjetski komisar za zunanje zadeve.
Kje je maršal Bliicher?
Berlin. 8. oktobra. Iz Moskve poročajo: V sovjetskih uradnih krogih ni mogoče dobili nobenih podatkov n usodi maršala Bliicherja. Ne zanikajo pa vesti, du ui Bliicherja nič več na Daljnem vzhodu.
Huda avtomobilska nesreča v Košakih pri Mariboru
Maribor, 8. oktobra.
Nocoj okrog 7 se je pripetila v Košakih huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala dve žrlvi. Iz Maribora se je peljal v svojem avtomobilu trgovec in lastnik tovarne »Betonit« Davorin Stu-tziu v Košake. V Sp. Počehovi se mu je avto nekaj pokvaril, pa ga je ustavil ob strani ceste nasproti gostilne Perko. Začel je avto popravljati, pridružil (ot gledalec 12 letni viničarjev sin
go:
pa se mu
Jo

Po dolgi In mučni bolezni nas je prezgodaj zapustila Bogu vdana naša nad vse ljubljena, nepozabna mamica, žena, sestra, gospa
Lucija Ješe roj. Globočnik
soproga industrijalca in posestnika
vVepozabno mamico bomo spremili k večnemu počitku dne 10. oktobra 1939 ob petih popoldne.
Tržič, dne 8. oktobra 1938.
žalujoči: Anton, soprog; Stankica, Dragica, Štefka, hčerkice; žalujoči sestri in ostalo sorodstvo
Franc Karavan Iz Počehove. V trenutku, ■ ko sta bila oba zaposlena pri avtomobilu, je privozil po cesti iz Maribora lenarslu avtobus, ki ga je šoliral Feliks Neu\virth. Nesreča je hotela, da je avtobus zadel z blatnikom v Stutzina in Karavana ter je oba vrgel nekako 3 metre stran od ceste v jarek. Oba sta obležala s strtimi nogami. Mariborski reševalci so oba ponesrečenca odpeljali v bolnišnico.
Poskušen samomor
V Hradeckega ulici 35 je pila lizol 22 letna Elizabeta Leskovšek, doma iz Pilštajna. Elizabeta je brezposelna in si je zaradi bede, v kateri je živela, hotela končati življenje. Prepeljana je bila v ljubljansko bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Njeno stanje ni nevarno.
Izseljenski učitelji
Kraljevska banska uprava obvešča:
Ker je prostih nekaj mest izseljenskih učiteljev, naj se učitelji (-ce) in učiteljski abiturienti, ki bi želeli delovati med jugoslovanskimi izseljenci v Nemčiji, takoj prijavijo prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani.
škofija Budjejovice 200.000 nemških katolii čanov, t. j. 20% vseh vernikov;
škofija Brno 300.000 nemšikih katoličanov, t. j. 30% vseh vernikov.
Kako zelo so nemške in češke fare med seboj pomešane, kažejo naslednje številke: v praški nadškofiji je od 40 dekanatov 25 čeških, 10 nemških in 5 mešanih; v škofiji Kraljevi Gradec je 16 čeških, 3 nemški in 13 mešanih dekanatov, od 405 fara je 100 nemških. Budjejovice imajo 28(j čeških, 74 nemških in 84 mešanih fara.
Od Nemcev, ki so živela v češkoslovaški republiki, je bilo 3 milijone katoličanov (92%). Protestantov jc 132.000. Približne toliko pa jo tudi Judov nemške narodnosti. Ldino sudetsko mesto s protestantovsko večino je Asch. Med sudetskimi Nemci je bilo gibanje proč od Rima /e od nekdaj zelo razvito. Znano je, da je tudi Konrad llen.lein odpaMel od katoliško cerkve in vstopil v protestantizem.
Ne smo se pozabiti, da je bil vpliv katolicizma med sudetskimi Nemoi neprimerno manjši, kakor pa je znašalo njih število. Katoliški tisk jo imel razmeroma malo čitateljev. Katoliška društva so bila slabo razvita iii pri vseh volitvah je vedno velika več-ina sudetskih Nemcev glasovala za protikatoliške stranko. Politično je pred vojno med njimi prevladoval liberalizem in protikatoliški nacionalizem. V povojnih letih pn je skoraj polovico sudetskih Nemcev redno odda jalo svoje glasove za marksistične stranke, dokler ni končno narodni socializem nastopil kot dedič liberalizma in socializma. Leta 1920 na primer so Nemci volili 69 poslancev v praški parlament. Od teh jfe bilo 31 socialistov, 12 nemških nacionalcev, 11 agrarcev, tO krščanskih socialcev. 3 narodni socialisti in 2 komunista. Krščanski socialci so bili katoliški, agrarci versko nevtralni, vse dnige stranke pa protiklerikalne ali eelo protii krščanske. Iz tega je razvidno, da je bil katoliški vpliv v javnem življenju sudetskih Nemcev majhen.
Nesreča na motornem kolesu
Ljubljana, 8. oktobra.
Danes zvečer se je na Dolenjski cesti pred Jelačinovo gostilno pripetila nesreča. Stavbenik Franc Arko, star 36 let, stanujoč v Majke Jugo-vičev ulici št. 6, se je peljal z motornim kolesom. Naenkrat so se mu vilice prvega kolesa zlomile in Arko je odletel z vso silo z motorja. Dobil je precejšne poškodbe na glavi. Poklicani so bili reševalci, ki so ga z reševalnim avtomobilom prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Tirana, 8. oktobra. AA. Vsa Albanija slavnostno proslavlja danes rojstni dan kralja Zoga.
Nadvse Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi, našo preljubo soprogo, hčerko, sestro, svakinjo itd., gospo
Elizabeto Žemljic
roj. Duh
ki je dne 8. oktobra po dolgi in mučni bolezni, v cvetu mladosti, v 28. letu, previ-dena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bo v ponedeljek, dne 10. oktobra ob 16 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana v torek, dne 11. oktobra ob 7 zjutraj v Magdalenski župni cerkvi.
Maribor-Pobtežje 8. okt. 1938.
Žalujoči soprog in rodbina Duh.
V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem žalostno vest, da nas je nas iskreno ljubljeni, nejiozabni soprog, ate in dedek, gospod
Ignacij Jarc
uradnik TPD v pokoju
dne 8. oktobra 1938, previden s tolažili sveto vere, za vedno zapustil.
- , ..r?pUfb n?P°7'«bnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 10. oktobra 1938 iz hišo žalosti Laško, Lahomšek 31.
Laško, dne 8. oktobra 1938.	, , „ , .
Globoko žalujoči ostali
+
Delavstvo industrijskega podjetja Ješe
užaloščeno javlja, da so je poslovila od nas gospa
Lucija Ješe
soproga industrijalca in posestnika
ter odišla k svojemu Bogu po večno plačilo. Nepozabno plemenito gospo in dobrotnico bomo spremili k večnemu počitku dne 10. oktobra oh petih popoldne na farno (»kopališče.
.Tržič, dne 8. oktobra 1938.
Žalujoče delavstvo
Ob četrti obletnici marseiske žaloitre
Danes poteka že četrto leto po tistem črnem dnevu, ki ga je doživela naša država v Marseillesu s smrtjo kralja Aleksandra. Vsa Jugoslavija je tedaj odtrpnila od groze in ves svet je napeto pričakoval, kaj bo temu strašnemu dogodku še sledilo. To so bili
I strašni časi za vse jugoslovanske državljane ter za vse prijatelje naše države.
Velika dediščina rajnega kralja pa je v teh štirih letih ostaja nedotaknjena. Kdor dandanes vzporeja notranje in zunanje stanje naše države, kakšno je bilo pred štirimi leti, ko je črna novica pretresla vso državo, in pa danes, bo moral pač priznati, da ima delo blagopokojnega kralja Aleksandra trdne temelje. Viharji, ki so že marsikatero državo huje pretresli, gredo mimo Jugoslavije, njenega jedra pa ne prizadenejo. Udarec, ki ga je država doživela pred štirimi leti, je bil težak po vsebini in po nenadnosti; bil je tolik, da je vzdramil vse plemenite duhove, ki so se strnili in delo mrtvega kralja sprejeli v varstvo — njemu v slavo in zadoščenje in rodovom v srečo. Tudi ljudstvo je z njegovo smrtjo dobilo osrednjo idejo, ki neprestano snuje in prekvaša duhove, da vsako leto bolj raste iz Balkana tista velika in lepa Jugoslavija, o kateri je sanjal rajnki vladar. Žrtev ni ostala prazna in pota na Oplenac že niso več samo izraz žalovanja in spoštovanja, ampak so vsako leto bolj izraz hvaležnosti za klena semena, ki jih je blagopokojni sejal in ki gredo v rast.
Na Oplencu je njegov v trumah obiskovani grob, spomeniki mu stoje po vsej državi, najlepši spomenik mu bo pa država sama, urejena na znotraj in spoštovana na zunaj. Ni bolj primernega dela kot graditi velikemu pokojniku ta spomenik!
Novo pokopališče v Kranju so začeli graditi
Kranj, 8. oktobra.
Vprašanje preložitve kranjskega pokopališča se je obravnavalo že nekaj let. Sedanja občinska uprava je s svojo uvidevnostjo pripomogla, da se je to vprašanje hitro in zadovolji«) rešilo. Čeprav so nekateri občinski odborniki predlagali, da bi se v Kranju ustanovilo občinsko pokopališče, je zmagala treznost vseh občanov, ki so bili proti takemu pokopališču, ki ne bi bilo blagoslovljeno ter bi se v njem pokopavali samo tisti, ki bi izrečno zahtevali pogreb v neposvečeni zemlji, in pa samomorilci.
Na konkurenčni obravnavi, ki je bila dne 50. aprila, se je ugotovila nujna potreba novega pokopališča, obenem pa se je sklenilo, da se stroški za naikup zemljišča kakor tudi samo gradnjo porazdefe po davčni moči občanov za dobo 5—6 let. Tako se je doseglo, da so prispevki občanov skoraj neobčutljivi, saj jih velika večina ne plača čez 20 din za pol leta. Gradbeni odbor, ki je bil izvoljen pri konkurenčni obravnavi, je siklemil najeti pri Mestni hranilnici v Kranju posojilo 500.000 din, da bi se dela mogla pričeti. Ta znesek se bo polagoma odplačeval iz dohodkov, ki jih bo občina prejemala vsakega pol leta od občanov v smislu 6klepa konkurenčne obravnave.
Stavbno podjetje Karel Kavka iz Ljubljane je že pričelo z deli. Zaenkrat so oddana samo najnu jnejša dela, in sicer ogra j ni zid, uredila se bodo pota po pokopališču in posula s peskom, vsa grobišča bodo dobila betonski okvir, narejen bo tudi lep velik križ iin velika dvojna vrata z lopo na južni strani. Novo pokopališče bo napravljeno že letos, če bo vreme ugodno. Kakor hitro bo novo pokopališče urejeno, bo posvečeno ter bodo na njem takoj začeli pokopavati mrliče iz Kranja, Iluj, Klanca, čirčič in Struševega. Na starem pokopališču ne bodo več pokopavali, razen še nekaj časa v grobnicah.
Novi slovenski grobovi v Srbiji
Ravna Keka, meseca oktobra.
V	zadnjem mesecu so nas zapustili naslednji Slovenci ter se preselili v večnost:
Peter Ozmec, zidar, zaposlen v tukajšnjem državnem rudniku, doma iz Lunovca pri Ormožu. Med nami je bival komaj eno leto. Sem je prišel za boljšim kruhom in zaslužkom. Pokojni je bil dober delavec, dober katoličan in silno varčen. Zapušča v Sloveniji ženo in več otrok.
Vso slovensko družino v Ravni Reki je težko zadela tudi smrt gospo Eme Nose, žene tukajšnjega rudarja. V Ravno Reko je prišla šele pred desetimi meseci. Umrla je kot žrtev materinstva pri porodu prvega otroka. Bila je dobra krščanska žena.
V	starosti 60 let se je preselila v večnost Frančiška P e č u i k roj. Čandek iz Stične na Dolenjskem.
Od vseh umrlih se je poslovil ob odprtem grobu tukajšnji cerkveni pevski zbor.
Socialno delo za slovenskega dijaka
Vzgled, kako deluje društvo »Šola in dom« na bežigrajski gimnaziji
Ljubljana, 8. okt.
Ko se pričenja novo šolsko leto, je prav, da se spomniino lepih socialnih iniciativ, s katerimi skuša sodobna šola zmanjšati težka bremena staršem in dijakom samim, ki le prevečkrat morajo-občutiti, da »kruh študenta težek je«.
V »jasnem gradu« za Bežigradom, kjer hodi letos v šolo že kar 1570 dijakov in dijakinj, med katerimi je izredno velik procent takih, ki se vozijo ali pa prihajajo iz ljubljanske periferije, mora biti socialna iznajdljivost in požrtvovalnost za študirajočo mladino še posebno velika. Že nekaj let pa na tem zavodu vzorno deluje društvo »Dom in šola«, o katerem moramo priznati, da se v polili meri zaveda svojega lepega, dasi težkega poslanstva.
Tako društvo je na šoli važno predvsem iz pedagoških razlogov, da doprinaša po svojih možnostih k prepotrebnemu sodelovanju doma in šole, staršev in profesorjev, domačega in šolskega mi-ljeja. Roditeljski večeri, pedagoška literatura, pogosti obiski staršev tudi na bežigrajski gimnaziji skušajo v tem oziru opravljati najvažnejšo nalogo.
Poleg tega včasih bolj teoretičnega dela pa mora socialno-pedagoško društvo na srednji šoli poseči prav v najbolj realne razmere, kjer sreča v umazanih stanovanjih in razdrtih družinah če-sto ogromno lakote in mraza, kar mu šele da prav slutiti, zakaj tolika zdravstvena in posebno šolskovzgojna zanemarjenost mnogih dijakov. Študent je brez redne hrane, nihče se zanj ne briga, ni čuda, če je padel v šoli in če je propadel v morali. Tedaj pa nastopijo za »Dom in šolo« nove dolžnosti, ki jim tudi bežigrajsko društvo skuša biti kos.
Elektrifikacija Bele Krajine
Ljubljana, 8. oktobra.
Poročali smo že, da bodo banovinske elektrarne v kratkem začele graditi daljnovod od Metlike do Črnomlja ter tako omogočile postopno elektrifikacijo Bele Krajine. V četrtek, 6. oktobra je. bil tudi komisijski obhod proge, po kateri naj bi šel novi daljnovod. V komisiji so bili zastopniki javnih oblasti in strokovnjaki banovinskih elektrarn. Komisijski ogled je potekel uspešuo in
V vasi kraljeviča Marka v Hercegovini
Se hranijo ljudje z žirom
V Hercegovini je nekako med Mostarjem, Ne-vesinjem in Stolcem vas Dabrica, ki je sedaj že skoraj pozabljena. Vas leži v popolni samoti in do nje ne vodi nobena cesta, temveč prav za prav samo kozje steze. V vasi živi 760 ljudi, ki pripadajo trem veram, največ je pravoslavnih. Vas je na znatni nadmorski višini in zato vlada tam navadno ostra zima, poleti pa vročina 6 sušo. Prebivalci sade nekaj tobaka, imajo malo trt in sadnega drevja, vso letino pa morejo porabiti' že v dveh dnevih. Njihov glavni zaslužek je živinoreja, toda niti svojih ovac ne morejo dobro prodati, ker imajo 20 km do najbližjega tržišča. Reveži, kakor so, ne morejo šolati nobenega svojih sinov, nepismenih pa je med njimi sedaj 82%.
Ljudje trpko pripovedujejo o prestanih trpljenjih, o gladu vsake pomladi in se boje še bolj bridke prihodnosti. Mnogi bodo prisiljeni zbirat žir. Zakaj? Da ga pripravijo za kruhl V tej vasi že od nekdaj uporabljajo žir za moko. Žir polože v vodo, da ga lažje olupijo. Ko se posuši, ga olupijo in zdrobe. To imenujejo moko. To »moko« pomešajo z malenkostno količino prave moke in spečejo kruh. Ta kruh je seveda zelo težek in ima zato večina prebivalstva pokvarjen in razširjen želodec. Obrazi so jim bledi, tako da imajo redki tujci, ki vas obiščejo, vtis, kakor da bi v tem kraju razsajala malarija, ki je sicer ni. S takim kruhom hranijo matere svoje otroke, ki jih lačni prosijo hrane.
Hiše so zgrajene zelo primitivno, kakor sploh v pozabljenih hercegovskih vaseh. Vsa družina stanuje v enem prostoru, od živine pa jo loči samo pregraja. loda ni skoraj hiše, da nima »gusle«. To ljudstvo živi duhovno življenje samo od tradicije. S ponosom dokazujejo, da je narodna pesem »Marko kraljevič in Mina od Kostena« nastala prav v njihovem kraju. Dejanskih dokazov za to seveda ni. Vsi Dabričani pa seveda znajo to pesem. V bližini vasi se dviga samotna in od drugih gora ločena planina Kostur. Na vrhu gore so razvaline starega grada Mine, ki je zavzemal 200 kv. metrov površine. Zidovi so debeli do 2.5 metra in še danes dobro ohranjeni. Mina je bil pri ljudstvu zelo osovražen kot ropar ljudskega blaga in tujih žena. Tako je ugrabil po izročilu tudi ženo kraljeviča Marka. Ob potoku Zaglavi se kmetje ustavljajo m si pripovedujejo: »Tukaj je kraljevič Marko našel svojo ženo med pericami Mine s Kostura. Pozneje je ubil Mino in rešil z grada vse ugrabljene žene. Dolgo je podil tudi Dinovega sina Štefana in ubil še njega.« Tam, kjer je bil ubit Štefan, je ljudstvo postavilo velik, tri metre visok križ, širok pa 1.80 metra, ves izklesan iz žive skale. Okoli križa je nastalo malo naselje, ki se imenuje »Štefanov križ«. Na poti proti Nevesinju je postavljen prav
tak križ, zakaj tam je kraljevič Marko baje ubil drugega Minovega sina Jasenka in naročil, naj se tudi tam osnuje vas.
Za ta okoliš so se pričeli zanimati tudi rudo-sledci. V resnici je tam mnogo boksita, premoga in žvepla. Že se vodijo pogajanja z neko rudarsko družbo, ki namerava izkoriščati naravne zaklade. Ljudje upajo, da bo v kratkem Dabrica postala raj Hercegovine.
je komisija potrdila vse potrebno za zgraditev potrebno odcepne postaje v Metliki, obšla je nadalje progo daljnovoda in končala svoje delo v Črnomlju, ker bo zopet transformatorska postaja. Elektrarna v Ozlju bo začasno čez Metliko dobavljala KDIi. potrebni električni tok po svojem dalj novodu za 20.000 v: Od Metlike do Črnomlja pa bo na novo zgrajeni daljnovod prav tako za napetost 20.000 v. Dolg bo okrog 14 km.
Pri obhodu proge bodočega daljnovoda je komisija naletela pri nekaterih posestnikih zemljišč na manjše težave. Tako so nekateri stavljali v resnici pretirane zahteve glede na ureditev zemljišča, po katerem naj bi šel daljnovod. Komisija je zaradi tega uvedla po potrebi razlastitveno postopanje, zaradi česar pa graditev daljnovoda ne bo imela nobene zamude. S komisijskim ogledom so bila urejena prav vsa nejasna vprašanja in bodo začele banovinske elektrarne graditi daljnovod še to jesen. S tem bo storjen prvi korak, da Bela Krajina doseže višji življenjski standard; ustvarjeni pa bodo tudi pogoji za poživitev industrije, ki bi mogla pridnemu, a revnemu prebivalstvu nuditi zaslužka.
Revno dijaštvo ne zmore velikega števila dragih knjig. Organizirana akcija »Doma in šole« jim jih more nakupiti vsako leto za 10 do 15 tisoč dinarjev. Kako velik socialni prispevek to pomeni, vedo ceniti predvsem tisti starši, ki si belijo glave, ko je treba dobiti denar za nove knjige j>o 30 do 40 dinarjev.
Ubogi študent, ki niti toliko nima z doma, da bi si mogel privoščiti zjutraj zdrav zajtrk, pa mora s praznim želodcem v šolo I Kako naj revež pri tem v šoli pazi na teorijo, ko mu življenjska praksa dela tolike težave. Društvo na bežigrajski gimnaziji je ustanovilo svojo »kuhinjo,« v kateri dobiva 40 dijakov obilen zajtrk. Vsem, ki so za to »kuhinjo« dali kdaj kako podporo ali zanjo kaj storili, pač ni. treba biti žal. Svoje dobro (lelo so naložili tam, kjer se najbolj pozna.
Mogoče je bežigrajska gimnazija med onimi, v katero se največ dijakov vozi z vlakom z vseh smeri dežele. Statistika pove, da se letos na ta zavod vozi po železnici kakih 215 dijakov. Ob tem dejstvu vstane za vsakega socialnega mislečega človeka nov problem: kje ti dijaki v prostem času, ko čakajo na vlake, hodijo; kako porabljajo čas 2—5 ur, ki ga morajo prebiti v Ljubljani izven šolske sobe; kam se gredo pozimi gret, kam se hodijo učit. Društvo »Dom in šola« se je letos skušalo dotakniti rešitve tudi tega nelahkega problema, ki mu socialna organizacija Ljubljane še ni posvetila posebne pozornosti. Našlo je v bližini gimnazije primeren lokal, ki bo vsaj 3 ure vsak dan na razpolago njenemu potujočemu di-jaštvu, da se v njem umiri, odpočije, zavaruje in uči. Seveda nastanejo vprašanja, kdo bo nosil stroške za najemnino, za kurjavo, za nadzorstvo, ali društvo zaupa v javne ustanove in predvsem premožnejše starše bežigrajskih dijakov, da bodo razumeli važnost njegove socialne skrbi za dijaštvo in pomagali po svojih najboljših močeh.
Tako in podobno jo sodobno socialno skrbstvo za naše dijaštvo na največji pa tudi najbolj revni gimnaziji v banovini. Mogoče ima svoj pomen, da za tako delo zve tudi širša javnost, saj ji bo morda služilo kot zgled in bodrilo za podobno iniciativo, brezdvoma pa bo zbudilo to pri mnogih sočutje do dijaške mizerije in bodo rade volje priskočili društvu iDoiii iu šola« na bežigrajski gimnaziji na pomoč.
Dva brata utonila v Donavi
Somborsko sodišče je obravnavalo te dni žalostni dogodek na Donavi, ko sta izgubila življenje logar posestva Sava Vujivič in njegov brat Kosta. Stevo Vujivič je lani septembra napadel na Donavi kmeta Steva Baloga, češ, zakaj lovi ribe, ko nima dovoljenja, čeprav jo Slevo tako dovoljenje imel. V prepiru je prišlo do pretepa z vesli in sta oba padla v vodo. Logar je utonil, kmet pa se je plavajoč prijel za čoln, v katerem so sedeli logar.jeva žena, njegov brat in dvoje logarjevih otrok. Čoln se je prevrnil ter je utonil še logarjev brat. Žena in otroka pa so se rešili, prav tako tudi kmeta. Sodišče jc sedaj Baloga oprostilo krivde.
Lep spomenik • dar pokojnim
Ogled spomenikov •
dolinost interesentov
Stalna razstava - nizke cene
FRAN10 KUN0VAR, kamnoseltvo
Sv. toU-lJuSHiasa TaL4M9
Verski razmah Maribora na desnem bregu Drave
V povojnih letih se je neverjetno razmahnil Maribor na desnem bregu Drave, kjer je tudi bodočnost mesta. Za boljše razumevanje porasta v 20 letih nam naj služi naraščajoča verska zavest, katera je vidna v poživljenih podružnicah materne župnije Sv. Magdalene na desnem dravskem bregu in v nujni potrebi gradnje novih hiš božjih.
Za ves Maribor na desnem bregu Drave je zadostovala v predvojnih letih samo ena župnija Sv. Magdalene, ki šteje danes 23.591 duš in ima leta 1988 pozidano majhno cerkev, katera čaka z največjo nestrpnostjo prezidave in povečanja.
Sv. Jožef in sv. Frančišek
Koj po prevratu so se naselili pri magdalen-ski podružnici sv. Jožefa z lastnim pokopališčem kapucini. Sv. Jožef je danes okusno prenovljen na znotraj in zunaj ter je povrh že zgrajen nov kapucinski samostan. Po dolgoletnih pogajanjih je zadeva z osamosvojitvijo studenške župnije tako daleč, da je sklenjeno: Sv. Jožef se odcepi od magdalenske materne fare in postane samostojen. Studenci so narasli v povojnih letih toliko, da je bila nujna potreba lastna župnija za ta železničarski in delavski okoliš.
Stara magdalenska podružnica s pokopališčem je Sv. Frančišek v Radvanju. Cerkev je lepo prenovljena. V Radvanju stalno prebiva duhovnik od Magdalene. Omenjena cerkev je vsako nedeljo in praznik polna, že premajhna in bo v nekaj letih obsežna delavska kolonija v Zg. Radvanju zahtevala samostojno župnijo.
Nova cerkev presv. Rešnjega Telesa
Magdalensko predmestje je dobilo v največji stanovanjski bedi od mestne občine pozidano veliko delavsko kolonijo. Ta je potrebovala svojo cerkev, ker je ljudem predaieč k Magdaleni,
Še nobeno vprašanje ni bilo tako naglo ter posrečeno rešeno v Mariboru, kakor zadeva nove cerkve za magdalenski delavski okraj. V Magda-lenski ulici na krasnem prostoru je bil pred nekaj meseci slovesno blagoslovljen temeljni kamen čisto nove cerkve presv. R. Telesa. Stavba je sedaj tako rekoč gotova in se bo vršila že letos v njej služba božja.
Novo svetišče je moderna stavba, prostorna ter svetla z okusnim lesenim stropom in napravi na vsakega najboljši vtis. Nisem slišal očividca, kateri bi bil to moderno ter v nekaj mesecih pozidano cerkev kritiziral, kaj šele grajal!
Zaslužene pohvale sta deležna mariborski mladi arhitekt g. Drofenik, kateri je z naravnost Plečnikovo spretnostjo napravil načrte, in mestni zidarski mojster g. Vrabl, kateri je dogotovil veliko stavbo v tako kratkem času.
Nova cerkev je pametno, praktično ter pri-kupljivo moderna, prostorna in je pognala iz tal za mal denar, kateri je bil in še bo zbran s prostovoljnimi prispevki žuljavih delavskih rok.
Kolonisti v Magdalenskem predmestju so ponosni na novo svetišče, katero bo sigurno zelo dobro obiskano ter je pravi okras za ves delavski okoliš.
Jezuitska naselbina in klic po novi cerkvi na Pobrežju
Nekaj let že delujejo v Magdalenskem predmestju z velikim uspehom jezuiti. Mojster v cerkvenih stavbah, g. Plečnik iz Ljubljane, je sprp-menil zelo posrečeno navadno stanovanjsko hišo v precej prostorno cerkev, katera se veseli ob Gospodovih dneh in delavnikih najlepšega obiska ter je tolikokrat celo pretesna.
• Požrtvovalni zgled delavske magdalenske kolonije je navdušil Pobržane in Tezenčane, kateri že tudi pravijo:	,
»Ako so bili kos novi cekvi v neverjetno kratkem času revne paro iz občinske kolonije, zakaj je ne bi zmogla Pobrežje ter Tezno, kjer je več prebivalstva in ima znatno dalje do Magdalene nego predmestni kolonisti.«
Skoro gotovo bosta dobila Pobrežje in Tezno s svojimi delavskimi kolonijami v kratkem lastno hišo božjo, ketero bo pozidal slovenski delavec.
Magdalenska cerkev in kapelice
Župniji Sv. Magdalene se godi kakor Češkoslovaški, katero trgajo na vseh konrih ter krajih, a je ostal še kljub temu velik kos Čehov ter Slovakov, kateri hočejo urediti svojo lastno državo brez nadležnih tujih priveskov vedno neza-
dovoljnih narodnih manjšin. Kakor je razvidno i. beleženega, je utrpela magdalenska materna župnija v povojni dol »i marsikatero odcepi jen je, a je župna cerkev še vedno mnogo pretesna ter vpije že leta, naj so je usmili kak mojstrski arhitekt in jo poveča, modernizira ter ji da bolj prikupno lice, katero bo privabljalo vernike.
Razen naštetih hiš božjih moramo omeniti v magdalenski župniji kapelico v otroškem zavetišču v stari železničarski koloniji, kapeli v javni bolnišnici in moški kaznilnici, v katerih je dnevna služba božja.
Napačna trditev, da delavstvo ni verno
Glede Maribora in to posebno glede delavskega dela na desnem bregu Drave trdijo, da jo precej komunističen ter se vedno bolj pogreza v versko mlačnost, brezbrižnost in naravnost v brez-boštvo. Resnica je ravno nasprotna, o čemer jasno priča nujno in potrebno cepljenje magdalenske materne župnije.
V	predvojnih časih, ko se je širilo med nem-škutarskim delavstvom po Magdaleni »proč od Rima gibanje«, je bilo v verskem oziru mnogo — mnogo slabše, kakor je danes. Tedaj je zadostovala mala magdalenska cerkev in še ta je bila najbrž dostikrat prevelika.
Predvojnemu železničarju in delavcu so iztrgali z narodno zavestjo še vero in ni čutil potreba, da bi posefal ob nedeljah in praznikih cerkev, kaj šele, da bi prispevala za pozidavo novel V povojnih letih, ko je začelo kopneti od zgoraj navzdol vsiljeno nemškutarstvo, sta se tudi znatno skrčila verska brezbrižnost ter brez-verslvo.
V	okolico Magdalenskegn predmestja v povojnem času priseljeni slovenski delavec je veren in čuti potrebo, da verske dolžnosti izpolnjuje in za to prezidava ter lepša iz starih časov podedovane podružnice in stavi iz lastnih sredstev celo nova svetišča.
Brezverskl komunizem je med magdalensklm delavstvo bolj na jeziku, v srca ni prodrl, ker sicer bi starodavna Magdalena samevala, medtem ko je v resnici svoje podružnice celo osamosvojila in čaka na preužilku pomladitve, da bo lahko zadoščala modernim zahtevam privlačnosti
Kaj pravite?
Gospod urednik, snj zasledujete osebne vesti? Potem veste, da je bil nedanio upokojen nekje »pravi moi na pravem mestu*, ki bi lahko ie dolgo sluiil in »posvetil ves svoj svobodni čas nacionalnemu kulturnemu delu* in bi moglo »na njegovo požrtvovalno nesebično sotrudništvo računati vsako res narodno udejstvovanje*. Ali ste prezrli ta primer, da niste »možu iskrenega značaja* zagotoviti »najiskrenejših simpatij, zvestobe in vere v boljše čase*? »Odločen in kremenit značaj*, ki »je posvetil vso skrb zaupani mu mladini* in »odločno zahteval, da se mladina vzgajaj v nacionalnem in domoljubnem duhut, bi pač zaslužil, da bi se ga spomnili. Pa ne, da veste kaj več kot »Jutro* in »Narod* in nočete vzgojitelju zasluženega nimba »nacionalnega mučeništva* odvzeli? Nemara pa bi bilo le prav, če bi ob tem primeru osvežili »Jutrut in »Narodu* spomin s paralelami, ki niso paralele, in bi povedali, da so bili nekoč upokojeni moije v najlepših letih, ne da bi bi bili prišli v kakšno disciplinarno preiskavo, in da takrat niste smeli ne črhniti. Paralelo bi raztegnili lahko na bridko poglavje o napredovanju, pri katerem so bili prikrajšani in oškodovani moije, ki bi morali napredovali, ker niso bili v nikaki disciplinarni preiskavi, med katero nihče ne more v »višji položaj*. Ali se vam ne zdi, gospod urednik, da bi morali vsaj I o povedati, da ne bi >javno mnenje* po krivici delalo krivice »pravemu možu na pravem mestu* in pa — oblasti?
Mogočna zdravilna moč narave
se še posebno izraža v naravni
ROGAŠKI SLATINI
Koledar
Nedelja, 9. oktobra: 18. pobinkoštna, ž<"5nan-ska nedelja. Posvečevanje ccrkva. Dionizij, škof. Ščip ob 10.37. Henschel napoveduje spremenljivo
vreme.	. _
Ponedeljek, 10. oktobra: Frančišek Borgia, s poznavalec; Daniel in tov. mučenci.
Torek, 11. oktobra: Materinstvo Matere božje; Nikazij.
Novi grobovi
-f- Na Jesenicah je v soboto odšel v večnost trgovec in posestnik c. Ignacij Moric, ki ga bodo pokopali v ponedeljak ob 4 popoldne. Pokoj njegovi duši! Svojcem naše sožaljel
Osebne vesli
= 40 letnico svojega mašniškega posvečenja
jc obhajal dne 29. septembra t. 1. naš rojak kapu-cin p. Oton Kocjan, ki biva že četrta leto kot apostolski penitenciar v Marijini baziliki v Loreto v Italiji. Za svoj jubilej je maševal na. grobu sv apost. Petra in Pavla v Rimu, kjer sc je mudil pri najvišjem predstojniku kapucinskega reda preč. o. generalu. Naslednji dan je bil v avdienci pri Sv. očetu. Na današnji dan pred 40 leti pa )c naš jubilant pel svojo nov« mašo v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Odličnemu duhovniku nase
iskrene čestitke!
= Poročil se je včeraj g. inž. Dušan Ribmkar, sin višjega davčnega kontrolorja, z gdč. Miško Magoličevo, hčerko šefa krajevne kontrole. Čestitamo.	_
Z enim
samim kosom odličnega domačega
HUBERTUS
mila operete večji kup perila kot sicer!
Zato je v porabi cenejše!_
— Odhod novega misijonarja v Indijo. Prihodnjo nedeljo bo odpotoval naš novi misijonar niir. Anton Gabrič D. J. v Indijo. Poslovilna slovesnost bo v Zagrebu, nato se bo peljal z vlakom 17. oktobra ob 1 ponoči skozi Ljubljano, odkoder se bo odpeljal še isto noč proti Trstu. Kdor želi kaj poslati našim misijonarjem v Indiji, naj odda čimprej tukajšnji upravi Bengalskega misijona. Novega misijonarja priporočamo v pobožno molitev, da bi srečno končal svoje dolgo misijonsko potovanje. Bengalski misijon 1). J., Ljubljana, Zrinjskega c. 9.
_ Slovenski tenorist pri berlinskem liltnu.
Uresničila se je gospodu Lukmanu njegova davna želja in sanja, ponujen mu je bil angažma v
Originalni ameriSki žvetllni bonboni
sadni — mentolni — janeževi
Zaloga za Jugoslavijo:
Maks Jeras, Ljubljana
Mlkloliieva ceita 34. Telefon 38-36
Športnik ve; za njega samo Clikk.
filmu. G Lukman je sprejel angažma kot tenorski komik pri berlinskem filmskem podjetju. Iz srca mu želimo, ko v kratkem odide v tujino, da nas bo dostojno zastopal in utemeljil že znani sloves, da ima Slovenija talente, ki jih priznava tujina.
—	Pevčeva zahvala. Koncertni pevec g. Slavko Lukman, ki je znan naši javnosti po svojih koncertnih nastopih v Ljubljani in po Sloveniji, nas naproša, da na tem mestu objavimo njegovo iskreno zahvalo gospodu ministrskemu predsedniku dr. Milanu Stojadinoviču, pri katerem je imel čast peti, prav tako pa tudi gospodu notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu za vse njegovo veliko razumevanje in podporo.
—	Nova Goršetova umetnina. V naše včerajšnje poročilo o reliefu, ki je namenjen za spomenik padlim vojakom v Črnomlju, se nam je vrinila neljuba pomota. Reliefa namreč ni vlil v bron Mohar, ampak znani livar g. Mostur z Galjevice.	,
—	Bojevniška slavnost v Črnomlju. Zveza bojevnikov v Ljubljani vabi člane posameznih skupin in svoje idejne prijatelje, da se udeleže odkritja spomenika v svetovni vojni padlim in pogrešanim, ki bo zvezano z velikim bojevniškim taborom, katerega priredi skupina bojevnikov Črnomelj 16. oktobra t. 1. Iz Ljubljane bo vozil posebni vlak, zaradi česar naj se udeleženci prijavijo za Črnomelj čimprej pri svojih skupinah ali neposredno pri Zvezi bojevnikov v Ljubljani, Masarvkova 16-1. (hotel Mi-klič). Odhod vlaka iz Ljubljane ob 5 zjutraj, povratek v Ljubljano ob 11 zvečer. Dovoljena je polovična voznina po železnici. Prizave sprejema tudi Putnik v Ljubljani, Tyrševa cesta.
-1--
Ne oklevajte pri izbiri čistilnega sredstva, temveč
zahtevajte pri nakupu
»Domače čistilo Slavin«
To je prvovrstno in ceneno čistilo domače proizvodnje, katero sijajno očisti vse kovine, štedilnike, točilne mize, porcelan, vso kuhinjsko posodo itd. itd.
—	Zahvala. K moji 80 letnici sem prejel številne čestitke mojih prijateljev in znancev. Vsem, ki so se me spomnili ob mojem osmem križu, naj velja moja prisrčna hvala. Andrej Podboj - Cene.
—	Vremenska napoved. Jugoslavija: Prevladuje vedro vreme po vsej kraljevini. Na skrajnem zahodu in severnozaliodno je nekoliko oblačno. Jutranje megle so v dolinah rek in kotlinah. Temperatura se ni dosti spremenila. Najnižja je zabeležena v Tuzli 1, najvišja v Mostarju 29 stopinj. — Napoved za danes: Prevladovalo bo oblačno vreme na zahodni polovici. Tu in tam bo deževalo. Nastopilo bo hladnejše vreme.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Ze razglašenega živinskega sejma v Loki pri Zidanem mostu, kateri bi moral biti dne 17. oktobra 1938, ne bo, ker je okr. načelstvo v Laškem zaradi slinavke in parkljevke vse živinske sejme v okraju do nadaljnjega prepovedalo.
—	Dnevno 4—5 vlakov grozdja odpravlja jeseniška železniška postaja v Nemčijo. Nekaj je našega, zlasti smederevsko, večina pa je bolgarsko. V prejšnjem tednu je zaradi svetovnih dogodkov ta promet nekoliko pojenjal, sedaj je spet dovolj vagonov na razpolago in prevoz brezhibno funkcionira. Med temi vagoni je še nekaj va-gonskih pošiljk naših sliv (Bosna), ki so bile glavni naš izvoz pred nekaj tedni. Pomisliti pa moramo, da gre enaka količina sadja v Nemčijo tudi 6kozi Maribor!
Kak luštno je v naši pisarn!, na toplem sedimo mi vsi; hvaležni sme tisti tovarni, ki LUTZ izdeluje peči.
—	Obe koči na Golici sta že zaprti. Obisk Golice letos ni bil posebno velik. Škodovalo je zlasti stalno deževno vreme.
—	Zadnji gost pri Sv. Križu nad Jesenicami
je v Boštjanovcm hotelu. V času sezone je bil Sv. križ naravnost prenapolnjen z letoviščarji. Želeti bi bilo, da bi do začetka prihodnje sezone bil dovršen drugi del Belcijanovega (Boštjanovc-ga) hotela. Do pritličja je že končan.
—	Dom za železničarske otroke je v ponedeljek
v Tešici pri Nišu slovesno odprl minister za promet dr. Spaho v prisotnosti ministra za socialno politiko dr. Cvetkoviča ter bana moravske banovine Krasojeviča. Dom ie namenjen zdravljenju in okrevanju železničarskih otrok.
—	Slovensko društvo »Narodni dom« v Zagrebu — Berislavičeva ul. 11 poziva svoje člane, da v čim večjem številu prisostvujejo otvoritvenemu predavanju, ki ga bo imel g. prof. M. Mat-kovič dne 12. oktobra ob 20.30. Tema predavanja je: »Šenoa in Slovenci«.
—	Joe Matošič bo inoral v preiskovalni zapor. Dne 13. avgusta je prišlo do krvavega spopada pred poslopjem Okrožnega urada v Zagrebu. Tam so neki ljudje napadli pisatelja Joe Matošiča. J. Matošič je streljal in je ranil nekega Stepana Lisca. Neki Matija Kovač pa je streljal za avtomobilom, s katerim se je Matošič peljal. Sodišče je uvedlo preiskavo, toda Matošič se že dvakrat ni odzval vabilu na razpravo. Zato je sodišče sedaj odredilo preiskovalni zapor zanj. Matošič je sedaj v Belgradu, zagovarjati pa se bo moral tudi zaradi krive prisege v neki pravdi za priznanje očetovstva. — Matošič je v Sloveniji znan kot svoječasni sotrudnik »Jutra«.
Vsak je svoje sreče kovač!
V kratkem se prične 37. kolo državne razredne loterije, ko bo zopet izžrebanih velikih in majhnih dobitkov v skupni vrednosti ca
65,000.000.*
Ne obotavljajte se in obrnite se čimpreje in zaupljivo na našo
hllo sreže In glavno kolekluro
Bezjak, Maribor
Gosposka 25, tel. 20-97, kjer boste našli veliko izbiro novih srečk! Odločite se pravoiasno 1 — Sreča Vas kliče! Cela srečka Din 200.—, polovica Din 100.— in četrtinka Din 50'—
—	Tečaji za obrezovanje otrok. Banska uprava v drinski banovini je odredila, da se v vseh krajih, kjer stanujejo muslimani in judje, prično tečaji za obrezovanje muslimanskih in judovskih otrok. Obe veri namreč predpisujeta obrezovanje dečkov.
—	Težek mamutov zob. V Sremski Mitrovici so potegnili iz Save 5 kg težak zob, o katerem so ugotovili, da je mamutov.
—	Dubrovnik poln tujccv. Ob pričetku mednarodne krize so se iz Dubrovnika razbežali v domovino vsi tujci. Sedaj pa je prišlo ponovno z ladjo »Kumanovo« iz Benetk 150 angleških turistov, od katerih bodo mnogi prezimili v Dubrovniku, nemški parnik »General von Steuben« pa je pripeljal 530 Holandcev, Angležev in Nemcev.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.

Sode
Zaradi opustitve gostilniške obrti prodajam zdrave vinske sode in drugo gostilniško opremo.
Tom. Grah, Celje-Gaberje
—	Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 81. kosu z dne 8. okt. poslovnik posvetovalnega odbora za oskrbo države s tekočim gorivom; pravilnik sklada za pospeševanje domače proizvodnje tekočega goriva; pobiranje uvozniških prispevkov na tekoče gorivo; popravke v pravilniku za opravljanje zdravniške službe pri Bratovski skladnici; izključno pravico prodajanja vate in obvezilnega materiala; navodila Narodne banke po okrožnicah, ki so obvezna za vse ustanove in osebe; razširitev seznama o blagu, za čigar uvoz je treba dobiti predhodno dovolitev odbora za uvoz pri Narodni banki.
= Sodniški izpit pred komisijo apelacijskega sodišča v Ljubljani sta napravila Igo Czerny in dr. Konrad Blejec, sodniška pripravnika pri okrožnem sodišču v Ljubljani.
—	Prijeti roparji na blagajnika Ajvalija. Pred dnevi je bil izvršen roparski napad na blagajnika Ajvalija v Prištini. Roparji so blagajniku vzeli večjo vsoto denarja, in sicer okoli 150.000 din. Ko so pa delili plen, so se med krepkimi požirki žganja sprli in stepli. Njihov prepir pa so slišali drugi ljudje, nakar so jih aretirali. Pri njih so našii še okoli 100.000 din naropanega denarja.
—	Čuvaj obstrelil tatu premoga, Na savskem kolodvoru v Zagrebu je železniški čuvaj Luka Lukič pred snočnjim obstrelil mladeniča Branka
Ljubljana Komenskega uL4 Telefon it. 3623
Dr. Pran« ltergane fcf-primirij Hnrg.idJ.Tf Ordlnira: 11.-1
Balija, ki je na kolodvoru hotel ukrasti vrečo premoga. Lukič ga je ustavil in ga pozval, naj se ustavi. Balija pa je pričel bežati in Lukič je ustrelil najprej v zrak, ko pa to ni pomagalo, je ustrelil v koleno. Balija je bil prepeljan v bolnišnico.
—	Spomenik kralju Tomislavu v Zagrebu bodo postavili junija prihodnjega leta, in sicer na Tomislavovem trgu. Spomenik je delo kiparja R. Frangeša ter je že izgotovljen.
—	Stroga kazen za malopridno hčer. V Vrh-polju je strojni livar Tomo Majer nenavadno strogo kaznoval svojo neubogljivo hčer, ki se je zvečer rada sprehajala z mladeniči, oče pa jo je svaril in prosil, naj tega ne počne. Ko vse skupaj ni nič pomagalo, jo je z verigo priklenil za roko k mizi ter jo tako pustil dva dni in dve noči. Slučajno so to izvedeli orožniki. Majer je bil zato obsojen na mesec dni zapora.
_ Velik hotel pod Durmitrom. Na Zabljaku
pod Durmitrom v Črni gori grade sedaj velik turistični hotel, ki bo imel 60 sob. Ta hotel bodo v kratkem odprli. Črnogorci smatrajo ta hotel za veliko turistično pridobitev Črne gore,
—	Sejavec — (Nedeljsko branje, pouk, zgodovina in legende) 9, zvezek te zbirke je ravnokar izšel ter obsega pridige o.ziroma nedeljsko branje od 17. nedelje do 19. nedelje po binkoštih, dalje Angeljsko nedeljo, nedeljo sv. Rožnega venca ter praznik posvečevanja cerkva. Ima 275 strani in stane nevezan 16 din. — Ob tej priliki ponovno opozorimo na ostalih 8 snopičev te zbirke, ki vsi obsegajo nedeljske pridige ter cerkvene govore za razne prilike (praznike). Pisani so vsi v jako lahkem slogu ter jih bodo pridigarji s pridom uporabljali, saj jim primanjkuje lahkega in primernega gradiva za cerkvene govore. Vseh 9 zvezkov ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, po ceni 16 din za zvezek.
_ Dandanes je lahko vlak lepo oblečen. Ma-
nufakturna trgovina Janko Češnik, Ljubljana, Lingarjeva ulica, ima v svoji zalogi po nizkih cenah trpežne modne tkanine: kamgarn, ševiot, lo-den za obleke in plašče za moške in ženske, pridite, dobro vas bomo postregli!
—	Še v ponedeljek je čas prijave za Puti nikov izlet v Trst. Cena ostane 78 din.
—	Večerni trgovski tečaj na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Redna predavanja se prično v ponedeljek dne U) t. m Poučuje se knjigovodstvo, trgovsko-obrtno računstvo, korespondenca. pisarniška dela, trgovinstvo z naukom o menicah, stenografija, strojepisje, nemščina itd. ter na željo tuji jeziki. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Redno vpisovanje še traja. Pojasnila in novi prospekti na razpolago.
—	»Potopljeni svet«, duševna drama sodobnega človeka, ki jo je napisal Stanko Cajnkar in se sedaj uprizarja v Narodnem gledališču v Ljubljani, je izšla v knjigi pri »Novi založbi« v Ljubljani. Delo je polno miselnih lepot in jih je mogoče šele pri pazljivem branju odkriti in doumeti. Zato na knjigo posebej opozarjamo. s
Kavarniška »pevačica« - pisateljica
V kavarni, oziroma restavraciji »Pri Rudni-čaninu« v Belgradu je že dolgo časa uslužbena kot kapelnica in igralka kontra basa gdč. Katarina Jurišič, s katero so bili gostje vedno zadovoljni, ker jih je znala prav izvrstno zabavati s svojo igro in peljem. Nihče pa ni slutil, da je to dekle le v nočnih urah kavarniška pevka, da pa podnevi marljivo piše romane, ki so našli velik odziv med srbskimi bralci, da, nekateri so bili celo prevedni v tuje jezike. Uspeh je Katarino Jurišičevo toliko opogumil, da zahteva sedaj sprejem v belgrajski PEN klub.
tkanim
za plašče, kostume, obleke itd.
a. & e. Skaberne
Ljubljana
Nekaj spominov na t prof. dr. Jožeta Debevca
V	dobi, ko preživljamo Slovani veliko ponižanje, je nepričakovano zalisnil za vedno svoje sinje oči veliki Slovan dr. Jož.e Debevec, klasični filolog in slovenski pisatelj, Mi, ki nam je bil nepretrgoma skozi sedem let učitelj in vzgojitelj, ki nas jo videl kot otroke v drugem gimnazijskem razredu in nas vodil v mladeniško dobo do mature kot razrednik, smo ga poznali najbolje. Bilo je to davno, od jeseni 1901 do poletja 1908, ko je bil prof. dr. Debevec v najboljših moških letih.
V	nižjih razredih je bil z nami strog, toda ne strog v smislu, da bi nas preganjal, marveč v smislu, da je od nas zahteval temeljito znanje predmeta. Dobro se še spominjam, kako se je z nami mučil in jezil pri pouku latinskih nepravilnih glagolov v drugi gimnaziji in grško slovnice v Iretji. Grozil je na levo in desno ter se strogo obnašal, toda kmalu smo spoznali, da so vse njegove grožnje samo besede in da ni v svoji dobrodušnosti sploh sposoben izvršiti svojih groženj. V višjih razredih pa smo si postali bolj zaupni, ker smo se medsebojno že dobro spoznali. In tu se nam je dr. Debevec odkril od dna svoje duše.
Poučeval nas je uradno latinščino in grščino, v tretjem razredu tudi slovenščino in nemščino, neuradno in brezplačno pa je poučeval srbohrvaški, češki, poljski, ruski in italijanski jezik. Cirilico smo pa morali vsi dobro znati. Takrat je bilo nevarno učiti se jezike s Cirilovo pisavo. Nekoč je zvedel deželni šolski svet za strašno novico, da na kranjski gimnaziji poučujejo brez dovoljenja ruščino. Prišlo je vprašanje na ravnatelja llubada, kaj je resnice na teh veleizdajniških vesteh. Ravnatelj Hubnd si je belil glavo, kako se bo rešil Iz tega težkega položaja. Nazadnje sta se z dr. De-bevcem dobro izmotala. Prof. dr. Debevec se je
veselo smejal, da je ugnal deželni šolski svet v kozji rog.
Predolgo bi bilo, če bi hoteli opisati, s kakšnim navdušenjem nam je prof. dr. Debevec govoril o Puškinu, Dostojevskem, Turgenjevu in Gogolju, o češkem romantiku Karlu Hinku Machi in kako nam je razlagal namesto grščine ali latinščine Dantejev Pekel. Povem le to, da stno mu njegovi dijaki pomagali med njegovo šolsko uro, kako bi čim najlepše prevedel v slovenske stihe znani Dantejev napis na vhodu v pekel. Sploh nam je rad govoril o vsem, kar ga je težilo. Vedno je rad govoril o bodočnosti Slovanov in posebej še o južnih Slovanih. Prerokoval je južno slovansko narodno državo in pri tem zaupal v moč slovanske Rusije. Njegov pogosti izrek bo takih prilikah je bil: ex oriente lu.\l Predvideval je hude boje zaradi Jadrana in nam razlagal, kako z modernimi topovi lahko streljajo iz Otranta v Valono in kako bodo Rusi nekoč gospodarji Carigrada. Bil je globoko narodno čuteč človek in je na svoje dijake močno vplival v tej smeri.
Prof. dr. Debevec je bil zelo občutljive narave in mi smo imeli do njega polno obzirov. Če je prišel slabe volje v razred, smo bili zelo mirni, da ga ne bi razburili. Nekoč je prišel zelo jezen v razred po konferenci z velikim katalogom. V razredu je nastala tišina, da se niti dihanje ni slišalo. Vsi smo stali in čakali, kaj bo zdaj. Ko pa je videl naš strah, nas je vprašal, kaj to pomeni, da smo tako tihi, in je takoj izjavil, da se ga ni treba bati in da nič nič — hud, in že se nam je začel smejati. Mi pa njemu. Nato nam je celo uro pripovedoval različne stvari iz svojega življenja. Ko pa je bil dobre volje, smo ga sami prosili, da naj nam rajši kaj pripoveduje, kakor da bi čilali latinske ali grške klasike. Kaj pa naj vam povem? Saj nič ne vem. Tako je začel govoriti in nam potem pripovedoval prav zanimive stvari, na katere se človek sicer več ne spomni, ki pa »o ostale v našem srru, na nas ueodno vplivale in zaradi katerih smo spoznali velikodušnost in plemenitost svojega razred-
nika ter ga še bolj vzljubili. Ni bilo profesorja, ki bi imel na dijaštvo tako magično moč in tako velikanski vpliv, kakor ga je imel dr. Jože Debevec. Smatrali smo ga za svojega očeta in mu potožili vse svoje gorje tudi glede drugih profesorjev. Bil pa je zelo takten do svojih kolegov, pripovedoval pa nam je o svojih hudobnih profesorjih. Seveda smo med seboj govorili vedno v slovenskem jeziku, tudi uradno smo se pri njem opravičevali slovensko.
Razlagal nam je latinsko in grško umetnost, pa tudi italijansko in Biiklina, nosil nam je slike m fotografije na ogled in slikal na tablo kroge Dantejevega pekla. Ko nam je kaj razlagal ali pripovedoval, je hodil z glavo malo sključen in z zaprto knjigo v roki po sobi gor in dol in se vedno z drugo roko držal za brado ali podbrado in jo s prsti gladil. Bil je zel temperamenten in živahen, toda pri vsem tem zelo skromen. Nekoč nam je razlagal velikost človeške črepinje. Zanimale so ga osebe z visokim čelom. Imenoval nam je med takimi osebami tudi Beethovna, potem pa takoj dostavil duhovito: Pa tudi mi z nizkim čelom nismo kar tako za staro šaro! Ko nam je pripovedoval o političnih bojih v republikanskem Ritnu, ni mogel drugače, da ne bi omenil, da današnji strankarski boji niso prav nič drugačni. Nil novi sub sole! Ce smo ga opozorili na kako drugačno mnenje, kakor je bilo njegovo, je pravilnost tega drugega mnenja brez užaljenosti takoj priznal, če je bilo res pra-vilnejše, in dostavil v svoje opravičilo: Non iurare in verba magistri! Kaj takega lahko prizna samo res naobražen in širokogruden človek!
Nekoč je pripovedoval o dedičih, ki so se kregali za dediščino. V tem sporu je dr. Debevec našel nauk, da je neumno varčevati, in je dodal glede sebe, da ima zato samo one hlače, ki jih nosi na sebi in še te da so oguljene. Pa je zopet citiral: vanitas vanitatum et omnla sunt vana. Če se je kdo skliceval neupravičeno na kak zgled, mu je rekel, da (jnod licet .lovi non licet bovi. Če pa se je njegov učenec skliceval na ta izrek, je
dr. Debevec v zabavo pripomnil, da ta izrek ne velja za dotičnega učenca, ker ta da je vedno vol. Rad je uporabljal angleški izrek last not least in se norčeval iz napačne izgovorjave izreka noblesse oblige. Norčeval se je iz filologov, ki pulijo korene in iznahujejo črke, da lahko vsako besedo spremenijo v besedo osel.
K vsaki svoji latinski ali grški uri je prinesel v razred kaj nelatinskega in negrškega, o čemer nam je pripovedoval. Nekoč, v sedmi ali osmi šoli, nam je kar odkrito rekel, da čemu se bomo še učili latinščine in grščine, ko jo vendar še preveč znamo in da »e rajši kaj bolj pametnega pogovorimo. S temi besedami pa nas ni pohujšal, učili smo se vseeno, če je on to zahteval, ker smo se tudi zaradi tega učili, da ga nismo žalili. Sicer smo se v osmi šob res malo učili, ampak smo bolj čitali. Sošolec Jože Basaj nam je pred vsako uro na glas (tudi sam brez priprave) prevedel dotično predpisano partijo, ki smo jo morali znati. In prof. dr. Debevec je imel z nami veselje.
Dr. Debevec ni maral delali disciplinskih ovadb zoper dijake. Ker pa je vendar kdaj srečal po bora legalis dijake na ulici, nam je v razredu predlagal, da se zmenimo, po katerih ulicah bomo hodili mi in po katerih bo hodil on, da se ne bomo srečavali ob prepovedanem času. Pa je kar sam odločil, da bo on hodil po teh in leh ulicah. Dr. Jože Debevec ni poznal med seboj in dijakom nikake razdalje in je bil vsaj v višjih razredih s svojimi učenci naravnost intimen. Ta intimnost je tudi zbudila absolutno zaupanje vanj. Zato so tudi njegovi nauki iz praktične filozofije, ki jo je tako rad razlagal, močno vplivali na njegove tri generacije, ki jih je vzgojil.
O svojem prof. dr. Debevcu vedo povedati vsi njegovi učenci mnogo primerov njegove duhovitosti, plemenitosti, skromnosti in iskrenosti in vsak njegov učenec pravi, da je bil dr. Debevec njegov najboljši profesor. Vsi ga bodo ohranili v najlepšem spominu in v največji hvaležnosti.
Dr. R. J,
Ljubljanske vesti
brovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, bo dne 13. t. m. ob 20 v veliki dvorani »Zvezde«
Vremenska napoved za Ljubljano
q n(xrtelia- zjutraj oblačno, pozneje se bo	I javno predavanje o preboju solunske fronte 1918.
Clo lasniti toda v popoklanskili urah se	Predaval bo vojaški strokovnjak, komandant 39.
;e„ta ^bia6Uo, pono^ najbrž dež. Toplota	pp. v Celju, g. polkovnik D. M Mihailovič. Pre.
bo ob jutranjih urah okrog 11», podnevi pa 15».	| ^ajije bo ilustrirano s skioptičniim slikami. Že
K
10.	ponedeljek: dež in padec temperature,
ponoči izboljšanje.
11.	torek: izpremenljiva oblačnost, včasih
dež, hladno.	v ,__
12.	sreda: spremenljiva oblačnost, vsasih bo
naleta val dež.	,
13.	četrtek: zjutraj oblačno, ali gosta megla, pozneje se bo zjasnilo. Hladno.
14.	petek: dež in hladno.	„ .. j » 15 sobota: večinoma oblačno, včasih de/,
podnevi bo pihal močan jugozapadni veter, to-
' .	,	,___ .1.___:i „ PnMnX, rn/W't)() (Je-
_____ ______________ihar-
ja, toče in nevihte.'''Proti jutru med dežjem
pociutrvi uu |iiii«i	j1-d-f-v.
plota se bo močno dvignila. Ponoči motno ževje s padcem temperature, nevarnost vi
•	J. _ X „ I.. nmrilvin P
morda tudi sneg.	.	. ,
16. nedelja: pre.j pojemanje padavin, toda v popoldanskih urah bo zopet močneje deževalo Med dežjem morda sneg.
Živahen je bil sadni trg
Ljubljana, 8. okt.
Preteklo soboto 1. t. m. je bil običajni mesečni tržni dan prav slab zaradi deževnega vre-
sedaj opozaijamo vso našo javnost, da se tega predavanja v čim večjem številu udeleži. Vstopnina se ne bo pobirala.
1 Na Kongresnem trgu prenavljajo Gerberjevo hišo in ne Egerjevo, kakor je zadnjih bilo pomotoma poročano. Ta hiša je stara ljubljanska hiša ter bo prenovljena mnoga pripomogla, da bo ves tisti del mesta šc lepši.
1 V Ljubljani so umrli od 30. septembra do 6. oktobra 1938: Dolinar Franc, 55 let, pekovski mojster in posestnik, Pred škofijo lt; Nachtigall Martin 75 let, natakar, Kongresni trg 7; Stoje Jera roj. llondgman, 69 let, žena npok uslužb. drž. žel., Ljubljanska ul. 31; Mine Jakob, 36 let, laborant, Vidovdanska 0; Rojina Jožef, 67 let, kroj. mojster in pos.. Aleksandrova 3; dr. Debevec Josip, prof. v pok., Zarnikova ul. 17: Obrekar Avgust, 76 let, črkostavee v p., Einspilerjeva 15: Makue Franja, roj. Kristan, 62 let, žena upok. premika?a drž. žel., Vidovdanska 9; Mesarič Vinko, 54 lot, polic. okol. nadz. v p., Breg 2; Cvar Alojzija, roj. Krašo-vic, 57 let, žena uradnika, Vidovdanska 9; Arhar I.ovro, 71 let, mizar, Japljeva 2. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Oster o Angela, 46
Velika živlienska drama iz carstva kulis. ■ Vele-	a
film umetniške ustvarjalne sile dveh prominentnih VcilKC IIDfO J|||
igravcev PAULA WESSELY in RUDOLF FORSTEK
KINO MATICA telefon 21-24
2 najnovejša zvočna tednika!
Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri j Matineja ob 11. url
SeCUl ličili	J.I... H.«- , ,. ,	I 'J"11"1*'	i	IIIII1II. W7.nn .,11^,111,
mena. Kupčije malenkostne kljub prvemu. Danes	^ za.sebnipnj Potočnikova 8: Hrast Ivan, 62 je bil nasprotno trg bogato zalozen z vsenn zim -	]et) drv ]flr v ^ (;,.a{iac pri Črnomlju: Ploskimi potrebščinami. Vsaka ljubljanska gospooi-	ste.nja.k Mihaol, 70 let, krovec. Dravi je 46; Križ-nja je imela vse na izbero in prodajalke so na-	nilk TTedvika, 31 let, žena delavca, Vir 66, obč. zadnje vsakomur kar vsiljevale svoje blago, sprva	^ T>omžia]a|,. Krofiič Marija, 56 let. žena visoke cene so se proti koncu prav znatno znizaie.	^ čuv- Kozarje 35) 0l]x-. Dobrova; Selev-Sv. Petra nasip, kamor je prestavljen Krom-	,pk ^ ^ ^ telefonist v p., Loke 520, obč. pirjev sejem, po domače rečeno, je bil aanes prvii-	Xrbov|je. Kovafi Tlormnn. 4 mesece, sin delav-
v tej jesenski sezoni popolnoma natrpan z vozovi.	p<x| ica ()( H Ljubljani; Zaje Anton,
Na trg je bilo tja pripeljano do 60 voz lepega n ) ,c(o> ^ hi5arjn> 5cSenče 20, obč. Motnik: Pe-zdravega krompirja z Gorenjske, UoienjsKe u ^^ FraiK,.-ka 2? |pi{ f|e|nvkn. Kranj; Deže-bližnje okolice. Kmetje so z vozovi prihajali ija lan |0;.efa, 8 |et ]lfi kajžarja, Vel. Brusnice 48 od Krke in so skoraj celo noč vozan . Cene Krom	^	L	Janez, 75 let, prosjak,
pirju na debelo so danes naglo, paaa.e ..-u«= ^ Vid nad Ljubljano.
sečem je bil krompir na debelo se po 0 JU 00	] Ra2voj slovenskc miadinske zborovske lite-
1 din, danes pa so cene padle od o.7o ceio na ^ ^	d bomQ naj, zasiedo-
n«n Hin Kmetie so hiteli prodajati. Nekateri go |	^ vJ;kem koncortUi ki ga priredi mladin-
ski zbor Trboveljskih Slavčkov v ponedeljek, dne 17. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Na sporedu bodo najznačilnejša zborovska dela za mladinski zbor, ki so nastala izza prevrata dalje. Na ko.ncert Trboveljskih Slavčkov opozarjamo. Vstopnice bodo od ponedeljka dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
dela drugih skladateljev. Tekoči program Sloge priporočamo čim najširšim krogom občinstva, zlasti pa ljubiteljem glasbe.
1 Brezplačen tečaj slovenske stenografije priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 27, pritličje, med 8 in 14.
1 Italijanske in nemške začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 27, pritličje, med 8 in 14,
■■Kino Kodelfevo te/. 4i-64mm
Danes ob l/26. in ll29., jutri ob 8. uri
MATURA. (Simone Simon) MR. MOTTO (Peter Loore) Predstava ob 14'30 uri odpade
0.60 din. Kmetje so hiteli prodajati, spodarji ljubljanski so kar en bloc zbarantah in
kmet je bil takoj vesel.
Z zeljnatimi glavami je velik križ Na Sv. Petra nasipu je bilo 15 voz lepih zeljnatili glav. Treba je omeniti, da posebno na ižanskem svetu in na svetu okoli Ižanske ceste dobro prospeva zelje Cene so bile zelo nizke. Zeljnata glava je bila na prodaj po 0.20 do 0.25 din kg. Prodanega je bilo mnogo zelja.
Sadni trg, ki je bil preteklo soboto zelo reven je bil danes prav dobro zalozen. Tu je vladala velika živahnost in vse sadje je bilo do
opoldne razprodano, letošnji kostanj je lep in
zdrav. Mnogo kostanja, do približno 2000 kg so prinesle kmetice iz litijskih kribov in iz sostrske okolice. Neka kmetica z Jančjega je kostanj prinesla tak, kakršen je goriški maram. Kostanj je bil včeraj po 2 din liter, ko je bil še pretekli teden po 3 din. Ne bomo mnogo govorili o gobah. Prostor je bil tam srednje zaseden. Cene so bile
Gledališče
Drama. Nedelja, 9. oktobra: Veriga. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 10. oktobra: zaprta — Torek, 11. oktobra: zaprto. (Gostovanje v Celju: Žene na Niskavuoriju). — Sreda, 12. oktobra: Izsiljena ženitev, Ljubezen zdravnik. Red Sreda.
Opera. Nedelja, 9. oktobra: Tosca. Gostovanje ge. Zinke Kunc-Milanove, članice metropoli-tanske opere. Izven. Zvišane cene. — Ponedeljek, zaprto. — Torek, 11. oktobra: Gejša. Premierski abonma.
Prireditve in zabave
V frančiškanski dvorani danes v nedeljo popoldne ob štirih in ob pol osmih zvečer gostuje Prosvetno društvo Spodnja Polskava. Spored obsega krasno igro: »Dve materi« s petjem in klavirjem. Igralke in pevke so bile povsod deležne obilne hvale in vsestranskega priznanja.
Služkinje! Tretjo nedeljo v oktobru, to je 16. t. m. bo priredila »Poselska zveza« lepo dramatično igro »Cvetlična košarica« ob 5 popoldne v Frančiškanski dvorani, Frančiškanska ulica. Igra je zelo lepa in poučna, zato ste vabljene vse služkinje, da se je udeležite v polnem številu.
Sestanki
Tečaj za vodje mladcev. Zveza fantovskih odsekov obvešča članstvo ljubljanske podzvezc, da bo tečaj zu vodje mladcev v Ljubljani od 23.—29. oktobra (v »Dopisih« je javljeno pomotoma od 17.—29 X.). Odseki se opozarjajo, da pošljejo samo res sposobne fante, ki bodo z vso voljo in resnostjo sodelovali.
Barjansko okrožje ZFO ima danes ob 10 dopoldne občni /bor v Prosvetnem društvu v Trnovem, Karunova ul. 14. Vse odseke poziv-ijemo, da se udeleže občnega zbora ]x> svojih zastopnikih, ki naj prinesejo s seboj pismena poročila o delovanju odsekov. — Odbor.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 9; mr Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr, Bohinec ded., Rimska c. 31; v ponedeljek: mr. Leustek, Rcsljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič.
Zrebanle I. zvezne efektne loterije
rejcev malih živali
_ le preložena na 23. ohfofter
Poizvedovanja
V Lichtenthurnov zavod, Ambrožev trg 8, se je zatekel mlad pes, bele barve z rjavimi pegami. Kdor ga pogreša, naj sc zglasi v tem zavodu.
Manjša vsota denarja je bila najdena. Dobi se Cesta na Loko 18.
Reven fantek je izgubil suknjič od Bežigrajske osnovne šole in po Slamičevi ulici. Najditelj se naproša, da ga odda v šoli.
Srežke drž, razredne loterije Jugoslaventka banka i
žrebanje I. razreda v sredo 12. t. m. — PODRUŽNICA V LJUBLJANI ima z raznovrstnimi številkami na razpolago Gajeva ulica 3 — poleg nebotičnika
1 Sezona kostanja se je pričela. Na mestni magistrat že hodijo razni prosilci s prošnjami za
ion, o.v.«.. - __________________kostanjanske stojnice in v kratkem bodo pričeli
nokn/ikJVšie 'kakor~pretekli "teden. Pričakovati	I prodajati pečen kostanj, morda tudi kuhanega.
iP da bo nonedeljski trg bogato založen z gobami,	Ljubljanski griči, Golovec, Grad in Rožnik, ki so
ie nastopilo za gobjo rast ugodno vreme.	po večini zasajeni z žlahtnim kostanjem, pa so ze
0	sadju naj spregovorimo to, da je bilo mno-	polni ljudi, ki trese eo prvovrstnih jabolk raznih sort na izbero. Ja-	Ni treba misliti, da bolka so bila od 2 do 5 din kg. Domačih hrušk	tudi taki, ki imajo dobre dohodke, prav radi na-ie prav malo na trgu. Nekateri interesenti se za-	birajo kostanj, nekako iz športnega veselja. Rev-nimaio za tepke, ki jih ni dobiti. Treba je pri-	nim ljudem pa pride v tem času zastonj nabrani nonmiti da se tepke najlažje ohranijo tja do dru-	kostanj prav za izborno izboljšanje hrane, saj ima treaa poletja ako jih ljudje spravijo v kadi, na-	le malokateri sadež toliko tečnega in redilnega lite z vodo ' Voda je potem poleti najboljša pi-	škroba kakor ta. Proti pričakovanju je letos ko-iača in tepke ostanejo notri popolnoma ohranjene,	stanj še kar dobro obrodil, čeprav je spomladi kakor ste jih dali v kad. Konserviranje tepk so	mnogo cvetja uničila slana. — Se drugi nabiralci včasih gojili kmetje na Notranjskem. Ta dobri	kostanja so, namreč divjega. Divjega kostanja je sadež sedaj izginja.' Tepke, ki jih je bilo na trgu	v Ljubljani še vedno dosti, to je po parkih, dre-prav malo so bile po 3 din kg.	voredih in dvoriščih. Ti nabiralci prodajajo divji 1_____ ________| kostanj raznim tvrdkam, ki ga zopet oddajajo m-
PREDNAR0CIL0 MLAKARJEVIH SPISOV
le do 15. X. 1938 v pisarni Slovenskega planinskega društva
Ljubljana, Aleksandrova c. 4.-I.
1	Meščani vseh slojev naše bele Ljubljane, ki
je kulturno središče vseh Slovencev, ste vljudno vabljeni danes ob štirih in pol osmih v frančiškansko dvorano, kjer naj nas vse navduši himna vzajemne ljubezni: »Kje dom je moj ...« Sestre naše iz okolice Maribora naj prejmejo od nas izpodbudo za svoje prosvetno udejstvovanje. Naj živi naša pesem! Naj klije naša ljubav!
1 Kdor v Ljubljani nima lastnega doma, vrti-ča in klavirja, cvetja in petja, naj pride danes v frančiškansko dvorano, ki bo postala dom zado-voljnosti in prijetnih spominov. Štajerke obetajo lepo igro: »Dve materi«, združeno s petjem in klavirsko glasbo. Začetek ob 4 popoldne in pol 8 zvečer. Predprodaja vstopnic eno uro prej ob 3 in 7 in ves današnji popoldne. Vljudno vabljeni. Na svidenje!
Vabljeni so tudi vsi prijatelji služkinj, da pose-tijo to predstavo, — Za nedeljo 23. t. m. sklicuje »Pojselska zveza« javni strokovni shod služkinj. Shod se bo vršil ob pol 5 popoldne v veliki dvorani Delavske zbornice. Ker se bo na shodu raz-prp^Uale; 'O aktualnih wprit84itjih in obravnavalo pfVdvsem starostno zaVartivanje služkinj, je se-. statfek fc« -šlfeherto" »lužkinjo važnega pomena. Zato pričakujemo, da se bodo vse služkinje tega shoda udeležile. — »Poselska zveza«.
dustrijam (na pr. milarnam) za njihove namene.
1 Razširjena Karlovška cesta. Pri tramvajskih delih na Karlovški cesti, ki kljub slabemu vremenu še dokaj naglo napredujejo, se je izkazala potreba, da se v bližini znane »vaserkasarne«, t. j. stare mestne hiše, razširi Karlovška cesta, t. j. da se nasip ob vznožju Grada nekoliko umakne v pobočje. Nasip je bil do sedaj že odkopan, delavci'pa že klešejo novo kamenje, ki bo vzdržalo morebitni pritisk zemeljskih plasti.
TVRDKA I. C. MAYER, LJUBLJANA
je otvorila v svoji novodograjeni trgovski hiši
Marijin trg — Wolfova ulica posebni oddelek za cenejše vrste manufakturnega blaga (vhod direktno iz Wolfove ulice) Za cenjeni obisk se uljudno priporočam
I. C. Mayer, Ljubljana.
1 Robnike pri hodnikih v Wollovi ulici so
začeli danes polagati. Tako bo ta ulica, ki je bila nujno potrebna popravila, vsaj za silo urejena. Tlakovati je sicer zdaj še ne bodo mogli, ker je
in
Advokat
dr. Maček Viktor
LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 10, telefon 32-77
je preselil svojo pisarno iz Tavčarjeve ulice 3 v Dalmatinovo ulico 10, nasproti hotela Štrukelj, konec ulice, prilličje.
Advokat
dr. Kornhauser Drago
LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 10, telefon 32-77
je preselil svojo pisarno iz Tavčarjeve ulice 3 v Dalmatinovo ulico 10, nasproti hotela Štrukelj, konec ulico, pritličje.
— Bodoče matere morajo paziti, da se __________ ______ _____ ______
izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno za- bila pred kratkim zaradi ureditve kanalizacije i nrtfu z uoorabo naravne »Franc-Joseiove« polaganja novega telefonskega kabla vsa prekc
P ' . *	!?„„__ Tncpfnva« voda se Pana in se mora sedai Predvsem dobro utrditi,
grenke vode. »Franz-Joseiova« voda se >^ako kaž da bo v tej ulici še nekaj žasa precej
lahko zavživa in učinkuj ze po kratkem	■ -
Predavanja
Iz legije koroških borcev. Okrajna organizacija Zveze vojnih dobrovoljcev priredi dne 13. t. m. ob 20 v veliki dvorani Zvezde javno predavanje o preboju solunske fronte. Predaval bo koipandant 39. p. p. v Celju gospod polkovnik Dragojjub Mihajlovič. Vstopnine ni. Vabimo vse tovariše, da se tega zanimivega predavanja v čim večjem številu udeleže.
Če želiš res izborno portugalko in sladek mošt piti, moraš v gostilno Fajmošter priti.
Ljubljana, Sv. Petra nasip it. 5
Sprejemajo se abonenti na dobro hrano.
Damski dežnik, svilen, je bil zgubljen v sredo zvečer po pogrebu t msgr. dr. Dcbevca ob vstopu v tramvaj pri Sv. Križu. Kljuko ima svetlosivo, na koncu črno. Poštenega najditelja prosim, da ga odda v upravi »Slovenca«.
Izgubljeno. V petek sem na poti od Domobranske ulice do živilskega trga izgubila spričevalo o nižji maturi. Najditelja prosim, naj odda spričevalo v uredništvu »Slovcnca«.
Letošnji september najlepši v zadnjih desetih letih
Padaviilski podatki- za zadnja desetletja in tudi nazaj do L 1933,,nam kj»tcjo, da je bil letošnji september, prvi jesenski mesec, najlepši v zadnjih 10 letih in izkazuje najnižje število padavin. Le 9 dni je bila deževnih, tako prvi dnevi, nato sredi meseca in naposled zadnji dnevi septembra. Prav nekoliko ie porosile 24. septembra. V 9 dneh je letos padlo samo 64.1 mm dežja, ko je drugače na podlagi dolgoletnih vremenskih opazovanj, ki segajo celo za 50 in več let nazaj, določen za september mesečni povprečnik na 140 mm in je povprečno 12 dni močno deževnih. Od leta 1928. smo imeli le še eno leto, da je bil september tako lep in solnčen. L. 1929 ko je v januarju tja do ko.nca marca divjala velika snežna katastrofa, je september izkazal še manj padavin, namreč 63 mm. Lanski september je bil zelo deževen, imel je 324.2 mm dežja. V pogledu deževnega vremena je bil katastrofalen september v 1. 1933. Takrat je padlo 341.3 mm dežja ter so bde velike povodnji na Barju, kakor tudi drugod. Za septembrom je sledil 1. 1933. tudi oktober, ko |e bilo Barje zaradi najhujših nalivov in neprestanega deževja spremenjeno v velikansko lezero, segajoče tja do Krima in naprej proti Vrhniki. Takrat je bila Ižanska ccsta na več krajih pod vodo in tudi del delavske kolonije na Gal|evici je bi! poplavljen. Vremenski podatki za nekatera leta so prav zanimivi: 1. 1928. jc bilo septembra 214.5 mm dežja, 1. 1930. še več 221.8 mm. V letu 1931. ie bilo 189.7 mm, v letu 1932. pa 199.5 mm dežja Po katastrofalnem septembru 1933 je bil september 1934 razmeroma lep, padlo je samo 98.9 mm dežja. September 1935 je imel 159.8 mm in naslednji 1936 pa 111.6 mm dežja.
času brez neprijetnih pojavov. Reg. po min, soc. pol, in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
1 Odbor Fantovskega odseka Sv. Peter pozivi je vse člane, da se v čim večjem številu udeleže slavnostne blagoslovitve nove cerkve sv. Male Terezike na Kodeljevem.	.
1 Jubilejne prireditve grafikov v Ljun-ljani. Dom grafikov na vogalu Masarvkove in Miklošičeve ceste ob glavnem vhodu v osredje Ljubljane bo vsak večeT slavnostno razsvetljen. In od ponedeljka dalje do vihrala raz dom tiskarska zastava v petih barvah. Ta zastava simbolizira tiskarsko umetnost, ker se v tisku uporabljajo kot temeljne barve rdeča, zlata, modra, srebrna in črna barva. V teh barvali, odnosno v rdeči, rumeni, modri beli m crm barvi, Ikj zastava razobešena na Domu grafikov, ki bo razsvetljen v proslavo jubileja, ki ga grafiki praznujejo ob sedemdesetletnem obstoju ljubljanske organizacije. Ves oktober in deloma tudi v novembru bodo razne prireditve, na katerih bo grafično delavstvo prikazalo vsej javnosti uspehe svojega kulturnega in prosvetnem dela V Ljubljani bo prva njihova prireditev konrert, ki bo danes ob pol 11 dopoldne v Frančiškanski dvorani. Javnost opozarjamo na ta zanimivi koncert, na katerem nastopita gruficna pevska zbora i/ Ljubljane in Maribora, grafični salonski orkester iz Ljubljane in zagrebški orkester mandolinistov in kitaristov.
1 Ob 2ft letnici Jugoslavije! V nizu proslav, ki jih prireja okr. organizacija Zveze vojuik do-
blata..
1 Gostilna pri Prijatelju v Mostah toči lastno dolenjsko portugalko.
10 CD i
tO
-J Ul H
DOMAČE IN DA D If CTE
Slavonske r M Iv IS. E I C:
VAM DOBAVI IN SOLIDNO POLOŽI
BOKALA. RES L j EVAc.23
1 Krasen program v Kinu-Sloga: Poleg danes aktualnega filma »Požar nad Anglijo«, v katerem je predočen zgodovinski porast Anglije kot velesile na morju, predvaja Kino Sloga od danes naprej prekrasen dopolnilni film »V kraljestvu glasbe«. V tem filmu nam predvaja eden izmed najslavnejših ameriških orkestrov, ki šteje nad 150 godbenikov, z virtuozno dovršenostjo Lisztovo rapsodijo in druge znamenite skladbe. Ta film predstavlja eno najboljših glasbenih del sodobne filmske produkcije in bo vsak, ki ga bo videl in slišal, imel nepopisen užitek. Sloga si je kot Glasbeno društvo stavila za 6vojo nalogo, seznaniti občinstvo z lepimi glasbenimi filmi, ki bodo vedno igrani kot uvod k drugim rednim filmom. Na ta način hoče Sloga vršiti svoj glasbeno vzgojni program tudi potom svojega kinematografa. V to svrho je zaključila Sloga za to sezono celo vrsto muzikalnih filmov, v katerih se predvajajo po najboljših in znamenitih orkestrih Schubertave, Lisztove, Griegove, Čajkovskega — skladbe ter
ZEL
ICTV.ML.' Benetkah! L
ruvt
NajlepSI film — nagrajen na letoSnjl blenall v
ŽARAH LEANDER. Georg Aleksander. Heinrich George, Leo Slezak, Paul Horbiger in drugi
KINO UNION Tel. 22-21
Predstave ob 15., 17., 19. in 21. url	_
Danes ob 10'30 po znižanih cenah isti film I
DOMOVINA
Po istoimenskem Sudermann0¥em romanu
Čevlji so izdali zločinca
Ljubljana, 8. oktobra.
V noči od 5. na 6. oktober jo stražnik zasačil na Grudnovem nabrežju dva vlomilca, ki sta hotela vlomiti v tamkajšnjo trafiko. Kakor smo ze poročali, je stražnik prijel le Madžara Dombosa, drugi vlomilec pa je pobegnil. Domboš je na policiji povedal, da je njegov sokrivec neki Petrov iz A patina v BaČki. Opisal je tudi njegovo zunanjost, kot posebnost pa je navedel, da nosi ta Petrov na nogah en rjav in en črn čevelj. Stara navada zločincev pa je, da giedo radi n:i kraj svojega zločina in tako je ludi ta domnevni Petrov šel takoj drugi dan po ponesrečenem vlomu na Grudnovo nabrežje.
Tam ga je zagledal stražnik. Stražnik niti tiralice za zločincem še ni imel v rokah, pa se mu je možakar le zdel sumljiv. Prijel ga je in odgnal v zapor. Aretirancc se je na policiji izdal za Dimi-trijeviča — to ime si je izposodil po nekem bivšem svojem delodajalcu — in policija niti uganila ni. da ima v rokah iskanega Petrova. Ko je stražnik sedel in pričel pisati svoje poročilo, je zapisal tudi, da ima aretirani Dimitrijevič na nogah en rjav in en črn čevelj Na policiji še niso prišli na to, kdo je prav za prav ta Dimitrijevič, in so ga zaprli v isto celico, kjer je že čepel njegov sokrivec Domboš. V celici sta se Domboš in novi jetnik kaj hitro sporazumela in dogovorila, da ne kaže izdati še Puirova ali Dimitrijeviča, ker proti njemu ui do-
kazov. Tedaj pa je Domboš zagledal čudno obuvalo svojega tovariša in je rekel: »Ti, po čevljih te bodo spoznali, ker sem te moral izdati. Hitro obuj moje čevlje!« Ko so tega Dimitrijeviča privedli pred uradnika g. Macarola, je ta najprej prebral uradnikovo poročilo, hkrati pa tiralico za Petro-vom. Gosp. Macarol se je začudil in dejal: »Saj so te vendar v drugih čevljih aretirali!«
Tako je prišlo vse na dan in Petrov ali Dimitrijevič je lepo po vrsti priznal, da se v resnici piše Lazič, res pa je doma iz A patina, res je v Skoplju pobegnil iz vojaške službe, res se je klatil |)o Madžarskem, Češkoslovaškem, po Nemčiji, dokler ga niso izgnali nazaj v Jugoslavijo. Z Dom-bošem se je seznanil nekje blizu Dunaja in že sta kovala načrte, kako bi kradla in vlamljala po vsej Nemčiji. Pa so ju prehitro prijeli.
Razkrinkani Lazič se je Dombošu bahal, kako velik zločinec je. Pripovedoval mu je, da je oropal nekega blagajnika v južni Srbiji za 100.000 din. drugpga v Foči pa za 3000 din Na policiji pa je prostodušno priznal, da je hotel le imponirati Dom boŠu, ker v južni Srbiji tega ropa ni bilo, v Foči pa ni izvršil ropa, temveč je okrndel le nekoga svojega sodelavca in mu jc Vzel denar iz kovčega. Oba tička sta seveda zrela za sodišče, ki jima bu po vsej verjetnosti prisodilo nekaj spominov na Ljubljano, nato pa bosta morala v svojo domovino.
Mariborske vesti
Pobrežje dobi nov občinski dom
Maribor, 8. oktobra.
Snoči je imel občinski svet okoliške občine Pobrežje pod predsedstvom župana g. Karla Stržine svojo redno sejo. Sprejeti so bili nekateri važni sklopi. Uvodoma je poročal župan Str/ina o akciji /.u zgradbo novega mostu če/ Dravo, ki bo za Pobrežje izrednega pomena. Podal je poročilo o zud'iiji anketi, ki se je vršila v Mariboru pod predsedstvom bana dr. Natlačena ter je poudarjal, da je zdaj akcija v najboljšem toku in da s<> bo z gradnjo mostu gotovo pričelo. — Pobre/je dobi svoj lasten občinski dom. V ta namen je občina kupila hišo na Tezo tisk i cesti za 117 000 din. ki se zdaj preureja V hiši bo dovolj prostora za primerne pisarniške lokale, ki jih občina nujno potrebuje. Občinski svet je soglasno odobril kredit
6000 din za adaptacijo prostorov. Občinski dom dobi tudi svoj telefon. — Dovolilo za gostilniško obrt jo dobil Vinko Rozman. Pobreška občina vzorno skrbi zu svoje občinske reveže, katerih ima zdaj že okrog 40 ter vsem izplačuje rodno mesečno podporo. Na snočnji seji se je tu podpora nu novo odobrila štirim siromašnim prosilcem. — Pobreška občina je v smeri proti Zrkovcein in Dolgošam še čisto kmečkega značaja, pa je velikega pomena sklep občinskega sveta, da se kupi čistilni stroj za žito. V tii namen se jo odobril kredit 6000 dim. Razdelile so se |>odpore po '250 dinarjev sledečim organizacijam: Prosvetno dru.štvo, pevsko društvo »Zarja« in glasbeno društvo na Teznem. — Sprejel so jo tudi nov poslovnik o poslovanju občinskega odbora ter se je poslal kr. banski upravi v odobritev.
m Smrtna kosa. V Maistrovi ulici 5 je umrla v starosti 79 let vdova po notarju gospa Rozina Firbas. Naj počiva v miru,
m Stolpne ure v popravilo. Obe stolpni uri v frančiškanski baziliki bo temeljito popravil mojster Hohnjec iz Celja. Zaradi popravil so sneli kazalec in številke, ki bodo na novo pozlačene.
Že 12. oktobra
1. ŽREBANJE
DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE skupno 65,000.000 Din dobitkov
Srečke v največji izbiri pri viru sreče
WPUTNIK"
uradna potovalna pisarna kralj. Jugoslavije in pooblaščena glavna kolektura
CELJE MARIBOR PTUJ
Tudi pismena naročila izvršujemo poštno-obratno točno in najvestneje.
m Filmski lov za tihotapcem. V petek zvečer so pripravili finančni organi zasedo poleg Viltuž-škega broda ter so pričakovali tam znanega tihotapca Konrada Zorčiča iz Sp. Polskave. Res se je Zorčič pripeljal na motornem kolesu, ko pa so ga finančni organi pozvali, naj obstoji, je še bolj naglo pognai ter je zdrvel proti Mariboru. Finančni organi so ga preganjali v avtomobilu in tako se je začel divji lov po cesti in potem po mariborskih ulicah čez most proti Studencem. Zorčič je uvidel, da so se preganjalci prilepili nanj in da iim z motorjem ne bo mogel uiti. V Studenc:h je potem enostavno zavozil z motorjem v njivo koruze, kjer je pustil kolo in tiho-tapsk". zalogo, njemu pa je uspelo, da se je skril pied preganjalci ter jc pobegnil v temo. Poleg motornega kolesa so finančni organi zaplenili še 200 paketov igralnih kart, 10 kg saharina, 200 vžigalnikov in veliko zalogo vžigalnih kamenčkov. Zorčiča, ki si j'c s tihotapstvom prislužil že lepo posestvo, sedaj zasledujejo.
m Samokres se mu je ražletel. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici se je ponesrečil pri streljanju v vinogradu 40 letni delavec Ivan Farazin. V roki se ni u je razletela pištola, s katero je ustrelil, ter mu je odneslo tri prste na desnici. Prepeljali so ga v bolnišnico.	______
Železno pohištvo žične vložke, otroške
vozičke vseh vrst nudi najceneje
»OBNOVA* - r. Movah, Jurčičeva ulica 6
m Tihotapcem v Nemčiji slaba prede. V mariborskih tihotapskih krogih je povzročila velik preplah novica o usodi znanega tihotapca Franca Glascrja iz Studencev. Glaser je kupil v Mariboru po nizkem kurzu 10.000 nemških mark, ki jih je pretihotapil čez mejo ter je hotel z njimi plačati 100 kg saharina v Plohlovi trgovini v Špilju. Pri tem poslu pa 60 ga prijeli nemški carinski organi, mu denar zaplenili, njega samega pa so nemške oblasti obsodile zaradi deviznega tihotapstva na 4 ieta ječe. Glaser je bil letos meseca julija zapleten v veliko tihotapsko alero, v zvezi s katero so se imenovale nekatere znane mariborske osebnosti.
m Krznarstvo P. Seinko, Gosposka ulica 37 Vam nudi ceneno kožuhovino in krznarske izdelke.
m Zadnji parni stroji v Mariboru izginjajo. Elektrika je napovedala v Mariboru vojno parnemu 6troju ter 6edaj izginjajo zadnje pogonske naprave na paro iz mariborskega industrijskega življenja. Tako je tudi gradbeno podjetje Kiffmann v Mclju zamenjalo parni stroj na svoji žagi z elektromotorjem. Tudi tovarna Wogerer v Košakih je opustila svojo hišno električno centralo ter sedaj dobiva lok za razsvetljavo od mestnega električnega podjetja.
m Občni zbor Prosvetnega društva na Pobrežju se bo vršil danes popoldne v dvorani gostilne Zupan pri Devici Mariji v Brezju. Pričetek popoldne ob treh po večernicah. Člani in prijatelji društva vabljeni!' Po občnem zboru društva občni zbor fantovskega odsekal
m Avtobusni promet na progi Maribor-Celje. Od 10. do vključno 15. oktobra bodo morali potniki, ki se bodo vozili z avtobusom iz Maribora v Celje ali obratno, v Konjicah prestopati. Cesta ba namreč v Konjicah radi napeljave novega vodovoda zaprta v dolžini 150 metrov. Za prenos prtljage bo preskrbljeno tako, da potniki ne bodo imeli neprijetnosti.
m Fantovski odsek II. ima jutri, v ponedeljek, zvečer ob osmih v prostorih na Aleksandrovi cesti sestanek, na katerem bo predaval prof. Ivan Dornik o slovenskem knjižnem jeziku. Vabljeni tudi nečlani!
m Slomškova družba, podružnica v Mariboru priredi v nedeljo, dne 16. oktobra proslavo Slomškovega dne. Ob 10 dopoldne bo na Slomškovem grobu na starem mariborskem pokopališču sveta maša, ob pol 11 pa v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti zborovanje. Slo,mškarji, pridite!
Sobota, 8. oktobra, ob 20: Pokojnik. Premiera. Bloki. — Nedelja, 9. oktobra, ob 20: Divji lovec. Znižane ccne. Bloki.
Celje
torek 11. oktobra v celjskem mestnem gledališču dramo iz finskega življenja »Žene na Niska-vuoriju«.	j
c Celjski oktet bo priredil v nedeljo 16. oktobra pevski koncert v rojstnem kraju skladatelja in pevovodje Celjskega okteta g. A. Cererja v Kamniku, opoldne pa bo prenašal koncert tudi ljubljanski radio.	_
Dr. Jože Flajs
do 23. oktobra 1938 ne ordinira
c Občni zbor celjskega Fantovskega odseka,
ki je bil v petek ob 8 zvečer v Orlovskem domu, je bil izredno živahen. Na občnem zboru je bil soglasno izvoljen novi odbor s predsednikom lir. Tonetom Vrablom na čelu.
c Katoliško prosvetno društvo v Celju bo priredilo s sodelovanjem članic Poselske zveze v Celju v soboto 15. oktobra ob poli 9. zvečer in v nedeljo ob 4. popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice znano veseloigro v treh dejanjih »Dva para se ženita«.
c Kino Union. »Rasputin« (Demon Rusije). Matineji: Krik džungle.
c Izlet v Kamniško Bistrico. Celjski oktet priredi ob priliki svojega koncerta v Kamniku v nedeljo IG. oktobra avtobusni izlet v Kamniško Bistrico. Odhod iz Celja izpred kolodvora ob pol 8 zjutraj, povratek v Celje okrog 11 zvečer. Vožnja za osebo 40 din. Hrana (kosilo in večerja) 20 din. Prijave sprejema do četrtka podružnica »Slovenca«;, kjer so ua razpolago vse podrobne informacije.
KINO METROPOL
KPD mladinsko skrbstvo — film
Sirole z Monlmarlra - ob ie, i830 in 20-30
c So že spet tu! Kdo? Krasni, sveži italijanski nageljni v cvetličarni BRAČIC, pri farni cerkvi.
c Hotelirka ga. Rebeušeg je darovala celjski gasilski četi 100 din namesto venca na grob pokojnega Orehovca.
c Kostanjarji na celjskih ulicah zadnje dni dobro služijo. Liter pečenega kostanja stane v Celju 4 din.
c Hvalevredna socialna poteza. Celjska mestna občina je dala lansko leto za zajtrkovalnico nu državni okoliški šoli 0000 din. S tem se je omogočilo, da so revni delavski otroci iz okolice, zlasti iz Gaberja, dobili v šoli za zajtrk mleko in kruh, ker pač doma niso zajtrkovali. V šolo so prišli prezebli in lačni, tu pa so se potem nasitili. In uspehi niso izostali. Tako je mestna občina priskrbela nad 100 učencem topel zajtrk, podjetje Westen pa je dalo zajtrkovaluici brezplačno potrebno posodo.
Hranilnica dravske banovine
podruinica Celje - nasproti pošte obrestuje vloge do 5% in dovoljuje posojila.
c Zagonetna smrt 55 letnega Jakoba Tratnika. Včeraj ob 10 dopoldne je naplavila Savinja med Levškim mostom in mestno gramoznico v Levcu moško truplo, ki je obtičalo v nizki vodi. Delavci, ki so čistili gramoz, so opazili človeško truplo in ga potegnili na suho, nato pa o najdbi obvestili celjsko policijo in orožnike. Komisija z gosp. dr. Podpečanom in policijskim nadzornikom gosp. Zavcem je ugotovila, da je to 55 letni bivši posestnik Tratnik Jakob iz Osanc pri Celju. Na glavi ima 5 težkih in velikih ran, dolgih 4—5 cm. Veliko zova.jočo rano ima tik nad čelom, na temenu, desno pod temenom ima prebito lobanjo, velika rana pa zeva tudi nad desnim očesom. Značilno je, da truplo nima nobenih podplutb po telesu, temveč le rane na glavi. Mož je bil bos in brez suknjiča. Tratnikovo truplo so prepeljali na okoliško pokopališče. Ker je smrt zelo zagonetna, bodo Tratnikovo truplo obducirali. Obdukcija bo dognala, ali gre za nesrečo ali samomor, ali celo za umor. Do sedaj vse kaže, da je dobil Tratnik rane s kakim topim predmetom, ni pa izključeno, da je padel v vodo, kjer se je njegovo truplo obtolklo med kamenjem in je na ta način dobil tako težke poškodbe na glavi. Ljudje po okolici govore, da je Tratnik zadnje dni popival v Levcu in v Petrovčah. — Primer je vsekakor zelo zagoneten.
c V celjski bolnišnici je umrl 62 letni kurjač v opekarni v Lokah pri Trbovljah Gozduč Štefan. Naj v miru počival
c (i. Jožef Močan — častni član »Celjskega zvona«. Celjsko pevsko društvo »Celjski zvon« je na občnem zboru izvolilo zaradi zaslug za društvo najstarejšega in ustanovnega člana ter večkratnega predsednika društva g. Josipa Močana za častnega člana. Čestitamo!
c Zadnja pot bogoslovca fr. Pavlina Žagarja. V petek ob pol 5. popoldne so položili k večnemu počitku v kapucinski grobnici na okoliškem pokopališču mladega, šele 22 letnega kapucinskega klerika, bogoslovca fr. Pavlina'Žagarja. Pogrebni obred je opravil ob asistenci p. provinciala Li-misa Praha in p. Roberta z vso samostansko družino celjski gvardi jan' p.' Mavricij' Ternš, niagisWr pokojnega bogoslovca. Naj'v miru počiva! • ■
c »Žene na Niskavuoriju« na celjskem" odru. Ljubljansko Narodno gledališče bo uprizorilo v
Postave za varstvo slov. delavca je treba spoštovati
Odločni ukrepi Zveze združenih delavcev
Sedanji vladi gre zasluga, da ima naše delavstvo zakonito zajamčene pravice. Ena izmed najvažnejših uredb, ki so izšle zadnja leta, je brez dvoma uredba o minimalnih mezdah, sklepanju kolektivnih pogodb in razsodništvu.
Na podlagi omenjene uredbe more delavstvo zahtevati, da mu podjetniki plačajo minimalne mezde in da se sklepajo za posamezne industrijske stroke kolektivne pogodbe, ki urejujejo delovne pogoje v korist delojemalcev in delodajalcev, ki je vsekakor v interesu brezhibnega funkcioniranja proizvodnje.
Na žalost se najdejo podjetja, ki bodisi ne upoštevajo določenih minimalnih mezd, ali ne izvajajo veljavnih kolektivnih pogodb. Ako delavci niso organizirani, postopajo nekateri podjetniki z njimi po mili volji, ti pa postanejo zaradi tega dostopni lujerodni propagandi.
Zveza združenih delavcev stoji budno na straži, da dobijo delavci to, kar obstoječe uredbe in pogodbe predvidevajo. Pomanjkanje socialno uvidevnosti in pravičnosti" je včasih naravnOšt go-lostasna, kar dokazuje primer neke poravnalne razprave med podjetjem in delavci, katefe jš Nastopala ZZD.
Košček papirja spravil razbojnike v ječo
Stroga sodba za slovenjegoriike rokovnjače
Maribor, 8. oktobra.
1'red velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča sta se zagovarjala danes dopoldne dva rokovnjača iz Slovenskih goric, ki sta si poskušala z ropom pridobiti denar, pa ju je že prvi poskus spravil na zatožno klop. Zagovarjali so se 87-letni posestnik Friderik Gujnzer iz Jablancev, 26-letni kovaški pomočnik Jožef Mavrič iz šta.jn-grove in 21-letni delavec Pavel Krajnc iz Jablance.
V noči na 14. julija je bil izvršeno dejanje, zaradi katerega so sedaj prišli pred sodišče. Vlomilci so vdrli okrog poldruge ure ponoči v hišo posestnice Marije Mulec, ki živi skupaj s svojo sestro Genovelo in služkinjo Marijo Polanec. Pojavili so se v spalnici Marije Mulec, oboroženi eden s sekiro, drugi z burkljami, tretji pa z nožem ter so zahtevali od preplašene starke denar. Imela pa je samo 60 din drobiža, katerega so ji vzeli. Nato so izsilili še od služkinje njene prihranke v znesku 100 din. Vse tri ženske so pri tem mučili ter jim grozili s smrtjo. Končno so vzeli še iz zaseke meso ter ga zavili v oljnat papir, s katerim je bil lonec z zaseko pokrit. Nato so se izgubili v noč. '
Naslednjega jutra so bili obveščeni o tem napadu orožniki, ki so se takoj podali na zasledovanje. V mehkih tleli so odkrili sledove, ki so se izgubili v bližnjem gozdu; popolnoma slične sle-
Prošnja in opozorilo!
Vljudno prosimo vse nase zavarovance in plačnike da opozorijo prijatelje in znance, ki iz katerikoli razloga odlašajo s pristopom v
„KARITAS", da imajo čas le še do 30. novembra tega leta
Za zamudnike se začne zavarovanje šele s 1. januarjem 1939, torej šele v prihodnjem letu in s tem po novi višji pristopni starosti
Čim višja ie pristopna starost - tem manjša ie zavarovalna vsota!
Kdor si hoče zagotoviti ugodnost mlajše pristopne starosti, se mora takoj prijaviti v zavarovanje. Prospekte in pojasnila dobite pri naših krajevnih zastopnikih in pri
tlKARITAS", LJUBLJANA, palača Vzajemne zavarovalnice „ K A RIT A S", MARIBOR, Orožnova ulica 8

„KARITAS"
Največje ljudsko zavarovanje v Jugoslaviji
dove pa so odkrili tudi poleg hiše posestnika Gumzerja. Ugotovili so tudi, da se je v dotični noči mudil pri Gumzeju njegov znanec iz mariborskih zaporov Mavrič. Prijeli so Gumzeja, Mavrica in Krajnea, ki pa so odločno zavračali sum, da bi oni imeli opravka pri tem razbojništvu. Pri natančni hišni preiskavi pri Gumzeju pa so orožniki našli v peči kos oljnatega papirja, s katerim je bil pokrit lonec z zaseko pri posestnici Mulec ter so razbojniki vanj zavili meso. Ta kos papirja je bil prepričevalen dokaz ter je spravil razbojnike na zatožno klop.
Skraja so tajili vsako krivdo, pri današnji razpravi pa sta Gumzej in Mavrič krivdo priznala, Kranjc pa je izjavil, da je nedolžen.
Sodba je bila stroga: Gumzer Friderik je obsojen na 7 let in 1 mesec robije, Jožef Mavrič na 8 let robije. oba pa tudi Še na trajno izgubo častnih pravic. Pavel Kranjc je bil oproščen.
Na vprašanje, ali sprejmeta kazen, je Mavrič dejal: »Sprejmem, magari 1100 let, vsaj pridem med ljudi, ki so me pokvarili.« — Zanimivo je tudi, da je bila zaslišana pri razpravi kot priča tudi Mulec Marija, ki je gluhonema. Sodišče jo je zaslišalo s pomočjo tolmača.
Zastopnik podjetja je na poravnalni razpravi priznal, da podjetje svojih delavcev ni plačevalo po kolektivni pogodbi, in dejal, da tega tudi ne bo storilo. Kljub temu, da morajo podjetja po omenjeni pogodbi zaposliti prvenstveno delavce-domačine, je rekel, da bo še nadalje zaposloval delavce, ki so njemu všeč in da ima zato svoj stalni kader delavcev. Odkrito je tudi priznal, da so mu ljubši bosanski delavci samo zaradi tega, ker tisti, ki prihajajo v Slovenijo na delo, niso organizirani in ne zahtevajo tistih pravic, ki so jim z zakonom zajamčene. Dodal je še, da domačinov zato ne mara, ker so organizirani pri ZZD, ki po njegovem mnenju preveč natančno gleda na to, da se socialna zakonodaja tudi izvaja, in si ne da predpisavati, odkod naj jemlje potrebno delavno moč.
Zastopnik podjetja se ni vdal niti oblastvee-nemu razsodniku, ki mu je predočil, da žene podjetje delavstvo z nezakonitim postopanjem v objem komunizma. Podjetje je bilo zaradi tega Oblastveno kaznovano in delavstvu na podlagi uradne ugotovitve dana možnost, da razliko na minimalne mezde oz.' pribTtek za nadurno delo sodnijsko iztoži.
Vsekakor je potrebno na podjetja, ki z našim slovenskim delavstvom tako protinarodno postopajo, budno paziti in v vsakem primeru zahtevati zaščito delavstva, kar pa more le resnično narodno usmerjena strokovna organizacija, kakor ZZD, in da tudi organi oblasti kakor v navedenem slučaju zahtevajo strogo spoštovanje socialne zakonodaje tudi za delavstvo.
Radi velike zaloge
odprodam večje število črnih granitnih in drugih spomenikov po nizki ceni.
Kamnoseška industrija
Alojzij Vodnik, Ljubljana
Za jesensko in zimsko sezijo
Angleško in češko sukno za dame in gospode ter drugo modno in manufakturno blago v veliki izberi po zmernih cenah pri
FRAN]O MAJEH
Maribor, Glavni trg 9
Kupujte srečke državne razredne
loterij
e.
v
Žrebanje se vrši 12. oktobra 1.1.
Do 12, t, m. je čas za nakup srečk za I. razred 37, kola.
Cene srečk: cela 200 din, polovična 100 din, četrtinska 50 din. V najsrečnejšem slučaju je možno zadeti
3,200.000 din
Nikdo naj ne zamudi kupiti srečke že v I. razredu v kolekturi »Vrelec sreče«. Vsak igralec ima možnost zadeti kak večji dobitek. — Srečke, ki so bile kupljene v kolekturi »Vrelec sreče« v 36. kolu so zadele veliko število dobitkov. Poleg tega je zadela št. 32670 premijo en milijon dinarjev, kupljena v kolekturi »Vrelec sreče« Priporoča se:
Glavna kolektura državne razredne loterije
»VRELEC SREČE", Alojzij Planinšek
LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14, telefon 35-10.
Mednarodna razstava za otroško varstvo v Belgradu
Belgrad, 6. oktobra.
Ob dvajsetletnici naše države je razstava skrbstva za zaščito otrok, ki je bila v teh dneh odprta v Belgradu, gotovo ena izmed najbolj važnih proslav ob tem jubileju.
Razstava je inštalirana v paviljonih velesejma, ki se je zopet slovesno oblekel. Zastave, zelenje in drugi okraski dajejo razstavi okvir mednarodnosti, kajti razstave 6e udeležuje predvsem ves Balkan in vsa Evropa razen severnih držav.
Tehnično je razstava razdeljena na pet velikih paviljonov, od katerih sta v dveh samostojni razstavi Italije in Češkoslovaške. V drugih treh pa so mešane vse druge države in pa seveda v največji meri naša država, razdeljena po banovinah in treh glavnih mestih: Belgrad, Zagreb, Ljubljana.
Slovenija razstavlja
V paviljonu št. 2 je razstava socialnega skrbstva za otroke naše Slovenije: Ljubljane in dravske banovine. Na prvi pogled se vidi, da je razstava Ljubljane in dravske banovine tehnično jako spretno sestavljena, brez pompa in odvečnega lišpa. Skromna, zato pa matematično tako bogata, da se z njo lahko kosa v tem pogledu samo še razstava Nemčije. Organizacija razstave, razpredelitev in sploh ves aranžma je jako posrečen. Vse tabele, diagrami, statistike itd. so natančno napravljeni, pregledni in učinkoviti. Sistem sestave teh diagramov, tabel in statistik je precej različen od sistema drugih banovin, kar pa ravno daje dravski banovini zadoščenje in priznanje, da je v tem oziru na prvem mestu.
Preveč bi bilo omenjati vse podrobnosti in podatke. Vendar vsaj nekaj 1 Zanimiva tabela (mapa dravske banovine) nam kaže društva, ki se pečajo zgolj z zaščito otrok (81) in društva, ki se pečajo le deloma z zaščito otrok (269). Ljubljana ima sijajno urejene in tehnično učinkovite tabele socialnega skrbstva za najmlajše (zavetišč 6, vrtcev 7, kuhinj 14, igrišč 4), tabelo izdatkov za zavodno vzgojo: leta 1928 150.000 din, leta 1937 300.000 din; izdatkov za družinsko vzgojo leta 1928 50.000 din, leta 1937 200.000 din. Vidimo velik napredek kljub temu, da je število oskrbovancev poskočilo za 100 odstotkov. Izdatki za socialno skrbstvo v Ljubljani so v enem desetletju poskočili s 4 milijonov din na 6 in pol milijona dinarjev. Izdatki za mladinsko socialno skrbstvo pa so zrasli od 21.50 na 40.32%. Posebno jasne so tabele Ljubljane v pogledu mladinskega socialnega skrbstva rednih in izrednih podpor, počitniških kolonij (70 do 312), božičnic (731). Razveseljivo je dejstvo, da število nezakonskih rojstev stalno pada.
Druga tabela nam kaže, da pri rojstvih domačinov (1927 600 — 1937 1090) prevladujejo fantje s 51.5%, dekleta pa 48.5%. Približno pa stojimo tu na stalni liniji. Še vedno pa so žalostne tabele mrtvo rojenih, v zibelki umrlih in nezakonskih otrok. Da se da tudi tu pomagati, nam pokazuje statistika Nemčije in Italije.
Kakor rečeno, ima dravska banovina skupaj z Ljubljano jako solidno prikazan problem zaščite otrok in socialnega skrbstva sploh. Najdemo tu gradiva, da ga je težavno obdelati. Tabele: pregled občin, ki popolnoma vzdržujejo otroke do 14 leta, je 208, onih, ki vsaj deloma v denarju in blagu vzdržujejo otroke, je 255; pregled proračunov občin, koliko dajejo za mladinsko socialno skrbstvo: leta 1927 9.74%, leta 1937 10.87% svojega proračuna. Vidi se, da bo tukaj potrebna večja uvidevnost tejja težkega problema, ker vse metati banovini in državi na vrat, je nemogoče. Jasne tabele delovanja mladinskih sodišč, mladina in alkohol nam predvsem nakladajo večjo skrb za mladino brez staršev oz. siromašnih staršev. Diagram porok je splošno na isti liniji, le v mestih je tendenca rastoča, kar je zaradi priseljevanja z dežele in tudi iz drugih, predvsem prestižnih vzrokov, razumljivo. Pretresljiv je diagram razmerja umrljivosti dojenčkov v prvem mesecu in prvem letu.
Res z velikim notranjim zadovoljstvom sposobnosti našega organiziranega dela se človek sprehaja po našem oddelku. Vse te statistične tabele, fotografije, diagrami, plastični modeli (med njimi sijajno Pohorje), izredno dobre 6like pedagoških časopisov, nato razveseljujoča statistika podmladka Rdečega križa in Jadranske straže, različne lutke in igrače dajejo človeku dihati nekaj našega domačega. Če tudi ni vse razveseljivo, kakor na primer statistika, ki govori o protituberkuloznih dispanzerjih in ki je jako nepopolna, je vendar v vsem videti željo in delo za boljšo bodočnost naraščaja naše narodne krvi.
Mnogo je še v tem paviljonu zanimivih stvari. Na primer izdelki gojencev »Doma slepih kralja Aleksandra I.« in pa intimni krožek slepih, kjer malo slepo dekletce gladko in na glas čita iz knjige za slepce. Od tod odhaja človek z rosnim očesom in v prepričanju, da ljubezen do bližnjega še ni izumrla. Takoj na drugem koncu pa zadobite trdno vero v dobro bodočnost našega rodu. Je to namreč razstava zibelk iz vseh banovin. Naša banovina je bogato zastopana in izmed vseh vzbujajo največjo pozornost ravno najbolj primitivna zibelka iz Ponikve (leta 1710) in najbolj, rekel bi kneževsko reprezentativna z Visokega (leta 1820). Tudi v zibelkah se zrcali kultura in civilizacija naroda.
Drugi deli razstave
Še mnogo, mnogo je lepih in zanimivih pa tudi pretresujočih reči v tem paviljonu. Tu razstavlja po obsegu eno največjih razstav sam ponosni Belgrad, tu je na treh straneh Zagreb, ruski emigranti, obrtniki, srbska zemljoradnička zadruga, še celo Velika loža framasonska razstavlja svojo statistiko dobrodelstva.
Pa nekaj še o drugih. V paviljonu št. 1 razstavlja na velikem prostoru nova Nemčija. Same tabele, sama statistika, same številke. Hladno in mrzlo, računano po učenjakih. Brez intimnega, nam svojskega duha. Ali velika in napredna v svojih dejanjih in v svojem mrzlem udejstvovanju na tem polju.
Njej nasproti pa Francija. Šotori skavtov, malo statistike, igrače. Globoki smisel življenja. Veselje in humor, taka je Francija I
V	istem paviljonu Amerika z nekaj časopisi in knjigami, seveda tudi z velikimi amerikanskimi zastavami, ravno tako tudi Anglija, ki nima na majhnem prostoru nič drugega vrednega kol kip svojega kralja Jurija VII. Sploh je tudi tu videti nekaj negativizma. Medtem ko je Mussolinijeva Italija v svojem lastnem, bogato opremljenem paviljonu podala markantno sliko svojega velikaštva s prav uspešno propagando socialnega skrbstva za mladino.
Krasna je češkoslovaška razstava v svojem paviljonu. Koliko je tu zbranega bogastva, je težko pisati. Človeku je hudo, ko vidi dva bivša prezi-denta te nesrečne zemlje: Mas<iryka in Beneša na slikah, kako se pogovarjata z otroki najbolj siromašnih, in še posebno hudo je, ko vidi po statistiki in tabelah, kaj je ta država storila za socialno zaščito otrok v sudetskih krajih, kjer privatna iniciativa sploh ni hotela delovati. V sredini razstave je napis »Pravda zvitezi« — Pravica zmaguje.
Balkanska razstava
Vstopni paviljon na to mednarodno razstavo je paviljon »Zadužbina Nikole Spasiča«, trgovca v Belgradu. Je to jako krasen paviljon, ki je kakor nalašč narejen za razstavljanje. Tu je razstava balkanskih držav, izmed katerih je ravno Bolgarija jako lepo urejena. Turčija in Grčija pa sta zastopani večinoma po knjižnem materialu. Iz splošne statistike se tu vidi, da smo mi na tretjem mestu umrljivosti.
Naša razstava je tudi tu jako lepa. So to velike lesene mape naše kraljevine in na posameznih banovinah so lepo izdelane male zibelke, križi, šolarji, bolnišnice itd. Tudi ta del mednarodne razstave nam je lahko v čast in ponos. O točnejšib podatkih pa drugič.
V	kolikor je dosedaj mogoče soditi, je ta mednarodna razstava jako posrečena.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja danes ob 3. uri popoldne in 8. uri zvečer dvojni spored: veseloigra »Vsi za Veroniko« in cowboy film »Kalifornija expres«.
Občni zbor Krekovega prosvetnega društva bo v sredo, 12. oktobra ob 8 zvečer.
Pevski odsek KPD ima svoj občni zbor v torek, 11. oktobra ob 8 zvečer v svojih prostorih v Krekovem domu. Polnoštevilna udeležba I
Trbovlje
Kino Društveni dom predvaja dobro šaloigro »Mala Katarina« s Frančiško Gaal.
Krasna snežno bela svetloba. Cenena dobra razsvetljava^ Mova oblikapnikladna tudi za vse modeme lesience.
TUNGSRAM

št. Vid nad Ljubljano
Uprizoritev »Fausta«. Letošnjo dramsko sezono na odiru Blaž Potočnikove čitalnice v Št. Vidu začenja Fantovski odsek z drama »Faust«, ki jo jc po nemškem izvirniku Riharda Kralika priredil g. prof. Fr. Omerza iz Št. Vida. — Igra je bila prvič uprizorjena pred 10 leti v zavodu sv. Stanislava; ker pa zahteva večje število igralcev, orkester, ki jo spremlja in primerno scenerijo, igra doslej še ni bila uprizorjena na nobenem odru. Pred širšo javnost 6topa to pot prvič. — Celo igro (predigra in pet dejanj) spremlja orkester pod vodstvom znanega konservatorista J. Žižmonda. Režija pa je v izkušenih rokah g. J. Arharja. Predstava bo v nedeljo 16. oktobra ob pol 8 zvečer. Ker je za igro zanimanje ogromno, opozarjamo cenj. občinstvo, da si vstopnice nabavi v predprodaji od 9, okt, dalje pri gdč. Kaut-man. — Bog živil
Danes ob 10.30 v Frančiškanski dvorani koncert pevske »Grafike«
Davčna posvetovalnica
U. Z. N. Srečolov. Prirediti nameravate sre-čolov, pa ne veste, kam bi se obrnili zaradi dovolitve.
Prirejanje iger na srečo je izključna pravica države v smislu zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za jx>speševanje narodnega gospodarstva (Služb. Nov. z dne 5. decembra 1931, štev. 285/XCIII/672, SI. list kos 85 iz leta 1931.) Za državo izvršuje to pravico državna razredna loterija. Dovoljenje za prirejanje vseh vrst iger na srečo izdaja kmetijsko ministrstvo. Napravite torej prošnjo za prireditev srečolova, naslovite jo na kmetijsko ministrstvo in jo vložite pri kmtijskem oddelku banske uprave. V prošnji morate navajati, koliko srečk boste izdali in po kaki ceni jih boste prodajali, dalje koliko dobitkov bo, njih približno vrednost in če bo kaj denarnih dobitkov ter končno event. igralni načrt. Prošnjo kolkujte s 50 din.
A. B. C. Imate hišo. V njej ste prvotno stanovali sami s svojo rodbino. Eno sobo je užival pri tem vaš sin. Ko je pa ta šel za nekaj časa — menda k vojakom — ste njegovo sobo s kuhinjo vred oddali v najem za izvestno mesečno najemnino. Sedaj bi radi znali, ali ste si s tem nakopali kako davčno breme ali ne. Hišo imate v Ljubljani.
Na to vprašanje vam damo sledeča pojasnila.
Prijavo za odmero zgradarine je vlagati vsako leto. Za tekoče davčno leto ste jo vložili meseca novembra leta 1937. Takrat ste v svoji zgradarin-ski prijavi prijavili, da uživate hišo sami s svojo rodbino. Pri tem ste navedli v svoji davčni prijavi najemno vrednost vašega stanovanja. To najemno vrednost je davčna uprava tudi obdavčila, ako je našla, da je prijava pravilna odnosno primerna. Nato ste prejeli zgradarinski plačilni nalog. Kolikor nam je znano, so se ti davčni plačilni nalogi letos izročali strankam v Ljubljani v mesecu septembru.
Spremembe, t. j. poviški ali znižbe najemnine v teku leta t. j. od začetka meseca novembra 1937 do konca meseca oktobra 1938, ne vplivajo na že izvršeno odmero zgradarine. Predpis zgradarine za tekoče davčno leto 1938 ostane nespremenjen brez ozira na to, da se je najemnina v zgoraj navedeni dobi morda zvišala ali pa znižala.
Prihodnjo prijavo za odmero zgradarine bo treba predvidoma vložiti letos tudi v mesecu novembru in sicer za davčno leto 1939.
V tej davčni prijavi boste prijavili, da uživate v vaši hiši le dvoje sob s pritiklinami. Hkrati boste prijavili najemno vrednost, ki odpade na vaši dve sobi.
Za tretjo sobo in kuhinjo boste prijavili, .ln jo uživa najemnik N. N. proti izvestui deltni najemnini.
Ako bo prijavljena najemnina primerna, jo bo davčna uprava sprejela in obdavčila. Ako bo davčna uprava pa mnenja, da je najemnina za to sobo prenizko prijavljena, jo bo zvišala in odmerila zgradarino od zvišane najemnine.
Ali bo davčno breme zaradi tega. ker ste oddali eno sobo in kuhinjo začasno v najem, višje ali ne, je pa težko reči. Mnenje naše je to, la je davčna osnova (torej tudi davčno breme) za sta-
Kaj sodite o meščanski šoli ?
G. Gorogranc Martin, katehet meščanske šole v Trbovljah je tegale mnenja:
1.'	Splošna sodlia javnosti o vrednosti meščanske šole je skoraj prav slaba, češ da se otroci tam pokvarijo, postanejo surovi, neolikani, domišljavi in za obrtne poklice kar neprimerni.
Moje mnenje je, da se danens na vseh šolah res premalo ali skoraj nič ne goji srčna kultura, zato pride do izraza ta pomanjkljivost v razvojni dobi otroka. Vsa vzgoja pa je odvisna od osebnosti učitelja.
2.	Umska izobrazba je dovoljna, a premalo praktična, zato jim ne daje veselja do drla v meščanskih poklicih, ampak stremijo le za ne-
kim višjim, udobnim življenjem. Obrtniške poklice izvolijo le, če so jim drugam vrata zaprta.
Reforma jc potrebna že na ljudski šoli. Imamo sedem-, osemrazredne ljudske .šolo in meščansko šolo v istem kraju. Nespamet! Riva-liteta! Na ljudski šoli vsi rinejo v višje raz-rede, da dosegajo polno število in obdržijo razrede. Kakšen material je to, nihče ne vpraša. Ljudska šola naj bi bila v prvih štirih razredih zaključena in bi jo manj nadarjeni dovršili v 7 ali 8 letih, bolje nadarjeni pa bi še dovršili štiri višje razrede, ki bi imeli vrednost meščanske šole. Vsak večji kraj pa naj bi imel nižjo gimnazijo, da se res nadarjenim odpre pot do višie izobrazbe
liovanje treh sob običajno nižja od davčne podlage za dve stanovanji, od katerih obstoji eno iz dveh sob, eno pa iz ene sobe.
Pripomnimo le še to, da smete od najemnine, ako uporablja vaš najemnik poleg sobe tudi še vašo opravo in mu poleg tega še čistite nobo in obleko in mu hkrati še strežete, odbiti primerno odškodnino za vse pravkar navedeno. Ali vam bo pa davčna uprava priznala celo zadevno odškodnino, je pa drugo vprašanje! Za obdavčbo je po zakonu merodajna le najemna vrednost ene 60be, brez ozira na to, koliko znaša dejansko prejeta najmenina.
A. U. v Sv. J. Podedovali ste malo posestvo, ki sestoji iz hiše in iz zemljišča. Hišo kot zemljišče je vaš prednik oddal v najem proti izvestni mesečni odškodnini. Vaš prednik je oidajo hiše sicer prijavil na občini, plačal pa ni nikakega davka. To ste ugotovili, ko ste prevzeli posestvo. Sedaj bi zadevo radi uredili, bojite se jia posledic, zlasti davčno kazenskih. Tudi vas ie strah, da ne bi plačali davka za vso dobo, odkar obstoji najemninsko razmerje.
Predvsem se čudimo, da davčna uprava vašemu predniku ni predpisala zgradarine. Domnevamo, da je vaš prednik samo enkrat na občini prijavil najemnika in da občina te prijave ni odstopila davčni upravi. Ako bi vaš prednik lelo za letom na občini prijavljal najemnika, potem bi sigurno došlo do odmere zgradarine, Kakor hitro bi občina naznanila davčni upravi, da je vaš prednik oddal posestvo v najem. Zakaj da občina prijave vašega prednika ni svoječasno prijavila davčni upravi, nam je tem manje razumljivo, ker je občina pri tem prišla ob svoje do-klade.
Ako se odda posestvo v najem za gotovo najemnino, potem odpade oni del odškodnine, ki se nanaša na v najem dano hišo, pod ZRradarino, a oni del odškodnine, ki odpade na užitek zemljišč, pa kot zakupnina pod rentnino.
Ako prijavite vašo odškdnino naknadno davčni upravi, kjer leži vaše posestvo, v svrlio odmere zgradarine in rentnine, potem se vam ni bati ni-kakih davčno kazenskih posledic. Predpiše se vam naknadno le zgradarina in pa rentnina z avtonomnimi dokladami.
Vprašanje je le, za katero dobo je vložiti naknadne zgradarinske in rentninske prijave. Mi bi vam svetovali, da stopite k šefu davčne uprave in ga zaprosite, da z vami sestavi prijave za odmero zgradarine in rentnine za vsa davčna leta, odkar ste prevzeli posestvo. Če ste pa že več kot pet let lastnik posestva, je pa vložiti zgoraj omenjene davčne prijave samo za zadnjih pet davčnih let, ker pravica države do naknadne odmere davka zastara v petih letih.
Prijave je napraviti najbolje dogovorno z davčno upravo, ker bo davčna uprava sama najbolje vedela, koliko odpade od celokupno odškodnine na najemnino, od katere je plačati zgradarino. in koliko pa na zakupnino, ki spada pod rentnino.
Opozorimo vas le še na sledeče. Zgradarina se odmeri ne od cele najemnine, temveč le od 70% najemnine, ker ostane v vašem primeru 30% najemnine neobdavčene (za popravila in amortizacijo hiše). Zgradarina znaša z avtonomnimi dokladami vred cirra 18 do 20% od celokupne najemnine, ki odpade na hišo.
Ko prijavljate rentnino, prosite v svoii davčni prijavi za predpis 8%ne (in ne 15-odstotne) rentnine v smislu tretjega stavka, I. odstavka člena 69. zakona o neposrednih davkih. Ta člen določa namreč, da plačujejo vdovo, osebe pod skrbstvom in siromašne osebe, katerih skupni dohodek ni večji od 10.000 din na lelo, le 8%no ne pa 15%no rentnino. Tudi je la 8%na rentnina prosta od plačila avtonomnih doklad. V tem primeru bi plačali iz naslova rentnine samo_8% od iznosa zakupnine za v zakup dana zemljišča.
Ako bi pa plačali 15%no rentnino, od katere je plačati tudi še avtonomno doklnde, bi pn davčno breme znašalo circa 30% do 35% od prejelo letno zakupnine.
V bodoče vlagajte redno vsako leto prijavo tako za odmero zgradarine kot prijavo za odmero rentnine. .V leui primeru se vam ni treba
Zdravje iz rož
Teloh, črni, ali kakor mu pravijo tudi črnogla-vec, zavlačni koren, kur-jica, kukurek, kurji slep, kuroslep, petrak, sesa-mojda, slepiča, 6prž, ta-log, talovje, talov, ta-lavin, talovnik, talovna trava, talač, televnik, to-lač, kihavka, kujanica, kurice, glavobolka, trpo-glavka, češko: čemeriče černa, poljsko: ciemier-nik, latinsko: Helleborus niger, nemško: Schwarze Niesvvurz, je izmed najbolj zgodnjih rastlin, ki ljubi najbolj apneno zemljo. Ze v januatju, ko leži še sneg po zemlji, cvete ob vznožju naših planin ta, povsod kot strupena znana rastlina. Kdo je ne pozna? Iz mačne razrasle, temnorjave ko.renike, poženejo vsako leto pritlični, dolgopecljati, spodaj nožničasto razširjeni, dlanastodelni listi; nadzemno da 30 cm visoko cvetno 6teblo nosi na koncu velike, v začetku bele, kasneje, v začetku pomladi rdeče nadahnje-ne, iz 5 venčnih čašnim listom podobnih lističev sestavljene cvete. Preden cveti odeveto, postanejo zeleni. Taki tudi ostanejo do jeseni, ko dozori v mešičkih shranjeno rjavo seme.
Vsi telohi so strupene rastline. Zlasti v kore-niki vsebujejo močan strup »helleborein«, ki se rad topi v vodi. 2c v majhni množini zaužit povzroči povračanje, bolečine v želodcu, zavijanje, drisko, omotico, slabost srca, pa tudi smrt. (Pri zaetrupljcnju je ravnati tako, kot smo povedali pri »naprstencu«!).
Nekdaj so pripravljali Iz posušene korenike prašek za njuhanje, potem zdravila prati rumeni-ci, vodenici, padavici itd. Toda zaradi nevarnosti zaslrupljenja so ga v domačem zdravilstvu opustili. Slovenska zdravilna knjiga iz 1. 1720. ga omenja, prav tako ona druga iz 1. 1810., o čemer je pisal dr. Pajnič v »Protcusu«.
Dandanes ga uporabljajo zdravniki kat uspešno zdravilo pri obolenju ledvic, možgan in maternice. Vendar ga večinoma nadomeste z drugimi prav tako uspešnimi, pa manj nevarnimi zdravili.
Zajček, zajčji mak, pomladanski gorocvet, češko: hlavaček jarne, poljska: mitek wiosenny, rusko: gorieviet, latinsko: Adonis vernalis, nemško: Friihlingsadonis je iz družin zlaličnic ter ima velike, zlato rumene cvete. Raste pomladi po nekaterih sončnih, apnenih hribih. V zemlji ima vztrajno korcniko, iz katere izraste 20—30 cm visoko, okroglo steblo s številnimi, raztresenimi, dva do trikrat naccpljenimi listi in lepo zlatoru-nimi cveti, ki so sestavljeni iz 12—20 cvetnih lističev.
Doma je po Južni in Srednji Evropi in ima najraiši apnena tla. Cvete pa od aprila do maja.
Vsebuje strupen glikosid: »adonidin«, pa tudi nek saponin. Prvi vpliva močno na srce ter sliči v tem digitalisu. Zastruplienje se javlja v slabosti, povračanju, driski, bolečinah v želodcu. Tudi 6mrt bi mogla nastopiti.
Svoje čase so uporabljali to rastlino pri kamnih v mehurju, obolenju mehurja itd., dandanes je v domačem zdravilstvu, vsaj po naših krajih, prešla precej v pozabljenje.
Pač pa predpisujejo zdravniki to rastlino, oziroma preparate iz nje pri raznih obolenjih 6rca in vodenici (žene na vodo!).
Slično uporabljajo poletni zajčji mak, iz katerega pripravljajo tudi v domačem zdravilstvu, ker je manj nevaren kot pravkar opisani. V zdravilne namene nabirajo rastlino ko je še v cvetju, ter iztiskajo iz nje sok, ki ga jemljejo svežega ali pa namakajo posušeno rastlino v alkoholu. Velja kot dobro zdravilo pri vodenici, revmi, pra-tinu, pa tudi pri nerednem delovanju srca. Pripominjamo pa, da je treba tudi tu previdnosti, ker zaužit v večji množini le kolikor toliko škoduje.
Dev. Marija v Polju
Tukajšna godba priredi danes popoldne po končani službi božji pred šolo v Dev. Mar. v Polju promenadni koncert kakor je navada na vsako žegnanjsko nedeljo. Program današnjega koncerta je: 1. Franc Blaun: Živela Evropa, koračnica. — 2. F. Raumann: Mignoneten, uvertura. — 3. Emil Stole: Naši biseri, venček čeških narodnih pesmi. — 4. Ant. Jaki: Naši mladini, valček. — 6. L. Pahor: Slovenski svet, venček slovenskih narodnih pesmi. — 6. 23 klasa, koračnica.
Ptuj
V torek, II. t. m. ho v mestnem gledališču . Ptuju: »Recitacijsko-koncertni večer«, pri katerem sodelujejo: Skrhinšek Milan, režiser ljubljanske drame, njegova hčerka Majda in Jarc Angel, tenor, tiivši član češke opere v Bratislavi. Začetek ob 20. uri. Vstopnina: Sedeži 5, 6, 8, 10, 12 din. 1'redprodaja vstopnic v glavni zalogi tobaka.
bati davčnoknzenskih posledic, zlasti tedaj ne, če se držite danega roka.
Davčna kazen zaradi utajbe davka znaša tako pri zgradarini kot pri rentnini 2 do 4 kratni iznos državnega davka. Polog teca bi morali plačati šo redni davek ua odpadajočo avtonomne dokla'1"
Sadna razstava v Mariboru
Razstava štajerskih kokoši. — Kongres rejcev in sadjarjev.
Letos bo minilo 25 let, odkar je bil v Mariboru t razstavi v Belgradu lanskega decembra je bila šta-?rutninarski kongres ter ogled štajerske kokoši jerska kokoš odlično zastopana.
I. perutn
v Kazvanju in Kamilici. Ta prireditev leta 1913
pomeni važen dogodek razvoja reje štajerske kokoši za smotrno selekcijo in uspešno propagando za njeno širjenje v predelih bivše spodnje Štajerske. Zaradi odličnih gospodarskih lastnosti je šta-jerka kmalu zaslovela, posebno še po svetovni vojni, ko so samoupravne oblasti začele z javnimi sredstvi podpirati rejo šlajerke kot edino priznane kurje pasme. Na perutninarski anketi v Celju leta 1930 so priznani rejci in kmetijski strokovnjaki določili nov pasemski opis, kateri enako poudarja telesno težo, dobro nesnost in težino jajc. Barva perja, za katero se bijejo nekateri rejci-športniki, ne igra posebne vloge, ker za naše posestniške prilike odgovarja predvsem izrazito gospodarska kokoš z navedenimi lastnostmi. Zato se prepušča rejcem čim več prostosti v pogledu barve, dasi je želeti izenačiti razne barvne tipe na enotno rjavo jereb;často kokoš. Brezpogojno pa se zahteva belo-kožnata barva nog in kljuna.
Štajerska kokoš je zaradi svojih dobrih lastnosti znana preko mej naše ožje domovine. Na državnem perutninnrskem kongresu v Belgradu so gospodarski krogi sklenili pospeševati rejo štajerke v sedmih banovinah in ministrstvo za kmetijstvo je ta sklop odobrilo. Tudi inozemstvo je dalo priznanje naši odlični kokoši; tako je zaporedoma na svetovnih razstavah in kongresih bila štajerka ponovno odlikovana. (V Londonu leta 1930, v Rimu leta 1933 in v Leipzigu leta 1936.) Tudi na državni
Da bi končno tudi lastna domovina dala priznanje in pokazala svetu štajersko kokoš, bo ob priliki 25letnice I. rejskega kongresa kralj, banska uprava dravske banovine priredila v Mariboru 1. ban razstavo in II. kongres za rejo štajerske kokoši. Na tej prireditvi se bo obenem manifestiralo dosedanje delo za pospeševanje reje in pokazalo resnično stanje štajerke v vsej banovini, kakor tudi pri poedinih rejcih.
Za razstavo vlada veliko zanimanje v vseh delih države Ministrstvo za kmetijstvo in posamezne banske uprave so poslale številne prijave za nakup plemenskega blaga. Zanima se tudi inozemstvo, predvsem Nemčija.
Na razstavi sodelujejo vsa rejska središča dravske banovine, vse banovinske kmetijske in gospodinjske šole, organizacije rejcev malih živali, številni krožki za rejo perutnine ter ostali napredni rejci štajerske kokoši iz vseh okrajev dravske banovine. Skupno razstavijo v 250 kletkah čez 1000 komadov perutnine, predvsem rjavo-jerebičaste štajerke, štajerskih kopunov, nekaj bo tudi bele štajerke, par kletk rac, gosi in puranov. Poleg razstave živali bodo razstavili tudi trgovci s perutnino in perutninarskimi pripomočki. Najzanimivejši bo poučni oddelek, kjer bodo predvsem zastopani moderni pripomočki smotrne reje perutnine.
Istočasno bo v Mariboru tudi vzorčni sadni sejem, katerega prirejajo štajerske podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva.
Povečanje obtoka bankovcev vsepovsod
Politični položaj proti koncu preteklega meseca je zaradi napetosti stavil velike zahteve do emisijskih bank kot onih ustanov, ki se imajo brigati za pravilen razvoj denarnega trga. To so emisijske banke vsepovsod v veliki meri storile in tudi naša Narodna banka je krenila na drugo pot kakor jo je hodila v letih bančne krize 1931 in 1932. Poročali smo že o izkazu naše emisijske banke, ki je za konec septembra izkazal veliko povečanje obtoka bankovcev. Po ultimu pa je nastopilo še večje pomirjenje, kar se bo videlo v izkazu za 8. oktober. V naslednjem navajamo nekatere izkaze emisijskih bank drugih držav za zadnje termine, iz katerih se vidi vsepovsod veliko povečanje obtoka bankovcev.
Češkoslovaška Narodna banka. Izkaz Češkoslovaške Narodne banke za 30. september kaže v primeri s 23. septembrom, da se je obtok bankovcev povečal za 814 na 8.115 milij. kron, povečal pa bi se v še večji meri, če ne bi tamošnji denarni zavodi nekoliko omejili svoja izplačila. Iz izkaza se nadalje vidi, da so naložbe pri žiru padle za 594 na 433 milij., nasprotno pa so narasla posojila banke za 321 na 6.030 milij. kron. Iz zlatega zaklada banke je bilo izločenih 335 milij. kron kot protivrednost za kritje obveznosti banke v zlatu. Vendar znaša zlati zaklad še 2.317.6 milij. kron, devizni pa 87 milij. Kritje znaša 30.1%.
Francoska banka. Francoska banka objavlja svoje izkaze običajne z znatno zamudo. Tako je šele sedaj objavljen izkaz 29. september, torej za dan, ko je bila napetost na višku. Predvsem kaže ta izkaz v primeri z izkazom za 22. september povečanje posojil državi za 5.500 na 28.050 milij. frankov. Izredno so narasla tudi menična posojila banke: za 7.573 na 20.318 milij. frankov. Tudi druga posojila banke so narasla. To je imelo za I posledico izredno povečanje obtoka bankovcev: za I
| KINO SLOGA Telefon 27-30 ■■■■■■■■■i
Danes ol> 15, 17, 10 tn '.'1 url. Veličastveno filmsko dolo ER1CHA POM-
M K K A v katerem je učinkovito prikazana boroa neznatne angloške moruurice prot nepremagljivi Španski armadi!
POŽAR NAD ANGLIJO
V gl. vi.: FLOliA ROBSON, V1VIAN LEJGH, LAURENCE OLIVIER Najbolj aktiialan film danaSnjega lasu
00 10.30 dop. p« oloboko inltanlh cenah
OTOK GROZE
Film izredno napete vsebine dramatičnih scen in skrajno razburljivih dogodkov!
| Pri vseh prelistavali v tem teilnn se predvaja kot dodatek muzikalnt film „V KRAIJESTVU rOZUli GLASBE (LisztovH rapsodija) izvajana po slavnem orkestru 150 članov! !i
14.860 na 124.428 milij. frankov, kar je rekordna številka. Zlati zaklad Francoske banke je izkazan s 55.808 milij. frankov, ker pa je ocenjen na podlagi razmerja 43 miligramov zlata za 1 frank, je pričakovati njegove valorizacije z ozirom na sedanjo vrednost franka, tako da se bo njegova knjižna vrednost povečala za okoli 30 milijard frankov.
Angleška banka. Zadnji objavljeni izkaz je za 5. oktober, ki kaže, da se je v primeri z 29. septembrom obtok bankovcev povečal za 4.86 na j 505.78 milij. funtov šterlingov. Med aktivi se pozna nakup državnih papirjev za 9.12 milij. funtov. Olajšanje polažaja pa je že tudi razvidno iz dejstva, da so se naložbe bank pri Angleški banki povečale za 9.78 milij. funtov na 109.7 milij. funtov.
llolandska banka. Izkaz za 3. oktober izkazuje v primeri s stanjem dne 26. septembra povečanje obtoka bankovcev za 88 milij. goldinarjev na 1.141 milij. Banka izkazuje majhno povečanje lojnbard-nih posojil, nasprotno pa so se naložbe države in zasebnikov pri njej znatno zmanjšale.
1 'oljska banka objavlja svoje izkaze trikrat na mesec. Zadnji izkaz za september kaže v primeri z izkazom za 20. september povečanje obtoka bankovcev za 398.5 na 1.547 milij. zlotov. Predvsem je to povečanje v zvezi s povečanjem kreditov, ki jih je dala banka: za 351.8 na 1.167 milij. zlotov. Zaradi tega se je skupno kritje tudi zmanjšalo od 33.71% dne 20. septembra na 26.84% na koncu septembra 1938.
Madžarska Narodna banka. Izkaz Madžarske Narodne banke za konec septembra kaže povečanje obtoka bankovcev za 208.3 na 853.36 milij. peng». Povečanje je pripisovati povečanju meničnih posojil za 169.6 na 567:3 niilij. pengS. Po lilfimu septembra je že nastopil znaten dvig vlog v bankah, ki so povečale svoje naložbe pri emisijski banki.
bitnih želj na Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani.
Likvidacija. Delavsko stavbeno društvo, r. z. z n. z., v Ljubljani.
Nove zadruge. V zadružni register so bile vpisane naslednje zadruge: Delavska nabavljalna zadruga z omej. jamstvom v Kranju (načelnik Bajželj Ciril), Prevozniška zadruga, zadr. z om. jamstvom, v Marenbergu (predsednik Langbauer Franc), Vodovodna zadruga na Štefanji gori, zadr. z om. jamstvom.
Zavrnjen predlog za uvedbo konkurza. Zavrnjen je predlog o uvedbi konkurza o imovini Gutenbergerja Josipa, trgovca v Mežici (ker ni imovine), nadalje je zavrnjen predlog za uvedbo konkurza o imovini Meznarčiča Josipa, pekovskega mojstra v Ljubljani, Tržaška cesta 4.
Dobava. Strojni oddelek ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani sprejema do 15. oktobra ponudbe za dobavo oblek in usnjenih škornjev za izpiralce kotlov, gumijastih škornjev, klobučevinastih škornjev in cokelj z lesenimi podplati ter laboratorijskih potrebščin in kemikalij.
Licitacija. Pri strojnem oddelku ravnateljstva drž. železnic v Ljubljani bo dne 3. novembra licitacija za dobavo križnih glav; dne 4. novembra pa licitacija za dobavo sredstev za varenje železa.
PEVSKO DRUŠTVO »GRAFIKA«
PRIREDI V PROSLAVO 70-LETNICE SAVEZA GRAFICKIH RADNIKA(CA) DANES OB 10.30 V FRANČIŠKANSKI DVORANI
KONCERT
Borza
Dne 8. oktobra 1938.
Denar
Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 5.015 milij. din v primeri s 7.932, 12.004, 10.977 in 4.444 milij. din v prejšnjih tednih.
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.725, London 20.98, Newyork 439, Bruselj 74.125, Milan 23.10, Amsterdam 238.65, Berlin 175.50, Stockholm 108.175, Oslo 105.425, Kopenhagen 93.65, Praga 15.10, Varšava 83, Budimpešta 87.30, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.25, Buenos-Aires 110.25.
Cene sadja
Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru poroča:
Sadna trgovina je v preteklem tednu zaradi pomiritve političnih razmer zopet oživela. Trgovci plačujejo za 6adje: za mešano blago 2 din, z« ka-nade 2.20 din ter za boljše vrste 2.50 din za kg. Ker je nastopil čas za izvoz budimk, bo sadna trgovina v mariborskem okraju precej trpela ter se ne more tako razvijati, kot se je v začetku sadne sezone. Po izjavah raznih trgovcev bo inozemstvo kupovalo budiinke ceneje kot naše slovensko sadje. Cena za budimke bo znašala približno 22 mark franko jugomeja. Ker je naše sadje, po kakovosti dobro in 'bolje kot budimka ter je v trpežnosti skoraj euako vredno budimkam, bo inozemstvo še vedno rado kupovalo naše sadje, čeprav bo cena višja kot za budimke. Upati^ je, da se bodo cene poznim zimskim jabolkom držale od 2.50 do 3 din. Seveda bo to odvisno od tečaja nemške marke ter od odobrenega kontingenta za izvoz naših jabolk.
Grozdje prodajajo po 3 do 5 din za kg. Kakovost grozdja je glede množine sladkorja enaka lanski, dočim je glede zdravja in lepote zadovoljiva.
Šport
Državni dohodki v avgustu
Po podatkih finančnega ministrstva je imela država meseca avgusta 1938 1115.6 milij. din dohodkov (julija 1938 980 in avgusta 1937 1100 milij. din). Za primer navajamo še, da so znašali državni dohodki julija 1936 samo 903 milij. din, julija 1935 pa 904 milij. din. Proračun dohodkov za 1 mesec proračunskega leta 1938-39 znaša 1015 milij. din. Veliko povečanje dohodkov je pripisovati predvsem znatnemu povečanju dohodkov od neposrednih dohodkov.
Državni izdatki so znašali v avgustu 1938 938.6 milij. (proračun 1015 milij.), torej 92.47% proračunske vsote. Tako presegajo dohodki izdatke za 177 milij. din, dočim je lani znašal presežek samo 135.7 milij. din.
Skupno so znašali drž. dohodki v prvih petih mesecih proračunskega leta 1938-1939, torej od I. aprila do 31. avgusta 4872 milij. din, dočim je znašal proračun za io dobo 5075 milij. din. Letošnji dohodki so za 243.9 milij. din višji kot lanski. Drž. izdatki v prvih 5 mesecih so znašali 4353.4 milij. din (proračun 5075 niilij. din).
Zaposlenost v avgustu
Povprečno število v avgustu 1938 zavarovanih delavcev znaša 104.416. Letni diferencial znaša + 2014 oseb ali + 1.97%. število delavcev je naraslo zlasti v sledečih industrijah: v tekstilni za + 618, v industriji za predelavo lesa (mizarstvo itd.) za + 451, pri hišnih poslih za + 243, v občinskih obratih za + 221 delavcev itd. itd. Letni padec zaposlenosti pa izkazujejo predvsem sledeče industrije: gradnje nad zemljo — 626, industrija tobaka — 119, industrija papirja — 116 delavcev itd. V se-zijskem pogledu so napredovali: gradnje nad zemljo + 224, gostilne, kavarne in krčme + 150, gozd-no-žagarska industrija -f 129, kovinska industrija + 127 delavcev itd., nazadovale pa: oblačilna industrija — 237, industrija kamenja in zemlje —182 delavcev itd.
Izšla ie
Družinska
Pratika
za leto 1939
z zelo bogato vsebino in obilico krasnih slik v bakrotisku.
Dobiva se za ceno D!n 5<— (po pošti 50 par več) v vseh knjigarnah in mnogih trgovinah širom Sloveni.e. Preprodajalci velik popust.
»Družinska Pratika« naj najde pot v vsako hišo I
Dr. Milan Vrbanič — predsednik Hrvatske splošne kreditne banke v Zagrebu. Bivši naš dolgoletni trgovinski minister g. dr. Milan Vrbanič je bil prej član uprave in vodilni ravnatelj Hrvatske splošne kreditne banke v Zagrebu. Sedaj poročajo iz Zagreba, da je bil g. dr. Milan Vrbanič na izrednem občnem zboru delničarjev te banke izvoljen zopet za člana uprave, kasneje na seji uprave pa za poslevodečega predsednika banke.
Novi tajnik Zveze trgovskih združenj. Za tajnika Zveze trgovskih združenj je imenovan gosp. dr. Ivo Pustišek.
Zimski strokovni tečaji za obrtnike. Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani namerava v letošnjem letu čez zimo prirediti strokovne tečaje za izpopolnitev mojstrov, kakor tudi pomočnikov, kateri bi prišli koristno v poštev tudi za pripravo na mojstrske izpite. Tečaji bi bili za mizarsko, kolarsko, cementarsko, pečarsko, štuka-tersko, kleparsko in ključavničarsko stroko. Bili bi ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne. Nadalje namerava prirediti posebne tečaje za splošno izobrazbo za vse obrtne stroke za trgovsko poslovanje, in sicer iz obrtnega knjigovodstva, obrtne kalkulacije, računanja, pa tudi splošni risarski tečaj. Ker bo prireditev tečajev odvisna od tega, ako se prijavi zadostno število interesentov, vabimo mojstre, pomočnike pa tudi vajence, ki bi se hoteli strokovno izpopolniti, da pošljejo prijavo s točnimi naslovi in označbo stroke, pa tudi z navedbo more-
Današnji šport
Slavija (Sarajevo) : Ljubljana na igrišču Ljubljane ob 15 (3) Predtekma Olimp (Celje);Ljubljana rez. ob 13.15
Hermes : Jadran na igriču Jadrana ob 10 dopoldne
Kranj: Reka v Kranju ob pol 16. Dopoldne ob 10 bo pa lahko-atletski miting med Kranjem in Primorjem
Jugoslavija : Amater (Trbovlje) v Celju na Glaziji ob 15.30
Mislinjc : Disk v Domžalah ob 15
Mars : Kovinar Na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno ob pol 10
Adrija : Grafika Na igrišču Hermesa ob 10
Slavija : Moste Na igrišču Reke ob 10.30
Po športnem svetu
Judje ne smejo gledati športnih prireditev.
Taka je namreč odločba policijskega predsednika na Dunaju, ki je z ozirom na to, da se preprečijo razni izgredi na športnih prireditvah prepovedal Judom prisostvovati tekmam pri športnih prireditvah vseh o.nih klubov, ki pripadajo nemški državni zvezi za telesne vaje.
Urugvajci pridejo na nogometni olimpijski turnir. Iz Južne Amerike poročajo, da so Urugvajci že začeli s pripravami za olimpijski nogometni turnir, ki bo leta 1940 v Helsinki. V nogometnem svetu so radi tega precej presenečeni, kajti Urugvajci se po zmagah na olimpijskem turnirju leta 1924 v Parizu in leta 1928 v Amsterdamu ter po prvem svetovnem prvenstvu v Mon-tevideo leta 1930 še niso udeležili nobenih med-
Bukve
Bukve, same bukve so u domu tih ter-govizob. lli samore anih tritausent biti reslo-shenih inu gorpostaulenih na ane podizhike usnak gorlesheozhih, taku, de obiskvavizu svoje lize lepu kashejo. So te bukve vesane u tu platnu, u ta ledr na zellu inu na pou inu so slie take u platnizali is papirja, se im broshirane pravi. Usse so obzirane na platnizali inu na herbtih is animi zhudnimi pushtabi, slatini, sre-bernimi, rdezhimi inu plavmi, na mile vishe svitmi inu she takimi, kakershne moje oku dobru posna, sej se po nih sini pushtabirat uzhiu. Le kaku je tu, de je dons tullikajn tih buku inu tisse je notr sapissanu inu rastumlzhvanu, ko pa jest doma na dveh polizhikah do maliga per-glihi usse imam, kar so moji stari snanzi inu perjatili od lejta 1572 naprej napissali.
Inu sim ane nove, nasnane stiskavizod tih buku samerkau:
Taiste zaite sim posnau lublanske stiskavize Taddeya inu Jurija Mavra, Reichhardta, Kgerja, Pronibergerja, Gasslerja, Blasnika, Giontinija inu she drugih vezh, a tih, katiri u tih sadnih lektih utiskujejo, letih pa res ne posnam. Sim se svesseliu, ko sim ta Colomone Shegen samerkeu, pa je she ta od aniga meni nasnaniga stiskaviza na novo vtisnem. Sim glihivishi ta stariga Primo-sha sagledau nazahnaniga, pa je Trubar svoje bukve le majhine u Bitenborgi drugak dan. Se nn sposnam vezh. Strashnu je tu usse zluidnu inu kunshtnu.
Od velliziga rasptirienia tu moje stani serze je rasbijat perzhelu, ko moje ozhi na anih per-stavah tih pissavizou sadnih lejt so obvissele. U
ti zheshki shprahi ih je nekullikajn, sim le poverim nekej tih nadpisou prebrau: Mladini srd-cim, Obrazky, Viki Kajucnik, Bily modrin, Cin, Crty a povidky, Zmiji hnizdo... J tam u russcu-skimu spissan: Rortolo i ego pravo inu taisti u englendarskini: The Bailiff Yerney, Yerney's Ju-stice inu she taisti u lashkimu: 11 servo Bartolo ed il suo diritto. Ana perstava od letistiga je u ani novi shprahi: Servulrajto... mi laboris, luktis kvardek jaroin... inu she usse poulinu ih je u tajzhlendarski inu lashki shprahi. Le kaku ta nash spermili slovenski folk per ussili obrajtan gratuje, de nega bukve she drugi berejo inu per-stavlajo. U mojih zajtih smo le-te bessede slovenske iskali inu ih teshku isgruntali, ko nash jesik je u sibiki inu u plenizhikah lesheu, dones pa sini sazhuden obstali, ko .Hamoush ane uzhene bukve to kratke sgodovinc tiga slovenskiga je-sika she utisnene ima.
Je to Angelsku Zheshejne sasvonilu inu sim nameringo iineu domou se povernit, ko ane u ledr na pou povesane bukve samerkam >Slo-venski Biografski Leksikon«. Oh, kullikajn sre-zliin sim is poboshnim serzam inu is titn vik-shim perpusheinam Nega shlahtne Onade gospu-da Koblarja ta leksikon u te svoje tersozhe roke useu inu liste obrazhati inu le-tukej svoih starih perjatilou inu snanzou shiulejna popisvajne piebirau. Sej je bili noter Bohorič inu Dalmatin, Kastelz inu Janes, Japel inu Zliop inu she druge periasne imena inu sperlepi spomini nn velliko sashisheina pouhne Slovenze... Mi laboris Servulrajto ..,
Tok,
narodnih prireditev. Ni jih bilo na svetovnem prvenstvu v Turinu 1. 1934, manjkali so letos v Parizu ter leta 1936 na olimpiadi v Berlinu. Prihodnja olimpijada pa je za Urugvajce kljub temu, da se resno pripravljajo nanje, več ali manj še v zraku, ker je namreč vprašanje, če bodo mogli sestaviti reprezentanco iz amaterjev.
Za svetovno prvenstvo v dviganju uteži, ki bo od 21. do 23. oktobra na Dunaju, se je doslej prijavilo deset narodov in to: Nemčija, Estonska, Nizozemska, Italija, Letonska, Luksemburška, Švedska, Švica, Madžarska in Amerika. Osem narodov izmed teh je poslalo že poimenske prijave. Na Dunaju ima ta špojtna panoga tako tradicijo, kakor malokateri drug šport in dunajski listi navdušeni pišejo, da je prišla nova doba za težko-atletski šport, kar bo ravno pokazalo in dokazalo to srečanje za svetovno prvenstvo.
Evropska reprezentanca, ki nastopi proti angleški, bo imela poskusno tekmo na olimpijskem stadionu v Amsterdamu 23. t. m., torej tri dni pred veliko borbo v Londonu. Kontinentalna reprezentanca bo imela pri preizkušnji za nasprotnika drugo garnituro Nizozemske.
Z izgubo sudetskih Nemcev ne bo mnogo trpel češkoslovaški šport. Z monakovskim sporazumom, ki je zadal Češkoslovaški zelo težek uda-rcc, Čehoslavaki na športnem polju ne bodo dosti izgubili. Najtežje bo še prizadet tenis-šport z izgubo Mencla, ki je bil najboljši češkoslovaški tcnis-igralec. Nasprotno pa je nemški tenis ž njim in preje z Avstrijcem Metaksom toliko pridobil, da predstavlja nemška tenis-ekipa najboljšo ekipe* v Evropi. Čehi pa imajo na drugi strani že nadomestilo za Mencla v igralcu Cejnarju, ki je po mnenju strokovnjakov v zadnjem času boljši od prvaka in bo popolnoma zamašil vrzel, ki je nastala vsled izgube Mcncel-a Dalje so izgubili dva izborna sudetska plavača in sicer Leikerta in Erberta, ki sta bila prvaka Češkoslovaške v prsnem plavanju. V drugih športnih panogah, v katerih so bili sudetski Nemci na srednji višini, pa niso ničesar izgubili in češkoslovaški šport zato ne bo posebno trpel.
Ameriški težko-atleti v dviganju uteži se udeleže svetovnega prvenstva, ki bo od 21.—23. t. m. na Dunaju. Pet močnih atletov bo zastopalo barve Amerike na tem prvenstvu.
Radio
Programi Radio Ljubljana:
Nedelja, 9. oktobra: 8 Cnjkovskij: Uvertura 1812 (plošče) — 8.20 Slovenske narodne pesmi ob spremije-van.iu eiter. 1'oje gdč. Štefka Korenčanova, spremlja g. Vilko Skok — 9 Napovedi, poročilu _ 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovsko cerkve — 10.15 Verski govor (dr. Ignacij Leneek) — 1(1.80 Dopoldanski koncert Radij, orkestra — 11.30 Nagrajenci letošnje tekme harmonikarjev na veleaejinit — mladinska skupina — 13 Napovedi — 13.20 Koncert godbe »Sloga« — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila za oklober in tržna poročila — 17.30 Prenos Bachovega stilnega koncerta iz Kamnika — 18.30 Operetni napevi (plošče) — 19 Napovedi poročila — 19.30 Nac. ura: Državna obramba — 19.5(1 Čajkovski j: Simfonija št. TV (plošče) — 20.30 Ter-eet Stritar pojo — 21.10 Turoben spomin (koncert Ra-diiskoga orkestra) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V, oddih (igra Kadij. orkestr).
Ponedeljek, II). oktobra: 1? Zborovske točke (plo-šče) — 12.45 Poročila — 18 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 18 Zdravstvena nrn: Pregled higienskih naprav v Slovniji (g. dr. Tvo Pire) — 18.2:1 Zlata OJungjennc poje (plošče) — 18.40 Razstava slovenske knjige 1918—1938 (g. prof. Fr. Vodnik) — 19 Napovedi, poročila — 111.30 Nae. ura: Zgodovina starega Turopolja (Tvien šimrnk, novin. v Zgli) — 19.50 Zanimivosti (g. M. Javornik) — 20 Koncert Radijskega orkeslra — 21.10 Mozartova ura. Sodelujejo gg. F. Bernard (flavta), Fr. Ornlkova (violii na), 1), Šijanee (viola) in Č. Sedelbauer (čelo).
Drugi programi!
Nedelja, 9. oklolira: Urit/rad: 20.20 Simfonični koncert Radij. orkeslra. 21.15 Koncert 1. Belgrajskega povskga društva — Varšava: 21 Pisan koncert, 21.40 Humoristična ura — Budimpešta: 20.10 «Otok zlata-, balada v 0 delili, 22.35 Jazz, 23.13 Ciganski orkester — Milan: 21 Koncert zabavne glasbe, 22 Izbrane pesmi — Rim: 21.55 Orgelski koncert.
Ponedeljek, m. oktobra: Belgrad' 20 Opera iz Belgrajskega gledališča — 7.aqreb: 22.20 Koncert Radij, orkslra — 1'aršava: 21 Komorna glasba — Budimpešta: 22.15 Cigani — Milan: 21 'Coinc ie foglie«, komedija Parit: 20 Pisan koneert, 20.15 Ciganska glasba. Komorna glasba — Rim: 20.30 Pestra glasba, 21 Operni prenos.
K U £ T V n JI
Cene Kraitic?
Kratek pregled zgodovine knjige
(Ob priliki razstave slovenske knjige)
Težnja človekova, da ohrani svojo misel zase ali za svojega bližnjega, je stara toliko kot človek sam. Ta težnja je pred stotisoči leti vodila človeška roko, ko je na kos lesa, kamen ali kost spretno risala podobe živali, ki so bile takratnemu življenju najbližje; ta težnja se je vklesala v visoke skale v Perziji in dala na njih duška človekovi sli za slavo; ta težnja danes napolnjuje gore papirja, ki rastejo iz dneva v dan, da se večkrat že skoraj zdi, da sc je človek sam v svoji besedi 'zgubil. Zgodovina knjige same pa je stara 5000 let.
Najstarejše knjižne oblike
V Egiptu je v delti Nila raslo drevo, ki so mu Grki rekli papiros. Imelo je trioglato steblo. Iz tega stebla so Egipčani rezali tenke liste, jih drugega čez drugega zlepili, osušili na soncu, ogla-dili in nato nanje pisali. Ta egipčanska knjiga^ iz papirčka je imela en sam list, ki je bil kakšno ped širok, dolg pa lahko več metrov List so zvili na palico ali slonovo kost in ta »zvitek« shranili v vrčih iz lesa ali blata. Pisanje se ie začelo na kraju zvitka, naslov je bil v sredini, na najbolj varnem prosto.ru. Najstarejši egipčanski zvitek je ohranjen iz o. 2.400 1. pred Kristusom. Iz poznejšega časa jih imamo mnogo, kajti grobovi v suhem egipčanskem pesku so dober muzej.
Istočasno z egipčansko je cvetela kitajska kultura. Na Kitajskem ni bilo čudovitega drevesa, iz katerega bi sušili papir. Zato so Kitajci pisali na lesene tablice. Teh nam pa vlažna kitajska zemlja in ogenj nista ohranila. Poznali so pa tudi Kitajci tinto. Egipčani so jo delali iz lesnega oglja, vode in lima. Bila je boljša kot danes, saj je ohranila do naših dni prvotno svežost.
Iz 3. tisočletja pred Kristusom poznamo glinaste tablice Asircev in Babiloncev. Ko je bila glina še mehka in mokra, so vanjo s topim predmetom pisali klinom podobne črke. Navadno so te tablice popisali na obeh straneh in jih nato žgali. Tablice so bile približno velike kot so danes naše pratike.
Ostali narodi so pisali tudi na druge stvari, ki so jih pač slučajno imeli pri rokah: na drevesno skorjo, na trdnejše drevesne liste kot so n. pr. listi palm, tudi na platno so pisali ali na živalsko kožo.
Vse doslej omenjene oblike knjige so se razvile v Aziji. Grški trgovci pa so v 7. st. pred Kr. prenesli iz Egipta papiros v Evropo. Papiros se je v Grčiji kmalu zelo razširil. Višek je doisegel, ko se je v 3. st. pred Kr. Egipt združil z Grčijo in ko so Grki ustanovili v Aleksandriji veliko knjižnico., najznamenitejšo vsega starega veka. V njej so zbrali okrog pol milijona zvitkov. Njen konkurent je bila slavna knjižnica v Pergamonu. Da ta knjižnica ne bi mogla napredovati, so Egipčani prepovedali izvoz papirosa. Pergamon pa si je po-magl sam s tem, da je iznašel pergament. Ovčjim, telečjim in kozjim kožam so odstranili dlake, jih tenko skobljali, dali v apnenico, ki je pregnala vso maščobo, jih osušili, oribali z drobno zmleto kredo in še izgladili. Tako so dobili snov, ki je bila veliko bolj trajna kot papiros in lažje uporabljiva. Veliko prednost je imela tudi v tem, da ni bila omejena kot papiros samo na eno deželo; to, drevo namreč drugod ni raslo kot ob Nilu, kožo so pa lahko dobili povsod. Tudi pergament je prvotno ohranil obliko zvitka, ki je bil dolg toliko, kot je bila dolga ko.ža ali pa so več kož sešili. Judje rabijo pergamentni zvitek še danes.
Od zvitka do knjige
Zvitek za uporabo ni posebno pripraven; pri branju ga je treba odvijati in obenem spet zvijati; pri tem se lahko pokvari. A mehki papiros 6e je še dal nekako zvijati, težje je bilo s pergamen-to,m, ki je bil trji.
Grki so imeli že od nekdaj lesene tablice, ki so bile včasih tudi povoščene, na katerih so se otroci s kovinskimi svinčniki učili pisanja, ali pa so jih trgovci rabili za sprotne zapiske. Če so dve ali tri take tablice zvezali, so dobili knjigo. Za podobno obliko je težil tudi pergament. To delo so izvršili za časa cersarjev Rimljani, ki so dobili papiros in pergament pri Grkih; navadno kot vojni plen. Novi obliki so rekli: Kodeks. Ko se je polčasi uredil, je dobil obliko, kot jo ima knjiga še danes. Prvi cerkveni spisi so skoraj vsi v obliki kodeksov. Zvitke danes rabimo le še za svečane dokumente.
Razvoj, ki ga je naredila knjižna oblika, ko je zvitek zamenjal novi kodeks, je velik in je prinesel s seboj več novih stvari: Začne 6e štetje strani (najprej so šteli samo liste), ilustracija, ki v zvitku ni imela pravega mesta, pride vedno bolj do veljave, posebno važnost dobe inicialke (začetne črke). V splošnem je pa kodeks v začetku zelo posnel zvitek: Celo naslov so tja do 5. stoletja pisali na koncu, čeprav za to ni bilo več praktičnega vzroka. Kodekse so pisali s peresi večjih ptičev: orlov, krokarjev, gosi; tudi tinto so rabili enako kot Egipčani za papiros, dokler je v 12. stoletju ni zamenjala nova, ki jo rabimo še danes.
Ob času grških in rimskih knjižnic papirosnih zvitkov in pergamentnih kodeksov, ko je dobil Rim prve javne knjižnice, pa je kitajski minister Ts'ai Lun zmešal drevesno skorjo, razne ostanke voine in starih ribiških mrež in iznašel papir (1. 105 po Kr.). Toda še veliko stoletij je preteklo, preden je ta izredno važna iznajdba prišla v Evropo.
Srednji vek
Na dveh krajih daleč proč o,d svoje domovine je še enkrat zažarela grška kultura: v Bizancu, kjer je Konštantin Veliki hotel ustvariti novo središče Grkov, in v Španiji, kjer sc je grška znanost spojila z arabsko. V obeh krajih, daleč od sredine, kjer je živela velika nova sila: krščanstvo, so rasle zadnje grške knjižnice, novi prevodi so nastajali in delo je šlo posebno Arabcem dobro od rok, ker so poznali kitajsko iznajdbo: papir. Zvedeli so zanj od Perzijcev, ki so se v Samarkandu sešli s kitajskimi trgovci. Kmalu je bil papir znan v vsem kraljestvu kalifov in v 12. stoletju tudi v Španiji. Tako je umirala raztrgana Grčija. Germani so pa majali temelie rimskemu kraljestvu. Stare rimske knjižnice so iginjale in na njih mestih rasle nove »bibliothecae sacrae« »svete knjižnice«. Ob grški in latinski je vstajala nova krščanska literatura. <o se konča selitev narodov, se krščanske knjige •,elo razširijo in zavladajo čez ve6 srednji vek.
Vlogo rimskih sužnjev — izobraženih prepisovalcev knjig so prevzeli samostani.
Dva velika vzroka sta povzročila, da se je vsa književnost dobre prve polovice srednjega veka zatekla v samostane. Prvi je idejni: Nova vera se je utrjevala, širila in v vsej moči živela. Drugi je čisto stvarni: Nikjer drugod v srednjem veku ni bilo mogoče ustvariti del, kot so jih ustvarili samostani. Ni bila namreč majhna stvar izvršiti srednjeveški rokopisni kodeks.« Bilo je treba zanj velikega potrpljenja, leta in leta je včasih teklo zamudno delo, velikega miru in velike vneme za to delo.
Iz dveh vzrokov je pomen srednjeveškega samostana izredno velik V njem se je ohranil dober del grške in rimske kulture. Nikakor ni bil samostanom namen, da bi naprej gojili kulturno dediščino starega veka; ta jim je bila le drugovrstna potreba: iz nje so se menihi učili dveh, zanje zelo potrebnih jezikov: latinščine in grščine. A vkljub temu to nič ne zmanjša njihove zasluge, da se nam je marsikatero klasično delo ohranilo v njihovih knjižnicah. Poleg tega prvega so gojili 6vojo krščansko literaturo, v kateri so se le počasi začele kazati prve smernice, ki so že dale slutiti sadove poznejših časov, mnogo poznejših, ko je nezavedno nekakšna skupna stara kultura dobivala poteze, ki so vedno bolj kazale nastajajoče in prebujajo,če se nove narode.
Bila je vrsta redov, ki je bolj ali manj skrbela za književno kulturo, v vrsti so redovi, ki so bili celo nekaj stoletij vodilni in izredno plodoviti. Ob benediktince in irske menihe se z leti uvrstijo karmeličani, frančiškani in do.minikanci. Skoraj po vsej Evropi, severni Afriki in zahodni Aziji zgradijo ti redovi vrsto samostanov, med katerimi so nekateri vodilni in važna kulturna središča svojih pokrajin. Skoraj vsak samostan je imel svojo pi-sarnico, ki jo je vodil menih-bibliotekar. Menih -kaligraf, ki je stal ob obširnem poševnem pultu, je vzel v roke kos pergamenta, ga z nožem in ravnilom prirezal, nato ploskev lepo zgladil, jo s šestilom razdelil in potegnil preko nje rdeče črte, na katere bo začel počasi, a neutrudno in čim bolj enakomerno pisati; na pultu je imel še tinto, rdečilo za prve črke, če samostan ni imel posebnega veščaka, ki bi te črke lepo izrisa! ali če ro.kopis ni bil posebno važen, ob rdečilu so bila peresa in radirni nož. Ko je bil rokopis izvršen, je dobil delo drugi menih, ki je imel skrb za dckoracijo. V vseh samostanih se ni delalo na enak način: Bizantinec jc ljubil zlato, in temne barve, irski menih je risal v rokopis glave zmajev, bajne živali, menih v južni Angliji je bil mojster v risanju listja. Tudi pisava se je po pokrajinah in v stoletjih izpreminjaia. Srednji vek je čas, ko so nastale znamenite in dragocene knjige, kot je n. pr. Codex argenteus.
Posebnost za srednji vek je tudi srednjeveška vezava. Ta vezava ni ko:t je vezava danes; spada v zlatarstvo in lesorez. Platnice so navadno lesene in okrašene z reliefi iz slonove kosti, srebra in zlata in obložene z dragimi kamni. Le malo vezav je ostalo do danes v celoti ohranjenih; med njimi je najbolj znan Codex aureus. Pozneje je to vezavo nadomestilo usnje, ki so ga različno krasili.
V 13. stoletju so frančiškani in dominikanci začeli v ozki zvezi s cerkvjo ustanavljati univerze (Pariz, Padova, Bologna). Vse univerze so imele svoje knjižnice. Pri vsaki univerzi so bili knjigo-tržci, ki so se zavezali, da bodo imeli prave izdaje knjig, ki so potrebne za študij, in da iih bodo dajali za primerno izposojevalnino študentom prepisovat.
Ker je knjiga draga stvar, je bila dolgo časa omejena le na kroge knezo,v, plemičev, cerkva in samostanov. Šele v 14. in 15. stoletju je meščanstvo doseglo kulturni, socialni in gospodarski položaj, ki mu je omo.gočil zbiranje knjig. Te zbirke so poleg latinskih knjig, ki so jih v večini imeli samostani, obsegale tudi zakone, zdravniške in rastlinske spise in poezijo. Z meščanskimi knjižnicami pa zraste tudi stan knjigovezov, ki sc je osvobo.dil 6amsotanov.
Velik pomen za novo rast knjižne kulture ima tudi vedno večje širjenje papirja, ki se začne iz Španije širiti po Italiji, Franciji in ostali Evropi. »Vodeni tisk« mu vtisne znamenja fabrike: volov-sko glavo, panj, no.rčevo kapo, navada, ki se je ohranila do danes. Rokopisi na papirju, ki se pojavijo v 14. stoletju, v sledečem stoletju že močno izpodrinejo pergament. Razširijo se v velikem številu molitveniki, ki jih posebno radi kupujejo bratje skupnega življenja.
Ob koncu srednjega veka se je v samostanih opazila nekaka utrujenost. Nič več niso knjižnice napredovale, večina ie zelo nazadovala in bila v neredu. Tedaj je dalo novega navdušenja za knjigo novo gibanje: renesansa. Stari grški in rimski svet se je rodil v novi obliki.. Sedaj klasiki niso bili nekaj drugovrstnega kot v samostanih, študirali so jih radi njih samih, v njih filozofskem in življenjskem nazoru so iskali zase koristi. Začelo se je skoraj fanatično zbiranje starih piscev, splošno posnemanje antike. Na čelu novega pokreta je stal Francesco PctraTca, »prvi moderni človek«. Po vsej Evropi si je zbiral knjige. Prav tako vneti zbiralci so bili Medičejci in ogrski kralj Matija Korvin. V to dobo spada ustanovitev papeške biblioteke v Rimu. Središči novega življenja sta pa bili Benetke in Florcnca. Poleg prave vneme za knjigo jc imela knjižnica italijanskih plemičev večkrat tudi nekoliko osebnega ponosa in politične veljave, kar pa ni preprečilo, da so sc iz Italije pripravila tla za sprejem nove iznajdbe, ki se je pripravljala v Nemčiji.
Iznajdba tiska
Bližal se je konec prvi polovici petnajstega stoletja. Povpraševanja in želja po knjigi je bilo veliko, tudi ceneni papir je bil tu, a niso še poznali tiska, brez katerega si danes knjige skoraj ne moremo misliti. Še zmeraj so knjige z roko prepisovali in tudi če je bilo prepisovalcev veliko, si lahko mislimo, da potrebam, ki jih je bilo vedno več, niso mogli ustreči.
Sicer so na Kitajskem že v 2. stoletju po Kr. posamezne strani vrezali v kamen in s temi ploščami tiskali cele strani in tudi premikajoče črke iz gline, bakra ali svinca so v 11. stoletju že poznali, a Evropa za vse to ni vedela. Pač pa jc počasi neodvisno od Kitajske šla po isti poti. V 14. in 15. stoletju so začeli vrezavati podobe v les in z njimi tiskati. Najprej 60 tiskali le pocdinc liste;
igralne karte, svete podobe, koledarje. Od poedi-nih listov do knjige ni bila dolga pot. In res se sredi 15, stoletja pojavijo v Holandiji knjige, ki so jih natisnili s kovinastimi ali lesenimi tablicami. Pri teh knjigah je igrala prvo vlogo slika, ki jo je pa vedno bolj izpodrivala beseda. S tem jc bil napravljen korak o,d rokopisa k tisku. Treba je bilo samo še oprostiti črko, ki jc bila doslei neločljivo zvezana s svojo stranjo, ker jc bila pač iz plošče izrezana. To delo je izvršil v Mainzu o.koli 1445. leta Gutenberg, ki je iznajditelj rablji-vega vlivnega inštrumenta za vlivanje črk. Tako so sredi 15. stoletja prvič srečamo s kniigo, ki je tiskana na podoben način kot današnia knjiga. Gutenberg je torej iznajditelj posameznih, prostih črk, iz katerih so odslej sestavljali besede, vrstice, strani.
Prve tiskane kniige so veren posnetek dragocenih srednjeveških rokopisov. Čeprav tiskarji takrat še daleč niso imeli takih tehničnih pripomočkov za okras knjige kot jih imajo danes, so prve tiskane knjige visoke estetične vrednosti. V vsem so posnele rokopise: v obliko,vanju črk, ureditvi strani, celo prostor za iluminatorja je ostal v prvem času prazen. Prav tako so vso zunanjost pergamerttnega kodeksa prenesli na tiskano knjigo in v njeni vezavi ohranili stari sijaj Za zijlcd naj navedem samo Gutcnbergovo 42 vrstično biblijo iz 1455. leta in Psalterium, ki sta ga tiskala Just in Schoffcr 1457. 1., ki je sploh višek prvega tiska in obenem prva datirana in z znakom tiskarja opremljena knjiga.
Iz Mainza se je tisk že v nekaj letih razširil po Nemčiji, kjer so bila zanj posebno ugodna trgovska mesta o.b Renu. Iz Nemčije ie šla njegova pot v Italijo. V Benetkah so okoli 1500 tiskali knjige, ki jih še danes ne moremo doseči. Kmalu so imeli tiskarne tudi v Holandiji, v Franciji in Angliji. Marsikatera samostanska prepisovalnica se je izpremenila v tiskarno. Do 1. 1500. so natisnili okoli 30.000 knjig. Tiskarji so romali iz kraja v kraj. Manj premožni škofje in cerkvene ustanove so jih namreč najemali za kratek čas. da so jim natisnili to ali ono liturgično kniigo. Na pot jih je silila tudi medsebojna konkurenca. V prvem času je bil tiskar tudi knjigotržec. Kmalu so sc pa pojavili knjižni agenti, ki so od tiskarja do tiskarja kupovali knjige in iih potem sami prodajali. Le veliki tiskarji so lahko še obdržali v trgovskih središčih svoje prodajalne. Tiskarji, korektorji in izdaiatelji tega časa so bili večkrat veliki učenjaki Tiskanim knjigam, ki so izšle do 1500. leta, pravimo inkunabule (lat. cunabula = zibelka). Okrog njih se ie razvil poseben študij, popisane so V posebnih katalogih.
Knjiga na lastni poti
Že po nekaj letih po iznajdbi tiska se začne tislfana kniiga počasi oddaljevati od tradicije rokopisov,, Novo pot je tisk sam pokazal. Kmalu niso več pustili praznega prostora za sliko ali ini-cialko, ki jo, naj bi risar po izgotovitvi teksta ročno narisal, temveč so slike tiskali obenem s tekstom ali s posebnim tiskom takoj, ko je bil tekst dotiskan. V to svrho so vpeljali lesorez (že 1461. leta), kateremu sc moramo zahvaliti za množico ilustriranih knjig in molitvenikov v prvih letih tiska. Veliki mojster lesoreza jc Albrecht Diirer. čigar Aookalipsa ie 1498. 1. izšla v Niirnbergu. V tem odličnem delu grafične umetnosti je prvič črno-bela slika neodvisno od barve dosegla velik slikarski učinek. Ob Dftrerju stoji drugi veliki mojster lesoreza Hans Holbcin, ki se je v ilustracijah starega testamenta odlikoval v odlični, jasni enostavnosti.
Lesorezna umetnost pa je zelo hitro dozorela in kmalu postala moda brez prave življenjske moči. Pc.časi jo je začel izpodrivati bakrorez, ki zahteva počasneiše tiskarsko delo. a nudi večjo natančnost. Moister v njem je slikar Rubens. Zavladal je tja v 19. st., do iznajdbe fotografije, kjer je možna še večja natančnost.
Jezik rokopisnih knjig ie bil skoraj izključno latinski. Tisti, ki so jih rabili, so latinščino pač razumeli in jim je ta mednarodni jezik zadoščal. Ko je tiskana knjiga zavzela širši obseg, jc nastala izprememba tudi v jeziku. Narodni jeziki so tudi znak novega časa. Drug za drugim se začno pojavljati in prineso v knjigo z novimi pisavami, ki so jih vedno bolj oblikovali po 6voje, novo podobo. Vrsta poljudnih knjig, pisanih v narodnih jezikih, je prišla v široke ljudske kroge: kronike, povesti, molitveniki, vedeži, ilustrirane knjige.
Tisk je prinese! nove razmere tudi v knjigo-veštvo. V začetku je skrbel tiskar za vezavo svojih knjig in knjigoveze sam vzdrževal, sedaj so 6e pa knjigovezi osamosvojili. Ker jc bilo knjig vedno več, so morali tudi delo pri vezavi čim bolj skrajšati Množico pečatnikov, ki so iih doslej greli in odtiskali v usnjene platnice, je sedaj nadomestila ena sama velika plošča, ki je vtisnila ilustracijo celi strani. Odlikovali so se v vezavi posebno Italijani. Italijanski trgovci so se na vzhodu seznanili z orientalskimi vezavami, ki so jih posneli posebno v pozlatitvi. V tej zvezi moramo omeniti Aldusa Manutiusa, ki je o. 1500 tiskal v Benetkah sijajne izdaje klasičnih antičnih piscev v osmer-kali in dosegel 1499. višek v ilustraciji v romanu dominikanca Francesca Colonne »Hvpnerro,toma-chia«, kjer v sanjskih podobah slika kraljestvo klasične umetnosti. Svoje vezave je Aldus posnel po mohamedanskih in je v njih nadomestil les z lepenko, ki je bila bolj pripravna za njegove majhne knjige. Na splono so lesene deščice šele v 18. st. odpravili iz platnic. Aldus je bi! v zvezi z Jcanom Grolierom, slavnim zbirateljem knjig, ki je v svojih razkošnih vezavah dosegel višek renesančne vezave. Njegov stil se je posebno na Francoskem zelo razširil. Tu je živelo veliko ljudi in kraljev, ki so ljubili knjigo.
Stil vezave pa sc jc v sledečih stoletjih še večkrat izpremenil. Njegovemu lastnemu razvoju 60 ljubitelji knjige dajali svoj pečat. Zlato je zamenjalo novo srebro, stare plošče, s katerimi so krasili usnje, so nadomestili valji, častitljive podobe so se umaknile stiliziranim lovorjevim vejicam in bilo je še mnogo sprememb v vedno večjem kraljestvu knjige.
Reformacija in sledeča stoletja
Tisk je igral v času reformacije zelo važno vlo,go. To ni bil sicer čas za lepo knjigo, a navadne knjigotrštvo se je zelo razvilo, tako da pomeni
reformacija demokratizacijo knjige, kar je ogromno delo. Ta čas je tudi Slovencem tiskal njih besedo. Naglica pa za gojitev knjige same ni bila dobra, prvič v zgodovini dobi tisk pečat fabrika-cije. Tudi stari katoliški knjigi čas seveda ni bil naklonjen. Marsikaj se je ratztrgalo, sežgalo, utonilo v vodi, prodalo na težo. Ogenj in nemirna sadeča leta sta uničila tudi marsikaj, kar je novim vernikom ušlo. Ko pa sc je luteranstvo samo umirilo, je čuvalo knjige srednjega veka in zbralo v marsikateri novi knjižnici ostale samostanske zaklade. V to dobo spada tudi začetek sckulari-zacije (vlada konfiscira samostansko in cerkveno premoženje), ki so se začele v Angliji sredi 16. stoletja, zgled, ki so ga v 18. in 19. st. posnele še nekatere države. Marsikatera knjiga je ob tem velikem lastninskem prenosu propadla. Z uničenjem samostanskih bibliotek pa se jc tudi zaključila važna in dolga doba v zgodovini knjige.
V	začetku 17. stol. je živela na Holandskem tiskarska in založniška družina Elzevir, ki si je pridobila evropski sloves in je po.slala kot nekdaj Aldus iz Be;ie'k v svet maso knjig v majhni priročni obliki. Tedaj so se na Holandskem najbrž na pobudo te družine — začele velike književne dražbe. Ideja je bila v interesu kupca in prodajalca, ki sta imela večji dobiček in večjo izbiro. Ti seimi so dobili kmalu mednarodni značaj in so rodili več posnemovalcev v drugih deželah. Pravi razcvet pa so doživele knjižne dražbe v 18. stol.
V	17. st. je bila takoimenovana 30 letna vojna. Takrat so knjižnice mnogo trpele. Veliko že radi vojne same, pravo romanje na sever pa je postalo, ko jc Gustav Adolf združil protestante proti katolikom: Biblioteka za biblioteko je jadrala kot vojni plen na Švedsko. Skozi vse vojne so romali: knjige domov z zmagovalci, a tako temeljito, kot Švedi, ni te naloge opravil nihče. In kar so Švedi vzeli, jc ostalo pri njih.
17 st je tudi začetek uveljavljanja cenzure, ki sc je sicer že mnogo prej rodila. Ščitila je vero in dobre nravi, pa tudi intrese države. Ni bila povsod enako stroga. Včasih je služila celo knjigi za priporočilo. Veliko večjo težavo je pomeril po,natis, ki je bujno cvetel, in prinašaj tiskarjem mnogo skrbi. Proti njemu so se dolgo borili, zatrli 60 ga šele v novejšem času z državno pomočjo. Cene knjige pa še niso bile urejene in utrjene. Prodajali so kakor so mogli, kvaliteta je veliko odločala. Cene so se ustalile šele v 18. st.
18. stoletje
Težki baročni stil se je umikal lahkotnemu, svečanemu, elegantnemu rokokoju. Bila je doba smehljajočega 6e miru, veselja in zabav, a le na videz. Na dnu je tlelo, ljudstvo je še stalo o.b strani in za enkrat še samo gledalo.
Bog ljubezni je kraljeval tudi v knjigi. Vse je bilo lahko: težki folianti se umikajo majhnim oblikam, ljubezenski prizo.ri in umetne vinjete krače knjige in imajo prednost pred tekstom, narava dobi važno vlogo in pastirsko poezijo. To je doba cvetočega bibliofilstva na Francoskem, ki ga posnamejo na Angleškem, na Nemškem, v Švedski in Danski. Na vezave pride mozaik v usnju in čipkasti vzorec.
18. stoletje pa je tudi rojstno stoletje Britanskega muzeja v Londonu in Nacionalne biblioteke v Parizu, dveh knjižnic, ki sta po,leg Pruske državne knjižnice največji in najbolj delavni središči vsega sedanjega zanimanja za knjigo. Sedaj so nastale tudi prve znanstvene akademije in znanstveni časopisi in več univerzitetnih knjižnic, ki sc pa ne razvijajo kakor bi bilo treba, ker slone le kot stranska skrb na ramah kakega profesorja.
Rokokojski stil se je na severu šele uveljavljal, ko se je na Francoskem, kjer je bil doma, že obrnil v stroge in čiste črte klasicizma, v katerem jc bil strogi red. Resne izdaje tiskarske rodbine Didot kažejo novo hotenje. A tudi klasicizem nima pravih tal, kmalu se izrodi v brezdušno formalnost.
Konec stoletja je v znamenju francoske revolucije. Vojaški prizori silijo v ilustracijo. Konec stoletja je prinesel konec marsikateri knjižnici in knjigi, ko so bile 1789. vse cerkvene in samostanske biblioteke podržavljene in kmalu nato ko,n-fiscirane vse zbirke emigrantov. Marsikatera knjiga je romala tudi k bregovom Seine, kjer so gospodarili vkljub poostreni državni cenzuri stari-narji.
1800. 1. je lord Stanhope napravil prvo železno tiskarnico, ki je zamenila leseno Gutcnbergovo.
Novi čas
Utrujeno stoletje po Napoleonu, ki je bil sam vnet zbiratelj knjig in jc marsikateri njegov pohod sličil pohodu Gustava Adolfa, ni v knjigo prineslo kakšne bistvene novosti. Ob razvoju, ki je bil v skladu z empinskim stilom, romantiko in novim rokoko.jem tistega časa, se opaža v marsičem naslonitev na prešnja stoletja. Tako je novo oživel malo prenovljeni lesorez, v vezavi pa posebno mozaik v usnju. Francoski in angleški zbiralci knjig se trudijo naprej, da bi našli kako redkost, in marsikdo žrtvuje za knjige po starem zgledu vse svoje premoženje.
Nad vse važne pa so za nadalnji razvoj knjige nove tiskarske iznajdbe. Tako so iznašli lito-grafijo, papirni stroj, stavni stroj, hitri tisk, fotografijo. Te nove iznajdbe so staro ročno tiskarno vedno bolj izpreminjale v tovarno, kjer je šlo skoraj le še za naglico, ki jc bila o,b velikem razvoju časopisja zelo potrebna. Seveda so pri tej naglici tisk in zunanjo obliko knjige večkrat hude zanemarili, kar je rodilo pri ljubiteljih knjige velike proteste. V tem o,ziru jc vodila Anglija, nje] pa so sledili še mnogi ljubitelji knijgc v drugih državah. Novi pokret je zbudil in pritegnil marsikaterega umetnika, da je stopil v službo knjige Razvoj je rastel tako hitro, da eno samo podjetje vse pro.dukcijc ni moglo več obvladati. Zato so nastale založbe in knjigarne, ki so gojile le eno vrsto literature. Specializacija, sad novega časa, se je polastila tudi knjige.
Bolj kot kdajkoli pa so sc v novem času razvile knjižnice. Zgled sta dali Amerika in Anglija. Tu so zrasle zaloge knjig skoraj bajnih številk. Množice ljudi so se zatekle k knjigam. Prepričanje starih stoletij, da naj bo knjižnico muzej in zbirališče knjig, neodprta zakladnica, se je umaknilo novi bolj živi misli, da mora biti knjižnica posredovalnica med knjigo in čitateljem. In s teg? vidika so zgrajene tudi vse nove knjižnice, ki naj nudijo čim več ugodja obiskovalcu in čim več možnosti za hitro in lahko poistrežbo.
Svetovna vojna je seveda spet močno posegla v knjiganstvo, saj jc bil tisk tudi v njej kot v vsaki drugi eno izmed orožij. Nemirni čas, ki nas jc zajel ob njej, se danes še nikakor ni pomiril in za knjigo samo le bolj malo skrbi. Vsako ročno delo je do kraja prevzela tehnika. Seveda vrnitev k ročnemu delu ni več mogoča. Tehniko je pač treba speljati v tok, ki bo rodil umetniški rezultat, da bo zadovoljil modernega človeka.
(Članek je deloma posnel po knjigi: Svend Dahl, Geschichle des Buches, Leipzig 1928, Hier-semann.)
M£jIDI SLOVENEC
Očka pripoveduje
V deveti deželi je 9traino lejK), kot angelske strune tam ptički pojo; srebrno je sonce in zarja vsa zluta iin pisanih rožic prepolna je trata "od jablano stopiš, •,rel sad se ti z vej
prijazno nasmehne; »Kur vzemi in jej!« In hruške in slive in sladki orehi ležijo vsekrižem po pisani lehi. Kje tu čudovita dežela leži? — Pred tabo, moj sinko, le kje imaš oči?l
Jesenski dež
ta grdi dež!« so se jezili otroci. Stali m) pri oknu, pritiskali nosove ob šipo in hrepeneče upirali oči v nebo. Čakali so zaman. Sonce ni hotelo posijali. Črni oblaki so kot umazane cunje viseli čez in čez.


Tedaj so se spodaj odprle vežne duri. Teta Marjeta je stopila čez prag. Iztegnila je roko, da so debele deževne kaplje udarjale nanjo in se drobile v sto kapljic.
Teto Marjeto so otroci dobro poznali Vsak dan je napravila majhen sprehod, naj je sijalo sonce ali deževalo. Celo burje, mraza in najhujšega snežnega meteža se ni ustrašila. Tudi tu dan se jc odpravila na sprehod. Dežnika ni nikoli jemala s seboj. Zadostoval ji je plašč s pritrjenim pokrivalom za glavo. Ivo je tako nekaj čusa mirno stala pred hišo in se zadovoljno režala, je nenadoma pogledala navzgor in zagledala čemerne obraze otrok za okenskim steklom. Pomigala jim je s prstom in zaklicala: »Hej, otroci, pojdite z menoj!« Otrokom tega ni bilo treba dvakrat reči. Čez pičlo minuto so bili že spodaj.
Ko so se čez dobro uro vrnili domov, so jim obrazi kar žareli. Ta sprehod se i.jm je zdel najlepši izmed vseh, kar so jili pomnili. Lilo je kot iz škafa, bilo so kljub »nepremočljivem« dežnem plašču premočeni do kože in so se morali preobleči do srajce — vendar tega sprehoda ne bodo zlepa pozabili.
Najprej so s teto Marjeto zavili v mestni drevored. Tam so veliki stari kostanji kar tekmovali z dežjem in še sami deževali kot za stavo.
Prišli so do velike, košate smreke. Teta Marjeta, ki je bila vseh muh polna, je obstala pod njo in rekla:
»Ottroc.i, poglejte no, kakšen čuden ptič čepi na veji! Taikšnega še nikoli nisem videla.«
Otroci so hitro dvignili obraze in radovedno pogledali navzgor. Nagajiva teta Marjeta pa je v tem trenutku na vso moč udarila s palico po spixln.ji veji. Debele kaplje so sc curkoma vsule otrokom v obraz. Najmlajši ni vedel, ali naj bi se jokal ali smejal. Ko je videl, da drugi od zadovoljstva kričijo, se je še sam veselo zasmejal
Ne daleč od drevoreda so se pasle krave. Kazalo so dežju, ki ga je veter zanašal od juga široke hrbte, kakor da mu hočejo s tem pokazati svoj prezir. Deževalo je tri dni brez prestanka, kakor da bi zemlja umirala od žeje, zato pač nič čudnega ni, da je bilo nazadnje tudi potrpežljivim kravam moče kar dovolj.
»Le počemu je treba toliko dežja?« je povprašal najstarejši deček.
Teta Marjeta mu je začela modro razlagati: »Veš, to je tako. Zemlja ve kaj ji grozi, kadar je sonca zmerom manj in kadar pada listje z dreves. Rastline in živali obide pre-čudna tesnoba. Najprej obnemorejo nujnežnej-še rastline in cvetke. Ptički se poslovijo in odletijo v južne kraje, kjer zime ne poznajo. Velikim drevesom pa je težko Listi popadajo z njih in potlej nimajo dovolj zraka in dinajo zmerom teže; še teže pa jim je srkati iz zemlje vlago in življenjski sok v mlade vejice, kajti če te nimajo dovolj soka v sebi, se posušijo. Drevo se noč in dan pripravlja na zimo — in kdo mu pri tem pomaga? Dež, ta potrpežljivi jesenski dež, ki skorujda ne pozna počitka. Čimbolj vlažna je zemlja, tem boljše je za drevesa, grmičevje in rastline.«
Tako je pripovedovala teta Marjeta. Poslej so otroei gledali jesenski dež. sivo nebo in odpadlo listje, ki se trudi, da bi zemlji ohranilo toploto, — z dokaj drugačnimi očmi. Ko so se
vračali s sprehodu, so zapeli pesem, katero so si kar sami izmislili:
»Padaj, dež jesenski, padaj — mi se veselimo! Zorni j i daj moči in Boka, varuj jo pred zimo!«
V turški hiši
Čevljar Kopitar je imel sredi vasi majhno hišo. V njej je marljivo vlekel dreto ln udarjal po kopitu, da se je kar kadilo. Pa ni znal saino drete vleči in žebijev zabijati v podplate, znal je tudi zanimivo pripovedovati. Janezek je bil pri njem kuhan in pečen. Vsak dan ga je nadlegoval s prošnjami, naj mu pove kaj s svojega potovanja po svetu.
Nekega dne je Janezek spet pritekel k čevljarju Kopitarju z raztrganim čevljem. Ko sta se dogovorila, kdaj bo čevelj narejen, je Janezek sedel na stol in zaprosil:
»Mojster, povejte mi kaj!«
Čevljar je bil ta dan posebno dobre volje, zato se mu je jezik hitro razvezal. Prodirljivo je pogledal Janezka izza velikih naočnikov, se ob-liznil okoli ust in začel:
»Ko sem jo popihal iz Carigrada, ker se z mojstrom nisva razumela, sem se nekaj časa brez dela potikal po deželi. Ljudje so svoje čižme delali kar sami. Imeli pa so usmiljenje z men6j in dali so mi jesti, da ml ni bilo treba stradati.
Napotil sem se proti Damasku, pa sem najbrž izgrešil pot, kajti kar na lepem sem se znašel v kraju, kjer živijo Kurdi. To so umazani, neprijazni ljudje, ki v svoji deželi ne morejo trpeti nobenega tujca. Zgrabili so tudi mene in postal sem njihov suženj. Ko so videli, *la ini nobeno drugo delo ne gre tako izpod rok kot čevljarstvo, so me odvedli na trg, da bi me prodali dalje. To je bila moja sreča. Ko sem stal na trgu, je prišel mimo hišnik nekega paše, ki je nekoč obiskal Evropo in se je navduševal za vse, kar je tam videl. Hišniku so je takoj posvetilo v glavi, da bi se paši še bolj priljubil, če bi mu pripeljal evropskega sužnja. In imel je prav: za pašo je pomenil evropski suženj redko dragocenost.
Dve leti sem živel pri paši in kar dobro se mi je godilo. Izdeloval sem čevlje za pašev dvor, turške in evropske, kakor so pač zahtevali od mene. Jesti so mi dali, kolikor in kar sem hotel.
To so bili lepi časi! Le škoda, da so tako hitro minili. Nekega dne je namreč prišel k meni sam paša. Strašno se je dolgočasil, čeprav je imel v svojem haremu okoli dvajset žen. Domislil se je, kako imenitno hi bilo, če bi bila njegova palača poslikana tako, kot so poslikane palače v Evropi. Hotel je pač zmerom nekaj posebnega. No, in ker drugega Evropejca ni bilo v bližini, je ukazal meni, naj poslikani palačo. Odgovoril sem mu, da znam samo čevlje krpati, on pa me je zavrnil, da znajo Evropejci tudi slikati. Navrh mi je še zagrozil, da mi ho dal glavo odsekali, če se pri tej priči ne bom lotil slikanja. Kaj sem hotel? Glave takrat ne bi bil rad izgubil, zato sem pač ugriznil v kislo grozdje in
šel na delo. K sreči sem svoj čas potoval po deželi z nekim slikarjem in se od njega naučil toliko, da sem vedel, kako se rabi čopič in kako mešajo barve.
Naslikal sem na stene s pisanimi barvami pašo in njegovo spremstvo na konjih, karavane in še mnogo kaj — vse v naravni velikosti. Ob pogledu na svojo packarijo pa mi ni bilo nič kaj prijetno pri srcu. Včasih se mi je zdelo, da že čutim ostro rezilo meča na vratu, zakaj paša ni poznal milosti, če se mu je kdo zameril.
Ko sem svoje delo dokončal, je prišel paša, da bi si slikarijo ogledal in izrekel svojo sodbo. Pripravljen sem bil na najhujše. Tembolj sem bil zato presenečen, ko sem videl, da je pašev obraz kar zažarel od ponosa in zadovoljstva, ko si je ogledal moje zmazke. »Krščanski pes je trdil, da ne zna slikati. Poglejte, ali mi ni poslikal palače
natančno tako, kot so poslikane palače v Evropi? Podarim ti prostost, pojdi, kamor te žene srce!« je svečano rekel.
Tega si nisem pustil dvakrat reči. Bal sem se, da bi se paša utegnil premisliti, zato sem ročno pobral šila in kopita in jo odkuril.
Tako, vidiš, Janezek, lahko postaneš iz čevljarja slikar, če mu gre za glavo,« je čevljar končal svoje pripovedovanje.
Janezek se je lepo zahvalil za zanimivo storijo, se poslovil in odšel. Že je bil daleč od hiše, ko je čevljar skozi okno zakričal za njim:
»Ampak zapomni si, fant: nisem ti tega pripovedoval zato, da bi jo zdaj še ti popihal v svet in kolovratil okoli kot jazi Lepa je tujina, stokrat lepši pa je domači kraj!«
Huda kazen
V Ameriki je živel tat, ki je zmerom kokošja jajca kradel. Nekoč so ga zasačili pri kraji in ga odvedli pred sodnika. Sodnik je premišljeval in premišljeval, kakšno kazen bi mu prisodil, nazadnje se je pa odločil: naložil je tatu tri tedne zapora ob sami jajčni jedi brez kruha in brez vode.
Kazen je zalegla. Ko je prišel mož čez tri ledne iz zapora, se je jajc tako preobjedel, da mu je bilo slabo, kadar je kokoš samo videl.
Snažen deček
Janezek je hodil v šolo z umazanimi nogami. Učiteljica ga je zaman opozarjala, naj si noge umije. Vsi opomini, lepi in ostri, so bili bob ob steno.
Nekega dne pa je prišel Janezek s snažnimi nogami v šolo. Učiteljica ga je pohvalila:
»No, to je pa lepo, da si si vendar enkrat noge umil!«
Janezek pa se je odrezal:
»!?aj si jih nisem umil, sem le zelje tlačil.«
Mlada njiva
Izgubljeni sin
2ivljenje, trnjeva so tvoja pota:
nikjer pomladi ni, ne cvetja; vse ceste s trnjem so posute, nikjer ni rožnega poletja. —
Mlad romar pne se v reber skalno, raz Čelo v curkih pot mu lije, poslednje še napenja sile, misleč: V tujini lepše sonce sijel
— Še danes, jutri..., šteje dneve, obraz njegov je bled, utrujeno telo, roke so ln noge krvave — a sonca zanj le nI in ga ne bo.
Marija Žrtfdaršič, Stari trg nrl Rakeku
Studenček
Pobožala je zarja mlad cvet lepote zemske — hribček, gozd, grnucje, naznanjalo je rojstvo petje ptičje: studenček bister je prišel na svet.
Telo si nežno malček je krepfl, se v drobnem pesku s smehom je pomikal, med kamenčki blestečimi potikal, k potočku v strugo je pojoč zavil.
Veselo tekel je naprej, naprej v mogočno in počitka željno reko; ko zadnjo je premagal še zapreko, izlil v objem morja so je brez mej,..
Ciril Kote, dijak
Kikiriki! Kokodajs!
Živel je mož, ki je imel največje veselje a tem, da je delal škodo po travnikih in njivah.
Nekega dne so ga zasačili, ko se je valjal po žitu. Naznanili so ga orožnikom. Drugi teden je mož dobil od sodišča poziv, naj se pride zagovarjal zaradi Škode, ki jo je napravil na njivi. Mož je šel s pismom k županu, ki je bil moder in izkušen, da nikoli tega. Mož mu je obljubil pet dinarjev za dober nasvet.
Župan je malo pomislil in rekel: »Takole napravi, Janez! Ko te sodnik povpraša, zakaj si delal škodo, mu v odgovor zakriSi: Kikiriki! Kokodajs! — Sodnik bo mislil, da 6i prismuknjen in ne bo te kaznoval.«
Drugi dan je mož odpotoval v mesto na sodišče. Sodnik ga je začel izpraševati, mož pa mu je na vsako vprašanje odgovoril: »Kikiriki 1 Kokodajs!« Sodnik je bil precej razburljiv Človek, zato se je kmalu naveličal moževega kikirikanja in ko-kodajsanja. Prepričan je bil, da v moževi glavi ni vse v redu in izpustil ga je.
Čez nekaj dni je mož dobil od župana pismo, naj mu izplača obljubljeno nagrado za nasvet. Mož je pod pismo napisal: Kikiriki! in Kokodajs! — ter ga je poslal županu nazaj. Župan je bil na vso moč jezen, tožiti pa si prebrisanega moža ni upal, ker je vedel, da bi bil tudi sam kaznovan.
Jože Lovko, dijak I. real. gimn. v Marjanišču, Ljubljana.
Listnica Kotičkovega strička
S. S., uč. IV. razr., Ljubljana. — Tako mlad, si, da še v ljudski šoli drgneš hlače, pa že jokaš po izgubljeni mladosti:
Minula so leta, minula mladost, minuli veseli so Saei... Pojdi nol Komaj na prag življenja si stopil in pokukal v svet — kaj bi se cmergal in milo jero prodajal. Vse še leži pred teboj, komajda otroški voziček za Teboj. Počakaj, počakaj, da boš star sedemdeset let, takrat boš imel časa dovolj, misliti na »izgubljeno mladost«. Zdaj pa veselo zavriskaj in zapoj, kajti žalost ti prav nič ne gre od srca. — Pa brez zamere in lepo pozdravljeni
Slepi otroci, Kočevje. — Vaše srčkano pismo in sliko vaših prijateljčkov iz Sevnice bom objavil prihodnjo nedeljo. Potrpljenje je božja mast, pravi pregovor. Če se boste s to »mastjo« dobro mazali, vam teh sedem dni čakanja ne bo delalo nobenih preglavic. — Lep pozdrav vsem skupaj!
Kotičkov striček.
Nevarno gledališče
V neki vasi so že tretjič igrali prelepo narodno igro »Miklova Zala«. Dvorana je bila skoraj prazna. Med gledalci so bili trije lantalini, ki so se ves čas glasno pogovarjali in motili igralce. Nazadnje se je igralcu, ki je igral turškega pašo, zdelo tega dovolj. Stopil je na rob odra in za-grmel v dvorano:
»Mir, če ne boste tepenil Ali ne vidite, da nas je igralcev več kot gledalcev in da smo še ti večinoma Turki!«
Mirko K nn616:
Pravljice in pripovedke izpod Triglava
a.
oele žene na Mecesnovcu
V tistith časih, ko jc v Mojstrani še tlačil zemljo stari šrajev oče, so se po temnili gozdovih Možaklje skrivale bele žene. Za čuda so bile lepe. Kdor jih je kdaj videl, jih ni pozabil do smrti. Dolge halje so jim kot snežno bele meglice ovijale telo, obraze so imele nežne kot voščeni cvetovi, lase razpuščene po plečih kot svileno predivo, njihov glas pa je bil podoben brnenju srebrnega zvončka. Komur so se prikazale, je bil še teden dni ves zamišljen in tih. Kakor mesečen je taval okoli in sanjal pri belem dnevu in z odprtimi očmi — samo o belih ženah.
Šrajevemu očetu pa so se govorice o belih ženah zdele kaj smešne. Prazne marnje! je jarenčal, če mu je kdo belo ženo samo omenil. In je razikačeno zamahnil z roko, kakor da se otepa sitnih muh. Tako dolgo ni verjel v bele žene, dokler ni sam doživel nekaj nenavadnega.
To se je zgodilo na kresni večer.
šrajev oče tisti večer kar ni našel obstanka. Nekaj ga jc z nevidno roko vleklo iz za-
tohle bajte. Dolgo je premišljeval, kam bi jo mahnil, nazadnje pa se je spomnil, kaiko je kot otrok v Možaiklji kuril kres. Mludostni spomini so potrkali na njegovo srce. Šel je za njihovim klicem kot ovca za pastirjem in sam ni vedel ne kdaj ne kako se je znašel v Možaklji.
»Kres zakurim Janezu Krstniku na čast!« je sklonil in se ročno spravil na delo
Nanosil je suhega dračja na kup, ukresal ogenj in prižgal. Zaprasketalo je, zasiikalo — zublji so kot ognjene kače zaplapolali proti nebu Mesec je plul visoko, zvezde so migljale, črički so peli, veter jc z zeleno praprotjo skrivnostno šepetal.
Bil je čudovito lep večer.
Šrajev oče je zadovoljno ležal v mahu, puhal dim iz stare čedre, strmel v gorečo grmado, obujal mladostne spomine in polglusno brundal predse-
»Da, da, tako gre počasi vse rakom žvižgat! Tudi najdebelejše deblo žaga razreze, tudi najtrša grča postane prah itn pepel ... Ilu. kako gori, ka.ko se iskri! listi, ki je ogenj iznašel, je bil pa res tiči Hm... prav za prav... lej no,
saj res! Ogenj je v vicah, ogenj je v peklu že odzdavnaj — nihče drug ga ni iznašel kot sam bognasvaruj! Prebita reč, lej no. to sem pa dobro iztuhtal! Ali bodo pri Vapšu zijali, ko jim bom to modrost na krožnik vrgel...«
Tako je moževal stari šrajev oče in bi nemara še katero modro iztuhtal, da ni ognju zmanjkalo hrane. Sikajoči jeziki so postajali čedalje pohlevnejiši in so se nazadnje čisto stisnili k tlom ter se poskrili v pepelu.
Kres je ugasnil.
Šrajev oče je skrbno razgrcbel žerjavico in počakal, da je iztlela. Potlej je počasi pobral svojega rojstva kosti in krenil proti domu.
Pot ga je vodila čez ošiljen vrh nad Lan-garjevo hišo Ta vrh se imenuje Mecesnovec — pač zato, ker rastejo na njem sami mecesni. Tamkaj je čakalo neustrašenega šrajevega očeta veliko presenečenje. Kar na lepem je začelo okoli njega na vso moč cviliti in bučati.
»To pa ni karsibodi!« je pomislil Šrajev oče in nekam čukasto jKiglcdal.
Pospešil je korake. Že je bil precej niziko na pobočju, ko se mu je nenadoma prikazala bela žena. Velik srebrn kl juč je držala v rokah, zraven nje pa se je zvijala groza.nska kača z zlato krono na glavi. In da bi bila mera strahote polna do roba, se je v ozadju prikazal še velik, kosmat mož. Prikazni so mu zastavile pot in nepremično strmele vanj
Sivi lasje šrajevega očeta so oživeli. Kakor da sc jim je zahotelo odplavati v sinje višave, so zavihrali pokonei. Pa je bil njihov trud zaman: preveč trdno so koreninili v glavi šra-jeveea očeta.
Bela žena je odprla usta, kakor da hoče govoriti, šrajev oče pa ni bil prav nič radoveden, kaj ima na jeziku, pa tudi utegnil ni napenjati ušes. Noge so se mu kar same obrnile. Pokazal je prikaznim hrbet in jo popihal nazaj na Možakljo. Taiko je tekel, da bi bil kmalu sapo izgubil. Pajčevine so se oprijemale njegovega obraza, trnje se mu je zatikalo v obleko, vejevje ga je šibalo in mu zapiralo pot.
Bolj mrtev kot živ se je nazadnje zatekel v star senik sredi gozdne jase. Zaril se je v listje in si upal komaj dihati.
Med strahom in trepetom mu je minila noč. Visoko je že stalo sonce na nebu, ko si je upal kradoma pokukati iz senika in prilesti na beli dan. Ko se je prepričal, da o beli ženi ni več duha ne sluha, se je oddahnil in se pomirjen napotil proti domu. Pot ga je spet vodila čez Mecesnovec. Na kraju, kjer se mu je prejšnji večer prikazala bela žena s kačo in kosmatim možem, je našel kjuč in zlato krono. Nekaj časa je omahoval in se v zadregi čebljal za ušesi, potlej pa se je ojumačil, pobral ključ in krono ter oboje vtaknil v žep.
»Zdaj sem bogat mož!« je zaimomljal in si zadovoljno pomel roke. »Pa je le dobra tale bela žena, čeprav mi je prizadela toliko strahu!«
Prav do doma je skrbno stiskal svoj zaklad, d a ga ne hi izgubil. A glej spaka: ko je doma segel v žep in hotel ženii pokazati, kaj je našel, bi si bil od žalosti in jeze najraje populil vse lase na glavi. Žep je bil pralen Niti prebite pare ni bilo več v njem. Samo ščeipec tobaka za njuhanje je še našel prav na dnu...
V službi
družinskega ognjišča
• Kakor zveni beseda gospodinja v ušesu gospodinjskih pomočnic nesoglasno, prav tako nesoglasno odjekne v bistvu gospodinje pomen gospodinjske pomočnice, ko vendar bistvo obeh spopolnjuje namen istega dela, iste skrbi, istih teženj.
Pišemo o pridnosti, snagi, postrežljivosti, skrbnosti in vseh takih čednostih obeh sil, vla-dujoče in podrejene, kakor da je v teli vrlinah skladnost gospodinje in gospodinjske pomočnice. To je tako, kakor da slone vsi domovi enako na istih potrebah, kakor da so vse gospodinje nn njih gospodinjstvo enako usmerjeni in da je treba gospodinjski pomočnici le prestopiti prag novega doma, nove službe in že toče vse njeno delo po istih čednostih kakor v prejšnji službi, pri prejšnjih ljudeh. Tako bi bilo res dovolj, da bi se gospodinjska pomočnica naučila enkrat za vselej pospravljati, kuhati, likati itd. in bi ne bilo ni kakih nesoglasij nikoli med njo in gospodinjo.
To bi bilo kar zares, če bi bile gospodinje vse enake, če bi bile gospodinje in njih domovi mrtvo telo kakor miza, stol, ki ga očistis in postaviš na mesto, kjer je zanj odkazauo.
To bi bilo za gospodinjsko pomočnico lahko delo, prav tako lahko bi bilo za gospodin jo, če bi bile vse gospodinjske pomočnice enake v službi po značaju, miselnosti in srčnem utripu, in bi si bile slične kar po vsem delu. Različni bi bili le obrazi in imena gospodinjskih pomočnic in gospodinj.
Pa je tako, da smo si ljudje še iz enega doma, iz enega gnezda tako različni, različnih potreb, navad in zahtev, da ni čudno, če se nikakor ne more prilagoditi tuja oseba novemu mišljenju in čustvovanju, kakor je hišna pomočnica, ki stopi v nov krog, nov svet z drugim svetom.
Poslednja opravila na polju
Saj rečemo, pri nas je tako, drugje rečejo, pri nas je drugače, pa tudi v bistvu gospodinjske pomočnice je drugačno, ln to je tista neskladnost, ki daje gospodinji in pomočnici toliko dražljajev, ki motijo dom z menjavanji novih moči
Ni temu krivo pospravljanje, znanje ali neznanje gospodinjskih del ali zahtev. Iskati ne smemo prahu, ki je povsod enak, iskati moramo skladnosti družinskih navad, običajev,
nravi in duha doma. Le to more omogočiti hišni pomočnici delo in pomoč v družini, in gospodinji dati in sprejemati isto pomoč.
Prah, ki je povsod enak, ne bo rešil skladnosti obeh različnih svetov; rešitev je le v duhu družinskega življenja, in to vodi gospodinja, ki naj daje in izvablja iz svoje pomočnice duha. predvsem duha za svoj dom in naj ne ubija sebe in njo ob prahu, ki ni tako skrit, da bi ga tudi preprosto oko ne videlo. (S. š.)
Same bluze
V Ameriki je vse kar noro na bluze. Vsak dan se pojavijo novi modeli bluz in volnene oblake sceloma so že tako sešite da je videti, ko da sesto j i jo iz bluze posebe j in krila posebej. Slika tu je model, čigar krilo sestoji iz lahke, mehke volne, a zgornji del ie iz vzor-časte svile.
Gladki šivi
Kako dosežeš na blagu, ki je okroglo ure-zano, gladek šiv? Zganeš ga od znotraj, ali ga spotegneš (si. 1) z bucikami, ali pa nabereš blago na nit (si. 2) in po vrhu šivat.
Pripravna miza
kakršna je videti na risbi, je iz svetlega lesa, ima predale in police in se da na vse strani savrteti.
Zaponke
Se pred nekaj leti nismo poznali drugačnih zaponk ko pisarniških, zdaj jih imamo za vsakršna oblačila, za klobuke in pentlje in trakove in torbice in povsod, kamor ie spadajo, kakor razvidiš 6 eiikei
Primerni čevlji
Šele v najnovejšem času so tozadevni krogi sprevideli, kako važno je, tla je obuvalo nogi v oporo. Vsakdo ima posebno nogo in dober čevljar ali tvorndčar čevljev se mora ozirati na to. Zaveda se, da ni moči vseh čevljev dati na eno in isto kopito. Mimo tega se mora višina pete ravnati po spodrezi na podplaitih noge. Ljudje, ki imajo ploščate noge, ne morejo imeti visokih peta, in čim manj je noga spodrezana, tem nižje morajo biti pete A čeprav so noge jako spod reza ne, ne smejo biti pete nikdar previsoke, zlasti na čevljih, ki v njih dosti hodimo ali dosti stojimo. Zapomniti si je tudi treba, da so čevlji s prenizko pelo večkrat vzrok, da je noga zmeraj bolj široka, ker se naravna vzboklina na nogi zaradi prehudega pritiska zmeraj bolj useda.
Svetujem ti
Kako čistiš čipkaste ovratnike
Čipke čistiš najbolje tako, da jih v mlačni, razredčeni milnici previdno pereš. Začno daš v drugo skledo vodo za izpiranje, ki je prav tako mlačna. Čipke moraš temeljito prati, pa jih pri tem le stiskaš in nikoli ne drgneš ali ožema.š. Potem jih izpiraš v pripravljeni nilnč-ni vodi in nato v mrzli, ki ji dodaš malo jesilia. Dalje čipke dobro iztisneš in jih zaviješ v suh prtiček. Likaš jih, ko so napol suhe. Če jih hočeš jx>škrobiti, jih poškrobiš, preden so suhe v razredčeni raztopini želatine.
Les ali marmor očistiš
Za to stvar je dobro, če si narediš posebno zmes, ki jo kaneš na flanelasto krpico in z njo obdrgneš tozadevne predmete. Potem ga še do suhega temeljito ugladiš. Za zmes potrebuješ: 1 dkg citronovoga soka. Vi d kg lanenega olja in mnlo več ko % dkg krompirjeve moke. Zmes ne sme biti preveč redka, sicer ne posname vse umazanije.
Kako prenoviš pohištvo
Daj dve žlici terpentinovega olja in žlice terpentina v 4 žlice jesilia. Vzemi trd čopič in namazi pohištvo. Nato ga s suho krpo zdrgni, da se sveti.
Kako bi z Hnolejem?
Linolej moraš od časa do časa obdrgniti z mešanico iz jesilia in lanenega olja (dva enaka dela!), da ne poslane krhek in da nc razpoka, i Nato ga namaže! z voskom in zdrgneš.
Čtivo gospodinjske pomočnice
Ni zadosti, da skrbi gospodinja le za telesni blagor svoje pomočnice, marveč mora paziti tudi na njen duševni in kulturni razvoj, na moralo in izvrševanje verskih dolžnosti.
Ozrimo se za zdaj le na eno točko, na č t i -v o gospodinjske pomočnice O vplivanju dobrega ali slabega čtiva na razvoj značaja mladega človeka je bilo že tolikrat pisano, da dandanašnji vsakdo ve, kakšen dragocen vzgojni pripomoček je dobra knjiga in kakšna nevarnost je tudi slaba knjiga v rokah mladostnika. Zatorej je dolžnost gospodinje, da pazi na to, kaj njena služkinja v prostem času bere (po večini seveda zvečer in ob nedeljah popoldne) in da ji tudi sama da kako dobpo in vredno knjigo.
To velja v prvi vrsti glede na zabavno čtivo. Vprav tu se pa, kakor povedo izkušnje, večkrat in mnogo greši.
Plehke ljubezenske zgodbe niso primerno zabavno čtivo za služkinjo. Mnenje gospodinj, da si služkinje le takih knjig želijo, nd le zmotno, marveč tudi nesmiselno in brezbrižno. Hudo vzgojno napako zagrešijo gospodinje, če celo same dajejo kake omledne ali »krvavet ljubezenske zgodbe svoji služkinji.
Če ni doma dobrih iti služkinji primernih knjig, jih dobimo v knjižnicah. Dognano je, da se služkinje, ki so doslej brale sam »šund«, ker pač drugega niso dobile v roke po hišah, kjer so službovale, kasneje oprimejo dobrih knjig, saj jih zdrava pamet in prirodni občutek navajata k temu.
Dolžnost gospodinje je tudi, da naj njena pomočnica bere tudi dobre, katoliške časopise. Vprav časopisje tvori pri nas važno prosvetno in vzgojno delo in jc hkrati tudi važno politično sredstvo, ki je zlasti glede na svetovno in državno vzgojo mladine čim največjega pomena Zatorej je to prav huda napaka. če mislijo gospodinje, da služkinji ni treba brati časopisov, češ da vse potrebno itak zve in da se naj briga samo za gospodinjske zadeve.
Samo po sob! bi moralo biti razumljivo — kar pa, žal, le še ni — da moramo liujati služkinji priliko, da se v svojem čtivu ozira tudi na poklicne in strokovne članke in da se z njimi v svojem delu spopolnjuje. Tudi tu mora gospodinja z dobrimi nasveti pomagati svoji pomočnici Pomagati ji mora. da se čim bolj izvež.ba tudi s čtivo m za poklic samostojne gospodinje. In v narodnostnem pogledu naj ji polaga na srce, da naj povsod in zmeraj ostane Slovenka in dobra, katoliška žena! V vsem tem bo služkinji koristilo branje naših knjig, ki jih imamo zlasti v Mohorjevi zalo/ibi dovolj na razpolago.
Da se živila ne pokvarijo zaradi strupenih plinov
Strupena plina i p e r i t in 1 e v i z i t, ki sta v uporabi pri letalskih bombnih napadih, sta plina, ki popolnoma pokvarita živila. Iz krajev, kamor so bile vržene strupene plinske bombe, zanaša veter strup in uniči živilu. Zato se ni treba z živili oskrbeti za dalj časa ko največ zi teden dni.
Vode je zadosti toliko, kolikor jo je treba za en dan. Živila moreš zavarovati proti vplivanju strupenih plinov. Sveže meso shrani v loncu, ki se da dobro zapreti; mast daj v neprodirnno in neprodušno zaprto posodo, a mleko v steklenico ali vrč,'ki se da dobro zapreti Jajca shrani v kozarcu z vodo ali v beležil. K r u h zaviješ v pergamentni papir in ga duš v škatlo s pokrovom. Če imiaš malo krompirja, ga zložiš v zaboje; če ga imaš več, ga zakoplješ v zemljo in pokriješ z ilovico. Zanesljiv |>apir za zavitke si narediš doma tako, da namočiš papir v tekoč parafin (»vosek« od sveč).
Okusna jed
Trdi se, da je pašteto iz gosjih jeler iznašel okrog leta l"*K) Close de Normand, kuhar maršala de Contades, iz Strassbourga. Pred nekaj leti sc je govorilo, d« mu bodo postavili spomenik. Vprašanje pa je, ali je bil res on izumitelj te okusne jedi. V neki angleški kuhinjski knjigi iz leta 1786, ki ima naslov »The complele i lousekeeper«, najdemo navodilo za pripravo paštete, ki je popolnoma slično onemu, katerega je sestavil Close le Normand. Razlika je le v tem. da je pisateljica omenjene knjige, ki je bila zaposlena kot kuharica v raznih plemiških hišah, uporabljala za priprav-ljenje te paštete jetrn piščancev in ne gosjih; način priprave pa je bil isti. »Temps« pripominja, da je vprašanje v tem, ali je francoski kuhar vedel za omenjeno angleško navodilo ali pa, kar je verjetneje, imamo tu, kakor v mnogih drugih primerih, paralelen istočasen izum.
Jetrn so bila vedno zelo priljubljena jed in v vseh časih so si kuharji prizadevali, da bi jih pripravili čim okusneje. V pašteti iz gosjih jeter je višek teh prizadevanj, katerim je prijatelj okusnih jedi dolžan toliko hvaležnost. .Toda razvoj gosje paštete še ni zaključen Kuharji si bodo tudi v bodoče še prizadevali, da jo s pomočjo gomoljk, gob, slanine, pcter.šilja in mleka napravijo še okusnejšo. Znameniti lončki, v katerih se navadno hrani ta poslastica, prihajajo povečini iz Strassbourga. Toda prav lahko se zgodi, da ti v restavraciji kakega podeželskega mesteca, med množico drugih na-vadnejšin jedi, prinesejo v posodi, ki je služila za vlaganje kumar, nad vse okusno pašteto iz gosjih jeter, katero si moraš vzeti iz posode s širokim lesenim nožem. V tem primeru ie množina v skladu z okusnostjo, in ob pogledu na to, lahko razumemo onega kralja, ki je želel, da bi vsak kmet mogel ob nedeljah imeti piščanca za obed.
V duhu sedanjega časa »Halo! Ali je tam pisarna za ločitve zakonov?«
Čepira, čeveljčki in rokavičke za naše najmlaj še. Pletcš iz bele volne po poljubnem vzorci
Nadevane kumare
Kumare olupiš, jih po dolgem prerežeš in izdolbeš. Te polovice dušiš v prav malo vode da so napol zmehčane, poliješ z omako in jih pečeš v pcčici 20—25 minut, da imajo lepu barvo.
Nadev: Sesekljaš govedino, jo pomešaš z razmehčanimi zemljami in nastrganim sirom.
Omaka: Iz masti, moke, ostale vode od kumar in tnalo mleka narediš omako, ki daš van jo precej nastrganega sira, malo soli, popra in kumine.
Malinov led
Mešaj 15 dkg sladkorja in 2 žlici malino-vega orlcedka 10 minut na hladnem in šc nekaj minut na ognjišču, da se segreje, a zavreti ne sme, in poli j takoj s tein ledom torto.
Povideljni iz češpelj. Ti niso fako fini *ot mezga, a zelo nam koristijo pozimi in kar je glavno, nič sladkorja ni treba zanje. Zahtevajo mnogo več kuhanja kot marmelada, v katero smo dali sladkorja, ki ima to nalogo, da zabranjuje plesen ter konzervira dobro sadje. Zato moramo povideljne toliko časa več kuhati, da postanejo zelo trdi in da kljubujejo plesni in zdržijo vso zimo. — Zrele češplje opereino v mrzli vodi, odstranimo jim koščice, ne olupimo jih ter jih stresemo v čisto kožico in jih kuhamo na zelo mirnem ognju (nat bolje je popoldne, ko ni štedilnik preveč gorak) in jih mešamo z njimi, da bi 6e ne pripalile. Vnovič opozarjani, da se češplje za povideljne ne lupijo, kar jim napravi nekako lejio rdečo barvo. Kuhamo jih najmanj do tri popoldneve, da so potem |X)polnoma trde. Nato jih stresemo še gorke v visok glinast lonec, dobro jih stlačimo k dnu, počakamo, da se ohladijo, nakar posipamo na vrh lonca za pol cm salicila, zalijemo jih nalo še z raztopljenim lojem, lonec dobro zavežemo 6 per-gamentom. — Shranimo jih na mrzlem, 6ulicm prostoru. — Pozimi nam zadostuje samo nekoliko žlic povideljnov, dodatno k njim še nekoliko sladke 6ipe, cimeta, limon, lupin in gorke vode. pustimo to 5 minut prekuhati in dosežemo s tem mezgo Icmnordečc barve ter zelo pikantnega okusa. Uporabljamo jo za buhlcljne, naraelke, kolače iii za lino pecivo,
Naš domači zdravnik
D. K. M. - Že več let imate kronični bronhialni katar. Stari ste 11 let, tehtate 43 kg, pa klasično gimnazijo študirate. V vukem letnem času dobite nahod, kašljate in izpljujete mnogo. 'l'o traja 4—5 tednov, preneha nekaj časa, pa se zopet pojavi.
l'o vaši pisavi sklepam, da ste prav odločna punčka — oprostite — gospodična hočem reči, saj ste najbrž že drugošolka. Všeč ste mi, ker že zdaj skrbite ne le za latinske prepara-eije, ampak tudi zato, kako si ohranimo ljubo zdravje. .In prav je tako.
So ljudje, ki so nagnjeni k bolezni, za katero je značilno to, da koža in sluznice odgovarjajo na vsak napad s povečanim izločanjem tekočine in celic iz ožilja in povečanim izločanjem sluzi. Napadi, ki jih tu mislim, se lahko javljajo že v nepravilni prehrani ali pa v obliki kužnih klic. Na koži se pojavljajo li-šaji, na sluznicah pa vnetja in katarji. Posebno rahitični, škrofulozni, slabokrvni otroci se nagibajo k tej nadlogi.
Kako se borimo proti tej nadlogi? /. odgovarjajočo prehrano skušamo doseči preobrat v prcsnavljanju snovi v telesu in tako odstraniti škodljive snovi, ki nastaja pri presnavljanju lirane. Jcjte veliko sadja, sočivja, orehov, medu, pa malo mesa, mleka in jajc. Z utrjevanjem telesa pa skušam i dvigniti, povečati n jegove odporne sile. Mudile se čim več na svežem zraku. Polagoma, previdno začnite s knajpa-njem. Za vas bi bilo prav priporočljivo daljše bivanje na hribih pozimi. Zdravila pa pomagajo samo trenulno.
A. B. - Bolehate od lanskega avgusta, ko ste se v času čiščo kopali in sedeli na mokri travi. Teden potem ste dobili dvakrat močne napade. Hudo vas je bolelo pod desnimi rebri, v desni rami. oziroma roki, pa navzdol proti mehurju so šle bolečine. Od teli napadov v-is skoraj neprestano boli pod desnim rebrnim lokom in peče kot žerjavica. Ko se bliža čnsča, se bolečine še stopnjujejo. Trpite tudi na hudi zapeki. Poskusili ste že z vsemi domačimi zdravili, tudi v hrani se ogibljete vsega, kar bi vam šikodovalo, pa vse nič ne pomaga.
Po znakih, ki jih opisujete, menim, da z vašim žolčnikom ne bo vse v redu. Ni potrebno, da bi bili prav žolč ni kamni, lahko je tudi samo žolčnik vnet. So pa še druge možnosti, ki jih moramo upoštevati. Ker ste preizkusili /e vsa zdravilna zelišča, vam svetujem, da se obrnete na mestnega zdravnika, ki ga imate
zastonj.	.
J. J. J. - Ko ste lani prišli od vojakov, vas je napadla tropična malarija. Zdravili ste se v bolnišnici 3 tedne. Napadov nimate več. Pač pa vam od tistega časa neprestano 'šumi v ušesih in slišite tudi slabo. Dvakrat ste si že dali ušesa očistiti, pa nič ne pomaga.
Cliiiiin, s katerim zdravimo malarijo, povzroča, če ga zaužijemo v večjih količinah, šumenje po ušesih in naglušnost. Vendar je pa to le bolj prehodnega značaja. Iste motnje in nadloge nastopajo tudi, če zinili notranje uho; košični del, slušni organ in slušni živec, nepravilna razdelitev krvi v notranjem ušesu. Pa tudi zarastline okoli okenca spremljajo te nadloge. Menim, da bi bilo prav in dobro, če se obrnite na strokovnjaka za ušesa.
F. P. Lj. - Grlo imate večkrat tako zaba-sano, da vam kar glas zastane Če govorite aji pojete ali molčite, je isto. V grlu se vam prilepi kot zelenkast gnoj. Neprestano kašljate kot star konj.
Zavit nosni pretin, povečane školjke v nosu, vnetje obnosnih votlin, kronično vnetje žrel n ic, alkohol, nikotin, preostra in prevroča jedila, delo v zaprašenih prostorih, v kemičnih tovarnah, srčne bolezni, debelušnost itd., vse to povzroča to nadlogo. V tej obilici iščem za vas. Povedati ne morem nič točnega, ker ste premalo napisali. Dajem vam nekaj splošnih navodil. Jejte le bolj mile jedi. Pustite nikotin in alkohol. Dihajte skozi nos. Ne govorite v zaprašenih prostorih ali na inrzl&m zraku. Spirajte si grlo s kamilčnim čajem Veliko pomaga tudi vdihavanje eteričnih olj (n. pr. mentola).
V. A. St. - Na opisanem mestu se je napravil kamen, oblike in velikosti koruznega zrna. Pri hoji ne ovira. Na dotik je občutljiva okolica. Sicer ne dela težav. Obstoji iz treh delov in raste.
Brez preiskave ne morem nič točnega povedati. Lahko je brezpomemben in kazi samo lepoto. Vei lar pa se prav na tem mestu rade pojavljajo zelo rosn^ nadloge, za katere ni, da bi jih omalovaževali. Obrnite se na kirurga.
Isti. - Pri 7 letnem fantu opažate fimozo Vprašate, če je operacije potrebna in kdaj?
Trenutno mu ne dela težav. Ko bo dorastel, se lxxlo pojavile nadloge. Zato svetujem operacijo. Lahko že zdaj, če je fant snažen.
M. K. Št. V, - Večkrat vas močno srbi spodnji život.
Vzroki so tako številni, da je brez preiskave nemogoče prav povedati. Srbenje, ki se javlja na imenovanem mestu, je pogosto znak sladkorne bolezni. Pa tudi v zvezi s čiščo in njenimi motnjami in z belim perilom se pojavi. Tudi ledvične bolezni rado spremlja. Da ne pozabim na domačo živinico: bolke, uši, gliste itd. Draži tudi obleka, zlasti volnena, različna mila, ki jih rabimo pri umivanju in kopanju. — Poskusite z lahko hrano! Glejte na redno iztrebljanje! Postelja naj ne lio preto-pla. Umivajte se s kamilčnim čajem. Namažite se s 3% mentolovim cvetom.
R. I. Sp. G. - Imenovana bolezen je ozdravljiva, če je bolnik ne zanemari. Ko je ozdravljena, se ne vrne več Možno pa je seveda, da se človek ponovno okuži. So pa različne stopnje. Pri enih lažje, pri drugih težje in najtežje. Če vam strokovnjak reče, da se vam ni bati, mu zaupajte
A. C. - Zadnjo redno čiščo ste imeli 24. julija. Naslednjo bi morali dobiti 24. avgusta, je pa izostala. Zelo ste slabotni, vedno blodi, večkrat vam prihaja slabo.
V zadnjih dveh številkah sem razpravljal o dveh p<xlobnih primerih. Tudi starost je ista približno kakor vaša. — Če je res tako, kakor I>ravite, ne vidim drugje vzroka kakor v vaši šibkosti, slal>okrvnosti. Tudi za vas velja, da se čim bolj okrepite z dobro, tečno hrano, športom in telovadbo, bivanjem na svežem zraku itd.
Pohorje. - Po vašem opisu menim da ne bo splav. Možne pa se druge nadloge Če je zdaj vse v redil, počakajte in opazujte pri prihodnji čišči. če ne bo v redu, se obrnite na ginekologa.
Vse druge nadloge in težave pa vam delajo vaši rahli živci. Če zmorete, bi vam svetoval morje. V vašem primeru ne vpliva samo psihično dobro, ampak tudi krepi. Poskusite z gimnastiko, zlasti dihalno gimnastiko zvečer. Veliko pripomore k dobremu spanju. Če boste dobro spali, bo to že velik korak navzgor.
Pravni nasveti
Ponovno znižanje dolga. L. T. — Odgovorili
smo Vam v nedeljo 25. septembra t. 1.
Oprostitev od vojaške dolžnosti. J. M. B. —
Radi bi zvedeli, ali ima pravico do oprostive službo v kadru sin vdove? Vdova (mati) je stara 59 let, ena hči je poročena, druga pa je bolehna. — Navedeni sin bi bil oproščen, če bi ga smatrali za edinega hranitelja nesposobnih družinskih članov. Za edine hranitelje se smatrajo rekruti onih družin, ki se vzdržujejo izključno od osebnega dela in zasluslužka rekrutovega in plačujejo na leto manj kot 120 din neposrednega davka in v katerih družinah ni nobenega rodbinskega člana sposobnega za delo in pridobivanje, niti takega, ki uživa pokojnino ali drugo državno podporo, ali katerikoli drugi stalen dohodek, zadosten za vzdrževanje rodbine. V Vašem primeru bi smatrali za nesposobno edino le rekrutovo mater, ker je nad 45 let stara. Sestre pa le tedaj, če bi bile pri posebnem zdravniškem pregledu ocenjene za nesposobne za delo in pridobivanje. Če sta res sestri nesposobni za delo, bi bilo treba vložiti prošnjo za rekrutovo oprostitev. Prošnjo bi bilo vložiti pri pristojnem poveljstvu vojnega okrožja.
Izobešanje državnih zastav. J. G. — Izobešanje državnih zastav na državni praznik je v mestih in trgih po obstoječih zakonitih predpisih obvezno.
Nabava konja za konjenico. F. J. — Naročilu vojaških oblasti se boste pač morali pokoravati in nabaviti konja za sina, kakor se Vam je naročilo.
Rodbinska pokojnina za hčerko. M. R- K. —
Hčerka ste državnega upokojenca. Imate hišico in nekaj zemlje ter ste nezmožni za delo. Upokojeni oče je umrl leta 1928, nakar je prejemala rodbinsko pokojnino Vaša mati, ki je umrla leta 1934. Vprašate, ali bi mogli dobiti sedaj Vi pokojnino in pa železniško legitimacijo za polovično voznina. — Po zako.nu iz leta 1923 bi hčerka državnega upokojenca dobila pokojnino, če je postala telesno in duševno nesposobna za pridobivanje in če nima druge vzdrževalnine. Prošnjo bi bilo vložiti na ono oblastvo, ki je očetu odmerilo pokojnino. V Vašem primeru dvomimo, da bi si izposlovali pokojnino, ker imate hišo in malo zemlje. Le če Vam vse to ne zadostuje za vzdrževanje, bi poizkusili s prošnjo. Ugodnost znižanja voznine uživajo rodbinski člani državnih uslužbencev (upokojencev) dokler uživajo pokojnino. Če torej dobite pokojnino, bi dobili potem tudi železniško legitimacijo.
Zaščita kmeta in državni upokojenec. A N. T. - Državni upokojenec sle in sle v februarju 1932 leta po očetu podedovali zadolženo pose-
........................................... OD REŽITE ....................i.......imunimi
i^' odgovarja samo na vprašanja, ka- | i terim je priložen tale odrezek. |
j »Slovenec" 9. ohlobra 1938 |
|.......mi.....mi..............................................................................................
drugačen, ako je upnik fizična oseba. V zadnjem primeru mora upnik po pravilniku o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami dolžniku poslati obračun in obveznice za znižani znesek dolga. V vsakem primeril boste morali ujihiku predložiti potrdilo o tem, da ste kmet.
Advokatski stroški. L. F. - Toženi ste bili na plačilo dolga. Najeli ste odvetnika. V pravdi ste se sklicevali na kmetsko zaščito in ste tudi nspeli. Odvetnik zahteva od vas plačilo stroškov. Vprašate, ali ste dolžni plačati? — Ker ste vi najeli odvetnika, ste mu dolžni plačati stroške. Ako je nasprotnik pravdo izgubil, in je bil obsojen na plačilo stroškov, vam mora plačati stroške vašega odvetnika po odmeri sodišča. V tem primeru se morate za plačilo pobrigati vi; ni j>a vaš odvetnik dolžan čakati, da bo nasprotnik vam poravnal stroške. Pripominjamo, da se glede stroškov ne morete sklicevati na zaščito, ker so nastali šele leta 1936 Državljanstvo. I. B. - Prošnjo za državljanstvo je notranje ministrstvo zavrnilo na podlagi § 15. zakona o državljanstvu, čeprav ste imeli vse dokumente v redu. Vprašate, ali še lahko upate, da dobite naše državljanstvo? — Ali lahko vaša bodoča žena, ki je sedaj še naša državljanka, po poroki obdrži naše državljanstvo? — O pridobitvi državljanstva onih oseb, ki morejo pridobiti naše državljanstvo po prošnji, odloča po svobodni oceni minister za notranje zadeve. Vsakdo, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev državljanstva, lahko upa, da bo isto dobil, nima pa pravice do državljanstva. Zakon predvideva možnost, da naša državljanka, ki se omoži s tujim državljanom, zadrži naše državljanstvo v ženitovanjskem pismu ali 3 posebno izjavo. To izjavo je treba oddati v overovljeni obliki pred vobče upravnim oblastvom, pred matičarjem ali pa pred notarjem. Če poda izjavo mladoletna ženska oseba ob omožitvi, jc potrebna tudi odobritev zakonitega zastopnika, odnosno varuškega oblastva.
Pregled notarskega računa. G. F. - Že spomladi »te poslali na okrajno sodišče notarski račun, ki se vam je zdel previsok, da ga so-
Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravje!
originalna, naravna in idravilnr
Je samo ena,
ona z rdečimi srci. Zdravje in užitek!
dišče pregleda. Rešitve še dosedaj niste prejeli, čeprav ste prošnjo kolkovali. Vprašate, kam bi se obrnili, da dobite rešitev? — Sodišče ni moglo poslovati, če ste račun poslali »na preglede. Po zakonu sme tedaj, če stranka ne pristane na nagrado, ki jo je zaračunal notar, on ali stranka zahtevati, naj odmeri to nagrado okrajno sodišče na sedežu notarja. Če bi bili takšno zahtevo poslali sodišču, bi bilo sodišče gotovo nagrado že odmerilo. Sicer bo pa najkrajša pot, da stopite sami k sodišču in vprašate, kaj je z vašo vlogo.
Vdova upokojenega učitelja. »Jeseničanka«.
-	Poročili ste se leta 1918 z takrat že upokojenim učiteljem, ki je leta 1926 umrl. Ostali ste brez j>okojnine. Brali pa ste v našem listu, da pripada vdovi pokojnina, četudi se je poročila z upokojenim uradnikom. Vpiašate, ali bi mogli dobiti pokojnino ali milostno podporo?
—	Ko je vaš soprog leta 1926 umrl, je veljal uradniški zakon iz leta 1923. Le po tem zakonu bi bilo reševati vprašanje vaše pokojnine. Po tem zakonu iz leta 1923 pa je pripadala vdovi državnega uslužbenca pokojnina le tedaj, če je bil zakon sklenjen za časa aktivne državne službe. One žene, ki so se poročile z državnim upokojencem po upokojitvi, niso imele pravice do pokojnine, zato je tudi vi nimate. Prošnjo za milostno podporo vedno lahko vložite, n. pr. na odbor za prošnje in pritožbe pri narodni skupščini. Če boste podporo dobili, pa ne vemo,
Kmetijski nasveti
stvo. Posestvo ste vi kot kmet osebno obdelovali. Leta 1933 ste predložili potem sodišču občinsko potrdilo, ki ga je sodišče brez ugovora priznalo Leta 1936 ste predložili drugo občinsko potrdilo denarnemu zavodu in ste pri sodišču zaprosili za znižbo dolga Na predlog denarnega zavoda vam je okrajno sodišče občinsko potrdilo razveljavilo z razlogom, da kot državni upokojenec niste kmet, ni vuin pa še do danes razveljavilo prvega občinskega potrdila iz leta 1933. Pri sodišču ne morete dobiti jasnih pojasnil. Banka pa zahteva plačilo dolgov. Vprašate, ali imate možnost doseči poravnavo v smislu čl. 5. Uredbe v zaščiti kmeta z dne 30. sept. 1935? Ali vam pripada zaščita kot prevzemniku očetovega posestva? Kaj bi storili, da se vam prizna zaščita, ker po vašem mnenju zakon o zaščiti kmetov iz lota 1932 še vedno velja. — Predvsem vam moramo povedati, da ste v zmoti, ako mislite, da zakon o zaščiti kmetov iz leta 1932 še vedno velja. Zdaj jc v veljavi uredba o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 23. sept. 1936 z uredbo o spremembah in dopolnitvah z dne 23. dec. 1937 ter z vsemi pravilniki, ki so bili izdani po tej uredbi. Vsi prejšnji predpisi o zaščiti kmetov so prenehali veljati, tako tudi uredba o zaščiti kmetov z dne 30. sept. 1935. Zato ne morete skleniti poravnave v smislu čl. 5. te uredbe. Po sedaj veljavni uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov vam pa zaščita no pripada, kar je čisto pravilno odločilo sodišče, ker ste državni upokojenec Za kmeta jk> tej Uredbi se smatra le tista fizična oseba, ki ji je kmetijstvo glavni poklic in ki izpolnjuje po uredbi predpisane |>ogojc. Po členu 2. pravilnika za izvrševanje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov pa se smatra pri upokojenih državnih uradnikih, da jim je ta poklic glavni poklic. Prevzemniku posestva in prevzetega dolga pripada zaščita, ki jo je užival njegov prednik, jx> katerem je posestvo podedoval ali dobil potom izročilne jm>-godbe. le tedaj, če je j>oleg prednika tudi on kmet jk) uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Kakor navedeno, vas po predpisih Uredbe ni mogoče smatrati za kmeta, zato vam zaščita ne pripada, ne glede na to, da vam potrdilo iz leta 1933 še ni razveljavljeno. Mala pokojnina in število otrok tu ne priha ja v poštev. Zato se vam plačilu dolga ne bo mogoče upirati s sklicevanjem na zaščito.
Zaščita poroka. J. K. Ž. - Kraet sle in imate pravico do zaščite. Porok ste obrtniku, ki je prišel v težki gospodarski jx)Iožaj. Vprašate, knko vam je postopati, da bi se okoristili z zaščito kmeta? — Vaša obveznost kot obveznost poroka se smatra za vaš dolg šele tedaj, kadar boste morali obveznost izpolniti, to je tedaj, kadar bo upnik terjal od vas plačilo. Od tega dne začno toči zn vas poroka roki po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Ker niste povedali, kdo je upnik, ali denarni zavod, ali kakšna fizična oseba, vam ne moremo povedati, kako vam jo postopati. Postopek jo namreč drugačen, ako je upnik dcuarui ^avod, iu spet
Zelje noče postati kislo. F. V. P. P. — Že tri
leta, odkar vam ribajo zelje posli, vam to noče postati kislo. Kad je iz macesnovega lesa, postavljena v »kamri« kmečke hiše, prej je bila v veži. Zelje je sicer dobro ohranjeno, le kisati se noče, ampak se mora pred kuho okisati s kisom, da je dovolj kislo. Kje tiči vzrok temu? — Da se zelje noče skisati, bo vzrok ali pri napravi ali pri spravljanju. Posoda macesnova ne bo kriva, četudi je kostanjeva boljša. Najbrž bo temu vzrok prenizka toolota prostora, v katerem Ge shrani kad po naribanju. Za kisanje je potrebna toplota, najmanj 15" C, če je "eč, tem bolje. Predvsem je ribati zelje ne preveč mrzlo, rajši nekoliko toplejše. Potem je postavili lad 3 do 4 tedne na topel prostor, sicer zelje re more kipeti. Po tej dobi je zelje skisano in tedaj lahk j spravi e na bolj hladen prostor, kjer se najbolje ohrani. — Za kisanje zelja vzamemo najrajši bele, trde, čvrste glave, ki se dajo lepo rezati. Zribati ga je čimprej, dokler so glave še sveže, sočne. Čim dlje leži na kupu, čim bolj ovene, tem težje 6e tlači in tem pozneje začne kipeti. Pred ribanjem glave dobro osnažimo ter odstranimo nagnite ali drugače pokvarjene dele. Večje glave prerežemo čez"pol in izrežemo kocen. Zelje tlačimo sproti, ko ga ribamo, v plasteh v kad. Vsako plast stlačimo tako močno, da stopi voda čez. Zelje solimo samo malo: na 50 kg zadostuje pol kilograma soli. Ko je kad napolnjena do pod roba, pokrijemo zelje s celimi zeljnimi listi, nato pogrnemo čez čist platnen prt, nanj položimo lesen pokrov, ki ga obtežimo s snažno umitimi kamni. yoda naj sega 3—4 prste čez zelje. — Pri napravi je dobro, če sle sami zraven in nadzirate delo, da se točno izvede, ne pa pustiti vse poslom, ki niso vedno zanesljivi in natančni. — Znano je tudi, da je treba kislo zelje vsak teden snažiti, ker se na vrhu in ob straneh, kjer pride v stik z zrakom, kvari in razkraja.
Izkoriščanje nezrelega sadja. I. S M. — Letos odpada z dreves obilo nezrelega sadja. Radi bi ga čim bolje izkoristili. Za napravo mošta nimate priprav in je sadja tudi premalo. Ali kaže nezrelo sadje — hruške, zlasti pa jabolka — sušiti? — Letos odpada mnogo sadja z dreves, ker je čr-vivo, kakor že dolgo ni bilo. Tako sadje, če ga zrežete in očistite, se da že lahko sušiti, toda ker je zeleno, tudi krhlji niso preveč okusni. Bolje storite, če iz njega skuhate sadno mezgo (marmelado), ki se da dobro ohraniti in pozimi prav dobro zaleže. Tudi takožvani sadni žele pride dober iz takega sicer malo vrednega sadja. — Na kmetih se tako črvivo sadje, ki ga je obilo, najbolje pokrmi prašičem. Nikar pa ne pustiti, da zgnije na tleh, kajti v njem so ličinke jabolčnega zavrtača Ko te ličinke dorasejo, si poiščejo primerno skrivališče bodisi na drevesu ali na kakem poslopju ali pa tudi na zemlji. Tam prezimijo in prihodnje spomladi zopet napadajo sadje. Torej črvivo sadje vsekakor uničite, da ne boste imeli prihodnje leto zopet škodo.
Varstvo grozdja pred škorci. A, L. L. — Imate vinograd blizu gozda, v katerem vam vsako leto razni ptiči: kosi, drozgi, škorci napravijo občutno škodo. Lani so vam pozobali za 800 1 grozdja. V taki množini so se pojavili. Imate klopotce, razvešali ste med trtami svetlo kovino kot strašilo, toda vse to ni nič zaleglo. Želite vedeti najučinkovitejše sredstvo proti tem škodljivcem. — Če vam klopotci niso učinkovali, če pločevina ptičev ni splašila, tedaj vam ne ostane drugega kot puška. Za 8001 vinskega mošta se to izplača, kajti ptiči so zelo izbirčni in si izbirajo za zobanje samo najlepše grozdje. Če se hočete ubraniti tako znatne škode, morate pač žrtvovati za čuvaja, ki naj skuša postreliti čim več teh škodljivcev ter jih obesiti po koleh v vinogradu. Na ta način jih boste najsigurneje preplašili in se obvarovali škode.
Goba neznanega imena. F. K T. — Večkrat naletite na vrsto gobe, ki ste jo semkaj poslali kot vzorec, pa jo v knjigi »Naše gobe« ne dobite. Želite vedeti njeno ime in uporabnost. — Poslani
BANKA BARUCH
11, Rue Auber, Pariš (9*)
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje In po naiboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemhurgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 3061-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 14,'8-6'i, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967, Luxembourp. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
vzorec te gobe je v taki obliki, da je po njem težko ugotoviti pravo vrsto. Svetujemo vam, da naberete nekaj takih gob, zložite jih v škatlo z vlažnim mahom ter jih pošljite po pošti ali jih osebno izročite »Kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani« na Tyrševi cesti. Tam bodo na svežem vzorcu kmalu uganili pravo sorto in njeno uporabnost.
Prašiča bole zadnje noge. A. S. S. — Petmesečnega prašiča so začele boleti zadnje noge. Žre pa rad. Krmite ga z bučami, kuhanim zeljnim listjem in slična zelenjavo, pomešano s kuhanim krompirjem in peso, krmilno in koruzno moko. Dobi tudi klajno apno. Na slično vprašanje smo že odgovorili v nedeljskem »Slovencu« od 25. septembra t, 1. pod »Svinjo bole noge«. Pri vas je v glavnem krma kriva, če bole prašiča noge. Čemu kuhate vso to zelenjavo, ki bi jo praič surovo še bolje izkoristil. Edino krompir kuhajte. Vse ostalo pa pokladajte v surovem stanju, pa ne bodo prašiča bolele noge. Nadalje ga spuščajte vsak dan, tudi ob slabem vremenu, na prosto na kak travnik, da tam malo rije po zemlji in si poišče snovi, ki 60 za njegovo prebavo potrebne. Hitreje si bo opomogel, če mu dodaste med krmo vsak dan žlico ribjega olja ali ribje moke. Koristno je tudi nekoliko lesnega oglja v kot svinjaka. Če bo čutil potrebo, ga bo žrl zaradi prebave. Od kuhane krme na surovo pa preidite polagoma, da žival ne shujša, kajti želodec in čreva se morajo nanjo šele privaditi.
Naš domači živinozdravnik
G. Dr. J. B. v O.: Vprašate, ali lahko uporabite meso od zasilno zaklane živali. Zasilno klanje imenujemo postopanje (klanje), ki se izvrši, da bi ohranili meso dotične bolne ali pa ponesrečene živali. — Po ljudskem občutju je meso dobljeno od poginule živali neporabno za hrano. Gnus pred takim mesom zaščiti dostikrat v življenju zdravje ljudi, četudi vemo, da so bili primeri, ko so ljudje jedli brez škode za svoje zdravje tudi meso poginulih živali. Spomnimo se samo dogodkov iz svetovne vojne ali pa iz življenja ciganov, ki včasih izkopljejo svinje in druge živali — pa 6e gostijo brez škode za zdravje. Lakota in veliko pomanjkanje odstrani vsak gnus.
Zasilno klanje in smrt od bolezni je v nekaterih primerih tesno povezano, posebno glede na nevarnost za ljudsko zdravje.
V časopisju najdemo poročila o obolenju mnogo ljudi naenkrat. Sodnijske preiskave in strokovni pregledi po takih nesrečah pa nedvomljivo dokazujejo, da je takim nesrečam dostikrat vzrok uživanje mesa zasilno zaklanih živali, ker navadno meso ni bilo strokovno pregledano. Če pomislimo, da zaradi uživanja mesa samo od enega kosa zasilno zaklane živali lahko zboli več 6to ljudi, in da je dostikrat odločitev ali je meso nevarno ali ne, mogoča le tedaj, če uporabimo posebne pripomočke današnjega modernega živinozdravni-škega znanja, potem je lahko razumeti nevarnost. Ne smemo pozabiti, da nesreče nastanejo že zaradi težkih bolezni. Zaradi tega je razumeti, zakaj je nujno potrebna strokovna kontrola vsega mesa, posebno pa kontrola vsakega zasilnega klanja Ljudska oskrba je tako kontrolo izročila živinozdravniku, ki ima vedno dovolj strokovnega znanja. Zaradi pomanjkanja takega osebja so poučevali v tečajih tudi tako imenovane »pregle-nike mesa«. Pri zasilnem klanju pripada pregled samo v izjemnih primerih pregledniku, zato, ker je odločitev dostikrat prav težka. Res je, da meso od zasilno zaklane živali ni vedno nevarno za ljudsko zdravje, tudi ne pri notranjih boleznih, ali zgodi se, da tudi na videz popolnoma normalno meso povzroča zastrupljenja in bolezni. Zato svetujem, bodite previdni! Če je le mogoče, pokličite živinozdravnika ali pa nesite njemu v pregled tako meko, ker le tedaj ga lahko uporabite. Dostikrat ne bi bilo prišlo do velikih nesreč, če bi se ljudje ravnali po tem nasvetu.
F. Z. v Boh. B.: Pri vašem konju se fe pofavila gniloba strele! Gniloba strele se pojavi pri konjih v jeseni, pozimi in spomladi, ko je mokro vreme. Posebno tudi tedaj, če stoji konj v hlevu na mokri stelji. Če pogledamo tako kopito, vidimo, da je strela razdrapana, z nje visijo krpe in krpice rožine in razširja se duh gnilobe.
Da konji ne bi dobili gnilobe strele, je treba paziti, da stojijo čim več na suhi stelji. Če pa ste že opazili, da jo imajo, potem 6e strela dobro opere z razkuženo vodo (kreolin, hypermangan, lug itd.), izrežejo se vse krpice, tako postane rog gladek in potem pazite, da imajo konji suho steljo, Dobro je taka kopita, če so popolnoma čista, namazati s katranom, ki ubija bacile gnilobe in ščiti rog pred viago,
Za skorjico plesnivega kruha
Polgruntar Jalkob Golnar je imel prav
_,ajhno, samotno domačijo. Vsa vas je sesto-jala iz takih majhnih domačij ie, vse je bilo t« ubožho in revno: drevo, živina in človek. Trava je bila bodeča, in iz kotanj so sc dvigale sive skale, ki jim kmetje s svojim orožjem niso bili kos. S strnišč se je belilo s plugom raz-mrcvarjerio kamenje. Nikjer drugod v teh hribih ni bilo takšnega skalnatega sveta. Tu in tam je bila skala tako obsežna, da bi si mogel človek kar hišo sezidati iz nje.
Jakob Čolnar se je oženil. Nevesta ni prišla v prijetno hišo. Tisoč korakov je bilo treba napraviti, preden si prišel od nizke koče mrkega obličja do bližnjega soseda. Majcena, venomer zaprta okenca so propuščala kaj malo svetlobe v izbo, ki je bilo v njej polno zatohlega, porabljenega zraka. Bivališče in hlev sta bila pod isto streho. Pa je videla Evstahija nekoč lepše dni; pri nekem zdravniku je bila služila v mestu. Navzlic temu je bila Čolnarjeva
domačija najboljša v vasi. Na slemenu je stal stolpiče.k z zvončkom, in v hlevu sta bili dve kravi s teletom.
Evstahija je morala jako štoditi in vse do dna pretulitati, če je hotela, d« bo Uhajala. A poleg njenega moža so sedeli še trije drugi za mizo, katerim je bil odmerjen kot v hiši: tast in dva svaka. Ta dva nista bila ne duševno ne. telesno popolnoma razvita. »Nista do konca spečena,« so dejali ljudje o njiju. Vprav takšni negodneži pa do norosti dosti pojedo. V hlebec kruha kar sekajo s sabljo in vse hlastno zmečejo v goltanec in ne utegnejo pri jedi nič pomisliti. Človeku je kar slabo, če jih gleda.
Navzlic veliki obremenitvi z dvema tepčkoma je moral mladi zakonski par plačevati še tastu po sto dinarjev na mesec. Tako si je bil izgovoril, ko jO sinu izročil posestvo. Res je ta vsota takšna, dti ne moreš ne živeti ne umreti ob njej, pa jo le peklensko velika za tistega, ki jo mora dajati.
Stari Golnar ni mogel nič več delati; ves trhel in drsajočih korakov je strašil okoli kakor svoje dni. Slabo je že slišal in videl, čutila so mu odmirala. S svojimi sesutimi zobmi je grizel rajši sredico ko skorjo. Časih se je poba hal, da je bil nekoč prvi trobentač bivšega cesarja in da jo stražil ob mrtvaškem odru prestolonaslednika. To je bila njegova junaška doba. Zdaj ni počenjal drugega, ko da je nergail.
Kmalu je bila hiša polna tihega sovraštva. Evstahija se je ubijala, da so ji kar kosti pokale, mimo tega je rodila še otroka. Oče je venomer godrnjal in je hotel biti še zmeraj gospodar, obeh svakov pa je bila mlada žena zmeraj bolj sita. Prvi, Ludovik. je imel majhne in po straini stoječe rumene zobe, pa je vendar mogel z njimi gristi ko lačna, divja zver. Kaj malo je pomagal, pa še kadar je, nikoli brez pipe v roki. To je Evstahijo do blaznosti jezilo. Nekoč mu je pipo izbila iz ust, da se je razbila. Tedaj jo je brezupno in odprtih ust pogledal. Nobene pipe si ni mogel več kupiti. Časih je Jakob naročil Ludoviku, naj tolče kamenje. Pa si ni s tem skoraj ničesar prislužil, saj je kar zdel na kupu kamenja in je buljil v sleherni kamen pol ure, preden je udaril po njem.
Vencel, drugi svak, je bil grbast in tako sla-lioten, da si je komaj mogel kruha odrezati. Ko je Evstahija opoldne prinesla kosilo, vsak sleherni di n žgance in zelje, samo ob nedeljah
*avo, se je Vencel bedasto in poželjivo zarezal, otipaval kruli, ali je pravilno pečen, in je tako naglo požiral, da je bilo Evstabije kar strah. Vencel je bil najbolj požrešen. Pri tem se je pa vedno bal, da nekoč ne bo dobil več kruha in bo od lakote umrl.
Evstahija se je zmeraj obrnila proč' in stisnila zx>be skupaj, če je bila jed na mizi.
Ni in ni mogla gledati te tri, kadar so jedli. Vsakogar je zasovražila, kdor ni kruha lepo in gladko odrezal Kako naglo i/.gine hlebec v pohlepnih ustih teh požeruhov! Pa je treba toliko truda, da kruh narediš in spečeš! Tu v hribih jc malo rži, rženi moki je trebu primešati ovsene moke in nastrgati krompirja vmes, da je testo voljno, sicer ne bi bilo moči živeti. Svojemu možu je Evstahija vsega privoščila; vse dni se je ubijal v daljnih gozdovih in se je šele ob sobotah vračal domov. Toda oče, in še posebej njegova dva negodmeža, ki nista niti s prstom ganila! Posedala sta na klopi za pečjo, se predevala po hiši in prisluškovala. Vsa ta obilna jeja jima le ni nič hasnila; nista se porodila od nje, ne zrastla ne okrepila in tudi nista bila nič bolj izdatna za delo.
Tast je bil že jako na koncu, in smrt bi bila imela kaj malo truda z njim. »Sto let bi rad dočakal,« je brundal. »Vse iznajdejo, samo zoper smrt ne iznajdejo ničesar.« Evstahija ga je zavrnila: »Stari ljudje morajo umreti!« Nato je starec zavzdihnil: »Če me pa smrt noče!«
Stari je z obema slaboumnima sinovoma spal na podstrešju Ko se je nekoč sesula ena od trhlih stopnic pod nerodnimi Veneelnovimi težkimi stopinjami, je Jakob podrl stopnišče, da bi ga prenovil Pri tem pa je našel pod spodnjo stopnico zapuščeno škatlo, ki je bil v njej bel prašek.
Oče se je zdaj spomnil, da je n j etrov ded pravil, da je v hiši škatla strupa, pa da nihče več ne ve, kje je skrita. Počemu da je bil ta strup, je vprašala Evstahija. Starec je nekaj časa mukoma pomišljal, nato se je odsotno za-smehljal in odšel na trato pred hišo. Jakob je hotel škatlo zakopati v gozdu, a Evstahija mu jo je vzela in jo dala v omaro.
Čez nekaj tednov se je zgodilo, da je našla v Vencelnovi krušnaci kos plesnivega kruha, ki ni bil več užiten. Brez dvoma si ga je bil skrivši vzel in ga semkaj skril, kjer se je pokvaril Od jeze se je razjokala in je ozeleneli kos kruha vrgla pred Veneelna in ga pos ledala, da je .silimo sovraštvo kar udarilo iz njenih srbo-rjfcih oči vanj.
Drugo soboto zjutraj je postavila preden.j lonec kav«. Naglo jo je izpil, ko da bi se bal, da bi mu te nenavadne slaščice spet ne vzela Kmalu na\lo mu je postalo jako slabo. Naglo je pobrisala, kar je izvrgel, in je poslala Ludovi" ka k fari ipo duhovnika. Ko se je sklonil duhovnikov obraz nad Veneelna, je zagledal mrliča. Zdravnik ie prišel rnnoiro kasneje, saj je bival štiri wre daleč od vasi: Vprašal je, kakšno bolezen je ime! rajni, in ko mu niso mogli nič natančnega \ povedati, je preiskal truplo in dognal. da je bila kap.
Evstalviia je zazvonila z zvoncem na strehi, pa je bilo k<ij opazno, da vleče ženska za vrv. Tako razdraženo in naglo je zvenelo, ko da bi želela, da bi .bil že brž pogreb. Vpregli so obe kravi, in takio so Veneelna spravili na oddaljeno pokopaliišče.
To leto jc kmalu zapadel sneg, in z metlo so morali pomesti krompirjevo njivo, da so dobili krompir in ga odpeljali domov.
V soboto pred svetimi Tremi kralji dopoldne je dejala Evstahija očetu: »Kje pa je Ludovik? Ali še spi? Ta bo še smrt zaspal!« Sta-, roe je zlezel po stopnicah navzgor, tla bi zbudil sina. Kričč se je vrnil. Tudi Ludovik je bil mrtev.
O svečniei je umrl stari Golnar, ne da bi bil kaj resno bolan. Moj Bog, oslabljen je bil od starosti! Zdravnik si ga ni nič ogledal, ker Je bil sam več tednov bolan v postelji. Soseda je ponoči cula pri mfliiču in je nenehoma drdrala očenaše.
A zdaj je Boga.' minilo potrpljenje.
Kmalu po pognebu je prišla soseda, dvo-nožni vaški časopis, ki je imola zlohotne, pro-dirljive, cigansko blesteče se oči. Evstahija je pravkar nastiljala stefjo v hlevu. »Soseda, ljudje govorijo hude reči!« ie skrivnostno dejala. »Kdaj so pa še kaj dobrega povedali?« jo je Evstahija srdito zavrnWa. Tedaj je soseda siknila: »Vsi trije so tako- nagloma umrli. Tu nekaj ni prav.« Evstahija si je prestrašeno pokrila obraz s predpasnikom in je odšla iz hleva.
Takoj je vsilila svotjjcmu možu škatlo v roke in je zašepetala. »Ouluesi jo! Nočem in ne maram je imeti v hiši.« Odšel je v hosto in je hotel prašek ondi raztrositi po tleli. Pa se mu ga je le škoda zdelo in je*škatlo skril pod korenino drevesa.
Ko je bil spet doma, pa je prijela za roko, rekoč: »Ti hudobni jeziki blebetajo, da sem jaz zavdala očetu in tvoj rima bratoma« Pogledal jo jc. Njen obraz mu je bil že od nekdaj nerazumljiv, ker sta obe očesi nasprotovali drugo drugemu. Eno je bilo« bistro in pametno, oprezujoče, nezaupljivo, svetlo in mrzlo; drugo jc bilo rjavo, nenmno, topfto in bedno. Jakob ji je rekel: »Kako bi mogel »kaj takega misliti o tebi!«
Ponoči je nenadoma začutil, kako je nemirno ležala poleg njega. V spanju, daleč od same sebe, ali pa sama sebi aiajbolj blizu, je začela blebetati. Prisluhnil jc. Jecljala je: »Jaz — jaz — jaz —«
Zbudila se je iz divjih sang, roke so se ji tresle ko preplašeno listje trepetlike. V »lutnji na maščevanje postave je stopfla iz postelje, da bi prosila Boga pomoči. Manila jc, da bo' molitev več zalegla, če jo bo opnavila kleče na tleh. A obšla jo je omotica in zgrudila se je in se do krvi udarila na čelo. Jakndi je šel brž po vode, ki ji jo je pl ju skiii I v ohiruz.
Sodnijski gospodje so prišli na faro, mrliče so odkopali. V želodcu slehernega so strokovnjaki za strupe našli arzenik Vaški zdravnik so je branil: »Nisem mogel vedeti! Kako bi si bil mislil, da hribovci zastrupljajo ljudiH«
Orožniki so vzeli Evstahijo koj s seboj. Vsa prepadena je drgetajo vprašala može: »Ali bom — morala — priseči?«
Začelo se je zasliševanje. Evstahija je za-nikula vsakršno krivdo. Spet i.n spet ja ponavljala: »Saj smo jedli vsi iz ene skled*-!«
Jakob jo jc obiskal v ječi. Vprašala jc, kako je z živino. Po otroku ni vprašala. »Kaj bodo storili z menoj?« jc v grozi vzkliknila On je verjel v njeno nedolžnost in jo je tolaži h: »Saj se ti ne bo nič zgodilo. Pravica je pravica.«
Začela se je glavna obravnava. Še enkrat so zaslišali priče. Nekdo je dejal: »Ti trije niso nič pametno umrli.« Drugi je povedal- »Gr-doba jim šo drobtinice kruha ni privoščila.« Ljudje, ki so doma kričali s hriba na hrib, so tu govorili tiho in plaho.
Vsa vas se je sovražno izjavila proti Kvstn-hi.fi. Le njena stara mati ji je pomagala. Med vso obravnavo jc molila, in lesene jagode robnega venca so drsele med uvelimi prsti Ko so jo poklicali, jc zagotavljala sodnike in orož-
nike, da je njena hči dobra, da je kot otrok
zlezlu nekoč v globok, globok vodnjak in je rešila jagnje, ki je bilo noter padlo. In spet in spet se je sklicevala na to, da je Vencel pustil dragoceni kruh splesneti v slami.
Tudi Jakob je lepo izpovedal o njej. Ko bi bil moral priseči, se je izkazalo, du mu manj-kajo vprav tisti prsti, ki jih potrebuje za prisego; v vojni so mn bili odstreljeni
Prisegel je z levico, mrmraje, du je tako in in tako levičar.
Evstahija se ie zagrizeno branila. Venomer je ponavljala: »Samo garanje me je bilo I ln sami požeruhi v hiši!« Nato pu: »Nikjer na svetu ni takih kamnitnih njiv ko pri nas!« Domačiji je dejala, da jc raztrgana bajta in nikoli ni reklo, du so »jedli«, atnpak le, da so i »žrli« Jakob je bil ves za r i pel v obraz iu glavo je imel sklonjeno, ko jo je poslušal.
Potem je čepela ko nežno, slnliot.no otroče zraven orjaškega orožnika na zatožni klopi. Njen obraz je bil najbolj prijeten in najbolj gojen od vseh, kar juh je pričalo proti njej. Zdaj je poslušala napetega obraza, trudeč se, da bi razumela besede državnega pravdnika in svojega zagovornika, in roke so ji krčevito stiskale robec v naročju. Zdaj spet je bilo na njenem obrazu nekaj trdega, tujega, našemljenega. Potem je zahlipala, prsti so se ji vznemirili. z levico jo šla preko desnice, ko da bi rada nekaj izbrisala. Srce ji je ležalo v prsih ko težak kamen Jokati se ni mogla Ženske priče so si pri.šepetavale: »Prej bi se pocedilo de-i vet kapelj krvi iz osle, kakor ena sama sraga iz njenih oči «
Slavnostni, v temno oblečeni, strahotno vplivajoči gospodje pri mizi so se pogovarjali v tujem jeziku. Odločali so o njeni usodi.
Državni pravdnik je stavil vprašanje, ali se ravnanja s strupi ni naučila pri zdravniku, ki je nekoč v mestu služila pri njem Njen zastopnik je ognjevito odgovoril. Dejal je: Golnar jevi so družina zastrupijevalcev. Zakaj pa so imeli strup skrit pod stopnicami? Pradcd je kriv, ki je shranil strup, ki bi mogel biti z i njim zastrupljen ves rod Sto let je strup z demonsko potrpežljivostjo prežal na svojo določeno uro. In zdaj so se ti trije moški potomci sami iztrebili. Sicer pa ni bilo moči najti tiste škatle, ki jo je bil Golnar skril pod korenino. Ali bo spet čakala sto let?
Dobra
Letošnje poletje sem Se nadihal domačega sonca — ob košnji, ob žetvi in ob popisovanju Rodi.n, kjer sem bil kažipot dvema gospodičnama, a hkrati tudi bolj vsiljiva nego resna po {noč. To zdravstveno popisovanje je združeno s premnogimi dogodivščinami, katerih spomin bo še nekoliko časa živel. Sprva sem hotel to in ono razodeti vesoljnemu narodu, ali brž sem se ustrašil nepotrebnega, neprijetnega in v nespodobnost prehajajočegu ugibanja, kdo neki je ta, kdo neki oni. Tudi sem se odrekel želji, da razkričim bedo in umazajnijo Rodili. Komu bi bilo s tem pomagano? Ko sem meril hišice, okenca, štel postelje, vrtal v najsikri-tejše kotičke življenja in pisal, pisal, so me nezaupno gledali.
»Pa zakaj vse to?«
; ,, »Qp|poda,hoče.,>;e{J«ti(ikako, kmet živi,« sem odgovar jal.	Ibi	. ■■••
»Novi davki- bodo.-Vojska bo,- Delili bodo.«
»Morebiti pa dobite kakšno podporo.«
»Vzeli bi, vzeli, ko bi meli kaj, a dal ne bo nihče.«
Ne bom opisoval umazanih, sestradanih otrok, ki spe po tleh, po skrinjah in ob za-pečkih, ne okenc z rožami, ki branijo svežemu zraku v sobo, ne sitih stenic po stenah, da ne bi koga preveč v kri zabolelo. Ko zdaj od .daleč gledam položne Rodine, več ne vidim v njih nekdanje poezi.je. Zažgati bi bilo treba stare bajtice ob najlepši južni sapi iu na ruzva-Ijnah mrčesa in dednih bolezni zgraditi nova bivališča.
Mislim, <la tudi zaščitna sestra ni hodita s posebno radovednostjo tako rekoč v lonce gledat, kaj ljudje uživajo. Ob nczabeljemih in neslanih jedeh se ji niso mogle cediti sline. Rozine, krompir, čebula, zelje, žgančevka. Dedna tuberkuloza. Otroci pogostoma spočeti v pijanosti, zato slaboumni Edini dohodek: nabiranje jagod in malin dve, tri ure daleč.
In ves čas je žgalo sonce, cvetoči srobot je omamno dišal, prišla je suša in zgodilo se je, da so siromaki za tri keblice vode pol dneva delali v trt ju. Kdaj se bo tem ljudem nasmehnilo boljše življenje?
Carmelo Lauretta iz Sicilije pa je utihnil. Morebiti ni dobil mojega pisma. Čakal sem, da se oglasi, in se zatopil v Manzomija. Ves sem bil v knjigah in papirjih, v čisto drugem svetu.
»Ša! šuaa! U, ti grde srake! šaaa!«
Pod hišo je kričala mati in pokala z dlanmi. Nato se je vrnila, me pogledala in rekla:
»Ali ne bi bilo tebi vseeno, ako bi zdolaj pri debelači sedel in bral pa pazil, da nam gr-ilobne srake in šoje vsega ne požrejo?«
»Naredite si strašilo iz cunj, jaz.imam svoje delo,«
šoje, srake, kosi in vrabci so pri nas ko doma. Škodo začno delati pri črešn.jah, nato so na vrsti zgodnje hruške, ja.liolka, koruza, grozdje in ajda. Tudi kostanju in prosu ne bi prizanesli, pa ga nimamo.
Mati je napravila pisana strašila, nič manj strašna nego zamorski čarovniki, in jih nataknila na dolge p reki je.
»Videle bodo zdaj zlom k a !< je zmagoslavno grozila iu šla v drugo.
Res, iz drage se je dvignil vrišč, se potuhnil v grmovju in oprezoval. Strušila so se zibala v vetru mahala, se obračala, šoje so se navadile in v družbi s srakuini letule nesnužit mrtvo stražo.
Nikamor me ni vleklo Še me je v sanjah plašilo velemesto. Hotel sem čisto ozdraveli. Tudi sc nisem mogel ganiti z doma, kajti prišli so suhi tedni. S trmo in tegobo so.ni se zagrizel v načrte in delo. Samo ob večerih sem oživel v razgovorih s sosedom Feliksom, ki mi je po nesrečnih erotičnih doživetjih kaj soroden. Delala sva divne obljube in sklepe — du jih bova lahko šc divneje prelamljala.
Študentje so se pripravljali na izpite, šc prej smo se sešli na Smuku, da ugotovimo velik minus za preteklost in napravimo velik pKts za lxwločnost. Tam smo starejši kupili mlajšim raznih petelinčkov, pu tudi ledenih srčkov z nepozabnimi napisi. Domov grede smo se ustavili v semiški zidanici, kjer nam ie Mrzlokletaš svirol nbesinsko himno in smo sploh počeli tak direndaj, kot ga menda samo Belukraiijci spra-.vijo skupuj.
Evstahijo so kot morilko obsodili na smrt na vislicah Ni razumela obsodbe; otopelo se ie i^rula s prsti šele ko je predsednik stop i j k njej, ki je ždola kot borno drevesce kraj vetrovne ceste, in ji ponovil sodbo, je slednji«' razumela. Divji vrtinec je planil vanjo, da ji
omahnila in zakrieaia: »Jaz nisem zastrupila Jaz nisem zastrupila!«
Odvedli so jo ven. Zadaj za njo se je oglasilo tožeče, bolesno ječanje njene matere. Slednjič je zmeraj Dulorosu tista, ki ostane osumljena.
Zdravnika je do dna pretreslo. Povedal je iTako se mi dozdeva, kakor da se je vse to zgodilo zaradi siromašnega, bornega, črnega koščka kruha. Zaradi kruha so bili trije zastrupljeni!«
Evstahijo so pomilostili na dosmrtno ječo Čez dve leti po obsodbi jc umrla. (11. Vaclik.)
jesen
Prišel je čas čričkov in rane črnine. Tzpill so srečno minili, šole so se odprle — iu lepega dne sem ostal sam s svojimi papirji in knjigami. Spomin ua Italijo je bil le šc prijetna zavest izpolnjenega načrta.
Obral sem jabolka, z njivic znosil krompir in debelučne storže. Kedke kutine so po-zlatelc v prvih jesenskih vetričih. Komu bi primerjal njih dišave? In se je zdramilo srce:
»Ko zrelih kutin vonj sladak je tvoj spomin, dru/jica iz pomladi pisanega cvetja...«
Zdramilo se je Bo spet pelo v ljubezni al' umolknilo pod težo vsakdanjosti?
/.belil sera hišico, du je ko kapelica. Lahki bi imeli svatbo. Mati pa je rekla, da bi lahke imeli novo mašo — tako ko julija moj nekdanji sošolec, r >l'"-
»Ti, ali bo ros vojska?« Mati me je gledala in v rokah^dr^alu' tednik.
»Saj berete.«
»Bog se nas usmili!«
V srce mi je segel njen glas, kajti hotela je reči: Šel je mož, ali naj gre tudi sin? Vze sem v roke Leopardija. Ob njegovih pesmih človek izgubi strah prod smrtjo
Potem pa se je prismejala trgatev. Najina trgatev je bila posebne vrste, kajti v dveh urah je bila začeta in končana. Svoj čas smo imel za skednjem veliko trt je. Samo stari oče je dobival sodem veder letnega užitka. Počus: pa so trte odmirale, kajti nihče ni mogel skrbeti zanje; le ob trgatvi se jih spomniva vsaki leto, ne da bi pobrala delo svojih rok, marveč božji blagoslov.
In tako sem bil letos edinstven vinogradnik. Mislim, da se ne more noben človek v Beli Krajini pohvaliti, da je lastnoročno zdrobil pridelano grozdje. Jaz to lahko trdim o sebi. V
treh lirah sem s svojimi dlanmi in prsti bolje zdrobil sad božjega blagoslova kakor katerikoli brentač. Bilo je čudovito delo. Sami črni grozdi bahareel Roke sem imel rdeče, ko da brodim po krvi. In dišave! Le dih najdražjega dekleta se da primerjati s tem omamnim vonjem. Ne bom rekel, da je priteklo iz stiskalnice trideset ali štirideset hektov, pač pa trdim, (la ga jc bilo dobrih osem in trideset litrov, sladkega ko nektar na Olimpu — da niti ne govorim o zvrhanem cekarju tomnomodrih grozdov.
Pobrala sva vse zaprašene steklenice po policah iu jih oprala, si izposodila pri sorodnikih veliko plete n ko — vse napolnila, pa jc še ostalo Zdi se mi, da sva na tihem sklenila: Ne sinejo umreti stare, plemenite trle!
Prvi krajec jc sijal /n oblački in črički so peli žalostinko o obranih trtah. Spoznal sem-ni ga lepšega življenja, nego je jeseni v Beli Krajini na kmetih.	(Vinko Beličič.)
Širite katoliško časopisjs!
Kurenčkuva Neška ma tud beseda
if)
Men je zdej že čist useglih, če sc Frtaučkumu Gustlne zamerem, al pa ne. Sej sem doti g putr-pela, zdej pa na morem več. Sej nisem mela še nekol nč ud nega. On ja na zna druzga, koker soje sit nas t kar na debel predajat. Jest 11111 morem enkat kur naraunast 11 ksilit puvedat, de je en bimbo. I'a nej bo jezen name, če če, za-vle toga se jest na bom prou nč g rima-la. Jest ga sam uprnšam, kua 11111 je prouza-prou u glava padel, de se je začeu kar na lepem 11 naša umetmast utikut, ke sc prou nč najna na zastop. Lohka rečem, da se usak zaje, pa če je še tku zanikan, bi na boben zastop koker |>» on na unietnast. Prouzaiprou je men nazadne useglih, na kua se Gustl zastop
prou
pa lest
Mene
sam tu jezi, ke se tku brihtenga dela. koker de li že use umetnostne akademije preštederu, take skp nakluibasa. de nisa za neka,mer. zdej na vem. al je res tku naumen. de miši, de se bo našem umetenkem prkupu, če jih bo hvalil, al kal? še fržmagal se jim bo, ke se tak bimbo 11 nhn foh utokuje. Sej b mogu vender vedet, de muderen in neudvisen umeten ki na morja trpet, de b jih kdu hvalu. Al na pu/na tistga starga pregovora, ke prau, de se dober blagu sam hval? Pu mojeh mislch se sam utroke /ilier puhval, če sa priden. Udra-šen Ide se pa lohka sami puhvalja, kedor je glih treba. Noja, pa kritkari maja tud to pravica. Če jih pa en Frtaiičku Gustl začne hvalt, je pa za muderne in neudvisne umetenke naraunast razžaliu. Kam bo pa naša iimotinast pršla, če se boja tak, koker je Gustl, vajna utekval?
Sej jest prou nč na rečem. Muderne in pa neudvisne umetenke tud jest sama ubrajtam. \ej eden reče kar če. tu sa res use drgačen mojstri, koker sa lili tist u stareli časeli. ke sa mogel pred na drvu splezat, de sa use liste na nem preštel, pre<len sa začel kasen drevu ma-lat, ke sa se bal, de b kasen list preveč al pa premal na drevese na namalal, ke pol b na blu namalan točen pu narau, koker je tro.lm. Tu je use res, de maja muderen mojstri use drgač-na fantazija, koker sa ja mol umetniki u stareli časeli. De b pa glih Gustl ta reč na ta volk boben ubešu. tu jim pa na more bit lufou. Ide je nazadne še rlu lohka miselja, de tu. kar naš umetcn.ki nardeja, na more bit prou dober blagu, de ga morja drug hvalt ke se sam nu zna. Kar naroden jim more tu naprej pridet.
Pn nej bo /e, koker če. Men je nazadne useglih. Jest b sani tu tlela Gustilne nasvotvala, de nej nekar u usak šmoren sojga nosa na utiika, de ja na onknt skupu. Sevede, prsilt ga pa na morem, de b me ubugu. Gustl je h nit en čuden člouk. On s na pesti ud nubenga nč dupuvedat. Ijar s enkat u glava utepe. more držat, knkor de b blu prbit. Zatu bo enkait še gor plačil. Gustl mende Vin ve, kuk 11 se ie tist Madžar Laszlo, ke pranja, da je biu eden ta
narvečjih umetenku na svet, zameril mudernem umetenkem, ke je na uprašajne, kuku se mu kej muderne umetnine dupadeja, reku, de tu nisa umetnine, kar muderen uinetenki nnnia-laja, ampak sam >plajš umetenške omejenosti«. Glih tku la jim je udguvuru, pa so je prec tku /.umoru umetenkem, de ga ni nekol več mi-beden pugiedu.
Noja, pa Laszlo je biu sam res velik uine-tenk Sam cesarje pa krale je mahi. Ta je že lohka kej tacga bleknu čez muderne umetnine Gustl je pa ena f;ga freska. Sam ježek ga ji-, prou 11Č druzga. Oh, jest ga pu/na m še iz utroškeli let. Kaj ga na bom puznala? Sej sva hudila že u ta usrana šula skp, koker sma še tekat rekel utroškmu vtce. Že te.ka.t je biu strašen trmast in sojeglaun. Ježek je mou pa že tku strupen, <le seru ga enkat sam zavle ncgauga strupenga jezika tku pu ksihte aprn-skala, <le je hodu več ket en trden s čist zaflajštranem ksihtam ukul. Jost som inislola tekat, de ga bom s praskajnam vender kej pu-bu Išala. Koker pa zdej videm, se ni prou nč puibulšu. še dons je glih tak, koker je biu tiste čase, al pa še siabši. Seer pa, zaikua b glih Gostilna tku skuz zube ulekla? Sej sa usi dede: glih. Verjamete, de se s sojem cledcam glih t.ku kfretarem že lota in leta. Jest sem zdej že usega sita. Zakua b se z<lej še z drugem dedcem kfretarla, ke 111 vender prou nč am na greja. Kar pestima naše muderne in tud neudvisne umetenke z Gustlnam ured prgmah, pa se raj, kej druzga pametenga pumenma, ke srna že glih pr tem.
Kakor vam je mcnrle že znan, se jest prou nč rada s pulitka ukul na ungavem. Sej člouk nekol na ve, kam glili pes taca muli. Dons je tku, juter pa tku. Če G ust Ima nisem mogla s praskajnam preubrnt, tud pulitkarju na bom s sojeni gubezdajna.m.
Un tedem enkat, ke nisem mela glih nč pu-sebenga duma za upraut, nrc.me je biu pa tud tku loj), de som sc kar čudila, kuku more tista gespudična, ke u radio ureme napuveduje, rečt, de gre u Iblan dež. Jest zdej na vem, al se je dež zmotu, de ni začeu jit ub napuvcdaincni ča-
se al je pa tista gespudična puzabila pugledat skuz voken, de b vidla, kuiku lepu zuni sonce sije. Neki bo že. Mugoče je tud, de je tku za-hiblena. de ji je useglih, uli sije sonce, al gre dež. Usesorste slučaji loliku prideja naprej. Zatu pa jest raj nečem nubenmu, ne deže ne sonce, naprej metat, de ja je pulomu. Sej, ke sem blu jest zalu'blena, tud nisem bla nč bulš. Jest b bla tekat na bulšem, če b šou dež, koker je biu pu radio urudno napuvedan, b saj dons na mela reumatizma 11 hrbte.
Kene, ke sem vidla, de tku lepu sonce sije, som se kar hiter ublokla u prumenailna ubloka, pa sem lezla gor na Grad gledat tiste propileje, al kok se prau tistem luknam, ke sa jih zdej naredel gor na ta stareli šancali. Tulk sem že slišala ud teli propilej prpoudvait, de sem bla že ferbčina, kuku ta reč ven vid.
Klimi sem prlezla gor, koker sa ble soje čase stare šance, pa res zagledam ene take luk-ne, koker ka.šen vokni. Preči sem bla zajne tku uaitdušena, de sem hiter stupila ke zraven in začela gledat skuz ke preke Bližjem grob. Sej še nLsa čist fertik. Šip manka še not. pa polk-nu tud še ni gor. Tu morja še naredit, de na bo preveč uručina skuz prtiskala Tulk časa sem ugledvala tiste vokna, de se je začeu že mrak delat, pa hladnu je ratval. Pa b še na šla preč, če b se m na medil dam večerja pr-praulat. H sreč je biu tist dan glih pete,k, de nisem mola glih preveč z večerja za upraut. Dva kosa kruha sem hiter s putram namazala, pa sem bla z večerja fertik. Midva z možam se zmeri ub petkeh postva. Noja, pa preke konc mesca tud.
Ke pride moj mož dam in sedeva li večerji, me začne pa kar naenkat uzad na hrbte neki stiha*. Tku me je pa »filial, de sem se kar zvijala. koker de b me krč grabil. Ke le ni tlu jejnat, ampak še če/.dali liujš je blu, sem pa pree vedla, de sem gor pr tisteli propilejah na durlicug reumatizem nalezla. Jest sem že tku reumatizme pudvržena. Koker sem bla naudu-šona za te propileje. pa som s useglih naprej uzela, de jih na bom šla nekol več ugledvat, če na boja šip not udelal. Zakua b s člouk bulezen nakupavu? Zdej bom mogla že spet tulk enga gnarja za tiste žauibe ven zmetat, de bova mogla z možam ceu teden sam kruh s putram namazan večerjat, ne sam ub petkeh. Buli pu-magil Kamer se ubrnem, maon smola. K.N.
Križanka
Razvezano snopje
Narodni simboli iz rastlinstva pri raznih narodih
Vsak narod ima svoje pejsebne znake. Kako da si je narod ravno izbral to ali ono rastlino za svoj simbol, je vprašanje. Gotovo bo to v zvezi z razširjenostjo one rastline v onih krajih, kjer živi katerikoli narod. Vsak narod ima svoje posebnosti, vsak ima svoje običaje, šege in navade, svojo narc.dno pesem, svojo narodno nošo in svojo na-'odno umetnost. Vsak narod ima tudi svoje značilne znake, oziroma simbole, ki ga predstavljajo pred svetom kot takega, ali takega, kakršno lastnost predstavlja rastlina sama, ozircnma kakršne cnačilnosti in posebnosti ima. Razširjenost rastline e torej dovolj velik vzrok za simbol. Pa ne samo to, tudi lega tal je vzrok tej razširjenosti. Rastlina iredstavlja kot simbol prepogostokrat tudi značaj naroda. Tako so napravili v Argentiniji vrt, v ka-!erem rastejo vse rastline posameznih narodov, ;i izpričujejo narodne simbole pa bodisi v rožah, "Irevesih in podobno. Ta »Vrt miru« v mestu La Piata naj bi bil cn sam simbol, ki predstavlja, kako sa se posamezni narodi ravno s temi rastlinami združili v eno samo misel, ki naj pove, da hočejo vsi narodi mir. Vsaj na tem vrtu naj bi bili ti na--odi po svojih narodnih simbolih združeni, če že v drugem niso, oziroma če že nc mo.rejo biti. Oglejmo si te rože posameznih narodov: Bivša Avstrija je imela planiko (Stclla Alpina) za svojo narodno rožo. Argentinija ima ceiba (Erythrina Cristagalli). Avstralija: akacija (Acacia Baileyana). \'emčija: modrica (Ccntavrea). Brazilija: ipo (Te-?oma Araliacia). Bolivia: kantatuta (Cantuta Bu-tifolia). Bolgarija: dišeča vrtnica (Rosa Aromati-ca). Belgija: Azalea Indica. Čile: Lapagcria Rosea. Kuba: Hedvchium Coronarium. Kanada: rdeči ja-vo,r (Acer Rubrum]. Kolumbija: majska roža (Cat-tleva Trianae). Kitajska: Prunus Nume. Češkoslovaška: lipa (Tilia), Danska: Trifolium Pratense. Ekvador: rdeče kitajsko drevo (Cinchona Succi-ubra). Združene države ameriške: šipek (Rosa Silvestre). Egipt: lokvanj (Nymphaca Coerulca). Španija: nageljček (Dianthus). Finska: Convallaria \\ayalis. Francija: modrica, mak, marjetica (Cen-avrea Cyanus, Papaver Rhoeas, Lenn Canthctnun Vulgare). Gvatemala: bela orhideja (Licastcr ski-neri Alba). Grčija: lovor (Lavrus Nobilus). Ma-Ižarska: tulipan (Tulipa). Iran: Rosa Roja, to je deča vrtnica. Indija: lotosovo drevo (Nymphaea '.otus). Italija: marjetica (Margarita). Anglija: bela n rdeča vrtnica (Rosa Blanka ct Rubra) Irska: rrifolium Minus. Japonska: krizantrma (Chrysan-hemum). Mehika: daliia (Dahlia). Nikaragtia: He-lychium Coronarium. Norveška: Caluna Vulgaris. 'aragvaj: jasmin (Brunfclsia Ho.pcana Benth). Pe--u: Cantua Bruxi Folia. Poljska: marjetica, mak, pominčica (Lcvcanthemum Maximum, Viola tri-olor, Papaver Orientalis, Alth.nea Rosea). Ho-andska: Calendula. Portugalska: Lavandula. Pa-ama: Peristenia Alata. Romunija: bela vrtnica Rosa Blanca). Salvador: kava (Coflea Arabica). ivedska, majska roža (Cc\nvalaria Mayalis). Švica: leč (Rhododendrum). Turčija: tulipan (Tulipa). Tugoslavija: lipa (Tilia). — Vse te rože rasto na em vrtu in predstavljajo prav živopisno sliko, na kateri so združeni vsi narodi le v enem hrepenenju — po večnem miru,
V vsak prostorček vstavi po dve črki, ki ti obenem povesta besedni zlo,g. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. slovanski vladar, 3. cerkvena enota, 5 pesniški izraz, 7. knjigoveško opravilo, 10. merilna priprava, 12. del glave, 14. ogrski vladar, 16. Župančičeva pesnitev, 17. slo,venski učenjak, 18. makedonski kraj, 19 vojaško krdelo, 20. štajerska voda, 21. božje stvarstvo, 22. sibirska reka, 23. vzrok bolečine, 24. nemško mesto, 25. črnogorska reka, 27. okrasna post\da, 29. ribiška potrebščina, 31. rimski cesar, 33, kemična snov, 35. del pohištva, 36. poljski pridelek, 37. gorska grapa, 39. češkoslovaška reka, 41. juridič-ni izraz, 43. posmrtno prebivališče, 44. lahka snov, 45. peruansko mesta, 46 glasbeni izraz, 48. pritok Drine, 50. Shakespearova oseba, 52. gledališki prostor, 54. spomladanska cvetlica, 56. nalezljiva bolezen, 57. zelen travnik, 59. grška črka, 61. ob-savski kraj, 63. beraška vreča, 65. trgovske blago, 66. spačene ustnice, 67. svetopisemska oseba, 68. evropsko mesta, 70, prevozno sredstvo, 72. kar-tažanska vladarica, 74. izumrlo pleme, 76. afriška žival, 78. del telesa, 79 brezpravno ljudstvo, 80. del prehrane, 82. del Trbovelj, 84. odrska potrebščina, 86, žensko pokrivalo, 87. mokrota, vlaga, 88. arabsko mesto, 89. vrtna zelenjava, 91. turški naslav, 93. domača žival, 95. kamniško pokopališče, 97, gozdna rastlina, 99. gorenjska planina, 100. afriška puščava, 102. živalska tvorba, 104. tibetanski duhovnik, 106. gorenjski slap. 108. glasbeno orodje, 109. čebelje orožje, 110 škodljiva žival, 111. vrtni pridelek, 113. lovilna priprava, 115. pisana zmes, 117. del njive, 119. zemeljska oblika, 121. zdravilna rastlina, 122. eksotična dišava, 123. Svetčcva oseba, 125. kovinska praska, 127. strma skala, 129. ud družine, 130. zemeljsko bogastvo. 131 del očesa, 132. narodni običaj, 134. del človeka, 136. jedilni listek. 138. okusna pijača, 140. ameriška državica, 141. tolažilna stvar, 112. zasavski kraj, 143. koroški kraj, 144. oblika vode, 145. gozdni sad.
Navpično; 1. vrsta nesnage, 2. slovanska boginja. 3. štajerski kraj, 4. italijansko mesto, 5. evropska prestolnica, 6. dolenjski kraj, 7 pravica ugovora, 8, del voza, 9. ob6avski kraj, 10. štajer-
JESENSKA SEZONA:
DOLENJSKE TOPLICE
radio-terma sa" C.
Od 1. IX. dnevna penzija v Zdraviliškem domu t. razred din 45 — s prebrano in kopelmi. V Kopališkem domu 10 dnevna pavšalna penzija din 6004— 20dnevna din 1.100"—. V pavšalu vračunan poleg prehrane, kopeli in perila, enkratni zdravniški pregled in vse takse. Izredni zdravilni uspehi Krasni izleti v okolico. — Zahtevajte prospekte'
Uprava.
Šah
ski kraj, 11. del telesa, 12 neprijetna stvar, 13. sprememba, izmenjava, 14. črnogorski kraj, 15. vulkanski izmeček, 22 kos papirja, 23. obvodna žival, 24. velik greh, 25. življenjsko geslo, 26. pa pirnato pokrivalo, 28. dolenjski potok, 30. temelj, osnava, 32. gorenjski kraj, 34. del glave, 35. vojaška potrebščina, 36 konjske ščetine, 37. utežna enota, 38. mehka snov, 40. madžarsko mesto, 42 častna stvar, 43. alkoholna pijača, 44. štajerska gora, 45 zveza držav, 46. nočna ptica, 47. špan ska reka, 49. kmečko orodje, 51, azijska puščava, 53. mizarska orodje, 55. vodna žival, 56. ameri ški otok, 57. hrvaška pokrajina, 58. notranjski kraj, 60. kuhin]ska potrebščina, 62. turški sodnik, 64. palmova moka, 65. del telesa, 66. kulturna ustanova, 67. deževna mlaka, 68. neprijeten občutek, 69. urjenje, skušnja, 71. vodna vršina, 73. majhna posoda, 75. jugoslovanska reka, 77. del noge, 78. lesena stavba, 79. mlinska korito, 80. ključavničarsko orodje, 81. glinasta posoda, 83. majhen otrok, 85 del poslopja, 86. pisalna potrebščina, 87. krojni predpis, 88. skrajna črta, 89. kiparski izdelek, 90. nedotakljiva stvar, 92. smešna pripoved, 94. del ograje, 96. del cerkve, 98. vrsta, baža, 99. čevljarska potrebščina, 100. hrvaška reka, 101. del roke, 103. nevestina oprema, 105. duhavniško opravilo, 107. kmečko orodje, 108. italijansko kopališče, 109. zakonska družica, 110, meniška obleka, 111. domača žival, 112. človeško pleme, 14. gorenjska reka, 116 slovenski književnik, 118. Razusova drama, 120. kovinarski izraz, 121. primorski kraj, 122. japonski cesar, 123. del no.ge, 124. gorenjski kraj, 126. skaljeno prijateljstvo, 128. ameriško mesto, 129. zemljiška knjiga, 130. sremska postaja, 131 človeška znanost, 132. japonsko mesto, 133. velika gospa, 135. lesena stavba, 137. naravna sila, 139. lovska potrebščina.
Za zaključek letošnjih medklubskih tekem za državno prvenstvo je med šahisti veliko zanimanje. Kot poročajo, je letos tudi Subotiški šahovski klub zelo resen konkurent, ker bo nastopil z velemojstrom Kostičem in mojstrom Schreiberjem ter še z večimi izvtžbanimi igralci. Nekateri jim celo prerokujeta zmago proti belgrajskim šahi-stom. Ta tekma bo že prihodnjo nedeljo, dočim je bila tekma med Ljubljanskim šahovskim klubom in Amaterskim šahovskim klubom preložena na 30. oktober Ljubljana ba imela leto6 zelo težko stališče, ker bo morala nastopiti brez velemojstra Pirca, ki po neki administrativni napaki za klub trenutno ni verificiran. Seveda bo skušala s čim bolj popolnim ostalim moštvo,m to vrzel izpopolniti in ima še vedno najlepše upanje na končno zmago, če sc bado igralci pripravili za te tekme. Dokazati bo prvenstva v državi letos zelo težko in ravno zato vzbujajo te tekme tolikšno zanimanje.
★
Med odborniki Slovenske šahovske zveze in odbornikojna Jugoslovanske šahovske zveze gg. Magdičem in Prokopom iz Zagreba bo danes v Ljubljani sestanek v 6vrho dokončne ureditve od-nošajev med njima. Vprašanje ureditve odnošajev med Jugoslovanska in Slovensko šahovsko zvezo je že skoraj popolnoma rešeno in smemo po odstranitvi te ovire pričakovati, da bo delo Slovenske šaho,vske zveze kmalu zopet v popolnem teku. Zelo blagodejno je vplivala pri rešitvi teh vprašanj naklonjenost presednika Jugoslovanske šahovske zveze g. St. Čiriča, katero je ob vsaki priliki pokazal nasproti Slovenski šahovski zvezi in slovenskim šahistom.
¥
Karespondnečne partije so vedno bolj priljubljene in so vedno v teku veliki korespondenč-ni turnirji med šahisti iz najrazličnejših delov sveta. Partija, ki jo prinašamo danes, je bila odigrana na velikem panevropskem korespondenč-nem turnirju,
M. Hoflein — W. Henneberger,
1. e2—e4, e7—e5; 2. Sgl—f3, Sb8—c6; 3. Lfl —b5, Sg8—f6 (modernejše je nadaljevanje a7—a6 itd.); 4. 0—0, d7—d6; 5. d2—d4, e5Xd4; 6. Sf3X d4, Lc8—d7; 7. Sbl—c3, Lf8—e7; 8. b2—b3, 0—0; 9. Lcl— b2, Tf8—e8; 10. Sd4Xc6, b7Xc6; 11. Lb5 —e2, Le7—f8 (črni skuša z napadom na središče izenačiti malo prednost, ki ja ima beli iz otvoritve.); 12. Le2—f3, (to je naperjeno proti d6—d5) g7—g6; 13. Tfl—el, Lf8—g7; 14. Sc3—a4 (beli se hoče s c2—c4 še bolj zavarovati proti d6—d5.( h7—h5; 15. c2—c4, Sf6—g4 (črni konj stromi na polje c5.); 16. Lf2Xg7, Rg8Xg7; 17. Ddl—d4+, Dd8—f6; 18. Tal—dl, Sg4—e5; 19. c4—c5, Se5X f3+; 20. g2Xf3, Te8—e5 (črni grozi sedaj Ld7— h3 in Df6—g5 + , kar mora beli preprečiti.); 21. Tel—e3, Ta8—d8; 22. Kgl—hI (na cXd6 bi črni odgovaril Dg5+, Khl Lh3 in na Tgl TXd6 s pretnjami na d-liniji.) Ld7—e6; 24. Dd4—c3, g6— g5; 25. Sa4—b2 (na DXc6 bi prišlo Tc8 in Tc2.) Te5—c5; 26. e4—e5l, Df6—f5; 27. Sb2—c4l, Le6— d5 (d6—d5 ne gre zaradi odgovora Sc4—d6!); 28. e5Xd6 + , f7—f6, 29. Khl—gl, g5—g4; 30. f3Xg4, h5Xg4; 31 Tc3—e7 + , Kg7—g6; 32. Dc3—g3 (grozi zelo neprijetno Dg3—h4 in prepreči s tem Ld5Xc4) Df5—f3; 33. Dg3Xf3, Ld5Xf3; 34. Tdl —el, Tc5—d5; 35. Te7Xa7, Td8—e8 (črni sedaj prične z zelo nevarnim napadom, ki se ga pa beli še ubrani.); 36. Ta7—e7, Te8—h8; 37. Te7— e6, Kg6—f7; 38. Se4—b6, Td5—h5 (na Td2 z grožnjo g4—g3 bi sledilo Sb6—d7 Th6, Se5+itd.); 39. Sb6—d7l (grozi mat v treh patezah in 6 tem ustavi črni napad) Th8—h6; 40 Te6—e8l (zopet preprečuje TXh2, ker bi sledilo Tf8+ in mat v nekoliko potezah.) Kf7—g6; 41. Tel—e6, Th5—d5; 42. Sd7—f8 + , Kg6—f5; 43. d6—d7 in črni se je vdal. V turnirski partiji pač ne bi nihče mogel tako precizno parirati napad s protinapadom, ker bi ne imel časa za izračunanje vseh variant.
Bi^ir&itib
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
Rešitev križanke z dne 2. oktobra
Vodoravno: 1. opera, 6. korak, U. kleka, 16. Tamara, 17. Sap, 18. Ararat, 19. aroma, 20. tenor, 21. Avala, 22. Vana, 23. Dol, 24. glas, 25. at ol, 26. etan, 29. ila, 31. Mota, 33. Loka, 35. Vcsliki Ban, 37. anatom, 40. Emil, 41. očak, 42. aga, 43 Sera, 44. Kosi, 46. Pad, 47 Ilir, 49. Eden, 50. alaman, 51. anatomija, 52. Dane,
Pazite na kotle!
„TEPALIN"
Made in U.S.A.
Edinstveno čisti in preprečuje kamen v vseh parnih kotlih, ne da bi jih bilo treba razdirati. — Preizkusila in priporoča Inšpekcija za kotle ministrstva zgradb. — Zahtevajte
prospekte od generalnega zastopnika H0BBV, A. R., Beograd, UskoCka 5, Telefon 23-013
54. sova, 56. Had, 57. Spak, 60. ukor, 63. Abel, 65. ica, 67. Nora, 69. katar, 70. Incni, 71. mogul, 72. ananas, 73. oče, 74. jagoda, 75. Taraa, 76. klasa, 77, Sanin.
Navpično: 1. Otave, 2. para, 3. Emona, 4. rama, 5. Arad, 6. katoličan, 7. osel, 8. rang, 9. Apolon, 10. karat, 11. Kras, 12. lava, 13. Erato 14. ka-lo, 15. Atala, 27. temata, 28. Nil, 29. Iko, 30. obad, 31. mak, 32. Ana, 33. las, 34. Koreja, 35. veka, 36. lisa, 37. agitacija, 38. Todi, 39 mana, 42. Alah, 45. ime, 46 pas, 47. Ina, 48. rod, 49. Ems, 51. Ave-noi, 52. dukat, 53. notar, 55. obisk, 35. pogon, 59. Kalan, 61. Kana. 62. rana. 63. Aras. 64. leča. 65. Ines, 66. Amas, 67. noga, 68. Rudi.
Politična poročila drug® izdaj® ff$iovenca"
Sklepi Velikega fašistovskega sveta
Namesto parlamenta »Fašistovsko korporacijsko zastopstvo«
Rim, 8. okt. AA. (Štefani) Veliki fašistični svet je na svoji snočnji seji odobril zakonske predloge o preosnovi nacionalnega korporativ-nega svetu in o ustanovitvi fašistovskega kor-porucijskega zastopstva. Parlament se ukine, namesto njega se pa uvede fašistovsko korpo-rucijsko zastopstvo. Senat iu to zastopstvo bosta sodelovala pri pripravah zu zakon o tem zastopstvu. V zastopstvu bodo člani velikega fašistovskega sveta, člani nacionalnega sveta fašistovsko stranke in člani korporacijskega sveta. Člani senatu in italijanski akademiki ne lx»do v tem zastopstvu.
Ta dva zakonska predloga bosta proučena na seji ministrskega sveta 7. novembra t. I.
Duce bo sklical periodično senat in fašistovsko in korporacijsko zastopstvo k izvrševanju zakonodajne funkcije. Ti dve ustanovi bosta razpravljali in glasovali o zakonskih predlogih ustavnega značaja, zakonodajne delegacije pa o splošnem značaju proračunskih predlogov, državnega proračuna in proračuna
avtonomnih državnih ustanov. Senat in fašistovsko korporacijsko zastopstvi) bosta razpravljala tudi o tistih zakonskih predlogih, od katerih bo vlada zahtevala to diskusijo in o onih predlogih, o katerih sta ti dve ustanovi zahtev uii diskusijo, v kolikor to odobri dne; iu šef vlade Današnje časopisje posveča svoje uvodnike novoustanovljenemu fašističnemu operativnemu predstavništvu ter poudarja, da ima to predstavništvo v primeri z tradicionalnim parlamentarnim sistemom revolucionarni značaj. Novo predstavništvo bo štelo 050 članov, od katerih jih bo 150 iz nacionalnega sveta fašistične stranke, 500 pa iz nacionalnega sveta korporaeij. Oha ta dva sveta bosta v bodoče zamenjavala volivne kolegije bivšega liberalnega parlamenta. Kot največjo originalnost nove skupščine pa navajajo to. da ni pe-, riodičen in spremenljiv rezultat volitev, ampak stalen organ. Preko nacionalnega sveta fašistične stranke in nacionalnega sveta korporaeij bodo vsi politični interesi na eni in interesi dela in proizvodnje na drugi strani pravilno uravnovešeni po svojem pomenu.
Nemčija ponuja japonski posredovanje
Tokio, 8. okt. TG. V Tokiu potrjujejo vest, da je nemška vlada vprašala Japonsko, če bi ji bilo prav, da Nemčija začne z resnim posredovanjem za sklenitev premirja na kitajskih bojiščih. Japonska vlada bi menda bila pripravljena, da sprejme posredovanje. Ni pa znano, kakšno stališče bo zavzel Čankajšek. Na Japonskem so generali bolj navdušeni za premirje kakor politiki. Verjetno bo japonska vlada čakala na izid bojev za Hankov. Če ga osvoji, bo najbrž javila Nemčiji, naj začne s svojim posredovanjem.
Kakor se vidi iz velikih sprememb, nastalih po odstopu generala Ugakija in po spremembah na poslaništvih v Londonu, Washingtonu, Rimu, Berlinu in Moskvi, tudi Japonska stremi za novo zunanjo politiko. Iz verodostojnih japonskih virov so je zvedelo, da so se zadnje mesece vršili dolgi razgovori med .generalom Osi-mom, ki je bil prej japonski vojaški ataše v Berlinu, in v. Ribbentropom, s katerim je bil Osimo v ozikih osebnih stikih. Osima in v. Rib-bentrop sta se osebno sporazumela glede osnov trojnega sporazuma, ki bi imel vojaški značaj in bi bil nekakšno dopolnilo pakta proti kom-interni. Po trditvah i/, istega vira bi bilo treiba spremeniti tudi nekatere zunanjepolitične točke treh držav. Japonska bi pristala na to, da prevzame obveznosti proti Nemčiji in Italiji samo proti sovjetski Rusiji. Toda zdi se. da vidi Italija glavnega možnega nasprotnika tega trikotnika na Angleškem in da si v tem smislu prizadeva pri uvodnih razgovorih v Berlinu. Zato kažejo v tokijskih političnih krogih kar največje zanimanje za glasove o bližnjem nemškem posredovanju med Japonsko in Kitajsko.
Toliin, 8. oktobra. AA. (Havas.) Po poročilu agencije Domej so japonske pomorske in vojaške sile, ki ob Jangceju prodirajo proti Hankovu, zavzele davi Kičung, na severnem bregu reke, 10 km vzhodno od Hankova. Japonski letalski izvidniki poročajo, da Japonci prodirajo na jugovzhodu proti čenčevu, kjer sc križata železniški progi Peking— Hankov in Lunghaj—čengčan, južno od Rumene reke. Japonske kolone pripravljajo vse potrebno za prehod čez Rumeno reko, da pretrgajo promet na omenjeni železniški progi.
Promet med Nemčijo in ČSR se obnavlja
Berlin, 8. oktobra. AA. (DNB.) Med nemško in češkoslovaško pošto so se danes začeli razgovori, da se čimprej o.bnovi prekinjen poštni promet. Letalski poštni promet med rajhom in ČSR je uveden že od 6. t. m. Novi razgovori naj ustvarijo možnost, da bodo prebivalci 6udetsko-nem-ških krajev mogli čimprej razpolagati s svojimi naložbami, pri čsl. poštnih uradih in poštni hranilnici. Danes so se sporazumeli, da bo čsl. vojaška uprava vrnila rekvirirane avtomobile, konje in vozila prebivalcem sudetskih krajev,
Litva žaluje za Vilno
Kovno, 8. okt. Jutri bodo v Kovnu žalovali zaradi izgube Vilne, ki so jo poljske čete zavzele lota 192(1. Popoldne ho po vsej deželi enominutni molk.
London, 8. okt. AA. (Reuter.) Nogometna reprezentanca Škotske je premagala Irsko z rezul-taom 2:0. Tekma je bila v Belfastu.
Poljaki zasedajo Tješin
Tješin, 8. okt. AA. (Pat.) Prvi oddelki poljske policije so prispeli danes v Tješin ter prevzeli dolžnost ob sodelovanju s češkimi oblastmi. Pred končno zasedbo so prispeli v Friistadt tudi ijpoljski železničarji v civilu, da hi se seznanili z železniškim objekti. Od včeraj so v Karvini in Boguinini skupine poljskih železničarjev.
Londonski župan odhaja v Prago
London, 8. oktobra. AA. (Reuter.) Londonski lord Mair je sklenil, da se v ponedeljek ab 8.45 odpelje iz Croydona z letalom v Prago, da po navodilih angleškega poslanika v Pragi New-tona izvede potrebno organizacijo za uporabo novoustanovljenega fonda, namenitnega za pomoč bi«; nce-n, da bi na ta način zagotovil najnu]-aeje stvari stotinam in stotinam beguncev. Fond lo.ndonskega lorda Mair-a znaša skupaj 20.000 funtov šterlingov. To vsoto so zbrali v 24 urah. Današnja pošta je tako obilna, da zdaj ta posel opravlja 27 uradnikov.
Beneš se bo umaknil v Švico
Praga, 8. okt AA. (Reuter.) Časopisje potrjuje, da bo bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš v kratkem odpotoval v Švico na počitnice.
Sprejemi pri dr. Stojadinoviču
Belgrad, 8. oktobra. A A. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je danes sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu grškega poslanika Bibico-Rosetija, našega poslanika v Varšavi dr. Aleksandra Vukčeviča in našega poslanika v Budimpešti Svetozarja Rasiča.
Iz diplomatske službe
Belgrad, 8. okt. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kralj, namestnikov sta na predlog ministrskega predsednika premeščena: P. r e d i č Svetislav iz konzularnega gospodarskega oddelka v zunanjem ministrstvu za generalnega konzula 3/1 v Lille in S 1 ob od a n G o d j e v a c, , konzul 5/1 v Lillu, za konzula 5/1 v Valoni
Nova vlada v Pragi V novi praški vladi je prevzel posle zunanjega ministrstva dosedanji češki poslanik v Kimu, dr. Ckwnlkowsky.
Strahotne številke o Švici
List za švicarsko statistiko in gospodarstvo je nedavno priobčil podatke že vnaprej o razvoju Švice do konca leta llMK). Državni statistični urad je prišel do strahotnih zaključkov. Preračunano je, da bo število otrok izpod 5 let doseglo leto 1900 le polovico števila otrok iz leta 1910. V tem rf!tu je bilo naštetih 800.000 otrok pod 10 leti starosti.' Pri ljudskem štetju 1930 jih je bilo samo 672.000. Če ho število otrok tako nazadovalo, bo imela Švica v letu 1960 le še 442.000 otrok manj ko 10 let starih.
V	naslednjih desetletjih se bo nazadovanje teh številk še večalo. Leta 1000 bo tudi število žensk v starosti 20—29 let za 20.000 manjše kot je bilo leta 1910, tako da bo zato tudi padlo število otrok. —
Mimo nazadovanja rojstev ima nazadovanje umrljivosti velik vpliv na bodočnost Švice. Medtem ko pade število olrok do 10. leta življenja skoraj za polovico, pa bo število starili ljudi za l>olovico večje. Pri ljudskem štetju 1. 1910 je doseglo 332.733 oseb 60. leto slarosli. Za 1. 1940 je to število preračunano na 547.019 oseb. Do leta 1960 pa bo še naraslo na 711.500 oseb. Tudi la razvoj ima težavne posledice. Podvojeno število slarih ljudi nalaga zmeraj večja bremena, kako bi bilo moči stare ljudi oskrbovati. Problem glede na preveliko število starih ljudi bo spravilo Švico v bodočih desetletjih v hude skrbi.
Prazgodovinski tempelj na škotskem
V	škotskem mestu Clydebank so našli izredno arheološko posebnost. Izkopali so tempelj, pri katerem so dobili mnogo pokopanih in sežganih trupel iz kamuitne iu bronaste dobe. Hkrati so odkrili pet različnih vrst lončenih posod, dosli orodja iz kamna in druge predmete. Oblika templja je okrogla in ima premer 180 m. Toediiii predmeti so vprav svojski in se odlikujejo z nenavadno tehniko.
Vihar — prometni grešnik Pri zadnjem velikem neurju v Londonu je vihar s korenino izruval velikanski brest in ga treščil na streho mimohitečega avtobusa. Trije potniki so bili ubiti, več pa jih je bilo hudo ranjenih.
Umotvori - sovražniki
Razmerje med stvariteljem in njegovim umotvorom je zavilo v mnogo skrivnosti. So umetniki, ki jim je njih umtvor vse življenje tako pri srcu, kakor so pri srcu materam njih otroci. A kakor imamo v prirodi »očete« in »matere«, ki se niti malo ne brigajo za svoj zarod, prav tako imamo stvaritelje, ki jim je malo mar njih umotvor. Dokončano je! — zdaj pa bodi, kakor že! O Mozartu poročajo, da je poslušal svojo tast no skladbo, pa ni vedel, čigava da je. Takšni so ljudje, ki veliko proizvajajo in se pri tem notranje jako razvijajo. Balzac jo bil slab oče svojim duševnim otrokom. Bil je pravo čudo plodovitosti in sc sploh ni več spominjal svojih prejšnjih spisov. Flaubert pa, ki je malo spisal in je samo knjigo »Gospo Bova-ryjevo« pisal dvajset let, je bil divji na sleherno vejico, ki jo je stavec izpustil.
Redkejši so primeri, ko umetnik s sovraštvom spremlja svoj umotvor. To se nam zdi nemogoče, nenaravno in zagonetno. Zakaj, kako bi mogel človek sovražiti nekaj, kar se je nekoč utrnilo iz njega in kar jo samovoljno poslal v svet? Lahko razumemo brezbrižnost, tudi pozabljenjo, toda ta huda mržnja, ki jo kak umetnik občuti spričo svojega duševnega izdelka — to nam je uganka.
Angleški pisatelj G. B. Shaw pri uprizoritvi svojega filma »Pigmaliona«. — V Londonu so pri redili predstavo z» časnikarje, kjer so predvajali Shawnv film »Pigmalinn«. Od leve: Bernhard Shavv, glavna igralka \Vondy Hiller in igralec Lcslie Huvvard.
Pa je vendar resnična. So zares ljudje, ki prestajajo muke, čim se kakega svojega duševnega otroka nehote le spomnijo; so umetniki, ki se plaho izognejo svojemu umotvoru. — O Francu Kafku vemo, da se je divje razbesnel nad svojimi rokopisi. Eden od najgenialnejših francoskih lirikov, Artur Rimbaud, je po dolgih letih plodovite delavnosti zapustil svoj poklic. Odpotoval je v Orient in je poslal dober trgovec. Ko se je kasneje vrnil v Francijo in je bil že hudo bolan, so ga obiskali mladi pesniki, da bi ga počastili Njegove pesmi so dobilo posnemalce, medtem ko 011 že leta in leta ni mislil na drugega ko na kako trgovsko pismo. Rimbaud se je jako čudno odzval obisku: kar pobesnel je. Preteklost nui .je bila zasovražena; požvižgal se je na literaturo in je tudi prepovedal, da bi njegove pesmi jemali za resno. Svoje literarno življenje je prečrtal in je zahteval, da tudi drugi to siore z njim. Vselej, kadarkoli se je spomnil svojih proizvodov, mu je šinil srd v glavo. Vse vsoje rokopise, ki jih je imela njegova družina skrbno shranjene, je zmetal v stranišče. Pa vendarle ni mogel zabraniti da bi ne bile njegove tiskane pesmi dodeljene francoskemu leposlovju. Ni mogel ubežati svoji preteklosti.
Vse to pa še ni nič v primeri z žalostno-smeš-no usodo Sergcja Rahmaninova. Slavni ruski pianist in komponist spada po vsem svetu k velikim zvezdnikom klavirja. Priredil je že na tisoče kla virskih koncertov, prepotoval je vso Ameriko in Evropo in si prislužil kar premoženje. Njegov' sporedi vsebujejo kar zbirko klavirskih skladb, od Bacha do Debussija. Sam je objavil mnogo svojih skladb, po večini za klavir, a tudi za orkester in celo za opero. Toda, kjerkoli se pojavi, se-oglasijo na koncu koncerta, ko pridejo na vrslo dodatki zmeraj še vzkliki: »Preludij cis-moll«
Ta Preludij je v njegovi zbirki klavirskih skladb, ki jih je Rahmaninov izdal nekako pred 30 leti. Takoj je postal Preludij fest seller — naj-priljubljenejša skladba za občinstvo, ki se liavi s klavirjem, na vsem svetu. Tisti usodni udarci a-gis-cis, ki je Preludij na njih zgrajen, so postali vodilni motiv neštetih filmskih prizorov. Kar množica plesalcev in plesalk je izražala svoje du ševno prekipevanje po teli zvokih. Nobena kavar niška godba, nobena radio postaja, nobena tvor niča gramofonskih plošč ni mogla prebiti brez njih. Rahmaninov se je spočetka smehljal temu nepričakovanemu uspehu. Saj on ni skladatelj pretirane umetniške častihlepnosti in je natačno vedel, da In Preludij sicer ni slab, vendar da je vsebinsko manj vreden, kot so druii njegovi večji proizvodi. Polagoma pa je moral uvideli, da ob činstvo nobenega drugega njegovega umotvora ne pozna, in tudi noče poznati, kot ta Preludij. Po Vsod, koder se ie pojavil, so mu njegovi r.is.niol zvoki zadoneli nasproti. Ko ga ni nikdar hotel sprejeti v spored koncerta, ga je občinstvo vendar zmeraj zahtevalo na koncu sporedov. Ljudje so prosili, kričali, moledovali, dokler se ni Rahmaninov vzdihovaje odločil, da je dodal še Preludij.
Tako se dogaja že deset iu desetletja. Rah-
»Ali bi nama gospoda povedala, kako se tukaj ven pride?«
»Koliko imam vročine?«
»40 stopinj?«
»Koliko je pa svetovni rekord?.
Vinko je stal poleg mene ter gledal telovadni nastop in se čudil onemu, ki se je s težavo pognal s pomočjo palice čez drog: »Mama, zakaj pa ta tepec ne gre raje spodaj skozi?«
mnninov je že star in le redkokdaj priredi kak koncert. Njegova mržnja do zasovraženega uma tvora jo že kar bolestna. Zaradi njega je zasovra zil vse ljudi. Toda okrutni svet se ne zmeni za lo. Čeprav igra Bacha ali Liszta. Chopina ali Bee-thovnn, VVebra ali Sehumanna — na koncu se ga oklene navdušeno občinstvo in, misleč, da ga s jem počasti in mu lo laska, hoče na vsak način izžeti Preludij iz njega. Potem se Rahmaninova usta skremžijo v peklensko spako in njegova mo-gočna_ levica se dvigne in pade po tipkah z za-sovraženiini usodnimi udarci: a-gis-cis.
Povsod se ti nov svet odpre
V Gorjancih - železo in železarstvo
»Gospodična« v Gorjancih
Malo komu bo znano, da je bilo v preteklosti v Go.rjancih razvito železarstvo, t. j. proizvajanje železa iz rude in predelava surovega železa v uporabne predmete na primitiven kovaški način. In vendar je prenehal obratovati rudnik, v katerem so kopali železno rudo, pred komaj kakimi devetdesetimi leti. Niti domačini tega po večini vež ne vedo. čeprav sa sledovi rudnika še danes dokaj vidni. Rod pa, ki je kako desetletje žc pod rušo, se je še spominjal tujih rudarjev, ki so prišli iz neznanih rudnih revirjev in so bili, ko je delo v rudniku že prenehalo, okolici prava nadloga. Pravijo, da so vse vprek kradli in znašali nakradeno blago v rudniške rove. Končno so jih izdale čebele, ki so leteč za ukradenim medom nehote pokazale ljudem 6led za tatovi.
Neposredno pod vasjo Ržišči, dve uri hoda iz Št. Jerneja, je na majhnem, neznatno kndunjasto vdrtem prostoru opaziti žc porasle kupe zemlje, pomešane z rjavkasločrnimi drobci želcznate rude. S tega prostora drže proti Ržllčem še dobro opažni jarki, ki niso nič drugega kot vdrli in posuti začetki rovov, v katerih so kopali rudo. Pravijo, da drže ti ro,vi globoko v osrčje Gorjancev, kar bo pa po vsej priliki malo verjetno.
Gorjanci so apnenčasta tvorba z dokaj razvitimi kraškimi pojavi in ni razen apnenca opaziti geološko starejših formacij. Ko,Ukor je meni znanega, tudi železna ruda ne prihaja, razen na omenjenem mestu pod Ržišči, nikjer na dan. Vendar pa je upravičena domneva, da leže v osrčju Gorjancev večji skladi železa in da so te plasti zelo prostrane. Saj prihaja menda ista železna ruda v še večjem obsegu na dan v Beli Krajini, kjer so jo svoj čas v Zagradcu v posebnih topilnicah izkoriščali kar na mestu pridobivanja, in pa v kočevskih hribih, kjer so jo topili v plavžu na Fužinah do izpeljave dolenjske železnice, V Zagradcu so ostali neporabljeni še veliki kupi v tisti dobi nakopane rude, ki se zanjo sedaj zopet zanimajo, kakor tudi za tamkajšnja rudna ležišča sama.
Ta polpretekla doba malih dolenjskih železarskih obratov jc še v svežem spominu in je za spoznavanje gospodarskega in so,cialncga razvoja Dolenjske zelo važna. Vendar pa se hočem v naslednjem omejiti na manj znana poglavja in na doslej nepoznana odkritja domačina Ignaca Kuš-Ijana v podro.čju Gorjancev, v kolikor se ta odkritja nanašajo na izkoriščanje železne rude in proizvajanje kovnega železa v odmaknjeni preteklosti v slovanski in celo predslovanski dobi. Dasi je bil Kušljan v starinoslovju samouk, kažejo vendar njcgo.va odkritja o železarstvu v preteklosti mnogo stvarnosti in verjetnosti, zlasti, ker se v svojih bistvenih točkah opirajo na mnenja učenih strokovnjakov.
Ko sva pred desetletjem in prej s Kušljanom pogosto obiskovala naše še vse preveč in po krivici zanemarjene Gorjance, mi je nekoč poknzal med grmovjem plitvo jamo in me vprašal, ali se mi morda kaj sanja, čemu je služila. V davni preteklosti da so v njej topili železo. V dokaz temu ie še sedai najti na dnu železno žlindro., pomešano z ostanki oglja, To jc bila prva in najprimitiv-nejša oblika železnega plavža, v katerem je bilo ludi pridobivanje železa še kaj primitivno. Vendar pa so morali žc v teh prvih početkih železarstva kuriti in taliti rudo najbrž z ogljem, saj je z lesom ncmo.goče doseči dovolj visoko temperaturo, pri kateri sc železo šele tali, Naš cerkveni nodobar Josip Hudoklin se spominja, da je našel Kušljan v neki taki kotanji tolikšno gručo žlindre, tla jo je en sam človek komaj premaknil. Ta, brez dvc.ma prazgodovinski topilnik je bil v gozdu tik nad sedanjim Novim Lurdom.
Čeprav Kušljan ni znanstveno preiskal teh naidb — za to mu jc manjkala kot samouku posebna znanstvena kritičnost in smisel za eksakt-n os t — jc njegova ugotovitev, da gre tu za prastare železne topilnike, ki so jih pripravljali takratni prebivalci sproti na kraju putrebe kakor dandanes na primer ogljarji svoje kope, stvarne vrednosti. Sicer pa niso podobni topilniki nikaka posebnost Gorjancev, zakaj našli so jih tudi drugod.
O železarstvu, iz le brez dvoma najstarejše dr.be železne proizvodnje v Gorjancih, bo težko kaj več stvarnega ugotoviti (vsaj na podlagi Kuš-'janovih dognanj), kakor da je služilo žc takratnim okoliškim prebivalcem in da je šteti to dobo najbrž v halštatsko razdobje, torej razdobje, ki ie železo in njegovo koristnost šele odkrilo. Odslej ni železarstvo v Gorjancih nikdar prenehalo in ga je v mnogo jasnejših oblikah zasledovati v 'eku vseh poznejših dob do najnovejšega časa, o katerem smo že v začetku nekaj povedali.
Najzanimivejša Kušljanova odkritja o železarstvu se nanašajo na njegova pomembna adlto-pavanja v Mihovem. Leta 1899, je odkril v tej ■asi, ki je žc na področju Gorjancev v jugovzhodni smeri od St. Jerneja, obsežno najdišče iz keltske dobe, torej dobe. ki jc halštatski sledila. Tu je odkopal v celoti nad pet slo grobov, Pri tem je prišla na dan ogromna množina prazgodovinskih predmetov, ki jc šla po večini v c. k. Dvorni muzej na Dunaj, nekaj pa tudi v naš do-
mač! muzej v Ljubljano. Do odkritja keltskega grobišča v Mihovem jc pošiljal Kušljan vse naja-be izključno v Ljubljano. Ko je pa izvohala Centralna komisija na Dunaju po,men Kušljanovega odkritja v Mihovem, ga je pridobila zase z zahrbtnimi intrigami in spletkarjenjem pri vodstvu našega muzeja. V našem Narodnem muzeju leže neka poročila Centralne komisije, ki so imela namen odvrniti naš muzej od »škodljivih pomagačev«, kakršen da je bil Kušljan, češ da taki neuki ljudje stvari več škodijo kot pa koristijo. Na drugi strani pa se je prav ista komisija trudila, da bi pridobila Kušljana zase. Te dunajske dvoličnosti ni prepoznal niti naš muzej niti Kušljan, vendar pa je Dunaj svoj namen dosegel, ko je Kušljana pridobil za sodelovanje in si s tem zagotovil bogate mihavške najdbe. Kušljan sam ni nikdar zvedel, ira kakšen ljačin je postal sodelavec Dvornega nruzeja na Dunaju. Iz pisem pa je razvideti, da je ostal tudi pozneje z domačim muzejem ves čas v dobrih odnosih.
Prve pošiljke iz Mihovega je poslal Kušljaft v Ljubljano, vse poznejše pa na Dunaj. V svoj dnevnik pa je zapisal: »Kako rad bi te predmete dal v Kranjski muzej, toda žal ni imel na razpolago denarja. Bil sem primoran poslati jih na Dunaj v c. kr. Dvorni muzej«. Na.jbrž bo tudi v tem nekaj resnice, da bi domači muzej obsežnega odkopa-vanja v Miho,vem, kakor ga jc izvedel KuSljan z dunajsko podporo, finančno takrat ne zmogel,
O znanstvenem pomenu tiajdb. v MjJiov*m t je-še celo po tolikem času "težko govoriti, zakaj ves material na Dunaju še proučujejo, ga urejajo in prirejajo o njem izčrpno poročilo. Tako bomo po štiridesetih letih šele izvedeli o važnosti Kuš-Ijanovih izkopavanj, o, katerih je dejal kustos Dvornega muzeja S. Szombathy, da so najpomembnejša avstrijska arheološka pridobitev. Povemo naj Ie, da jc našel Kušljan v Mihovem 47 srebrnih predmetov, oko.li 50 ščitov in prav toliko mečev, 4 čelade in do 150 zapestnic, da ne omenjam manjših predmetov in raznega nakita,
Nas bo zanimalo, da je prišlo s Kušljanovlmi odkritji na dan v Mihovem tudi marsikaj, kar je v zvezi z železarstvom in kar dokazuje, da je ludi keltska doba (sredina prvega tiso,člelja pred Kristusom) poznala proizvajanje železa iz surove rude in ga tudi kovala, Kelti so bili divje pleme, ki jc prišlo s severa in ki jc našlo v Gorjancih že starejše prebivalstvo, od katerega so prevzeli ludi železarska tradicijo, V Mihovem je našel
Kušljan prav za prav tri kulturne plasti: zgoraj rimsko, pod njo keltsko in še nižje kulturno plast iz železne dobe. Najpomembnejša pa je bila brez dvoma keltska v vseh ozirih, tudi kar se tiče železarstva. O tem piše sam v svojih zapiskih:
»Za vasjo (Mihovim) je opaziti na južni strani na vaškem pašniku, kjer pravijo »Na trniščah«, na grebenastem robu majhno ravnico. Na tej ravnici se nahaja okoli štiri metre visok, štirideset metrov dolg in prav toliko širok kup zemlje. Ko sem ga pred leti prvič o,pazoval, sem sodil, da je obsežna gomila, ko sem ga pa začel natančneje preiskovati, se je izkazalo, da je bil to zelo star topilnik. Našel sem namreč v njem dokaj železne žlindre. Na južni strani je bilo mnogo črepinj posode, nekaj brusilnih kamnov, dve predilni kroglici, dva velika srebrna keltska novca, fibula (sponka) in še nekaj malenkosti. Topilnik je bil opleten s protjem in ometan z ilovico. Našel sem namreč mnogo kosov ilovice, ki so imeli v 6ebi popolnoma jasne odtise protja. (Ti odtisi so se mogli ohraniti, kakor mi je pravil sam Kušljan, ker se je ilovica v tapilniku močno obžgala.) Blizu tu je do sto metrov dolga in pedeset metrov široka ravninica, ki se razteza od juga proti severu med Mihovim in Kobilslum potokom Tu sem našel črno zemljo,, vso pomešano z ogljem, pepelom, odpadki železa, črepinjami, kostmi itd. Na tem mestu so bili najbrž kovači, ki so izdelovali iz železa razno orodje in orožje , . . Železno rudo so dobivali najbrž z Ržišč. Tu, kjer je bila naselbina (namreč keltska v Mihovem), ni namreč nič železa . . .«
Topilnik za železno rudo, ki ga je našel Kušljan v Mihovem, je bil torej razmeroma velik in trdneje zgrajen Stene je imel ojačene s pletenim protjem. Tudi po svoji višini je moral biti znaten, če upoštevamo, da je njegove ostanke ocenil Kušljan za štiri metre visoke. 2e kar pravi plavži Zlasti šc, če ga primerjamo z onimi starejšimi topilniki, ki smo jih že omenjali in katerih ostanki so zgolj neznatne kotanje z žlindro na dnu,
Miliovški topilnik je bil brez dvo,ma delo onih keltskih prebivalcev mihovške naselbine, katerih pet sto grobov je Kušljan v bližini samega lopilnika prekopal. O teh grobovih smo dejali, da kažejo izrazito keltsko kultura. Kakor da je hotel slučaj sam pomagati, je našel Kušljan pri topilniku samem dva srebrna novca tudi keltskega izvora. To mu je bil dokaz, da je topilnik sam iz dobe Keltov. V tem topilniku se je torej pa vsej priliki pripravljalo železo, ki ga je preko-vanega v orodje in orožje našel v bližnjih grobovih.
Kušljan upravičeno domneva, sklepajo,č po oglju, pepelu in ostankih železa, da je našel v bližini topilnika tudi mesto, kjer so kovači predelovali surovo železo. Na to kažejo tudi brusilni kamni, ki v no.bencm kovaštvu, tudi v takratnem primitivnem, niso mogli manjkat1
Ignac Kušljan je bil rojen leta 1857. pri Sv. Nedelji pri Samoboru, kjer je njegov oče služil po starem dokumentu kot »reparator vie«, kamor je prišel iz Loke pri Št. Jerneju. Zagrebška osnovna šola mu ni dišala, z največjim veseljem pa je kot atrok zbiral razne gumbe in neznan denar. Poleg slovfenfčine in hrvaščine se je priučil dobro tudi nemščine, ko je »fremtal« po vseh bivših avstrijskih deželah. V družbi s študenti (v semenišču umrlim pesnikom Hudoklinom, poznejšim cistercijanom Stazinskim in dr.), si je pridobil precej znanja iz knjig, ki so mu jih posojali. Dobro je poznal zlasti zgodovino, Z živo vnemo pa sc jc posvetil arheologiji in numizmatiki in gojil oboje v teo.riji in praksi, Pred nekaj leti, že po njegovi smrti (umrl je leta 1930.), se je vnel javen prepir o tem, ali je arheologiji več škodil ali koristil. Zato moramo o tej 6tvari povedati jasno besedo
Če presojamo razmeroma razsežno praktično arheološko delo KuŠljanovo s stališča sodobne arheologije, ki izkorišča eksaktne znanstvene metode raziskavanja, o katerih pred 50 leti še ni bilo govcira, moramo res pritrditi, da jc bilo grobo diletantsko. Tako bi človek utegnil obžalovali, da ni ostala bogata Kušljanova žetev rajši
Plifvička jezera
Pogled na Plitvička jezera je kaj lep; takih lepot ne vidiš zlepa ln jih ni moči opisati.
Na avstro-ogrs.kih vojaških mapah in sploh na zemljevidih ni bilo Plitvičkih jezer zaznamavanih, dasi so jezera že prvič omenjena 1. 1750. Dozdeva se, da prej tudi naš ožji svet sploh ni vedel zanje, ker so jih skrivali divji, neprehodni gozdovi 5z smrek, bukev, javorov in jesenov. Plitvička j6-zera so bila naseljena krog 18. sto,letja, Tedaj so
S Plitvičkih jezer
Začeli krčiti gozdove in ondi so se naselile družine Boriči, Samolovi, Grbiči in Končan, ki njih potomci še dandanašnji bivajo tod.
Tamkajšnje ljudslvo se preživlja po večini z zaslužkom od gozdov, ki so v vsej okolici Plitvičkih jezer last države. Polja je zelo malo, in le krompir uspeva, pa fižol, koruza, pšenica, lan in konoplja, dočim je ostalih poljskih pridelkov jako malo.
Plitvička jezera se razprostirajo med planino Malo Kapelo (1280 m) in na severozahodni strani med planino Plešivico (1649 m); ti so hkrati tudi najvišji vrhovi v okolici teh jezer. Svet je tod okoli hribovit (536—650 m nadmorske višine) s planinskim podnebjem. Plitvička jezera tvo,ri Črni potok, ki izvira izpod planine »Kile« (1184 m), in pa Beli potok, ki izhaja iz hriba Čudina Klanca. Razen teh dveh je še več manjših pritokov. Črni in Beli potok sta dobila ime pa barvi njih vode. Vsa jezera, ki jih je 16, majo več ko 90 slapov, Razdeljena so na gornja, srednja in spodnja jezera. H gornjim jezerom spadajo: Proščansko jezero, Ciginavac, Okrigljak, Batinovac, Veliko jezero, Malo jezero, Vir, Galovac I., Milino jezero, Jezerce in Burget. Srednje jezero je samo Kozjak, ki je po dolgem in širokem največje. Spodnja jezera pa so: Milanavac, Galovac II., Kaludžerovac in Novakovičev brod. Ti ležijo v 11 km dolgi in vijugasti dolini,
Voda v jezerih je zaradi svoje bistrosti in različne barve, ki se spreminja kot biserovina, posebno lepa, tako da ja občuduje domačin in tujec. V poslednjih letih prihaja vedno več inozemskih turistov k Plitvičkim jezerom, da se na-užijejo prirodnih lepot in miru. Zato so tudi vsi hoteli že v zgodnjih po,letnih dneh zasedeni in oddani do zadnjega kotička. Število obiskovalcev lega dela naše lepe domovine se veča od leta do leta. Voda v Plitvičkih jezerih jc tudi jako prijetna za kopanje. Sredi jezera Kazjaka je zgrajeno lepo kopališče.
Plitvička jezera vsebujejo mnogo rib in rakov. Tu so večidel same postrvi. Plitvička jezera so dobila svoje ime po potoku Plitvice, ki ima rudi največji, 78 m visok slap.
Do Plitvičkih jezer se pelješ najprej z vlakom do postaje Vrhovinc, od koder je z vsakim vlakom direktna zveza z avtobuso,m do jezer, ki so od postaje oddaljena 24 km.
Lepe ženske plošče
po Din 298"— komad dobite
pri Trpinu, Maribor, Vefrlnisha ul. 15
v zemlji, ki je najboljši ohranjevalec in da ni prišla rajši pozneje v rake znanstveniku. V taki sodbi bi bili podobni zgodovinarjem, ki n. pr. obsojajo srednji vek s sodobnimi merili. Pomisliti moramo, da so bili muzeji (ljubljanski In dunajski) takrat s Kušljanovim zelo zadovoljni in da so mu pri različnih prilikah izražali laskava priznanja. Danes se zdi Kušljan nekaterim vsil|iv arheološki samozvanee. Nasprotno so ga takratni čuvarji muzejev in zastopniki arheologije šteli za svojega odličnega pomočnika in se zato vsi ugovori proti Kušljanu obrnejo avtomatično proti takratnim predstavnikom starinoslovja.
Da je Kranjski deželni muzej res štel Kušljana za svojega sodelavca, dokazuje že to preprosto dejstvo, da mu je plačeval vse dni, ko je s palico v roki in s torbo na rami iskal po Dolenjskem in Štajerskem prazgodovinskih sledov, po dva goldinarja dnevnic. Za vse uspehe pa posebej. Pa ne samo, da je muzej Kušlianu delo odobraval, iz pisem je razvideti celo, da ga je izpod-1 bujal k nadaljnji delavnosti. Od domačega muzeja I je imel tudi posebna pismena priporočila, ki so I mu zagotavljala neovirano delo in pomoč krajev-1 nih političnih oblasti.
Reči smemo torej, da so bili s Kušljanom v j njegovem času zadovoljni in prav to dejstvo more t biti edino pravično merilo za ocenjevanje njegovega dela. Saj je vendar nesmiselno, da bi na pr. danes obžalovali, da niso bili ljudje pred 40. leti taka modri in učeni kot danes.
Tudi z današnjega gledišča pa mora sleherni arheolog priznati, da je Kušljanovo dela v posebnem oziru priznanja vredno. Prav v njegovem času so namreč začeli po sili razmer obnavljati naše vinograde, ki jih je napadla trtna uš, Nova trsna amerikanska padlaga je zahtevala globoko ■rigolanje, ki ga vinogradniki preje niso poznali.. Nič čudnega ni, da so prav tedaj začele prihajati na dan stare najdbe, ki bi zaradi ljudske nevednosti brez Kušljana nikdar ne našle poti na pristojno mesto v muzej. Treba je le pogledati Kušlja-nove zapiske, pa bomo videli, kolika slučajnih najdb je rešil uničenja. Zanimivo je tudi omeniti, da ni Kušljanovo nakupovanje starih predmetov med ljudmi in njegovo kopanje prav nič zavajalo posameznikov k »samostojnemu« iztikanju za starinami, če izvzamemo redke iskalce zakladov, ki s stvarjo nimajo nikake zveze in stvari tudi niso nikdar kaj dosti škodili,
Poleg tega, da jc bilo Kušljanovo delo normalno legitimirana, kakor smo zgoraj povedali, moramo poudariti še, da je bilo na dobri moralni osnovi. Res je znal ceniti denar, vendar pa ga ni gnala v starinoslovsko delavnost dobičkaželjnost, | ampak v prvi vrsti interes za stvar sama. Za to! samo en primer: Nekoč je obljubil ljubljanskemu muzeju za 50 gld krasen meč, ki je bil najden v Gorjancih, zadrt do ročaja v zemljo. Zanj je zvedel dunajski muzej in ponudil Kušljanu 70 in,' pozneje 80 gld, kar pa je ta odklonil. Vdal Be ni niti, ko so mu dajali 100 gld., češ da je že obljubljen za 50 gld. Ljubljani, kamor ga je tudi res poslal.
Ko je pozneje pod silo razmer delal za dunajski muzej, se je po navodilih tamkajšnjih strokovnjakov izpopolnil. Pa tudi v teoretičnih stvareh si je pridobil dokaj znanja, deloma iz knjig, t: deloma pa iz osebnega občevanja z ljubljanskimi in dunajskimi arheologi, ki so ga večkrat obiskali/ in ki jih je na njihovo povabilo tudi sam obisko-f val v Ljubljani in na Dunaju. Kot samauku pa mu je vedno manjkal smisel za strogo eksaktnost in kritičnost, zaradi česar ga je včasih preveč obvladala fantazija.	—č.
Lepote ob spodnji Savinji
Mod Thor\vnld9enovlmi alegorijami letnih časov, ki krasijo obednico zdravilišča v Laškem, se nahaja tudi relief pomladi, ki pa ne ponazoruje gorske pomladi okoli Laškega in okoli Rimskih toplic, kajti svojstvene značilnosti te pomladi, zelo zgodnji začetek, dolgo trajanje in južna bujnost vkljub visokim goram v oni umetnini ne prihajajo do veljave. Hitreje ko drugod ob Savinji se poslovi zima od pokrajine, ki slovi kot znano zdravilišče, kopališče ln letovišče po radioaktivnih in ogljikovo kislih toplicah. Na drugi strani pa poletje z močno pripeko ln vročino tudi v Logarski, v tej od visokih, še zasneženih gora obdani gorski dolini, ne prihaja mnogo hitreje ko ob spodnji Savinji. Ko se nilada Savinja nad ledeno-mrzlim vodovodom Rinke še blešči v snegu in ledu, ko ob njeni drugi zibelki pod Vrelovcem blizu Logarja še nobena trava ne zeleni in se še nobena cvetka ne smehlja, že koncem februarja, celo prej ko v Celjski kotlini, prihaja pomlad v Laško in Rimske Toplice s smehljajem velikocvelnih pomladanskih cvetlic, s klicanjem in piskanjem ravno vračajočih se škorcev.
No le v mestecu Laškem samem in njegovih po dalmatinsko ozkih in zverlženih ulicah, ampak tudi in še bolj v njgovi okolici, ob Savinji, ob termalnem zdravilišču, na strmem Hutnu, na Šmihelu, pri Marijagradcu, pri Sv. Krištofu, viada dolgotrajna pomlad s tako bujnostjo rasti in tako pestrostjo cvetlic in bnrv, kakršne tujec sredi teh strmih, koničastih skalnatih gor in dolomitskih stožcev ne more prej niti slutiti v tej ozki kotli-nlci, ki skoznjo hite mrzle snožnice Savinje. Kakor jeseni naraste Savinja tudi spomladi cesto zelo visoko In se zaletava v obrežne obrambne naprave in mostove s silnim navalom, da so vse trese pred njeno jezo kakor 1. 1072., ko kronika poroča, da je bilo strašno loto in da je Savinja odnesla most, preko katerega so lahko vozili veliki parizarjl. Toda pri primerni višini svojega vodovja tvori Se vedno skoz vso pomlad ono prastaro vodno pot, po kateri spravljajo od pani-tlvekn 110 najkrajši, najcenejši in najenostavnejši način lesno bogastvo Savinjskih Alp v velikanskih množinah nn tržišča ob Savi. Ko se bliža v pomladanskem soncu splav ostremu kolenu, ki ga dela tok Savinje pri Marijagradcu, nekoč smrtnonevarnem mestu za splavarstvo, se vsak splavar ob pogledu na ljubko Marijino cerkvico odkrije, se pobožno prekriža ter ztnoli pač tudi očenaš za duše vseh onih, ki so tu v razbesnelih pomladanskih vodah In valovih divje Savinjo nekoč našli hladen, nepričakovan grob.
Otroški vozlčltl naj- Dvokolesa, Šivalni atroji novejših modelov motorji, trlclkUl pograiljlvl
Po zelo nizki cenil Ceniki fraakoi ..TRIBUNA" P. BATJF.L, LJUBLJANA, Knrlovlka 4
fsiruSalca: Maribor, Aleksandrova cesta 25
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ienltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovno besede so računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi so plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismeno odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Kolarski pomočnik
mlajša moč, Išče službo na deželi. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 15907. (a)
Šivilja
sprejema na dom. Dela lepo ln poceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15939.	(a)
Trgovska pomočnica
izučena v trgovini z mešanim blagom, išče službo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pomočnica 16015« (a)
27 letno dekle
išče službo v župnišču ali kaj sličnega. — Ponudbe upravi lista pod »27-letna, št. 16035.	(a)
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, vešč špecerijske stroke, išče mesto za 15. oktober. Ponudbe poslati na upr. »Slov.« pod »Pošten« št. 16056. (a
Korespondent
vešč vseh pisarniških poslov, išče zaposlitve v popoldanskih urah. — Slovenski, nemški, event. srbohrvaški, francoski jezik. — Honorar zmerni. — Dopisi pod »Zanesljiv 15922« na upravo »Slovenca«, (a)
Prvorazredna frizerka
išče službo v Mariboru -od 15. okt. Ponudbe upr. »Slov.« Maribor pod zn. »J. F. 1532«.	(a)
Službo
sluge, skladiščnega delavca ln podobno - Išče 16 leten močan ln pošten mladenič. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 15930. (a)
Kuharica
vestna, poštena, želi stal no službo v župnišče, k samostojnemu gospodu ali k dobri krščanski družini. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Samostojna« 15927
N atakarica-zacetnica
pridna ln zanesljiva, želi mesto v dobro prometno gostilno, najraje v Mariboru ali v večjem kraju. Ponudbe v upravo »SI.« pod »1. november« 15922.
Pouk
Prvovrstnega učitelja
nemščine iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmerna cena 15976«. (u)
Vajenko
za strojno pletilstvo ■— sprejmem. Gllnce^ C. IX. št. 3	(v)
Za slaščičarja
bi se rad izučil. Sem 16 let star ter imam eno leto vaje. Kari Brezar, Kranj, Klane.	(r)
Dekle z meščansko šolo
se želi učiti za šiviljo pri solidni mojstrici pod dobrimi pogoji. Naslov v upravi »Slov.« pod 15851
Angleščina!
Miss Farler prične z angleškim poukom sredi meseca oktobra 1938. Dvor-žakova ulica 3-IIL (u)
iimmi]
Krojaškega pomočnika
dobrega, takoj sprejmem. Vrečar, D. M. v Polju 64.
Služkinja
poštena, vajena dela, dobi takoj službo. Ljubljana, Prule 8.	(b)
Prodajalko
samostojno, sprejme konfekcija Fran Lukič, Stritarjeva ulica 9.	(b)
3-4 ključavničarje
prvovrstne modelne — sprejme v stalno name-ščenje s takojšnjim nastopom tovarna »TITAN« d. d. v Kamniku, Plača po dogovoru.	.(b)
Dinamo luči za kolesa
prvovrstne znamke najceneje pri
Banjai
Miklošičeva 20
Hlapca
h konju in živini išče hotel Štrukel.	(p)
Dva mizarska pomočnika
takoj sprejmem. Vengust, Smlednik 38.	(b
Šole prosto deklico
vzame v pomoč gospodinji majhna uradniška družina. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15793. (b)
Dekle
razumno, pošteno, zdravo - sprejmem za kuhinjska dela v stalno službo. Dopise v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Čedna« št. 1525.	(b)
Več čevljar, pomočnikov
sprejme Grilc & Komp., Novo mesto.	(b)
Trgovska pomočnica
zanesljiva, stara od 24 do 30 let, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. -Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Trgovina« 16037. (b
Radio - tehnika
1<1 je zmožen samostojnih popravil, sprejmemo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Celje« št. 16859. <b)
Stavbno parcelo
pred novo III. gimnazijo prodam. Naslov 'v upravi »Slovenca« pod št. 16017.
Gostilno in mesarijo
dobro vpeljano, blizu Ljubljane, pocenil prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15953.
Svetovna zavarovalnica
nudi namestitev proti fl-ksumu in proviziji zmožnim-, agilnim močem v vseh večjih krajih. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Napredovanje« št. 15829.	.(b)
Mesarskega pomočnika
prekajevaica, sprejme takoj Jože Musar, mesar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 61. Zglasitl so osebno.	(b)
Vzgojiteljico
k trem otrokom v Ljubljani iščem. - Prednost: znanje francoščine. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trojka« 15.719. (b)
Parcelo
600 nr, ob Tyrševi cesti, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16000
Parcelo
v izmeri 1000 nr, četrt ure od kolodvora Vižmarje — prodam. Poizve se: Št. Vid št. 52,	»p)
Stavbno parcelo
1000 m' prodam. Vodovod, elektrika, material na terenu! Pojasnila dajo gostilna MartinCj Zg. Šiška, Ljubljana. (p)
Dve parceli
krasni, sončni, pod Rožnikom, v skupni izmeri 2700 m!, naprodaj posamezno ali skupaj. Cena zmerna. Naslov v upravi »Slovenca« pod 15.400. p
Hiša s posestvom
tik banovinske eeste, bli zu farne cerkve, sposob na za trgovino-, ker so zraven stelaže, naprodaj Poizve so pri Matildi Lunder, Sv. Vid, Grobel no,	,(p)
Stavbišča
ob železnici-, obč. cesti; elektrika in vodovod na parcelah, od 9 din naprej na obroke naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15.954.	(p)
Parcele
od 500—100 m-', 2 minuti od mestne meje, ob bano-vinski cesti, voda za pranje in kopanje v bližini ter pesek zastonj, prodam. — Vprašati Tržaška c. 105.
Zemljišče
pri Sv. Križu ca 3000 kv. m, pripravno za vrtnarja, kamnoseka ali parcelacijo - naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 16051 (p)
Trgovska hiša
velika, dvonadstropna, v sredini mesta Celja, z velikimi skladišči naprodaj. Ugodna naložitev kapitala. Ponudbe poslati na podr. »Slovenca«, Celje.	(p
Dvosobno stanovanje
z balkonom in kopalnico oddam. Andlovic, Dolenjska cesta.	(č)
Upokojenci
Ugodna prilika 6e Vam nudi, da kupite primerno hišico za 20.000 din pet minut od postaje. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.	(p)
Enosobno stanovanje
oddam z novembrom. — Povšetova 63, poleg štev. 100. (č)
Dvosobno stanovanje
parketno, z vsemi pritikli-nami se odda. Bazoviška ul. 4, Moste.	(č)
Trisobno stanovanje
s kopalnico v I. nadstropju v 6t. Vidu nad Ljubljano (Polane, oddam s 1. novembrom v novi zgradbi Ftorjančlč^ Polane.	(č)'
Dvosobno stanovanje
s kabinetom, predsobo^ kopalnico in pritiklinami oddam po dogovoru. —• Ogled od 10—2. Podlim-barskega ulica 41. (č)!
Trisobno stanovanje
s kopalnico v pritličju vilo na Opekarski cesti po ugodni ceni takoj oddamo. Poizvedbo: Gradbena pisarna4 Rimska c: 2/1. (č)!
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Pred vselitvijo "V nove lokale hočemo našo zalogo popolnoma izprazniti, vsled tega smo znižali cene do skrajnosti'
nnffthnA M9 cmn migali #AHA ACtamlfAin oc* v0^nen^ blagov, tako na pr.: ostanki za moške in damske plašče in obleke itd. Znižane rOSGDIlU pi smo ZlllZflll Celit! UjlillROni so tudi cene vsej konfekciji. Vabimo Vas, da si pred nakupom ogledate blago in cene pri nas.
Sv. Petra cesta 29 F. I. GoriČa^ Ljubljana Sv. Petra cesta 2Q
Kuharica
Iščo službo k 2—3 osebam,; zmožna samostojnega gospodinjstva. Naslov v upravi »Slovenca« pod St.; 15.955.	(a)
Dobra kuharica
Išče mesto samostojne gospodinje k starejšemu gospodu kamorkoli. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Varčna kuharica 15940«.	(a)
Citre poučuje Dva krojaška pomočnika
Emil Mesgolitis. Jurčičev trg 2/II.	(g)
prejme takoj A. Smrke. Žužemberk.	(b)
Reven akademik
dober inštruktor, vešč realnih in klasičnih predmetov, išče inštrukcije. Naslov pove uprava pod št, 16045.	(u)
Iščem mesto
pri trg. ali industrijskem podjetju — kot skladiščnik, sluga in slično. Pomoč v pisarni mogoča. — Zmožen kavcije, vesten in zanesljiv. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16095. (a
Prvovrstna kuharica
srednjih let želi preme-nltl službo. Najraje bi šla k enemu gospodu ali k manjši družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15979	(a)
Rudolf Reichi
naznanja, da prične s poukom nemščine za začetnike, otroke in obenem kot pomoč visokošolcem -1. novembra. Poizve se: Pralnica, Mestni trg 8 na dvorišču.	(u)
mm\
Kleparskega vajenca
sprejmem. Zaloška c. 109,
Starejša služkinja
za vsa hišna dela, z znanjem kuhe ln šivanja s strojem, zanesljiva, po štena, Išče službo. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 1621.	(a)
1500 din dam
onemu-, ki ml preskrbi službo skladiščnika ali ekspediterja pri kaki več ji trgovini v Ljubljani ali Mariboru. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ve sten in marljiv« 15874.
Fant
vojaščine prost, priden ln pošten, želi kakršnokoli službo. Lahko založi tudi majhno kavcijo. Naslov v upravi »Slov.« pod št 15668.	(a)
Kuharica
perfektna, popolnoma sa mostojna, z daljšimi spri Cevali, išče službo s 1. no vembrom. Naslov v vseh poslovalnicah »SI.« pod št. 15687.	(a)
Absolventka
enoletnega trg. tečaja, s 4 r. gimnazije ln malo maturo, z znanjem nemščine, z dobrimi spričo vali ter vešča vseh pisarniških dol - želi ta kojšnjo namestitev v ka ki pisarni v bližini Ljub ljane. Naslov v unravl »Slov.« pod št. 15821. (a)
Ljubljana.
(v)
Čevljarskega vajenca
sprejme takoj z vso oskrbo v hiši Cadež škofja Loka.	(v)
Vajenca
za krojaško obrt, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe v upravo »Slov.« pod 15864
Vajenko
inteligentno, pošteno, iz mesta — sprejme salon Kancler, Aleksandrova 3.
Učenko
za trgovino in šiviljo sprejme »Julijana«, Gosposvet ska c. 12.	(v
Kovaškega vajenca
sprejme takoj kovaški mojster Vrtar, Preserje p. Ra-domje.	(v)
Mesto vajenca
za manufakturno trgovino-, z vso oskrbo, iščem za dečka z 2. razr. mešč. šole. Vidic Edvard, učitelj, Kranj.	(v)
16 letni mladenič
ablturient meščanske šo lo s prav dobrim uspe hom, se želi izučiti urar ske obrti — najrajo Ljubljani. Naslov v upr »Slov.« pod št. 15963. (v)
Dekle z dežele
ki se Je učilo 18 niese cev šivanja, se želi po polnoma izučiti v tej obrti pri kal dobri šivilji ali damskem krojaču Naslov novo upr. »Slov pod št. 15988,	(v)
Šivilje
za drobno konfekcijo	—
sprejmem, Šmartinska	10,
dvorišče, prizemlje.	(b)
Dva krojaška pomočnika
za velike kose, sprejme Janez Cof, Virmaše, Šk. Loka.	(b)
Dva mizarska pomočnika
in vajenca sprejmem. — Škrblnc & Komp., Vižmarje 39.	(b)
Dva šoferja
za tovorne avtomobile, sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 15920. (b)
Tri krojaške pomočnike
za fino delo sprejmem za stalno takoj. Kavčič Zdrav-ko, krojač, Jesenice, Slomškova 1.	(b)
Služkinjo
veščo kuhanja in šivanja, sprejme tričlanska družina na deželi. Ponudbe v upravo »Slov.« v Celju pod »Začetnica«.	(b)
Viničarja
poštenega in sposobnega, s 4—6 delovnimi močmi. Iščem. F. Pečar, Sv. Peter pri Mariboru^ Vodole št. 29.	* (b)
Krojaškega pomočnika
res izvežbanega-, za veliko boljše delo, sprejmem takoj. Mesto stalno, oskrba v hiši. — Janko Kosmač — Radomlje, škrjančeva št. 6. (b)
Služkinjo
pošteno^ natančno, za hišna dela, sprejmem. Ponudbe s navedbo dosedanjega službovanja na upravo »Slov.« pod »Plača 200.—-« 15951	(b)
Služkinjo
pridno ln pošteno, ki je vajena vseh hišnih tn vrtnih del, sprejmem lz dobre krščanske družine. Razume se naj vsaj no koliko tudi na kuho in šivanje. Mesečna plača 300 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15860
Gospodinjo
zmožno vsega gospodinjstva in vodstva gospodinjstva na večjem po sestvu v Savinjski dolini ljubiteljico otrok, srednjt starosti, z dobrimi spri čevali, sprejmem. Fonud be v podružnico »Slov.< v Celju pod »Zanesljiva' št. 15753.	(b)
Razpisana je služba
organista-eerkovnlka pri župni cerkvi v Dolu pri Ljubljani. Dohodki: po leg prostega stanovanja električna luč, užitek treh njiv ln travnika, žitna bera (pšenica, ajda), me sečna plača 200 din in dohodki Iz stolnlne (po strehi. poroke). Nastop z novim letom 1939. (b)
Postrežnico
snažno, delazmožno ter pošteno, sprejmem za ves dan. Plača 250 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16097.	(b
Več mizar, pomočnikov
rabi takoj mizarstvo Ivan Petrič, Logatec.	(b)
Krojaškega pomočnika
za žensko in moško delo. ali dobro izurjenega za moško delo, sprejmem takoj. Franc Deželak-^ krojač, Hrastnik.	(b)
Služkinjo
Zemljišče
8000 nr, ob Celovški cesti, zelo poceni naprodaj. Poizve se v Dravljah, Vodnikova 188.	(p)
Stavbno parcelo
2200 m«, ob Tržaški cesti v Mariboru, proda Oset, Orožnova 6.	(p)
18—22 let staro, sprejmem za kuhinjo in pospravljanje sob. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 15966.	(b)
Služkinjo
ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« v Mariboru, pod št. 1534.	(b)
Poznani S ALVAT- C AJ
Lekarne OLIVE (Prag) zoper
NE KAMENČKE
IN BOLEZNI ŽOLČNEGA MEHURJA
dobite pri glavnem zastopniku
LEKARNI PRI SV. IVANU
Kaptol 17 ZAGREB Kaptol 17
Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj. Varujte se imitacij. O. rep;. S. lir. 27870
Izvežbano pletiljo
na motorne stroje takoj za stalno sprejmem. Ponudbe na tovarno pletenin Janko Novak, Radovljica.	(b)
5-6 ključavničarjev
rvovrstnih, za izdelovanje ialančnih in navadnih tehtnic, sprejme v stalno na-meščenje s takojšnjim nastopom tovarna »Titan« — d. d. v Kamniku. Plača po dogovoru.	(b)
Abiturientka
učiteljišča aH gimnazije, se sprejmo za privaten pouk učenko II. razreda realno gimnazijo s srb skim učnim Jezikom. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Zmožna in poštena« št. 15838.	(b)
Oskrbnika
za planinsko kočo »Aleksandrov dom« na Tre-beviču pri Sarajevu sprejmemo. Ponudbo naj se pošljejo do 15. oktobra t. 1. na Društvo planlnara v Bosni In Hercogovlnl, Sarajevo 4, Drlnska ba novlna.	(b)
V dosmrtno oskrbo
vzamem staro gospo ali gospoda z nekaj denarja. Dobra postrežba. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16060.	(r)
Pozor trgovci!
z mešanim blagom. Nudim za prodajo majhen predmet, ki ga rabi vsa ka gospodinja. - Znamko za odgovor. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Omorika« 15.931. (r)
Upokojenci
In osamele osebo dobo dobro domačo oskrbo v zdraviliškem kraju za 600 din mesečno. Ponud be upravi »Slovenca« pod »Lahko doživljenjsko« št 15.714.	(r)
informacije
privatno ln trgovsko ter ureditev vseh zadev pri vojaških ln drugih obla stih, poizvedovanja Itd Izvršuje Informacijska pl sarna »Fldes«, Ljubljana, Gosposvetska 14.	(r)
V Brežicah in okolici
so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. - Pojasnila pri inž. Miklau Otmar, Brežice.	(p)
Novo vilo
s tremi stanovanji — prodam. Ivan Zaplatnik, Ribniško selo 42, Krčevina, Maribor.	(p)
Enonadstropno hišo
z gostilno in trgovino — prodam tudi s koncesijami zaradi bolezni. - Ivan Herrle, Duplica 3, Kamnik.	(p)
Razglas
Enostanovanjska pritlična hiša, davka prosta, z lepim vrtom, ob cesti, tik kolodvora v Brežicah — takoj naprodaj. Točnejši podatki, cena in plačilni pogoji v pisarni dr. Jos. Zdolška, odvetnika v Brežicah.	(p)
z vpeljano trgovino mešanega blaga, vodovod vrt, njiva, tik farne cerkve, v okolici Celja, zaradi bolezni prodam. Po nudbe v podružnico »SI.« v Celju« pod »95.000« št. 15761.	(P)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na obraženl posredovaleo — Cesta 29. oktobra fit. 8, telefon 37-33, tma napro daj večje število parcel, kompleksov, posestev, go zdov, trgovskih tn stano vanjsklh hiš ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Kdor hoče zidati
lepo vilo med vilami blizu središča Ljubljane, na mirnem kraju, z rodovitno zemljo, more dobiti ustre znjoče 2100 nr veliko par celo za 600.000 dinarjev, ako jo plača z gotovino takoj. Ponudbe je nasloviti na upravo »Slovcnca« pod št. 16011. (p)
Tovarna za bučno olje
s stanovanjsko hišo-, do bro vpeljana, lep donos, kapaciteta 450 kg olja v 12 urah, ali pa tudi sami stroji, radi bolehnostl ln starosti za ros ugodno cono naprodaj. - Potre ben kapital 450.000 din. Tovarno dam tudi v najem. Dopise na Tovarna olja, Marlborj Taborska.
Nove hiše
prezidave, vsakovrstna popravila, načrte in proračune izvršujem strokovnja-ško in res poceni. Tudi parcele na razpolago. — Gradbena tvrdka Marko Štuhec, Ljubljana, Detelo-va 5 (pri Sv. Krištofu).
Vnajcm
i
IŠČEJO:
Skladišče
po možnosti s pisarno, suho in čisto, nad 60 m1, v Ljubljani, vzamem v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod 15.912. m
Lična hiša
v Ljubljani, 2 sobi, kabinet, kuhinja, pralnica, dve drvarnici, elektrika itd., — 900 kv. m sadnega in ze-lenjadnega vrta, ograjenega z živo mejo, sc proda (nekaj hipoteke). LjubPa-na, Vič 128, blizu opekarne stavbne družbe, ob Cesti dveh cesarjev. (p)
Stanovanja
IŠČEJO:
Iščem stanovanje
eno- event. dvosobno za takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj 15994«.	(c)
V novo zgrajeni lokal
v Murski Soboti na prometnem kraju bi prevzel v komisijo ali odprl podružnico za dobroldočo blago. Koncesijo posedujem, garancijo nudim. -Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod >>Veliki promet« 15.7S1.	.(m)
ODDAJO:
Mlekarna
s stanovanjem in koncesijo se takoj odda. Cerkvena ul. 19.	(n
Enosobno stanovanje
suho, v centru, iščeta 2 starejši osebi. Naslov v upravi »Slov« pod številko 13937.	(c)
ODDAJO:
Sobo in kuhinjo
oddam. Samova 1, Šiška
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami oddam. — Podrožnlk c. Vil/31, (č)
Enosobno stanovanje
oddam takoj ali pozneje Ob Zeleni jami 17, Moste
Stanovanje
sobo s kuhinjo oddam z novembrom. — Vprašati Šmarska 42, 1. nadstr. (č)
Dvosobno stanovanje
kuhinja, pralnica v hiši, pritličje, mesečno 250 din, oddam s 1. novembrom 1918. Stožicn. Ljubljana 119 Franc Beran.	(č)
izletniško gostilno
sobo-, živina, polje, oddam v najem ali na račun. - Ponudbo: »Anos«^ Maribor, Orožnova 6. (n);
Tri prostore
na prometnem kraju, za vsako obrt, takoj oddam, Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16022 (n)
V bližini Kranja
se odda lokal in stanovanje v najem. Cena nizka. Poizve se v podružnici »Slovenca« v Kranju.
Trgovski lokal
z vsem Inventarjem oddam v najem na promet-nl točki. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15934.
Trgovino
7. mešanim blagom, na deželi, z vsem Inventarjem ln zalogo, oddam zaradi bolezni takoj. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15985	(n)I
Gostilna
na zelo prometnem kraju v LJubljani, z lepimi lokali ln stanovanjem, so odda v najem. NaRlov v upravi »Slovcnca« pod št. 15.911.	(n)
Lokal
na zrlo prometnem kraju,-tik farne cerkvo v mestu na. Gorenjskem, zelo pripraven za obrtno delavnico ali pletilstvo — so odda. v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravi »Slovcnca« pod »Lokal« 15.861.	(n);
Za Din 35"- do 75"-
li i^rflffH
iiBwMwilratMrwwiMl
Kislo zelje, repo
tarmo, prvovrstno, vsako množino - dobavlja IIo-man, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81, tel. 35-39. Ceno brezkonkurenčne.
Nepremočljive hubertuse
dežne plašče ln obleke, najboljši nakup : Presker, Sv. Petra cesta 14.
Otroški športni voziček
moderen, skoraj nov, naprodaj. 2iebnik, Janševa
št. 11.	" (D
Lepe smrekove deske
ln trame, suhe, imam naprodaj. Škerjanec. p. Radomlje.	(1)
Gostilna
v bližini Ljubljane, izletniška točka, več stanovanjskih sob, velik promet, usodno naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15.959.	(D
Prodam
železniške tračnice S—5 metrov, 2 din; traverze, prof. 21. B m, prof. 2 6, 3—5 m, 3 din. Naslov v upravi »Slov.« pod 15S85.
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v Bodč-kih, dobavlja po naročilu Filip Merhar, Kleče 19, p. Jožica.	(1)
Brivsko-frizerski salon
ugodno prodam. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 15993.	(1)
Kislo zelje, repo
ln cele glave za surmo. novo, prvovrstno, dobavlja po brezkonkurenčnlh cenah G. Erklavec. LJubljana, Povšetova ul. «7, telefon 25-91.	(1)
Kolesa, šivalne stroje,
radio aparate — kupite ceneje kot kjerkoli drugje le pri tvrdkl Plevel v Preski pri Medvodah. (1)
Hrastov les
srednje debel in kole ter 2000 kg sladkega sena naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 15974
Sod
skoraj nov, 2400 1, prodam. Vprašati Tržaška c. 105.
Lestence
petramenske, iz medenine, jatentirani stabilni izde-ek, se po ugodni ceni proda. Hotel Štrukel.	(1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj
po neverjetno nizkih cenah
Nova trgovina
llubljana - Trrieva cesta 36
(nasproti Gospodarske iv»m>
Cviček
pravi, dolenjski, dobite pr;
Centralni vinarni v Ljubljani.
Telefon štev. 25-73
Kostanj
za pečenje dobavlja po nizkih cenah Julija Ja-kotčič, Novo mesto. (1)
Prvovrstni y\ trboveljski
premog
bret prahu
koks, suha drva
nudi
I. Pogačnik
BohorlčmS Teleion 20-39
Šivalne stroje in kolesa
prvovrstnih znamk prodaja najceneje Triglav, Res-ljeva 16. Rabljene stroje vzamem v račun.	(1)
Posteljne mreže
Izdeluje in sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovie — Gregorčičeva št. B (poleg Gradišča).	(1)
Nagrobne spomenike
iz starega pokopališča Sv. Krištofa dobite za nizko ceno pri kamnose ku Franjo Kunovarv pokopališče Sv. Križ, Ljubljana.	(D
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. 1
KAPPEL
pisalni stroji
najodličnejše kakovosti najugodneje pri
KLEINDIENST&POSCH
Maribor
Aleksandrova cesta 44
Prodaja lubja
Dne 20. oktobra 1938 bo naprodaj 1605 prm lubja. Informacije daje šumska uprava Bled.
Resnico govore, ko trdijo,
da prodajamo najboljša ln najcenejša
kolesa
rezervne dele ln
motorna kolesa.
Velika Izbira 1
Splošna tresla družba
z o. z. et Vid nad Ljubljano
Kmetovalci!
Ce hočete Imeti spomladi že v začetku majnlka izdatno zeleno krmo za molzno živino, tedaj sej te sedaj zimsko grahoro Dobite jo z navodilom pri tv. Fran Pogačnik, d. z o. z. v Ljubljani Tjrševa (Dunajska) ce sta 33, v Javnih skladi ščlh (Balkan).	(1)
12 pernic s prevleko
jrodam. Vprašati hišnika, 'ražakova 12.	(1)
Nagrobne sveče
za praznik pokojnih, dobite v dobri kvaliteti ter ugodni ceni v prejšnji Dolenčevi trgovini v Ljubljani, Wolfova ul. 10. (1
Baročni salon
kompleten, in perzijska preproga 3x4 m ugodno naprodaj. Poi/.ve se »Pri Makedoncu«, Kolodvorska ulica, Ljubljana.	1
Kožuhovina
vseh vrst v veliki Izbiri in po ugodnih cenah pri Josip Dolenec, krznar -Sv. Petra cesta št. 19. Telefon 22-62.	(1)
O
dobite pri nas meter finega volnenega damskega blaga v širini 130 cm, in to v vseh barvah, ki bodo v sezoni moderne. Priznati torej morate, da je to res ugodno. Radi tega smo mnenja, da boste tudi Vi izrabili to priliko.
IIIHNICH K. d., mestni trg 17
Damsko kolo
novo, prodam. Kožarje 69.
Tri telefonske aparate
induktorske, primerne za skladišče, prodam. Poizve se v trgovini Kožarje 69.
Dve starinski ogledali
veliki, z antičnimi konso-lami (tudi z ogledali) naprodaj. Novi trg 5/1. 1. (1)
Večjo množino cypres
1—3 m višine, proda po zelo ugodni ceni Dolenc Fr., lesna lndustr., Skof-ja Loka.	(1)
Poceni naprodaj
prvovrstni šivalni stroji -kolesa - otroški vozički -radio aparati in razni drugi predmeti pri »Promet« (nasproti križanske cerkve)
Vinske sode
nove, 300—500 litrov dobite najceneje pri sodarju Ramšaku, Meljska 10, Maribor.	0)
1000 din plačam
ako vam >Radio Balzam« ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, hul, ozeblin itd.
Pred kratkim sem naročil zdravilo za kurje oči in sem bil zelo zadovoljen. Pošiljam 15 din še za eno škatljico.
Tako piše g. Žlender M., organist, Bela Cerkev pri Novem mestu. Nad 300 takih priznanj priča, da je »Radio Balzam« najboljše in ker se ne suši in traja leta, tudi najcenejše sredstvo. Naročite tudi Vi to pošteno te 1000 din zajamčeno sredstvo, ne bo Vam žal, priporočili ga boste tudi znancem. — Zahtevajte povsod samo »Radio Balzam« Cotič. Kjer bi ga ne dobili, pišite na tvornico, ki Vam ga pošlje poštnine prosto, z navodilom in garancijo: 1 lonček za 10 din, predplačilo, 1 lonček 18 din. '2 lončka 28 din, 3 lončki 38 din, povzetje.
»Radio Balzam«, Cotič, Ljubljana VIi.
Janševa (Kamniška)
Odobreno S. br. 6302. zak. zašč. 9631.
Šivalni stroji
pogrezljivi, tovarniško novi, z 20 letno garancijo -1900 din — prodaja Ussar, Maribor, Trubarjeva 9. (1
Pekarna
dolgo obstoječa, z velikim prometom naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Siguren donos« 16084
Solidno blago
za damske obleke in plašče
moške suknje in obleke v veliki izbiri nudi — državnim in samouprav, uradnikom tudi na mesečno odplačevanje
Oblačilnica za Slovenijo v Ljubljani
Tyrševa cesta 29 Gospodarske zveze)
Konči Ahačič:
30
Bumček in Bunkica
Ko so bili od samega rajanja že vsi zasopli, so žarečili ličk posedli za mizo, ki se je kar šibila pod težo sladkih tort, malinovca in vsakovrstnega sadja. Vsi so bili veseli in so se z veliko slastjo spravili na slaščice.
Le Bumček ne. »Nesreča taka! Lonec pri loncu! Kraljeva slava bo kmalu pri koncu! Takoj bodo Biksi vsi spoznali, da so si medveda za kralja izbrali. Sramoto bo Bumček za kazen dobil, še jesti pravilno se ni naučil.« In je že tako! Česar se najbolj bojiš, to gotovo doživiš.
Bumček je skušal čimbolj lepo zajeti smetano, pa mu pade žlica iz rok. Uslužno mu jo pobere soseda čebelica. Svojo zadrego hoče Bumček poplakniti s požirkom malinovca, pa zasreba pri tem tako glasno, da so ga vsi začudeno pogledali. Ker zro vsi v njega, tudi sam pogleda
nase. »Smetana bela se me je prijela, Bumček, obriši! Saj si v dobri hiši!« si misli Bumček in hoče smetano po brisati z vogalom namiznega prta. Joj!
Čin, čin, čin, čin! Vsi njegovi krožniki in čaše zlete na tla.
Od same groze se naježi Bumčku vsak las na kožuhu in po okrogli glavi mu šumi le ena sama misel: »Bumček, teči urno ven, sicer boš še liudo tepen!«
Bumček skoči s stola in ... nesreča ne počiva: Kolajna se zatakne za namizni prt in ... strašen hrušč in trušč in... vsa bogato obložena miza je na mah prazna. Na tleh se pa med črepi-njami razliva malinovec in se drobe in mažejo sladkarije.
Leica II.
in kromatična harmonika, štirivrstna, naprodaj. Svetega Petra c. 91-1. (1)
Slive
lepe sladke nudi kg po 4 din, dokler traja zaloga. Slamič, Gosposvetska c. (1
Jabolka
namizna, od 30 kg naprej pošilja po povzetju po din kg posestvo »Grič«, Maribor.	(1)
Radio aparati
svetovnih znamk - po najugodnejših pogojih pri
KLEINDIENST&POSCH
Maribor
Aleksandrova cesta 44.
Srajce
spod. hlače, kravate, nogavice še vedno najceneje pri I. Tomšič, Sv. Petra 38.	(1)
Živali
»Viktoria« kolo
novo, prodam za 950 din, in »Diirkopp« za 1100 din. Bartelj Pavle, Jesenice-Fužine, Industrijska 2. (1
Širite »Slovenca«!
I
Kobilo
let staro, prodam ali zamenjam za kravo, dobro mlekarlco. Kamna gorica 5, št. Vid nad LJubljano.	(J)
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH L
/enitbe
Otroško harmoniko
novo, klavirsko, prodam za polovično ceno. šle-mlc, Jesenice, Lukmanov trg 5.	(g)
Mlad obrtnik
želi poročiti šiviljo, staro 25—28 let. Pismene ponudbe s sliko v upravo »Slovenca« pod »Zvesta« št. 16.913.	(ž)
Državni poduradnik
star 30 let, želi poročiti gospodično do 25 let. Samostojne šivilje prednost, Ponudbe na upravo »SI.' pod »Harmonija 1939« št, 16038.	(ž
Fant
s 1500 din mes. dohodka ter tremi obrtmi želi po ročltl dobro, zanesljivo gospodinjo. Kapital postranska stvar. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Resno« 15.773.	(ž)
Objave
Nimam povoda
za očitek niti sum tatvl ne napram g. Kupert Ro zalljl. Franka Koman.
I
Radio
n
Pozor!
Jugoslovanski klub ljubN teljev športnih psov priporoča nakup ilirskih ln nemških ovčarjev, aireda-leterijerjev, nemških bo-kserjev, doberman-plnčer-jev, ruskih hrtov in francoskih buldogov. Več se izve: Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 36, telefon 23-55.	(j)!
S TRD□I
Lokomobilo
20—30 HP in generator 10—15 HP 440 , isto-smeren tok — »upim, Ponudbe na upr. »Slov.« pod Nujno« 16036.	(k)
FORTUNA
Elektro univerzalni stroj
v vsako mizarsko
delavnico! REŠITELJ MALE OBRTI in STRAH
NAŠIH KONKURENTOVI Din 6.800 —
Sodna dražba
posestva, obstoječega lz hiše, hleva, kozolca In zemlje v izmeri 10.230 m' in ležečega v Litiji, bo 20. oktobra ob 11 pri sodišču v Litiji. - Cenilna vrednost 84.490 din, najmanjši ponudek 56.327 d., varščina 8450 din. (o)
Mizarski mojster KAHNE, Višnja gora, sporoča: Kot srečni posestnik »Fortuna« stroja model B se Vam najprisrčneje zahvaljujem za Vašo prom-ptno in solidno postrežbo. Zagotavljam Vam moje vsestransko priporočilo.
PETER ANGELO
d. z o. z. stroji za obdelavo lesa LJUBLJANA, Tyrševa 36.
Ise von Stach:
14
Poslanci iz Voghere
Kulturno zgodovinski roman iz protestantsko dobe.
Poslovenil Fr. Omerza.
Niecolo si nadene častitljiv obraz in odgovori: »Njegova Svetost je zelo modra, da se briga za usodo svojih tekmecev. Enako ravna vsak kralj in poveljnik, če ni barbar ali nesposoben potomec!«
»Njegova Svetost je še precej oddaljena od te svetosti, ki je zapisana v zvezdah,« pripomni orjaška postava, z imenom Curione, ki je imel to nesrečno lastnost, da je prevajal razgovor o slovstvu, zVezdoznanslvu ali navadnem govoričenju v mestu na verska vprašanja.
»Morda,« odvrne Niecolo, «tem huje ga vznemirja moje najnovejše odkritje.«
Slednjič so obvisele, kakor je don Niecolo želel, oči vseh na njegovih bledih, norčavih ustih.
»Naš sveti oče hrepeni po časti,« pravi, »da vtisne ime Pavel III. kot blesteče v zgodovino. Doseči hoče višek, h kateremu je sjlil svet in s katerega mora po njegovi smrti z žalostjo zopet odstopiti. Nič mu ni torej bolj nevšeč kot neka težnja v ljubljenem Rimu, ki jo mora kot dober Kristusov namestnik podpirati in ki meri vendar čez njega. To jo težnja, ki se je začela že v pustih dneh Borgiev in se neprestano po vseh spreminjajočih se pontifikatih proglaša: svet papež bo zasedel Petrov stol — pred katerim morajo utihniti zlobni jeziki, da jc antikrist nadaljeval apostolsko služiio na zemlji v Vatikanu — samo puste naj Boga, da s počasnim plugom obdeluje polje _ ali kakor se izraža Njegova Svetost in njen skromni služabnik Niecolo: puste naj zvezde, da končajo svoj kraljevski tek k
»Nemški vojaki so ze pred MI letii imel v Ya-tjkanu konklavec (Gregor X.. 1271- 276. jo izdal določbe za volitev novega papeža - konklave, za-prt prostor ki jih je Hadrian VT. odložil, Ja-
nez XXI. ukinil, Celestin V. obnovil) zaklice osor-110 vmes Curione, »in oklicali Martina Lutra za papeža. Toda takrat bi moral stali na nebu komet z gorečim repom, dokler se ne bi vam premodrim posvetilo, da tepe železen bič božji zamočvirjene služabnike na zemlji.«
Že so hoteli nekateri gostje kaznovati drznega govornika z besedami in kretnjami, ko je Nic-eolč" neužaljeno in vsiljivo dalje govoril:
»Saj bi bil, gospod Curione, stal komet na nebu, če bi bil Martin Luter pravi. Nebeški kažipoti so me pripeljali na drugo pot. V sporazumu z Njegovo Svetostjo sem z neskončno težavnimi računi preiskoval stanje zvezd Aleksandra VI. (Aleksander VI.. 141)2—1503, iz hiše Borgijev, je kupil glasove. Nevreden papež in madež cerkve. Leta 14<Xi je ustanovil kapitelj v Novem mestu). V trenutku največje sramote, na smrtni dan te pošasti, se je pokazalo čudno preroško sozvezdje.«
Don Niecolo vstane v sedežu in pravi z zvenečim glasom:
»Moje dame in gospodje! Zagotavljam vas, ko je Borgia umiral, je šla neka žena z dečkom pod srcem, ki ho združil krono svetosti in papeško tiaro na svoji glavi.«
Curione, ki je kljub svojim nebrzdanim idejam plaho verjel umetnosti zvezdosloveev, je rekel malodušno:
»Niste pa našli, gospod Nierold, na kajerem polju je vzcvetela svetost prihodnjega papeža.« S tem so obrne k navzočemu kardinalu Contarini,ju (papeški legat na državnem zboru v Regenslmr-gu, kjer so se zedinili na poluluterskem temelju o prvotnem stanju človeka, o izvirnem grehu in opravičevanju), katerega milo in pravično mišljenje so si prisvajale vse stranke, in nadaljuj«;
»Njegova eininenca vam bo dokazala, da biva tudi onstran Alp, v srcih zaničevanih in preganjanih krivovercev vera in krščanska poboznost.«
»Vera in poiiožnost gotovo,« odvrne kardinal z dobroto, »samo svetosti, moj dragi, tam nisem
našel, ki more uspevati le tam, kjer v njo verujejo in jo spoštujejo.«
Ukorjeni Curione se zadovolji namesto odgovora s hrepenečim vzdihom: »O svobodna Nemčija, svobodna Švica!«
Zdaj se je vmešal nepotrpežljivo tudi vojvoda v razgovor, ki mu ni bil všeč, da še dalje teče v tej nevarni strugi.
»Don Niccolo,« ga nagovori, »občudujem vaše aritmetične umetnosti prav tako kakor dar, da vam govore mrtva števila, toda ni mi ljubo, da se ukvarjate bolj pridno z raziskovanjem farške usode, kakor more človeka zabavati.« Zdaj je vstopil vojvodov na pol odrasli deček Mark Anton (v vrsti Coionnov omenimo še iz rodu Paliano Marca Antonija, umrlega 1584, ki se je najprej bojeval z Al bo proti Rimu, pozneje se je pa udeležil kol poveljnik papeškega brodovja bitke pri Lepantu. — Glej zadnje poglavje proti koncu!) v dvorano. Oče ga pokliče k sebi, ga prime z rokami in pravi ponosno:
»Tale tukaj mi bo ostal vedno neostrižen, in če bi si mogel s tonzuro prinioliti v roke ključe sv. Petra. Če pa visi nevidno venec slave dobljenih zmag nad temi kodri, potem mika tudi mene, da izprašam zvezde in vas, don Niecolo!«
»Ekscelenca,« odgovori mali prerok, »če je odločen princu zmagoslaven meč. daj nebo, da ga bo vihtel v službi svetega papeža!«
»Bog pogubi vso farško svetost!« zakolne vojvoda in pusti razburjen dečka. Ker bi rad Contarini pomiril razburjenost gostiteljevo s kako premišljeno zabavo, se ohrne k markizi Piskari in vljudno pravi:
»Vaša milost nas pusti danes stradati. Veste, da sem častilec vaše |>oezije in bi štel sebe in vse navzoče za srečne, če hi nam milostno hoteli ganiti srca s svojo najnovejšo skladbo.«
»Da, res moraš to, Vittoria!» (Vittoria Colon-na. pesnica prevrženica Valderova, 1492 do 1547, poročena s Ferranlom di Avalos, mejnim grofom Pascare, Mnogo jo občevala s kardinali Bembo,
Contarini, Sadoleti itd.) sili Vespasiano, ki si je v tem trenutku zaželel bolj ko kdaj mirnega na-strojenja duše, ki ga nudi umeten sonet.
Markiza se ni dala dolgo prositi. Segla je laskavo v nedrje, vzela iz njega popisan list in brala s žepetajočim glasom:
Mladeničeva smrt.
O cvet mladosti, svet t&k naglo strt življenja sončnega pomladi raja! Premajhna ti bila sveta je staja? Zakaj redil je sad že v popku smrt?
Usahne vigiedi prelepi vrt — vsak toži nad izgubo tega kraja; da slana našega ne stre še gaja, ne pazimo, pogled nam je zastrt.
Življenja skromnosti izbral si pot. Stezč začrtal kratke je Gospod, po njih hoditi moral bi kot mož.
Še deček, bil si vere moške plod, ki dušo je hranila prosto zmot. Blagrujem te, na grob ti sipljem rou
Gospodje brž prerokujejo pesnici nesmrtfh. slavo, dame pa stisnejo solzo v čipkaste rutice. »Poznala sem ga,< zdihuje kneginja Piccolomini, »mladi Gian Pietrino je bil nebeški deček I«
Samo Giovannina duša ni bila pripravljena za ginjenost; kajti njenih oči niso napolnile solze, ampak so žarele od bojevitosti. Obrnila se je k Felicu in ga priliznjeno vprašala:
»Kako vam ugaja novi sonet sapfične markize?«
Felice je dozdaj samo gledal in poslušal, k besedi se pa gotovo ni oglasil. Ko ga je vojvo-dinja vprašala, kaj misli o markizini pesmi, je bil ves zmeden, le s silo se je dokopal do potrebnega poguma, da je jecljaje zatrjeval, da kaj podobnega in lepšega še nikoli ni slišal v življenju.
Kdor želi prodati ali kupiti posestvo,
hišo, vilo, zemljišče, obrt, gozdove itd.
Kdor hoče v najem vzeti ali oddati obrt, trgovino, gostilno, pekarijo in slično.
Kdor išče ali oddaja stanovanje, sobo, posojilo. Vam preskrbi najhitreje v Ljubljani Kualitetna poslovalnica - Masarykova cesta 14-11.
Zagorski, podružnica palača Grafika
Vodimo skrbno upravo hiš in posestev.
■mi umi niiimini 11 ii iiimmii in mi—um ■»■■mM
IL

Pisalni stroj
rabljen, a dobro ohranjen - kupimo. Naslov v upr. »Slov.« pod št, 15923. (k)
Zephir ali slično peč
kupim. Novedlte ceno ln obe spodnji širini. Per-ger, Dobova.	(k)
Prenosljiv mlin
nov ali dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 15083.
Tricikelj ,
močan, dobro ohranjen -kupim. Naslov: Kantiner, Kasarna kralja Petra v Mariboru.	(k)
Vsakovrstno
Si^tO kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica ŠL 3
Avtomatično tehtnico
5—10.000 kg kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16025.	(k)
Lovsko puško
kupim. Ponudbe poslati pod značko »Puška« št. 15924 v upravo »Slov.«.
Kupujem po dnevni eeni
vsako količino krompirja, luka, graha, jabolk ter orehov itd. : »štajerka«, Zagreb. Bakačeva ul. 2. Tel. 30-26.	(k)
Staro medenino
baker, cink, svinec in odpadke metala, vsako množino, kupujo po najvišji ceni Unitas, žsiška, Celovška c. 90 a.	(k)
Bukove pragove
J.60 m dolge za eksport, Etalno kupujem v manjših in večjih količinah Pismene ponudbe pod št »60900« na Pubiieitas — Zagreb, Ilica 9.	(k)
Kupimo
vsako količino starega bakra, medenine in me deninastih odpadkov po najvišjih dnevnih cenah. Mariborska livarna ln tvornica kovin, Maribor (Melje*.-.- Matherjevk Ulica :15.	(k)
Jabolka
namizna, tržna in
za sadjevec
vsako količino, vagonske ln avto tovore — kupim. Ponudbe poslati podruž niči »Slovenca« Maribor pod »Plačilo takoj« 929.
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino
Arbešfer - Maribor
Dravska 15
Volnene odrezke
krojaške, kupujem vsako množino po najvišji dnevni ceni. Kovačič, Židovska steza 6, Ljubljana. (k)
Mlin
navaden ali valjčni, kupi ali vzame v najem samski mlinar. Ponudbe na podr. »Slov.« v Celju pod »Stalna voda« št. 16067. (k
Brusni les
obeljen in neobeljen, ža-manje in krajnike kupuje stalno vsako množino. Ponudbe poslati na: Celulozna tovarna, pošta Videm pri Krškem.	(k)
Sfero znalo, Zlato Z@330Y$€
(n sreiirne hrone
kupujem t>o najvišjih dnevnih cenah.
A. KAJFE2
urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Javorov les
čist, lepe bele barve, z majhnim. rumenim je drom (Braunkern), 2 m in več dolgega ter 40 cm in več debelega, stalno kupujem. Točne pismene ponildbe pod »50900« na Publiditaš, Za.gr db^1 IIW« št. 9.	(k)
Avtomobilske bloke
z razpoko vam zanesljivo električno zavari Furlan Črnuče pri Ljubljani, (r)
Ariel motor 258 eem
OHV, se poceni proda ali zamenja za manjšega, — Dovč Vinko, Zalog 13. (i
Motorno kolo
od 97 do 120 ccm kupim Ponudbe z navedbo ccne in stanja pod 20. »Motor« št. 16100. (f)
Klavir In nov harmonij
s .subbasom proda Tramte A., Medvode.	(B)
Avto Opel Olimpia
model 1937, malo vožen, ugodno naprodaj. Poizve se podružnici »Slovenca«, Bežigrad, Tyrševa c. 37 b, pod št. 16065.	(f)
Dober klavir
železne konstrukcije, primeren tudi za prosvetna društva, naprodaj. Novi trg S/H. 1._(g)
Partija instrumentov
za godbo na pihala, V dobrem stanju, nlkaklh poravtl potrebno, po nizki čemi prodam. Bolčifi, Zagreb, Jelačlčev trg. — AmcrUcan bar. 15935
Kdo posodi
na varno mesto 2000 din proti visokim dobrostim? Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Usmiljen 15933«. (a)
Motorno kolo
rabljeno, v dobrem stanju.. od 120—200 ccm — kupim. Navedite ceno. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Črnomelj« št. 15S57.
inrrmi
Brezplačen poi/ft tgran/Uf
f1mEL^HER0LD',r
'»' MARIBOR« loz
Klavir za vaje
prodam za 500 din. Ko-bal, Krlževnlška. 11, II. nadstropje.	(g)
Glasbita-potrehščine
kvalitetno blago kupite najceneje pri
R. Warbinek
Ljubljana, Mikloličeva c.4.
Vijolina .... Din 60'—
Lok ....... * 25-
Etui s ključem „ 55 — Garnitura strun
»Goldbrokat« „ 14-Ožimljenje loka „ 12'-Specijalist Vam pttpra»i vsa godalna glasbila wmt-nlJko-stroKovnjajko.
Kratek klavir
ugodno naprodaj, NasloV v upravi »Slovenca« pod 'št. 15.871.	<gJ
Tovorni avto
nekoliko rabljen, v še dobrem stanju, entonskl — kupim. Mlin Jenkot Cerklje pri Kranju. " (f)
Chevrolet
2'/i tonski, šest cilindrski, z zadnjimi dvojnimi kolesi, v dobrem stanju, ugodno naprodaj. Vprašati špedicija Ranzinger, Masarykova 19.	(f)
KLAVIRJI
planini, harmoniji STEINWAY & SONSi BLOTHNER, BOSENDORFER FORSTER, HOL.ZL,
MANBORG so nesporno najboljši fabrikatl na svetu Dobite jih la pri tvrdki
ALFONZ BREZNIK
LJUBI/JANA Aleksandrova cesta 7 Majhni obroki, nizka iz posojevalnina. Tudi pre igrani klavirji na zalogi.
Istotam velika izbira vseh glasbil, muzikalij in strun.
fftemške marke
(denarfl kupim. Ponudbe
na upit. »Slovenca« pod »Zadnja cena 15990«. (d)
Kdo bi posodil 20.000 din
na prvo mesto nove hiše in 2000 kv. m vrta. Odplačilo .mesečno po dogovoru. Ntaslov v upr. »Slovenca« pod št. 16086. d)
Hranilne knjižice
zaščitenih zavodov, VREDNOSTNE PAPIRJE in 3% OBVEZNICE vnovčujem stalno po najvišji ceni in proti takojšnjemu Izplačilu v gotovini.
Alojzij Planinšek
Ljubljana Beethovnova 14. Telef. št. 36-10.
Kam pa kam?
Priznano fine krvavice
pečenice ter sladki mošt priporoča cenj. goslom gostilna Miiller, Janševa ul. št. 15, Šiška.	(r)
Kiot družabnik
100. froo din gotovino pristopam k samostojni trgovki. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Družabnik« št. 158214.	(d)
Posojila
različna, preskrblm hitro ln breztkakega predplačila
Hranilne knjižice
vnovčuiem proti takojšnji
gotovini. Oblast, dovoljena pisarna
Rndolf Zore
LJubljMna, Gledališka 12 Zinamka 3 din
3000 din
posojila iščem za ureditev nove hiše v kamniškem okraju. Protiusluga 2 sobi na razpolago za čas letovanja. Slapar, Št. Vid, Lu kovica.	(d)
Samsko šiviljo
obotjo, sprejmem kot komprinjonko z majhnim kapitalom. Ponudbe upr »Slovi« pod »2000 din št 15(869.	(d)
Ktor;
za diobo 10 let-, dolil do ,š«irtpo-'oskrbo. - Naslov' v uptravi »Slovenca« pod št. 16725.	(d)
1.000 din kavcije
založim onemu podjetju ki jne trajno zaposli trgovini, skladišču al tovarni. — Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Trgov ski pomočnik 15978« (d)
BAINČNO-KOM. ZAVOD
Majribor, Aleksandrova 40 kupi takoj in plača najbolje IliRANILNE KNJIŽICE
bank in hranilnic VIREDNOSTNE PAPIRJE 3% obveznico, bone ln srečke, delnice itd. V7ALUTE VSEH DRŽAV j KRODAJA SREČK
državne razr. loterije
Zahvala
Rog povrni vsem, ki ste ob smrti našega ljubega moža, olčeta, brata in
svaka, gospoda
Franca Dolinarja
pekovskega mojstra in posestnika
zanj molili, ga pokropili, spremili na zadnji poti in se udeležili svete maše za rajnega. Zahvaljujemo se za vse izraze sožalja in sočutja, ki smo jih prejeli pismeno in ustno, ter za mnogo vencev in cvetja.
Posebno se zahvaljujemo stolnemu župniku g. kanoniku dr. Tomažu Kli-narju, ki je rajnemu podelil sv. zakramente za umirajoče, g. župniku in asistenci za pogrebne obrede, zdravniku g. dr. Albertu Trtniku za požrtvovalno zdravljenje, čč. bolniškim sestram sv. Vincencija Pavelskega za strežbo noč in dan.
Zahvaljujemo se Kat. društvu rokodelskih mojstrov, Kat. društvu rokodelskih pomočnikov in Združenju pekov z načelnikom g. Karlom Vidmarjem za vence in častno udeležbo pri pogrebu.
Zahvaljujemo se dalje združenima pevskima zboroma pevskega društva »Ljubljane« in Kat. društva rokodelskih pomočnikov za žalno petje, ter želez-ničarski godbi »Sloga«.
Zahvaljujemo se predsedniku Kat. društva rokodelskih mojstrov g. Mu-sarju za besede krščanske tolažbe ob grobu.
Zahvaljujemo se uslužbencem, ki so rajnega polnoštevilno spremili na zadnji poti in darovali venec.
Bog povrni vsem!
Rodbina Dolinarjeva
V gostilni pri »Lovcu«
Rimska c. 24 — domače krvavice in pečenice ter mnogovrstna druga jedila. Na razpolago razno pecivo. Najnižje cene! — Izborna vina!
Restavracija pri »Šestici
Danes domače klobase -krvavice - jetrnice - pečenice ter druga izbrana jedila po najnižji ceni. Toči mo prvovrstno portugalko ter izboren pekerčan. Se priporoča A. Izlakar.
Zaslužek
2.500 din potrebujete
da doma zaslužite mesečno 1000 dinarjev. Pišite: »A N O S«^ Marib O rožno va.	(z)
<Š(fc • • v-	WBffl	m <• m1'*''- mm i' m wmm m		
\ - v ; \ ••		IKZASTt	i k i ■ i	,....
II
Rotili
I
Pohištvo
rabljeno, dobro ohranjeno, poceni naprodaj. — Močnikova 4, II. nadstr.
Ni Vam treba
iskati nameščenja ali postranske zaposlitve, ako ste pripravljeni vložiti 36 dinarjev, da se v vašem lastnem domu slalno bavite z lahkimi, dobro plačanimi, vam odgovarjajočimi posli. Najprej zahtevajte takoj naše obširne brezplačne prospekte. Pismena vprašanja prosite pod,; P;55,77 na, Interreklam, Zagreb, Miftfykova< 28. ^ ' (z)
Naprodaj
dve postelji, kredenca itd., popolnoma čisto. Ogleda se pri Debeljaku, Gosposka 6-II, levo.	(š)
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma ne, divano in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik - Mestni trg 13 Ugoden nakup morske trave-, žime in cvilha za modroce ter blaga za ■prevleke pohištva.
Moderne spalnice
in kuhinje ter drugo pohištvo po nizkih cenah -priporoča mizarstvo Vel-kavrh, Krakovska ulica 7, Ljubljana.	(š)
ODDAJO:
Opremljeno sobo
oddam solidni osebi. — Sv. Petra c. 91-1. (s)
Prazno sobo
v sredini mesta oddam. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Čista 16019«. (s)
Sobo
oddam. Souporaba kopal* niče, eventuelmo tudi vsa oskrba. Celovški c. 201,
Lepo sobo
prazno, s posebnim vhodom, s souporabo 'kdpaf-nlce, oddam. Devčeva ulica 7/1.	,<3)
Čisto sobo
za dve osebi oddam. Sprejmem tudi nekaj oseb na dobro domačo hrano. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16020.	(s)
IŠČEJO:
Sobico
z vso oskrbo išče s 1. novembrom solidna gospodična. Plača mesečno 500 dinarjev. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Uradnica 16042«.	(s)
Šivilja
Išče eno večjo ali dve manjši sobj a posebnim vhodom. '•— Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Centrum«,	L(s)J
ZA
MILIJON RAZNE KONFEKCIJE plaščev<oblek d tu
Veletrgovina »TRGOVSKI DOM"
I. PREGRAD, MARIBOR
di modele iz prošle se-zije prodamo za polovično vrednostno ceno na veliko in drobno
Najugodneje kupite
vsakovrstne trgovske knjige, kot amerikanake žurnale, glavne knjige, blagajniške knjigo itd. itd. pri
A. JANEZIC
Ljubljana
Florjanska ulica 12-14
ker smo cene istim vsled velike zaloge v engros- in detajlni prodaji globoko znižali. • Trgovina s papirjem, šolskimi, pisarniškimi in knjigoveškimi potrebščinami na debelo in na drobno
Lastna Industrija trgovskih knjig In Šolskih zvezkov
Veletrgovina Išče
posojila ali finansijerja pod zelo ugodnimi pogoji.
Polno jamstvo na razpolago!
Ponudbe z navedbo glavnice na upravo »S'ovenca« pod šifro wSigurna vloga" štev. 15.875.
Lastniki srečk!
Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. - Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »NOVICE 0 SRECKAK«. MARIBOR, CANKARJEVA 14. Priložite 3 dinarje v znamkah.
Skrbna nega deteta
odloča za njegov daljni razvoj.
Preparati Vasenol so rezultati dolgoletnih opazovanj in izkustev, ter so pripravljeni na temelju najnovejših učenjaških raziskavanj. Redna nega z Vasenol preparati pospešuje normalen razvoj nežne, občutljive kože otroka in jo obvaruje pred raznimi vplivi in draženji.
Vasenol
puder in krema za deco
,SLOVENEC", podružnica i Miklošičeva cesta šl. 5
Zapustila nas je naša ljuba, zlata, nepozabna
MIJICA
katero bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo, dne 9. oktobra 1938 ob pol štirih od župne cerkve v Radečah na tamošnje pokopališče.
Zidani most, 7. X. 1938.
Žalujoča rodbina Juvančič
Zahvala
Ob bridki izgubi dragega soproga
Antona Kunčiča
posestnika in lesnega trgovca na Jesenicah
sem dolžna mnogo zahvale vsem, ki so sočustvovali z menoj. Posebno se zahvaljujem g. dr. Marčiču, častiti duhovščini, jeseniškemu Sokolu in godbi ter Prostovoljni gasilski četi Jesenice, vsem darovalcem krasnega cvetja in končno vsem, ki so dragega pokojnika v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Jesenice, dne 7. oktobra 1938.
Žalujoča KATI KUNCIC, soproga.
V elegantno stanovanje elegantno pet!
Emajlirane peči v najmodernejših barvah! Zahtevajte brezplačen prospekt!
„ZEPHIR" S: fUBOTICA
SAMOPRODAJA:
Ljubljana: VENCESLAV BREZNIK Celje: D. RAKUSCH Maribor: P1NTER & LENARD Brežice: L0SC11N1GG & SCHMIDT
Zahtevajte povsod slovite „ZEPHIR" Štedilnike iz iste tovarne
Prispela je velika izbira jesenskega in zimskega blaga
po najniž|ih cenah. Češki magazin,
MARIBOR, Ulica X. oktobra.
PRHLJAJ, SRBEŽ. IZPADANJE LOMLJiVOST
las uspešno preprečuje
mmu kura
znamke Schroder-Schenke
Zahtevaite brezplačna navodila in naše velike dust. kataloge
. Barvanje 'as • Kodranie las Moderni rdečkasti odsevi las s pomočjo »Kane« • Nega in rast obrvi in trepalnic •
Parfumeriia in Kozmetika »OMNIA« odio J/8 ZAGREB, Gunduličeva ulica 8., I. nadstr.
Telefon 97-67
107 zadovoljnih poslušalcev
si je nabavilo ta in prejšn|i mesec pri nas aparat
,RADIONE'
Vsi ti so se prepričali, da je „RA-DIONE" res najboljše, kar se dobi. Vprašajte o tem ne nas. temveč naše kupce. Nabavite si tudi Vi ta dobri aparat! Pišite po cenik, ki ga dobite brezplačno.
,RADIO'
družba z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7
TUDI VI
imate kurje oči in trdo kožo na podplatih. — Brez OPERACIJE ter brez bolečin Vas BURGIT radikalno reši te nadloge. Zahtevajte zato v lekarni, dro-geriji in parlumeriji le BURGIT za din 4'—, 5'—, 7'—. Kdor mi pošlje za din 15'— dobi 3 obliže.
glavni zastopnik DIIRGIIA
I. SVETEC - Novo mesto
Dravska banovina
Modni salon za gospode in dame
LOMBAR ALOJZ
naznanja, da se je preselil v nov lokal na Celovški cesti st. 43. nasproti gostilne »Keršič«. Priporoča se za nadaljno cenjeno naklonjenost.
Lombar Alojz, Ljubljana VII, Celovška c. 43
Zahvala. Za številne dokaze sočutja ob bridki izgubi naše nad vse ljubljene
Malčke
izrekamo prisrčno iskreno zahvalo. Posebno zahvalo vsem gg. zdravnikom, ki so se z neprimerno požrtvovalnostjo zavzeli zanjo, da bi ji rešili življenje. Dalje preč. duhovščini ter vsem darovalcem prekrasnega cvetja. Nadalje vsem pevkam in pev-ccm za prekrasno petje ter delavski godbi, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnjo pot, ter vsem, ki so nam ustme-no in pismeno izrazili svoje sožalje in tolažili našo bolest v dneh ločitve od ljubljene hčerke, vsem in vsakemu posebej našo iskreno zahvalo.
Rodbina Planine
Vodne turbine
za vse razmere, automatitne regulatorje, zatvornUe, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja
<3. F. Schneiter
Skofja Loka — tovarna strojev
Zmerne cene. — Prvovrstne reference.
ZAHVALA. Za sočutje, ki nam je bilo izkazano od premnogih strani ob nepozabni izgubi naše
Anice Thurnherjeve
bodi izrečena vsem topla zahvala. Posebna zahvala čč. duhovščini, gg. govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu, gg. pevcem za presunljive žalostinke, dalje vsem, ki ste jo spremili na poslednjo pot in jo obsuli s prekrasnim cvetjem. Vsem, ki ste nam v teh krutih dneh stali ob strani, naša srčna, iskrena zalivala.	Žalujoči.
Domače salame in sir
najcencjše pri J. Buzzo-llnl, Llngarjeva ulica. (1
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam
./VELEBIT"
otroški vozički
ZAGREB,Mesničknul. 7/11. na dvorišču
Najnoveiai do sedal se nevl-denl modeli za 1938 v epe-ellalnl ln največ|l trgovini otroških vozičkov. Prodala za gotovino ln na odplačilo. Cenik b slikami brezplačno. Izrelite oglas zaradi naBlova
Zahvafa
Ob smrti dragega
msgr. dr. Jožeta Debevca
čutimo globoko hvaležnost do vseh, ki so mu pomagali lajšati bolečine zadnje dni ter ga v tako številnem in ljubeznipolnem spremstvu pospremili do groba. Zahvaljujemo se g. dr. S. Rakovcu za skrbno zdravstveno pomoč pokojniku v dolgotrajni bolezni, č. gg. duhovnemu svetniku Janezu Kalanu, prof. dr. J. Kotniku ter č. sestram v Leonišču, ki so stali pokojniku v zadnji uri ob strani ter mu zatisnili trudne oči. Posebno zahvalo smo dolžni prevzvišenemu škofu dr. G. Rozmanu, ki je osebno blagoslovil truplo, č. g. arhidiakonu dr. 1. Klinarju za vodstvo pogreba, kakor tudi č. g. župniku J. Ko?merl]u in ostali duhovski asistenci. Zahvaljujemo se za zadnje spremstvo g. banu dr. Marku Natlačenu, g podbanu dr. S. Majcenu, g. predsedniku apelacijskega sodišča dr. V. Golji, ljubljanskemu županu g. dr. J. Adlešiču, rektorju ljubljanske univerze g. dr R Kušeju, presvetlemu opatu dr. Kostelcu, č. g. proštu I. Nadrahu z vsem ka-piteljem, vsem gg. vseučiliškim in gimnazijskim profesorjem, prečastiti duhovščini, še posebej n č. jezuitskemu kolegiju in profesorskemu zboru uršulinske gimnazije ter njihovim učenkam, valežni smo predstavnikom naših kulturnih društev, zlasti gg. govornikom, tako g. dr. D. Lončarju, zastopniku Slov. Matice, g. dr. F. Lukmanu, predstavniku Prosvetne zveze in Leonove družbe, zastopniku Profesorskega društva g. prof. dr. licu, profesorskega zbora gimnazije v Kranju g. dr. Žontarju, pokojnikovih učencev g. dr. J. Basaju in zastopnici Menišije gdč. Drob-ničevi. Glasbenemu društvu »Ljubljana«, cerkvenemu pevskemu zboru iz Begunj pri Cerknici ter dekliškemu zboru uršulinske gimnazije se zahvaljujemo za tolažilno petje. Iz dna srca smo hvaležni vsem pokojnikovim prijateljem, znancem, učencem in mladini, ki so ga v takem številu pospremili na zadnji poti Zahvala veljaj tudi vsem razredom uršulinske gimnazije za vence, kakor ludi vsem, ki so po želji pokojnika darovali v dobrodelne namene in izrazili sožalje.
Bog plačaj vsem!
V Ljubljani, dne 8. oktobra 1938.	_
Žalujoče sorodstvo

f?
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubiiani: Karel ue»
izdaiaieii: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenili*
<
Ljubljanske vesti
e
Vremenska napoved za Ljubljano
9.	nedelja: zjutraj oblačno, pozneje se bo pričelo jasniti, toda v popoldanskih urah se bo znova pooblačilo, ponoči najbrž dez. loplota bo ob jutranjih urah okrog 11°, podnevi pa 15 .
10.	ponedeljek: dež in padec temperature, ponoči izboljšanje.
11.	torek: izpremenljiva oblačnost, včasih
dež, hladno.	. * -i l
12.	sreda: spremenljiva oblačnost, vsasin bo
naletaval dež.	.
13.	četrtek: zjutraj oblačno, ah gosta megla, pozneje se bo zjasnilo. Hladno.
14.	petek: dež in hladno.	v
15.	sobota: večinoma oblačno, včasih dez, podnevi bo pihal močan j ugozapadni veter, toplota se bo močno dvignila: Ponoči močno deževje s padcem temperature, nevarnost viharja, toče in nevihte. Proti jutru med dežjem
morda tudi sneg.	,	. ,
16.	nedelja: prej pojemanje padavin, tooa v »opoldanskih urah bo zopet močneje deževalo, "cd dežjem morda sneg.
Živahen je bil sadni trg
Ljubljana, 8. okt.
Preteklo soboto 1. t. m. je bil običajni mesečni tržni dan prav slab zaradi deževnega vremena. Kupčije malenkostne kljub prvemu. Danes je bil nasprotno trg bogato založen z vsenn živilskimi potrebščinami. Vsaka ljubljanska gospodinja je imela vso na izbero in prodajalke so nazadnje vsakomur kar vsiljevale svoje blago. Sprva visoke cene so se proti koncu prav znatno znizale.
Sv. Petra nasip, kamor je prestav jen krompirjev sejem, po domače rečeno, je bil danes prvtC v tej jesenski sezoni popolnoma natrpan z vozovi. Na trg je bilo tja pripeljano do 60 voz lepega in zdravega krompirja z Gorenjske, Dolenjsko in bližnje okolice. Kmetje so z vozovi prihajali tja od Krke in so skoraj celo noč vozarili. Cene krompirju na debelo so danes naglo padale. Pred mesecem je bil krompir na debelo se po 0.90 do 1 din, danes pa so ceno padle od 0.7o celo na 0.60 din. Kmetje so hiteli prodajati. Nekateri gospodarji ljubljanski so kar en bloc zbarantali in kmet je bil takoj vesel.	.....
Z zeljnatimi glavami je velik kriz. Na Sv. 1 e-tra nasipu je bilo 15 voz lepih zeljnatih glav. Treba je omeniti, da posebno na ižanskem svetu in na svetu okoli Ižanske ceste dobro prospeva zelje. Cene so bile zelo nizke. Zeljnata glava je bila na prodaj po 0.20 do 0.25 din kg. Prodanega je bilo mnogo zelja.
Sadni trg, ki je bil preteklo soboto zelo reven, je bil danes prav dobro založen. Tu je vladala velika živahnost in vse sadje je bilo do opoldne razprodano. Letošnji kostanj je lep m zdrav. Mnogo kostanja, do približno 2000 kg so prinesle kmetice iz litijskih kribov in iz sostrske okolice. Neka kmetica z Jančjega je kostanj prinesla tak, "kakršen je goriški maroni. Kostanj je bil včeraj po 2 din liter, ko je bil se pretekli teden po 3 din. Ne bomo mnogo govorili o gobah. Prostor je bil tam srednje zaseden. Cene so bile nekoliko višje, kakor pretekli teden. Pričakovati je da bo ponedeljski trg bogato založen z gobanu, ker jo nastopilo za gobjo rast ugodno vreme.
0	sadju naj spregovorimo to, da je bilo mnogo prvovrstnih jabolk raznih sort na izbero. Jabolka so bila od 2 do 5 din kg. Domačih hrušk je prav malo na trgu. Nekateri interesenti se zanimajo za tepke, ki jih ni dobiti. Treba je pripomniti, da se tepke najlažje ohranijo tja do drugega poletja, ako jih ljudje spravijo v kadi, na-lite z vodo. Voda je potem poleti najboljša pijača in tepke ostanejo notri popolnoma ohranjene, kakor ste jih dali v kad. Konserviranje tepk so včasih gojili kmetje na Notranjskem. Ta dobri sadež sedaj izginja. Tepke, ki jih je bilo na trgu prav malo, so bile po 3 din kg.
PREDNAROČILO MLAKARJEVIH SPISOV
le do 15. X. 1938 v pisarni Slovenskega planinskega društva
Ljubljana, Aleksandrova c. 4.-L_
1	Meščani vseh slojev naše bele Ljubljane, ki
je kulturno središče vseh Slovcncev, ste vljudno vabljeni danes ob štirih in pol osmih v frančiškansko dvorano,, kjer naj nas vse navduši himna vzajemne ljubezni: »Kje dom je moj...« Sestre naše iz okolice Maribora naj prejmejo od nas izpodbudo za svo.je prosvetno udejstvovanje, Naj živi naša pesem! Naj klije naša ljubav!
1 Kdor v Ljubljani nima lastnega doma, vrtita in klavirja, cvetja in petja, naj pride danes v frančiškansko dvorano, ki bo postala dom zada-voljnosti in prijetnih spominov, Štajerke obetajo lepo igro: »Dve materi«, združeno s petjem in klavirska glasbo. Začetek ob 4 popoldne in pol 8 zvečer. Predprodaja vstopnic eno uro prej ob 3 in 7 in ves današnji popoldne. Vljudno vabljeni. Na svidenjel
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franc-Josefove« grenke, vode. »Franz-Joseiova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35.
1 Odbor Fantovskega odseka Sv. Peter po-
zivlje vse člane, da se v čim večjem številu udeleže slavnostne blagoslovitve nove cerkve sv. Male Terezike na Kodcljcvem.	,
1 Jubilejne prireditve grafikov v Ljubljani. Dom grafikov na vogalu Masarykove in Miklošičeve ceste ob glavnem vhodu v osredje Ljubljane bo vsak večer slavnostno razsvetljen. In od ponedeljka dalje do vihrala raz dom tiskarska zastava v petih barvah. Ta zastava simbolizira tiskarsko umetnost, ker se v tisku uporabljajo kot temeljne barve rdeča, zlata, modra, srebrna in črna barva. V teli barvali, odnosno v rdeči, rumeni, modri beli in črni barvi, bfl zastava razobešona na Domu grafikov, ki bo razsvetljen v proslavo jubileja, ki ga grafiki praznujejo ob sedemdesetletnem obstoju ljubljanske organizacije. Ves oktober in deloma tudi v novembru bodo razne prireditve, na katerih bo grafično delavstvo prikazalo vsej javnosti uspehe svojega kulturnega in prosvet-nega dela V Ljubljani bo prva njihova prire ditev koncert, ki l>o danes ob pol 11 dopoldne v Frančiškanski dvorani. Javnost opozarjamo na ta zanimivi koncert, na katerem nastopita grafična pevska zbora iz Ljubljane im Maribora, grafični salonski orkester iz Ljubljane in zagrebški orkester mantlolinistov in kitaristov.
1 Ob 20-ictnici Jugoslavijo! V nizu proslav, ki jih prireja okr. organizacija Zveze vojnik do-
brovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, bo dne 13. t. m. ob 20 v veliki dvorani »Zvezde« javno predavanje o prolioju solunske fronte 1918. 1'redaval bo vojaški strokovnjak, komandant 39. pp v Celju, g. polkovnik D. M. Mihailovič. Predavanje bo ilustrirano s skioptičnimi slikami. Že sedaj opozaijamo vso našo javnost, da se tega predavanja v čini večjem številu udeleži. Vstopnina se ne bo pobirala.
1 Na Kongresnem trgu prenavljajo Gerberjevo hišo in ne Egerjevo, kakor je zadnjih bilo pomotoma poročano. Ta hiša je stara ljubljanska hiša ter bo prenovljena mnoga pripomogla, da bo ves tisti del mesta še lepši.
1 V Ljubljani so umrli od 30. septembra do 6. oktobra 1958: Dolinar Franc, 55 let, pekovski mojster in posestnik, Pred škofijo lt; Nachtigall Martin 73 let, natakar. Kongresni trg 7; Stoje Jera roj. llonigman, 69 let, žena upok. uslužb. drž. žel., Ljubljanska nI. 31: Mine Jakob, 36 let, laborant, Vidovdanska 9; Ro.ji.na Jožef, 67 let, kroj. mojster i,n pos., Aleksandrova 3; dr. Debevec Josip, prof. v pik., /arnikova ll. 17: Obrekar Avgust, 76 let, črkostavec v p., Sinspilerjeva 15: Makiic Franja, roj. Kristan, 62 let, žena upok. premikata drž. žel., Vidovdanska 9; Mesnrič Vinko, 54 let, polic. okol. nadz. v p., Breg 2; Cvnr Alojzija, roj. Krašo-vic, 57 let, žena uradnika, Vidovdanska 9; A r-ar I.ovro, 71 let, mizar, Japl jeva 2. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Osterc Angela, 46 let, zasebnica, Potočnikova 8; Hrast Ivan, 62 let, drž. gozdar v p., Gradac pri Črnomlju; Ple-sten jak Mihael, 70 let, krovec, Dravi je 46; Križnik Iledvika, 31 let, žena delavca, Vir 66, obč. Doli pri Domžalah; Kroflič Marija, 56 let. žena noč. čuvaja. Kožarje 55, obč. Dobrova: Selev-ek Ivan, 62 let, telefonist v p., Ixike 320, obč. Trbovlje; Kovač Herman, 4 mesece, sin delavke, Podgoriea 61 pri Ljubljani; Zaje Anton, 1 leto, sin bišarja, Češence 20, obč. Motinik; Pe-ternel Frančiška, 27 let, delavka, Kranj; Deže-lan Jožefa, 8 let, hči knjžarja, Vel. Brusnice 48 pri Novem mestu; Lelien Janez, 75 let, prosjak, st. Vid natl Ljubljano.
1 Razvoj slovenske mladinske zborovske literature od prevrata dalje bamo najlepše zasledovali na velikem koncertu, ki ga priredi mladinski zbor Trboveljskih Slavčkov v ponedeljek, dne 17. t. m. v veliki Filharmonični dvoTani. Na sporedu bodo najznačilnejša zborovska dela za mladinski zbor, ki so nastala izza prevrata dalje. Na koncert Trboveljskih Slavčkov opozarjamo. Vstopnice bodo od ponedeljka dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
Velika življenska drama iz carstva kulis. - Vele-film umetniške ustvarjalne sile dveh prominentnih igravcev PAULA WI5SSELY in RUDOLF FORSTER
KINO MATICA telefon 21-24
2najnovejša zvočna tednika!
Velike norosti
Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri j Matineja ob 11. url
dela drugih skladateljev. Tekoči program Sloge priporočamo čim najširšim krogom občinstva, zlasti pa ljubiteljem glasbe.
1 Brezplačen tečaj slovenske stenografije priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 27, pritličje, med 8 in 14.
1 Italijanske in nemške začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ul. 27, pritličje, med 8 in 14.
fmKino Kodeljevo tel. 41-64
Danes ob «/2 6. in 1/29., Jutri ob 8. uri
MATURA (Simone Simon) MR. MOTTO (Peter Loore) Predstava ob 14-30 uri odpade
Gledališče
Drama. Nedelja, 9. oktobra: Veriga. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 10. oktobra: zaprto. — Torek, 11. oktobra: zaprto. (Gostovanje v Celju: Žene na. Niskavuoriju). — Sreda, 12. oktobra: Izsiljena ženitev, Ljubezen zdravnik. Red Sreda.
Opera, Nedelja, 9. oktobra: Tosca. Gostovanje ge. Zinke Kunc-Milanove, članice metropoli-tanske opere. Izven. Zvišane cene. — Ponedeljek, zaprto. — Torek, 11. oktobra: Gejša. Premierski abonma.
Prireditve in zabave
V frančiškanski dvorani danes v nedeljo popoldne ob štirih in ob pol osmih zvečer gostuje Prosvetno društvo Spodnja Polskava. Spored obsega krasno igro: »Dve materi« s petjem in klavirjem. Igralke in pevke so bile povsod deležne obilne hvale in vsestranskega priznanja.
Služkinje! Tretjo nedeljo v oktobru, to je 16. t. m. bo priredila »Posclska zveza« lepo dramatično igro »Cvetlična košarica« ob 5 popoldne v Frančiškanski dvorani, Frančiškanska ulica. Igra je zelo lepa in poučna, zato ste vabljene vse služkinje, da se je udeležite v polnem številu.
Srečke drž, razredne loterije Jugorfavenska banka S.
žrebanje I. razreda v sredo 12. t. m. — ima z raznovrstnimi številkami na razpolago
PODRUŽNICA V LJUBLJANI
Gajeva ulica 3 — poleg nebotičnika
1 Sezona kostanja se je pričela. Na mestni magistrat že hodijo razni prosilci s prošnjami za kostanjarske stojnice in v kratkem bodo pričeli prodajati pečen kostanj, morda tudi kuhanega. Ljubljanski griči, Golovec, Grad in Rožnik, ki so po večini zasajeni z žlahtnim kostanjem, pa so že _ polni ljudi, ki tresejo drevje ter pobirajti kostanj. -Ni treba misliti, da sd to sam« revni' ljudjoro ne, tudi taki, ki imajo dobre dohodke, prav radi nabirajo kostanj, nekako iz športnega veselja. Revnim ljudem pa pride v tem času zastonj nabrani kostanj prav za izborno izboljšanje hrane, saj ima le malo,kateri sadež toliko tečnega in redilnega škroba kakor ta. Proti pričakovanju je letos kostanj še kar dobro obrodil, čeprav je spomladi mnogo cvetja uničila slana. — Še drugi nabiralci kostanja so, namreč divjega. Divjega kostanja je v Ljubljani še vedno dosti, to je po parkih, drevoredih in dvoriščih. Ti nabiralci prodajajo divji kostanj raznim tvrdkam, ki ga zo,pet oddajajo industrijam (na pr. milarnam) za njihove namene.
1 Razširjena Karlovška cesta. Pri tramvajskih delih na Karlovški cesti, ki kljub slabemu vremenu še dokaj naglo napredujejo, se je izkazala potreba, da se v blialhi znane »vaserkasarne«, t. j. stare mestne hiše, razširi Karlovška cesta, t. j. da 6e nasip ob vznožju Grada nekoliko umakne v pobočje. Nasip je bil do sedaj že odkopan, delavci pa že klešejo novo kamenje, ki bo vzdržalo morebitni pritisk zemeljskih plastj.
Vabljeni so tudi vsi prijatelji služkinj, da pose-tijo to predstavo. — Za nedeljo 23. t. m. sklicuje »Posclska zveza« javni strokovni shod služkinj. Shod se bo vršil ob pol 5 popoldne v veliki dvorani Delavske zbornice. Ker se bo na shodu razpravljalo f o aktualnih vprašanjih in obravnavalo predvsem starostno zavarovanje služkinj, je sestanek Sa4> sWherlto služkinjo' važnega pomena. Zato pričakujemo, da se bodo vse služkinje tega shoda udeležile. — »Posclska zveza«.
Advokat
dr. Maček Viktor
LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 10, telefon 32-77
je preselil svojo pisarno iz Tavčarjeve ulice 3 v Dalmatinovo ulico 10, nasproti hotela Štrukelj, konec ulice, pritličje.
TVRDICA I. C. JIAYER, LJUBLJANA je otvorila v svoji novodograjeni trgovski hiši
Marijin trg — Wolfova ulica posebni oddelek za cenejšo vrste manufakturnega blaga (vhod direktno iz VVoltove ulice) Za cenjeni obisk se uljudno priporočam
I. C. Mayer, Ljubljana.
1 Robnike pri hodnikih v Wolfovi ulici so začeli danes polagati. Tako bo ta ulica, ki je bila nujno potrebna popravila, vsaj za silo urejena. Tlakovati je sicer zdaj še ne bodo mogli, Uef je bila pred kratkim zaradi ureditve kanalizacije in. polaganja novega telefonskega kabla vsa prekopana in se mora sedaj predvsem dobro utrditi. Tako' kaže, da bo v tej ulici še nekaj časa precej blata...	/
1 Gostilna pri Prijatelju v Mostah toči lastno dolenjsko portugalko.
Advokat
dr. Kornhauser Drago
LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 10, telefon 32-77
je preselil svojo pisarno iz Tavčarjeve ulice 3 v Dalmatinovo ulico 10, nasproti hotela Štrukelj, konec ulice, pritličje.
Predavanja
Iz legije koroških borcev. Okrajna organizacija Zveze vojnih dobrovoljcev priredi dne 13. t. m. ob 20 v veliki dvorani Zvezde javno predavanje o preboju solunske fronte. Predaval bo komandant 39. p. p. v Celju gospod polkovnik Dragoljub Mihajlovič. Vstopnine ni. Vabimo vse tovariše, da se tega zanimivega predavanja v čim večjem številu udeleže.
Sestanki
Tečaj za vodje mladcev. Zveza fantovskih
odsekov obvešča članstvo ljubljanske podzveze, tla bo tečaj za vodje mladcev v Ljubljani od 23.-29. oktobra (v »Dopisih« je javljeno pomotoma od 17.—29 X.). Odseki se opozarjajo, tla pošljejo suiuo res sposobne fante, ki bodo z vso voljo in resnostjo sodelovali.
Barjansko okrožje ZFO ima danes ob 10 dopoldne občni zlior v Prosvetnem društvu v Trnovem, Karunova ul. 14. Vse odseke poziv-ljemo, tla se udeleže občnega zbora po svojih zastopnikih, ki naj prinesejo s seboj pismena poročila o delovanju odsekov. — Odbor.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 9; mr Kuralt, Gosposvet-ska c. 4 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31; v ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič.
Žrebanje I. zvezne efektne loterije
rejcev malih živali
_|e nrelozena nn 23. ohfofter
Poizvedovanja
V Lichtenthurnov zavod, Ambrožev trg 8, se je zatekel mlad pes, bele barve z rjavimi pegami. Kdor ga pogreša, naj se zglasi v tem zavodu.
Manjša vsota denarja je bila najdena. Dobi se Cesta na Loko 18.
Reven fantek je izgubil suknjič od Bežigrajske osnovne šole in po Slamičevi ulici. Najditelj se naproša, da ga odda v šoli.
Ce želiš res izborno portugalko in sladek moit piti, moraš v gostilno Fajmošter priti.
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 5
Sprejemajo se abonenti na dobro hrano.
Damski dežnik, svilen, je bil zgubljen v sredo zvečer po pogrebu t msgr. dr. Debcvca ob vstopu v tramvaj pri Sv. Križu. Kljuko ima 6vetlosivo, na koncu črno. Poštenega najditelja prosim, da ga odda v upravi »Slovenca«,
Izgubljeno. V petek sem na poti od Domobranske ulice do živilskega trga izgubila spričevalo o nižji maturi. Najditelja prosim, naj odda spričevalo v uredništvu »Slovenca«,
Letošnji september najlepši v zadnjih desetih letih
Padavinski podatki za zadnja desetletja in tudi nazaj do 1. 1935. nam kažejo, da je bil letošnji september, prvi jesenski mesec, najlepši v zadnjih 10 letih in izkazuje najnižje število padavin. Le 9 dni je bilo deževnih, tako prvi dnevi, nato sredi meseca in naposled zadnji dnevi septembra. Prav nekoliko je porosile 24. septembra. V 9 dneh je letos padlo samo 64.1 mm dežja, ko je drugače na podlagi dolgoletnih vremenskih opazovanj, ki segajo celo za 50 in več let nazaj, določen za september mesečni povprečnik na 140 mm in je povprečno 12 dni močno deževnih. Od leta 1928. smo imeli le še eno leto, da je bil september tako lep in solnčen. L. 1929., ko je v januarju tja do konca marca divjala velika snežna katastrofa, je september izkazal še manj padavin, namreč 63 mm. Lanski september je bil zelo deževen, imel je 324.2 mm dežja. V pogledu deževnega vremena je bi! katastrofalen september v 1. 1933. Takrat je padlo 341.3 mm dežja ter so bile velike povodnji na Barju, kakor tudi drugod. Za septembrom je sledil 1. 1933. tudi oktober, ko je bilo Barje zaradi najhujših nalivov in neprestanega deževja spremenjeno v velikansko lezero, segajoče tja do Krima in naprej proti Vrhniki. Takrat je bila Ižanska cesta na več kraph pod vodo in tudi del delavske kolonije na Galjevici je bil poplavljen. Vremenski podatki za nekatera leta so prav zanimivi: 1. 1928. je bilo septembra 214.5 mm dežja, 1. 1930. še več 221.8 mm. V letu 1931. je bilo 189 7 mm, v letu 1932. pa 199.5 mm dežja. Po katastrofalnem septembru 1933 je bil september 1934 razmeroma lep, padlo je samo 98.9 mm dežja. September 1935 je imel 159.8 mm in naslednji 1936 pa 111.6 mm dežja.
Najlepii film — nagrajen na letošnji blenali « Benetkah!
10 CD i
in
DOMAČE IN SLAVONSKE
"PARKETE
W | VAM DOBAVI IN SOLIDNO POLOŽI
J Ul H
BOKAL A.k3Eus^EAvn
1 Krasen program v Kinu-SIoga: Poleg danes aktualnega filma »Požar nad Anglijo«, v katerem je predočen zgodovinski porast Anglije kot velesile na morju, predvaja Kino Sloga od danes naprej prekrasen dopolnilni film »V kraljestvu glasbe«. V tem filmu nam predvaja eden izmed najslavnejših ameriških orkestrov, ki šteje nad 150 godbenikov, z virtuozno dovršenostjo Lisztovo rapsodijo in druge znamenite skladbe. Ta film predstavlja eno najboljših glasbenih del sodobne filmske produkcije in bo vsak, ki ga bo videl in slišal, imel nepopisen užitek. Sloga si je kot Glasbeno društvo stavila za 6voio nalogo, seznaniti občinstvo z lepimi glasbenimi filmi, ki bodo vedno igrani kot uvod k drugim rednim filmom. Na ta način hoče Sloga vršili svoj glasbeno vzgojni program tudi potom svojega kinematografa. V to svrho je zaključila Sloga za to sezono čelo vrsto muzikalnih filmov, v katerih se predvajajo po najboljših in znamenitih orkestrih Schubcrtovc, Lisztove, Griegove, Čajkovskcga — skladbe ter

Danes ob 10'30 po znižanih cenah isti film!
ŽARAH LEANDER. Georg Aleksander, Heinrich George, Leo Slezak, Paul Horbiger m drugi
KINO UNION Tel. 22-21
Predstavo ob 15., 17., l!f. in 21. liri
DOMOVINA
Po istoimenskem Sudermannovem romanu
čevlji so izdali zločinca
Ljubljana, 8. oktobra.
V noči od 5. na 6. oktober jo stražnik zasačil na Grudnovem nabrežju dva vlomilca, ki sta hotela vlomili v tamkajšnjo trafiko. Kakor 61110 že poročali, je stražnik prijel le Madžara Domboša, drugi vlomilec pa je pobegnil. Domboš je na polj -ciji povedal, da je njegov sokrivec neki Petrov iz Apatina v Bački. Opisal je tudi njegovo zunanjost, kot posebnost pa je navedel, tla nosi ta Petrov na nogah en rjav in en črn čevelj. Stara navada zločincev pa je, tla gredo ratli na kraj svojega zločina in tako je tudi ta domnevni Petrov šel takoj drugI dan |>o ponesrečenem vlomil n:i Grudnovo nabrežje.
Tam ga je zagledal stražnik. Stražnik niti tiralice za zločincem še ni imel v rokah, pa se 11111 je možakar le zdel sumljiv. Prijel ga je in odgnal v zapor. Aretiranec se je na policiji izdal za Dimi-trijeviča — to ime si je izposodil po nekem bivšem svojem delodajalcu — in policija niti uganila ni, da ima v rokah iskanega Petrova. Ko je stražnik sedel in pričel pisati svoje poročilo, je zapisal tudi, la ima aretirani Dimitrijevič na nogah en rjav in en črn čevelj. Na policiji še niso prišli na to, kdo je prav za prav ta Dimitrijevič, in so ga zaprli v isto celico, kjer je že Čepel njegov sokrivec Domboš. V celici sta se Domboš in novi jetnik kaj hitro sporazumela in dogovorila, dn ne kaže izdali šo Petrova ali Dimitrijeviča, ker proti njemu ui do-
kazov. Tedaj pa je Domboš zagledal čudno obuvalo svojega tovariša in jo rekel: »Ti, po čevljih te botlo spoznali, ker sem te moral izdati. Hitro obuj mojo čevljel« Ko so tega Dimitrijeviča privedli preti uradnika g. Macarola, je ta najprej prebral urednikovo poročilo, hkrati pa tiralico za 1'etro-vom. Gosp. Macarol se je začudil in dejal: »Saj so te vendar v drugih čevljih aretirali!«
Tako je prišlo vse na dan in Petrov ali Dimitrijevič je lepo po vrsti priznal, da se v resnici piše Lnzič, res pa jo doma iz Apatina, res je v Skoplju pobegnil iz vojaške službe, res se je klatil po Madžarskem, Češkoslovaškem, |>o Nemčiji, dokler ga niso izgnali nazaj v Jugoslavijo. Z D0111-bošem se je seznanil nekje blizu Dunaja in že sla kovala načrte, kako bi kradla in vhiniljala po vsej Nemčiji. Pa so ju prehitro prijeli.
Razkrinkani Lnzič so je Donibošu bahal, knko velik zločinec je. Pripovedoval 11111 je, dn je oropal nekega blagajnika v južni Srbiji za 100.000 din. drugega v Foči pa za 3000 din. Na policiji pa je prostodušno priznal, dn je hotel le imponirnti Donibošu, ker v južni Srbiji tega ropa ni bilo, v Foči pa ni izvršil ropa, temveč je okradel le nekega svojega sodelavca in mu jo vzel denar iz kovčega. Oba lička sla seveda zrela za sodišče, ki jima bo pn vsej verjetnosti prisodilo nekaj spominov na Ljubljano, nato pa bosla morala v svojo domovino.
Izpopolnitev srednješolskega pouka
Za 7. in 8. razred se uvaja »seminar za nacionalne predmete«
Razstava
»Tri leta dr. Stojadinovičeve vlade«
Belgrad, 7. oktobra.
V paviljonu Cvijete Zuzorič je bila odprta razstava »Tri leta vlade dr. Milana Stojadinoviča«. Prvikrat v našem političnem življenju v skupni državni formaciji se je nekdo podstopil odpreti čisto politično razstavo in to razstavo čislo političnih strankarskih uspehov. Ni to čudno. Nobena vlada v naši državi ni vladala tako dolgo kot vlada dr. Milana Stojadinoviča. Nobena vlada ni od svoje prednice sprejela državo v tako izolatnem stanju kot ona. Iu nobena vlada ni pokazaln, ne samo toliko življenjske zmožnosti in politične sposobnosti kot ravno ta vlada. Dokaz za to trditev je ravno konglomerat uspehov današnje vlade, in to na vseh poljih. Pred vsem seveda na polju gospodarske ekspanzije, na polju konsolidacije notranjepolitičnih razmer in na polju zunanjepolitičnih uspehov.
Ta dokaz v obliki razstave nazorno prinaša razstava »Tri leta vlade dr. Milana Stojadinoviča«. Kakor rečeno, pri nas je to prva razstava v politični stroki, ln nehote se človeku vsiljuje misel, da bi bilo na mestu, da mora vsaka vlada pred volitvami podati tak gmoten, zagrabljiv izraz in dokaz svoje sposobnosti in delavnosti, kot ga je s to predstavo podala vlada dr. Milana Stojadinoviča. Pa še več! Prirediteljem razstave bi se priporočalo, da spremene sedanjo razstavo v potujočo razstavo, zato, da bo tudi ljudstvo drugod nazorno videlo gigantske uspehe sedanje vlade. Mislimo, da bi v tem primeru razstava dosegla tisti nameri, ki ga je hotela. To je: da bo plastično in z zbranimi dokumenti dokazala trditev, da je ravno vlada dr. Milana Stojadinoviča rešila Jugoslavijo političnega kaosa in gospodarskega propada. Pa ne samo to. Ona je dosegla v teku treh let več kot vse druge vlade doslej. To je treba narodu ne samo povedati, ampak mu tudi plastično pokazati. In v tem je po našem mnenju pravi smisel te razstave.
Ko je 21. junija 1935 prevzela današnja vlada krmilo države na razburkanem političnem polju, se je že v par mesecih videlo, da drži državno
Ministra Spaho in Cvetkovič v Nišu
Kii, 8. okt. m. Prometni minister Spaho in minister za narodno zdravje g. Dragiša Cvetkovič, ki sta včeraj prispela v Niš, sta si danes ogledala kulturne ustanove in javna dela, ki jih izvršujejo v niški okolici.
Današnji dan sta ministra dr. Mehmed Spaho in Dragiša Cvetkovič porabila za to, da sta si ogledala razne ustanove in javna dela. Ob 12 je odšel dr. Spaho na obisk k jx>veljniku pete ar-inijske oblasti generalu Jovanu Naumoviču. Zalem je hilo v Park-hotelu prirejeno kosilo na čast dr. Spahi, Dragiši Cvetkoviču in njunemu spremstvu. Na tem kosilu so bili tudi najuglednejši zaslo|>-niki JRZ in druge vplivne osebnosti iz Niša in okolice. Ob 18 sta ministra odpotovala v Belgrad.
Delovanje »AA« v evropski napetosti
Belgrad, 8. oktobra. AA. Radijska postaja agencije Avale je v septembru, v dobi evropske krize, poslala svojim dopisništvom v državi in tujim agencijam rekordno število 424.403 besed, to je več kakor 2000 na stroj tipkanih strani; dosedanji mesečni rekord je znašal 394.800 besed. Tu pa niso všteta poročila po telefonu in po direktnih brzojavkah ali radiogramih. V istem času ie radijska postaja agencije Avale sprejela 2 milijona 150.000 besed, to je 800 tipkanih strani pisarniškega formata. Dosedanji mesečni rekord
radijskega sprejema je znašal 1,880.000 besed. *
Brtqrnd. 8. okt. m. Z odlokom finančnega ministra je premeščen za pomožnega davčnega uradnika 9. skupine na davčno upravo v Kamnik Alojzij Trontelj iz Mokronoga.
krmilo močna in sigurna roka. Ta roka ni dovolila
notranjepolitičnim izkoreninjencem, da potlačijo državo na današnji nivo Španije. Vlada, ki je prevzela državno upravo v tako življenjsko nevarnih eksistenčnih situacijah, je pod modrim vodstvom svojih predstavnikov dosegla popolno konsolidacijo notranjepolitičnih razmer, ki so bile v tem momentu najbolj kritične. Pa še druge nove naloge so čakale to vlado, ln po diagramih zemljevida vidimo daljšo politično konsolidacijo pri občinskih in senatnih volitvah.
Dogodki, ki smo jih z bojaznijo spremljali zadnje mesece, tedne in dneve, nam dokazujejo, da je zunanjepolitična koncepcija šefa današnje vlade dr. Stojadinoviča bila modra in pravilna. Vidimo, da bi mi pod drugim vodstvom že davno bili zapleteni v bojni metež, ki se je pripravljal in v katerem nam sigurno ne bi pomagali naši »stari zavezniki« in ^dobri prijatelji«. Mogoče bi tudi nam svetovali odstopiti del našega autohtonega ozemlja. Ostali smo zvesti, ali ne za ceno, da mi ostanemo na cedilu. V tem smislu pokazuje razstava uspehe na zunanjepolitičnem polju, ko prikazuje naš sporazum z Bolgari, z Italijo, trgovinski aranžman z Nemčijo in sploh politiko balkanskega sporazuma, kjer smo mi vodeča sila.
Težavno je brez tabel pokazati finančne, kulturne, trgovske, splošno gospodarske, socialne in poljedelske uspehe današnje vlade. Vse to pa pokazuje sijajno organizirana razstava. Razen tega pa dokazuje še izredno iniciativno na vseh poljih javne delavnosti in prepričani smo. da bo osrednji odbor JRZ v Belgradu vpošteval želje svojih somišljenikov ter da bo s te razstave stvoril potujočo razstavo, da tudi široki narodni sloji spoznajo delo in voljo vlade dr. Milana Stojadinoviča za blagor naroda in v procvit naše države.
Bolprad, 9. okl. ni. Obisk razstave: Tri leta vlade dr. Stojadinoviča je bil tudi danes zelo številen. Danes je prišlo v Belgrad 50 članov mladinske strankine organizacije iz Primorske banovine, jutri pa pride iz Zagreba 100 mladinskih članov strankine mladinske organizacije.
Sedanji vladi gre zasluga, da ima naše delavstvo zakonito zajamčene pravice. Ena izmed najvažnejših uredb, ki so izšle zadnja leta, je brez dvoma uredba o minimalnih mezdah, sklepanju kolektivnih pogodb in razsodnišlvu.
Na podlagi omenjene uredbe more delavstvo zahtevati, da mu podjetniki plačajo minimalne mezde in da so sklepajo za posamezne industrijske stroko kolektivne pogodbe, ki urejujejo delovne pogoje v korist delojemalcev in delodajalcev, ki je vsekakor v interesu brezhibnega funkcioniranja proizvodnje.
Na žalost se najdejo podjetja, ki bodisi ne upoštevajo določenih minimalnih mezd, ali ne izvajajo veljavnih kolektivnih pogodb. Ako delavci niso organizirani, postopajo nekateri podjetniki z njimi po mili volji, ti pa postanejo zaradi tega dostopni tujerodni propagandi.
Zveza združenih delavcev stoji budno na straži, da dobijo delavci to, kar obstoječe uredbe in pogodbe predvidevajo. Pomanjkanje socialne uvidevnosti in pravičnosti je včasih naravnost go-rostasna, kar dokazuje primer neke poravnalne razprave med podjetjem in delavci, katere jo zastopala ZZ1).
Zastopnik podjetja je na poravnalni razpravi priznal, da podjetje svojih delavcev ni plačevalo po kolektivni pogodbi, in dejal, da tega tudi ne ho storilo. Kljub temu, da morajo podjetja po omenjeni pogodbi zaposliti prvenstveno driavre-domačinc, je rekel, da bo še nadalje zaposloval
Belgrad, 8. oktobra. AA. Prosvetni minister je zadnje čase izvedel več reform za izpopolnitev pouka v srednjih šolah. Naši srednji šoli očitajo najbolj to, da ne poglablja pouka v smeri spozna-vania naše domovine in vseh panog našega naci-ona nega življenja, tako duhovnega kakor materialnega. Mnogi trde, in ne neupravičeno, da imajo mladi ljudje, ki zapuste gimnazijo, sicer zadostno znanje, vendar praktično ne pojmujejo narodne potrebe in deiansko ne občutijo nacionalnih življenjskih sil. Prosvetni minister je ukrenil vse potrebno, da 6e ta nedostatek odpravi. V ta namen je izdal sklep, da se ima letos v vseh gimnazijah uvesti v 7. in 8. razredu poseben seminar za nacionalne predmete. V tfm seminarju se bo mladina seznanila 'S preteklostjo in sedanjostjo našega naroda vse bolj in stvarneje kakor doslej, ob neposrednem doživljanju gradiva. To gradivo bo obsegalo raznovrstne narodopisne in etnološke podrobnosti, ki so značilne za narod kot celoto in za posamezne kraje, mesta in vasi, za ljudsko govorico, narodno pesem, za narodne noše, za vera in naziranje preprostega ljudstva, za njegova ustvarjanja, za njegove do,mačiie itd. Vse to sc bo poučevalo s praktičnimi učili, s slikami, modeli in instrumenti. Prijrravljen je eklek-
delavce, ki so njemu všeč in da ima zato svoj stalni kader delavcev. Odkrito je tudi priznal, da so mu ljubši bosanski delavci samo zaradi tega, ker tisti, ki prihajajo v Slovenijo na delo, niso organizirani in ne zahtevajo tistih pravic, ki so jim z zakonom zajamčene. Dodal je še, da domačinov zato ne mara, ker so organizirani pri ZZD, ki po njegovem mnenju preveč natančno gleda na to, da se socialna zakonodaja tudi izvaja, in si ne da predpisavati, odkod naj jemlje potrebno delavno moč.
Zastopnik podjetja se ni vdal nili oblastvee-nemu razsodniku, ki mu je predočil, da žene podjetje delavstvo z nezakonitim postopanjem v objem komunizma. Podjetje je bilo zaradi tega oblastveno kaznovano in delavstvu na podlagi uradne ugotovitve dana možnost, da razliko na minimalne mezde oz. prihitele za nadurno delo sodnijsko iztoži.
Vsekakor je potrebno na podjetja, ki z našim slovenskim delavstvom tako protinarodno postopajo, budno paziti in v vsakem primeru zahtevati zaščito delavstva, kar pa more le resnično narodno usmerjena strokovna organizacija, kakor ZZD, in da tudi organi oblasti kakor v navedenem slučaju zahtevajo strogo spoštovanje socialne zakonodaje tudi za delavstvo.
tično sestavljen seznam znanstvenih del o naši domovini, narodu in kulturi; vse to se bo čitalo, predvajalo in prerešetavalo v seminarjih. Starine, slikarstvo, kiparstvo itd., narodna in umetniška glasba — vse to mora postati duhovna last učencev, ko bodo kotnčali nacionalni 6eminar. S praktičnimi vajami in izleti naj si učenci teh dveh razredov izpopolnijo sliko živalstva in rastlinstva naše domovine in naj se seznanijo z njenimi naravnimi lepotami in njenim bogastvom. Kulturnozgodovinski spomeniki, središča in ustanove naše prosvetljenosti, nai narodni velikani,- državniki, znanstveniki, duhovni voditelji in prosvetni delavci, bodo imeli vidno mesto v seminarskih vajah.
Minister Magaraševič je z uvedbo teh novosti v naših gimnazijah želel olajšati prehod naše mladine s srednje šole na visoko šolo.
Ti seminarji bodo pod nadzorstvom ravnateljev in se bodo vršili ob širšem sodelovanju profesorskih zborov, poverjeni bodo pa nalašč v ta namen izbranim profesorjem. Prosvetni oddelki banskih uprav in inšpektorji prosvetnega mini-| strstva bodo posebna pazili na delovanje teh ' srednješolskih seminarjev.
Ze 12. oktobra
1. ŽREBANJE
DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE skupno 65,000.000 Din dobitkov
Srečke v največji izbiri pri viru sreče
uradna potovalna pisarna kralj. Jugoslavije in pooblaščena glavna kolektura
CELJE MARIBOR PTUJ
Tudi pismena naročila izvršujemo poštno* obratno točno in najvestneje.
Radi velike zaloge
odprodam večje število črnih granitnih in drugih spomenikov po nizki ceni.
Kamnoseška industrija
Alojzij Vodnik, Ljubljana
Hranilnica dravske banovine
podruinlca Celje - nasproti pošte obrestuje vloge do 5% in dovoljuje posojila.
Za jesensko in zimsko sezijo
Angleško in češko, sukno za dame in gospode ter drugo modno in inanufakturno blago v veliki izberi po zmernih cenah pri
FRANJO MAJEH
Maribor, Glavni trg 9
Prošnja in opozorilo!
Vljudno prosimo vse naše zavarovanec in plačnike, da opozorijo prijatelje in znance, ki iz katerikoli razloga odlašajo s pristopom v
„KARITAS", da imajo čas le še do 30. novembra tega leta
Za zamudnike se začne zavarovanje šele s 1. januarjem 1939 torej šele v prihodnjem letu in s tem po novi višji pristopni starosti
Cim višja je pristopna starost - tem manjia je zavarovalna vsota!
Kdor si hoče zagotoviti ugodnost mlajše pristopne starosti, se mora takoj prijaviti v zavarovanje. Prospekte in pojasnila dobite pri naših krajevnih zastopnikih in pri
„K A RIT A S", LJUBLJANA, palača Vzajemne zavarovalnice „KARITAS", MARIBOR, Orožnova ulica 8
„KARITAS"
Največje ljudsko zavarovanje v Jugoslaviji
Kupujte srečke državne razredne loterije.
v
Žrebanje se vrši 12. oktobra 1.1.
Do 12, t. m. je čas za nakup srečk za I. razred 37. kola.
Cene srečk: cela 200 din, polovična 100 din, četrtinska 50 din. V najsrečnejšem slučaju je možno zadeti
3,200.000 din
Nikdo naj ne zamudi kupiti srečke že v I. razredu v kolekturi »Vrelec sreče«. Vsak igralec ima možnost zadeti kak večji dobitek.— Srečke, ki so bile kupljene v kolekturi »Vrelec sreče« v 36. kolu so zadele veliko število dobitkov. Poleg tega je zadela št. 32670 premijo en milijon dinarjev, kupljena v kolekturi »Vrelec sreče« Priporoča se:
Glavna kolektura državne razredne loterije
»VRELEC SREČE", Alojzij Planinšek
LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14, telefon 35-10.
Prva jugoslovanska obrtna razstava odprta
Bdr/rnd, 8. oktobra. Danes dopoldne ob 11 so zelo slovesno odprli prvo državno obrtno razstavo v navzočnosti odposlanca Nj. Vel. kralja Petra II. in Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in drugih odličnikov v paviljonu zadužbine Nikole Spasiča.
Slavnostni govor ob pričetku razstave je imel trgovinski minister inž. Kabalin, ki je med dru-j>im dejal:
Gospod odposlanec Nj. Vel. kralja in Nj. Vis. kneza namestnika. V posebno zadovoljstva mi je, da morem odpreti prvo jugoslovansko obrtno razstavo. Nobena kulturna manifestacija ne more bolje podati karakteristične naše kulture. Samo la razstava more predstaviti sledove mnogih kulturnih vplivov, ki so se v preteklosti križali na naem ozemlju in so še danes zanj značilni.
Minister je nato govoril o industriji in obrti:
Obrt in industrija lahko samo tedaj izpojnita svoje narodne naloge, če 6e izpopolnjujeta. Obrt ima pri tem še prav posebno veliko nalogo, da namreč nacionalizira našo industrijo. Pro,ces in-
dustrializacije Jugoslavije ni našel naše obrti na tisti stopnji strokovne in tehnične popolnosti, kakor bi bilo potrebno, da bi se pravilna priključila industriji. Zato je v industriji moralo priti strokovno osebje v glavnem iz tujine, odkoder nam prihajajo tudi druge pridobitve zahadne civilizacije. Ne boriti se proti industriji in ovirati njen razvoj, temveč osvajati industrijo, to mora biti«, naše geslo.
Samo krepek in dobro izučen obrtniški 6tan pa mare ustvariti pravo razmerie do industrije. Država lahko mnogo stori, toda veliko lahko stori tudi teh 500 razstavljalcev na tej razstavi, ki so nam pokazali čudovito uspela dela svoje spretnosti in požrtvovalnosti. Teh 500 razstavljalcev je 500 učiteljev, ki lahko dado in morajo dati narodu sposoben obrtniški naraščaj.
Po govoru g. Kabalina, ki so ga pozdravili vsi prisotni, jc g. Stojadinovič prosil odposlanca Nj. Vel. kralja in Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, ki jc pokrovitelj te razstave, da jo otvori., V imenu Nj. Vel. kralja in Nj. Vis. kneza namestnika je polkovnik Cesarič nato otvoril razstavo.
»Jutro« za centralizem
Vsakdo, ki zasleduje pisanje našega tiska, ve prav dobro, da je »Jutro* bilo vedno vnet in strasten zagovornik centralizma, ne le v naši državi, ampak tudi drugod, zlasti v Češkoslovaški. Češkoslovaški centralizem je »Jutro« rado stavljalo za zgled in če so se Slovaki v zadnjih 19 letih tudi le samo ganili za hrambo svoje narodne samobitnosti in za uveljavljenje pittsburškega dogovora, ki ga je tudi Masaryk lastnoročno podpisal, že jim je glavno glasilo generalnega sekretarja JNS »Jutro« posvetilo strupen članek, v katerem jih jo obkladalo s separatisti, protidržavnimi in anacionalnimi elementi itd., kakor je pač bilo vajeno »Jutro« zmerjati tudi Slovence v dobi svojega najhujšega samodrštva. »Jutro« je v svoji centralistični zatelehanosti še pred nekaj dnevi psovalo v uvodniku Slovake s separatisti, in to v času, ko je češkoslovaška država na znotraj in zunaj bila v polni krizi in ko jo je še pred hujšimi udarci obvaroval ravno patriotizem Slovakov. Bilo je za bogove, kako je isto »Jutro« že čez nekaj dni moralo s kislim obrazom poročati, da se Češkoslovaška notranje preureja na načelu narodnih samouprav in da je — o groza! — zaradi tega še ne bo konec! Blainaža »Jutra« ni bila samo v očeh nasprotnega tabora popolna, ampak tudi v očeh njegovih lastnih pristašev. Pravili so, da so padali med njiliovimi zvestimi zelo bridki očitki na račun brezglavosti jenesar-skega tiska in politična zmeda v jenesarskem taboru je bila popolna, ko so nekega lepega dne čitali njihovi pristaši v »Jutru« še uvodnik, v katerem ta list naenkrat vse blagoslavlja, kar je do tiste ure preklinjal in kar je njihovim ljudem služilo za strupeno agitacijo proti sedanji jugoslovanski vladi.
Toda »Jutro« je svojo centralistično linijo kmalu zopet povzelo. Ze včeraj je objavilo član-čič, v katerem bridko toži, da se je zrušil njegov centralistični idol na Češkoslovaškem in z obžalovanjem jemlje na znanje, da so se Cehi in Slovaki
odločili za samoupravno narodno načelo, toda takoj globokoumno in s preroškim videnjem grozeče pristavlja: Šele bodočnost bo pokazala, ali bo pa taka preureditev za državo tudi dobra!
Kdo se ne bi srčno nasmejal temu klaver-nemu Živkovičevemu centralističnemu glasniku, ko tako nerodno iz ene blamaže pada v drugo I Seveda se bo šele pokazalo, kakšno bo sožitje teh narodov v Češkoslovaški v novih, spremenjenih razmerah. Mi smo že včeraj obžalovali, da preureditve niso izvedli že prej, v lepših, mirnejših časih. Toda 20 let češkoslovaške države jo do dobra pokazalo in dokazalo, da centralizem za to državo ni bil kaj pridat To dognano in nesporno dejstvo naj rajši »Jutro« premišljuje s svojimi čitatelji, kolikor mu jih bo še sledilo na njegovih čudovito vijugastih potih, pa si bo lahko prihranilo temna prerokovanja na račun Čehov in Slovakov za bodočnost.
Na »Jutrovo« opazko, da naj »Slovenec« zasleduje pisanje »Vremena« in »Samouprave« o krizi na Češkoslovaškem, pa odgovarjamo, da to tudi delamo, a nismo do sedaj zasledili še nobenega takega panifleta na račun Slovakov, kakor pa ga je napisalo pred kratkim »Jutro«.
Postave za varstvo slov. delavca je treba spoštovati
Odločni ukrepi Zveze združenih delavcev
Angleški pisatelj G. B. Shaw pri uprizoritvi svojega filma »Pigmaliona«. — V Londonu so pt redili predstavo za časnikarje, kjer so predvajali Shavvnv film »Pigmalion«. Od leve: Bernhm Shaw, glavna igralka Wondy Hillcr in igralec Lcslie Hottard.
Vihar — prometni grešnik 'ri zadnjem velikem neurju v Londonu je vihar s korenino izruval velikanski hrest in ga treščil ia streho mimohitečega avtobusa. Trije potniki so bili ubiti, več pa jih jc bilo hudo ranjenih.
stor, se razširjajo in preurejajo ter se zidajo | tako nove cestne zveze, kakor tudi novi mostovi j čez Tibero, neglede na široko Via Imperiale in Via del Inipero, kakor tudi Via dei Triomphi, ki gredo do morja. Sploh bo mogoče pripeljati so z električnimi železniškimi zvezami v razstavno mesto, ne da bi se bilo treba na vsak način peljati skozi Rim sam. Promet pa se bo vršil tudi z letali.
Računajo, da bo razstavo obiskalo najmanj 100.000 osei) na dan. Zato se seveda zidajo mnogi novi hoteli in restavracije za vse stanove. Priprave in gradbe pod osebnim vodstvom duce.ja naglo napredujejo, in na razstavnem prostoru dela noč in dan 2000 delavcev. Razstava bo veličastna in njena zamisel kakor tudi izvedba bosta dostojna tako starega kakor novega Rima.
Pred nekaj dnevi pa je sv. oče sprejel v Castelgandolfu generalnega komisarja rimske svetovne razstave, senatorja Cinija, kakor tudi njegove ožje sotrudnike, med njimi znanega arhitekta Marcella Piacentinija.
Arhitekt Foschini je papežu predložil za svetovno razstavo veliki model iz mavce, ki predstavlja cerkev, ki l>o |>osvečena sv. Petru in Pavlu. Stavba, kakršna bo v resnici, bo visoka 70 in in jo bo krasila mogočna kupola, druga največja na svetu (za kupolo bazilike sv. Petra v Rimu). Stavbišče bo obsegalo 5000 m2. Zunanje zidovje cerkve bo obloženo s posebnimi kaninitni-
Novu vlada v Pragi V novi praški vladi jo prevzel posle zunanjega ministrstva dosedanji češki poslanik v Rimu, dr. Chwalkowsky,
Svetovna razstava 1942 v Rimu
Svetovna razstava v Rimu: Model splošnega razstavišča.
Umotvori - sovražniki
»Ali bi nama gospoda povedala, kako se tukaj ven pride?«
Tone: »Včeraj sem dobil papagaja za mojo ženo,«
Nace; »Tudi jaz bi rad mojqo zamenjal.«
Leta 1942 ali 2695 let po ustanovitvi mesta Rima se odpre v večnem mestu mednarodna razstava. Razstavo je zamislil Mussolini sam, ki je "28. aprila 1937 zasadil simbolični rimski bor na najvišjem mestu zemljišča 410 ha, na katerem se bodo dvigala poslopja in naprave mednarodne razstave.
Večina poslopij, ki se bodo dvigala^ na razstavnem prostoru, ne bo prehodnega značaja, ampak bodo skupaj s širokimi cestami ter velikimi trgi in parki, kakor tudi vodovodno napravo in električno energijo ter napeljavo ostalih in tvorili središče novega mestnega dela Roma al liiare, to je Rima ob morju, ki se bo tu dvigal. Veliko poslopje, v katerem bodo zaenkrat vsi uradi medna-slopje, v katerem bodo zaenkrat vsi uradi medn. razstave 1. 1942, je do zdaj zgrajeno že do drugega nadstropja. Duce je položil temeljni kamen tega poslopja 20. oktobra 1937, v kratkem pa začno zidati palačo italijanske kulture, čije načrt vidimo lia sliki. — Zemlje bodo izkopali in prekopali na razstavnem prostoru 7,600.000 ni3.
Izmere razstave in palač, ki se bodo na tem prostoru dvigale, so veličastne. Tako n. pr. bo palača italijanske kulture dolga 107 m, široka 78 m in visoka 60 m. Med palačami, ki se ne bodo podrle, ampak bodo ostale kot jedro novega mesta, so: prometna palača, palača za vodo in luč. palača Italijanov v inozemstvu, kino in gledališče, cerkev, palača za gozdne nasade, palača za pošto in telegraf in palača za ogn.jegasce. Za zgradbe je namenjenih nad 100 ha, 200 ha pa bodo obsegale ceste in trgi, centralna jezera, gozdi, parki in
tudi prepovedal, da bi njegove pesmi jemali za resno. Svoje literarno življenje je prečrtal in je zahteval, da tudi drugi to store z njim. Vselej, kadarkoli se je spomnil, svojih proizvodov, mu je šipil srd v glavp. Vse vsoje rokopise, ki jih je imela "njegova družina skrbno shranjene, je zmetal v stranišče. Pa vendarle ni mogel zabraniti, da bi ne bile njegove tiskane pesmi dodeljene francoskemu leposlovju. Ni ie.ogel ubežati svoji preteklosti.
Vse to pa še ni nič v primeri z žalostno-smeš-no usodo Sergeja Rahmaninova. Slavni ruski pianist in komponist spada po vsem svetu k velikim zvezdnikom klavirja. Priredil je že na tisoče klavirskih koncertov, prepotoval je vso Ameriko in Evropo in si prislužil kar premoženje. Njegovi sporedi vsebujejo kar zbirko klavirskih skladb, od Bacha do Debussija. Sani je objavil mnogo svojih skladb, po večini za klavir, a tudi za orkester in celo za opero. Toda, kjerkoli se pojavi, se oglasijo na koncu koncerta, ko pridejo na vrsto dodatki, zmeraj še vzkliki: »Preludij cis-molk
Ta Preludij je v njegovi zbirki klavirskih skladb, ki jih je Rahmaninov izdal nekako pred 30 leti. Takoj je postal Preludij test seller — naj-priljubljenejša skladba za občinstvo, ki se bavi s klavirjem, na vsem svetu. Tisti usodni udarci: a-gis-cis, ki je Preludij na njih zgrajen, so postali vodilni motiv neštetih filmskih prjzorov. Kar množica plesalcev in plesalk je izražala svoje duševno prekipevanje po teh zvokih. Nobena kavarniška godba, nobena radio postaja, nobena tvor-nica gramofonskih plošč ni mogla prebiti brez njih. Rahmaninov se je spočetka smehljal temu nepričakovanemu uspehu. Saj on ni skladatelj pretirane umetniške častihlepnosti in je natačno vedel, da ta Preludij sicer ni slab, vendar da je vsebinsko manj vreden, kot so drugi njegovi večji proizvodi. Polagoma pa je moral uvideti, da občinstvo nobenega drugega njegovega umotvora ne pozna, in tudi noče poznati, kot ta Preludij. Povsod, koder se je pojavil, so mu njegovi cis.mol
zvoki zadoneli nasproti. Ko ga ni nikdar hotel sprejeti v spored koncerta, ga je občinstvo vendar zmeraj zahtevalo na koncu sporedov. Ljudje so prosili, kričali, moledovali, dokler se ni Rahmaninov vzdihovaje odločil, da je dodal še Preludij.
Tako se dogaja že deset in desetletja. Rahmaninov je že star in le redkokdaj priredi kak koncert. Njegova niržnja do zasovraženega umotvora je že kar bolestna. Zaradi njega je zasovražil vse ljudi. Toda okrutni svet se ne zmeni za to. Čeprav igra Bacha ali Liszta. Chopina ali Beethovna, Webra ali Schunianna — na koncu se ga oklene navdušeno občinstvo in, misleč, da ga s tem počasti in mu to laska, hoče na vsak način izžeti Preludij iz njega. Potem se Rahmaninova usta skrenižijo v peklensko spako in njegova mogočna levica se dvigne in pade po tipkah z za-sovraženimi usodnimi udarci: a-gis-cis.
Strahotne številke o Švici
List za švicarsko statistiko in gospodarstvo je nedavno priobčil podatke že vnaprej o razvoju Švice do konca leta 1960. Državni statistični urad je prišel do strahotnih zaključkov. Preračunano je, da bo število otrok izpod 5 let doseglo leto 1960 le polovico števila otrok iz leta 1910. V tem tu je bilo naštetih 8<)0.0<X> otrok pod 10 leti starosti. Pri ljudskem štetju 1930 jih je bilo samo 072.000. Če bo število otrok tako nazadovalo, bo imela Švica v letu 1960 le še 442.000 otrok manj ko 10 let starih.
V naslednjih desetletjih se bo nazadovanje teh številk še večalo. Leta 1960 bo tudi število žensk v starosti 20—29 let za 20.000 manjše kot je bilo leta 1910, tako da bo zato tudi padlo število otrok. —
Mimo nazadovanja rojstev ima nazadovanje umrljivosti velik vpliv na bodočnost Švice. Medtem ko pade število otrok do 10. leta življenja skoraj za |>olovieo, pa bo število starih ljudi za l>olovico večje. Pri ljudskem štetju 1. 1910 je doseglo 332.733 oseb (X). leto starosti. Za 1. 1940 je to število preračunano na 547.019 oseb. Do lota 1960 pa bo še naraslo na 711.500 oseb. Tudi la razvoj ima težavne posledice. Podvojeno število starih ljudi nalaga zmeraj večja bremena, kako bi bilo moči stare ljudi oskrbovati. Problem glede na preveliko število starih ljudi bo spravilo Švico v bodočih desetletjih v hude skrbi.
vrtovi ter avtomobilske garaže. Razstavni prostor pariške razstave leta 1937 je obsegal 175 ha, razstavni prostor svetovne razstave, ki jo bodo odprli leta 1939 v Ne\vyorku, pa bo obsegal 470 ha, od katerih pa odpade veliko na površino vode, ki tam teče.
Širina razstavnega prostora bo znašala 3 km, dolžina 3.5 km. Plastika razstavnega prostora je vidna na sliki. Razstava bo imela podobo, kakor so gradili stara rimljanska mesta. Transverzalna cesta skozi razstavno mesto bo dolga 1500 m. Avtomobilski park bo lahko hranil 20—30 tisoč vozil. V sredi je Imperialni trg, ki je na sliki dobro viden po obelisku, ki se dviga v njega sredini. Tam je vidno tudi kino-gledališče, ki bo imelo 4000 sedežev. Na sliki je tudi dobro vidno iezero, za katerim se takoi dviga velika palača luči in vode, ki jo bodo krasili od spredaj fantastični vodopadi.
Cerkev bo združena s palačo, v kateri bodo razstavljena dela in dokazi krščanske verske kulture in karitete. Zanimiva bo tudi palača za kor-porativno gospodarstvo, palača za sprejeme in kongrese ter palača italijanskih afriških kolonij. Jezero se na obeh straneh svoje dolžine lepo konča z anifiteatrieninii sedeži, ki so na sliki tudi izborilo vidni. Rimska arhitektura je dobro združena s sodobnimi oblikami. Z razstavo pa bo združen tudi pogled na novo mesto Ostio, ki^ je staremu Rimu služilo kot trgovsko pristanišče in je
I sedaj sijajno obnovljeno ter si ga bo gotovo vsakdo ogledal, ki bo leta 1934 v Rimu na mednarodni razstavi. Ceste, ki vodijo na razstavni pro-
Svetovna razstava v Rimu Model palače napredka italijanske civilizacije
mi ploščami (travetinom), notranje stene pa bodo iz dragocenega italijanskega marmorja.
Sv. oče si je model dalj časa skrbno ogledoval in si dal pojasniti poedine |)odrobnosti. Ob koncu avdience je izrazil zadovoljstvo spričo veličastnih načrtov za to veliko svetovno razstavo v Rimu leta 1942 in je vsem sotrudnikom podelil apostolski blagoslov.
■MaHMBBBBaHMHBPBBHBIHi-^SSUiaieill
Razmerje med stvariteljem in njegovim umotvorom je zavito v mnogo skrivnosti. So umetniki, ki jim je njih umtvor vse življenje tako pri srcu, kakor so pri srcu materam njih otroci. A kakor imamo v prirodi »očete« in »matere«, ki se niti malo ne brigajo za svoj zarod, prav tako' imamo stvaritelje, ki jim je malo mar njih umotvor. Dokončano je! — zdaj pa bodi, kakor že! O Mozartu poročajo, da je poslušal svojo lastno skladbo, pa ni vedel, čigava da je. Takšni so ljudje, ki veliko proizvajajo in se pri tem notranje jako razvijajo. Balzac je bil slab oče svojim duševnim otrokom. Bil je pravo čudo plodovitosti in se sploh ni več spominjal svojih prejšnjih spisov. Flaubcrt pa, ki je malo spisal in je samo knjigo »Gospo Bova-ry.jevo« pisal dvajset let, je bil divji na sleherno vejico, ki jo je stavec izpustil.
Redkejši so primeri, ko umetnik s sovraštvom spremlja svoj umotvor. To se nam zdi nemogoče, nenaravno in zagonetno. Zakaj, kako hi mogel človek sovražiti nekaj, kar se je nekoč utrnilo iz njega in kar je samovoljno poslal v svet? Lahko razumemo brezbrižnost, tudi pozabl.jenje, toda ta huda niržnja, ki jo kak umetnik občuti spričo svojega duševnega izdelka — to nam je uganka.
Pa je vendar resnična. So zares ljudje, ki prestajajo muke, čim se kakega. svojega duševnega otroka nehote le spomnijo; so umetniki, ki se plaho izognejo svojemu umotvoru. — O Francu Kafku vemo, da se je divje razbesnel nad svojimi rokopisi. Eden od najgenialnejših francoskih lirikov, Artur Rinibaud, je po doigili letih plodovite delavnosti zapustil svoj poklic. Odpotoval je v Orient in je postal dober trgovec. Ko se je kasneje vrnil v Francijo in je bil že hudo bolan, so ga obiskali mladi pesniki, da bi ga počastili. Njegove pesmi so dobile posnemalce, medtem ko on že leta in leta ni mislil na drugega ko na kako trgovsko pismo. Rinibaud se je jako čudno odzval obisku: kar pobesnel je. Preteklost mu je bila zasovražena; požvižgal se je na literaturo in je
Prazgodovinski tempelj na škotskem
V škotskem mestu Clydebank so našli izredno arheološko posebnost. Izkopali so tempelj, pri katerem so dobili mnogo pokopanih in sežganih trupel iz kamnitne in bronaste dobe. Hkrati so odkrili pet različnih vrst lončenih posod, dosti orodja iz kamna in druge predmete. Oblika templja je okrogla in ima premer 180 ni. Poedini predmeti so vprav svojski in se odlikujejo z nenavadno tehniko.
Vinko je stal poleg mene ter gledal telovadni nastop in se čudil onemu, ki se je s težavo pognal s pomočjo palice čez drog: »Mama, zakaj pa ta tepec ne gre raje spodaj 6kozi?«
»Koliko imam vročine?« »40 stopinj?«
»Koliko je pa svetovni rekord?«
Povsod se ti nov svet odpre
V Gorjancih - železo in železarstvo
»Gospodična« v Gorjancih
Malo komu bo znano, da je bilo v preteklosti v Gorjancih razvito železarstvo, t. j. proizvajanje železa iz rude in predelava surovega železa v uporabne predmete na primitiven kovaški način. In vendar je prenehal obratovati rudnik, v katerem so kopali železno rudo, pred komaj kakimi devetdesetimi leti. Niti domačini tega po večini več ne vedo, čeprav so sledovi rudnika še danes dokaj vidni. Rod pa, ki je kako desetletje že pod rušo, se je še spominjal tujih rudarjev, ki so prišli iz neznanih rudnih revirjev in so bili, ko je delo v rudniku že prenehalo, okolici prava nadloga. Pravijo, da so vse vprek kradli in znašali nakradeno blago v rudniške rove. Končno so jih izdale čebele, ki so leteč za ukradenim medom nehote pokazale ljudem sled za tatovi.
Neposredno pod vasjo Ržišči, dve uri hoda iz Št. Jerneja, je na majhnem, neznatno kadunjasto vdrtem prostoru opaziti že porasle kupe zemlje, pomešane z rjavkastočrnimi drobci žcleznate rude. S tega prostora drže proti Ržiščem še dobro opažni jarki, ki niso nič drugega kot vdrti in posuti začetki rovov, v katerih so kopali rudo. Pravijo, da drže ti rovi globoko v osrčje Gorjancev, kar bo pa po vsej priliki malo verjetno.
Gorjanci so apnenčasta tvorba z dokaj razvitimi kraškimi pojavi in ni razen apnenca opaziti jeološko starejših formacij. Ko,likor je meni znanega, tudi železna ruda ne prihaja, razen na omenjenem mestu pod Ržišči, nikjer na dan. Vendar pa je upravičena domneva, da leže v osrčju Gorjancev večji skladi železa in da so te plasti zelo prostrane. Saj prihaja menda ista železna ruda v še večjem obsegu na dan v Beli Krajini, kjer so jo svoi čas v Zagradcu v posebnih topilnicah izkoriščali kar na mestu pridobivanja, in pa v kočevskih hribih, kjer so jo topili v plavžu na Fužinah do izpeljave dolenjske železnice. V Zagradcu so ostali neporabljeni še veliki kupi v tisti dobi nakopane rude, ki sc zanjo sedaj zo,pet zanimajo, kakor tudi za tamkajšnja rudna ležišča sama.
Ta polpretekla doba malih dolenjskih železarskih obratov je še v svežem spominu in je za spoznavanje gospodarskega in so,cialnega razvoja Dolenjske zelo važna. Vendar pa se hočem v naslednjem omejiti na manj znana poglavja in na doslej nepoznana odkritja domačina Ignaca Kuš-Ijana v področju Gorjancev, v kolikor se ta odkritja nanašajo na izkoriščanje železne rude in proizvajanje kovnega železa v odmaknjeni preteklosti v slovanski in celo predslovanski dobi. Dasi je bil Kušljan v starinoslovju samouk, kažejo vendar njegova odkritja o železarstvu v preteklosti mnogo stvarnosti in verjetnosti, zlasti, ker se v svojih bistvenih točkah opirajo na mnenja učenih strokovnjakov.
Ko sva pred desetletjem in prej s Kušljanom pogosto obiskovala naše še vse preveč in po krivici zanemarjene Gorjance, mi je nekoč pokazal med grmovjem plitvo jamo in me vprašal, ali se mi morda kaj sanja, čemu je služila. V davni preteklosti da so v njej topili železo. V dokaz temu je še sedaj najti na dnu železno žlindro, pomešano z ostanki oglja. To je bila prva in najprimitiv-nejša oblika železnega plavža, v katerem je bilo tudi pridobivanje železa še kaj primitivno. Vendar pa so morali že v teh prvih početkih železarstva kuriti in talili rudo najbrž z ogljem, saj je z lesom nemogoče doseči dovolj visoko temperaturo, pri kateri sc železo šele tali. Naš cerkveni podobar Josip Hudoklin 6e spominja, da je našel Kušljan v neki taki kotanji tolikšno gručo žlindre, da jo je en sam človek komaj premaknil, Ta, brez dvoma prazgodovinski topilnik je bil v gozdu tik nad sedanjim Novim Lurdom.
Čeprav Kušljan ni znanstveno preiskal teh najdb — za to mu je manjkala kot samouku potrebna znanstvena kritičnost in smisel za eksakt-nost — je njegova ugotovitev, da gre tu za prastare železne topilnike, ki so jih pripravljali takratni prebivalci sproti na kraju potrebe kakor dandanes na primer ogljarji svoje kope, 6tvarne vrednosti. Sicer pa niso podobni topilniki nikaka posebnost Gorjancev, zakaj našli so jih tudi drugod.
O železarstvu, iz te brez dvoma najstarejše dobe železne proizvodnje v Gorjancih, bo težko kaj več stvarnega ugotoviti (vsaj na podlagi Kuš-Ijanovih dognanj), kakor da je služilo že takratnim okoliškim prebivalcem in da je šteti to dobo najbrž v halštatsko razdobje, torej razdobje, ki je železo in njegovo koristnost šele odkrilo. Odslej ni železarstvo v Gorjancih nikdar prenehalo in ga je v mnogo jasnejših oblikah zasledovati v teku vseh poznejših dob do najnovejšega časa, o katerem smo že v začetku nekaj povedali.
Najzanimivejša Kušljanova odkritja o železarstvu se nanašajo na njegova pomembna odko-pavanja v Mihovem. Leta 1899. je odkril v tej vasi, ki je že na področju Gorjancev v jugovzhodni smeri od Št. Jerneja, obsežno najdišče iz keltske dobe, torej dobe, ki je halštatski sledila. Tu je odkopal v celoti nad pet sto grobov. Pri tem je prišla na dan ogromna množina prazgodovinskih predmetov, ki je šla po večini v c. k. Dvorni muzej na Dunaj, nekaj pa tudi v naš do-
mači muzej v Ljubljano. Do odkritja keltskega grobišča v Mihovem je pošiljal Kušljan vse najdbe izključno v Ljubljano. Ko je pa izvohala Centralna komisija na Dunaju po,men Kušljanovega odkritja v Mihovem, ga je pridobila zase z zahrbtnimi intrigami in spletkarjenjem pri vodstvu našega muzeja. V našem Narodnem muzeju leže neka poročila Centralne komisije, ki so imela namen odvrniti naš muzej od »škodljivih pomagačev«, kakršen da je bil Kušljan, češ da taki neuki ljudje stvari več škodijo kot pa koristijo. Na drugi strani pa se je prav ista komisija trudila, da bi pridobila Kušljana zase. Te dunajske dvoličnosti ni prepoznal niti naš muzej niti Kušljan, vendar pa je Dunaj svoj namen dosegel, ko je Kušljana pridobil za sodelovanje in si 6 tem zagotovil bogate milio,vške najdbe. Kušljan sam ni nikdar zvedel, na kakšen način je postal sodelavec Dvornega muzeja na Dunaju, Iz pisem pa je razvideti, da je ostal tudi pozneje z domačim muzejem ves čas v dobrih odnosih.
Prve pošiljke iz Mihovega je poslal Kušljan v Ljubljano, vse poznejše pa na Dunaj. V svoj dnevnik pa je zapisali »Kako rad bi te predmete dal v Kranjski muzej, toda žal ni imel na razpolago denarja. Bil sem primoran poslati jih na Dunaj v c. kr. Dvorni muzej«. Najbrž bo tudi v tem nekaj resnice, da bi domači muzej obsežnega odkopa-vanja v Miho.vcm, kakor ga je izvedel Kušljan z dunajsko podporo, finančno takrat ne zmogel,
O znanstvenem pomenu najdb v Mihovem je še celo po tolikem času težko govoriti, zakaj ves material na Dunaju še proučujejo, ga iirejajo in prirejajo o njem izčrpno poročilo. Tako bomo po štiridesetih letih šele izvedeli o važnosti Kuš-Ijanovih izkopavanj, o katerih je dejal kustos Dvornega muzeja S. Szombathy, da so najpomembnejša avstrijska arheološka pridobitev. Povemo naj le, da je našel Kušljan v Mihovem 47 srebrnih predmetov, oko,li 50 ščitov in prav toliko mečev, 4 čelade in do 150 zapestnic, da ne omenjam manjših predmetov in raznega nakita.
Nas bo zanimalo, da je prišlo s Kušljanovimi odkritji na dan v Mihovem tudi marsikaj, kar je v zvezi z železarstvom in kar dokazuje, da je tudi keltska doba (sredina prvega tiso,čletja pred Kristusom) poznala proizvajanje železa iz surove rude in ga tudi kovala. Kelti so bili divje pleme, ki je prišlo s severa in ki je našlo v Gorjancih že starejše prebivalstvo, od katerega so prevzeli tudi železarsko tradicijo. V Mihovem je našel
Kušljan prav za prav tri kulturne plasti: zgoraj rimsko, pod njo keltsko in še nižje kulturno plast iz železne dobe. Najpomembnejša pa je bila brez dvoma keltska v vseh ozirih, tudi kar se tiče železarstva. O tem piše sam v svojih zapiskih:
»Za vasjo (Mihovim) je opaziti na južni strani na vaškem pašniku, kjer pravijo »Na trniščah«, na grebenastem robu majhno ravnico. Na tej ravnici se nahaja okoli štiri metre visok, štirideset metrov dolg in prav toliko širok kup zemlje. Ko sem ga pred leti prvič opazoval, sem sodil, da je obsežna gomila, ko sem ga pa začel natančneje preiskovati, se je izkazalo, da je bil to zelo star topilnik. Našel sem namreč v njem dokaj železne žlindre. Na južni strani je bilo mnogo črepinj posode, nekaj brusilnih kamnov, dve predilni kroglici, dva velika STebrna keltska novca, fibula (sponka) in še nekaj malenkosti. Topilnik je bil opleten s protjem in ometan z ilovico. Našei sem namreč mnogo kosov ilovice, ki so imeli v sebi popolnoma jasne odtise protja. (Ti odtisi so se mogli ohraniti, kakor mi je pravil sam Kušljan, ker se je ilovica v topilniku močno obžgala.) Blizu tu je do sto metrov dolga in pedeset metrov široka ravninica, ki se razteza od juga proti severu med Mihovim in Kobilskim potokom. Tu sem našel črno zemljo, vso pomešano z ogljem, pepelom, odpadki železa, črepinjami, kostmi itd, Na tem mestu so bili najbrž kovači, ki so izdelovali iz železa razno orodje in orožje . .. Železno rudo so dobivali najbrž z Ržišč. Tu, kjer je bila naselbina (namreč keltska v Mihovem), ni namreč nič železa . ..«
Topilnik za železno rudo, ki ga je našel Kušljan v Mihovem, je bil torej razmeroma velik in trdneje zgrajen. Stene je imel ojačene s pletenim protjem. Tudi po svoji višini je moral biti znaten, če upoštevamo, da je njegove ostanke ocenil Kušljan za štiri metre visoke. 2e kar pravi plavži Zlasti še, če ga primerjamo z onimi starejšimi topilniki, ki smo jih že omenjali in katerih ostanki so zgolj neznatne kotanje z žlindro na dnu.
Mihovški topilnik je bil brez dvoma delo onih keltskih prebivalcev mihovške naselbine, katerih pet sto grobov je Kušljan v bližini samega topilnika prekopal. O teh grobovih smo dejali, da kažejo izrazito keltsko kulturo. Kakor da je hotel slučaj sam pomagati, je našel Kušljan pri topilniku samem dva srebrna novca tudi keltskega izvora. To mu je bil dokaz, da je topilnik sam iz dobe Keltov. V tem topilniku se je torej po vsej priliki pripravljalo železo, ki ga je preko-vanega v orodje in orožje našel v bližnjih grobovih.
Kušljan upravičeno domneva, sklepajoč po oglju, pepelu in ostankih železa, da je našel v bližini topilnika tudi mesto, kjer so kovači predelovali surovo železo. Na to kažejo tudi brusilni kamni, ki v nobenem kovaštvu, tudi v takratnem primitivnem, niso mogli manjkati.
Ignac Kušljan je bil rojen leta 1857. pri Sv. Nedelji pri Samoboru, kjer je njegov oče služil po starem dokumentu kot »reparator vie«, kamor je prišel iz Loke pri Št. Jerneju. Zagrebška osnovna šola mu ni dišala, z najtrečjim veseljem pa je kot otrok zbiral razne gumbe in neznan denar. Poleg slovenščine in hrvaščine se je priučil dobro tudi nemščine, ko je »fremtal« po vseh bivših avstrijskih deželah. V družbi s študenti (v semenišču umrlim pesnikom Hudoklinom, poznejšim cistercijanom Stazinskim in dr.), si je pridobil precej znanja iz knjig, ki 60 mu jih posojali. Dobro je poznal zlasti zgodovino. Z živo vnemo pa se je posvetil arheologiji in numizmatiki in gojil oboje v teoriji in praksi. Pred nekaj leti, že po njegovi 6mrti (umrl je leta 1930.), se je vnel javen prepir o tem, ali je arheologiji več škodil ali koristil. Zato moramo o tej 6tvari povedati jasno besedo
Če presojamo razmeroma razsežno praktično arheološko delo Kušljanovo s stališča sodobne arheologije, ki izkorišča eksaktne znanstvene metode raziskavanja, o katerih pred 50 leti še ni bilo govoira, moramo res pritrditi, da je bilo grobo diletantsko. Tako bi človek utegnil obžalovati, da ni ostala bogata Kušljanova žetev rajši
Plitvička jezera
Pogled na Plitvička jezera je kaj lep; takih lepot ne vidiš zlepa in jih ni moči opisati.
Na avstro-ogrskih vojaških mapah in sploh na zemljevidih ni bilo Plitvičkih jezer zaznamovanih, dasi so jezera že prvič omenjena 1. 1750. Dozdeva se, da prej tudi naš ožji svet sploh ni vedel zanje, ker so jih skrivali divji, neprehodni gozdovi iz smrek, bukev, javorov in jesenov. Plitvička jezera 60 bila naseljena krog 18. stoletja. Tedaj so
S Plitvičkih jezer
začeli krčiti gozdove in ondi so se naselile družine Boriči, Samolovi, Grbiči in Končari, ki njih potomci še dandanašnji bivajo tod.
Tamkajšnje ljudstvo se preživlja po večini z zaslužkom od gozdov, ki so v vsej okolici Plitvičkih jezer last države. Polja je zelo malo, in le krompir uspeva, pa fižol, koruza, pšenica, lan in konoplja, dočim je ostalih poljskih pridelkov jako malo.
Plitvička jezera se razprostirajo med planino Malo Kapelo (1280 m) in na severozahodni strani med planino Plešivico (1649 m); ti so hkrati tudi najvišji vrhovi v okolici teh jezer. Svet je tod okoli hribovit (536—650 m nadmorske višine) s planinskim podnebjem. Plitvička jezera tvori Črni potok, ki izvira izpod planine »Kik« (1184 m), in pa Beli potok, ki izhaja iz hriba Čudina Klanca. Razen teh dveh je še več manjših pritokov. Črni in Beli potok sta dobila ime po barvi njih vode. Vsa jezera, ki jih je 16, majo več ko 90 slapov. Razdeljena 60 na gornja, srednja in spodnja jezera. H gornjim jezerom spadajo: Proščansko jezero, Ciginovac, Okrigljak, Batinovac, Veliko jezero, Malo jezero, Vir, Galovac I., Milino jezero, Jezerce in Burget. Srednje jezero je samo Kozjak, ki je po dolgem in širokem največje. Spodnja jezera pa so: Milanovac, Galovac II., Kaludžerovac in Novakovičev brod. Ti ležijo v 11 km dolgi in vijugasti dolini.
Voda v jezerih je zaradi svoje bistrosli in različne barve, ki se spreminja kot biserovina, posebno lepa, tako da jo občuduje domačin in tujec. V poslednjih letih prihaja vedno več inozemskih turistov k Plitvičkim jezerom, da se na-užijejo priirodnih lepot in miru. Zato so tudi vsi hoteli že v zgodnjih poletnih dneh zasedeni in oddani do zadnjega kotička. Število obiskovalcev tega dela naše lepe domovine se veča od leta do leta. Voda v Plitvičkih jezerih je tudi jako prijetna za kopanje. Sredi jezera Kozjaka je zgrajeno lepo kopališče.
Plitvička jezera vsebujejo mnogo rib in ra-! kov. Tu so večidel same postrvi. Plitvička jezera so dobila svoje ime po potoku Plitvice, ki ima tudi največji, 78 m visok slap.
Do Plitvičkih jezer se pelješ najprej z vlakom do postaje Vrhovine, od koder je z vsakim vlakom direktna zveza z avtobusom do jezer, ki so od postaje oddaljena 24 km.
Lepe ženske plošče
po Din 298'— komad dobite pri trpinu, Narlbor. Velrlnjska al. 13
v zemlji, ki je najboljši ohreuijevalec in da ni priila rajši pozneje v roke znanstveniku. V taki sodbi bi bili podobni zgodovinarjem, ki n. pr. obsojajo srednji vek s sodobnimi merili. Pomisliti moramo, da so bili muzeji (ljubljanski in dunajski) takrat s Kušljanovim zelo zadovoljni in da so mu pri različnih prilikah izražali laskava priznanja. Danes se zdi Kušljan nekaterim vsiljiv arheološki samozvanec. Nasprotno «o ga takratni čuvarji muzejev in zastopniki arheologije šteli za svojega odličnega pomočnika in se zato vsi ugovori proti Kušljanu obrnejo avtomatično proti takratnim predstavnikom starinoslovja.
Da je Kranjski deželni muzej res štel Kušljana za svojega sodelavca, dokazuje že to preprosto dejstvo, da mu je plačeval vse dni, ko je s palico v roki in s torbo na rami iskal po Dolenjskem in Štajerskem prazgodovinskih sledov, po dva goldinarja dnevnic. Za vse uspehe pa posebej. Pa ne samo, da je muzej Kušljanu delo odobraval, iz pisem je razvideti celo, da ga je izpod-bujal k nadaljnji delavnosti. Od domačega muzeja je imel tudi posebna pismena priporočila, ki so mu zagotavljala neovirano delo in pomoč krajevnih političnih oblasti.
Reči smemo torej, da so bili s Kušljanom v njegovem času zadovoljni in prav to dejstvo more biti edino pravično merilo za ocenjevanje njegovega dela. Saj je vendar nesmiselno, da bi na pr. danes obžalovali, da niso bili ljudje pred 40. leti tako modri in učeni kot danes.
Tudi z današnjega gledišča pa mora sleherni arheolog priznati, da je Kušljanovo delo v posebnem oziru priznanja vredno. Prav v njegovem času so namreč začeli po sili razmer obnavljati naše vinograde, ki jih je napadla trtna uš. Nova trsna amerikanska podlaga je zahtevala globoko rigolanje, ki ga vinogradniki preje niso poznali. Nič čudnega ni, da so prav tedaj začele prihajati na dan stare najdbe, ki bi zaradi ljudske nevednosti brez Kušljana nikdar ne našle poti na pristojno mesto v muzej. Treba je le pogledati Kušlja-nove zapiske, pa bomo videli, koliko slučajnih najdb je rešil uničenja. Zanimivo je tudi omeniti, da ni Kušljanovo nakupovanje starih predmetov med ljudmi in njegovo kopanje prav nič zavajalo posameznikov k »samostojnemu« iztikanju za starinami, če izvzamemo redke iskalce zakladov, ki s stvarjo nimajo nikake zveze in stvari tudi niso nikdar kaj dosti škodili.
Poleg tega, da je bilo Kušljanovo delo normalno legitimirano, kakor smo zgoraj povedali, moramo poudariti še, da je bilo na dobri moTalni osnovi. Res je znal ceniti denar, vendar pa ga ni gnala v starinoslovsko delavnost dobičkaželjnost, ampak v prvi vrsti interes za stvar sama Za to samo en primer: Nekoč je obljubli ljubljanskemu muzeju za 50 gld krasen meč, ki je bil najden v Gorjancih, zadrt do ročaja v zemljo. Zanj je zvedel dunajski muzej in ponudil Kušljanu 70 in pozneje 80 gld, kar pa je ta odklonil. Vdal se ni niti, ko so mu dajali 100 gld., češ da je že obljubljen za 50 gld. Ljubljani, kamor ga je tudi res poslal.
Ko je pozneje pod silo razmer delal za dunajski muzej, 6e je po navodilih tamkajšnjih strokovnjakov izpopolnil. Pa tudi v teoretičnih stva-reh si je pridobil dokaj znanja, deloma iz knjig, deloma pa iz osebnega občevanja z ljubljanskimi in dunajskimi arheologi, ki 60 ga večkrat obiskali in ki jih je na njihovo povabilo tudi sam obiskoval v Ljubljani in na Dunaju. Kot samouku pa mu je vedno manjkal smisel za strogo eksaktnost in kritičnost, zaradi česar ga je včasih preveč obvladala fantazija.	—i.
Lepote ob spodnji Savinji
Med Thorwaldsenovimi alegorijami letnih časov, ki krasijo obednico zdravilišča v Laškem, se nahaja tudi relief pomladi, ki pa ne ponazoruje gorske pomladi okoli Laškega in okoli Rimskih toplic, kajti svojstvene značilnosti te pomladi, zelo zgodnji začetek, dolgo trajanje in južna bujnost vkljub visokim goram v oni umetnini ne prihajajo do veljave. Hitreje ko drugod ob Savinji se poslovi zima od pokrajine, ki slovi kot znano zdravilišče, kopališče in letovišče j>o radioaktivnih in ogljikovo kislih toplicah. Na drugi strani pa poletje z močno pripeko in vročino tudi v Logarski, v tej od visokih, še zasneženih gora obdani gorski dolini, ne prihaja mnogo hitreje ko ob spodnji Savinji. Ko se mlada Savinja nad ledeno-mrzlim vodovodom Rinke še blešči v snegu in ledu, ko ob njeni drugi zibelki pod Vrelovceni blizu Logarja še nobena trava ne zeleni in se še nobena cvetka ne smehlja, že koncem februarja, celo prej ko v Celjski kotlini, prihaja pomlad v Laško in Rimske Toplice s smehljajem velikocvetnih pomladanskih cvetlic, s klicanjem in piskanjem ravno vračajočih se škorcev.
Ne le v mestecu Laškem samem in njegovih po dalmatinsko ozkih in zveriženih ulicah, ampak tudi in še bolj v njgovi okolici, ob Savinji, ob termalnem zdravilišču, na strmem Humu, na Šmihelu, pri Marijagradcu, pri Sv. Krištofu, vlada dolgotrajna pomlad s tako bujnostjo rasti in tako pestrostjo cvetlic in barv, kakršne tujec sredi teh strmih, koničastih skalnatih gor in dolomitskih stožcev ne more prej niti slutiti v tej ozki kotli-nici, ki skoznjo hite mrzle snežnice Savinje. Kakor jeseni naraste Savinja tudi spomladi često zelo visoko in se zaletava v obrežne obrambne naprave in mostove s silnim navalom, da se vse trese pred njeno jezo kakor 1. 1672., ko kronika poroča, da je bilo strašno leto in da je Savinja odnesla most, preko katerega so lahko vozili veliki parizarji. Toda pri primerni višini svojega vodovja tvori še vedno skoz vso pomlad ono prastaro vodno pot, po kateri spravljajo od pam-tiveka na najkrajši, najcenejši in najenostavnejši način lesno bogastvo Savinjskih Alp v velikanskih množinah na tržišča ob Savi. Ko se bliža v pomladanskem soncu splav ostremu kolenu, ki ga dela tok Savinje pri Marijagradcu, nekoč smrtnonevarnem mestu za splavarstvo, se vsak splavar ob pogledu na ljubko Marijino cerkvico odkrije, se pobožno prekriža ter zmoli pač tudi očenaš za duše vseh onih, ki so tu v razbesnelih pomladanskih vodah in valovih divje Savinje nekoč našli hladen, nepričakovan grob.
otrolkl votlim naj- Drokoleaa, Šivalni stroji nov«|ill> modelov motorji, trlolklJl pogreiljlvl
Po lelo nizki cenil Oenlkl (Tankol .TRIBUNA" P. BATJIL, LJUBLJANA, Karlovlka 4 Podrutnloa: Maribor, Aleksandrova cesta a*