URO, KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA 2009, št. 6(126) ISSN 0353-6750, UDK 050 (497.4) r^l VSKMNA str RASTšt. 6(126) HTKRATURA Poezija Spomin na Dolenjsko 5H0 Milček KOMHLJ Spomin na novomeškega vrvarja 5HI Odkod 5H2 Ljubi dve 3H2 Nespečnost 5S3 Otočec 5H4 Dolenjska identiteta 5S4 Genius loei 5S5 V tiabiralnik, poln katalogov 5S6 David BEDRAČ Vidre v trgovini 5S6 Samotni kom 5H6 Vojak 5S7 Varnostnik 5S7 Histerični nakupovalec 5SS Tisti del noči 5S9 Jesenski pogovor ob robu mlake 590 Andrej (iREGORČIČ Balada o barvah 594 Proza Srne streljajo, mar ne? 596 Marjanca MIHELIČ Kombinatorika 599 Tatjana POLANC KOLANDER Zadnji delovni dan 602 Minka LIKAR Prevod Passport tor Slbrland 605 Darko CVIJETIČ Prevod: David ŠUŠEL Astapovo 60S Nikola ŽIVANOVIČ Prevod: David ŠUŠEL KULTURA Ajdovska jama na Siloveu pri Sromljah 613 Alenka JOVANOVIČ l ieudova interpretacija Michelangelovega Mojzesa 619 Iztok HOTKO NAŠ GOST Agorc pa ni Pogovor s prof. dr. Marjanom Smrketom 634 Damijan ŠINIGOJ DRUŽBENA VPRAŠANJA Z romskimi otroki v šotskih klopeh skozi oči večinskega prebivalstva; primer Dolenjske 646 Dolores MODIC' Staša BOŽIČ Če ne bomo spremenili smeri, sc bomo znašli natanko tam. kamor smo se namenili 649 Maja SMOLE DORDEVIČ Gospodarjenje z znanjem v luči recesije 662 Urška ŠOBA Vpliv posameznikove ustvarjalnosti na uspešnost podjetja 667 Sonja 1 IR ODMEV) )N ODZ)V! Božidar Jakac, Miran Jarc in Amerika 673 Stojan PELKO Mladi Jakac v Ameriki 675 Matjaž BRULC Od Bctnavc do sončnih Brd 67H Bogdan UČAKAR Ob šestdesetletnici Milčka Komelja 6H0 Marijan TRŠAR Iskanje zapuščine Ignacija Knobleharja 6K3 Rasto BOŽIČ Slovenski jezik in kultura za Japonec 6S5 Jelisava DOBOVŠEK Besedni mozaik neke življenjske poti 6H7 Milan MARKELJ RAZPRAVE )N Š ! UD)JE Janez Vajkard Valvasor na Dolenjskem in njegovo tamkajšnje neznano potomstvo (5) 690 Boris GOLEČ KRONtKA Kronika: avgust - oktober 2009 700 Lidija MARKELJ LETNO KAZALO Letno kazalo 2009 713 Milan MARKELJ Likovne priloge v tej številki Rasti so iz stalne zbirke Izvirne ilustracije mladinskih del na OŠ dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu. Zbirka je nastala pred 15 leti na pobudo tedanjega ravnatelja Jožeta Zupana. NASLOVNKA Zvonko Čoh: O DVEH PREPIRLJIVKAH, ilustracija (detajl); na hrbtni strani je celotna ilustracija Marjanca Jcincc Hožič: Hnstracija /a knjigo Hrankc .!urca (';// //; A'<;/Ao RAST - L. XX Mi!čck Konic!} A7YTt//\ A ! /TGAAA.ASATA /V/7 /)///c/7/',sAc/77 S77/77 .SC 77CA/77' A77/77///' ^ Zc/c777 ATA/ /77 777/ G7//*/7//77'C .S A77/7777777/ .SC VY7Z/7/ 7/77 .SA'C/7'g77 M/A/77VŽ77, 777/ /77777 //'7/7/7777' V'7'// .S77777 77.S\Y7/'/7/ 777 S/77'77.ŠC7'77// .S'C, A/A//' 7/77/7' 7777W7777cAA/ A7//77//'/'/' .S77 7777C 77CZ7777777 G/A/. /V77 g777/7777.sA77 /77.S77 .SC /C z/cA//// A/V/A/ &/// .S' .S^77*c//77 .SCVC7*/77.sA*77, /777.S//7'7'cA 7777 77/*A777///'.sA/ 77/777//. Z 7777.S/7'7777 /777g777 / 77 .A/ŽC Dz/A//' /7777 /77'//77/c//'.sA77 /7777*C7'C, 7777/ ATA// .ŠC 7777/77'C/ 77 /77'7*/7777/7777.S/ /C7'C 7Z Zg777/777'777C. A/ .SC S' 77/C/ Z7Y'7///. /z gT/AcC 77777/g/777/77777 7/77/^77/77 .SC /77/C 7/77/77/ 7 77C, 77// 7*cA/ -SC /77//77.sA77 C7777A77777 C7 7777 /7777'7'/C7'77/77 A77/c.S'77, ŽC77.S'Ac gfCT/77 .S' A77.Š777'7777/7 777777 /7/T7C77, /7C.S77/A/ .S7 /77l'rcZ77/C/77 Ac/77 /7C/*C.S7/, 7/77 A/ .ŠC 7/77/g77 . 7/77/g77 //'/77 /77.S77/77 777 /777/ 7'.SC /c/7.Š'C /7c/77. D77 /sc//c/77 /77 ///rž/AcA/ 777 .S/7C/ A777//7CVŠA77 7'77Z7g7*77/77, 7/77 /77 7777.S 7/v7g77//77 7/ 7777T/ZC777C//.SA77 7/c//C.S77, 77777/y'cz77^c Ac/c /77 g77Z7/77VC -S' .s/77V7'A/, 77777/ V77.S77C 7'77ZCVC/C/C -S .ŠC77//777/7 777 /^77^7'A/. Mc// 77///7/A'C Z 7777gc/7'7, 77/C7/ S777//777 7//'C^7'.S77 77A/'77g 7TC/777'/// VCg77.S//7/ 7//7/777/H 7777^7/ //C.SCT/C Z 7777/77.S77//7 /7 7/A77V 77777/ /777Z/77ČC7777777 77//777*/7. 7777/ /A/g .S .SrC//7/A/ 7777.S' 77/)7'777*/7. 777C7/ /77*7 /77/Č 7777 77C//77 ^ /'77Ž777 Z777'/7. A/ ZV/CZ7/c /C 77777/ AT'A/7 Z77.S77/'77/77 777 Z777/77/C /C A77/777/CC V 77777' 7Zg/77//77. ^ /777/777'/ 7 //C777 ZC777c//.sA/7/ t'7//777'. Milčck Komelj M.se/e/, ALZ/Z/ZZ' .SL'/7? LZ/Ze/ Z7LZ//Z.S //L/ .S/LZ7z77.sAz Az.ŠZ. A/ SL/// ///'L/g L/g/L/LAv/L' ////.Š/ /'/7 A/e/'/C Ž/Lc/ L7't'L//: AL?/// ///7 ///'L'.S/La7/L77 E ///'Ln7/'/L7//' /'/.S. A/ .S/ Z/LZL/eZ/L' Z7/'ZeZ7/LZ ČL//: A'zzz//7zt' /7/L/Ž/ČL'A .S /ZZ/AL//7LZ/7Z /7L/ gZ/ZL/ /C //Ze/cZ L7'L /Z7/e //L/ /7/77 A/'L'Z /CŽC Z<7/'A/7/7 L/L/ /po meri«. Einanee. št. 170. Članek objavljen 13. 10. 2008. 13. The Boston Consulting Ciroup (2007). The l uture ol IIR in the Europe. Key Challenges Through 2015. The Boston Consulting Group. Boston. 14. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. ESS. Splošna predstavitev, spletna stran. littp://www.ess.gov.si/slo/ESS/Predstavitev/Predstavitev.htm#Kaj%20je%20Evropski%20 soeialni 15. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Statistične informacije, spletna stran http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/StatistieniPodatki/statislieni podatki.h Lucijan Reščič: Ilustracija za knjigo Vide Brest 77/m./<7i«. srce Sonja Fir ypL!V POSAMEZNIKOVE USTVARJALNOST! NA USPEŠNOST PODJETJA Mnogi vodje delovnih procesov se zavedajo, da predstavlja osnovni element podjetja človek, /ato poskušajo upoštevati in izkoristiti različne človeške lastnosti in poteze. Motivacija in ustvarjalnost sta pomembni človekovi življenjski sili. Ženeta ga, ga vlečeta, skratka, pomagata mu usmerjati njegovo življenjsko energijo tako. da veliko lažje obvladuje svoje probleme in izzive. Če v svojem življenju nimamo ciljev ati sc jih ne zavedamo, zapravljamo dragoceni čas. Velika večina ljudi bi na vprašanje, zakaj človek sploh dela, odgovorila, da preprosto zato, da sebi in tistim, ki so od njega odvisni, priskrbi sredstva za življenje. Po tej logiki naj bi človek dela) toliko več, kolikor več možnosti ima za zaslužek. Vendar pa v realnosti vsi dobro vemo, da to ni čisto tako. Pojem ustvarjalnosti je težko definirati. Oliver Wendell Holmes pravi: »K.o nova ideja zgane človeški um, sc ta nikoli več ne vrne v prejšnje stanje.«. Ustvarjalnost je naša notranja potreba, je izraz splošne dejavnosti in ne kot posebna dejavnost. Carol Kinscy (iotnan uporablja definicijo: »Ustvarjalno mišljenje je povezava prirojene nadarjenosti in cele vrste priučenih veščin ter hkrati njihova uporaba pri reševanju vsakdanjih problemov. Ustvarjalni ljudje so tisti, ki ne blokirajo svoje prirojene ustvarjalnosti in ki znajo svoje sposobnosti uveljaviti na različnih področjih.«(K.inscy, C. G, Ustvarjalnost in poslovna uspešnost. 1692, str.7). Različni avtorji opredeljujejo ustvarjalnost različno: P. Guifford jo opredeljuje kot izraz divergentnega mišljenja, ki izhaja iz odprtih vprašanj, ki dopuščajo več pravilnih rešitev, po J. C. Hanaganu sc kaže v tem, da pr inese nekaj novega v stvari, kjer še prej te nove ideje ali proizvoda sploh ni bilo, M. Paul Torrancc pa trdi. daje ustvarjalno reševanje problemov edino, kar lahko človeku, ki se je znašel v življenjsko nevarni situaciji in nima na voljo nobene znane ali preverjene rešitve, pomaga preživeti. L. heng meni, daje ustvarjalnost za človeka to, kar so krila za ptico. Torej smo vsi ustvarjalni. Razlikujemo se le po tem, v kolikšni meri svojo ustvarjalnost uspemo razviti. Če znamo vpreči moč svoje ustvarjalnosti, lahko iztisnemo iz življenja več radosti in sreče. Bolj ko smo ustvarjalni, bolj osebnostno bogati ostajamo neprestano rastemo, imamo občutek polnejšega življenja, smo napolnjeni z optimizmom in imamo bolj izpolnjeno življenje. Ustvarjalni napor je protistrup za zaskrbljenost. V bistvu so skrbi znak, da svoje domišljije ne uporabljamo pravilno. Ustvarjalni ljudje svoje delo ljubijo. Naprej jih ne ženejo niti želja po slavi niti potreba po kopičenju bogastva, podžiga jih zgolj priložnost delati, kar delajo najraje. Ti ljudje občutijo notranji ogenj, ki oddaja avro radosti (Kcong,Y. K, Vsi smo ustvarjalni, 200S, str. 29). Ustvatjalnost je zelo pomembna za družbo. Danes je znanje s klikom na miško dostopno že vsakomur. Pri ustvarjanju bogastva pa gre za dodajanje vrednosti temu znanju, in to se zgodi, ko smo ustvarjalni. Iz tega stedi tudi, da v današnjem času ni več najvrednejše imetje podjetij nepremičnine in stroji, ampak kolektivna ustvarjalnost zaposlenih, saj le uspešno delo v skupini oziroma timu spodbuja k večji ustvarjalnosti, ki postopno vodi k realizaciji poglavitnih ciljev organizacije. Ovire na poti ustvarjalnosti Ustvarjalno mišljenje ni stvar nadarjenosti, temveč je veščina, ki se je jc mogoče naučiti. Ljudem podeli moč, saj okrepi njihove naravne sposobnosti, izboljša skupinsko delo, produktivnost in posledično primerno tudi dobiček. Najbolj ustvarjalni so zaposleni v dobro organiziranih okoljih. Slaba organizacija povzroča zmedo in izgubo časa. Poznamo mnogo ovir oziroma blokad ustvarjalnosti: 1. Negativen odnos. Ljudje, ki so po naravi pesimisti, bodo videli le negativne vidike problema, svojo ustvarjalno energijo pa bodo izčrpavali v skrbeh zaradi možnih škodljivih posledic. Nasprotno bodo optimisti poskusili odkriti predvsem ugodne priložnosti, kijih ponuja določena situacija. 2. Slepo sledenje pravilom. Medtem ko so nekatera pravila nujna (tako kot smo na primer lahko veseli, ker jc bil dosežen vsesplošni dogovor o ustavljanju pred rdečo lučjo na semaforju), mnoga druga dušijo ustvarjalnost, saj spodbujajo miselno lenobo in nasprotovanje spremembam. 3. Čezmerni stres. Ljudje, ki so čezmerno izpostavljeni stresom, po mnenju psihologov čedalje teže ohranjajo objektivnost in zaznavajo alternative. To stanje pogosto doživljajo kot močan pritisk, ki ga utemeljujejo z občutki, da jim venomer primanjkuje časa, da imajo prezahtevne naloge ali da so ujeti v past. Stopnjevanje njihove zaskrbljenosti običajno vodi k pešanju ustvarjalnega mišljenja in sposobnosti za sprejemanje odločitev. 4. Domneve in sumi. Togo vztrajanje pri domnevah iti sumih pogosto onemogoči ustvarjalno mišljenje, ki upošteva tudi druge možnosti. I)a bi sc izognili reševanju napačnih problemov in hkrati spodbudili ustvarjalno mišljenje za iskanje drugih možnih rešitev, je priporočljivo, da preverimo svoje dvome in sume s postavljanjem vprašanj, na primer: Katere so najverjetnejše možnosti?. Kakšne so druge možne razlage?. 5. Strah pred neuspehom je ena najpogostejših zavor narave ustvarjalnosti. Ljudje, ki sprejemajo neuspehe kot »stranski proizvod« ustvarjalnosti, imajo zagotovo več možnosti za končni uspeh. 6. Prepričan je, da niste ustvarjalni Kar 90 odstotkov vsega, kar danes vemo o človeških možganih in ustvarjalnosti, je bilo odkritega v zadnjih dvajsetih letih. Dognano je, daje zmogljivost možganov za ustvarjalnost teoretično neomejena. Edine omejitve si postavljamo sami s svojim mišljenjem. Največja ovira je popolno sprejemanje mišljenja, da smo ali nismo zmožni nekaj izpeljati ali doseči če verjamemo, da nekaj zmoremo, ali če verjamemo, tla nečesa ne zmoremo - imamo prav.). Ugodna podlaga za ustvarjalnost Posameznikova ustvarjalnost temelji na njegovem samozaupanju. Kdor ne zaupa vase, ne verjame v svoje ustvarjalne potenciale, ima sicer lahko dobre zamisli, a jih ne upa pokazati drugim in tudi ne vetjame, da jih lahko uresniči. Ljudje so ustvatjalni le, če svoje delo opravljajo z veseljem. Ustvarjalnost vodij je odkrivanje vzvodov, ki sprožijo ustvarjalnost sodelavcev. Lahko pa zagotovimo določene pogoje, ki bodo ustvarjalnost spodbudili: a) Ustvarjalno vzdušje, ki odraža zaželenost in strpnost do novih zamisli in tolerantnost do zmote. Kaže se prepričanje sodelavcev, da lahko izrekajo dvom in kritiko in kažejo navdušenje, s katerim večina sprejema ustvarjalne dosežke svojih kolegov in je pripravljena sodelovati pri njihovi uresničitvi. b) Zagotavl jan je ustvarjalne avtonomije posameznikov - zaupanje, predvsem da lahko delajo na osnovi svojih »miselnih shem« in ne na podlagi vsiljenih zamisli drugih ter svoje izvirne prispevke postopoma vgrajujejo v mozaik skupnega spoznanja (Mayer idr, 2001). Za uresničevanje lastnih zamisli smo tudi veliko bolj motivirani kot za tuje. Vsiljeni vzorec ravnanja moramo običajno nezavedno najprej prevesti v nam razumljivo sporočilo ali predstavo, medtem ko nam je lastna zamisel neposredno razumljiva. e) Dogovor o skupnem avtorstvu ustvar jalnih dosežkov ne glede na posameznikove deleže. Nemogoče je namreč pravično določiti končne učinke glede na posameznikove vložke, zato je potrebno že prej sprejeti spoznanje, da so lahko nastali v medsebojni interakciji. d) Ustvar jeno zaupanje, da bodo ustvarjalni dosežki res pravično vrednoteni in nagrajeni. To organizacije zagotovijo z izdelanim sistemom vrednotenja in nagrajevanja ustvarjalnega dela. Že uveljavljeno »organizacijo, ki se uči« je potrebno nadgraditi z »organizacijo, ki ustvarja«, saj učenje in ustvatjalnost šele v sozvočju postaneta generatorja razvoja posameznika in organizacije. Ciljno vodenje M BO (ang. management by objcctivcs) v slovenščino prevajamo kot ciljno vodenje. To je filozofija in način vodenja, ki pomaga prevajati strateške cilje in strategije organizacije v taktične planske naloge in akcije skupin ter posameznikov, ki so potrebne za povezovanje planiranja in uresničevanja. Lahko rečemo, da gre za splošen pri jem v podjetju, ki zagotavlja izvajanje akcij za dosego ciljev organizacije (Vodopija, 2005, str. 1-2). Torej ciljno vodenje temelji na dejstvu, da kjerkoli ljudje v organizaciji delajo skupaj, bo prisoten tudi skupek zelo različnih ciljev. Vsak posameznik ima svoje osebne cilje, vsak oddelek ima svoje poslovne cilje in ne smemo pozabiti, da ima tudi vrhnji menedžment svoje strateške cilje. Poslanstvo ciljnega vodenja je združevanje vseh teh različnih interesov, da bi lahko uresničili skupni cilj. Danes so uspešna samo tista podjetja, ki vedo, kaj hočejo potrošniki, in ki dosledno usmerjajo svoje sodelavce v smislu modela razvoja - torej so ustvarjalni (ponuditi trgu nove proizvode, nove načine njihove uporabe, nove storitve), rast (izdelati in prodati več izdelkov iz obstoječega programa nujno pridobiti dodaten tržni segment), dobiček (pomeni doseči načrtovani dobiček, ki ni samo rezultat, ugotovljen ob koncu poslovnega leta, temveč je tudi eden izmed določenih ciljev podjetja). Vse pogosteje slišimo, da skladnost individualnih in organizacijskih ciijcv ni avtomatično dosežena, ampak le v ekstremnih primerih, kot je primer individualnega podjetnika. Žal večinoma, predvsem v organizacijah, skladnost ciljev ni visoka iti v tem primeru se osebni cilji in cilji organizacije izključujejo ali so celo kontliktni, sledi nizka produktivnost iti nezadovoljstvo zaposlenih, kar posledično zmanjšuje našo ustvarjalnost. Cilj sodobne organizacije je, da se individualni cilji in cilji organizacije medsebojno ne izključujejo, ampak sc medsebojno pogojujejo in oplajajo v odnosu z zunanjim okoljem. Ciljno vodenje zaposlenih je tesno povezano s pojmom motivacije oziroma ustvatjalnosti, in ko jo proučujemo v zvezi z organizacijo, sta zanjo značilna najmanj dva pomena. Po prvem jo označimo kot eno izmed strategij menedžmenta, s katero si menedžerji prizadevajo prepričati zaposlene, da bi dosegli rezultate, pomembne za organizacijo. Drugi pomen pa izhaja iz psihološkega koncepta iti se nanaša na posameznikovo notranje mentalno stanje. Pojem motiviranja pogosto razumemo kot nekaj koristnega, podobnega čarobnemu prahu, ki ga potresemo po ljudeh, da nenadoma pridobijo moč in postanejo pripravljeni za delovanje v naši želeni smeri (Keenan, 1996, str. 5). V resnici pa je motivacija nenavadno preprost pojem, saj zadeva vprašanja, kako ravnati z ljudmi in kako doseči, da bi bili zadovoljni s svojim delom. Mnogo težje pa je odgovoriti na vprašanje, kako doseči, da bo delovanje zaposlenih usklajeno s potrebami podjetja, saj tisto, kar moramo storiti, da pri drugih spodbudimo in ohranjamo motiviranost, žal v praksi ni tako preprosto. Pogoj za uspešno delovanje podjetja pa je predvsem v pravilnem usklajevanju ciljev podjetja in individualnih ciljev zaposlenih. Slovenci in ustvarjalnost Slovenija seje na lestvici inovativnosti in razvoju tehnologije za leto 2006 v državah EU, s skupnim indeksom inovativnosti 0,35, uvrstila na 15. mesto, kaže poročilo Evropske komisije. Slovenci smo tako tik pod povprečjem inovativnosti v 25 državah članicah EU (brez Romunije in Bolgarije). Raziskavajez,ajcmala25državčlanicEU. Romunijo, Bolgarijo, Švico, Norveško, Hrvaško, Turčijo, Japonsko in ZDA. Slednji sta pri inovacijah sicer še vedno v prednosti pred EU, vendar se prepad med EU in Japonsko ter še posebej ZDA zmanjšuje. Slovenija, Estonija in Češka so se med novimi članicami EU najbolje izkazale in celo prehitele štiri države članice EU 15 - Italijo, Španijo, Portugalsko iti Grčijo. Skupni indeks inovativnosti (SH) so v evropskem združenju za inovativnost izračunali na podlagi 25 različnih indikatorjev, med njimi so: število patentov države, delovno aktivno prebivalstvo z višjo oziroma visoko izobrazbo, skupni izdatki za raziskave in razvoj, delež dodane vrednosti pri izdelavi visokotehnoloških izdelkov, vlaganja tveganega kapitala v zgodnje laze podjetniškega procesa, števila diplomantov naravoslovnih iti tehničnih smeri, intelektualna lastnina, razvoj podjetništva. Stopnjo rasti skupnega indeksa pa so izračunali na podlagi indeksov preteklih let. Tahcta št. ): Skupni indeks inovacij (SM) pn država)) teta 2006 (Vir:!Lumpca!iitnit)vatio!iScorcboard,2()()M) Zap št Država Skupni indeks inovacij (Sil) Zap št Država Skupni indeks inovacij (Sil) 1 Švedska 0.73 19 Estonija 034 2 Švica 069 20 Italija 034 3 Finska 068 21 Šoaniia 031 4 Danska 063 2? Ciper 03 5 Japonska 061 23 Malta 03 6 Nemčiia 059 Litva 027 7 ZDA 054 25 Madžarska 026 8 Luksemburg 054 26 Hrvaška 025 9 Velika Britanija 053 27 Slovaška 023 10 Islandiia 0.49 29 Portuaalska 023 11 Nizozemska 0.49 29 Latv iia 022 12 Francija 0.48 30 Poljska 022 13 Avstrija 0 48 3) Grčija 022 14 Belaiia 0.48 32 Bolaariia 021 15 Irska 0.48 33 Romunija 0.19 18 Norveška 036 34 Turčiia 008 17 Slovenija 035 35 povprečje EU 25 0.45 18 Češka 034 35 povprečje EU 15 05 Sktcp Vsaka organizacija je živ organizem in samosvoja, enkratna ter neponovljiva, kot vsak posameznik, ki je v njej zaposlen. Zato ne obstajajo splošni recepti za učinkovito prebujanje inovativnosti v posameznih poslovnih okoljih. Veliko pripomorejo dobra praksa in izkušnje, ki so lahko spodbudna osnova za iskanje lastnih rešitev. Za majhen narod kot smo Slovenci je ustvarjalnost odločilna. Družba, ki zavira ustvarjalnost, si zapira vrata v inovativno prihodnost. Pri tem, ali se bo tehtnica v Sloveniji prevesila v prid inovativne družbe, bodo imeli ključno vlogo posamezniki z ustvarjalnimi lastnostmi. Ustvarjalen je lahko vsak posameznik. Vsaka organizacija oziroma bolje rečeno poslovodstvo mora najti načine, kako spodbuditi, razvijati in usmerjati svoje zaposlene, da bi organizacije bile ne le učinkovite in uspešne, ampak bi imele pogoje in se razvijale v konkurenčne organizacije tudi v mednarodnem merilu. Literatura !. Keenan. K.: Kako motiviramo. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 19%. 2. Keong, Y. K.: Vsi smo ustvarjalni - Naj vaša ustvarjalnost zacveti. Varaždin: Založba Katarina Zrinski, d.o.o., 200S. 3. Kets de Vries, M.: Svetle in temne plati vodenja: NUK Ljubljana. 2004. 4. Kinscy, C.: Ustvarjalnost in poslovna uspešnost. Maribor: GZP Mariborski tisk, 1992. 5. Lipičnik, B , Možina. S.: Psihologija v podjetjih. Ljubljana: Državna založba Slovenije, d.d., 1993. 6. Matos, S.: Spodbujanje ustvarjalnosti. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1994. 7. Vodopija Bet idr.: Učinkovita orodja vodenja: Priročnik s primeri dobrih praks. Maribor: loruniMcdia.2005. Mara Kraljeva: ilustracija xa knjigo Vide Jeraj /z rez/ro//r//7e Melita Vovk: Ilustracija /a knjigo Mire Mihelič /'/'MocoAro.s/K//7oe RAST - L. XX Stojan Pctko BOŽ!DAR JAKAC, MIRAN JARC !N AMERIKA (Jovor oh otvoritvi ra/stavc v Jakčevem domu v Novem mestu, 5. septembra 2009 V čast mi je, daje moj prvi povod za nagovor v Novem mestu prav Božidar Jakac, saj na prav poseben način zgošča mnoge reči, za katere si prizadevamo tudi danes v snovanju kulturne poiitikc. Ne zatiicritc mi, če njegovo delo in življenje nocoj nalašč nekoliko anahronistično posodohini in rečem, da je Jakac živ dokaz za to, kako pomembni elementi človekovega dostojanstva st) kulturna izobraženost, nniltikulturna razgledanost in individualna kreativnost. Zato del, ki so nam nocoj ponujena na ogled in v premislek, ne vidim le kot izziv likovnitn kritikom, ampak jih gledam skupaj z njegovimi filmskimi dokumenti dveletne poti po Ameriki in seveda z nenehno dnevniško refleksijo, ki jo v pismih posreduje Mirami Jarcu. Iz tega dobesedno multimcdijskc-ga spleta se nam Jakčeva pot kaže kot tcmefjna ne le za poznavanje Amerike in prepoznavanje sveta, ampak predvsem za samospoznanjc. V Jakčevi odisejadi je tako nekaj homerjevske Odiseje in nekaj tistega sokratovskega »spoznaj samega sebe«. Danesje nebi bilo,če mlad, 29-letni izobražence ne hi odrinil v svet z ladjo pomenljivega imena fb/-cwbo, če na tej svoji poti ne bi hkrati gojil in kalilsvttjc multikulturne zvedavosti in seveda, temeljno, ničesar o tem sploh ne hi vedeli, če ne bi znal to doživeto in domišljeno ustvarjalno preliti vpodohe in besede. In prav iz hkratticgattpisa in upodobitve senatu riše mladenič, kije na poti odrasel v moža. Upam si trditi, da je bila ta dveletna pot za Jakca tako pomembna kot kasnejša štiriletna vojna izkušnja: obakrat je izkusil revolucijo, ctikrat industrij- sko, kapitalistično, drugič socialno, socialistično. Ker je šel čez New York in čez Rog. ker je šel skozi praški študij in novomeško pomlad, ker je izkusil tako mističnost drand Canyona kot skrivnosti Uazc2(), je lahko v življenju sprejemal prave odločitve, vlekel prave poteze je lahkt), če hočete, ustvarjal v samoti ateljeja in ustanavljal Akademijo. Zato v njegovi ameriški poti ne vidim klasičnega razcepa med osuplostjo nad množico velemesta, v kateri je človek le kos mašinc, in pomirjujočo krajino, ki prikliče odmev domače pokrajine: nikoli ne moreš zgolj izbrati med tascinacijo innostalgijo.mcdcivilizacijoindo-mačijo. Ne. odmik od doma je pogoj za sprevid sveta, pot v svet pa potovanje vase, ki tujca praviloma najde tam. kjer ga najmanj pričakuješ: pri sebi doma, vsamem sebi. Ključni ustvarjalni preboji sc potem vedno zgodijo v stiku, na meji. na rohti. tatu, kjer sc največja globina stakne z bleščečo površino, kolektivni spomin pazindividualno izkušnjo kot v tistem fascinantnem prizoru, ko Jakac na robu Grand Ua-nyona sedi z Indijcem, hrahmanom iz najvišje kaste, in staroselcem Indijancem. Medtem ko seje pred njimi »temnil razgled v globoko zevajočo grozotno žrelo canyona«, Indijec Indijancu daje v.s/Jo/nb? svoj podpis v sanskrtu, Jakac pa ga sprašuje o .s)'o/wvezaj« med Ljubljansko in Savinjsko kotlino, smo se na festivalu spustili v največjo baročno sakralno svetišče, katedralo sv. Mohorja in bortunata v (Vr/rvt/r/M f/rt/r/M. Tu sta nastopila T/i/rZu Afo/mne in mAcVcr Atvf/rvAc ii/iZ/e f/fM/o/rcu;; Z7iZ7r/ /V/ ,sA/*owc/; //7 vezeva /70 r/77777. /r/Ar/ ze/o 17/7777 A7777777/7. 7/77 .SC /g Z7/7'/ 7777Z7777/7'77/7. /^/'7*7/ /C777 777'7//777777 g77 /C O/77 7/V/ČCV77/77 /c 7/cAr7/ /ž7'7/77/c//Cl*. 7/ /77'7 /z/l77 7 /c/7 /C 77777'/ S7'7'7Y7. <4*7/7777 /77 777/.S/7/ 7777 A777' 7777/'l C7'/7 /7/77^777* V'1*77/7' 7/7 77Ž777C 777 /7' .S'1*77/7' s/777/777 777/7777'7'/7'7777 /77'7V7777Ž7777/'7'. g/7'7/7' 7777 /77 1*77/7777 7777C//C, /7777/7*7/771*777777 /777 .S/777 .Š//7. /7771*7*7*77/ Z77 7/ve /7'7'// 7777. //77 /'7 G'7'777'777'/7'l'7'77777 /777*7777. /7*77777 SV77/C/7777 /7777 777//Ž77, /7771'7'7Y7/ /77'7/7777/A7*. g77 /7' /r*/77 /733 Z7/7 77Ž// .S /777.S7'.S/l'77777 <77/771*7*7'. A/ g77/7' Z77 /2.////// g77/7/777777'/7'l' 777'777.\A'7' 1'7'//771'7' A'77/77/ 777/ ,S 1*77/7' /77A7'77/777* g77.S/77' /77.Š7*7', 1*7/771*7' .g77\/77' //7*g7777' A*7777.S/77777*7/C /7/. /)77'/77'/'.S/7t'/;g. 7'77/7'777' /)777'777777'7' <77/l'77.S777'. g77 /7771*7*7*77 / 777 77/777^77///. /77777'/ /7' 2//. /77/7/7/ / 736, 77/'7*g771*77 /77"77*77A771'7777/77 /777 S77 777//'77.s/77 1' .1777771*7/7 777 /77*r'/'A///7.«^ Pi i telil ne smemo pozabiti, da grof Paradeiser najbrž ne bi tako izdatno veča) svojega premoženja, če njegova žena ne hi od struškega graščaka barona Juriča prejela pet tisoč goldinaijev nemške veljave. Toliko ji je namreč v svoji oporoki leta 1743 volila teta Katarina Frančiška, roj. Valvasor, izplačilo pa je v skladu z njeno poslednjo voljo sledilo po smrti oporočniee leta 17472'' Preden nadaljujemo o Valvasorjevih dveh pravnukih in pravnukinjah iz Paradeiscrjevc rodbine, spregovorimo še o zadnjih letih njihove babiec, polihistorjeve najmlajše hčerke Regine Konstancijc p). Dienersperg Umrla je poldrugo leto pred zetom Paradciscrjem, 19. januarja 1755" v Novem mestu, v oskrbi pri tujih ljudeh, stara med 63 in 66 let. Pokopali sojo v frančiškanski cerkvi, kjer sta že RAZPRAV)*: IN ŠTUDIJE Rast 6 / 200'7 /4 Rudolf Maksimilijan grof Paradeiser iz graščine Pred malim mostkom (Ncuhof) v župniji Šmihel pri Novem mestu seje 27i. aprila 1733 oženil na gradu Struga z Marijo Ano Terezijo grofico Barho i/ graščine Colo (ŽU Šentjernej. I' 1717 1760; Witting, Bcitragc, str. 135). Otroci se mu niso vsi rodili na Cracarjevem turnu. ampak starejši trije v njegovi rodni graščini Na kamnu pri Novem mestu (NŠAL, Ž.A Novo mesto Šmihel. R/2 1720-1743, 4. 7. 1734, '7. 7. 1730. 7. S. 1737). Na Cracarjevem turnu sta prišli na svet najmlajši hčerki, rojeni I7i. K. 1742 in 12. 0. 1743. zato pa so 1'aradeiserjevi otroci tu drug za drugim umirali, leta I73K kar trije: I 7). dveletna Antonija, 12.7). desetmesečni Kajetan in 23. '7. Rozalija Marija Avguština, stara šest tednov. Smrt je v njegovi družini spet izdatno kosila po štirih letih in pol. S. 3. 1743 mu je umrla triletna hči hrez navedenega imena, 2. 4. 1743 sedemmesečna Marija Antonija, 10. 10. 1744 pa še 30-lctna soproga (ŽU Šentjernej. R 1730 174K, M 1732 1747). 35 ARS, AS 730. Gospostvo Dol, fasc. 123, Topografija Kranjske I, Gracarjev turn. str. 375-376. 36 ARS, AS 30H. Zbirka testamentov, li. serija, fasc. II 13. testament E 12. 4. 5. 1743. 37 Zaradi odsotnosti župnijske duhovščine pri pokopu njena smrt ni zabeležena v mrliški matici novomeške kapiteljske župnije (Kapiteljski arhiv Novo mesto ( KANM), šk. 7)6, M/5 1752 177)0). Po Ureekerfeldovih izpiskih iz nekdanje knjižnice gradu Rakovnik pri Mirni je umrla 10. januarja 1755 po S. uri zvečer (ARS. AS 0K4, Radics pl. Peter Pavel. fasc. 6. Gradivo za biografske študije. Lit. V Valvasor, mapa XXIII, enota XV). Isti datum navaja tudi rodovnik Dienerspergov v StLA (A. Dienersperg, K I. H I. Dienersperg : l amilien Acten), v rodovniku rodbine Dienersperg v ARS pa sta dva datuma, enkrat 14. in drugič 10. januar, ter kot kraj smrti obakrat zmotno navedene Volavče (ARS. AS 1075, Zbirka rodovnikov, št. 52, Dienersperg). RA/1'RAVEi IN ŠTUDIJE Rast 6 / 2009 iežaia njen mož in starejša sestra baronica Juričeva.'* Dejstvo, da Konstancija, kot jo je klieaia okolica,'*' zadnjih let življenja ni preživljala s soprogom na svoji posesti Volavče niti pri hčerkini družini na Gracarjevem turnu, daje misliti o odnosih v Dicncrspcrg-Para-deiserjevi družini. Zapuščinski inventar njenega premoženja, nastal 25. februarja in 7. marca 1755 v Novem mestu, priča, daje imela pokojnica tu domala vse svoje stvari, samo nekaj malega premičnin je ostalo na Gracarjevem turnu, prav ničesar več pa ni premogla na nekoč svojih, zdaj zetovih Volavčah. Seznam listin v inventarju razkriva, kje v Novem mestu je živela, kako in od kdaj. Le slabih enajst mesecev po hčerkini poroki z grofom Paradciscrjcm je 50. decembra 1745 v Novem mestu s P'rančem Ignaeetn Polcem (Poltz) sklenila pogodbo o preživljanju (Ao.s/ fo/z/ror/). S. januarja 1755, tik predenje umrla, pa ji je Polc, sicer ugleden novomeški meščan in dolgoletni mestni sodnik, izstavil pobotnico, daje prejel del plačila v višini stotih goldinarjev nemške veljave/" Valvasorjeva zadnja hči je torej poslednjih devet let preživela kot »gostačka« v Novem mestu," čeprav je imela vse do leta 1751 še živega moža in do prodaje leta 1755 tudi graščinico Volavče, oba nedaleč od hčerkinega in nekoč svojega doma (iracarjcvcga turna. Kaj jo je torej »pregnalo« od doma, čeprav je ni nihče nikamor podil, saj so bile Volavče izključno njena last? Odnosi v družini so se prcjkonc začeli krhati že ob občutnem skrčenju Dicncrspcrgovc-ga premoženja zaradi prodaje Gracatjcvcga turna leta 1757. Težko je presojati, koliko je k temu prispevala hčerkina poroka z novim lastnikom izgubljene graščine, grofom Paradciscrjcm. Vsekakor je v odnosih med zakoncema Dicncrspcrg, njuno hčerko in resnobnim zetom nekaj škripalo. Regina Konstancija, ženska sredi petdesetih let, je še istega leta, ko seje poročila hči, zapustila svojega starejšega moža." Stikov z domačimi sicer ni povsem prekinila, o čemer pričata njeni botrovanji vnukinjama, prvič še skupaj z možem." Toda z odhodom v Novo mesto je vsekakor mislila resno, saj je vzela s seboj domala vse svoje premično imetje. K tujim ljudem je nemara odšla tudi zato, ker je v novi dolenjski prestolnici od leta I74S jc 38 lurlan, Zgor/oonoyhwM*R'AM