Štev. 67.
ubaja vsak rian, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
t reć:in4vo: U i i ca Sv. Francih Asi^kega St. 20, L nadstr. — Vsi -j. ... 4 so pošiljajo urcdc&vti	Nefraiiknana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij (ista .Edinosti* — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane radruge z poroštvom r Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega St. 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57.
Naročnina znaSa: Za celo leto.......K 24* —
* a pol leta.................
ri tri mesece.................
Za nedeljsko izdajo za celo leto.......520
za pol leta.................2"6f
V Trstu, pomdaliafc 8. marca 1915.
Lstnik KI.

Posamezne Itevilke .Edinosti- se prodajajo po 6 vinarjev zastarele itevilke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice zahvaie, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......• K 5. -
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka AsiSkega St. 20. — PoStnohranilnični račun št. 811.65?.
f risal se koji laiiitjo, v vzhodni tili ir-l Ho-Piii srdit! it
Kopadi In protinapadi no Francoskem. - Odbiti ruski napodi pri Prasznyszn In pri Morali. - Uspešni nemSkl napadi pri M.
uabinelna kriza na GrSkem. - Krali poveril sestavo novega kabinet ZmlmMu.
Z «vsfrijsk(hrusli8Sfl Bojišča.
DUM A J, 7. (Kor.) Uradno se objavlia: 7. marca 1915 opoldne.
V	nekaterih frontnih oddelkih na Rusko-Pofjškem so bili včeraj v teku srditi boji, ki so se vršili mestoma iz najbližjih razdalj. Vsled dobrega našega artilerijskega učinka so bili ruski oddelki ob znatnih izgubah prisiiieni, da so zapustili naprej pomaknjene pozicije.
V	Karpatih, kjer se nadaljujejo boji za različne ugodne višinske pozicije, so bili ruski ponoćni napadi odbiti in je bilo uje-.ifi 8 oficirjev in 570 mož.
V	;:ižnovzhodni Galiciji mir.
Namestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Z Mšlio-ruskeaa bojišča.
BEROLIN, 7. (Kot.) Veliki glavni stan, 7. marca 1915.
Naša gibanja sever oz apadno od Grod-na potekajo po načrtu.
Ruski napad na Mocarce, severovzhodno od Lomže, je bil odbit.
Tudi zapadno od Prasznysza so bili odbiti močnejši ruski napadi.
Naši napadi jugovzhodno od Rawe so bili uspešni. Ujetih je bilo 3400 Rusov hi uplenjenih 16 strojnih pušek.
Vrhovno armadno vodstvo.
Gospodarski položaj v Rusiji.
MOSKVA, 7. (Kor.) Mestna uprava je ir da sejo glede podraženja krušnih produktov. Med vzroki se nahajata tudi voj-IIi davek na pošiljatve in slabi kurz rub-
v K i ml i ii frijn ie pripomogla tudi o-k dšćina. da kmetje zadržujejo produkte in jih uporabljajo sami.
Člani zemstva in vladni uradniki v Pol-tavi so na neki skupni seji sklenili, da za-prosijo vlado za dovoljenje konfisciranja živil za armado, ker sami ne morejo nakupiti živil niti za najvišjo ceno.
Tudi v gubernijah Ostrovo, Astrahan in Tambov vlada velika draginja in pomanjkanje živil.
Razširjanje vesti o ruskih izgubah prepovedano.
PETROGRAD, 7. (Kor.) Višje poveljstvo petrograjskega vojaškega okraja prepoveduje razširjanje poročil o ruskih izgubah. Listom se grozi z ustavitvijo, če bi še naprej razširjali neresnična poročila.
NViliiam Morgen v Petrogradu.
KOPENHAGEN. 7. (Kor.) »Politiken« poroča iz Petrograda: William Morgen je prispel semkaj, da se pogaja z raznimi finančniki Rusije.
V Varšavi primanjkuje papirja.
PETROGRAD. 5. (Kor.) Listi javljajo iz Varšave, da tam primanjkuje papirja, vsled česar so listi skrčili format na četrtino od prejšnjega^
zrakoplovbe« 25 imen, med temi Baillou-da, sina generala Baillouda, predsednika francoske zrakoplovne zveze, in pa Ve-drinesa.
Nagrada za uničenje prvega nemškega podmorskega čolna.
LONDON, 7. (Kor.) Paroplovna družba »Dobester Barraclough« je brzojavno naprosila izdajatelja časopisa za paroplovne interese, kateri je razpisal nagrado za po-topljenje prvega nemškega podmorskega čolna, da naj ustavi izplačilo, katero je namenil kapitanu Bellu, ker je kapitan Wyatt, poveljnik parnika »Alston«, ki je odplul v La Plata, signaliziral, da je dne 27. februarja potopil v prelivu neki nemški podmorski čoln.
Pogojno dovoljen uvoz blaga iz Nemčije na Angleško.
LONDON, 7. (Kor.) Trgovinski urad je dovolil v štirih slučajih uvoz takega bla^ ga iz Nemčije, ki ga na Angleškem ni mogoče dobiti.
Izkoriščanje delavcev na Francoskem.
PARIZ, 6. (Kot.) Kakor poroča »Huma-nite«, je sklenil zbornični odbor za dela sporočiti ministru za javna dela o škandaloznem izkoriščanju, ki so mu izpostavljeni tisti delavci, ki delajo za dobavitelje za vojsko.
Belgijci v Ženevi.
ŽENEVA, 6. (Kor.) Belgijci, ki so tu bivali že pred vojno, so ustanovili tu u-druženje pod imenom »Patria belgica«, ki naj se potem izpopolni v belgijsko trgovinsko zbornico v Ženevi.
Izmenjava težko ranjenih vojnih ujetnikov.
KARLSRUHE, 6. (Kor.) »Karlsruher Zeitung« piše v poluradnem delu: Kakor se doznaje. je cesar iz človeških nagibov zapovedal, naj se izmenjava nemških častnikov in podčastnikov, ki se nahajajo v Konstanci, izvrši v polnem obsegu. Vendar pa najbrže ne bo mogoče dobiti od Francozov enakega števila težko ranjenih časnikov in podčastnikov.
Število težko ranjenih francoskih častnikov in podčastnikov, ki jih odpošlje Nemčija, bo seveda večj kot ono, ki ga vrnejo Francozi glede težko ranjenih Nemcev.
Radi previsokih cen premoga bodo škotski plavži morali ugasniti.
LONDON, 7. (Kor.) »Daily Chronicle« piše: Več škotskih jeklaren je sprejela vlada. Naročbe angleške in francoske vlade prekašajo vse dosedanje, škotski Železniki izjavljajo, da bodo morali vsled previsokih cen premoga ugasiti plavže.
Blokada angleškega vodovja.
Z zapadnesa Doji ftn.
BEROLIN, 7. (Kor.) Wolrfov urad poroča: Veliki glavni stan, 7. marca 1915.
Zapadno bojišče.
Med morjem in Soramo so se vršili v splošnem le artiljerijski bo»i.
Novi poizkusi sovražnika, da bi prodrl od Vpernc, so se ponesrečili.
V	Champagni so naše čete napredovale. Odvzeli smo sovražniku nekaj jarkov in okoli 60 ujetnikov.
Neai irancoski napad v masah proti našim pozicijam severovzhodno od Le Mes-nila, se je ponesrečil ob težkih izgubah za Francoze vsled našega infanterijskega in artiljerijskega ognja.
Vzhodno od Badonvillerja so bili sovražni napadi odbiti.
V	Vogezih se včeraj uvedeni boji zapadno od Munstra in severno od Senn-heitua še niso končali.
Vrhovno armadno vodstvo.
Brvan zadovoljen z nemškim odgovorom.
LONDON, 7. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz NVashingtona z dne 5. t. m.: Bryan in uradni krogi so zadovoljni s prijateljskim odgovorom Nemčije in smatrajo istega kot podlago za nadaljna prizadevanja vlade Zedinjenih držav, da se do-eže sporzum med obema vladama. Ni verjetno, da bi angleška vlada sprejela vse nemške predloge. Pa tudi, če bi jih sprejela samo nekaj, bi dalo to povod za nadaljna pogaj. ; in bi morda povzročilo sporazum v kaki drugi obliki.
Žrtve z rako plovbe.
PARIZ, 7. (Kor.) Zadnja številka *Aerophila« prinaša v razpredelu: »Žrtve
BEROLIN, 6. (Kor.) Angleško časopisje razširja vest, da je bil bivši norveški in sedaj angleški parnik »Terdis« dne 28. p. m. pri Blacky Head napaden in potopljen od nekega nemškega podmorskega čolna. Pri ogledovanju parnika v doku so bile konstatirane poškodbe na dnu in na krilih vijakov.
Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira. je dne 28. t. m. faktično neki parnik poizkušal potopiti enega naših podmorskih čolnov. Toda podmorski čoln je bil ie neznatno poškodovan in se je vrnil v svoje pristanišče.
LONDON, 7. (Kot.) »Times« poročajo, da so bili oficirji in mornarji nemškega podmorskega čolna »U 8« dne 5. marca izkrcani v Dovru.
Angleža spodnja zbornica.
LONDON, 6. (Kor.) V spodnji zbornici je interpeliral Jovett (delavska stranka) ministrskega predsednika radi odredb, ki so jih ukrenile angleške čete v Belgiji, da preprečijo, da bi prebivalstvo in privatna last Belgijcev trpela kako škodo.
Ministrski predsednik je odgovoril, da so napadi naperjeni le na vojaško važne točke. Vojaštvo se poslužuje vseh previdnostnih odredb, da prepreči nepotrebne škode. Ministrski predsednik je izjavil dalje, da bo najbrže zbornico odgodil dne 13. ali 14. aprila.
LONDON. 6. (Kor.) Na včerajšnji seji kabinetnega sveta so bile formulirane represalije proti Nemčiji.
Francoska zbornica.
PARIZ, 6. (K.) Kakor poroča »Temps«, jc vojni minister v zbornici v četrtek predložil dve zakonski osnovi glede vpo-kicanja letnika 1916 in glede predpriprav za vpoklic letnika 1917. Dalje naj se ^pokličejo k novemu naboru L 1913, 14 in 15, in med 15. avgustom in 31. decembrom
1914 za nesposobno spoznano moštvo vseh letnikov in sice^ istočasno z letnikom 1917.
Poiesretena francoska križarka.
SOFIJA, 6. (Kor.) Kakor poroča »Kam-bana«, je predvčerajšnjim neka francoska križarka v pristanišču Dedeagača zadela na neke čeri in je dosedaj kljub vsem prizadevanjem ni bilo mogoče rešiti iz nevarnosti. _
Angleški vojaki zlostavljalo švedskega pastorja.
HAMBURG, 5. (Kor.) »Hamburger Nachrichten« poročajo iz Stockholma: Švedskemu pomorskemu pastorju Lond-grenu v VVesthartlepoolu so angleški vojaki, ki so vdrli v čitalnico cerkve, grozili z bodali, obdolževaje ga, da je tiral špijonažo za Nemčijo. Poprej že je bil duhovnik na ulici izpostavljen več ali manje prikritim zas ramo van jem in dejanskim napadom. Nervozno angleško ljudsko mnenje ga je obdolževalo, da je z oken svoje cerkve dajal signale nemškemu brodovju, ki je prišlo pred West-Hartle-pool in ga obstreljevalo. Po tem napadu od strani angleških vojakov je iskal pastor zavetja pri konzulu svoje domovine. Kršenje svedske nevtralnosti po Angležih.
HAMBURG, 6. (Kor.) »Hamburger Nachrichten« poročajo iz Stockholma: O posebno težkem kršenju švedske nevtralnosti poročajo iz Karlskrona: Kapitana Nilsona, ki je vodil neki Švedski tovorni parnik iz Španske v Karlkrona, so pridržali v Dovru. Na krov je prišlo več angleških vojakov in njihov poveljnik je izjavil: »Imam ukaz, naf- se vozim na nevtralnem parniku nekoliko poti, da morejo moji ljudje streljati na nemške podvodne čolne, ki bi se prikazali.«
Čeprav je kapitan protestiral in očital Angležem njihovo v največji meri sramotno in brezčastno postopanje, je ostala usiljena angleška posadka na krovu. Celo prigovor švedskega kapitana, da bi nemški podvodni čolni gotovo odgovorili na eventualno streljanje, da bi torej angleški vojaki kapitana in vso švedsko posadko spravili v največjo nevarnost za življenje, nt napravil na Angleže niti najmanjega vtisa.
Nadalje je izpovedal kapitan, da je naslednjega dne videl na svojem potovanju neki angleški trgovinski parnik tako imenovanega londonskega tipa Celier, ki je nosil švedsko zastavo.
Izpovedbe kapitana, ki ga opisujejo kot povsem zaupno osebo, so napravile na Švedskem jako globok vtis. V političnih krogih zagotavljajo, da se uvede posebna preiskava radi tega dogodka.
Za trgovsko mornarico na Francoskem.
LYON, 5. (Kor.) »Le Nouveliste« javlja iz Pariza:
V odboru zbornice za trgovsko mornarico so izjavili nekateri člani odbora, da s etrgovski mornarici ne daje zadostne zaščite. Odbor je obrazložil ministrskemu predsedniku Vivianiju, kateri razlogi narodnega značaja govore za to, da se vpostavi državno podtajništvo za trgovsko mornarico. Ministrski predsednik Viviani si je izprosil rok 8 dni za odgovor.
Govori se, da hoče predsednik odbora izzvati v zbornici javno debato o tem vprašanju, ako odgovor ministrskega predsednika ne bi odgovarjal željam večine odbora.
Francisco bo zastopal podpredsednik predsednika VVilsona.
LONDON, 7. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Washingtona z dne 5. t. m.: Pod-nika Wilsona, ki se radi stanja v Evropi predsednik Marshal bo zastopal predsed-noče odstraniti iz Washingtona, pri otvoritvi svetovne razstave v San Francisco dne 20. t. m.__
Vojno Tnrflje proti trosporozomo.
Bol za Bardanele.
CARIGRAD, 6. (Kor.) Specijalni poročevalec Wolffovega urada poroča iz Dar-danel *
Včerajšnji razvoi artiljerijskoga boja v zunanjih Dardanelah kaže jasno spoznanje Angležev, da je nemogoče doseči uspeh brez velikih žrtev. Včerajšnje bombardiranje Dardanel Je korespondent VVoiffe-vega urada opazoval iz neposredne bližine. Granate dveh vedno premikajočih se križark so padale v bližini vasi v morje in okolico turških baterij, ne pa nanje. Baterija je odgovarjala na ogenj in Je zadela trikrat, ne da bi sama izgubila tudi ene-
ga moža. Vsled tega so streljali danes Angleži iz še večje razdalje, iz česar ie razvidno, da pazi nasprotnik bolj nase, kakor na uspeh. Oficirji in mornarji se nahajajo v jako zanesljivem razpoloženju.
PETROGRAD, 7. (Kor.) Tukajšnje časopisje izvaja, da je Rusija glede Darda-nelskega vprašanja jasno izrekla svoje mnenje. Do odnehanja ne sme priti. Rusija pričakuje, da bo tudi Anglija, kjer vladajo še vedno napačna naziranja glede Dardanel, pokazala svoje naziranje in podala jasne izjave.
CARIGRAD, 7. (Kor.) Razpravljajoč o atenskem kronskem svetu, izražajo skoro vsi turški listi prepričanje, da bo Grška spoznala svoje prave interese, kajti prihod ruskega brodovja v Egejsko morje bi bil pravi grob za Grško.
Boji v KovKozu, boji z Angleži in na morju.
CARIGRAD, 6. (Kor.) Komunike glavnega stana pravi:
Na kavkaski fronti ni zaznamovati nobene izpremembe.
Dva angleška kavalerijska polka, obstoječa iz 1500 mož s stotnijo strojnih pušk in artiljerijo, sta napadla našo predstražo pri Vessiie, južno od Korne. Po boju j*: pobegnil sovražnik v neredu proti Sabic in je pustil na bojišču 200 mrtvih. Uplenili smo eno strojno puško in dva sovražni topova. Naše izgube znašajo 10 mrtvih h 15 ranjenih.
Včeraj ste bombardirali dve sovražni oklopnici in ena križarka tri ure obrežne utrdbe Smirne, ne da bi dosegle kak u-speh.
Danes ob 8 zjutraj so zopet bombardirale tri angleške in ena francoska vojna ladja, spremljane od petih iskalcev min, poldrugo uro utrdbe Smirne. Sedem strelov naših baterij je zadelo sovražno oklop-nice, ki so najprej pričele streljati. Neki iskalec min je bil potooljen. Naše izgube tekom včerajšnjega in današnjega bombardiranja znašajo štiri mrtve in 7 ranjenih.
Včeraj in danes ni bila izvršena nobena resnejša akcija sovražiiega brodovja proti Dardanelam.
Dokazano je, da je biio letalo, ki je padlo v morje, poškodovano od našega o-brambnega oddelka proti letalom.
Navzkrižje interesov v trosporazumu.
CARIGRAD, 6. (Kor.) »Jean Ture« naglasa nejasni umetni značaj trosporazu-ma, kajti že ruski in angleški interesi da so si dijamentralno nasprotni ter da je zbiranje ruskih armad v Galiciji izzvalo nezadovoljnost Francozov in Angležev. Nadalje naglasa, da je nedavna izjava Greya v parlamentu o vprašanju dohoda Rusije do javnega morja imela namen, da pomiri angleško javno mnenje, ki je po izjavi Rusov v dumi vznemirjeno.
Kar se tiče obstreljevanja Dardanel, naj bi to potolažilo tja preko drugih stvari.
List naglaša, da globoko sezaioče razlike v mnenju med člani trosporazuma začenjajo prihajati na dan in se bodo kazale z vsakim dnem jasneje. Predno bo vojna končana, se bodo — kakor je bilo to z balkansko zvezo — mesarili med seboj.
Odlikovanje.
CARIGRAD, 5. (Kor.) Turškemu poslaniku na Dunaju Huscjnu Hilmi paši je bila podeljena zlata mornariška kolajna.
Grška Kabinetna kriza.
ATENE, 6. (Kor). »Agence d'Athenes* poroča: V zbornici je izjavil ministrski predednik Venizelos, da je kabinet demi-sijoniral, ker kralj ne odobrava politike vlade.
ATENE, 6. (Kor.) Krali Konstantin ie poklical k sebi Aleksandra Zaimisa in mu poveril sestavo novega kabineta.
Zaimis si je izprosil 24 urni rok za svojo odločitev.
CARIGRAD. 6. (Kor.) Porta je podelila agrement za imenovanje bivšega ministra za zunanje zadeve dr. Streita, za grškega poslanika v Carigradu.
KOELN, 7. (Kor.) »Koelnische Zei-tung« poroča iz Berlina: V diplomatičnih krogih se zatrjuje, da se v kratkem izvrši sklep glede smeri grške politike. Pretežna večina je naziranja, da mora Grška zaenkrat še vztrajati pri nevtralnosti, dokler se vojški položaj v morski ožini ne razjasni še bolj. Ve se, da bo napadov na notranje utrdbe v Dardanelah sploh še ni prišlo. Tudi je zavrnitev izkrcevalnega poskusa vzbudila pri nevtralnih prepričanje. da bodo Turki pri obrambi izvršili svojo nalogo.
Črnogorski prestolonaslednik težko bolcn.
BEROLIN, 6. (Kor.) Wolffov urad poroča: Glasom poročila s Cetinja, je črnogorski prestolonaslednik težko obolel in jc njegovo stanej obupn.
RiSianOo.
BUKAREŠTA, 6. (Kor.) Zasedanje parlamenta je bilo zaključeno do vštevši 11. marca. Senat in zbornica sta sprejela zakon, ki pooblašča vlado za proklamacijo obsednega stanja, čc bi zahtevale to okoliščine.
Siambulovistiška stranka na Bolgarskem želi dobrih odnoša?ev z vsemi velesilami.
SOFIJA, 7. (Kor.) Vodstvo stambulovi-stiške stranke objavlia v strankinem glasilu »Volja« izjavo, v kateri je rečeno: Strankino vodstvo z ogorčenjem zavrača intrige rimskega dopisnika listi »Novoje Vremja« in izjavlja, da vodja stranke, Ge-nadijev, nikoli ni mogel izustiti besed, katere se mu podtikajo v številki z dne 10. februarja. Stranka želi, da bi bolgarski narod živel v dobrih odnošajih z vsemi velesilami, ne izključivši Rusije, toda bolgarski narod mora biti neodvisen in braniti svoje interese._
Kiifljsko-jiiMflsM konflikt.
PETROGRAD, 7. (Kor.) »Rječ« poroda: Ameriški poslanik v Pekingu je izjavil, da bo Amerika energično podpirala integriteto Kitajske._
Politični položaj na Portugalskem.
LYON, 7. (Kor.) Glasom nekega poročila »Lyon Repubiicaine« iz Lizbone, niso uovedle politične konference do nobenega sporazuma. Sejo legislativnega kongresa, ki bi se imela vršiti jutri, je vlada odgodila.
MADRID. 7. (Kor.) Listi poročajo iz Badajoza, da so portugalski demokratje na svojem sestanku v Lamegu imenovali generala Correro Barreta za predsednika republike severne Portugalske.
LIZBONA 5. (Kor.) Parlamentarci, ki so se pod predsedstvom Manuel Monterosa zbrali v sejo v okolici Lizbone, so sprejeli predlog, s katerim se predsednik in vsi čLni vlade stavljajo izven zakona.
---v
Ubojstvo, ki' ga je nameraval povzročiti angleški poslanik Findlajr.
HAMBURG, 6. (Kor.) Ob priliki potovanja Sir Rogerja Casemcnta preko flamburga, je ta dovolil, da se da njegovemu spremljevalcu Adlerju Christen-senu, zastopniku lista »Hamburger Frcm-deriblatt« nekoliko pojasnila glede umora, ki ga je nameraval angleški poslanik Fuidlay.
Glasom tega pojasnila naj bi bil Chri-stensen v Berolinu na obljudenem trgu z delom denarja, ki ga jc bil dobil od I ind-laya. podkupil sodrgo in povzročil rabu-ko na ta način, da bi bil označil Casemcnta kot angleškega ogleduha. Caseincnt bi ne bil v stanu, braniti se, ker ne govori nemški, in prišlo bi bilo do pretepa. Med tem spopadom, ie rekel Findlay, mu pri-zadenite potem smrtni udarec na glavo. Nihče ne bo vedel, kdo ga je umoril. — Christensen jc obljubil, da si stvar premisli. Findlay mu je še svetoval, da naj si prisvoji vsa pisma, načrte in dokumente Casementa in naj jih pošlje v Kristja-nijo nazaj. Poplačilo v znesku 5000 funtov je bilo pod častno besedo dogovorjeno. Christensen je dobil pri tej priliki tajni ključ zadnjih vrat angleškega poslaništva. Dne 27. decembra I. 1. ie imel Christensen v Kristjaniji pogovor s poslanikom, kateremu je oddal dva napačna načrta krajev, kjer so položene mine in mu povedal, da namerava Casement preoblečen z več častniki odpotovati na Irsko, vsled česar se je poslanik zelo vznemiril. Christensen je zahteval povišanje obljubljene svote na 10.000 funtov.
Dne 2. januarja t. I. je zahteval Christensen po hudem prerekanju z angleškim poslanikom kaparo v znesku 2500 funtov. Padle so razžaljive izjave in celo ozincr-jevalne besede, ki so vznemirile Findlaya celo do nekake podivjanosti. Slednjič ie pisal poslanik pismo, ki je zanj samega pogubonosno, v katerem je Christensonu v imenu vlade zagotovil svoto .5000 funtov. Razven tega mu ie obljubil s Čvrsto besedo za odstranitev Casementa nadalj-nih 5000 funtov in je pritrdil Chrislenso-novemu predlogu, da naj si po umoru prisvoji vse imetie Casementa, katero je cenil na 100.000 dolarjev. Za vse to je zagotovil Findlay Christensonu, da ne bo kaznovan, in ako hoče, tudi prosto vožnjo v Ameriko.
Qtran n	_»EDINOST* štev. 67. ~_V Trstu, dne 8. marca 1915.
To je. kakor je rekel Christenson, samo prvi del dogodka. Erugi del napiše Sir Rog^r Casement z vsemi dokumenti v posebni knjigi.	__
Kreditni zavodi v Varšavi ne izplačujejo vlog podanikom sovražnih držav.
MOSKVA 6. (Kor.) „Ruskoje Slovo" poroča iz Varšave dne 25 februarja, da so vsi tamošnji kreditni zavodi dobili ukaz, naj ne izplačujejo vlog podanikom sovražnih! držav. Gre pri tem za kakih 6000 oseb.
Znižai;]e cene za moko na Angleškem.,
LONDON. 6. (Kor.) »Times« poročajo: Londonska zveza mlinarjev ie znižala cene moke za en šiling, torej na 52 šilingov. To je prvo znižanje cen od začetka j vojne Tudi cena pšenice je padla Potre-; buje se veliko parrikov za prevoz pšenice | in ovsa iz Amerike na Francosko.
Radi draginje na Španskem.
PARIZ. 5. (Kor.) »Petit Parisien« poro-' ča iz Madrida: Ministri so se včeraj se-j stali na razgovor, da se posvetujejo, kake t odredbe naj bi se izdale spričo po vsem! Španskem nameravanih manifestacij ra- j di cen živil.
Po razgovoru so ministri poslali li- j stom polu radno noto, kjer se izjavlja, da j zaloge žita zadoščajo izključno le potre-) bani dežele. Razun tega so stavile ponud- j be Zedinjene države in Argentinija.
Položaj v Perziji.
PETROGRAD, 7. (Kor.) »Ruskoje Slo-i v o« poroča z dne 27. februarja iz Tehe-; rana: V Perziji se kaže zelo ostro in ob- j scžno gibanje proti državam trosporazu- j ma. Gibanje se podpira z uradne strani. Perzijci zahtevajo odstranitev evropej-ske. posebno belgijske finančne kontrole, dalje uvedbo splošne obrambne dolžnosti in najetje večjih posojil za reformne namene. Salar ed Dauleh je prispel v Perzijo z znatnimi silami.
Požar na ladji.
LONDON. 6. (Kor.) Kakor javljajo iz St. Velentina na jugozapadnom obrežju Anglije, je parnik >La Tourraine« družbe Compagnie Generale Transatlantique v nevarnosti. Ob 6. uri 55 minut zjutraj je nastal na parniku požar. Več parnikov je hitelo na pomoč.
Velik požar na kolodvoru.
DUNAJ. 6. (Kor.) Na dunajskem severnem kolodvoru je nastal danes v napravi oljresra plina velik požar, ki so ga mogli gasilci pogasili šele po eni uri. Vsa naprava je popolnoma razdejana. Trije delavci so dobili pri gašenju hude opekline. Požar ie bržkone nastal vsled neprevidnosti kakega delavca.
Požar vojašnice.
AMSTERDAM, 6. (Kor.) V Delftu je v minoli noči pogorel večji del vojašnice.
Ministrski predsednik grof Stur^kh vav-
dijenci pri cesarju.
DUNAJ 7. (Kor.) Cesar je 5pre?e! predpol dne ministrskega predsednika grofa Stiirghka v daljši avdijtnci.
Kolera.
DUNAJ, 7. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve poroča: Kakor je povzeti iz poročila, došlega dne 7. t. m., sta bila dognana dva slučaja azi-jatske kolere in sicer v Josefstadtu na Češkem pri vojaških osebah, prišlih iz Severnega bojišča._
Uve&a naKaznlc za Kruli In moko u Austriji.
Sobotna »Neue Freie Presse« piše: Danes, 5. marca, je bil zadnji dan, ki je bil določen za oddajo napovedi zalog moke in žita. Tekom tedna, že med oddajanjem napovedi, se je ukrenilo potrebno za obdelavo dobljenega statističnega gradiva. Podatki se urede po okrajih in dopošljejo deželnemu mestu, ki potem sestavi izkaz zalog dotične kronovine. Deželno mesto bo nato poročalo ministrstvu za notranje stvari in tam se izdela potem splošni načrt. Za izgotovitev splošnega načrta bo treba še kakih 10 do 14 dni. Potem bo tudi mogoče napraviti končnoveljavne sklepe o vprašanju, ali se bo mogla dovoliti količina moke 240 gramov na glavo in dan, ali pa bo treba uvesti večje varčevanje.
Zdi se pa, da je že sedaj gotova stvar, da se tudi v Avstriji uvede sistem kruš-
nih nakaznic. Toda marsikje je začela se- j daj prihajati na dan misel, da bi bila uvedba krušnih nakaznic brez istočasne ureditve kupovanja moke po zasebnikih samo polovičarska stvar. Ce bi se na primer uvedle krušne nakaznice in bi imelo občinstvo še vedno možnost, da bi neomejeno lahko kupovalo moko, kakor doslej, potem bi oni, ki bi si materijalno mogli privoščiti to, mogli konsumirati moko v obliki peciva ali potom svobodnega na-ikupL Zato se resno preudarja, da bi sej ; poleg nakaznic za kruh uvedle tudi na- j kaznice za moko. Trgovec z moko bi j t smel potem kupcu prodati le toliko mo- j ke. kolikor bi mu jo bilo dovoljeno na pod- i lagi njegove nakaznice za moko. Končni j sklepi o tej stvari pa še niso storjeni, ven- I dar pa najbrž pridejo kmalu potem, ko bo ugotovljen uspeh popisa zalog.
Ob tej priliki se najbrž reši tudi še neko drugo vprašanje. Gre namreč za to, ali bi ne kazalo izvesti diferencijacije glede na množino za uporabo dovoljene moke za prebivalstvo v mestu in ono na deželi. Veliki sloji prebivalstva bi namreč po mnenju strokovnjakov mogli popolnoma izhajati z 200 grami moke na dan, ker porabljajo za hrano tudi meso in druga živila. Tako bi bilo mogoče odrediti drugim delom prebivalstva po več nego 240 gramov moke na glavo in dan._
Dne 18. februarja na m\\ Kanala
Ravno ko smo se pripravljali, da od-idemo iz Calaisa, smo dobili dekret angie-iškega poveljnika, ki nas je opozoril na nevarnosti, in nas pozval, naj se izselimo. Tako smo došli v Boulcgne, da nas preženejo kmalu tudi od tam. V Bolognu je vladala 18. iebruarja velika panika. Dva parnika, ki sta 17. februarja zvečer od-plula iz Brightona in Mastingsa, so pričakovali v Boulognu zaman. Nemci so točni kakor vedno, je rekel neki francoski pristaniški uradnik s hudobnim posmehom na obrazu. Nasprotno pa je bi! neki angleški kapitan prepričan, da ne pride 18. februarja na odprtem morju še do nobenega iznenađenja. Med tem je došla v Bou-logne vest o nezgodi parobrodov »Dino-re« in »Dieppe«.
V Dieppe smo prišli še istega dne o-poldne. Prišli smo ravno v pravem času. da se je posrečilo rešiti ostanek parnika, ker je bil izgubljen ves tovor. Parnik je bilo namreč mogoče rešiti samo na ta način, da so pometali v morje ves balast, med njim tudi mnogo konj in topov.
Zvečer nas je pripeljal avtomobil v Le Havre. Tjekaj je prispel ravno neki parnik iz Folkestona. Imel je na krovu dva Rusa, ki sta v Londonu prisostvovala so-| cijalističnemu kongresu. Pred štirimi tedni sta šla v Stockholm in mislila, da bosta našla v Londonu tradicijonalno pribežališče političnih izgnancev. »Toda Angleške ni več mogoče spoznati«, sta pripovedovala. »Tri dni po socialističnem kongresu sva dobila nalog, da tekom osmih dni zapustiva angleško ozemlje. Naši angleški kolegi so sicer proti temu protestirali in demonstrirali, a vse zaman. Morala sva se odpraviti na pot. Morda tudi na Fian-icoskem ne naletiva na boljše razmere. — j Vsa najina nada ste sedaj še Švica in Nemčija«. Iz Folkestona ste spremljali parnik po kanalu dve oklopnici. V Le Ha^ vru se moštvo nobenega trgovskega parnika ni hotelo odpraviti na pot čez morje brez spremstva vojnih ladij. Toda za take stvari je premajhno tako francosko, kakor angleško brodovje. V mestu je polno nezadovoljnih mornarjev, ki se ne u-pajo na odprto morje. To je prvi vtis, ki sem ga dobil pri svojem prihodu v Le Havre.
Parižani so postali zopet precej nervozni. Umikanje Rusov, nastop nemških podmorskih čolnov v angleškem in francoskem vodovju in dosedanje brezuspešne akcije francoske armade, to je precej neprijetno dirnilo pariško razpoloženje. — Mnogo Parižanov, ki so bili še pred par tedni polni nade, mi je reklo: Dogodki so se pričeli razvijati nekam čudno.
lupanom no Rraso.
(Iz sežanskega okraja).
Kakor povsod, so tudi v našem okraju vojne zmede prinesle županstvom veliko dela in preglavice. Toda teh preglavic smo — vsaj deloma — tudi sami župani
nekoliko krivi, ker ni med nami v najvažnejših vprašanjih naše službe nobenega sporazumi jenja; vsak se jezi in godrnja v svojem kotu, naredi končno po svoji glavi, mnogokrat — narobe! In posledica je — vsestranska jeza.
Mislimo tu v prvi vrsti na aprovizacij-sko vprašanje. V našem okraju obstojita dva odbora za preživljanje. Porod teh dvojčkov je trajal šest tednov; še pri nor-Imalnem rojstvu in dobri hrani bi ta otro-[kake. Obljubljenega opravilnika deželne-I merah. Življenjske sile nimata v sebi ni-ikaek. Obljubljenega opravilnika deželne-|ga odbora namreč ni od nikoder. Na ga-j rancijske izjave občin v višini K 400.000 ni dal menda do sedai, iz enega ali dru-'gega vzroka, nikdo niti ficka, kar dokazu-ije postopanje deželne aprovizacijske komisije v Gorici, ki zaliteva za vsak kilogram blaga plačilo naprej. Eno županstvo I izve takoj, da jc žito v Gorici; drugo šele po nekaj dneh, ko je že prepozno itd.
Drugo pereče vprašanje je nujnost poljskih del. V listih čitamo, da je ministrstvo za deželno brambo v bistvu pristalo na dovoljenje dopustov do 14 dni črnovoj-nikom-poljedelcem. O dobi, o načinu sestave prošenj, o upravičencih itd. ne vemo od nikogar nič. Vsaka dežela ima pač različne obdelovalne pogoje; povsod drugod se vrše posvetovanja županov, pri nas — nič! Glavarstvo samo ne more oblastvenim potom veliko narediti, ako sami ne stavimo konkretnih predlogov.^
Tretja točka, ki nas zadnje dni meša, je zapora žitnih zalog. Vršil se je sicer neki pouk županov v Sežani 25. februarja t. I.; a tam je šlo bolj za razlago zakona. \ praksi pa so se pakazala razna mnenja, zlasti glede pravic trgovcev, mlinarjev, prometa ob meji glavarstva; pokazalo se je, da vlada v različnih glavarstvih v tem različno postopanje itd.
Končno še nekaj. V stvari prošenj za preživljanje svojcev vpoklicanih vojakov se nahajamo vsi župani v nekem obsednem stanju; in sicer večinoma med kladivom in nakovalom. Tudi v tem je marsikaj, kar bi potrebovalo razgovora, kajti v vsaki občini se drugače postopa. Nobeden izmed nas ne ve avtentično, kdo so člani okrajne komisije za podpore; nobeden ne ve, kolika je v našem okraju zakonita odmera podpore za osebo; nobeden izmed nas ne ve, kako je postopati radi otrok, ki so se po sestavi prošenj rodili, ali pozneje umrli. Od komisije svoj čas izdano navodilo se ozira le na nekatere slučaje in se je v teku opravil izkazalo to kot nezadostno. Niti izpolnitev prošenj ni v dveh občinah enaka. Vsled tega zamuda pri rešitvah, vsak drugi dan naval ljudi na glavarstvo, in naslednji dan napad na nas župane, kakor bi bili mi razbojniki, ki ljudstvu nič ne privoščimo.
Poleg tega število vpoklicanih raste, draginja in pomanjkanje živeža tudi; v kratkem izidejo strogi predpisi o vpora-bi zalog. Kontrola, odgovornost in pisanja bo ležala na naših ramah.
Nujno je torej potrebno, da vpeljemo v svojih občinah vsaj glede dosedanjih na-redb enakomerno postopanje ter se medsebojno poučimo o vsem, kar nam lahko olajša naše delo, katerega težavnost more pojmiti le oni, ki ima neposredno in vsak dan s priprostim ljudstvom opraviti.
Krasna prilika za tak pogovor se nam nudi dne 10. t. m. v Sežani prigodom prebiranja črnovojnikov letnika 1896. Naše mnenje in nasvet je sledeči: Po končanem naboru se zberimo vsi župani sežanskega okraja v gostilni Mohorčič na prijateljski sestanek. Morda bi bil g. Vran, predsednik »županske zveze«, tako prijazen, da bi temu našemu sestanku dal or-ganično obliko, za kar bi mu bilo zelo hvaležnih_več županov.
Izgube 5. domobranskega pe&olka.
(Kjer ni nobene pripombe, je dotičnik ranjen. Imena mrtvih so tiskana z močnejšimi črkami).
V seznamu izgub št 130 je zabeležen en sam Primorec:
Pakor Anton, Gorica, mrtev. Ni pa nobene pripombe glede polka, pri katerem je služil.
Seznam izgub št 131.
Baschera Matija, poddesetnik 2. stot., Pazin ; Bernard Fran, pešec 10. stot., Ljubljana ; Bilucaglia Dominik, pešec 1. stot., Vodnjan; Birczak Anton, pešec 1. stot.,
Mi^dzvbrodzie, Galicija; Bordon Anton,; pešec 1. stot., Dekani; Božič Ivan, pešec 2. stot, Pcdraga v posionjskem okraju . Bulič Ivan, pešec U stot., Barbana pri Puli
Cuttinar Štefan, pešec 1. stot., Poreč I Corlovich Ivan, pešec 1. stot. Poreč.
De inri Ivan Krst., nad. rez. Ronki, ujet (Niš v Srbiji).
Fab jan Josip, poddesetnik 4, stot., Er-zelj; Fable Anten, pešec 2. stot., Labinj ; Fumis Anton, nad. rez. 11. stot., Trst.
Giassi Jurij, peš. 2. stot., Koper; Grego-rič Josip, pešec 10. stot., Mali Brgod.
Kozlovič Andrej, pešec 1. stot., Mart-zige, roj. I. 1883., padel 2. januarja 1915 L
(Likar Amen, pešec, mejna obrambna stotnija 2/6, Dolnja Otlica, ujet (Niš v Srbiji).
Lisjak Josip, pešec (polk?), Dornberg, ujet (Niš v Srbiji).
Malesan Ermenegild, četovodja 4. stot., Trst, ujet; Moraveč Jaroslav, pešec 1. stot.; Mcvin, peš. 11. stot., Mali Lošinj.
Os'rovška Ivan. poddesetnik 1. stotnije, Trst.
Panizzon Herman, desetnik 4. stot., Trst; Panizzon Renat, desetnik 4. stot., Trst, ujet; Peruški v vodnjanskem okraju.
(Petrovčič Evgen, pešec 2/6 mejne o-brambne stot, Bilje, ujet (Niš v Srbiji).
(Possega Julij, patr. vodja 18. lovskega bat , 1. stot., Trst, ranjen, ujet (Tambov v Rusiji).
Razgoršek Anton, peš. 11. stot.
(Stopar Evgen, pešec mejne obrambne stotnije 2/6, Sv. Križ pri Ajdovščini, ujet (Niš v Srbiji).
Zachigna Ivan, nad. rez. 2. stot., Umag; Zachigna Lovro, pešec 4. stot., Umag; Zamperlo Josip, pešec 11. stot., Trst.
Popravek.
Hvalic Josip, nad. rez. 27. čmovoj. peš-polka, 11. stot., rodom iz Solkana, rojen 1. 1877., je bil v seznainku št 119 označen kot ranjenec, a se v resnici nahaja kot ujetnik v Nišu v Srbiji.
timm vesti.
Poroka. Danes (v pondeljek) se je poročil na Prošeku g. Josip Štrukelj z gospico Berto Dolenčevo, hčerko iz znane rodoljubne hiše istotam. Mlademu paru želimo obilo sreče.
Ttžaška pekovska zadruga razdeli zadružnikom danes, v ponedeljek, 8 t. m., od od 3 do 4 pcpoldne neko množine moke' ki ji je dana na razpolago.
ZbesneleŽ. 32letni ogljar Štefan Blaž ki je doma iz Ljubljane in prenočuje tu na ljudskem prenočišču v ulici G. Gozzi, se ga je bil nekoliko preveč nalezel. Obiskal je bil marsikatero krčmo in v vsaki ga je bil spil četrtin ko ali pa celo polič. Slednjič, ko so bile že vse krčme zaprte, je šel v kavarno .Universo". Tu je pa začel razgrajati, da je bilo joj. Skušali so ga sicer pomiriti zlepa, a ker to ni šlo, so pozvali redarja, ki je sprva tudi skuša!, da bi pijanega Štefana zlepa spravil k pameti. Mesto da bi ubogal, je pa ogljar začel psovati redarja, nakar mu je redar napovedal aretacijo. Tedaj je bil pa Šele ogenj v strehi: Štefan se je zapodil v redarja ter se z vso silo uprl aretaciji in je pri tem redarju raztrgal rokav suknje. Slednjič ga je pa redar vendarle ukrotil in ga odvedel na policijo, a od tam v zapore.
Nesreča vsled kolesarjeve nespretnosti. Včeraj popoldne okoli polipetlh in bil šel lOletni Marij Brečič, ki stanuje z roditelji v ulici Giulia št. 70, od doma. Komaj je pa prišel na ulico je pridirjal od strani neki kolesar, ki je zadel z vso silo v dečka ter ga podrl. Ubogi Marij je obležal na cesti in morali so priti drugi ljudje, da bi mu pomagali na noge. Pri tem so pa videli, da dečku desna noga ne služi. Prihitel je tudi njegov oče, ki je Marija spravil z iz-voščkom na zdravniško postajo, kjer je zdravnik konstatira!, da mu je bila zlomljena piščal desne noge.
Pet tržaških dečkov, ki so zlezli v kraško jamo, a niso mogli več iz nje. Včeraj popoldne ob dveh in četrt so bili tržaški gasilci obveščeni, da se v takozvani „Go-lobji jami" blizu Bazovice nad Ricmanji nahajajo štirje dečki, ki ne morejo več iz jame, nakar si je stotnik gasilcev gosped Chaudoin izbral 4 gasilce, in sicer Evgena Holzingerja, Flegota, Volka in Trevisana ter se ž njimi vred s pomožnim vozom podal na označeno mesto.
Evo, kaj se je bilo zgodilo: Anton Petra-nič, Karel Petenell, Viljem Crosš, Emil Go-stiša in Dino Casale, vsi sami komaj 14Ietni dečki, ter Še nt ki njih starejši, 17!etni prijatelj, so se bili že v soboto zmenili, da
kakor včeraj obiščejo takozvano „Golobjo jamo" nad Ricmanji, blizu Bazovico, ki je globoka preko 30 metrov. Preskrbeli so s v to svrho vrv in včeraj zjutraj še pred osmo uro so bili že pri jami. Spustili so v jamo vrv, a ko je bilo treba v jamo, se je najstarejši — kateremu še ne vemo imena — premis il ter izjavil, da ne gre v jamo. O-stali njegovi tovariši so ga zato zasmehovali in da mu dokažejo svojo „korajžo" so se spustili po vrvi eden za drugim v jamo. Bilo je ob osmih zjutraj, ko je bilo že vseh mlajših .pet dečkov v jami, dočim je starejši, vztrajen v svojem sklepu in vzlic zasmehovanju, ostal zunaj. In to je bi'o prav. Če bi ne bil ta dečko tako pameten, bi bilo vseh šest našlo morda smrt v jami, kajti poginili bi bili od gladu Ta nietni dečko je čakal in čakal, kdaj se bo njegovim tovarišem zljubol zopet iz jame na dan; a bilo je poldne in nihče se še ni bil oglasil iz jame. Ni to je pa začel zunaj ostali dečko klicati tovariše in šele čez dolgo časa so se mu odzvali, rekbi, da prilezejo takoj iz jame. To pa ni šlo tako lahko: jama, ki je sprva navpična, ima v gl< bini kakih 20 metrov hud ovinek in preko tega niso mogli dečki nikakor ven. Skušali so eden za drugim ter ponavljali večkrit te svoje poskuse, a nobenemu se ni posrečilo priti iz jame. Ko sd mu to povedali, jim je pa oni, ki je bil k sreči ostal zunaj, velel, naj počakajo, da gre klicat ljudi na pomoL In res je šel do bližnjega kmeta in tam povedal, kaj se je zgodilo. Dotični kmet — kateremu, žal, danes tudi še ne vemo imena — je pa dobro vedel, da je treba v tem slučaiu iti ra pomoč z dobrim in zato pripravnim orodjem. Pohitel je torej v Bazovico in tam prijavil dogodek na orožniški postaji, odkoder so telefonirali gasilcem v Trst. Sicer so pa bili pobiči res korajžnl, kajti ko so prišli gasilci k jami, so jih slišali v jami peti in vriskati, da je bilo veselje. Gasilci so najprej spustili v jamo vr-veno lestvico in po tej je zlezel v jamo gasilec Evgen Holzinger, ki je dečke najprej — seveda enega po enega — \ rivezal na drugo vrv, katere konec je imel on s seboj, dočim so drugi konec držali gasilci, ki sa bili ostali zunaj. Ko je bil edtn dečko privezno na to vrv, ni niti čakal, da bi mu Holzinger kaj rekel, temveč se je spustil kakor veveric* po vrveni lestvici in kmalu je bil — na solncu. In tako drugi, tretji, četrti in peti. Zadnji je prišel iz jame gasilec Holzinger. Nato so gasilci vzeli vseh šest dečkov k sebi na voz ter jih odpeljali nazaj v mesto. Med potjo so pobiči dajali izraze svojemu veselju in svoji hvaležnosti vzkli-kaje „Evviva i nostii pompieri \u (Živeli naši gasilci 1). Gasilci so z rešenimi prišli nazaj v mesto okoli štirih popoldne._
Telovadno društvo SoKol v Trstu.
Vse one brate, ki so lansko leto sodelovali pri društvenem trobentaškem zboru ob priliki župnega zleta na Opčinah, se nujno poživlja, da oddajo rogove tekom enega tedna (do 14. t. m.) bratu VIKTOR CEL1KU v Jadranski banki.
Darovi.
— Za paviljone na „čajevem večeru44 moške podr. CMD so darovale: g.a dr. Slavikova pecivo, gdč. Pertotove 50 san-dvvich, gdč. Rybareva krofe, g.a Ternovčeva buhteljce, g.a Mikeličeva belega kruha, gdč. Pieiferjeva pecivo, g.a Bartolova biškote, ga. Rybareva torto, g.a Bartlova pecivo, gdč. Strekljeva 5 kg sladkoria In zavitek čaja gdč. Guličeva belega vina v steklenicah.
Odbor se priporoča za nadaljne darove, katere sprejema g.a Biček-Razbornikova, vratari ca Narodnega doma._
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
|:= MAH OGLASE"
I II 11 sT računajo po 4 stot. besedo,	f—iri
ULJ Mastno tiskane besede se raču-	■-^Jj-1
najo eekrat reč. — Najmanjša	i—tj—i
□ □ : pristojbino, gna^a 40 atotink. :	1—1LJ j
flUŽUSt ŠtllldF,
znanja, da je zopet lastnoročno prevzel krojaško delavnico. IzvrSuje najmodernejše civilne obleke, ter vsakovrstne uniforme po najzmernejših cenato Za naročilo zad?3tuje dopisnica, ter pride osebno na dom z uzorci.	____~
uZT iMM številko „Edinosti** od 11. RB0r ima maja, 6. julija 1910 naj jih prinese Inseratnemu oddelku našega lista, proti primerni nagradi._
F	Žrebanje_| ^
-—
4. razreda nssJ
se vrSI
£ ! ! dne 9. in 11. marca ! K »
! 2 sretke stanejo	srečke stanejo ®
A '|.K2O,'UK4O,'UK8O,'|iK160 §
_I razprodaja	In	razpošilja I_
Podružnico Uubllnnsiie Mitne banHe /i/
v TRSTU, ulica Caserma šteu. 11
# \	Žrebanje	I/
__P O D L I S T E K
Hadame Bovary
Romati. - Spisal Gustava Flaufcart.
V resnici, Krna je zrla počasi okoli sebe. kakor da bi se bila vzbudila iz sanj; nato ie zahtevala z razločnim glasom o-gledalo, zrla ie nekoliko časa vanj. dokler se ji niso vlile iz oči težke solze; nato je nagnila glavo, vzdihnila in se zgrudila v blazine.
Kmalu je začela silno hropeti. Jezik ji je popolnoma stopil iz ust, oči so se ji o-bračale in ?o pri tem ugašale, kakor dve lučki. Smatrali bi jo bili za mrtvo, ko bi njena pljuča ne dihala tako krčevito, ka- j kor da bi se hotela duša osvoboditi nje-1 nega telesa. Felicita je pokleknila pred I razpelom, cclo lekarnar je nekoliko vpo-] gnil kolena, dočim je zrl gospod Canivet z nedoločnim pogledom skozi okno na trg. ŽLpnik je začel moliti izoova, obrnjen proti postelji. Karel je klečal na nasprotni strani; trdno je tiščal Emine roke in se je *tre*cl pri vsakem močnem udarcu njenega srca. Cim močnejše je postajalo hrope-nje, tem ^lasiiejc in hitreje je duhovnik
molil svoje molitve, ki so se mešale z zamolklim ihtenjem Bovaryjevim. Včasih se je zdelo, kakor da se vsi glasovi v sobi izgubljajo v mrmranju latinskih molitev.
Naenkrat se je začulo s ceste ropotanje cokelj in enakomerno udarjanje s palico. Nato je zazvenel glas. ki je pel hreščeče.
Eina se ie vzravnala, kakor da bi šla električna iskra skozi njeno telo. Njeni lasje so bili vlažni, njene izbuljene oči so zrle odrevenelo.
»Slepec!« je zavpila.
In jela se je smejati; bil je to strašen in glasen smeh — kakor strašilo je stal gnusni slepčev obraz med njo in večno temo.
Nato so jo krči zopet vrgli na posteljo. Vsi so stopili bližje. Ema se ni več zge-nila. Nehala je živeti.
Neka odrevenelost in začudenje sledita vedno pogledu na mrliča — kajti težko ! je človeku verovati, da je s smrtjo vsega konec.
Ko se je Karel slednjifi prepričal, da se Ema ni več zgenila, se je zgrudil nad njo in je jel klicati: »Zbogom! Zbogom!«
Homais in Canivet sta ga vlekla iz sobe in sta ga tolažila.
»Da,« je dejal in se je izvil iz njiju rok, ->born pameten, nočem si storiti nič žale-ga. Toda pustita me k njej, saj je moja soproga.«
In jel je jokati.
»Da, le plakajte,« je dejal lekarnar, »to vas olajša.«
Nato so Karla odvedli, kakor otroka v spodnje nadstropje, dočim je Homais odšel domov.
Na trgu ga je ustavil slepec. Fribera-čil se je do YonviIla, v upanju, da dobi od lekarnarja obljubljeno zdravilo.
»Ravno sedaj si moral priti, kakor da bi ne imel drugega opravila. Pridi pozneje!«
Po teh besedah je naglo stopil v svojo lekarno.
Imel je napisati dve pismi, pripraviti pomirjevalno pijačo za Bovaryja; moral si je izmisliti historijo, slikajočo zastrup-Ijenje v najmilejši luči, kar je hotel uporabiti za Članek v »Rouenski baklji«. Ra-zuntega ga je pričakovala velika množica ljudi, ki so hoteli izvedeti od njega posameznosti o žalostnem dogodku. Povedal jim je v naglici, da je gospa Bova-ry pri prirejanju neke slaščice pomotoma zavžila arzenik, nakar se le zopet vrnil h Carlu.