Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 tace se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \',6. uri popoludne. ^tev. 11H. V Ljubljani, v četrtek 24. maja 1888. Letni!* 3CVI. Iz državnega zbora. Z Dunaja, 23. maja. Budgetna razprava. (29. dan.) Enkrat se je jeden naših poslancev vozil z nekim celjskim naselnikom, s katerim se je raz-govarjal o političnih razmerah in o ljudskih zastopnikih. Mož je čez vso moč hvalil celjskega poslanca dr. Foreggerja in izrekel željo, da bi le več Foreg-gerjev imeli! Ta laskava sodba celjskega meščana se slabo vjema z obsodbo, ki jo je nedavno o For-eggerju izrekel glavni nemško-liberalni list „N. Fr. Presse", in katere sem omenil tudi v »Slovencu". Ko sem bil že odposlal dotični dopis, šlo mi je po glavi, kako bi se nemški „Wicht", ki se nahaja v omenjenem članku in ki sem ga v naglici prestavil z besedo »malopridnež", po slovenski najbolje izrazil. Vspeh dotičnega premišljevanja in poizvedovanja pri slovenskih poslancih Vam v dopolnitev onega spisa podam. V ribniški dolini bi rekli »nesnaga", na Vipavskem »smotlaka", in še nekaterim se je najprimernejši zdel izraz »pokveka". Katera beseda je najboljši, naj razsodijo slovenski jezikoslovci. Včerajšnji govor Foreggerjev je pričal, da je »N. Fr. Pr." prav imela; celo nemškim liberalcem so presedale Foreggerjeve čenče, majali so z glavami, Plener pa je enkrat zaklical: To je vendar prebedasto! Dobro-klici, ki so se iz početka včasih čuli na levici, so sčasoma utihnili, in konečno odobravanje bilo je skoraj tako, kakor po glasovitem govoru naučnega ministra, po katerem se ni nihče ganil ne na desni, ne na levi. Danes je najprej dr. S mol k a zgrabil dr. For-eggerja in ga zaradi razžaljenja slovanskih narodov pokaral, potem pa je še dr. Ferj ančič posvetil celjskemu velikanu; odločno je oporekal vsakemu razžaljenju slovanskih narodov, katerim je Foregger odrekel ves pravni čut, in je nekako zadoščenje našel le v tem, da taka sodba prihaja od človeka, ki mu ga ni treba obsojati še le njemu, ampak ki ga je obsodila »N. Fr. Pr." v gori omenjenem članku z dne 4. maja t. 1. in ki so ga včeraj obsojali tudi možje leve stranke, h kateri pripada dr. Foregger, ali prav za prav h kateri se je sam pritaknil. Večina je živahno odobravala govornikove besede, da je splačal predrznega štajerskega kričača, in se je izpotikala le nad tem, da so bile Ferjančičeve besede za tako surovega in nesramnega človeka še vse prerahle. V svojem daljšem pet četrt ure trajajočem govoru je razpravljal govornik pravne razmere v okrožji višjega sodišča graškega in povdarjal, da se na Koroškem in Štajerskem niso nič zboljšale. Obširno je govoril tudi o slovenskem vknjiževanji v zemljiščne knjige ter dokazoval, da je čisto postavno in opravičeno. Veliko veselost je vzbudil govornik med poslušalci, ko je z raznimi vzgledi pojasnoval, kako so s ponemčevanjem popačili lepa slovenska krajna imena, n. pr. Družinska vas — Gesindeldorf, Sinja gorica — Schvveinbiichel, Račje selo — Rap-pelgschiess itd., in da so bila dozdaj v zemljiščnih knjigah zapisana samo ta imena, ki jih ljudstvo še ne poznA ne. Ker boste izvrsten z živahno pohvalo sprejeti govor ponatisnili iz stenografičnega zapisnika, mi ni treba o posameznih točkah obširneje poročati. Za Ferjančičem je govoril dunajski demokrat Kronawetter, ki se je zlasti hudoval zaradi ostrosti državnih pravdnikov proti socijalistom, potem pa je prišel na vrsto minister Pražak, ki je temeljito zavračal Foreggerjeve neosnovane napade na razne nenavzoče uradne osebe. Za slovenske pokrajine je posebne vrednosti zagotovilo ministrovo, da morajo vsa sodišča v zemljiščne knjige vpisovati tudi slovenska katastralna imena, ako so različni od nemških imen. Predno je prišel na vrsto tretji govornik gosp. dr. Gregorec, opominjal je predsednik, naj gospodje kolikor mogoče kratko govore. Pa to bo najbrže ravno toliko izdalo, kakor vsi dosedanji enaki opomini. Dr. Gregorec je našteval posamezne vzglede, kako se uraduje na Štajerskem in kako malo se brigajo nekateri uradniki in notarji za postavne določbe. Za dr. Gregorcem bo razprava sklenjena in bosta prišla na vrsto še dva glavna govornika, na levici dr. Jaques, na desnici pa mladočeški poslanec dr. Vašattj. Konečno besedo bo imel po- ročevalec Lien bacher, potem pa bo glasovanje Ker je desnica v obilnem številu zastopana, se levičarjem ne bode posrečila nameravana nakana, da bi ministru Pražaku odrekli potrebščino za osrednje vodstvo. Prvi občni zbor „Rat. tiskovnega društva". V Ljubljani, dne 24. maja. Ob 10. uri dopoludne zbralo se je v veliki dvorani knezo-škofovske palače štirinštirideset gospodov društvenikov, ki so prišli iz raznih krajev naše vladikovine. Počastili so zbor s svojo navzočnostjo tudi premilostni knez in škof in ves prečast. stolni kapitelj. Predsednik prof. Anton. Zupančič začne zborovanje z naslednjim nagovorom: Premilostni gospod knez in škof! Prečastni gospodje! Sešlo se nas je zadostno število; mi smo sklepčni, torej pričnem prvi redni občni zbor „Kat. tiskovnega društva". Veliko iu imenitnega odbor letos še nima povedati, ker je društvo naše še mlado; stopilo je med svet še-le lansko leto na ustanovnem zboru dne 27. julija. A vendar smem trditi, da je najtežavnejše že storjeno: odbor je namreč izvršil § 3. društvenih pravil. Naši ste »Katol. tiskarna" in »Kat. bukvama", obe ustanovljeni po požrtvovalnosti slovenske duhovščine. Res smo se morali zaradi tega precčj hudo zadolžiti, a to odboru ne dela prevelikih skrbi: mi upamo na božjo pomoč in se zanašamo na blage podpornike krščanskega tiska. Gotovo nam ne odreko svoje naklonjenosti, ampak pripomogli bodo, da dosežemo s združenimi močmi, kar je posamezniku nemogoče. Kaj neki hoče in namerava doseči naše društvo? Pri nas ni akcij, ui dividende; za-se nihče izmed nas dobička ne išče in ga tudi nima. Kar smo storili, žrtvovali, ali še bomo, je vse le v dosego društvenega namena, ki je po § 2.: »Izdavanje in razširjevanje dobrih knjig in tiskovin razne vsebine, ter podpiranje časopisov, v versko-narodnem in LISTEK. Le pošteno! Slika iz življenja. Češki spisal Al. Dostiil, prevel H. H—o. VI. Bilo je po sv. Vaclavu. V Janovu so imeli pri županu občni zbor. Kje so tiste dobe, ko jo naredil župan temu, ki je davke plačal, na šibici zareze in potem je vse, denar in šibice v pisarno nesel? Ko je ležalo na mizi »pravo" v usnji vezano, in gorje temu, ki je začel v gostilni prepir, gorje temu, proti kateremu je bilo »pravo" vzdigneno! Vsi so bili tiho kakor pena, če prav so pred tem ukali, upili iu se tepli. Pravo je bilo pravo! Župan Hanuš je bil zraven tudi oštir. Imeli so največjo sobo v Janovu, žena županova se je zuala dobro s pivom obračati, in tudi župan je bil ročen in dosti beseden. Zato so imeli gostilno. V sprednjem kotu prostorne sobane je stala velika miza z izrezljanimi nogami. To je bila tako imenovana »soseska" miza, pri nji so sedeli najbolj spoštovani gostje. Danes je bila pokrita s pisarijami iu knjigami — uradniškimi spisi. Mize na desni strani pri steni so bile mize kmetov, na levi strani pri peči so sedeli pri ozkih, pa dolgih mizah podruž-niki, kočarji in najemniki. Za sosesko mizo je že sedel župan Hanuš v vsi svoji slavi. Ce prav je bil doma, vendar je imel na sebi črno suknjo, »frak", in na glavi kapo. Recimo: »nedvoren mož!" Pa gospod Hanuš se ni zaradi tega odkril, saj je zahtevala tako dostojnost urada. Prišel je prvi svetovalec, in glejte: Hanuš je vstal, odkril se popolnoma; odprl je vrata kmet, in gospod Hanuš ga je pozdravil kakor svetovalca, samo pokazal mu je, če ni bil od urada, na kmetske mize. Če je prišel manjši kmet, odkril se je Hanuš, pa ni vstal, če je prišel boječ podružnik, je nad-vzdignil župan janovski malo kapo; iu če je prišel najemnik ali kočar, se je vsedel pri peči in Hanuš je samo salutiral, kakor ko se sreča general s prostim vojakom. Po tem takem je bila kapa in od- krivanje Hanuševo lestvica dostojnosti. Potem odkril se je še, ko se je bralo: »Od c. kr. davkarije itd.", saj se je to spodobilo. Vaščanje so se shajali počasi, mize so se polnile, in pred vsakim je stal vrček, tudi po dostojnosti: ali s pokrovom slikanim ali neslikanim, brez pokrova, s številko in brez številke. Na najemnike prišli so že razpokani kozarci. Sosedje so govorili in slavni janovski urad je pregledaval račune, če je vse v redu. Hanuš se naenkrat obrne k mizam po-družnikov in se oglasi: »No, kaj, Bartoš, ali siu zopet študira? Mi smo mislili, da bomo imeli v vasi »serbusa" po ceni, ko stari Krhnik obuemore, iu človeka tako spretnega ne najdemo v občini, namreč — med kočarji in podružuiki." Kmetje so se temu smejali in podružniki so se grizli v usta. Kdo bo odbil trumf s trumfom? — Bartoš je popil, obrisal si usta in odgovoril: „Za službo ,serbusovo' bo dovolj prosilcev, tako vsaj pravijo. Pa ne vem, če bo kateri podružnik ali kočar zmagal, ker gospodje od uroda imajo radi vse dostojnosti v svojem rodu." a vstrijsko-političnem duhu vredovanih." Kar odbor prigospodari pri lastui tiskarni in bukvarni, kar doneso društveniki, vse to bomo po poplačanih dolgovih porabljali v družbino svrho. Koliko je moglo »Kat. tiskovno društvo" v tem smislu storiti i že do sedaj, izvedeli bodete prečastni gospodje iz tajnikovega poročila. Jaz pa naj odstranim ob tej priliki neki pomislek, ki je zadrževal nekatere gospode, da do sedaj niso pristopili našemu društvu. „Kaj imam od tiskovnega društva?" slišim vprašati. „Saj vam ni treba posebne podpore, meni drugi; ker imate lastno tiskarno in bukvarno, se bo že vzdržalo društvo." Ko poplačamo dolgove, se družba res utegne vzdržati brez posebne tuje pomoči; a da bi se imelo „Katol. tiskovno društvo" samo vzdržati, da bi samo životarilo, kakor marsikatero drugo društvo med Slovenci — o, tedaj bi pač boljše bilo, da bi družbe ne bili ustanovili! Ne da bi samo životarili, ampak zato smo stopili med svet, da bi rastli, se čvrsto razvijali in obilen sad prinašali narodu našemu. Koliko sto iu sto peres se dandanes strastno bojuje zoper Kristusa in zoper cerkev njegovo; po knjigah iu časnikih sovražnik bega katoličane, hoteč jih odvrniti od edinoizveličalnega nauka Gospodovega ; strup nekrščanskega tiska pogubno dela že tudi v naših krajih : hočemo li mi mirno gledati, kako se nasprotnik tiska poslužuje cerkvi in državi na kvar? Nikakor ne. Istega sredstva se hočemo posluževati tudi mi: tiska — samo da na drug način, v drugačen namen. Knjiga, časnik v vriem krščanskem duhu pisan naj nam služi, da branimo vero in dom. Milemu narodu slovenskemu želimo podajati obilno zdrave, čvrste duševne hrane, knjig, časnikov v krščanskem in domoljubnem duhu spi-sanih; a da to moremo, treba je „Katol. tiskovnemu društvu" veliko udov, veliko podpore! — Do danes odbor res ni mogel druzega podati svojim društve-nikom, kakor zavest, da podpirajo dobro reč. Kmalu postrežemo gospodom udom še tudi drugače. Prejemali bodo zanaprej kot nekako »letno darilo" knjižico, s katero utegnejo biti vsi zadovoljni. Že letos jim dojde v roke (upamo, da meseca septembra) slovenski koledar v žepni obliki in lično vezan. Obsegal bode reči, katere zanimajo zlasti slovenskega duhovnika; gospodom katehetom pa bo hkrati imenik za kakih 200 učencev. Neudom bo knjižica na prodaj za primerno ceno. Da prečastiti gospodje izveste kaj natančnejšega o sedanjem stanji našega društva, prosim gospoda tajnika-namestnika, da nam prečita poročilo. (Dalje prih.) Govor poslanca dr. Gregorca o ljudskih šolah na Koroškem in Štajerskem in o nemškem šulvereinu. (V državnem zboru dne 3. maja 188 8.) (Dalje.) Da bi še hitreje ponemčevali Slovence, zasledili 60 ponemčevalci novo idejo. Zapazili so, da imajo Nemci povprek več denarja nego Slovani, in zato so sklenili Slovanom, zlasti Slovencem narodnost v šoli odkupiti. Ta ideja je bila vredna sedanjega denarnega veka, nekoliko izvirna in prav času primerna. Eavnokar so namreč osnovali „nemški šul- Zdaj so se smejali podružniki in Hanuš vedoč, da meri Bartoš na njegovega sina, grizel se je v usta sam. „Jaz imam sina preskrbljenega za celo življenje. Je v samostanu. Zdaj bo študiral, in čez 3 leta, če Bog d;'i, bomo imeli v Janovu novo mašo." To je pomagalo. Slavno predstojništvo je odprlo usta, kmetje so se čudili, in podružniki so ponosno gledali, češ: »Poglejte, toliko premore podružnik!" Tiho je bilo zdaj. Župan, da vsemu temu konec naredi, odkril se je in začel: »Od slavne c. kr. okr. sodnije . . .", in zbor se je začel. Samo jeden kmet se je te novice veselil. Bil je Hanušev Jurij. V očeh se mu je bliščalo, in zadovoljno se je oddahnil: „Torej tekmec je proč." Ni čakal konca zbora — dasi je bil potem kruh z občnim sirom — vzel je suknjo in šel iz sobe. Hodil je dolgo po drevoredu visokih topolov. »Torej v samostanu? Žalostni konec —." (Daljo prih.) verein". Tako zvani »fakcijozni" so sklenili, grofa Taaffeja in njegovo ministerstvo vreči, naj velja, kar hoče. V to svrho so hoteli posnemati Bismarcka v Berolinu, ki se je trdovratnim liberalcem in konservativcem zagrozil 9 so -tufia^inji •v>toCui ce-tdisi, -pocoee-na. 9? £jti£Cjaiii 24-. dan maja iSSS. c?coc{ma osnanvCa m tic tas-poSvfjajo. ! gl