154. številka. „eoinoit" iibaja po trikrat B« teden t šestih i*, danjih ob tovlclh, 6«tvthlli in aobotsh. Zjutranje izdanjt 11-haja ob H. ari zjutraj, veiortio pa 7. ari verer. — Obojno isduje tinnc : i* Jadan masee . f, — izven Avairij* (. 1.40 u tri mata«. . . 3.00 , , . *,— t* pol lata , . . 5,— ... ta tu leto ... 10,— . . „ 1«.— Na naračbe Im priložena naročnine se ne Jemlje »ilr. Posamična Štofjlka se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v lrntu po 9 n*č., iften Trita po S nrč. Sobotno Tećcrnu icdanj« v 1 ratu * ni., iavan Trata & nt. Ol za torek a*. deo< (t Trata, ▼ torek ijntr^j dne 24. decembra 1895.) Tečaj XX. EDINOST Oblati »a rnčunr po tarifu » potita; t\ nasl.if i dobelint frkami 10 piaj^jii projtor, koliko- navadnih ?ra'U. i'ihUii«. nomrtn f* in j%Yn*«abvala. \ nafi o.r t *i il..piai naj «o poiitjajo »re-loiiM« uiie« Casn-ma *t. 11, Via'.o pi*-n-> za"'' hiti ir.mkoTiiuj, kor aoirankofa ■> a« n.* •pro.' intAjo. ^'kopni •i> ne Ti-afoie Naročnino, rokiama-je iu o*la«v jon» tiprđrniifre u!iea Solino jic-celo hAt. S. H. natisi. Odprta rekUnaa "jr Milo Rlcvenaketfa politi6i>«tfa druitiri za Primor«ko. a« proa'e pottu.'i*, "T }• m*f. Najbolji odgovor. Na kratko in brez okolišev bodi povedano in naglašeno še jedenkrat, da je med nami vzbudila vseobče vznemirjenje ona izjava našega ministerskega predsednika, v koji je njegova eksceleuca nekako prikrito dajal razumeti nam Jugoslovanom, da smatia ne-katere zahteve naše izzivalnimi. O tem ga je mogel poučiti govor posl. dr. G r e g o r e a v seji poslanske zbornice od minulega petka« in v tem donnevanju nas ntrja uvodni članek v zadnji številki sicer pohlevnih „Novic*. Govor in članek hoćemo priobčiti v današnjem večernem izdanju. Glede na Istro posebej pa je dal najbolji odgovor njegovi eks-celenci gosp. poslanec dr Matko L a g i n j a s tem, da je v svojem govoru v seji dne 14-decembra 1895 poslanske zbornice državnega zbora na Dunaju nekoliko konkretiral naie zahteve v vgeh strokah javne uprave. V tej seji se je razpavljalo o stavki .ministerski svčt". Z ozirom na to, da sta med ministri tudi dva Slovana (Poljaka Ba-deni in Bilinski) spregovoril je naš poslanec najprej par besed v hrvatskem jeziku, naglasivši, da ne more opustiti tudi te prilike, da ne bi kojo rekel v svojem jeziku, in to tem wyše, ker je na ministerski klopi tudi ljudij iz slavnega našega naroda, poljska brata, ki ne bosta razumela samo glas besede, ampak tudi glas srca (??? Ured.) Potem je nadaljeval nemški: Visoka zbornica! Menil sem, da je najprimerneje, da tu, pri poglavju o ministerskem svčtn, razložim nekoliko naše težave v pogledu Istre, kojo zastopam tu v prvi vrsti. Že radi poglavja samega, o kojem se razpravlja, nočem govoriti o drugem, ampak označiti hočem samo glavne naše težave. V svojem govoru od 10. decembra tega leta, v kojem je nekim načinom skušal pojasniti iu razširiti svoj programnl govor, dotaknil se je prevzvišeni gospod ministerski predsednik jugoslovanskih plemen ter je nastopno označil stališče sedanje vlade nasproti istim : (čita) Vlada se čuti dolžno, da izpolni prave kulturno-na-rodne potrebe teh p leme u razsodno i n dobrohotno. Ako bi nas tu vprašala visoka vlada, da-li hočemo poleg tega Še kaj drugega, smatram se pooblaščenim, da sledeče izjavim v ime svojih tovarišev in v ime naroda, kojega zastopam: Mi gotovo ne vprašamo nič več nego to, kar je obetala njegova prevzvi-šenost, namreč: da se izpolne naše resnične kulturuo-uarodne potrebe, in da se to stori razsodno in dobrohotno. Mi ne zahtevamo ničesar drugega, zato bode mojemu nadaljnjemu govoru poglavitno le ta namen, da dokažem visoki vladi, da naše zahteve v kulturnem pogledu nimajo uprav ničesar na PODLISTEK. Moderni vampir. S 1 i ft i c a iz tržaškega življenja. ZabuleiM Anton Zaje, (Kouec). Z nekakim gnjevom v srcu sum se obrnil, hotć zapustiti dvorano, nakar je prišel proti ni«ni neki Že bolj prileten gospod ter me, z prijaznim nasmehom, odgovoril tako-le: .Oprostite, gospodine! Poznate li ono damo, koje ste opazovali ravnokar?* ,.Da, po videnju, ali osebno ne!11, odgovoril sem mu jaz na to. »Jaz jo poznam že dlje časa in ako vas morda zanima, povem vam — v svarilo in pouk — z nekolikimi besedami, kaka golobica je to". „Prosim, zelo hvaležen vam bodem! Dovolite mi pa opazko : Jaz bi jo prej prištel sebi, o čemer bi mogla misliti vlada, da je izzivanje (provokacija) proti drugim plemenom. Bodi mi dovoljeno opaziti že tu, da vsega onega, kar vlada spoznava kot sedanjo kulturno potrebo kojega naroda, ni smeti smatrati za izzivanje katerega drugega naroda. V izpolnjenju onega, kar je osnovano na zakonu, nikdo ne sine videti provokacije proti sebi. (Odobravanje.) Naše potrebe in željo našega ljudstva bo pa take, da v resnici ne morejo žaliti drugega naroda. Zato hočem omeniti samo ono, kar zahtevamo mi n. pr. v poiitiški upravi. Tu bi bilo nsjpoprej, da se uvede za poskus vsaj v naši pokrajini, kar bi bilo brezdvomno koristno za vse pokrajine, namreč preosnova politiške uprave vsaj v najnižjih instancijah. Ali mi ne mislimo pri tem samo na pre-osuovo politiške uprave same, ampak tudi novo, preudarjeno zaokroženje politiških o-krajev prve istancije, oziroma pomnoženje istih po priliki takč, da bode vsak sodni okraj zajedno tudi poiitiški. Od politiške oblasti zahtevamo nadalje, naj upotrebi ves svoj upliv v to, da se po vsej Istri hkratu in na novo zaokrožijo krajne občine. Mi čutimo krvavo potrebo take pre membe Poznano je, da je v naši pokrajini tak6, da na sploh v mestecih Živi italijansko ali vsaj, žal, Že poitalijaučeno prebivalstvo, po vaseh pa slovansko. Orejenj« občin pa je tako izvedeno, da so mnoge slovenske kmečke občine združene v jedno krajno občino z italijanski^, mestecem ali trgom. Mogel bi navesti n. pri Oprtelj, Motovun, Poreč, Labinj, Vodnjan itd., kjer je v dotičnih krajnih občinah izdatna manjšina italijanska nasproti pretežni večini slovanski, in kjer se logaja narodu slovanskemu velika škoda, n. pr. v vprašanju šolstva, zlasti glede na naučni jezik v ljudskih šolah, glede zdravstva, brige za siromake, z jedno besedo: gledć na vse stroke javne uprave. DA, vprašanje razdeljenja krajnih občin v Istri je za nas jnko važno — a moglo bi sčasoma postati tudi za vlado — in sicer za nas politiško, kajti iz najnovejšega časa imamo dokazov o tem, da se s pomočjo naše hrvatske zemlje in številom našega slovanskega prebivalstva bahajo nekaterniki z ne-čem. česar ni bilo in ne hode. Visoki poslanski zbornici jo namreč poznan oni dogodek, ko so se načelniki krajnih občin istrskih, aosebno tudi onih, koje sem omenil popred, zbrali pred par leti v mestni dvorani tržaški kot zakoniti zastopniki na-mišilleno italijanskega prebivalstva Istre,ter se je ta sestanek imel ovekovečiti na spominski plošči z napisom, da je isti v spomin iu v dokaz, da človeška sila ne more uničiti dvajset vekov latinskega gospodstva. (Nam mod vampirje, kakor med golobice ki so simbol pohlevne nedolžnosti". .Bi avo! DA, di\, vampir, moderni vampir je ! Izvrstno ste pogodili! Vidite ! Njen prejšnji Ijubček, neki Artur M., bivši uradnik, bil je pred nekoliko dnevi obsojen radi poneverjenja više svote na večletno ječo, a njegova Ijubeznjiva in dražestna Elza se pa danes ie zabavlja z drugim na plesišču*. „Je-li to mogoče!", dejal sem iznenađen, kajti pred oči stopil mi je zopet oni prizor, pri kojem setu i jaz sodeloval kakor nemi Statist. a Je, je, resničuo jo! Dekle je hotelo biti poplačeno za ljubezen; a on je ustregel vsaki njeni nečimurni želji, za kar mu teveda ni zadostovalo njegovo plačilo. Zmanjkalo je v žepu, srčece prekrasne Elze se je jelo hladiti iu da zadobi zopet svojo toplino, trebalo je denarja. Kje pa vzeti ? Iu tepec je konečuo se zdi, da je bilo rečeno: latinskega Življenja Op. ured.). Posl. vite/. Stalit? . prigovarja : To se ni izvelo! Poslanec . Laginja nadaljnje : Ni se izvelo, ker se ni [ smelo izvesti. Ve: županov, ki večinoma za- 1 stopajo naše ljudstvo, došli so k Vam, da zastopajo italijansko prebivalstvo, a to je bila zgodovinska in faktična laž. Od politiške uprave zahtevamo nadalje, da vendar enkrat odvzame občinam, kolikor e le mogoče, breme opravljanja državnih poslov. Občine trpe na tem neizrečeno iu ne bodo mogle tako obstati nadalje. Jaz moram odkritosrčno priznati, da se mnogo ne nadejam od tega, kar se nam o-beta, da »e čiin preje zniža zemljiški davek. Jaz bi se nadejal veče koristi, ako tudi ostane zemljiški davek kakoršen je, da pa dobimo politiško upravo, ki bi bila bolj ljudska in preudarna, sosebno pa, da se občinam olajša kolikor je le mogoče breme opravljanja državnih poslov ; kajti v tem bi bila za narod velika korist, a ne v tem, da-li bode kmet plačeval na zemljiškem davku ravno 8 ali pa samo 7 »/■ goldinarjev. Kaj nam je zahtevati od visoke uprave poljedelstva, o tem smo govorili že večkrat. V tem pogledu se hočem dotakniti samo dvojnega. V prvo moramo zahtevati od visoke vlade, da konečno tako uredi odnošaje deželnega gospodarskega svita, da se pri obeh narodih doseže pripravnost za karsibodi v resnici koristnega, da se neha upotreblje-vati samo italijanski jezik, da tudi v tem pogledu vendar enkrat zavlada ravnopravnost je/ikov. V drugo želimo, kar je bistveno, da oni, ki so v to obvezani, o pravem času predlože račune deželnega gospodarskega svčta, in sploh obračune o svotah, ki jih daje država in kaj se od tega dobiva. (Konec puh.) Politiške vesti. V Trutu, .'i« 93. daaamlira 1RU5. Državni /bor. Minole sobote se je razšla poslanska zbornica na božične počitnice. O naših slovenskih zastopnikih ne bi mogli soditi, da so se posebno zadovoljno povrnili med svoje volile«. Posebnih pridobitev seveda pameten človek ne more zahtevati iz te kratke dobe ministrovanja grofa Badenija, ali mučno mora biti gospodi poslancem, da ne morejo niti približno pojasniti namere in nakano nove dobe, ker iz vseh dosedanjih izjav in dogodkov ne vemo ničesar pozitivnoga glede na bodoči pravecnove vlade. Jedino kar morejo iu kar bi morali storiti naši posl tnci, bilo bi to, da nam obljubijo, da bodo neizprosni v zahtevanju. da se nam ustvarijo pogoji z u vspešui razvoj vsega avstrijskega slovamtva. Druge tolažbe nam gospodje ne uiorejo dati v tem treuotku, to vemo. posegel v tujo blagajno, kur ga je nekoliko dni pozneje spravilo pod ključ. DA, di, prav imate, vampir je, krvosčs prvegu reda; strmoglavila je že jednoga v propast, a koliko jih še, to je vprašanj« časa". „Vidite !•', poprijel je zopet za besedo. Ona pripada v boljšo vrsto našega družinskega iivljeuja: onu je hči precej premožnega trgovca. Ali — saj veste kako j« pri uhs v Trstu —, bila je slabo odgojena, kajti sta-riši so j«j pustili delati, kar je sama hotela iu slednjič : kar jej je še manjkalo do propada, v to so pripomogli italijanski časniki in knjige se svojimi pikantnimi članki iu me-salinskimi dovtipi... Da, v resnici, kultura napreduje, ali pokraj nje stopata vzpornd tudi demoralizacija in zlečin, preteča n un s telesno iu duševno propastjo. Na svidenje, dragi gospodine, nimam več časa; oprostite, da sem vas nadlegoval!" To izgovorivši mi Minole sobote je rešila poslanska zbornica proračun ministerstva za deželno brambo in vladno predlogo o reviziji pridobniuskih in gospodarskih zadrug. Načrt o davku na hišno n«jemnino)pa so odložili na poznejšo dobo. »Prijatelj*. Dne i'J. decembra t. I. je pričel izhajati v Trstu nov list v j;iko čudni vnanji obliki z naslovom: ,L'amicoM, perio-dico per i c a 11 o 1 i c i italiaui del Litoralu". Iz naslova je razvidne, da list pišejo italijanski duhovniki za italijanske katolike v Pri morji. Podjetje samo na sebi je torej vse hvale vredno iu le veseliti bi se morali istega ravno mi, ko|im je računali v svojih borbah z neoporečno resnico, du menda nikjer drugod v vsej državi ni toli občutljivega nedostatka na dobrem časopisju nego ravno med našimi Italijani; iu sicer iz tega jednostavnoga vzroka, da javna glasila niso nikjer — uv/.emši morda mesto dunajsko — tako uklmijena pot židovovskf upliv kakor so pri nas italijanska glasila. Pozdravili bi torej prav radi „I/auiiea", ne kot somišljenika ter boritelja za nas« tožiye — tako zahtevanje bi bilo krivično, ker je list pisan za italijansko ljudstvo — pač pa kot soboritelja za pravico in resnico. V tem pogledu bi list lahko ogromno koristil, ako bi hotel resnico govoriti italijanskemu ljudstvu, ako bi povedal istemu — kar ni storil do sedaj še nikdo —, kako je zlorabljajo izvestni krogi in kako se pri tem pogreza ravno ono — materijalno in moralno. Takega lista bi od srca želeli italijanskemu ljudstvu v Primorju. Tu pa bodi povedano kar hitro: novi „T/amico" ni tak list. O tem nas poučuje že program sam. List hoče biti prvoboritelj za versko stvar. To je prav in na to stran ni prigovora. Gospođa izdajatelji hočejo ostati d o-b r i 11 h I i j a n i. Tudi teinu ne bi prigovarjali in le želeli bi, da izvestna gospoda v Gorici in Ljubljani, ne jedenkrat, ampak dvakrat prečitajo in si potem prelože na slovensko, ne samo po besedi, ampak tudi v dejanjih, kar piše „L'Amlco* o ljubezni do svoje narodnosti in svojega jezika. Nikdo pa naj ne misli — tako se glasi dotični odstavek —, da zato, ker smo katoliki ne samo po imenu, ampak tudi v dejanju, postanemo indiferentni za oni jezik, ki je najprej zvenel z naših ustnic. Vso drugo. V istem govorimo svoje prve besede in molitve. Vzgojeni v sladkosti svojega drage g a j e /. i k a. ljubimo in cenimo istega po zaslugi, mi čitamo velik« naše pesnike, učitelje narodov ; mi poznamo tudi čar našega sladkega m a t e r i n e g a j e z i k a ; mi pripoznavamo tudi velikanske koristi, ki jih je donesel italijanski jezik civili za-ciji sploh, in naši ljubljeni domovini še po-sebe. Mi torej hočemo sicer ostati vsikdar zvesti prejasui osebi, ki nas vlada, čutimo pa hkratu, da smo Italijani!* je še stisnil roko ter se potem izgubil med ljudmi. fiodba j§ zopet zasvirala, plesalci pa so se jeli viteti v lahkem valčku. Doli v kotu, pri oknu. stala je Elza s častnikom ter si /. desnico, na koji se j« bleiketal dijamantni prstan, gladila iu popravljala svoje žoltu kodre. Pogledal sem j., še jedenkrat, potem pa, zapustivši dvorano, korakal sem mehanično proti svoj i; m u stanovanju. Drugi dan se;n bil zelo raztresen ; karkoli som započel, vse mi je šltljeuega XIX. veka ter odkriti je Ino od onih r ik-rau, ki razjedajo našo družinsko življenje. Kakor rečeLo: do ta ni prigovor«; taj so se gospoda postavili na isto vzvišeno, a med Slovenci v novejših dobah toli obreko-vano stališče r o d o 1 j u b j a. AH kar stoji takoj potem v programu, to mora vzbuditi v nas, ki sestavljamo večino v tej pokrajini, najodloeneji odpor. Pravi namreč, da hoče braniti zdovinskiin vekovni zna* čaj našega mesta in naših o b č i n, v soglasju z .našimi starimi tradici-j a m L". Kdo ne razume tega?! Toda povedano vam bodi, da tisti .zgodovinski značaj1 znači veliko zgodoviuskoin dejansko laž! Vi hočete braniti lai! Svobodno vam! Le to bi vas prosili, da pomislite nekoliko, da-ll je takov program primeren za glasilo — katolikov !!! V soglasju i tem odstavkom v programu je urejena tudi vsa ostala prva številka .Prijatelja14. Gospodu poslancu vitezu Nabergoju ■- onemu Nabergoju, ki mora le prečesto čuti od svojih oiih sorojakov očitanje, daje prezroeren — istemu Nabergoju očita .konservativno* glasilo, da si je nedavno jezo hladil v državnem zboru (.sfuriata* pravi, prav po receptu „Piccolovein*) in da je pripovedoval same bajke. Resnicoljubje norega „konservativnega" „Prijatelja* seza celo tako daleč, da je posegel po onem umazanem orožju, ki je v rabi pri židovskih listih: da jednostavno taji uotoriške resnice iu dogodke. Na Prošeku še žive oni, ki so bili obsojeni radi popevanja cesarske pesmi, in tudi oni je ie med Sivimi, ki jih je obsodil; dotični akti leže v registraturi — in vendar pravi .L'amico*, da je vse to prazna — bajka. Potem pa nad vse hvali .jedrnati in plemeniti govor* posl. Bnrgstullerja, kateri govor smo 2e po zaslugi označili tudi mi; onega Burgstallerja, ki v ogromni večini slučajev glasuje s poverjeniki onih srditežev tržaških, ki niso liberalci le v navadnem zmislu verske mlečnosti, ampak ki vsikdar in pozitivno nastopajo proti Cerkvi katolički in njenemu poglavarju še posebe. Spominjamo le dogodkov v Trstu in v Rimu povodom proslavljanja XX. septembra. Isti duh laške nestrpnosti veje tudi po dopisih. Vsaka druga beseda je „soiio italia-no*, Ja mia nazionallta*, .principio n a z i o n a 1 eM Itd. A to še ne bi bilo najhujše, ampak v dopisih se dosledno govori o .sovražnikih" Italijanov. Gospoda utrjajo na ta način v italijanskem ljudstvu po liberalnih iu židovskih listih peklensko zlobnostjo razširjeno menenje, kakor da bi mi hoteli ugonobiti Italijane. Nasledek takemu postopanju ne more biti seveda drugi, nego, da se italijansko ljudstvo še bolj fa-natizuje, vsled česar s« morajo le poostriti narodni boji. Ali je to konservativno, ali je to katoličko?! Na vseh straneh torej vse polno italijansko • narodnega navdušenja, a nikjer niti jedne same dobrohotne besedice do sodeže-lanov druge narodnosti, ki su tudi k a t o I i ki, in morda boljSi katoliki, kakor pa oni, ki v italijanskem jeziku — u i s o molili svoje prve molitve, ker sploh ne molijo! Da se razumemo! Gospoda naj Be le potezajo za koristi italijanska narodnosti, kjer in kadar menijo, da so iste rts v nevarnosti. Toda kraj vsega rodoljubja bila hi konservativnemu in katoliškemu listu neizogibna dolžnost, da izreče za razvajena italijanska ušesa sicer malce trdo besedo : Italijani, branite svoje pravice zvsoener-žijo, pri tem paspoBtujtetuje! Ne storite drugim, kar ne želite, da bi drugi v a in storil i! Poglejte, tudi oni drugi so vaši bratje v Kristusu, dajte, dovolite jim, da tudi oni žive človeka dostojno življenje! * Taka beseda bi bila na svojem mestu v katoliškem glasilu. Take besede bi smeli iskati v listu, v kojega pišejo duhovniki škofije, ki je po t r e h č e t r t i n a h slovanska. Gospoda pravijo, da so dobri katoliki. Mi jim verujemo to in nočemo oporekati ni malo. Toda nikar naj nam ne zamerijo, ako jim rečemo naravnost, da se v narodnih iu politiških vprašanjih kažejo drugačne može! Uzorni verniki v cerkvi, poštenjaki v zasebnem življenju, ali na narodnem in politiškem polju ne morejo in ne morejo biti — pravični! To so nam dokazali zopet v prvi številki .Amica* in s tem se je zrušil v svoj nič nauk, ki ga po vsej sili širijo iz Gorice in na kojega opira svojo raisoti rt'etre sedanja nova doba na Kranjskem: nauk namreč, da vsak dober katolik je i« eo tpse pravičen tudi v narodnem in politiškem pogledu. Ali pa so morda zvoki v .L'amico* nekaka predigra novi dobi v škofiji tržaško-koperski?! Bodi tudi to: mi zaupamo v pravico Onega, ki gori nad oblaki vodi in odloča usode narodov, in pa zlatemu srcu nale prečastite duhovščine širom škofije. Zaključujemo pa t željo, da Bog obvari pred takimi .prijatelji* nas in — tudi italijansko ljudstvo. Italija v Afriki. Iz Afrike nimamo zabeležiti posebnih vesti, in tudi, ko bi jih imeli, se izvedeli bi mnogo, ker Baratieri daje strogo nadzirati vse brzojavke. Tako moramo tudi mi razumeti vse tiste smelne vesti o približevanju in ponudbah raznih glavarjev generalu Baratierija. V tem zmislu tudi list „Don Chisciotte" brije norce iz poročil Baratierijevih. Sedaj, ko je vlada dobila zahtevane milijone, sedaj prihajajo kar naenkrat najpovoljneje vesti iz Afrike : vsi .rasi* se kar silijo Lahom, derviši se niti ne zganejo in celo sam Makanen je postal prijatelj poročniku Scali. Isti list protestuje vnovič proti tej nevredni — komediji. V protislovju z uradnimi poročili poroča „L' Italia militare", da so se derviši jeli utr-jati na meji nasproti Kasali, torej blizo tfasave. Ker pa derviii dobro vedo, da se jim tu ni bati napadov od italijanske strani, kajti Italijani imajo sed^j dovelj posla z Abi-sinci, ni mogoče misliti drugače, nego da hočejo napasti oni sami. K nevarnostim od juga sem, pridružila bi se druga nevarnost za Italijane od zapada sem. Poročila javljajo nadalje, da je Baratieri te dni pregledoval vojsko v Adigratu in je ob tej priliki prav navdušeno — govoril. Govoriti pa znajo ti Italijani, to jim niora pripoznati tudi najhitjia zavisti Slednjič bodi povedano, da so se pri sožalni »Javnosti, prirejeni na' vseučilišču rimskem za padle vojake, gospodje dijaki — stepli. No, tudi take slavoosti so menda neizogibni pridevek avite eolture! O sporu med Angleiko in Ameriko. Vse kaže, kakor bi se hotela vsa Amerika Izjaviti solidarno proti Angleiki. V senatu v WashlDgtonn so prečitati čas ti tke, došle od senata brazilijauskega na sporočilu pred-, sednika združenih držav glede na prepih med republiko Venezuelo in Angleško. Kon-' gres v Washingtonu je odobril zakon za imenovanje komisije v tej zadevi. Različne vesti, Za bolifinico so nadalje darovali: g. K. Scuglievich 30 Kr, rodbina Truden 40 Kr., g. Kristijan Dejak 90 Kr., g. Jak. Klemene 14. m. blaga in 8 volnenih čepic, Neimenvan 18 volnenih rut in 30 p. roko vic; g. Ivan Umek en par čevljev; g. Ivan Zadnik 23 m. blaga, gd. I. Pekič 18 m. barhenta, g. F. Monti 16 m. barhenta-, ga. Vekoslava in gč. Bogomila Valenčič 6 rut, 13 robcev, 8 par zapestnic, 3 p. nogovic, 2 p. spod. hlač iu en p. rokovie; ga. Mi)rixbauer 3 majici in 9 p. zapestnic; ga. Gvozdanoviđ & m. sukna, ga. M. Kovačič 10 kron, ga. Franja Pertot 10 kron. g. pl. Kuhačevid 4 krone, g. Po-gorelec 4 krone, ga. Marija PoJley 10 kron, g. žup. Budin 2 kroni, msgr. Martelanc 1 krono, g. J. Knaus z Reke 10 Kr. Mutni svit triaiki imel je minolo soboto zvečor nejavno sejo, v kateri se je bavil i zgolj gospodarskimi vprašanji nebistvene važuosti. Med temi bilo bi omeniti le, da so podvzetniku za čiščenje (pometanje) ulic na njegovo zahtevo povišali pavšal za triletje 1896-98. od 00.000 na 62.400 gld. na leto in pa da so imenovali vratarja letovišča Re-voltella, Angela Depiera, vsled njegove prošnje občinskim ura dmkom. Mestna bolnišnica in pa mestna delegacija tržaika. Te dni smo sporočili, kako je kolegij zdravnikov tržaške mestne bolnišnice v svoji seji tožil o gorostasnih nedostatkih, ki vladajo v mestni bolniiuici gledd obskrbe bolnikov. Kaj pa pravi k obsodbi slavna mestna delegacija ? Ona je odgovorila na te, od kompetentne strani prihajajoče pritožbe zeld hladnokrvno, da ne rečemo — lahko-miseljno. Zapisnik seje mestne delegacije z dne 17. t. m. glasi o tej stvari: .Poročevalec magistralni vodja Gaudusio. Mestni fizik in magistratni vodja poizvedovala in preiskovala sta o tem, kar so pisali neka ter! tukajšnji Usti glede slabe hrane, ki jo baje dobivajo bolniki v tukajšnji bolnišnici. Ta preiskava je dokasala, da gre v teh pritožbah le za posamične slučaje, kateri pa sami po aebi nimajo nikakoršne važnosti. Delegacija jemlje to na znanje v svoje pomirjanje*. — Kaj so, vprašamo, zdravniki pretiravali?? Papir .Edinesti" V izdanju za minulo soboto (21. t. m.) že smo^povedali pod za-glavjem .Našim čitateljem", kaj je v z r o k temu, da je papir, na katerem se tiska .Edinost*, nekaj dnij sćrn res nekako slabe vrsti. Ker pa nam kljubu temu vedno še prihajajo reklamacije gled6 papirja, opozarjamo čč. naše čitatelje in prijatelje našega lista z nova na omenjeno vest, prose jih opetovano, da naj blagovoljno potrpć do novega leta. Z novim letom, kakor smo že objavili v gori navedeni vesti, spremeni „Edinost* svojo obliko in potem bode tudi papir boljši. Silvestrov veter. Kakor vsako leto, povabi naš .Tržaški Sokol* tudi letos vse svoje prijatelje, da se snidejo dne 31. t. m. v njegovi dvorani v slovesni poslov od starega in v pozdrav nastopajočega leta. Pridite torej vsi, da v bratski ljubezni pokažemo hrbet onemoglemu starcu 1895, ter se •/. vsem svojim srcem oklenemo mlađega dečka 1896, o kojem se hočemo nadejati, da donese srečnejših dni našemu milemu rodu. Program „S Ivestrovemu večeru" priobčimo v nocojšnjem izdanji. .Amaro Baratieri". Grenka, zares grenka mora biti usoda slavnega italijanskega generala, ki je nesel „dvito eolturo* latinsko daleč tje v vročo Afriko med .ljudožrne* črnce, kjer pa je, inesto zahvale, doživel sijajen poraz. To je britko, to je grenko. In kak6 naj bi se ta grenkost izrazila najprimerneje ? Menda z .narodnim žalovanjem*, takozvanim .lutto nazionale", katero jako dubro poznajo tam nekje v Istri ? Ne; to ne gre, kajti s takim žalovanjem priznali bi Lahi in oiii, ki hočejo biti Lahi po sili, da so su-rovi črnci otemneli sijaj italijanskega orožja. Ta je pomagal Italijanom iz zadrege pristen Nemec, Gustav Ttipfer v Urfahru, predmestju Linča. Ta prefrigani mož vporabil je Baratierijevo britkost jako umestno in spretno ; skuhal je ii te bridkosti — žganje, grenko žganje, katero je krstil .Amaro Baratieri"! O teh „desteliranih solzah", katere pretaka general Baratieri s svojo vojsko vred, govorijo glasno ilustrovani plakati, ki so prilepljeni po vogalih tržaških ulic. Pomislite, ali ni bila ta misel praktična ? Britko, grenko usodo Baratierijevo vporabiti v grenko žganje „Baratieri*. Mogoče je, da je Gustav Tiipfer že poslal Baratierija par tisoč steklenic tega žganja za Božič. Baratieri bi potem lahko povabil vse one vražje ,ras* in cel6 Menelika samega k veliki gostiji, kjer bi črna veličanstva napajal z .grenkim*. Morda bi se gospoda potem pomirili, možno pa je tudi, da bi se stepli, ako jim udari v glavo .Amaro Baratieri*. Hrabri general naj poskusi! Straftna bolezen. Te dni smo sporočili, da so dne 15. t. m. pripeljali v tukajšnjo bolnišnico 141etnega cigana Alojzija Karija, čigar truplo je bilo doslovno pokrito s čr-viSi. Takrat smo tudi obljubili, da sporočimo, kar doznamo o tej zares čudni bolezni. Po-izvedeli smo to-le: Deček Alojzij Kari je član ciganske naselbine, ki je pri Katinari. Bolan je moral biti že dalje časa, za kdo zna kakšno bolezen, toda ostudni črvi so se pojavili po vsem truplu otrokovem le vsled tega, ker je bil otrok strašno zanemarjen. Tako pravijo zdravniki. — Truplo dečka bilo je vse polno krvavih, vnetih prask, v katerih so se zaredili črvi v taki množini, da truplo že ni bilo več podobno Človeški obliki. Dasi so zdravniki storiti vse možno, da ozdravijo pomočjo svoje umetnosti okuženega dečka, vendar je ostal njih trud brezvspešen : po dolgem, strašnem trpljenju umrl je Alojzij Kari minolo nedeljo zjutraj. — Iz tega groznega slučaja naj bi crpili nauk oni, ki zanemarjajo svoje truplo posebno po zimi. Čistoba nad vse bodi načelo slehernemu, ki huče ostati zdrav! Koledar. Dančs (24.): f Adam in Eva ; Hermina. — Jutri (25.): Božič. Rojstvo Gospodovo. — V četrtek (26.): Štefan, mu-Čenec; Dionizij. — V petek (27.): Janez evangelist; Fabijola. — Prvi krajec. — Sulnce izide ob 7. uri min., zatoui ob 4. uri 15, min. -- Toplota včeraj: ob 7: uri 1 zjutraj 9 stop., ob 2 pop. 145 stop. C. Loterijske itovitke, izžrebane21. i m.: Trst, 59, 50, 43, 20, 77. Line 1, 9, 45, 75, 55, Budim 5, 69, 79, 88, 43. Najnovejše vesti. Dunaj 23. „Wiener Zeitung* javlja : Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo blagovolilo je najvišjim sklepom od dne 20. decembra t. 1. milostno imenovati deželnim glavarjem za mejno grofijo istrsko deželnega poslanca dra. Mateja Campitellija, in deželnega poslanca dra. Andreja S t An ge rja namestnikom istega v vodstvu deželnega zbora. (Za danes jemljemo le na znanje ta dogodek in vzdržati se vsake opomnje, ker nam ni znana podlaga, na koji je se doseglo sporazumljenje med manjšino, večino in vlado. Op. ur.) Dunaj 23. Govori se, da je konferencija slovenskih deželnih in državnih poslancev v Mariboru sklenila jednoglasno izjaviti, da pri se da u jih razmerahjimni možno vstopiti zopet v deželni zbor štajerski. Rim 23. Ras Mangaša je skušal dne 20. t. m. napasti Makalte, a bil je odbit. Iz Kasale odposlana patrulja je naletela v selu ElFaša u a lahko garuisijo, je prijela isto ter jo pognala v beg. Garnizija je ostavila 25 mrtvih. Patrulja pa se je vrnila v Kasalo, ne da bi trpela kako zgubo. (Ne pozabiti, da je ta vest došla iz italijanskega službenega vira. Op nredn.) Nejpelj 22. Paketna Indija .Vincenzo Floriu* odpljuje danes po noči v Masavo t dvemi bataljoni na krovu. Tr^ovlmh« t'rsojnvk«. BmlmpiiU. Pleni™ /n ja*an 7.15 7.16 Pioiilii« »it (pomlad 189« 6.90 «4 82 25 3250 Četvorni 83 25 83.60. V glavah (sodih) 83.--'38.50 jako itaino Havrt. Kav« ttanto« good nvt>rit£« dooambar 00*75 i« april 84.—. Biisabnrff. Santo« good aveiagu tu dvcaubar 78.70 ra maro 70.28 maj 88. — cena mirna.__ Dunajak« bori« aa. fleOMSbf« lses predvAaraJ dana« Driavni