LETO VI.	PONEDELJEK, 15. MARCA 1976	št. 3
Smučarski prainik v Bohinjski Bistrici
Četrtek dne 26. februar 1976 bo veliki množici smučarjev, turističnim delavcem, predvsem pa občanom Bohinja ostalo v trajnem spominu. Bohinjcem se je ta dan uresničila dvajsetletna želja po usposobitvi smučarskih terenov nad Bohinjsko Bistrico pod pobočjem Koble. Veliko je bilo pogovorov, prepričevanj in organizacij sikih težav preden se je pričela velika investicija v enega edinstvenega primera izrazitih smuških terenov tako za rekreativne kakor tekmovalne smučarje. Lahko ugotovimo, da se je z izgraditvijo smučišč Kable izoblikovala prelomnica tako v zimskem kakor tudi v letnem turizmu v Bohinju, predvsem pa še v Bohinjski Bistrici. Bohinj bo ponovno pridobil v svetu tisto mesto v turizmu, kot jo je imel že pred 50 leti.
Razen naravnih pogojev, !kot so zanesljiva in dolgotrajna snežna odeja, severna lega pobočij s travnato podlago, nepo-
sredna dostopnost na smučarske terene po cesti in železnici, z delno preskrbo in turističnimi sobami, do danes ni bilo v Bohinju nižinskih žičnic i-n opremljenih in vzdrževalnih smučarskih prog. Leta 1972 je Turist progres Engineering Radovljica zgradil prvo vlečnico v Bohinjski Bistrici nad bohinjskim predorom. Kasneje je sledila tudi žičnica na Senožetih v zgornji bohinjski dolini. Z vlečnico Bohinjska Bistrica pa se je pričel izvajati program izgradnje in opremljanja smučarskih terenov južno od Bohinjske Bistrice, ki jih s skupnim imenom imenujemo Kobla, imenovano po gorskem vrhu Kobla (1499 metrov). Organizacije združenega dela s področja Gorenjske in Ljubljane so ustanovile konzorcij za izgradnjo zimskošportnega centra Kobla. Zavarovalnica Sava iz Kranja, Skupščina občine Radovljica, SAP Ljubljana, ZŽTP — TTG Ljubljana, Ljubljanske mlekarne TOZD Trgovina Ljubljana, Elektro Kranj,
Turist progres Engineering Radovljica, Gozdno gospodarstvo Bled, LIP lesna industrija Bled, Gradbeno podjetje Bohinj in IBI Kranj so s svojimi vlaganji omogočile najetje dinarskega in deviznega kredita kot osnovo za pričetek del, ki ga je odobrila Ljubljanska banka, podružnica Kranj, enota Radovljica za katerega poleg ustanoviteljev konzorcija jamčijo za pravočasno odplačevanje tudi naslednje organizacije združenega dela:	Komunalno podjetje
Bohinj, Gozdno-kmctijska zadruga Srednja vas v Bohinju, Klavnica in mesarija Bohinjska Bistrica, Kovinoobrt Bohinjska Bistrica, špecerija Bled, Almira Radovljica, Splošno gradbeno podjetje Sava iz Jesenic, Elmont Bled, Tehnični biro Jesenice in Veriga Lesce. Poleti leta 1974 so se začela gradbena dela dvosedežnice Kobla I in Kobla II ter smučarske proge ob obeh žičnicah. Program je bil zaključen decembra leta 1975, tako da je
bilo za uradno otvoritev zimskošportnega centra Kobla — dograjena je prva etapa, vse pripravljeno.
Dograjeni so bili naslednji objekti:
600 m dolga vlečnica Bistrica
800 m dolga sedežnica Kobla I
Uradno otvoritev Kable je izvedel poslovni odbor konzorcija Kobla s predsednikom Ivanom Hrovatinom, direktorjem Zavarovalnica Sava na čelu, ki je tudi izvršil tako težko pričakovano otvoritev tega centra. Otvoritev je bila slavnostna, katere so se poleg številnih smučarjev iz vse domovine, udeležili vsi vodilni funkcionarji družbenopo-litičnih organizacij Občine, predstavniki konzorcija, predstavni-
1000 m dolga sedežnica Kobla II
800 m dolga vlečnica Ravne I (dokončna montaža se predvideva pomladi 76)
Ob teh žičnicah z urno zmogljivostjo 3000 oseb na uro je urejenih 25 ha smučišč sledečih dolžin:
ki skupščine občine Radovljica in predstavniki smučarskih zvez in ostalih športnih organizacij. Navzoči pa so bili tudi bohinjska mladina in predstavniki bohinjskih družbenopolitičnih organizacij.
Slavnostna otvoritev žičnice Kobla in njenih smučišč pa sovpada prav v čas, ko domači
(Nadaljevanje na 2. strani)
1.	ob	dvosedežnici	Kobla	I:	dolžina 1200 m,	višinska	razlika	200 m
2.	ob	dvosedežnici	Kobla	II:	dolžina 1300 m,	višinska	razlika	300 m
3.	ob	dvosedežnici	Kobla	II:	dolžina 900 m,	višinska	razlika	300 m
4.	ob	dvosedežnici	Kobla	II	proti stočišču proge na	Širokih	lazah
(stara smučarska proga): dolžina 2200 m, višinska razlika 510 m
5.	ob vlečnici Bistrica: dolžina 600 m, višinska razlika 100 m
Vse te smučarske proge omogočajo poleg rekreativnega smučanja tudi organizacijo tekmovanj v smuku (2000—2300 m), veleslalomu in slalomu.

Zaključni račun za lelo 1975
Kljub večkratnim razpravam med letom o težavah na tržišču, ki so prizadele celotno lesno industrijo in seveda tudi naše podjetje, smo upali, da na koncu le ne bo tako hudo. Kakorkoli obračamo številke, pa je zaključni račun potrdil to, kar je bilo ugotovljeno že s periodičnimi obračuni med letom. Prodaja je močno zaostala za planom in je dosežena komaj v višini iz leta 1974, nižji je tudi dosežen dohodek, višji pa so zato stroški poslovanja in je končni uspeh kaj skromen, tako da dohodki ne pokrivajo vseh stroškov. Rezultat je negativen za 4.213.422 din, ker pa je v stroških zajeta višja amortizacija kot je predpisana, je z upoštevanjem amortizacije nad predpisano stopnjo rezultat pozitiven in sicer skupaj 8.362.466.— din.
Za leto 1975 so bili zaključni računi prvikrat izdelani po TOZD. To je seveda v knjigovodstvu povzročilo neprimerno več dela, vendar pa omogoča tudi boljši vpogled v poslovanje TOZD in s tem tudi za ukrepanje in odločanje.
Na zborih delavcev po TOZD so bila podana poročila o doseženih rezultatih dohodka in njegove delitve na obveznosti iz dohodka ter na osebne dohodke in sklade, zato tukaj ne bi ponavljali že prikazanih podatkov. Prikazali pa bi nekaj podatkov v primerjavi z letom 1974 in v primerjavi s planom.
Naslednje primerjave najbolj nazorno prikazujejo na
vzroke za skromen poslovni uspeh v letu 1975:				
		% izpolnitve primerjava		
		plana 1975 z :		letom 1974
1. Neto realizacija-	— prodaja 76,5			100,0
2. Stroški izdelave-	-DIS	73,8		107,5
3. Doseženo kritje		80,8		90,2
4. Fiksni stroški		103,3		114,2
5. Neto rezultat		0,0		0,0
Po TOZD je plan	za leto 1975 izpolnjen		v sledečih %:	
	Neto	Doseženo	Fiksni	Neto
realizacija		kritje	stroški	rezultat
TOZD Bohinj	76,9	69,2	101,2	0,0
TOZD Rečica	67,6	91,9	98,7	0,0
TOZD Mojstrana	118,2	116,1	117,1	0,0
TOZD Podnart	95,3	• 71,5	128,2	1,2
TOZD Trgovina	—	179,6	170,2	207,0
Primerjava z letom 1974 (1974 je 100) je sledeča:				
	Neto	Doseženo	Fiksni	Neto
realizacija		kritje	stroški	rezultat
TOZD Bohinj	98,0	76,2	110,7	0,0
TOZD Rečica	92,9	102,8	110,3	0,0
TOZD Mojstrana	144,7	110,3	131,4	0,0
TOZD Podnart	115,4	94,5	138,6	7,9
TOZD Trgovina	134,9	163,7	199,0	125,1
Uspešnost poslovanja se meri tudi s tem, koliko prodaje, dohodka in osebnih dohodkov dosegamo na zaposlenega v primerjavi s preteklim letom ali koliko dohodika dosegamo na zaposlenega v primerjavi s preteklim letom ali koliko dohodka dosegamo v razmerju do poslovnih sredstev. Tudi analiza in primerjava teh podatkov prikazuje na negativni rezultat poslovanja v letu 1975. Nekaj ugodnejšo sliko izkazuje primerjava proizvodnosti, rentabilnost pa je močno upadla:
Proizvodnost	1974	1975	index
1. Celoten dohodek na			
zaposlenega 2. Dohodek na	271.124	323.692	119,2
zaposlenega 3. Osebni dohodki na	108.088	67.208	62,1
zaposlenega — bruto	45.991	55.125	119,9
4. Prodaja zunanjim kupcem			
na zaposlenega Rentabilnost	271.124	293.073	108,0
Na 100 din dohodka odpade:			
1. poslovnih sredstev	47,1 din	31,6 din	67,1
2. osnovnih sredstev	100,7 din	77,5 din	77,0
3. obratnih sredstev	88,5 din	53,5 din	60,5
Vzroki za toliko slabši poslovni rezultat so predvsem:
1.	v prenizki realizaciji in zato negativnemu delovanju fiksnih stroškov
2.	v upadanju prodajnih cen v izvozu in doma in s tem znižanju razlike med prodajno in proizvodno ceno
3.	v povečanju cen materialov in storitev za proizvodnjo, kar je vplivalo na povečanje stroškov proizvodnje.
Prodajna služba za svojo analizo ugotavlja, da bi bil izkupiček za izvršeni izvoz v letu 1975 za več kot milijon dolarjev večji, če bi veljale prodajne cene iz leta 1974, kar pomeni, da je pri 3.883.766 dolarjev izvoza dohodek nižji za celi 2 milijardi starih din. Nabavna služba ugotavlja, da smo za m3 hlodovine v letu 1975 plačali 44,16 din oz. 6 % več kot v letu 1974.
Seveda pa ne smemo iskati vzrokov za slab poslovni rezultat samo v zunanjih vplivih, ker je to lahko kaj slaba
tolažba. Verjetno znotraj ni bilo narejeno vse, kar bi se dalo in moralo narediti, da bi bil rezultat drugačen. Navedeni zunanji negativni vplivi so nam znani že celo leto, zato je bilo sprejetih že več ukrepov in sklepov za stabilizacijo poslovanja, ker v bližnji prihodnosti ne moremo pričakovati bistvenih zunanjih sprememb, ki bi pozitivno vplivali na poslovanje, bo samo od nas samih odvisno ali bomo uspeli z notranjimi ukrepi spremeniti negativni rezultat v pozitivnega. Prepričani moramo tudi biti, da je nazadnje od izboljšanega poslovnega rezultata predvsem odvisna tudi naša osebna in splošna poraba in s tem naš standard.
Jože Lipnik
Smučarski praznik v Bohinjski Bistrici
(Nadaljevanje s 1. strani)
smučarski klub Bohinj praznuje letos 50-letnico svojega delovanja.
Nadvse svečanost pa poudarja državno prvenstvo za mladinke in mladince v smuku, veleslalomu in slalomu, ki se je te dni odvijalo na novih progah Kohle v organizaciji Smučarskega kluba Radovljica. Talko bodo mladi tekmovalci kakor tudi novinarji odnesli v svoj kraj ži-
Rezultati:
SMUK —
vo reklamo o zares čudovitih terenih za smučanje, ki ga nudi Kobla.
Državno prvenstvo je zbralo prek 150 odličnih jugoslovanskih smučarjev iz Slovenije, Hrvat-ske, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Tekmovalci so bili nad progami nadvse zadovoljni predvsem nad progo za smuk, ki so jo doslej najbolj pogrešali oz. ki jo jugoslovanski predvsem pa slovenski tereni niso nudili tekmovalcem nikjer.
mlajše mladinke:	1. Koklič Manja (Branik)	1.28,88
2.	Bernik Irena (Železniki)	1.32,34
3.	Klanjšček Tjaša (Branik)	1.32,83
starejše mladinke:	1. Gortnar Jožica (Železniki)	1.28,46
2.	Urh Andreja (Radovljica)	1.29,12
3.	Jezernik Andreja (Izletnik)	1.31,02
mlajši mladinci:	1. Virk Tomo (Olimpija)	1.25,79
	2. Oberstar Miro (Olimpija)	1.26,31
	3. Kravcar Marko (Tržič)	1.26,99
starejši mladinci:	1. Koželj Tone (Branik) ,	1.22,12
	2. Strel Boris (Alpetour)	1.22,53
VELESLALOM —	3. Popenko Igor (Branik)	1.24,09
mlajše mladinke:	1. Valič Jana (Alpetour)	1.24,10
	2. Dornig Bojana (Olimpija)	1.24,34
	3. Tome 'Nuša (Alpetour)	1.24,49
starejše mladinke:	1. Urh Andreja (Radovljica)	1.26,47
	2. Jezernik Andreja (Izletnik)	1.26,56
	3. Gortnar Jožica (Železniki)	1.27,33
mlajši mladinci:	1. Forte Iztok (Olimpija)	1.54,11
	2. Virk Tomo (Olimpija)	1.54,58
	3. Valič Mitja (Alpetour)	1.55,51
starejši mladinci:	1. Zibler Janez (Tržič)	1.49,41
	2. Strel Boris (Alpetour)	1.49,46
SLALOM —	3. Zavrl Vojko (Branik)	1.50,25
mlajše mladinke:	1.	Zavadlav Anja (Olimpija) 2.	Tome Nuša (Alpetour) 3.	Dornig Bojana (Olimpija)	93,54 95,39 95,85
starejše mladinke:	1.	Jezernik Andreja (Izletnik) 2.	Blaže j Špela (Olimpija) 3.	Dolinar Karmen (Olimpija)	97,44 97,47 101,13
mlajši mladinci:	1.	Forte Iztok (Olimpija) 2.	Valič Mitja (Alpetour) 3.	Cerkovnik Tomaž (Akademik)	89,67 93,28 93,54
starejši mladinci: KOMBINACIJA —	1.	Zibler Janez (Tržič) 2.	Strel Boris (Alpetour) 3.	Kavčič Sandi (Olimpija)	87,56 88,37 88,61
mlajše mladinke:	1.	Tone Nuša (Alpetour) 2.	Dornig Bojana '(Olimpija) 3.	Valič Jana (Alpetour)	točk 41,26 54,49 71,36
starejše mladinke:	1.	Jezernik Andreja (Izletnik) 2.	Blaže j Špela (Olimpija) 3.	Dvoršak Barbara (Izletnik)	18,62 31,40 140,69
mlajši mladinci:	1.	Forte Iztok (Olimpija) 2.	Valič Mitja (Alpetour) 3.	Lukane Stojan (Tržič)	23,98 51,70 86,83
starejši mladinci:	1.	Strel Boris (Alpetour) 2.	Zibler Janez (Tržič) 3.	Kavčič Sandi (Olimpija)	8,37 27,74 49,15
S tem je bila končana prva etaža izgradnje žičniškega sistema na Koblo, že v srednjeročnem planskem obdobju 1976 do 1980 pa bo sledila II. etapa. V tej etapi se bo zgradila dvosedežnica Kobla III, ki bo potekala od zgornje postaje Kobla II do vrha Koble. S tem bo zgrajena osnovna vertikalna komunikacija, ob kateri bo potekala FIS smuk proga dolžine 3.500 m in višinske razlike 920 m. V drugi etapi bo vzporedno z vlečnico Ravne I zgrajena še vlečnica Ravne II, ki too namenjena v glavnem treningom slaloma in veleslaloma.
ŽJ
Merila za nagrajevanje
v letu 1976
Vsak od .nas zahteva pravično nagrajevanje za učinke svojega dela. Pravico dojemamo in si jo razlagamo prevečkrat vsak po svoje, .zato ne moremo pričakovati, da bi kdo iznašel tak sistem nagrajevanja, ki bo pravičen za vse delavce. Vsakemu posebej izmeriti učinke dela je nemogoče. Tudi kazalci učinkov so različni in se kažejo v preseganju časovnih normativov, prihranku :na proizvodnem materialu, varčevanju in prihranku na splošnih .stroških, doseganju proizvodnih in prodajnih planov, pravilnih in pravočasnih poslovnih odločitvah itd. Vsi ti učinki se končno odražajo v uspehu gospodarjenja. Boljši finančni rezultat gospodarjenja nam omogoča večje osebne dohodke in varnejši položaj vsakega zaposlenega. To je tudi osnovno načelo samoupravnega sporazuma za lesno industrijo in gozdarstvo o delitvi osebnih dohodkov h kateremu smo pristopili leta 1975. Po samoupravnem sporazumu je masa denarja za osebne dohodke odvisna od finančnega rezultata gospodarjenja vsakega podjetja. Osebni dohodki v našem podjetju so že na meji, ki so po sporazumu še dopustni za tak rezultat gospodarjenja kot smo ga dosegli v preteklem letu. Tu se nam postavljata vprašanji: ali znižati osebne dohodke ali pa izboljšati rezultate gospodarjenja. Odgovor je samo eden. Osebnih dohodkov ne moremo in ne smemo znižati, izboljšati moramo rezultate gospodarjenja in učinkovitost stroškov. V sistemu nagrajevanja moramo zagotoviti in uresničevati načelo, da učinkovitejše in kvalitetnejše delo na vseh nivojih dodatno stimuliramo.
Pri izdelavi meril za stimulacijo v letu 1976 smo imeli v vidu gornje izhodišče. Posebej smo izdelali merila iza stimulacijo za:
1.	A grupa — neposredno delo
2.	B grupa — posredno delo v TOZD in DS SS
3.	zaposleni v prodajnem sektorju
4.	zaposleni v trgovini
5.	trgovski potniki
1.	Nagrajevanje A grupe — neposredno delo
Učinke neposrednega dela to je preseganje časovnih normativov že dolgo poznano in jih je relativno enostavno ugotavljati in meriti. V iletu 1976 pa bomo neposredno delo nagrajevali tudi na prihranku izdelav-nega materiala, oziroma doseganja materialnih normativov, ki veljajo za izdelavo posameznih izdelkov v določenih obratih.
Zakaj in kako bomo ugotavljali prihranke materiala?
Material v naših kalkulacijah predstavlja čedalje pomembnejše mesto. Z njim pa ravnamo precej mačehovsko. V marsikaterem primeru bi se ga dalo bolje izkoriščati in bolje z njim gospodariti. Vzemimo samo pri-
novosti iz SOZD - novosti iz SOZD - novosti iz SOZD
Surovinski primonikliaj
Že nekaj let hudo primanjkuje surovin, kajti predelovalne zmogljivosti so zelo velike, na drugi strani pa nastopa omejitev sečnje in tem povezani gozdnogospodarski načrti. Ne glede na želje to možnosti lesno-predelo-valne industrije se srečujemo z omejeno proizvodnjo gozdnih sortimentov, ki bi jo lahko le delno zvišali z dodatnim vlaganjem v gozdne komunikacije ter s tem, da bi začeli tudi s sedaj še praktično nedostopnimi seči-šči.
Za leto 1976 je bil pripravljen osnutek razdelitve surovin, ki je upošteval med drugim tudi ekonomske pokazatelje ter trenutno stanje. Na tem področju se bomo morali zavzeti za dolgoročno usklajevanje ter gospodarnost. Prav o teh problemih smo že večkrat razpravljali na sestankih kolegijskega poslovodnega organa, posebno pa še o tem, da je bilo lani sečnje več kot smo planirali za leto 1976. Vzrok za
Predelavo
Po podatkih za srednjeročni razvoj v »GLG« je vidno, da vse lesno-industrijske TOZD teže za večjo predelavo lesa iglavcev, obenem pa ni zanimanja za povečano predelavo lesa listavcev. Ti podatki predvsem izhajajo iz tega, ker je več hlodovine iglavcev za žago in iz teh podatkov je razvidno neskladje s tisto gozdno-tehnično proizvodnjo, ki je predvidena po srednjeročnem programu.
Na področju GG Bled potrebujejo za 6.000 m3 več lesa kot je predvidena proizvodnja, na področju GG Kranj pa pripravlja lesna industrija 15.000 m3 porabe
(Nadaljevanje z 2. strani)
mer, da bi izboljšali izkoristek žage za 1 %:
letno razžagamo cca 76000 m3 hlodovine
1 % boljši izkoristek pomeni 760 m3 žaganega lesa
vrednostno to znaša
760 m3 X 1500 din = 1140000 din
1 % ikot tak pri posamezni deski se nam zdi nepomembno, vendar pri celoletni proizvodnji nam predstavlja polovico vseh plač na žagi. Podobne izračune bi morali napraviti za vsaik izdelek.
Prihranek na materialu bomo ugotavljali iz računovodskih podatkov na osnovi planskih kalkulacij in dejansko porabljenega materiala po formuli:
dej. por. mat.
% = —--------------
plan. por. mat.
Zaradi točne ugotovitve o dejanski porabi materiala bomo morali vsak mesec popisati nedokončano proizvodnjo
Doseganje materialnih normativov nam proporcionalno % za % znižuje ali povečuje osebni dohodek, vpliva pa največ od — 5 do + 10 %.
Na stimulacijo prihranka materiala bomo prišli, ko bodo podatki, ki jih bo obdelal računalnik nedvomno jasni in točni.
2.	Nagrajevanje B grupe — posredno delo v TOZD in DSSS.
Nagrajevanje B grupe to je posrednih delavcev v TOZD in DSSS vključuje naslednje ele-
mente gospodarjenja:
Doseganje plana	30 %
Produktivnost	30 %
Kritje I	20%
Doseganje FIS	20 %
povečanje so vremenske neprili-ke, saj je bilo samo na področju GG Kranj za 8000 m3 več poseka. Ugotavljamo, da je zmogljivost naših gozdov manjša od predelovalnih zmogljivosti za okoli 50 odstotkov predelovalnih možnosti.
Predvsem delovni organizaciji Jelovica primanjkuje žaganega lesa ustreznih kvalitet, zato se bo treba zavzeti za to, da se problem rešuje v okviru »GLG«.
Tako smo pripravili predlog za leto 1976, ki naj bi bil osnova za izboljšanje stanja. Predlog za oskrbovanje žag s hlodovino in predelavo z žaganim lesom, razdelitev, naj bi bila tudi sestavni del samoupravnega sporazuma, ki bo sklenjen za srednjeročno obdobje 1976—1980.
O sklepih DS »GLG« ter njegovih stališčih na to problematiko bo obširneje poročano v naslednji številki glasila.
S.	D.
I iglavci
hlodovine iglavcev več kot je predvidena proizvodnja. Prav nobena lesno-industrijska organizacija pa si ni zagotovila surovin s samoupravnimi sporazumi izven regije.
Po vsem tem utemeljeno pričakujemo večji problem oskrbovanja žag in večje povpraševanje po surovinah. Večina predelave je tudi usmerjena na kvalitetnejše razrede žaganega lesa iglavcev, v poprečju pa ugotavljamo, da doslej le 72 odstotkov žaganega lesa odgovarja uporabi.
Zato naj bi bilo priporočilo temeljnim organizacijam združenega dela, da v srednjeročnem razvoju ne računajo na poveča-
Poglejmo kaj pomenijo posamezni kazalci in kako jih računamo:
—	Doseganje plana računamo na osnovi norma ur (Nh) proizvedenih in planiranih količin po formuli:
proizv. kol. X K
% = --------------
plan. kol. X K
K je skupni izdelavni čas za en izdelek povečan za 6 %.
Čim več izdelkov bomo izdelali tem bolje bomo dosegli plan in tem boljši bo končni % za izračun OD.
Doseganje plana vpliva na končni izračun % OD s faktorjem 0,3.
—	Produktivnost nam na splošno pove število izdelanih količin na 1 Nh ali na enega zaposlenega. Pove nam torej učinkovitost delavcev tako neposrednih ikot posrednih, v našem primeru računamo relativni odnos nad dejansko in plansko produktivnostjo. Dejanska produktivnost nam pove število izdelanih proizvodov na enega dejansko zaposlenega, planska pa število planiranih izdelkov na enega zaposlenega (računamo iz planskega števila zaposlenih).
dej. produkt.
% = .......... ...
plan. produkt.
Čim več izdelkov bomo izdelali v enoti časa oz. čim bolj racionalno bomo zaposlovali neposredne in posredne delavce tem boljšo produktivnost bomo dosegli in boljši bo končni % OD.
Produktivnost vpliva na končni izračun % OD s faktorjem 0,3.
—	Kritje nam kaže mesečno prodajo, ki jo zmanjšamo za direktne istroške materiala in iz-delavne OD vsebovane v proda-
nje surovinske osnove iz gorenjske regije, ker gozdna gospodarstva ne načrtujejo večje proizvodnje. Predvsem bo treba računati in se opreti na domačo surovino
Grupa za koriščanje počitniških domov pri SOZD je dne 22. 1. 1976 razpravljala, kako bi v sezoni 1976 nudili oddih zaposlenim in najbolje izkoristili domove, ki so v sestavi SOZD in to:
1.	Počitniški dom v Seči (LIP Bled)
2.	Počitniški dom v Piranu (GG Bled)
3.	Počitniški dom v Ankaranu (Gradis)
4.	Počitniški dom v Poreču (Gradis)
5.	Počitniški dom ma Pohorju (Gradis)
6.	Počitniški dom v Puli (Jelovica)
7.	Počitniški dom v Piranu (GG Kranj)
8.	Koča v Vratih (Pri Aljaževem domu — LIP Bled)
9.	Počitniški dom na Rovtarici (Aero Medvode)
10.	Rekreacijski center na Pokljuki (še v izgradnji GG Bled)
Člani grupe so se dogovorili upoštevajoč možnosti medsebojne zamenjave, da bi vsak imet-
Bled — V petek, 12. marca je bila redna seja delavskega sveta »GLG«, na kateri so obravnavali predvideni razvoj v letošnjem letu ter nadaljnjo usmeritev, razpravljali o oskrbovanju žagarske proizvodnje s hlodovino in žaganim lesom iglavcev ter obravnavali poročilo o delu skupnih služb ter uresničitev predračuna skupnih služb SOZD za leto 1975.
nih proizvodih. Dejansko doseženo kritje primerjamo s planiranim:
doseženo kritje
% =-----------------
planirano kritje
Čim več bomo prodali tem boljše bo kritje in boljši bo končni % za izračun OD.
Kritje I vpliva na končni izračun % OD s faktorjem 0,2.
— Doseganje FIS (fiksnih splošnih stroškov) računamo na osnovi računovodskih podatkov o dejanskih splošnih stroških nap ram planiranim splošnim stroškom.
dej. FIS
% =------------
plan. FIS
Preseganje FIS nad 100 % pomeni, da smo napravili več stroškov kot je planirano, zato ga moramo za izračun % OD odšteti od 100 % in obratno, doseganje FIS izpod 100 % pomeni, da smo napravili manj stroškov kot je planirano. Zato moramo pri izračunu % OD ta % prišteti h 100%.
Čim bolj bomo varčevali pri splošnih stroških tem boljši bo končni % OD. Fiksni stroški vplivajo na končni izračun % OD s faktorjem 0,2.
3.	Nagrajevanje zaposlenih v prodajnem sektorju
Kriterija za nagrajevanje zaposlenih v prodajnem sektorju sta:
Kritje I	60 %
Doseganje plana proizvodnje	40 %
Kriterija za nagrajevanje sta enaka kot v B grupi le da nastopata z večjim faktorjem. Kritje I vpliva na končni izračun % OD s faktorjem 0,6 in doseganje proizvodnega plana s faktorjem 0,4, kar pomeni, da smo stimulacijo vezali na doseženo kritje I (vrednost prodaje)
iglavcev, ter več vlagati v gozdarstvo in ne nazadnje — vzpostaviti medsebojno dohodkovno soodvisnost.
D. S.
nik doma odstopil SOZD do 6 ležišč.
Ta ležišča bodo dana na razpolago prijavljenim iz vseh delovnih organizacij.
SOZD pa smo dali na razpolago v našem domu še proste kapacitete v mesecu juniju in septembru.
Zaželjena možnost zamenjave je, čeprav za začetek iše bolj skromna. Kdor želi letovati v katerem izmed naštetih drugih domov naj se prijavi najkasneje do 25. marca 1976, v splošnem oddelku svoje TOZD (100% realizacija prijav ni zagarantirana).
Po možnosti naj vsak navede dva roka, zanj ugodna, to pa zaradi lažje razporeditve. — Izmena bo na 10 idni.
Cena za odrasle cca 90.— do 100.— -din dnevno. Za otroke nekaj več od 50 % cene odraslih.
Za letovanje v našem domu in v koči v Vratih bomo zbirali prijave kasneje, kar vas bomo še obvestili.
SI
Financiranje je potekalo v predračuna SOZD za leto 1975, skladu s sprejetim rebalansom ki ga je že potrdil delavski svet. Osebni dohodki so se izplačevali v okviru samoupravnega sporazuma.
V letošnjem letu naj bi zaposlili dva nova strokovna delavca ter tri delavce, ki naj bi bili pogodbeno zaposleni. Predvidevamo tudi nakup nekaj nujne
in tudi na doseganje proizvodnih planov, .ki je tudi odvisno od kvantitete in kvalitete naročil.
4.	Nagrajevanje zaposlenih v trgovini.
Kriterija za nagrajevanje zaposlenih v trgovini sta: planski ostanek dohodka (POD)	70%
doseganje FIS	30 %
Planski ostanek dohod. (POD) dejansko pomeni maržo, ki jo ima trgovina pri prodaji izdelkov. Doseganje splošnih stroškov pa je že pojasnjeno pri B grupi.
Kriterija doseganje POD in FIS posebej računamo za vsako poslovalnico (trgovino).
Pri izračunu končnega % OD za B grupo, prodajo In trgovino smo upoštevali še naslednje:
— maksimalna stimulacija 130 % ‘minimalna 105 %.
Doseganje plana Produktivnost Kritje I FIS 105 % za obračun
Posamezne % za dos. plan., produkt., kritje in FIS pomnožimo s faktorji in jih seštejemo ter dobimo 98,5 %.
Razlika do 100 % je 1,5 %. Polovična razlika je 0,75 %, ki jo prištejemo k 98,5 % in dobimo 99,25 % ter prištejemo še 15 %. Končni % OD je torej 114,25 %.
5.	Nagrajevanje trgovskih potnikov.
Trgovske potnike nagrajujemo v obliki provizije od prodanih količin ter minimalne reali-
opreme, katere stroški pa ne bodo bremenili prispevkov OZD, ker jih bomo povsem pokrili iz prenosa neizkoriščenih sredstev po predraučnu za leto 1975, iz amortizacije ter iz drugih virov.
Skupni planirani izdatki za službe »GLG« so v višini 2,282.372 dinarjev, prispevki OZD znašajo 2,125.118 dinarjev, razliko bi pokrili s prenosom neizkoriščenih serdstev iz predračuna za leto 1975.
S.	D.
Kje bomo lahko letovali
Na zadnji redni seji delovne grupe za počitniške domove organizacij združenega dela v »GLG« so razpravljali o možnostih letovanja v letošnjem letu. V roku od 15. februarja do 25. marca letošnjega leta bodo v vseh delovnih organizacijah zbirali prijave za letovanje v počitniškem domu Seča pri Portoro. žu, v Piranu, v Ankaranu, v Poreču, v Puli, v koči v Vratih poleg Aljaževega doma, v rekreacijskem centru na Pokljuki, v počitniškem domu na Rovtarici ter predvidoma tudi na Rabu. Vse OZD v SOZD naj bi poskušale postaviti čim bolj enotne cene letovanja. Cena prenziona za letovanje v domovih Gradisa je že znana in sicer 90 dinarjev, vse ostale cene pa bo treba še določiti, vendar večjih odstopanj najborž ne bo.
Ko bodo zbirali prijave se lahko interesenti prijavijo za letovanje v vseh domovih, delovna grupa za počitniške domove bo poskušala ugoditi prav vsem, ki bn v tem letu radi letovali bodisi ob morju bodisi v planinah.
S.	D.
—	za 100 % doseganje plana je predvidena stimulacija 15 % (tako kot je neposredno delo normirano na 15 % preseganje), zato k izračunu % OD po gornjih kriterijih prištejemo 15 %. Velja za B grupo in prodajo.
—	v primeru, da je doseganje kritja I in FIS-a pri B grupi 200 % ali več in nam končni % OD znese manj kot 115 %, se zaradi vpliva, ki ga ima kritje I na ostanek dohodka, obračunamo 115 %
—	kadar je končni izračunani % OD manjši od 100 % (brez 15 %) se k izračunanemu % prišteje polovična razlika do 100 % (velja za B grupo in prodajo).
—	za trgovino pa velja še naslednje:
kadar je izračunani % OD manjši od 115 % (15 % pri trgovini ne upoštevamo) se k izračunanemu % OD prišteje polovična razlika do 115%.
105 % X 0,3 = 31,5
110 % X 0,3 = 33,0 75 % X 0,2 = 15,0
95 % X 0,2 = 19,0 98,5
zacije, ki jo mora vsak trgovski potnik ‘doseči.
Sprejeti sistem meril za nagrajevanje v letu 1976 je začetek takoimenovanega stimulativnega nagrajevanja in namen, ki smo ;ga hoteli doseči je naslednji:
—	vsak zaposleni na delovnem mestu naj spozna kaj vpliva na izračun % za stimulacijo OD in
—	samo kvalitetnejšo delo, ki ima resničen vpliv na rezultat gospodarjenja naj bo tudi več plačano.
S.	M.
Merila za nagrajevanje v letu 1976
Seja delavskega sveta SOZD
Tudi v SOZD skrb za oddih
Vzemimo praktični primer izračuna % OD za B grupo:
Sklepi
samoupravnih organov
SDS (27.2.1976)
1.	Potrdil in sprejel je pravilnik o oblikovanju prodajnih cen in pogojih za prodajo.
2.	Obravnaval je zaključni račun za leto 1975 in ga potrdil, prav tako tudi dosežene dohodke in razdelitev dohodka.
3.	Sprejel je sklep, da morajo TOZD, ki imajo negativen rezultat, v smislu samoupravnega sporazuma o združevanju v DO v roku 14 dni po sprejemu zaključnega računa, predlagati postopek za sanacijo, v 30 dneh po vloženem predlogu za sanacijo pa izdelati sanacijski program in ga predložiti v obravnavo TOZD.
Svet za reklamacije in inventuro (26.2.1976)
1.	Potrdil je inventurni elaborat.
2.	Iz predložene dokumentacije inventurnega elaborata je razvidno, da je v letu 1975 materialno poslovanje bilo zadovoljivo, s tem da so bile določene pomankljivosti pri poslovanju zaradi
—	formiranja TOZD in poslovanja med TOZD in
—	premajhnega sodelovanja med službami, ki so odgovorne za organizacijo in stanje sredstev med skladiščniki in vodji proizvodnje.
3.	Imenoval je stalni komisiji, ki bosta ugotavljali dn določevali cene za posamezne izdelke slabše kvalitete:
TOZD Rečica:
—	Tolar Ferdo
—	Robič Janez
—	Troj ar Andrej
—	Maselj Drago
TOZD Bohinjska Bistrica:
—	Žitnik Janez
—	Repinc Jože
—	Hodnik Jože
—	Medja Janez N. R.
Svet za družbeni standard (27. 2. 1976)
1.	Ugotovil je, da ni bilo pripomb na osnutek samoupravnega sporazuma o stanovanjih, zato ga predlaga v sprejem zborom delavcev TOZD in DSSS,
2.	Dodelil je posojilo prosilcem za gradnjo stanovanj, ki niso prejšnje leto prejeli maksimalno določene kvote.
Prosilce iz letošnjega leta pa je potrebno točkovati, razdelitev kredita pa bo po zaključnem računu.
3.	Ugodno je rešil prošnje za denarno pomoč, ki so jih poslali: GD Rečica in OOZSM Bled.
Svet za izobraževanje (12.2.1976)
1.	Obravnaval je družbeni dogovor o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica. Na družbeni dogovor je svet dal svoje pripombe.
2.	Potrdil je PK za naše delavce v TOZD Bohinj in TOZD Rečica. Razpiše se razpis v nov tečaj za PK.
3.	Nagrade vajencev se povečajo za 100.— din od 1. marca dalje. Tov. Jordan Blaževič mora poskrbeti podatke o višini štipendije iz solidarnostnega sklada in mesečni osebni dohodek za polni delovni čas za II. kategorijo.
4.	Tov. Mačku Francu se odobri povrnitev stroškov šolanja na I. stopnji VŠOD v Kranju — računalniška smer od 15. 12. 1975 dalje.
5.	Langus Franciju se povrnejo stroški seminarja in 5 dni dopusta za pripravo in polaganje strokovnega izpita.
6.	Ulčar Stojanu, absolventu biotehniške fakultete — lesni oddelek, je odobril posojilo za dokončanje študija v višin: 1.000.— din mesečno za dobo 10 mesecev.
7.	Določil je mentorja za tov. Arh Jankota in Ravnik Janeza tov. ing. Janeza Stareta in ing. Jožeta Repinca.
Odbor samoupravne delavske kontrole (17.2.1976)
1.	ODK je proučil celotno dokumentacijo v zvezi Pavlin Milice in ugotovil, da je bil postopek za sprejemanje delavcev na delovno mesto zakonit in povsem v skladu z našimi internimi akti.
2.	Plan stabilizacije za leto 1976 se preloži na naslednjo sejo.
3.	Sprejel je plan dela samoupravne delavske kontrole za leto 1976.
Več nogrojevania po delu
Da bo več prizadevanja v prid produktivnosti, bodo morala biti urejena stimulativna merila za nagrajevanje.
Večina zaposlenih ima nagrajevanje urejeno z normiranjem delovnega mesta. Če je opravljeno dobro in v okviru zaupanja zaposlenih za sigurnost in nedotakljivost normativov, je pogoj za večjo produktivnost. Stalno moramo spremljati spremembe delovnih pogojev in normative tem prilagajati. Delavci bodo prizadevni, če bodo normativi dovolj jasni, pravični in čimbolj stalni. Vsaka sprememba teh mora biti čimprej in v soglasju z zaposlenimi, strokovno, jasno dn v dogovorjenem času postavljena. Le tako bo prizadevnost pri delu neokrnjena in bo z dejanskim prizadevanjem tudi v stalnem porastu.
Skupina operativnega vodenja proivzodnje so delavci, ki s svo. jo prisotnostjo pogojujejo, da bo delo strokovno, pravočasno in v naročenih kvalitetah opravljeno. Njihova večja prizadev-
nost naj bi bila dodatno nagrajena na osnovi:
—	doseganja v oddelku — • obratu,
—	doseganja planskih zadolžitev,
—	planiranih in dejansko porabljenih delovnih ur,
—	planirana vrednost delovnih ur — dejansko izplačane,
—	prihranka na materialu,
—	merila za ostanek dohodka (letno).
Vpliv vodstvenih delavcev v oddelku, obratu, so na boljši ali slabši rezultat vezani na zgoraj omenjena dogajanja. V sedanjem nagrajevanju teh doseganj ne obračunavamo direktno', pač pa so vključeni v rezultate drugih doseganj. Boljše ali slabše doseganje je predvsem odvisno od proizvodnje vrat in če so tam rezultati slabi, jih tudi izredno dobri rezultati, npr. v žagi, bistveno ne popravijo.
Tako brusači v obratu z dobrim brušenjem vplivajo na br-zino, kvaliteto žaganja, da o izkoriščanju ne govorimo. Torej
jim pripada povprečje doseganja oddelka, obrata in prihranek na materialu. Skupinovodje, izmenovodje, mojstri, skladiščniki in obratovodje bodo bolj prizadevni za doseganje plana, izkoriščanja surovin, z najmanj porabljenimi urami v realnih vrednostih kategorij, če bodo tudi nagrajevanih v teh okvirih.
V	letu 1976 teh meril ni predvidenih. S strani prizadetih je slišati dosti negodovanja in pritožb.
V	B grupo bi morali vključiti take delavce, ki imajo možnost, poleg omenjenih meril v predlogu nagrajevanja, dati več poudarka na:
—	zmanjšanje splošnih stroškov,
—	kvalitetno in pravočasno nabavo materialov,
—	na doseganje čim nižje lastne cene,
—	čim manjšo porabo ur v operativi, operativnem vodenju in splošnih službah,
—	in druga merila, na katerih rezultate delavcev splošnih služb lahko vplivajo.
Nedolgo tega smo bili mnenja, da se delovna mesta normirajo, kar bolj posamično, ali v čim manjših skupinah. Ta težnja je pravilna, vendar v praksi ni povsod prisotna z izgovorom, da je preveč dela pri obračunu. Sprašujemo pa se, ali naj potem vprašanje malenkostnega dodatnega dela, morda enega delovnega mesta, poruši prizadevanje večjega števila delavcev, ki imajo možnost občutno dvigniti proizvodnost v oddelku, obratu, TOZD in DO.	Tand
Več uresničevanja dogovorjenega
Na sejah aktiva ZK TOZD Rečica ugotavljamo, naj se v aktivu in na osnovi domenjenega na
D
različnih sestankih organizatorji in udeleženci več ukvarjajo z uresničevanjem dogovorjenega. Predvidena je vrsta akcij za izboljšanje stanja v DO. Potrebnih bo precej naporov strokovnih in političnih akterjev, članstvo v organizaciji se širi. Vsakega posameznika bo potrebno konkretno zadolžiti. Novosprejete komuniste bo treba stalno vzpodbujati in njih akcije odkrito ocenjevati. V aktivu kot celoti bo moralo prevladovati tovariško
1	
r- ■ -*-=	1
Tečaj
Takoj po končanem prvem tečaju za pridobitev PK je svet za izobraževanje sprejel sklep, da objavimo vpis v drugi tečaj.
Prvi tečaj je uspešno končalo 31 kandidatov.
V delavni organizaciji je še precej zaposlenih, ki so še brez vsake kvalifikacije. Tem hočemo omogočiti, da si pridobijo vsaj PK. S tem dobijo potrdilo, da so usposobljeni za opravljanje dela tudi na zahtevnejših delovnih mestih.
Kdor od teh si želi pridobiti višjo izobrazbo, lahko to doseže na oddelku poklicne šole v podjetju.
vzdušje, medsebojno razumevanje in pomoč za reševanje problemov. Izogibati se bo še naprej anarhizmu in drugim škodljivim miselnostim v vrstah ZK.
Med drugim ugotavljamo, da je treba z akcijo za sprejem v ZK še nadaljevati. Z ozirom na število zaposlenih je organiziranih članov premalo. Izbor naj bo kvaliteten, zadolžitve posameznih članov pa naj ne bodo pretirane. Tovariš sekretar je omenil, da bo v bodoče potrebna večja povezanost s sindikalno organizacijo. Na seji smo v grobem obravnavali predvidene rezultate zaključnega računa. Ko bo le-ta dokončno izdelan, bo prikazoval izgubo, v posameznih TOZD različno. Za tako stanje je več vzrokov. Med drugim so znižanja cen izdelkom, večji izdatki za surovine, manjši obseg prodaje, prevelika poraba delovnih ur in podobno. Stanje bo potrebno analizirati in se za naslednje obdobje dobro pripraviti, da bomo stanje popravili. Negativne razlike bo treba pokriti iz rezervnega sklada.
Smo pred velikim problemom, kako zmanjšati zaloge, ker je popraševanje občutno zmanjšano. Več poudarka bo potrebno dati odgovornosti vodstvenega kadra, ali ta svoje delo opravlja dovolj odgovorno ali ne. V prodajnem sektorju bo treba sprejeti akcije. Proizvodnja bo morala delo opraviti kvalitetno in v dogovorjenih rokih.
Izvoz kaže neugodne rezultate v ceni izdelkov. Razen tega je povpraševanje le po določenih izdelkih in posebnih kvalitetah in dimenzijah. Zato bo treba še toliko več znanja in prizadevanja za premostitev težav. Posebna akcija bo potrebna za pravočasno, kvalitetno nabavo surovin in izkoriščanje te do skrajne možnosti. Več pozornosti bo posvetiti razdelitvi dela. Tega moramo opraviti vsi po svojih zadolžitvah, kjer naj bo prisotna strokovnost in ažurnost. Potrebno bo še naprej krepiti samoupravne odnose. Postavljene naloge stabilizacijskega načrta je treba takoj reševati. Za okrepitev organizacije naj bo kadrovanje stalno prisotno. Več povezovanja naj bo v bodoče s KS in drugimi organizacijami kraja.
V prihodnje naj bodo prisotni na seji tudi vodilni in vodstveni delavci, ki naj bi problem strokovno tolmačili. Mladina se v šolah premalo izobražuje o samoupravljanju, zato bo potrebno več izobraževanja v tej smeri v delovni organizaciji. Temeljito bomo morali obravnavati osnutek zakona o združenem delu, ki bo v kratkem izšel.
Program dela organizacije bo prirejen na osnovi reševanja omenjenih problemov. Poseben poudarek je bil na iskanju takega načina dela, ki bo navdušil poleg starejših članov ZK, predvsem novosprejete v organizacijo. Vsi skupaj bomo morali z vso sposobnostjo in prizadev-nonostjo v okviru dolžnosti kot člani ZK opravljati naloge, ki jih ne bo malo.
Tand
za PK
Tečaj za pridobitev PK bo potekal po dopisni metodi. Kandidati bodo prejeli skripta.
Tečaj obsega naslednje predmete: varstvo pri delu, matematiko, tehnologijo lesa in s troj e-slovje.
Delavci stari nad 40 let so oproščendi polaganja izpitov iz matematike.
Pred vsakim izpitom organiziramo krajša predavanja kot pripravo na izpit. S tečajem si posamezniki razširijo strokovno in splošno znanje, zato ni potrebno še posebej poudarjati pomen tečaja.
S tečajem bomo pričeli takoj, čim bomo dobili dovolj interesentov.
Blaževič Jordan
Varstvo pri delu v letu 1975
Ureditev delovnega okolja mora biti bistveni prispevek k zniže-vanuj nesreč pri delu. Človek — delavec, kot uporabnik sredstev dela pa odločilni faktor ali bo sploh do nesreče prišlo.
Kljub nadaljnjim izboljšavam v urejevanju pogojev dela pa je bilo v letu 1975 enajst nesreč več kot v letu 1974.
V letu 1974 je bilo 65, v letu 1975 pa 76 nesreč in to:
M ž	
TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica	22 8
TOZD Rečica	18 11
TOZD Mojstrana	6 —
TOZD Podnart	5 2
TOZD Trgovina	— 1
DSSS	2 1
	53 23
Skupaj	76
Kakor vedno tako so bile nesreče tudi v	letu 1975 različne in
se niso ponavljale na istem delovnem mestu	oziroma kraju in to:
padec materiala ali udarec ob material	43 poškodb
stiki z materialom	7 poškodb
urezi ob zamenjavi rezil	10 poškodb
poškodbe z ročnim orodjem	4 poškodbe
padci	3 poškodbe
poškodbe na strojih	3 poškodbe
poškodbe na poti na delo in z dela	6 poškodb
Skupaj	76 poškodb
Poškodovani so bili deli telesa:	poškodb
roke	50
noge	12
trup	5
hrbet	5
glava	2
oči	2
Skupaj	76
Po mesecih so bile poškodbe:	
Januar 5, februar 3, marec 6, april 8, maj 6, junij 6, julij 5, avgust 3, september 11, oktober 10, november 3, december 10.	
Poškodbe po dnevih:	
Ponedeljek 17, torek 19, sreda 12, četrtek 13, petek 12, sobo-	
ta 3, nedelja —.	
Poškodbe po urah: Prva 4, druga 18, tretja 12, četrta 7, peta	14, šesta 5, sedma 6,
osma 4, na poti 6.	
Poškodbe po kvalifikacijah: VK 2, KV 29, PK 26, NK 19.	
Poškodbe po času zaposlitve:	poškodb
zaposleni do enega leta	23
zaposleni od 1—5 let	20
zaposleni nad 5 let	10
zaposleni občasno na delavnih mestih	17
Skupaj	70
Poškodovalo se je:
moških 53
V letu 1975 je bila organizirana skupna obratna ambulanta na Bledu. Kljub temu, da je izbira zdravnika svobodna, zdravnik obratne ambulante potrjuje staž bolniških dni za delavce TOZD Rečica in DSSS. izostanek od dela je tudi v letu 1975 bil zelo visok.
Za nadaljevanje učinkovitega dela pri urejevanju delovnih razmer je potrebno, da uredimo sledeče:
1.	Tehnološka priprava dela mora pri svojem delu upoštevati tudi varstvo pri delu.
2.	Izobraževanje mora zajeti vse vodilne in vodstvene delavce. Seminarji oziroma predavanja morajo biti kvalitetna, predavana snov pa mora biti obvezno uporabna za reševanje problematike o varstvu pri delu v lesni industriji.
3.	Razporeditev delavcev na delovna mesta ni vzklajena z geslom: »pravega delavca na pravo delovno mesto«.
Ta nepravilnost neštetokrat vpliva na poškodbe pri delu.
4.	Vzdrževanje strojev in naprav je prepočasno, kakor tudi odprava ugotovljenih pomanjkljivosti. Dosedanje izkušnje nas silijo k načrtnemu ugotavljanju in postopku urejanja delovnih pogojev na delovnem mestu, urejanje strojev in naprav, trasporta in transportnih naprav, električnih instalacij in razsvetljav, omejevanje in odprava ropota, prepiha, plina, prahu itd. . . .
5.	V letu 1976 se mora opraviti preizkus znanja iz varstva pri delu pri vseh zaposlenih na najbolj nevarnih in zdravju škodljivih delovnih mestih. Služba za varstvo pri delu mora pripraviti program preizkusa.
Osebna zaščitna sredstva
Osebna zaščitna sredstva so dodeljena zaposlenim tako, kot določa pravilnik o osebnih zaščitnih sredstvih.
Prehrana zaposlenih
Topli obrok — malica — je organizirana v vseh TOZD-ih razen v DSSS. Čeprav je v DSSS zaposlenih nad 70 delavcev, toplega obroka trenutno še ni možno organizirati, ker smo odvisni od lastnih prostorov oziroma od druge delovne organizacije.
Požarna varnost
Požarna varnost v DO še ni organizacijsko zadovoljivo urejena .Ta varnost bo v prihodnje določena s pravilnikom o požarni varnosti v DO.
Do sedaj so očinkovito delovale prostovoljne enote in poklicni gasilci v TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica in TOZD Rečica. K organizaciji gasilske službe pa bodo morale pristopiti tudi TOZD Mojstrana in Podnart.
žensk 23
IS
Uspela alleila sindikata
V dnevnem časopisju smo pred kratkim lahko zasledili sestavke, ki so govorili o odločitvah žena po delovnih kolektivih na Gorenjskem, da bodo sredstva namenjena za praznovanje dneva žena, odstopile za nabavo aparatov za zgodnje odkrivanje raka na dojki, ki bi bili stacionirani v Kranju in na Jesenicah.
Upoštevajoč vse to je tudi konferenca sindikata LIP Bled pokrenila potrebno akcijo, v ta namen je bila izdelana posebna anketna lista in vročena vsem delavkam našega podjetja.
V delovni organizaciji je zaposlenih 310 žena, anketne liste pa je izpolnilo 255 žena. V anketni listi so bile tri možnosti:
1.	sem za to, da se prispeva celotni znesek (80.— din), ki je namenjen za proslavo žena v DO;
2.	Sem za to, da se prispeva 50.— din od odobrenega zneska (80.— din) za proslavo dneva;
3.	Sem za to, da se prispeva 1/2 zneska (40.— din) od odobrenega zneska 80.— din, za proslavo dneva žena.
od skupno 310 zaposlenih žena v celi delovni organizaciji.
Naša akcija je torej uspela, žene so se odločile, da bo celoten znesek sredstev, namenjenih za praznovanje
Za prvo varianto se je odločilo kar 177 žena, za drugo 40 in za tretja varianto 38 anketiranih. 15 žena je na anketno listo pripisalo, da bi bile pripravljene prispevati po 50.— din iz lastnih sredstev, s tem da se praznovanje dneva žena vseeno organizira.
Morda vas še zanima, kako je anketa potekala po posameznih temeljnih organi-
dneva žena odstopile za nabavo fluorografskih avtobusov in prepričani smo, da bo njihova odločitev v naslednjih letih poplačana.
Vsem ženam ob njihovem prazniku iskreno čestitamo.
zacijah:
	TOZD Bohinj	TOZD Rečica	TOZD Moj str.	TOZD Podnart	DSSS in Trgovina SKUP.	
1.	72	69	4	16	16	177
2.	31	2	2	2	3	40
3.	22	14	1	1	—	38
	125	85	7	19	19	255
Pesem za mamo
Veš, mama, mnogo se je spremenilo, čisto vse si nam razdala.
Ne samo drobne skorjice kruha,
še srce si nam svoje delila,
vsa leta si nas vdano in zvesto ljubila.
Niti enkrat nisi tožila:
».ne morem in nimam«.
Vse si storila, za nas si imela.
Kadar se zdaj vračamo k tebi domov, na pragu stojiš vesela in vsa nasmejana, kakor takrat, ko smo bili še mali otroci.
Spomnim se — kruha in jabolk si nam v torbe delila, včasih si nas še v šolo spremila ...
Spremenili so se časi, mama.
Vsak — izmed petih otrok — po svoje živi.
Različne: težke in lahke so naše poti.
Kadar pa smo s tabo doma, ob toplem ognjišču skupaj sedimo in spet smo samo tvoji mali otroci...
Jana Beravs
Tovariško srečanje upokojencev
(Nadaljevanje reportaže ...)
STARE Martin iz Boh. Češnjice 78
Kdaj ste se zaposlili, kje in vaš življenjepis?
Zaposlili sem se na obratu Tomaž Godec Bohinjska Bistrica leta 1954, kjer sem delal sedem let. Ker pa mi je bila doba med NOV dvojno priznana, so me leta 1961 invalidsko upokojili.
Po krajšem razgovoru se je zahvalil še za prijetno' srečanje, posebno organizatorjem Ivanu Robiču, Stanku Iskra, Francu Mencingerju, direktorju Francu Bajtu, nadalje fotografu Cirilu Kraigherju in pa Branku Sodja.
Ali ste s pokojnino zadovoljni?
S pokojnino sem kar zadovoljen.
Nadalje je Martin Stare še povedal: »Rad bi videl, da bi bili sestavki o upokojencih stalni, v katerih bi mi opisovali naše življenje v času službovanja. Marsikaj bi lahko naši mladini pokazali za vzgled. Včasih namreč nismo oporekali nobeni stvari, nobeno delo nam ni bilo odveč. Danes pa slišimo: To ne bom delal, pa tja ne grem delat, tam mi ni všeč —■ tako se postavljajo vsem predpostavljenim.«
Predlagam še, naj bi dobili človeka, ki bi pisal zgodovino LIP jn jo oglaševal v Glasilu.
Ko sem se poslavljal od teh govornikov, kot ste lahko že prebrali in sem se odpravljal k naslednjim upokojencem, me zagleda, gotovo ga poznate, vsaj starejši Bohinjci — »jerbas«, ki zavpije: »Čaj daj mi kampelj, da se bom počesal.« Jaz mu pa rečem: »Pa kaj se boste česali, ko ste že skoraj plešasti!« »O, hudiča, jaz sem pa mislil, da si od TV.«
Po krajšem klepetu sem mu le povedal, da sem od LIP in celo iz Bohinja, kakor on in da delam oziroma nabiram podatke za reportažo s tega srečanja za list Glasilo. Kot ga poznate, je človek vesele narave. Pogovarjala sva se o tem in onem -iz njegovih mladih let. 1947. leta se je zaposlil na obratu Tomaž Godec in tam delal do upokojitve. Pred tem je delal pri Avgustu Dijaku, pri katerem se je izučil za kovača.
ROŽIČ Micka iz Boh. Bistrice, Vackova 3
Zaposlila se je leta 1946 na obratu Tomaž Godec in delala tam do upokojitve.
Zanima me, kako ste včasih delali, živeli?
Kakršni so bili pogoji. Leta 1946 ni bilo kaj prida, saj je bilo tik po vojni. Potem pa se je malo zboljšalo.
Toplih obrokov takrat še niste imeli, kot jih imamo sedaj? Ste morali malico s seboj nositi?
Nekaj malega smo imeli, kajti hrane je takrat še primanjkovalo.
Kdaj pa ste odšli v pokoj?
Leta 1961.
Kaj počenjate v prostem času?
Kratkočasim se z gospodinjstvom.
Ali našo tovarno še kdaj obiščete?
To pa ne.
Vse novice pa tako zveste preko našega časopisa. Vam je Glasilo všeč, ste zadovoljni?
Da, zelo sem z njim zadovoljna, preberem prav vsega.
ŠULIGOJ Frančiška, Boh. Bistrica, Ob Belci 4
Kot sem slišal, vi letos decembra praznujete 90-letnico. Koliko let pa ste že v pokoju?
Ja, ne vem ali od leta 1948 ali 1949.
Koliko let pa ste potem delali na »impeksu«?
Dolgo časa, da sem dosegla pokoj.
Vi ste delali tudi med vojno, na katerem območju?
Delala sem na žagah na »impeksu«, pri Hajnriharju, pri Markežu itd.
Kaj pa sedaj počenjate?
Ležim in jem.
Ali časopis Glasilo prejemate, ste zadovoljni z njim?
Ja, zelo mi je všeč, saj skoro vsega preberem — z očali.
Kot naj starejša udeleženka tega srečanja mi še povejte, kakšna bi morala biti mladina, ali je danes res presita vsega, kar ima? Kakšni ste bili včasin?
Ja, taki kot so mladi danes, nismo bili. Samo eno vojno bi morali preživeti, pa bi bili takoj 'boljši in bi kmalu vedeli za kaj živijo.
Včasih si nismo upali odgovarjati mojstrom, kakor to počenjajo danes. Če bi mu bil kaj rekel, bi te takoj odslovil. Za dva dinarja smo delali, za tri je bilo le malokrat.
No, jaz vam v imenu naše tovarne želim še veliko zdravih let in da bi dočakali vsaj 100 let. »O, kje pa,« mi je odgovorila.
RAVNIK Frančiška iz Boh. Bistrice, Gabrška ulica 11
Kdaj ste se zaposlili na »Impeksu«?
Zaposlila sem se leta 1953.
V pokoj p,a ste šli?
Leta 1959.
Ali našo tovarno še kdaj obiščete?
Ja, ja. Včasih grem po žagovi-no za kurjavo.
Ste s časopisom Glasilo zadovoljni?
Zelo mj je všeč — vsega preberem, ne pogrešam prav ničesar v njem.
BERNOT Pavla iz Boh. Bistrice, Majhnova 10
Zadnja leta je bila kuharica v naši okrepčevalnici. Ali ste prej kje drugje delali?
Da, pisarne sem pospravljala.
Tov. Pavla je s pokojnino zadovoljna, prosti čas izkoristi za marsikaj koristnega, s časopisom Glasilo je zadovoljna.
No, pa se spet vrniva k okrepčevalnici. — Kdaj ste začeli kuhati malice?
Leta 1963.
Zanima me in gotovo še marsikaterega, ali so bili včasih ljudje tudi tako presiti kruha, če se lahko tako izrazim?
Začeli smo urejali arhiv
Že dalj časa smo se pogovarjali, da je potrebno urediti naš arhivski material, kateri se je že dolga leta kopičil v arhivskem prostoru v DSSS na Bledu. V začetku meseca februarja t. 1. pa smo se resno lotili urejevanja arhivskega gradiva in kmalu smo napolnili kar precej kartonskih škatel z registraturnim materialom, katerega lahko izločimo in je za naše podjetje brez karkšnekoli trajne arhivske vrednosti. Vendar tega papirja ne bomo metali v smetišča, temveč ga bomo prodali za določeno ceno Papirnici na Količevem, kjer ga bodo koristno predelali.
Prvi koraki v arhivu so bili težavni, saj je bilo treba začeti od prvega papirja pri vratih. Pregledovati je bilo treba, kaj je za popolno izločitev in kaj se bo po potrebi še uporabili v prihodnosti. Naleteli smo že na material, ki ima trajno arhivsko vrednost (načrti raznih objektov, poslovne tajnosti ter razni zapisniki samoupravnih organov, ki segajo precej nazaj v preteklost našega podjetja.
Zdaj smo na začetni stopnji urejevanja, pospravljen in ure-
jen je prehodni prostor med policami.
Da bomo obdržali red v našem arhivskem prostoru, pa se bo moral vsak posameznik potruditi na delovnem mestu, da bo sam lepo urejal svoje fascikle in jih, ko bo prišel čas, lepo zložil v ustrezno mesto v arhivskem prostoru.
Registratorje t. j. v fascikle vložen material, označuje tisti delavec, pri katerem nastaja gradivo. Na registratorje je treba pisati čitljivo in dovolj jasno, saj se morajo čitljivo razbrati letnike in zaporedne tekoče številke.
Ko preteče rok hranjenja gradiva na neki delovni enoti, se gradivo odda v arhiv, a rok hranjenja je od 3 — 10 let, daljši čas pa se določi, če je gradivo zares trajne vrednosti. Ce rok hranjenja preteče, se gradivo odbira in uniči po obstoječih zakonskih predpisih. Vsako gradivo, preden se odda v priročen arhiv, se mora na delovnem mestu čuvati 2 leti t. j. tekoče leto in še eno.
Gradivo, ki ima trajno vrednost, bi se po pravilih moralo oddati Zgodovinskem mestnem arhivu v Ljubljani.
Po določenih organizacijskih predpisih, ki pa jih v našem podjetju še nismo sprejeli, (mesto »arhivar« ni sistemizirano),
bi moral vsak registrator vsebovati naslednje podatke:
—	naziv enote ali oddelka, kjer gradivo nastaja
—	naziv točno določenega gradiva
—	zaporedna številka regi-stratorja
—	natančen naziv kategorije gradiva
—	datum oddaje in
—	predpis delavca, ki gradivo oddaja v arhivamo ter podpis arhivarja
Vendar pa moramo upoštevati dejstvo, da se arhivira vsa dokumentacija razen knjig, revij in časopisov, ki se shranjujejo v knjižnici.
Shranjevanje registraturnega gradiva, ki se nanaša na poslovno tajnost, moramo napisati naslov »POSLOVNA TAJNOST«.
Razen pooblaščenim osebam, drugim ljudem zavarovano mesto v arhivu ni dostopno.
Za naprej bo pa potrebno še pregledovati vsak fascikel in njegovo vsebino, tako da bo končno le lepo urejen naš arhiv, da nam ne bo nerodno odpreti vrata in pogledati na police za zaželjeno arhivsko gradivo.
Začetek je težak, ta stavek drži za vsako delo, ki ga moramo začeti, kakor vemo in znamo in po možnosti na čimbolj ši način. Za arhiv pa moram reči, lepo ga bomo uredili!
Gorjani!
Oh Gorjana, draga, nekdaj
spoštovana
iz male žage si tovarna vrat
postala,
vsem viharjem in težavam
kljubovala,
ko nam si mnogim sladek kruh dajala.
Ko strašna Te je vojna v svojo pest dobila
podobo Ti domačo —• v tujo
spremenila ni dano ti bilo, da bi volkovom kruh služila, te roka iz gozdov svobodnih je upepelila
Žalovali so za tabo bližnji hribi in gore,
znanci tvoji v strahu so povešali glave
še sonce žarko v prsih je skelelo, ko tebe revo je do tal požgano grelo.
Ko pa sonce nam svobode je
posijalo,
zbralo ljudstvo, staro se in
mlado,
v rokah z orodjem si nalogo že zadalo,
da ti ime bo in podobo — novo
dalo.
Si prvo se DRŽAVNA ŽAGA
imenovala,
pa ne za dolgo časa — že LIO si postala
ni bil ti všeč naslov, si se v
tovarno spremenila in po nekaj letih trudna
omahnila.
Glej, zdaj mlajša te je sestra
prehitela
vse pravice in dolžnosti iz rok ti vzela,
ni tebi žal naslova, — ti se jokaš za ljudmi!,
ki otroci svoji, dobri, prave
domače so krvi. Kdove Gorjana, draga, ali se bo še kdaj —
v prostore tvoje,. svetle vrnil
Maj,
da bi še enkrat, vsi, kot včasih smo bili
in se v prostore tvoje k delu
vrnili.
OBVESTILO KEGLJAČEM
OOS TOZD Rečica in OOS skupne službe imata na kegljišču Kegljaškega kluba Bled (pri Rikliju) rezervirano enkrat na teden stezo za rekreacijsko brezplačno kegljanje.
To kegljanje, ki je bilo do sedaj ob torkih, je zaradi novega urnika v klubu prestavljeno na četrtek.
Vsak četrtek od 15. do 17. ure se lahko katerikoli član OOS, ki ima veselje do kegljanja, udeleži rekreacijskega kegljanja.
Na kegljišču se vodi posebna evidenca o tem, kdo je že koristil to ugodnost, tako da imajo prednost tisti, ki do takrat še niso kegljali ali pa še zelo malo.
Sicer pa je steza, ki je rezervirana za nas, zelo slabo izkoriščena. K sreči nam zaračunajo samo dejansko porabljene žetone.
V bodoče vabimo vse, ki jih kegljanje veseli, posebno pa tiste, ki bodo zastopali barve podjetja tudi na tekmovanjih, da se ob četrtkih pogosteje srečajo na. kegljišču.
Tovariško srečanje upokojencev
(Nadaljevanje s 5. strani)
Prav tako: eni so bili zelo zadovoljni, drugi pa tudi ne.
To se pravi, preveč imamo denarja, prelepo nam je, da mečemo hrano stran.
PINTAR Angela iz Spodnjega Lancovega 15
Zaposlila se je na obratu Lancovo, ki se je imenoval Jelka. Začela je delati pri butarah. Izdelovala jih je iz dolžinskega ža-manja, sekala Pa ga je s sekiro.
Kaj počenjate v prostem času?
Moža strežem in otroke varujem.
Ali ste s časopisom Glasilo zadovoljni?
Zelo mi je všeč, kadar ga dobim, čisto vsega prečitam.
Kaj pogrešate v njem, kaj bi se dalo izboljšati?
Včasih je preskop.
Naj zapišem še to, da je tov. Angela v Glasilu že objavila dve svoji pesmi, in sicer Sanje, sanje ter Za spomin lancovškim talcem.
Delala je tudi kot kuharica v obratni okrepčevalnici na Lancovem — 5—6 let, preden je šla v pokoj.
SKUMAVEC Anton iz Rečice pri Bledu
Kdaj ste se pa vi zaposlili?
Leta 1926 — pri nekem privatniku.
In kdaj ste prišli na Gorjano oziroma Rečico?
Tu pa sem se zaposlil leta 1945.	/
Leta 1945, ko smo začeli na Rečici, je bilo vse požgano, ni bilo nobenega materiala, da bi obnovili zgradbe, delali smo ob sobotah in nedeljah — udarniško. Leta 1946, natanko februarja, smo že pričeli žagati les. Tri jarme-nike smo popravili, usposobili, da smo lahko redno obratovali — tudi po 36 ur skupaj sem bil na žagi.
Kaj pa prosti čas, kako ga izkoristite?
Tega mi ne preostaja, dela okrog hiše je dovolj.
ODAR Minka iz Boh. Bistrice, Trg svobode 4
Kdaj ste se zaposlili na obratu »Tomaž Godec« Boh. Bistrica?
Zaposlila sem se leta 1946, razporedili so me v žago. Delali smo na tri izmene, nočna je bila mladinska in je bila najboljša. Na skladišču žaganega lesa smo bile tri merilke in ves ta les, ki so ga pripeljali iz žage na vagon-čkiih, smo izložile, izmerili in spet naložile nazaj na vagončke, potem pa v skladovnice. Tu je bilo zaposlenih večina žensk.
Kakšno pa je bilo takrat življenje?
živeli smo zelo težko, po vojni ni bilo kruha. Hrano smo nosili s seboj, kar smo jo lahko prinesli, ni bilo ogrevanih prostorov. Ob 10. uri, ko je bila malica, smo skočili tisto mrzlo hrano pojest, nismo se pogovarjali, odhiteli smo nazaj na svoje delo, nismo gledali, koliko bomo zaslužili, ampak da bomo čim-več naredili. Velikokrat so bili pogoji neznosni; lačne smo bile zeblo nas je, pa nismo odnehale. V naših srcih je bilo: »Delajmo, da bo v bodočnosti lepše.«
Današnja mladina pa ne ve, kako lepo živi — rada bi bila še enkrat mlada, da bi delala v današnjih pogojih.
Ali ste s časopisom Glasilo zadovoljni?
Zelo sem z njim zadovoljna, vsega prečitam. Mogoče bi v njem pričeli objavljati kroniko podjetja.
ŠERLAK Ivanka iz Bohinsjke Bistrice, Rožna 12
Na katerih DM ste delali v na. šem TOZD?
S svojim delom sem pričela v odelku žaga. Od začetka sem delala razna dela na skladišču žaganega lesa, kasneje pa sem opravila izpit za KV razvrščeval-ca in delala skoraj do upokojitve kot sorter žaganega lesa. Zadnje leto pred upokojitvijo pa sem opravljala delo evidentičar-ja na skladišču žaganega lesa.
Povedala je še, da je s pokojnino zadovoljna in da zelo rada prebira Glasilo.
Reportažo pripravil: Branko Sodja
OGNJENI -ZUß/JI
Zborovali so gasilci IGD TOZD Rečica
V	soboto 21. februarja 1976 so se člani IGD TOZD Rečica zbrali na svojem rednem občnem zboru. Zbor je bil dobro pripravljen in je potekal v delovnem vzdušju. Iz poročil, ki so bila podana, je bilo razvidno, da je bilo društvo — članstvo zelo delovno. Največji poudarek je bil dan prav na strokovno izpopolnjevanje članstva kakor tudi vseh zaposlenih.
Društvo šteje 72 članov in članic, med katerimi je 24 gasilcev pripravnikov, 13 gasilcev, 24 gasilcev I, 5 podčastnikov, 5 častnikov I in 1 častnik. Najbolj delovni sta tekmovalna desetina moških in žensk. Kljub temu, da je število članov društva zadovoljivo ugotavljamo, da se prepočasi vključujejo mlajši člani in članice kolektiva.
V	preteklem letu je 'bilo izvedenih 8 mokrih vaj, 7 suhih vaj, 1 redovna vaja. Poleg teh smo se udeležili še sektorske vaje na blejski gräd in sektorske vaje na Selu pri Bledu. Skupna udeležba na vseh vajah je bila 194 članov in članic, kar znese preko 250 ur. ičlani gasilskega društva so se skupno z ostalimi člani vključili v akcijo reševanja v spomladanski poplavi, ki je zajela našo TOZD.
Kakor vsaiko leto, smo se tudi v letu 1975 udeležili raznih tekmovanj, proslav in zletov. Največji uspeh je dosegla moška tekmovalna desetina na velikem gasilskem tekmovanju v Velenju za pokal mesta »Šalek«. Med 62 nastopajočimi ekipami je zasedla odlično tretje mesto.
Na občnem zboru je bil sprejet nov statut IGD društva. Predhodno se je obravnaval na skupnem sestanku članstva in na upravnem odboru. Tudi krajevna konferenca SZDL Bled je obravnavala statut in dala določene pripombe, katere smo v celoti tudi upoštevali. Izvoljena sta bila tudi upravni in nadzorni odbor društva.
Upravni odbor:
Dežman Anton — predsednik Zvan Pavel — poveljnik Poklukar Vinko — član Robič Janez — član Trpin Marinka — član Žemva Alojz — član Ambrožič Vinko — član Mrak Jakob — član Cupar Antonija — član Nadzorni odbor:
Kastelic Jože — član Cundrič Janez — namestnik Marolt Jože — član Cvenkelj Peter — namestnik Golc Anton — član Prešeren Milena — namestnik
Ostale organe društva bo izvolil upravni odbor.
V letu 1976 društvo praznuje 20-letnico svojega obstoja. Za ta pomembni jubilej bomo organizirali društveno proslavo, ki se bo vršila v mesecu maju ali juniju. Obletnico bo proslavilo z otvoritvijo novega gasilskega doma in izročitvi gasilskega avtomobila svojemu namenu. Ta pridobitev je za vse člane društva za 20-letno uspešno delovanje veliko priznanje.
Poleg uspešnega dela v letu 1975 in poteka zbora pa lahko ugotovimo tudi določene slabosti. Kljub temu, da je bilo izredno slabo vreme, z udeležbo ne moremo biti zadovoljni. To velja za člane, kakor tudi za vabljene, ki bi po svoji službeni dolžnosti morali prisostvovati. Isto velja za vse predstavnike družbenopolitičnih organizacij. Občni zbor smatra, da se mora odnos posameznih odločno spremeniti do delovanja gasilskega društva, predvsem pa tistih, ki s svojo strokovnostjo in položajem lahko prispevajo svoj delež k večji varnosti in čuvanju našega skupnega premoženja.
Upamo, da bomo na prihodnjem občnem zboru dali pozitivno oceno, saj si to tudi vsi želimo. s
Z. K.
Potovanje v Innsbruck
Organizacijski komite za izvedbo XXII. mednarodnega FIS »A« tekmovanja v smučarskih tekih BOHINJ 77 je poslal v Innsbruck, prizorišče zimskih olimpijskih iger, posebno skupino organizatorjev iz Bohinja Z namenom, da se poveže z vodstvi tujih smučarskih reprezentanc in propagira naslednje tekmovanje, ki bo v Bohinju 4.—6. januarja 1911. Obisk tako trenerjev kakor tudi tekmovalcev v olimpijski vasi je popolnoma uspel, saj so posamezne reprezentance obljubile udeležbo z
svojimi najboljšimi tekmovalkami in tekmovalci. Tako se pričakuje, da bodo med udeleženci prvič tudi tekmovalci iz Finske, Norveške, DDR, prišli pa bodo tudi smučarji iz Kanade in ZDA z novo odkritim talentom smučarskega teka Kochom na čelu. Tekmovalci iz Finske so celo izrazili željo, da bi se njihova reprezentanca pripravljala na tekmovalno sezono 1911 na naši Pokljuki v mesecu decembru, od koder bi nato nadaljevali preko bohinjske prireditve svoje sodelovanje na drugih

Prizorišče tekmovanj v bobu, sankanju in smuku za moške
srednjeevropskih tekmovanjih. V kolikor bo zainteresirana za to preko posebnega dogovora tudi smučarska zveza Jugoslavije, potem z sigurnostjo lahko pričakujemo v Bohinju tekmovalce, nosilce zlatih odličij z olimpijskih iger. Seveda pa so bili vodeni razgovori tudi z ostalimi državnimi reprezentanti Evrope, posebno še z SZ, ki so prav tako obljubili udeležbo v Bohinju. Lahko se dogodi, da bo prihodnje leto v Bohinju »malo« svetovno prvenstvo, saj se računa na udeležbo tekmovalk in tekmovalcev iz najmanj 15 držav z preko 100 tujimi udeleženci.
Posebno zanimiv pa je bil razgovor z vodjem poskusnega tekmovanja tekačev za svetovni pokal. Namignil je namreč, da je Bohinj eden izmed kandidatov v tem ciklusu tekmovanj v kon-
70-m skakalnica v Seefeldu
Prikupni domačinki sta gostom stregli iz sodčka prijačo proti »gripi«
či v to tekmovanje, seveda, če bo Bohinj oz. smučarska zveza Jugoslavije poslala ponudbo o kandidaturi za tako-vrstno tekmovanje, ki pa je vsekakor vezano na določene večje stroške, katere trenutno org. komite Bohinj sam ne more preskrbeti. S tem bi Bohinj precej pridobil na ogledu v športnem in turističnem pogledu, kar bi vsekakor mnogo koristilo tudi novo zgrajenem zimsko-športnem centru Kobla, saj je v bližnji prihodnosti računati tudi s tem, da Bohinj dobi tudi eno izmed vrhunskih tekmovanj v alpskem smučanju.
Skupina je imela tudi nalogo ogledati si tekaška tekmovanja, njih organizacijo, terene, naprave in navsezadnje tudi računski center za rezultate ter press center. Iz vsega tega so pridobili določeno sliko, ki jo bodo v bodoče pri organizaciji prireditve v Bohinju s pridom izkoristili.	ZJ
kurenoi na 15 km, skoraj zanesljivo pa je, da bo FIS zaupal tekmovanje na 10 km za ženske v sklopu tekmovanja za neuradni svetovni pokal, ki bo v 1.1911 prvič na sporedu. Na čelu vodstva tega tekmovanja je namreč predstavnica Norveške, ki je bila celo vodja norveške ženske reprezentance, ki je nastopila v letu 1912 v Bohinju in ji je Bohinj zelo simpatičeni, ter ji je osebna želja, da se Bohinj vklju-
Glavni in odgovorni urednik: Robič Ivan, tehnični urednik: Frelih Nada, člani: Žitnik Janez, Pretnar Jasna, Trojar Andrej, Mencinger Franc in Kraigher Ciril, Jeglič Silva.
Skupina organizatorjev FIS tekmovanj v Bohinju
Jurij Garanin (SZ)
Sport 1976
Konferenca osnovnih organizacij sindikata (KOOS) LIP Bled je na predzadnji seji ponovno imenovala nov Odbor za šport in rekreacijo, ki naj bi v bodoče vodil akcije našega podjetja na tem področju. Sestavljajo ga referenti za šport vseh OOS,
—	Na žalost je bilo delo na športnem področju v zadnjem letu v glavnem omejeno na priprave in udeležbo naših boljših tekmovalcev na letnih in zimskih športnih igrah — lesaria-dah. Ukvarjali smo se bolj z »vrhunskim športom« ne pa z množičnostjo. Na področju občine se pa člani naših OOS niso udeležili skoraj nobenega tekmovanja, ki ga je prirejal Občinski sindikalni svet, pa čeprav imamo dosti dobrih tekmovalcev. Razpisi za razna tekmovanja so verjetno obležali v predalih OOS.
—	Letošnje leto naj bi se športno in rekreacijsko življenje odvijalo predvsem v bolj množičnih akcijah oz. z udeležbo na tekmovanjih, ki jih prireja Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem svetu zveze sindikatov. Med športnimi panogami, ki jih je izbrala ta komisija, so tudi panoge, s katerimi bomo sodelovali na letošnji Lesariadi 76. Te panoge naj bi bile za nas prednostne športne panoge, in o katerih se zadnje čase veliko razpravlja na vseh nivojih.
Te panoge so poleg dveh smučarskih disciplin, to je veleslaloma in teka na smučeh, še naslednje: odbojka, kegljanje, mali nogomet, namizni tenis, streljanje z zračno puško, plavanje, dostopnost vsem, ki se želijo ukvarjati z rekreacijo. Pri tem je treba upoštevati tudi finančne možnosti in tradicijo, ki jo imajo določene športne panoge pri nas.
Program tekmovanj je sledeč:
1.	Občinsko prvenstvo v sankanju (navadne sani) — organizator ŠD Plamen Kropa,
Kraj: Jamnik nad Kropo
Datum: 7. marec 1976
2.	Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu
Organizator: Smučarski klub Bohinj
Kraj prireditve: Kobla
Datum prireditve: 13. marec 76
3.	Občinsko sindikalno prvenstvo v balinanju
Organizator: Balinarski klub Radovljica in Lesce
Kraj prireditve:	Radovljica,
Lesce
Datum prireditve: 24. april 1976
4.	Občinsko sindikalno prvenstvo v šahu
Organizator: Šahovsko društvo Radovljica
Kraj prireditve: Radovljica
Datum prireditve: 15. maj 1976
5.	Občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu (turnirska oblika)
Organizator: Komisija za mali nogomet pri ZTKO Radovljica
Kraj prireditve: Radovljica
Datum prireditve: 19. junij 76
Skupna akcija enot CZ
Sneg, katerega smo tako težko čakali že vso zimo, nas je razveselil sredi februarja. Padavine pa so bile tako obilne, da so naredile marsikomu veliko skrbi in težav. V težavah se je znašla tudi šola v naravi, katero so imeli otroci iz Vodic na Komni. Novo zapadli sneg jim je onemogočil varen povratek v dolino. Prosili so za pomoč štab za CZ v KS Boh. Bistrica in LIP Bled TOZD Bohinj, naj pomagajo pri reševanju otrok, zapadlih na Komni. Takoj smo sestavili enoto, jo opremili s krplji in poslali v Zlatorog z nalogo, da tepta pot v smeri Komne. Naloga je bila delno že opravljena, ker so pred nami šli že gorski reševalci in pripadniki JLA.
Sama akcija je pokazala, kako hitro in učinkovito lahko posredujejo enote CZ. Obenem pa veliko zavest delovnih ljudi pomagati v sili.
6.	Občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško
Organizator:	TVD Partizan
Podnart
Kraj prireditve: Radovljica — pri Cajhnu
Datum prireditve: 26. in 27. julij 1976
7.	Občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju
Organizator: Plavalni klub Radovljica
Kraj prireditve: Radovljica Datum prireditve: 14. avgust 1976
8.	Občinsko sindikalno prvenstvo v avtorallyu
Organizator: AMD Radovljica Kraj prireditve: področje občine Radovljica
Datum prireditve: 5. september 1976
9.	Občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu
Organizator:	Namiznoteniški
klub Lesce
Kraj prireditve: Lesce Datum prireditve: 18. in 19. september 1976
10.	Občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki (turnirska oblika)
Organizator: Komisija za odbojko pri TZKO Radovljica Kraj prireditve: Radovljica Datum prireditve: 16. in 17. oktober 1976
11.	Občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju
Organizator: Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem svetu ZSS
Kraj prireditve: Radovljica Datum prireditve: od 13. do
21.	novembra 1976 Istočasno z izvedbo tekmovanj bodo potekale v občini še množične TRIM akcije, ki jih bodo izvedli skupaj z ZTKO Radovljica in TKO v posameznih krajih.
1.	Kolesarjenje »Vsi na kolo za -zdravo telo«
Rok izvedbe: maj in september 1976
Kraj prireditve:	Radovljica,
Bled, Kropa in Bohinj
2.	Plavanje »Za vitko postavo je plavanje pravo«
Rok izvedbe: julij in avgust 1976
Kraj prireditve:	Radovljica,
Bled in Kropa
3.	Planinški pohodi
Rok izvedbe: od maja do septembra
Organizator:	Planinska dru-
štva Radovljica, Bled, Bohinj
4.	Vadba splošne telesne vzgoje
Rok izvedbe: skozi vse leto Kraj prireditev: v telovadnicah osnovnih šol v občini Organizirati redno vadbo splošne telesne vzgoje v večernih urah za čimvečje število delavcev iz TOZD in OZD.
Rok izvedbe: skozi vse leto Kraj prireditev: v telovadnicah in drugih športnih objektih v občini
Akcija se bo zaključila tako kot lansko leto — na sklepni prireditvi, kjer bodo razglasili najboljše delovne kolektive oz. organizacije in jim tam podelili priznanja in pokale.
V naši delovni organizaciji moramo k tem akcijam pristopiti z vso resnostjo. Izvesti moramo prvenstva LIP-a v vseh panogah, posebno pa poskrbeti za to, da se too priprav na ta tekmovanja udeležilo čimvečje število delavcev.
—	Tudi priprave na letne športne igre Lesariado se bodo morale začeti prav kmalu. Datum sicer še ni znan. Če bo to tekmovanje v juliju kot je bilo lansko leto, bomo morali s pripravami kar pohiteti. Prvenstva občine v tekmovalnih disciplinah iz Lesariade bodo namreč precej kasneje, zato bo potrebna celoletna aktivnost.
—	Priprave pa naj bi se odvijale predvsem po TOZD-ih. Vsak TOZD naj toi gojil in razvijal panogo, za katero je največ in-
teresa in možnosti. Za skupne nastope pa bodo organizacijo zastopali najboljši posamezniki ali ekipe iz vseh OOS.
— Zanimanja v naših OOS za šport ne manjka. Zimski šport je precej razvit. Člani naše DO so se udeležili že nekaj maratonskih tekov na smučeh. Karte za žičnico Kobla so marsikoga navdušile, da je smučal več kot navadno. Izvedli bomo prvenstvo DO v veleslalomu in tekih. Kegljači bi morali bolje izkoristiti sezono kegljanja. V TOZD Rečica so izdelali dve mizi za namizni tenis in pridno trenirajo tako, da bomo na prvenstvu občine imeli zastopano panogo, v kateri še nismo sodelovali.
Strelci prav tako pridno vadijo, žal pa nimajo ustreznih pušk. V TOZD Rečica so uredili pet strelskih mest, ki so opremljena tako, da je možno trenirati kadarkoli.
Manjka nam še organizirane redne vadbe splošne telesne vzgoje, v večernih urah za čimvečje število delavcev v telovadnicah osnovnih šol.
Čimprej bi morali v vsaki OOS usposobiti vsaj po enega organizatorja rekreacije. V ta namen bomo morali poslati kandidate, ki imajo veselje, na ustrezen tečaj, ki ga prireja vsako leto Republiška zveza sindikatov.
-AS—
Kronika
stanje' zaposlenih
KONEC FEBRUARJA 1976
	delav- cev	va- jen- cev
TOZD »Tomaž Godec«		
Boh. Bistrica	391	13
TOZD RECICA	263	11
TOZD MOJSTRANA	50	1
TOZD PODNART	57	
TOZD TRGOVINA	11	
DSSS	74	
SKUPAJ	846	25
Pogreb pusta
Vsi boste umrli kot tale as — mogoče nekdaj tudi jaz
Za pokojnika molimo letos raj’ bolj malo, da bo za nas kaj več ostalo.
To se ve, da bolj kot ne — nam trda prede.
že tud' po svetu so postale slične zmede.
Molimo predvsem
za naša vrata in njih usode,
da ne prišle bi čist iz mode.
Naj naš presvetli,
ki nas baje od zgoraj doli gleda,
prizna, da bolj kot ne, je prazna skleda.
Naj blagoslovi našo komercialo, da kar največ bi se prodalo.
Seve, pretežno na zunanji trg, da naš bo standard — čvrst in trd.
Molimo, da že vseh odvečnih nas sestankov reši — v pisarnah — ali pa pri preši.
Podrozaj še presvetli te — ki pri SOZD-u tam sede da kar največ bi od sebe dali, da ne b’ zastonj jih plačevali.
Predrago res je to kanclijsko stanovanje — ne le jaz — že marsikdo je dregnil vanje.
Ko tu smo že —
še k sosedu se ozrimo,
pa mal’ za našo medicino pomolimo;
da doktor naš bil čil in zdrav,
da b' zmerom pravo diagnozo dal.
Preveril vedno bi kar varnosti v pismu piše — zgodi naj več se ne, kar meni ni se.
Na pijance naj tako črno ne gleda — saj največ z delavskega so razreda.
Po žilah vsem rdeča kri nam teče — naj še ta mladim kakšen nauk se zreče, če hočejo, da ne bo jim trda predla — kot smo mi nekoč bili, naj bi se vedla.
Pa da koga ne izpustimo — še na direktorja se ozrimo.
Daj nam daj vsakdanji kruh — daj nam daj saj nis’ od muh.
O ti božek mili
skor bi na razvojce pozabili.
Molimo da bi vse od sebe dali.
Da proizvodnjo bi naprej peljali.
Saj so vsi z visokih šol,
naj se potrudijo kakor kol' —	>
da bo koza cela, volk pa sit,
tako nekak bi moglo bit.
Če že za vse smo pomolili — zakaj b’ na kuhno pozabili — če je okusna, so v nebesih — če ne, pa od ust do ust v ušesih.
Naj angel varuh sindikat še v naprej tako bo zlat — še eno sindikalno listo pa za dinar, dva bom papal tisto, kar rebra narazen tišči, da ne bi skupaj zlezli vsi.
Anton Golc
Razpis
Pogoji za sprejem:
Razpisa se lahko udeleže mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da so uspešno končali osnovno šolo,
—	da niso starejši kot 17 let,
—	da so telesno in duševno zdravi,
—	da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep ter da niso v kazenskem postopku,
—	da obvladajo slovenski jezik,
—	da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov.
Začetek in trajanje šolanja
Začetek šolanja bo 1. septembra 1976 in bo trajalo štiri leta.
Pravice in dolžnosti učencev:
Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe.
Kdor uspešno konča šolanje, je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj osem let.
O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba.
Tistemu, ki je uspešno končal šolanje, je priznana srednja strokovna izobrazba.
Kako naj se kandidati
udeleže razpisa
Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo najbližji postaji milice najpozneje do 5. junija 1976, na- ' slednje dokumente:
1.	prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkovano z 2,00 din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati tudi dokaz o njihovem privoljenju za vpis,
2.	spričevalo o uspešno končani osnovni šoli; tisti, ki še obiskujejo 8. razred, naj prilože spričevalo za prvo polletje 8. razreda, spričevalo o končani osnovni šoli pa naj predložijo takoj, ko ga dobijo,
3.	pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal.
Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse pogoje v razpisu, bodo poklicani na zdravniški pregled in sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega preizkus znanja iz slovenskega jezika, psihološko testiranje in preizkus telesnih zmogljivosti. Sprejemni izpiti bodo v šolskem centru za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve v Ljubljani, maja in junija. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni.
Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnih izpitih dosegli boljš iuspeh. O tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen. bo obveščen do 22. junija 1976,
Vsa pojasnila dajejo:
1.	Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, telefon št. 23-801, int. št. 310,
2.	šola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, telefon št. 51-737 in
3.	vse postaje milice.
Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije