Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 45.
Leto XLI1).
~ Velja po pošti: ~
Za uelo leto naprej . , K 26-— za en incseo „ . . „ 2'20 sa Nemčijo oololetno . „ 29'— zo ostalo Inozemstvo . „ 35' —
V	Ljubljani na dom:
£a Cdlo leto naprej . . K 24*— za en mateo „ . . „ 2'—
V	oprav preieman mesečno „ 1*70 ~ Sobotna Izdaja: =
za celo leto........ V—
za Nemčijo oelolotno . „ 9'— B ostalo inuzemstvo . „ 12'—
Ifcjr Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopis) so ne vračajo; nelrankirana pisma se ce = sprejemajo. — Uredniškega telciona štev. 74. =
Iuseratl:
Enostolpna peUtvrata (72 nun): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat......13 „
za večkrat primeren popust.
Pomena oznani!?, zitnie. osmrtnice m.:
enostolpna pelitvrsta po 2;vin.
Poslano: —
enestolpaa potitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, IzvsemSl nedelja ln praznike, ob 5. uri pop.
Rsdca letna priloga Vozni rea
Upravništvo je v Kopitarjevi aliol št. B. — Račun poštno hranilnico avstrijsko št. 24.797, ogrska 23.511, bosn.-ltoro. st. 7563. — Upravalškoga telefona št. 138.
Še divja svetovna vojna s polno silo in uničuje ljudi in stvari, a že se oglaša ruski finančni minister in napoveduje brezobziren trgovinski boj proti Nemčiji. Glasom nekega pariškega poročila je ruski finančni minister Bark izjavil nasproti sotrudniku »Ma-tina«, da se Nemci motijo, ako menijo, da bo vojna z vojaško akcijo končana. Kusija marveč že sedaj ukrepa vse potrebno, da bo brez usmiljenja nadaljevala gospodarski boj proti Nemčiji. Francoski zavezniki Rusije bodo na ruskih trgih nadomestili Nemce. A Francozi morajo potrebe, navade in trgovske običaje na Ruskem na licu mesta proučiti, potem bodo pa tudi uživali vsako varstvo in vso pomoč.
Rusija namerava torej sploh prepovedati uvoz nemškega blaga. Take eksaltirane trgovinsko - politične odredbe v času miru niso nove v zgodovini zadnjih stoletij, in Rusija sama nam daje zato zgled. Tedaj je bila ost vsekakor obrnjena proti sedanjemu ruskemu zavezniku Franciji. Ko je namreč leta 1793. francoska revolucija slavila svoje orgije, je Rusija nastopila proti jakobinski vladi s tem, da je prepovedala vsak uvoz francoskih proizvodov. Uspeh te odredbe pa ni bil posebno sijajen, ker je le povzročil, da se" je razpaslo tihotapstvo; francosko tinkture, maže, nakitja so kljub prepovedi prihajala na Rusko, le da so jih morali Ilusi dražje plačevati nego bi jih bili siccr. Enako izkušnjo jc napravila Španija, ki sc je skušala še pred francosko revolucijo popolnoma zapreti proti Franciji. Upcliala je visoko carino. Carinske predpise so pa carinski uradniki svojevoljno tolmačili, in ker so se vedno menjali, ni bilo v pobiranju carine nobenega reda. Španska industrija pa tudi ni bila vstanu zadostiti zahtevam in potrebam doma"e dežele, in tako je cvetelo tihotapstvo. Uradniki so bili podkupljivi in posamezni francoski eksporterji so sklepali z njimi prave pogodbe. Vse clrakonične odredbe proti francoskemu blagu so imele samo ta uspeh, da so morali Španci francoske izdelke toliko dražje plačevati. — Na Avstrijskem je hotel Jožef II. leta 1765. sploh prenovedati uvoz vsega inozemskega blaga, a se je dal pravočasno poučiti. Tudi Friderik II. je istočasno prepovedal uvoz kakih 5000
vrst inozemskega blaga, ko ie bil že preje za te vrste naložil visoko carino. Na ta način je upal dvigniti industrijo v domači deželi. Toda niti visoka carina niti popolna nrenoved nista prinesli željenega uspeha.
Tucli Anglija se hoče zapreti proti Nemčiji, toda že tekom sedanje vojne se je pokazalo, da dandanes taki poizkusi niso izvedljivi. Nemčija na primer proizvaja celo vrsto kemičnih proizvodov, ki jih angleška industrija neobhodno potrebuje za svoie izdelke. Ker bi mogle radi vojne te kemikalije priti na Angleško ie po velikih ovinkih in se je tucli njihovo proizvajanje na Nemškem znatno omejilo, zato je morala angleška industrija žc ustaviti izdelovanje več svojih fabrikatov. Zlasti je Anglija pogrešala nemških anilino-vih barv. Angleška industrija jih neobhodno potrebuje. V zadnjih letih so se tudi navadili na umetno plavilo, ki je istotako prihajalo iz Nemčije. Sedaj so se morali znova vrniti k naravnemu indigu, v kolikor ga je sploh mogoče dobiti. Odkar so Angležem pošle nemške anilinove barve in ceni barvni su-rogati, jc cena naravnemu indigu poskočila od 3 šilingov 6 pene na 15 šilingov 6 pence. Povpraševanje po njem je tako veliko kakor pred 30 leti, ko še niso zavladale anilinove barve; a tedaj je bilo v londonskih skladiščih 2000 ton naravnega indiga, sedanje londonske zaloge pa znašajo baje manj nego 30 ton.
Sedaj nameravajo na Angleškem ustanoviti družbo, ki bi se imela z državno podporo lotiti izdelovanja anili-novih barv. Ureditev, upeljava obratovanja in brezhibno funkcijoniranje takega podjetja pa zahtevajo nekaj let, časa, kar bo za britanske barvarje in katunarje le malo predolgo. Angleško finančno glasilo z ozirom na ta vprašanja ne prikriva svoje nevolje ter piše: »Davkoplačevalci bodo lahko zadovoljni, cla bodo pri barvah izgubili le polovico tistega denarja, kakor jc stala konsumenta vladna kupčija s sladkorjem.« In na drugem mestu piše: »Žalostno je videti, kako vlacla svojo despotično oblast, ki jo ima med vojno, uporablja za to, da prelamlja načela, ki so jo dvignila na krmilo.«
Ideja o zaprtju Rusijo proti Nemčiji — in seveda tudi proti Avstro-Ogrski — pa po vsej priliki ni zrasla na ruskem zeljniku, marveč se jo rodila na Francoskem ali pa na Angleškem. Saj gresta ti dve državi za tem, cla uničita trgovino centralnih držav.
Saj so že sedaj, sredi vojne, na vseh nemških izvoznih poprišcih marno na delu nešteti francoski in angleški potniki, da odjeelo Nemčiji njene odjemalce. Njihove namene pa seveda močno ovira okolnost, da njihova domača industrija in zlasti plovba nc moreta z delom prav naprej in no zadoščata zahtevam. Francija jc poslala na Ru -ko celo komisijo strokovnjakov, da preiščejo, katere tekstilne proizvode, ki so jih doslej dobavljali iz Nemčije, bi mogla nadomestiti francoska industrija. Enak namen je imelo potovanje bivšega francoskega ministra v Brazilijo glede bombaževega blaga.
Od volje do dejanja je pa dolga pot in je še veliko vprašanje, če bo Rusija po vojni res hotela vrezati v lastno meso s tem, da se zapre proti Nemčiji. Ravnotako je še vprašanje, če se sedanja skupnost entente ne bo razbila v boju za koristi.
Kakor včeraj prinašamo sledeče uradno poročilo c, kr. deželne vlade:
Kakor jo razvidno iz poročila v včerajšnji številki, se bo na podlagi cesarske naredbe, s katero sc urejuje promet z žitom in mlinskimi izdelki, začelo z drugo pripravljalno odredbo za končno ureditev porabo imenovanih neobhodno potrebnih živil. Vso te vrste zaloge se bodo splošno popisale.
Ta odredba, ki jc največje važnosti in pomena, hoče dognati množino obstoječih zalog. Popisovanje obsega sicer samo žito in ostale m I i n -s ko izdelke, jc pa glede teh živil splošno, to so pravi: popisovalo se nc bo samo pri proizvajalcih, trgovcih in obrtnikih itd., ampak v vsakem gospodarstvu in gos p o d i n j -s t v u. To je potrebno, če hočemo v resnici ugotoviti vse zaloge in tako dobiti trdno podlago za končno ureditev porabe.
Zato so je treba obrniti na vso ljudsko sloje z nujnim pozivom, da ljudje ničesar nc skrivajo ali zamolčijo, kajti za skrivanje ali zamolčevanje so zagrožene težke kazni in skrite ali zamolčane zalogo sc b odo z a p 1 c n i 1 c v korist držav e.
Tako v deželnem stolnem mestu Ljubljani kakor tudi na deželi b o d o te zaloge popisovali posebni zaupniki, ki jih imenuje politična
oblast prve instance, v Ljubljani mestni magistrat, na deželi okrajna glavar-sva. Zaupniki morajo brez ozira na osebo postopati po najboljši vesti in vednosti in molčati o zasebnih razmerah in poslovnih skrivnostih posestnikov zalog, ki bi jim ob tej priliki prišle na znanje; pač pa imajo tudi pravico pregledati obratovališča, skladišča in ostale prostore in na zahtevo se jim mora dati vsa potrebna pojasnila.
P opisovanje se prične dne '28. februarja in mora biti k o n č a n o do 5. m are a.
Zaloge se bo zapisovalo in zazna* movalo na mestu, kjer se nahajajo; kdor ima tedaj zaloge na različnih krajih, n. pr. v Ljubljani in na posestvu na deželi, 'no moral svojo ljubljanske zaloge naznaniti v Ljubljani, zaloge pa, ki se nahajajo na posestvu na kmetih, pa pri občini, v katero spada posestvo.
Kot odločilni dan za popisovanje zalog je določen 28. feitsua?, to se pravi: v onih gospodarstvih, gospodinjstvih, obratovališčih itd., kjer sc bo popisovalo kak dan pozneje, je treba zapisati one množine, ki sc jiii jo i m o 1 o 28. februarja. Popisovanje bo zelo olajšano, če clne 28. februarja vsak sani zase ugotovi, koliko žita, moke in drugih mlinskih izdelkov ima ta dan v zalogi. One množino, katero bo po 28. februarju pa do dneva dejanskega popisovanja porabil, bo treba na dan popisovanja prišteti k ta član ob-soječim zalogam; nasprotno pa se na one množine, ki jih bo kdo po 28. februarju pa do dneva dejanskega popisovanja pridobil, no bo oziralo.
Popisovanje zalog se vrši na ta način, da so izpolnijo n a z n a n i 1 n i 1 i-sti, ki jih prinese s seboj zaupnik, ki jih bo tudi izpolnil po napovedi posestnika zalo** oziroma po ugotovitvi resničnosti teh navedb; posestnik zalog ima nato uaznanilni list podpisati ah pa poclkrižati.
Kdor 28. februarja v vseh vr-s t a h ž i t a i n m o K o in ostati h m 1 i n s k i li i z d e 1 k o v u i m a v s e-ga skupaj več kakor 20 k g, ni dolžan podati podrobnih podatkov o posameznih vrstah; na uaznanilnem listu bo podpisal samo to točko in s tem dal zagotovilo, da 28. februarja nima ali ni imel več kakor 20 kg, pač pa jamči za resničnost ic napovedbi pod strooro kaznijo.
Tega izjemnega določila pa so nc sme tako ume vati, kakor da bi bilo treba napovedati samo one množine, ki
Toraj tucli Ti, ljubi Ivan, si nas zapustil! Težkim srcem Ti danes v spomin pišem te vrstice, a čutim sc dolžnega, saj sva bila v življenju dolgo vrsto let odkritosrčna, ljubeča se prijatelja — v mirnih in burnih časih. Dobro se spominjam prizora — bilo je ob času začetka zgradbe Boh. železnico, v Soteski, tam kjer stoji sedaj postaja Soteska — pridrčal jo na kolesu v vojaški uniformi desetnik Ivan ter me s prijaznim nasmehom pozdravil. Prvi pozdrav, prvi pogled, prvi razgovor — in prikupil sc mi je mladenič in od takrat bila sva si zvesta.
Komaj je Ivan odslužil vojake, se je lotil z vso intenzivnostjo gospodarskega dela. Oče mu je izročil ob bohinjskem predoru na Bistrici majhno hišico; tam si je Ivan, nadarjen mladenič v letih imenovane zgradbo s svojim prikupljivim značajem in izven-redno pridnostjo pridobil precej gmotnih sredselev. Takrat sc jo tudi poroči! z delavno gospico 1'cpico, ki mu jo bila ves čas zvesta in skrbna lovariši-ea ter si pridobil zaupanje in prijateljstvo pri domačinih in tujcih.
Ivan, ki je dovršil trgovsko šolo z najboljšim uspehom, se je tehnično povzpel na visoko stopinjo, tako, da jo delal razne načrte za poslopji, vilo, zgradbe domačim in tujcem. Ni čuda, tucli sebi je izdelal praktični načrt za gospodarsko poslopje. Lepa stavba ob pritoku Belce spričuje, kako podjeten duh je bil rajnki Ivan. Uporabil je iz predora tekoči potok v obrat za pilo in električno razsvetljavo, ki jc v Bohinju edina moderna naprava. Prvi v Bohinju je on, ki jc gospodarsko napredno hodil od stopinjo do stopinjo in veliko započetih načrtov .je z njim vred leglo v grob.
Koliko ljudi je pri njem našlo dela in kruha, in vsi li žalujejo sedaj za njim kot svojim krušnim očetom.
Kot lesni trgovec in hotelir je vseskozi vesten in pošten.
Toda Ivan ni imel razuma in srca le zase in za svoj gmotni napredek, temveč je bil nesebičen in vzgleden j delavec na socialnem, zadružnem in j političnem polju ves čas, kar je bival v Bohinju.
Z kako nepopisnim veseljem se je udeleževal vseh pevskih vaj pri takrat zelo znanem domačem pevskem zboru ter sc odlikoval kot izboren povor v. zvonkim bariton glasom.
Neumorno jc deloval pri Izobraževalnem društvu, koieaa odbornik je
bil od začetka. Z vesoljem je nastopal v raznih vlogah na odru; nikdar in nikjer so ni sramoval pokazati so odločnega prijatelja našega ljudstva.
Pri hranilnici in posojilnici jc opravljal od začlka nje ustanovitve z največjo natančnostjo časten posel preglednika ter so udeleževal redno vseh sej. Za njim žaluje po vsej pravici tudi ta zavod.
In ko smo ustanavljali domorccluo društvo »Orel«, kako so je zanimal in veselil teh mladih domoljubnih in narodnih prijateljev. V njegovi hiši v natlačeno polni dvorani, kjer jo bila zbrana vsa mladina oboh bohinjskih clolin smo dali to j po coli Kranjski tako razširjeni mlad. organizaciji pomenljivo ime Orel, da so še dandanes loči od nasprotne, našemu ljudstvu sovražne. V tej dvorani je prirejalo Izobraževalno društvo svoje prireditve in v (oj dvorani so so urili mladi Orli, dokler so razmero pripuščale. Z eno besedo: Ivan mi je bi! vsa leta desna roka pri dolu in trpljenju za blagor ljudstva. Kako naglo jo kapiral vsako novo misel . . .! pa jo tudi izvedel, magari z žrtvami in gmotno izgubo.
Ali naj opisujem še niegovo delovanje pri občini? Pri občinskem odboru pričajo številni sejni zapisniki, koliko modrih nasvetov in predlogov jo blagi rajnki stavil. Zal — niso ga vse-
lej tuneli ... Da jc bil Ivan zvest pristaš naše stranke; menim, da iz povedanega samo ob sebi sledi. Gospodarski, patriotični in politični shodi vršili so so redoma pri Mar kesu.
Še ono in sicer v humanitarnem oziru najlepšo stran i:-; njegovega življenja naj omenim: rajnki je imel najboljšo srce do ubogih in zapuščenih sirot. On ni preklinjal, kjer so drugi, on ni zaničeval, kadar so drugi, on ni zatiral siromakov . . . ne, nc, on jo ponudil streho, prenočišče tudi tistim, ki drugod niso našli ne strehe, ne prenočišča, in ta dola usmiljenja, dragi Ivan, Te spremljajo od zapuščenih, pa hvaležnih sirot v večnost in spletajo krono plačila.
Minulo loto ob času občne mobilizacijo je sledil klicu presvitlega cesarja za rešitev domovino tudi nepozabni Ivan ter odšel z drugimi vojaki na bojišče v Galicijo. Ob slovesu jc bil otožen in zamišljen, kakor bi bil slutil, da no bo več videl dragega mu Bohinja. Obiskal sem ga zadnjikrat v zavodih v oskrbi pri njegovem bratu Alojziju. Zadnjikrat so mi jc tako milo in prijazno nasmehnil kot pri prvem sestanku. Padel je kot žrtev za čast domovine, katero je tako prisrčno ljubil, spolnih! se mu jc lo ena zadnja želja po besedah pesnikovih: »V zemlji domači cla truplo leži.«	j. Pibcr.
presegajo 20 kg; nasprotno: kdor ima n. pr. 21 kg v raznih vrstah žita in moke, ta mora te množine podrobno napovedati.
Razuntega pa bo moral vsak napovedati, kolikim osebam daje hrano v svojem gospodinjstvu (gospodarstvu).
Kdor ima v vseh vrstah žita, moke in ostalih mlin. izdelkov vsega skupaj več kakor 20 kg, ta bo po navodilih na naznanilnih listih moral te množine podrobno napovedati in sicer ločeno po žitnih vrstah: pšenica, rž, ječmen, oves, stara koruza, nova koruza in nato no vrstah moke, oziroma mlinskih izdelkov: pšenična moka, ržena moka, ječmenova moka, ovsena moka, koruzna moka in — zdrob, pšenični zclrob in ječmenov (ješprenj).
Posamezne množine je treba brez izjeme povedati v kilogramih, ker bi pri različnih merah in utežih bilo nemogoče enotno sestaviti podatke popisovanja zalog, zato se ne sme množin napovedati v litrih ali mernikih. Tako bo treba napovedi po litrih in drugih merah pred vpisom v nazna-nilni list preračunati v kilograme.
Žita za setev se ne sme odra-čunati od cele zaloge, ampak jo je treba vračunati; pač pa bo v posebnem stolpcu (rubriki) naznanilnega lista treba povedati, koliko žita, napovedanega v predidoči rubriki je žito za setev in sicer ločeno: za lastno polje ali za prodajo določeno. Oblast niti od daleč ne misli omejevati porabo semen za setev in zato bodi tudi pri tej priliki še enkrat poudarjeno, kako se ravno letos polaga veliko važnost na obilno žitno setev v letošnji spomladi.
Posestniki konj bodo morali tudi navesti koliko konj krmijo z napovedanimi zalogami ovsa.
Iz navedenih obrisov napovedi, ki se imajo storiti pri popisovanju, je razvidno, da posameznim gospodarjem, družinskim očetom in ostalim osebam, k. j dolžne dati napoved, ne bo prav ni< ?žko dati vse potrebne podatke zaupnikom, ki bodo prišli popisovat njihove zaloge. Treba jc samo dobre volje in poštenja in na te lastnosti pa se mora z ozirom na popisovanje, ki se vrši v interesu splošnosti, računati pri vsakem.
Peki in slaščičarji in oni, ki obr-toma oddajajo moko in mlinske izdelke tretjim osebam (mlinarji, trgovci z moko, društva konsumentov, trgovci z mešanim blagom itd.) bodo poleg tega morali še napovedati, koliko mlinskih izdelkov bodo porabili za peko ozir. prodajo v času od 1. do vštetega 15. februarja 1915. Tudi tem obrtnikom in družbam gotovo ne bo težko na podlagi njihovih poslovnih zapiskov itd. podati potrebne podatke.
Kakor že omenjeno, se začne popisovanje v celi deželi 28. februarja i n m o r a bi t i končano 5. marca 1. 1. Cim bolj naglo in gladko se bo to popisovanje zalog izvršilo, toliko preje se bo lahko uredila splošna poraba teh neobhodno potrebnih živil. Vodilne misli te ureditve splošne porabe so v cesarski naredbi že določene in njihov namen je, vsemu prebivalstvu preskrbeti kruha do prihodnje žetve.
Vsak po svojih močeh naj pomaga, kjer sc gre za tako velike interese skupnosti.
Nmrajie ..Slovenca".
Skrb za moralo aa bojišn.
O seksualnem problemu vojnih armad so se v sedanjem razburkanem času vršila že resna posvetovanja; kajti tudi to vprašanje zasluži i v versko-nravnem, i v zdravstveno-strategičnem oziru vso pozornost vodilnih ter zdravstvenih oblasti. Vojaki, ki preže na sovražnika v hladnih strelskih jarkih, ki imajo noč in dan smrt pred očmi ter so sploh oddaljeni od pomehkuženih krajev, večinoma pač niso izpostavljeni seksualnim nevarnostim. Slabše v tem oziru je za one, ki so prideljeni muni-cijskim oddelkom ter kolonam za oskrbo trena in živeža, zlasti če sc dalj časa niude na enem in istem kraju.
V čedalje večji dimenziji pojavljajoče se tozadevne bolezni v sedanji vojski so zbudile resno pozornost vodilnih oseb, predvsem onih organov, ki uvidevajo, da je večalimanj ogrožena čilost in vztrajnost vojskujočih se armad, pa tudi splošno zdravstvo naših narodov. Ta problem je skušal razvoz-ljati tudi zadnji zdravniški shod v mestu Lille. Zbralo sc je okrog 300 sani-tejskili zdravnikov, ki so pretresavali predvsem zdravstvene razmere v n e m-š k i h polkih. Prof. dr. Flesch je razpravljal ob občni pozornosti v resnih besedah, kako bi se dale preprečiti skrivne bolezni med vojaštvom. Zanimiva izvajanja je zaključil s temi-le zahtevami:
1.	Moštvo naj se o nevarnostih pravočasno (ko se sestavljajo čete) pouči. Pouk naj sc okrepi s primernimi kratkimi spisi (letaki). Izdala jih je družba, ki je znana pod imenom »Ge-sellscliaft zur Bekampfung der Ge-schlechtskranklieiten«, Berlin W. 64, WilhelinstraBe 48.
2.	Moštvu se zabrani uživanje alkoholnih pijač, ki se nadomeste s kavo in čajem.
3.	V mestih, kjer se vojaštvo ustavi, naj se skrbi, da dobi moštvo skupna stanovanja; nastanitev po posameznih stanovanjih se po možnosti zabrani.
4.	Stroga zclržnost se zaukaže za čas vojne kot vestna dolžnost za vso armado, za moštvo in predstojnike.
5.	Ako se ob zdravstveni reviziji izkaže kak slučaj bolezni, se dotičnik kaznuje.
6.	Vse tolerančne hiše in podobni lokali se zapro povsod, kjer ložira vojaštvo.
Te in še nekatere druge nasveto-vanc naredbe so smatrali zdravniki nemških armad kot nujno potrebne v industrijskih mestih Belgije in severne Francije. Poveljniki v mestih Rou-baix, Tourcoing in Lille so dali kar naravnost nabiti po ulicah posebne svarilne plakate, ki opozarjajo na nevarnost takozvanih »estaminentov« in on-dotnega strežništva. Deloma so dali razne take lokale že zapreti ter nadomestiti z vojaškimi kantinami ter vojaškimi domovi, ki sc v njih nahajajo čitalnice, pisalnice in dvorane za kino-predstave. Da se zlasti vojni lcurati z božjo besedo na prižnici, z milostjo božjo in v spovednici ter z orožjem večnih resnic udeležujejo boja zoper nenravnost, ki preti ugonobiti marsikomu dušno in telesno zdravje, ni treba posebej omenjati. Ako bodo vojaštvu — kakor je govornik dr. Flesch umestno poudarjal — z lepim zgledom pomagali tudi predstojniki, je upati, cla se bo kljub vsemu pesimizmu ta etični boj končal s srečno in zadovoljivo zmago.
Da so iste nevarnosti tudi v obližju naših avstrijskih armad, kdo bi o tem 'dvomil. Pisma vojnih kuratov izpričujejo o raznih bojazen zbujajočih izkušnjah. Naj bi po zsleclu nemškega sanitejskega oskrbništva tudi vojni zdravniki avstrijskih čet udejstvovali v tej za versko-nravno ter strategično-zdravstveno zadevo enako pozornost.
Italijanske skit
Iz Rima se poroča: Velika podražitev vseh živil, posebno pa žita, ki tvori bolj nego kjerkoli drugje temelj ljudski prehrani, je provzročila v širokih ljudskih krogih globoko nevoljo. Razpoloženje je tem sr-ditejše, ker so vladne odredbe — najprej znižanje in sedaj odprava carine — veliko prepozno prišle. Vzrok pomanjkanja žita na Italijanskem pa nikakor ni samo sedanji vojni položaj v Evropi, marveč so se drugi vzroki. Vojna je res preprečila dovoz ruskega in rumunskega žita, s katerim se je pokrival velik del italijanske potrebščine, ker so se zaprle Dardanele. Toda nič manj pomembna za Italijo ni bila lanska slaba letina v Avstraliji, četudi le indi-rektno. Avstralsko žito gre vedno v pretežni večini na Angleško. Ker je lani to žito popolnoma odoadlo, je bila Anglija prisiljena, pokriti svojo žitno potrebščino v Severni Ameriki. Amerika je bila pa doslej glavna dežela, od koder se je Italija zalagala z žitom. Vrhu tega so veliki nalivi v Argentiniji, ki so razdrli ceste in železnice, skozi več tednov zadržavali dovoz žita iz notranjosti dežele v primorska mesta. Za vse te okolnosti se pa ljudske množice malo brigajo, zanje obstoji samo dejstvo draginje, za katero delajo odgovorno vlado. V Sieni so bili nemiri, v Flo-renci organizirajo generalni štrajk, v Reg-gio je ozračje napolnjeno z revolucijo. Seveda gre .zbornici in tudi vladi ta stvar veliko bolj za kožo, nego vprašanje o intervenciji v svetovni vojni. Tudi pomanjkanje premoga bo v zbornici vzbudilo živahno razpravo. Odkar je proglašena nemška blokada proti Angliji, ne prihaja na Italijansko, ki je glede premoga najsiro-mašnejša dežela na svetu, nič britanskega premoga več. Posledice za industrijo, plinarne in celo za železnice so jako težke. Nekaj nadomestila nudi sicer Nemčija iz svojih neizčrpnih premogovnikov, katerim so se zdaj pridružili še belgijski in sever-nofrancoski, toda transport nemškega premoga čez Gotthard ali Brenner je neprimerno dražji nego iz Cardiffa po morju v katerokoli italijansko luko. Vse te skrbi pridejo v italijanskem parlamentu na dnevni red in izkušeni parlametarci pravijo, da ne bo šlo brez hudih viharjev. Seveda se vse vprašuje: Bo-li Salandra kos tem težavam, ali pa jim bo podlegel? In če pade on, kdo bo njegov naslednik? Mnogi in mnogi so mnenja, da to ne bo nihče drugi nego — G i o 1 i 11 i.
Vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Naši zavzeli neko višino ob Sanu. — Ponesrečen ruski napad pri Volovcu. — Obsežni boji ob Dnjestru,
Dunaj, 24. februarja. Uradno se poroča: Na poljsko-gališki fronti vlada, iz-vzemši posameznih živahnih aritljerijskiii bojev, po večini mir.
Položaj v Karpatih je v splošnem ne-izpremenjen. V včerajšnjih bojih ob zgornjem Sanu smo zavzeli neko višino. Ujeli smo 5 častnikov in 198 mož.
General m. — jiošive njegove seslre.
Citali smo, da je šel francoski general Pau (po) na Rusko. Kakšen namen naj ima to, se še ne ve. Oficielno ima izročiti generalisimu Nikolajeviču kolajno, ki mu jo je poverila francoska vlada; a po pravici ugovarjajo takim trditvam, ker enega najsposobnejših svojih generalov Francozi vendar ne bojo odtegnili svoji armadi, samo zato, da bi kolajne na Rusko nosil. Nekateri so mnenja, da bo obiskal rusko armado in poročal doma, kaj je na raznih vesteh o njej resnice, drugi pa trdijo celo, da bo prevzel poveljstvo nad celo rusko armado.
»Neues Wiener .Toumal« ga opisu-je. Pravi, da je ta general i po svoji zunanjosti i po svojih zmožnostih eden najznamenitejših francoskih poveljnikov. Ko so v parlamentu pred letom dni debatirali o triletni vojaški službi, je Pau z veliko vnemo zagovarjal vladno predlogo proti mnogoštevilnim na-sprotn^kom, akoravno jc stal na čelu protibojevnikov sam Jaures.
Desne roke nima; vsled posebnega odloka predsednika republike sme nositi sabljo na desni strani. Vendar jc eden prvih jahačev francoske armade. Roko jc izgubil leta 1870. v bitki pri Froschvilleriu. Takrat ie bil podporoč-
nik. Vjeli so ga, a ker ni bil več za vojsko, so ga hoteli Nemci poslati nazaj v Francijo. Treba bi mu bilo samo podpisati izjavo, da se ne bo več boril proti Nemčiji; a ni hotel. Šele pozneje so ga zamenjali z nekim nemškim častnikom, ki ni bil več sposoben za boj. Kljub svoji pohabljenosti sc je v onej vojski do konca boril proti Nemcem; tedaj (1871) je postal stotnik, star šele 23 let (rojen 1. 1848., sedaj torej že blizu 70). Ocl takrat naprej je zelo hitro avanziral.
V svoji domovini je med vojaštvom m med civilnim prebivalstvom sila priljubljen. Za to se ima zahvaliti deloma tudi spominu svoje sestre. Za časa vojske J. 1870./71. jc bila Maria Edmea Pau strežnica v bolnici v Nancy. študirala je bila slikarstvo, a takoj' po izbruhu sovražnosti je prihitela k polku, kjer je služil njen brat. Ponoči, kadar je imela le malo časa, jo slikala umirajoče vojake in pošiljala tc hitre os-* nutke rodbinam njihovim, zadnji spomin. V pismih sorodnikov, ki so se zahvaljevali za slike, se je vedno izražalo začudenje, kako more mlada deklica prestati toliko naporov: podnevi jo neprestano stregla bolnikom, ponoči pa kljub temu je slikala. Skoro nič ni spala.
Ko jc izvedela, da je njen brat ujet,
se je podala takoj peš na pot. Maršira-la je in marširala, ni se bala, da bi jo imeli za ogleduhinjo. Prišla jc v bolnico. Od. tam pa naprej, boreč se proti tisoč težkočam. Nazadnje jo prišla do Bismarcka samega in ga jc prosila, naj brata izpusti. Vemo, da brat ni hotel izjave podpisati, sicer bi bil prost. Pozneje mu je stregla z največjo skrbjo, nato pa odšla za njim zopet v vojsko.
Kmalu potem ji mati piše, da ne ve nič o sinu, in Marija Edmea se odpravi v najhujši zimi na pot, obišče vse francoske armade, nazadnje ga dobi. Sedaj pa hiti k materi pravit ji, cla jc sin še živ. V gorovju Jura so ji bili sedaj rekli, da je njen brat umrl na ošpicah in so ji pokazali tudi rakev, v kateri je ležal. Brez pomisleka da rakev odpreti in vidi, da mrlič ni njen brat. Tedaj pa naleze ocl mrliča bolezen iii tri dni po dohodu v Nancy umre na ošpicah, stara šele 27 let. Nemška posadka v Nancy izkaže mrtvi junakinji vse časti, njeno rakev zavijejo v francosko trobojnico; prvič po petih mesecih je videl tedaj Nancy zopet narodne francosko barve. Nemški častniki in kompanije so stali ob strani, ko so jo nesli k pogrebu, pogrebci so bili pa vsi bolniki in ranjenci vojaških bolnic.
Severno od sedla Volovec je poizkušal sovražnik, izrabivši snežni metež, v trdovratnih bojih prodreti v postojanke, ki so bile zasedene od naših čet. Napad je bil odbit s težkimi izgubami za sovražnika. Ujeli smo 300 Rusov.
Boji južno od Dnjestra zavzemajo čez-dalje večji obseg in razsežnost, Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Rusi poizkušajo prekoračiti Bobr.
Berlin, 24. februarja. Veliki glavni stan: Ponovljen sovražni napad iz Grodna smo z lahkoto odbili. Jugovzhodno od Av-gustova se je včeraj posrečilo Rusom, da so na dveh točkah prekoračili reko Bobr. fn Sztabinu smo sovražnika vrgli zopet nazab P" Krasnyboru je pa boj še v teku.
Pri Prasznyszu smo ujeli 1200 Rusov in zaplenili dva topova.
Vzhodno od Skiernjevic smo odbili ruski napad.
Najvišje armadno vodstvo.
RUSKA POROČILA.
Dunaj, 24. februarja. Korespondenca »Kundschau« poroča: Ruski listi prizna-vajo, da so zavezniki v posestih nekaterih važnih karpatskih prelazov. — »Nowoje Wremja« piše, da avstrijske čete kljub ne-ugodnemu vremenu v Karpatih zelo pridno delujejo. Izsilile so bitko in pri tem poseb-no ob gornjem Sanu pokazale največje vztrajnost in trdovratnost. — »Figaro« po-roca iz Petrograda: Položaj je v splošnem za Kuse zadovoljiv.
XXX UGODEN POLOŽAJ PRI STANISLAVU*
Berlin, 24. februarja. »Berliner Tage-blatt« p0roča iz avstrijsega glavnega sta-na. Fn Stanislavu smo izvojevali nove uspehe Bo, tam za nas še nikdar ni bil tako ugoden, kot je sedaj.
RUSI V TARNOVU.
Prihod in sprejem.
Neki Poljak, ki se je večkrat mudil v larnovu, odkar so ga zasedli Rusi, je pred nekoliko dnevi prišel v Krakov ter v >;No-wi Reform,« (21 in 22. t. m.) popisal, kako Rusi vladajo v Tarnovu.
Rusi so zasedli Tarnov 11. novembra. Najprej so prišle kozaške in konjeniške prednje straže Kozaki so Židom kradli denar in ure. Od župana dr. Tertila so za-ntevali, naj uradno pozdravi ruske generale pred vrati Tarnova. Župan je to odklonil. Kmalu so v mesto prikorakale glavne ruske čete. V predmestjih in v mestu so oplenih nekoliko židovskih trgovin, ki so bile vsled bega gospodarjev zaprte. Odprtim trgovinam so prizanašali. Ruske čete so napravile splošno dober vtisk; oblečene so bile prav dobro. Vmes je bilo nekoliko poljskih vojakov in častnikov, ki so se pri-jazno pogovarjali s prebivalci.
Poveljnik ruskih čet, general Helmic ki, se je nastanil v podružnici avstro-ogr-ske banke Od župana je zahteval, da mesto v treh dneh zgradi most čez Bialo, katerega so Avstrijci razstrelili, ter da temeljito očisti vse vojašnice in bolnišnice. Mesto ,e to izpolnilo. V treh dneh je bil most gotov.
Na ukaz ruskega poveljstva se je moral v dvorani mestne hiše Rusom prirediti slovesen sprejem; to je bil nekak banket, na katerem se je mesto oficielno izročilo Kusom Govorili so župan dr. Tertil, general Helmicki in škof Walenga. Helmic-^ Povijal fraze iz oklica velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča do Poljakov.
Radko Dimitrijev.
1 ar dni pozneje je nrišel v Tarnov sam general Radko Dimitrijev in se nastanil v poslopje podružnice avstro-ogrske banke Zupan dr. Terti! se mu je takoj Predstavil. Predložil mu je pritožbe proti krivičnim nastopom ruskih vojakov, proti krivičnim rekvizicijam itd. Dimitrijev mu ie izročil 8000 rubljev kot odškodnino za Popravo mostu. Sploh je bil Dimitrijev do vseh prijazen ter pravičen. Ni pa mogel preprečiti vseh nerednosti ruskih vojakov. UovohI je, da so se v okolici Tarnova organizirale prostovoljne straže v obrambo pred ruskimi vojaki, ki so se odcepili od ruskih čet ter postali nevarni življenju in premoženju. Bil je tako prijazen, da je celo nekatere vojaške zadeve, n. pr. rekvizicijo konj m živine, izročil županu dr. Tertilu, ki je_ lahko preprečil marsikako krivico.
V okolici Tarnova so morali prebivalci trpeli mnogo krivic. Vojaštvo je rekvi-riralo konje, večkrat, ne da bi jih plačalo. Za krave so plačevali po 12 do 30 rubljev, dasi so bile desetkrat toliko vredne.
Alkohol.
Prva večja senzacija za meščane je bilo uničenje vseh zalog alkohola. V Tarnovu je velika SchwanenfeIdova tovarna žganja in likerjev. Po ukazu ruskega poveljstva so vse zaloge izlili na ulice. Ista "soda je zadela tudi druge lastnike alkohola. Alkoholne pijače so zares v potokih tekle po mestnih ulicah in kanalih. Bilo je
nekoliko originalnih prizorov. Ruski vojaki in domači ljubitelji alkohola so padali na tla in srkali priljubljeno jim pijačo, ki je ozračje napolnjevala s svojim vonjem. Vojaki so stregli pijačo v steklenice in lonce. Natrkani ruski vojaki so pili bratovščino z domačimi sumljivimi elementi ter se z njimi poljubljali. Tako so jemali slovo od alkohola. To so bili prizori!
Rusko poveljstvo je bilo tako prijazno, da je po prizadevanju župana dr. Ter-tila pospeševalo aprovizacijo mesta ter omejevalo draginjo.
Legionžsti in drugo.
Dne 22. in 23. decembra so Rusi ujeli malo četo poljskih legionistov ter jih prepeljali v Tarnov. V mestu so, proglašali, da je poljska vojska uničena. Legioniste so ostentativno peljali po mestu ter jim napravili poseben obed. Gotovo so si hoteli pridobiti naklonjenost Poljakov. Legioni-sti niso izgubili dobre volje; prepevali so domoljubne poljske pesmi.
Mesto ni toliko trpelo, kakor se je pisalo. Pogorelo je nekoliko hiš. Poškodovana je veličastna cerkev v Krakovski ulici, ker so imeli Rusi v stolpih svojo stražo. Porušen je osebni in tovorni kolodvor, kjer so imeli Rusi velike zaloge živil in streljiva.
ZAHVALNE SLUŽBE BOŽJE V BU-KOVINI.
Borna Watra, 24. februarja. (Kor. ur.) Ker se jc umaknil sovražnik, so priredili v vseli občinah južne Bukovine slovesne zahvalne službe božje. Tudi v Črnovicah so priredili slovesno službo božjo, katere se je udeležil deželni predsednik grof Meran z uradni-štvom in z velikim številom vernikov.
RUSI POŽGALI .^"""^.JSKO NOVO-SIELIGO.
Bukarešt, 24. februarja. »Adcve-rul« poroča, da so Rusi po svojem odhodu iz Črnovic skoro popolnoma poznali avstriisko Novosielico.
RUSKE ODREDBE V ZASEDENIH DELIH GALICIJE.
Krakov, 24. februarja. »Nova Reforma« poroča po »Ruskih Viedomostih«: Ruske oblasti preosnavliajo hitro šolstvo v vzhodni Galiciji. V Tarnopolu in v Stanislavu so otvorili pedagogične tečaje, namenjene Ijudskošoiskim učiteljem. Tudi v Črnovicah so nameravali o tvoriti podoben tečaj, a so ga odgodili. »Warszawska Ga-zeta« poroča, da vodi porusovanje vzhodne Galicije volhynski nadškof Eulogius, ki je poročal svetemu sinodu v Petrogradu, da jc ustanovil 50 galiških ruskih župnij, kjer lahko v kratkem otvorijo ruske cerkvene šole, Napovedanih odredb glede na ustanovitev pravoslavne cerkve v Bukovini zdaj ne morejo izvesti. Sveti. sinod namerava odstaviti nadškofa Repla, ker je zapustil svojo škofijo. »Dziennik Petrograd-zki« poroča: Nadškof Eulogius izvaja v podrobnem poročilu o cerkvenih razmerah v vzhodni Galiciji, da ljudstvo, četudi se prišteva uniatem, dejansko ne pojmuje (?) dogmatičnih razlik med pravoslavjem in uniatstvom. K pravoslavju se nagiba celo duhovščina (?}, vsled česar naj se Galicija pridruži pravoslavju po naravni poti. Eulogius predlaga, naj se odpravijo rusinske unijatske škofije in naj hitro otvorijo ruske cerkvene šole.
RUSKI ZNAKI ZA GALIŠKE OBČINSKE PREDSTOJNIKE.
Krakov, 24. februarja. »Nowa Reformi a<; poroča, cla so Rusi v vsaki zasedeni gaiiški vasi izročili občinskemu predstojniku v znamenje, da sme dalje vršiti svojo službo, poljskega orla na medeni verižici z napisom »Naezelmkc, Pojasnili so načelnikom, da je io viden carjev znak in da jih car prosi, da dalje opravljajo svojo službo. Vse to pa ruskih vojakov ni oviralo, da bi ne bili istih načelnikov in vaških prebivalcev oplenili.
PBAVOSLAVJ.S V GALICIJI.
»Gazeta Warszawska« z dne 18. januarja piše: Volinjski nadškof Evlogij jc poročal sinodi v Petrogradu, cla se bodo v 50 galiških župnijah, ki so proglašene za pravoslavne, odprle cerkvene župnijske šole; šolski svet pri sinodi jc že nakazal potrebne vsote za vzdrževanje teh šol. Kakor je znano, ni bilo prej v Galiciji niti ene pravoslavne župnije.
»Dziennik Pietrograd.« piše: Nadškof Evlogij jc sinodi predložil gradivo o stanju pravoslavju v Galiciji. Evlogij trdi, da ljudstvo nima pravega pojmu o dogmatični razliki med pravo-slavjem in unijo; celo duhovstvo se nc nagibljc k pravoslavju, zato se mora Galicija združili s pravoslavjem po naravnem razvoju. Predlaga se, naj sc zatro vse tri gališke uniatske škofije, ker po ruskem pravu unija v Rusiji ni dovoljena. Treba je več pozornosti za ustanavljanje cerkvenih župnijskih šol (pravoslavnih).
V tem poročilu se vidi zvijačnost in hinavščina ruskih pravoslavnih agitatorjev. Na eni strani trdijo, da se
bo unija širila naravno, brez pritiska in nasilja, na drugi strani pa oznanjajo, cla so bodo zatrle vse tri uniatske škofije. Upajmo, da so vsi ti načrti za enkrat še prezgodnji.
XXX
POLOŽAJ PRED VARŠAVO.
Budimpešta, 24. februarja. Vojni poročevalec lista »A Nap« poroča iz Lodza: Nek nemški general mi je o položaju pred Varšavo izjavil: Pred zmago v Mazurih bi morebiti trdil, da vprašanje o usodi Varšave še ni jasno, sedaj je položaj drugačen. Zadnja zmaga je bila tako velika, da mora brezpogojno vplivali na operacije pred Varšavo. Seveda ne takoj. Treba je nekoliko potrpeti, da se pokaže učinkovanje zmage. Varšavske utrdbe so izredno močne. Ruske čete napenjajo vse moči, da bi do skrajnosti dvignile odporno silo. Mesto še neprestano utrjujejo. Vsekako jc pa treba popraviti preveč optimistična poročila nekaterih berlinskih listov, ki so poročali, da stoje nemške čete že 8 km pred Varšavo. Sedaj smo še 35 km oddaljeni od trdnjave.
ODLOČILEN POMEN BITKE PRED VARŠAVO.
Kodanj, 24. februarja. Petrograjski listi pišejo glede Poljske, da ljuti boji trajajo brez odmora. Na posameznih točkah imajo značaj artilerijskega dvoboja, v katerem Nemci tratijo svojo municijo. — »Ruskoje Slowo« poroča, da je bitka ob Ravvki z ozirom na njeno vrednost za Hin-denburgov prodiralni načrt proti Varšavi odločilnega pomena. Nemcev je tam toliko, kolikor jih še ni bilo, kajti na 10 km dolgi fronti imajo Nemci 100.000 mož in 800 lopov. Večkrat se bojuje na en kilometer dolgi črti po 15.000 Nemcev, ki jih ne more zadržati ruski ogenj.
PRED NAPADOM NA VARŠAVO.
Curih, 24. februarja. V Petrogradu pričakujejo sedaj Hindeburgovega napada na Varšavo in sicer od severne strani. Zelo trdovratne prodiralne poizkuse napravljajo Nemci na črti Sierpc-Plock in pri Avgustov u.
ARETACIJE V VARŠAVI.
Krakov, 24. februarja. V Varšavi je bilo aretiranih 40 uglednih meščanov, med njimi predsednik reševalne družbe dr. Sa-vvadski, nek:. član osrednjega meščanskega komiteja in neki odvetnik. Dclže jih prijateljstva z Avstrijo.
VELIKE ZLORABE NA KOLODVORU VARŠAVA - KOWEL.
Stockhoim, 24. februarja. Na postaji Varšava-Kowel ?o odkrili velike zlorabe. Uvedli so strogo preiskavo.
6 GENERALOV IN 17.000 MOŽ VOJNIH UJETNIKOV PR! AVGUSTOVU.
Rim, 24. februarja. Glasom brzojavke iz Berlina nemškemu veleposlaništvu v Rimu je bilo največ generalov in ruskih vojakov ujetih dne 21. februarja v gozdu prt Avgustovu. Brzojavka se glasi: V gozdu pri Avgustovu je bilo danes (21. feb.) ujetih: 1. poveljujoči general, 3 divizijski generali, 2 brigadirja, 17.000 mož in uplenjenih 25 topov.
POLJSKI OKLIC.
Krakov, 22. februarja. ^Naprzod« objavlja vsebino oklica konfederacije v Pe-trikovu, ki so ga zelo razširili med prebivalstvom in ki je bil izdan, ker sc bližajo zavezniki Varšavi. Izvaja med drugim: Zločin in blaznost ie. če čakamo nedelavni, kaj da donesc bodočnost. Obljube ruskih samodržcev pomenjajo le porušenje Galicije, da uničijo ostanke naših dragih spominov v Krakovu in v Lvovu in da ponove krvavo zgodovino naše dežele na Poljskem. Upanje na ruske prijatelje, Anglijo in Francijo, mora izginiti, če se spominjamo žalostnega dejstva, da so prijatelji voljni za kako vas v Alzaciji ali za kak kos zemlje v kolonijah izdati usodo Poljske.
IZ RUSKO POLJSKE.
Štabni stotnik grof Bethons je izjavil dopisniku »A Napa«; Ruski general 10. armade je le z največjo težavo ušel, da ni bil ujet, Takoj po porazu jc odšel h knezu Nikolaju Nikolajeviču, ki mu je naravno vsakovrstne stvari predbacival. General se je branil s tem, cla je bil nemški napad čez vso mero hiter in silen in ni mogel računati, da bi mogli Nemci v tem silnem snegu in mrazu ter v takem ozemlju prekoračiti dnevno 40 do 45 km. Nemška posadka v Lodzu je z velikim veseljem sprejela vest o zmagi. Na svojem potu skozi Rusko Poljsko sem prišel v zelo bogato mesto Piotrkow. Tu sem bi! priča zelo važnega dogodka. Na vseh vogalih so bili prilepljeni rdeči lepaki, na katerih se pro-glastije suvereniteta našega cesarja. Ta proklamacija je bila od meščanstva z veseljem sprejeta. Na svojem potu sem prišel tudi k četam, ki operirajo ob Pilici. Tu se bore Sekuli in rumunski vojaki v izvrstnih pozicijah, ki niso več kritja, ampak prave trdnjave. O vztrajnosti in bojni sposobnosti rumunskih vojakov sem slišal povsodi le hvalo. Že 194 jih je dobilo hra-brostno kolajno. Dva dni sem bil nri po-
veljniku in na vprašanje, kako mi stojimo, je odgovoril kratko in odločno: »Mi stojimo izredno dobro.«
ODLIKOVANI POVELJNIK I. ARMAD-NEGA ZBORA.
Berlin, 25. februarja. (Koresp. urad.) »Reichsanzeiger« poroča: Cesar je podelil poveljniku I. armadnega zbora generalnemu poročniku Koschu red »Pour le merite«.
ARETIRAN RUSKI VOHUN NA ŠVEDSKEM.
[, Stockhoim, 24. februarja. Na prepovedanem trdnjavskem ozemlju Warmde so aretirali ruskega vohuna, ki je bil preoble-i čen v trgovca. Njegova aretacija je vzbudila veliko pozornost. ■ ———--—........
Iva irozveza proli msMstea vplivu.
Berlin, 23. februarja. »Berliner Ztg. am Mittag« priobčuje dopis »Novega Vremena« iz Bukarešta, da rumunska vlada priznava pravice Bolgarije do Macedonije. Bolgarski poslanik v Bukareštu je izjavil, da se je tudi Grška sedaj pokazala popust-ljivejšo v tem vprašanju. Neki rumunski politik je v pogovoru z nevtralnim diplo-malom stališče Rumunije baje takole pojasnil: Zmaga tresporazuma bi imela tako za Rusijo kakor za Srbijo kot posledico znatno povečanje ozemlja ter bi tako ustvarila nedvomno nadvladje rusko-srb-sko na Balkanu. Rumunija, Bolgarija in Grška pa bi bile v enaki meri na škodi. Naša vlada pozna iz zanesljivega vira načrte trosporazuma glede razrušenja Turčije in glede osode Dardanel. Če sc vprašanje Dardanel reši v ruskem smislu, postaneta ne le Grška, ampak tudi Rumunija slepo orodje v rokah vsemogočne Rusije. Ali ni torej razumljivo, da se skuša Rumunija približati Bolgariji, katera po izkušnjah, ki jih je imela v drugi balkanski vojni, pač ne more kazati preveč slavofilstva? Zveza teh treh držav bi tvorila znaten protiutež proti rusko-srbskemu volivu.
Generai M v MUrnl
Bukarešt, 24. februarja. (Kor. ur.) Tu sem se jo pripeljal general Pau o!) petih popoldne s posebnim vlakom. Sprejeli so ga na kolodvoru zastopniki kulturne lige, narodne domoljubne akcije in več rumunskih drušev. Generala jc pozdravil Filipescu s kratkim govorom. Pau se je nastanil v francoskem poslaništvu.
aj a iiri.it.
PODROBNOSTI O ZADNJEM OBSTRELJEVANJU DARDANEL.
_ Iz Londona poročajo naslednje podrobnosti o bombardiranju Dardanel:
Napad se je začel, v petek v prvih jutranjih urah, ko jc mogočno angleško brodovje, sestavljeno iz bojnih ladij prvega, drugega in tretjega razreda in iz bojnih križark, krog njega in pred njim Iflotile tor-pednih lovcev, odplulo proti Egejskemu morju. Močna francoska eskadra, sesto-ječa med drugim iz ladij: »Bouvet«, »Gau-lois« in »Suffren«, je zavzela svoje mesto paralelno z angleškim brodovjem. Med 7. in 8. uro sta združeni brodovji pod poveljstvom viceadmirala Sackv/ille Carden dospeli v bližino 20 milj od Seddul Bakra, sredi med otokoma Imbros in Tenedos. Pol ure kasneje so bile vojne ladje na mestu, s katerega so na daljavo 18 km začele obstreljevati rt Helles in Kum Kaleh.
Obstreljevanje je trajalo nekaj ur. Med obstreljevanjem so z angleške ladje, ki je določena za prevažanje hidroplanov, spustili na morje več povodnih letal, ki so sc dvignila v zrak in poletela nad darda-nelske forte, da so pomagala bojnim ladjam najti pravi cilj.
Ob 2. popoldne je admiral odredil, da se del brodovja, v katerem so bile zastopane angleške in francoske vojne ladje, približa obali, da vzame forte bliže na cilj, poslužujoč se tudi tepov srednjega kalibra. Izbira ladij za to novo akcijo jasno kaže, da to ni imela biti samo pomorska demonstracija, marveč je imela še bolj nego predidoča določni namen, obstreljevati forte iz večje bližine.
To nalogo je angleški general poveril trem britanskim ladjam, ki so oborožene s 305 milimeterskimi topovi, a ne spadajo ravno med najmočnejše ladje, marveč so vpisane med bojnimi ladjami III. vrste. »Vengeance« in »Cornwallis« imata po štiri 305 milimeterske topove in po dvanajst 152 milimeterskih lopov, ne vštevši drugi dve dvanajstorici manjših topov; »Triumph« je oborožen s 4 topovi 254 mm in s 14 topovi 190 mm kalibra. Vse tri ladje so stare po 11 do 15 let. Tekom prve faze so sc te ladje naslanjale na bojno kri-žarko »Inflexible«, ki je oborožena z osmimi 305 milimeterskimi topovi, in na bojno ladjo drugega razreda Agamemnon«, ki je oborožena s 4 topovi 305 mm in z 10 topovi 234 mm kalibra. Druga obstreljevalna »aza je trajala do solnčnega zahoda.
.1 opot so bili turški forti vstanu, s topovi doseči oddelek brodovja, ki se je bil približal obali. Komaj so bile ladje dovolj blizu, že se jc začel ogenj s fortov na obeh bregovih Dardanel.
OBSTRELJEVANJE DARDANEL ZAHTEVALI RUSI.
Berlin, 24. februarja. »Lokalanzei-ger« poroča iz Aten: Poučeni krogi sodijo, da so napadali Dardanele zalo, ker hočejo izsiliti prevoz. Obstreljevanje se je včeraj zopat pričelo. Rusija zahteva, da se morajo Dardanele otvorili, da more pomnožiti svoje vojne zaloge. Rusko tvornice orožja ne morejo izpolnjevati svojih obveznosti, ker jim je odrezan dovoz potrebnih strojnih delov.
Podmorski Hi pri Vi.
ZOPET POTOPLJEN ANGLEŠKI TRANSPORT VOJAKOV.
Berlin, 24. februarja. (I< or. urad.) Dne 22. t. m. je nemški podmorski čoln potopi? pri B?.arfny Head angleški parnik »192«, ki je vozi! vojake.
v v
/. /\ A
Bcachy Head leži na obrežju jugozahod« o od Eastbournc v skoro južni smeri od i -oiiclona ob Kanalu. Od tu prevažajo vojake iz Angleške v Dieppe na severni francoski obali.
IZKRCANJE ANGLEŽEV V SVAKOP« MUNDU OB POKANJU NEMŠKIH MIN.
London, 24. februarja. (Kor. urad.) »Daily Mail : poroča iz Kapstadta 19. i. m.: Ko so se izkrcale v Svakopmundu vladne čete, je eksplodiralo več min, ki jih je za-žgal neki na obrežju skrit Nemec, kateremu se ie posrečilo pobegniti.
POTOPLJENE L A D JE.
London, 24. februarja. (Kor. ur.) Admirali te ta poroča, da od 23. februarja pogrešajo pomožno križarico »Clanmonaughten«. Boje se, da se je vsled viharja potopila, Ostanke ladje so našli.
London, 24. februarja. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Rornagate; Ladijski čoln
I i
II
r.,1
»Grazia« jc izkrcal 14 mož posadke parnika »Oklay<, ki je bil včeraj popoldne jugovzhodno od Ryc torpediran, Prvi inženir je izpovedal, da jc videl periskop nekega podmorskega čolna. Ostalo moštvo se jc izkrcalo v Dovru. Oklay« sc jc potopil proti jutru v višini Folkestona.
Washington, 24. februarja. (Kor. ur.) Reutcr poroča: Amcrikanski parnik »Ca-rib« je pred nemškim obrežjem zadel ob mino in se potopil. Na krovu je imel 4600 bal bombaža.
Pariz, 24. februarja. (Kor. ur.« »Temps« poroča: Iskalec min »Marie« je v soboto v vzhodnem pristanišču Diinkirchna zadel na plavajočo mino in sc takoj potopil. Štiri možje posadke so utonili, več, med njimi kapitan, je pa težko ranjenih.
ZOPET PONESREČILA DVA PARNIKA.
London, 24. februarja. (Kor. ur.) Včeraj popoldne je zadel parnik »Brankaone«, ki je vozil iz Neuhavena v Cardiff, južno-vzhodno od Beachv-Heada na mino ali je pa bil torpediran. Na kopno se jc rešilo 18 mož; kapitan z enim možem se še nahaja v čolnu pri poškodovanem parniku. Na istem mestu se nahaja v morski sili še nek drug večji parnik.
OBNOVLJENA POŠTNA SLUŽBA MED
NIZOZEMSKO IN ANGLEŠKO.
Amsterdam, 24. februarja. (Kor. ur.) »Telegraaf« poroča uradno iz Londona: O tvorili so zopet poštno službo z Nizozemsko.
POVIŠANO POMORSKO ZAVAROVANJE.
Kodanj, 24. februarja. (Kor. ur.) »Ber-lingske Tidende« poroča iz Londona: Zavarovalna družba »Lloyds« je povišala vojno zavarovalnino skoraj za vse proge od 25 na 50 odstotkov.
ANGLEŠKI TORPEDNI RUŠILEC POTOPLJEN?
Stockholm, 24. februarja. Moštvo švedskega parnika »Reserv« trdi, da jc videlo, kako se je potopil neki angleški tor-pedni rušilec na Severnem morju.
POGREŠANA ANGLEŠKA PARNIKA.
Kolin, 24. februarja. Glasom lista »Kol. Ztg.« so v Hullu zelo vznemirjeni zaradi usode parnika »Kembland«, ki je zapustil luko prošli ponedeljek ter odplul v Tyne in o katerem ni nobene vesti. I a parnik so nedavno nabavili brodolastniki v Glasgowu ter se je sedaj podal prvič na pot. O drugem parniku »Maggi Baratt«, ki je vozil iz Greenocka v Duddon premog, se splošno sodi, da je izgubljen, kajti na obali so našli več reči s tega parnika.
UGASNJENI SVETILNIKI NA FRANCOSKEM OBREŽJU.
Kolin, 22. februarja. »Kolnische Ztg.« poroča, da so francoske mornariške oblasti ukazale zadnje dni večkrat ugasniti luči v svetilnikih Calaisa in v drugih svetilnikih, ker se boje nemških podmorskih čolnov.
OSTANKI POTOPLJENEGA ANGLEŠKEGA TRANSPORTNEGA PARNIKA.
Berlin, 24. februarja. (Kor. ur.) »B. Z. a. M.« poroča iz Hamburga: Norveški parnik »Orla« noroča: V angleškem Kanalu sem videl, kako so plavali ostanki ladje in vojaške čepice najbrže tiste transportne ladje, ki so jo potopili Nemci. Tudi na angleškem parniku »Serveaux Abbv« so videli, kako so plavali na morju ostanki ladje, vojaške obleke in mine.
PROTI NEUPRAVIČLJIVI UPORAB NEVTRALNIH ZASTAV.
Rotterdam, 24. februarja. Nizozemska vlada j e prepovedala vhod v nizozemska pristanišča takim tujim ladjam, ki bi vozile pod napačno zastavo.
OMEJENA PLOVBA V IRSKO MORJE.
London, 24. februarja. (Kor. ur.) Admiraliteta poroča: Poštni čoln, ki vozi iz Falkestone v Boulogne, je napadel sinoči neki podmorski čoln kmalu potem, ko se jc odpeljal iz Boulogne. Torpedo čolna ni zadel. Med potniki je bilo 92 potnikov, med njimi tudi podaniki nevtralnih držav. Admiraliteta napoveduje, da se omeji plovba ob severnem in ob južnem vhcdu v Irsko morje.
XXX
PAROPLOVNE DRUŽBE USTAVLJAJO PROMET.
London, 25. februarja. Ne daljnih pet angleških paroplovnik družb je ustavilo promet.
XXX
AMERIŠKA NOTA.
Kolin, 24. februarja. (Kor. ur.) /»Kolnische Zeitung« poroča iz Berlina: Noto Združenih držav, katero je včeraj popoldne izročil ameriški poslanik, so na prizadetih vladnih mestih temeljito prouča-vali. O vsebini note še ni nič znanega. Zdi se, da stremijo ameriški predlogi za tem, da se pripravi pot za sporazumljenje v morebitnih težkočah, ki bi nastale med pomorsko vojsko proti Angleški.
XXX
ODGOVOR NEMČIJE ITALIJI.
Rim, 25. februarja. Nemški odgovor na noto je zelo prijazen. Nemško brodovje bo storilo, kar le mogoče, da varuje italijansko nevtralno zastavo.
Boji oo zahodu.
Nemško uradno poročilo.
Odbit francoski napad pri Perthesu.
Berlin, 24. februarja. Veliki glavni ,, stan: Pri Perthesu (v Champagni) so vče-, raj popoldne Francozi napadli z dvema di-. vizijama. Na več točkah je prišlo do ljutih bojev v bližini, ki so se vsi odločili v našo, korist. Sovražnika smo s težkimi izgubami, vrgli zopet v njegove postojanke.
V Vogezih so napredovali naši napadi, proti Sulzerme in Ampfersbachu (zahodno od Stossweierja). V bojih zadnjih dni smo ujeli 500 Francozov.
Sicer ni nič posebnega.
Najvišje armadno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Geni, 23. februarja. Uradno francosko poročilo, objavljeno 22. t. m. popoldne izvaja: Večernemu poročilu 21. t. m. se ne izpopolnjuje veliko. Med Argoni in reko Maa.s smo osvojili ob robu gozda Cheppy neki sovražnikov jarek in smo razširili naše postojanke pri Epargcsu. Na nekem mestu smo pridobili nekaj zemlje, na nekem drugem kraju smo šli nekoliko nazaj. V Alzaciji se boji pehote na obeh bregovih nadaljujejo, sovražnik je v teh bojih razvrstil tri polke. Naše prednje straže so se umaknile v močno utrjeno obrambno črto. Sovražnik je napadal v strnjenih, globokih četah, vsled česar je izgubil veliko ljudi. — Uradno poročilo v ponedeljek zvečer izvaja: Naše baterije so uničile pri Lombartzyde razvrščeno težko baterijo. Med krajem Lys in Aisne je naša artiljerija uspešno obstreljevala sovražnikova zbirališča in transporte, ki so se razkropili. Ponoči od 21. na 22. in 22. t. m. jc obstreljeval sovražnik silovito Reims; obstreljevanje je zahtevalo precej žrtev, ki so se morale pokoriti za nemške neuspehe zadnjih dni. Na bojni črti Souain — Beau Sejour smo iznova napredovali. Vzeli smo dve črti strelskih jarkov in dva gozda, vrgli dva jako silovita napada nazaj; ujeli veliko Nemcev in jim povzročili velike izgube. V Argonih sta pribojevali naša artiljerija in pehota premoč osobito pri Fon-taineaux, Charmes, Marie Therese in v gozdu Bolante. Med Argoni in Maaso pri-borjeno ozemlje smo razširili in utrdili. V Epargesu smo nadalje napadali in osvoje-vali sovražnikove postojanke. V našem ognju se nahaja Combres (južnovzhodno od Epargesa). V gozdu Bouchet smo osvojili nek strelski jarek. V Alzaciji smo zasedli večji del vasi Stoszweier; včeraj se je nahajal v naših rokah le rob navedenega kraja.
Francosko poročilo o bombardiranju Calaisa.
Pariz, 24. februarja. »Štefani« poroča: Uradni komunike naznanja:- Včeraj zjutraj je leta! nad Calaisom Zeppelinovec, ki je vrgel na mesto 10 projektilov ter ubil 5 civilnih oseb in povzročil brezpomembno škodo na zgradbah.
Fournes obstreljevan.
Kodanj, 24. februarja. Nemška artiljerija neprestano zelo hudo obstreljuje Fournes.
Pri Vpernu še vedno grome topovi.
Berlin, 24. februarja, »Lokalanzeiger« poroča iz Amsterdama: »Telegraf« poroča 22 t. m.: Pri Ypernu grome še vedno topovi; boj se danes bije še ljutejše, kakor včeraj ob Yseri. V mesto padajo bombe. Prebivalci, 9000 jih je še, se skrivajo v kleteh.
Mesto Reims gori.
Berlin, 24. februarja. »Lokalanzeiger« poroča iz Genfa: Iz Reimsa, ki gori, je pobegnilo v Genf veliko rodbin. Begunci pripovedujejo, da je bilo, ko se je obstreljevalo mesto, ubitih nad 200 ljudi. Vse ceste, ki vodijo v Pariz, poplavljajo begunci, ki vozijo na malih vozičkih, kar so še rešili.
Belgijski princ na fronti.
Kodanj, 24. februarja. Belgijski princ Leopold, 14letni sin kralja Alberta, je sedaj na fronti na Flanderskem, kjer se večkrat pokaže ob strani kraljice.
Angleška ojačenja na Francoskem.
Haag, 24. februarja. »Daily Chronicle« poroča iz Pariza, da so pričeli Francozi in Angleži zadnje dni na južno zahodni bojni črti živahnejše nastopati, ker so se pripeljale v prvi polovici februarja nove angleške čete. Angleži so zdaj že tako močni, da so jih razdelili že do tri četrtine obsega bojne črte med francoske čete. Angleže nameravajo še naprej tako razdeljevati, ker Francozi potrebujejo ojačenje osobito v Argonih, kjer se Nemci, sicer počasi, vedno bolj približujejo Verdunu. Na bojno črto ob Yseri so poslali 10.000 Belgijcev, ki so jih izurili belgijski in francoski častniki. Bojna črta je pa v toliko oslabljena, ker so umaknili iz nje indijske čete.
Stanje francoske armade.
Kodanj, 24. februarja. (Kor. ur.) O stanju francoske armade piše »Politiken«: Če je vojaški ataše pri Joffrejevi armadi izjavil, da je francoska armada izvojevala vidne uspehe, ker se od tedna do ledna boljša in v skupnem delovanju z artiljerijo izpo-polnuje, se zdi, da je to način izvežbanja in izpopolnitve armade. Ako bi si hoteli stanje francoskih čet po bojih zadnjih treh mesecev ogledati pobližje, bi videli strašne izgube, hujše kot v vsaki poljski bitki.
7 nemških letal nad Maplinsando.
London, 24. februarja. (Kor. ur.) Iz Colchestra se poroča, da so zapazili včeraj 7 sovražnikovih letal, ki so letala nad Maplinsando. Leteli so proti severno-za-hodni smeri.
Spor ied KilojsKo ie lapoaslo
rilo.
žila predloge, ki zahteva 850 milijonov vojnega kredita.
JAPONCI PREVAŽAJO VOJAKE NA AZIJSKO CELINO.
Kodanj, 24. februarja. »Reč« poroča iz Tokia: adnjc dni se jc odpeljajo nad 20 velikih transportov vojakov preko morja na azijsko celino. Vojake so odposlali večinoma na Korejo, v Port Artur in nekaj tudi v Tsingtau.
JAPONSKA MOBILIZIRA DEŽELNO BRAMBO.
Kodanj, 24. Petrograjski listi poročajo iz Tokia: Japonska mobilizira tudi deželno brambo.
PREKINJENE DIPLOMATSKE ZVEZE
MED JAPONSKO IN KITAJSKO.
Geni, 24. februarja. Tušem poročajo iz Tokija: Splošno se sodi, da se prekinejo 1. marca diplomatične zveze med Kitajsko in Japonsko.
PRAVE JAPONSKE ZAHTEVE NASPROTI KITAJSKI.
London, 24. februarja. Rcuterjev urad priobčuje poročilo »Associated Press« iz Pekinga z dne 19. t. m., ki se med drugim glasi: Če so resnične vesti iz po vsej priliki dobronoučenih kitajskih krogov in inozemskih virov, potem jc Japonska nred prijateljskimi ji državami nekaj svojih zahtev proti Kitajski zamolčala. Tako je Japonska zahtevala, da morajo imeti pri eventuel-nih imenovanjih inozemcev za svetovalce pri policijski, vojaški in finančni upravi prednost Japonci; dalje tla mora Kiiajska polovico svoje bodoče potrebščine orožia in municije dobaviti iz Japonske ali pa osnovati arzenal z japonskim obratnim vodstvom. Dalje zahteva Japonska na Kitajskem iste predpravice, kakor jih imajo drugi narodi za ustanavljanje misijonov in zgradbo šol in drugih kulturnih zavodov za razširjanje in pospeševanje bud-dhizma; potem zahteva Japonska, da se koncesije za železnice, rudnike in ladjedelnice podeljujejo v bodoče le še Japoncem, drugim inozemcem pa le z izrecnim dovoljenjem Japonske. Kakor se sliši, je stavila Kitajska tri proti-predloge glede koncesij v Mandžuriji, Mongoliji in Šantungu. Izjavila se je tudi pripravljeno, da poda javno izjavo, da ne bo nikdar nobeni drugi državi odstopila kake luke ali otoka, branila se jc pa dati Japonski za to jamstvo.
Kodanj, 24. februarja. »Times« poročajo iz Pekinga, da je kitajska vlada izjavila japonskemu poslaniku v Pekingu, da se hoče o 12 točkah japonskih zahtev pogajati. Japonska vlada je zahtevala, naj se razpravlja o vsaki točki posebej, kar je Juanšikaj odklonil.
Kodanj, 24. februarja. (Kor. ur.) »No-woje Wremja« z dne 18. t. m. objavlja naslednjo brzojavko iz Pekinga: Iz japonskega vira izvemo, da je pomočnik ministra Gsao obiskal japonskega poslanika in mu razložil stališče kitajske vlade z ozirom na japonske zahteve. Kitajska bi hi\a pripravljena sprejete 4 zahteve v celcii, 4 delom,i in dve po privolitvi interesiranih držav, med tem kc so vse ostale zahteve nesprejemljive,
ANGLEŠI IN JAPONSKE ZAHTEVE GLEDE NA KITAJSKO.,
Rotterdam, 23. februarja. »London Nevvs« poročajo 18. t. m.: Angleški poslanik v Pekingu jc podpiral diploma-lično prvo japonsko zahtevo o prenešc-nju vseh nemških koncesij v Šantuntru Japonski. Novih japonskih zahtev ni odobraval. Angleška vlada ve, da bi bil položaj resen, če se vname med Kitajsko in Japonsko vojska in je zato žc posredovala v Tokiu.
ZDRUŽENE DRŽAVE IN JAPONCI.
Petrograd, 24. februarja. Iz Tokia se noroča, da položaj glede na stališče Združenih držav še ni pojasnjen. Kitajska vlada je naprosila predsednika Združenih držav, Wilsona, da naj posreduje med Kitajsko in Japonsko. Trdi se, da Japonci ne dopuste nikakega vmešavanja v svoj spor s Kitajsko.
VOJNO RAZPOLOŽENJE NA. KITAJSKEM.
Kodanj, 24. februarja. »Rječ:: poroča iz Irkulska, da dobiva Juanšikaj mnogo-brojna pisma in brzojavke, v katerih se ogorčeno protestira proti japonski mobilizaciji. V mnogih pokrajinah so se ponovno vršili veliki shodi, na katerih so množice viharno zahtevale, da se proti Japonski dvigne odpor. Te zahteve imajo glasen odmev v časopisju in poslavodajnih korpora-cijah. Juanšikajeva popularnost in edinost z javnim mnenjem vidno raste. Oprl na edinost ljudstva je Juanšikaj temeljito izpre-menil svoje stališče nasproti Japonski.
JAPONSKA VLADA ZAHTEVA 850 MILIJONOV VOJNEGA KREDITA.
Petrograd, 24. februarja. Iz Tokija poročajo: Gosposki zbornici ie vlada predlo-
Francozi in šr&i.
V	zadnjih belgrajskih bojih so francoski častniki vodili srbsko artiljerijo. Srbi so streljali iz težkih francoskih topov, ki so jih pripeljali preko Soluna v Srbijo. Preko Sofije poročajo, da kakor Srbi trdijo, pošljejo Francozi v Srbijo 500.000 mož. Bolgari sodijo, da to Srbi govore le zato, da preplašijo Bolgare.
FRANCOSKI TOPOVI ZA SRBIJO.
Bukarešt, 24. februarja. V tukajšnjih vojaških krogih se javlja, cla je dobila Srbija čez Solun veliko novih topov iz Francije s potrebnim francoskim artiljerijskim moštvom vred. Te topove so že namestili na raznih postojankah. Tudi francoski artiljerijski častniki so dospeli v Srbijo.
Mi« V
Iz Sofije poročajo: Javno mnenje raz-> burjajo sedaj dogodki v Albaniji. Splošno sodijo,^ da je albanski vpad v Srbijo aranžiral Essad paša. Toliko je gotovo, da srbsko vojro vodstvo albanski vpad ni presenetil. Kljub cd severa pričakovani veliki ofenzivi je 25.000 mož pripravljenih v varstvo lasine meje da vpadejo v Albanijo in prodro do Jadranskega morja. Iz Albanskih dogodkov sklepajo, da bo Bolgarija prisiljena pričeti kako akcijo. Zanimivo je, cla se je pisava rusofilskih listov zelo iz-premeniia. O bojih z Rusi danes 11. pr. nimajo niti vrstice.
SRBSKI MEŠETARJI V DRAČU.
V	Di •ač je došlo srbsko poslanstvo, cla se pogaja z Essad pašo, naj jim prepusti pristanišče ob Adriji. Essad paši ponujajo Srbi pomoč proti njegovim nasprotnikom. Ta vest je po celi Albaniji povzročila veliko razburjenost.
Zšrola m ijoloarsKi Kraljevi dvojici.
Sofija, 24. februarja. V Ruščuku izhajajoči list »Barba« objavlja z oblastvenim dovoljenjem obširno poročilo o k sreči pravočasno odkriti zaroti proti bolgarski kraljevi dvojici, kakor tudi proti R^isom sovražnim bolgarskim politikom. Zarotniki so izključno rtisofili in so jih nekaj že zaprli. Nadaljne aretacije še slede.
neir
»Lokalanzeiger« poroča iz Kolina: Na socialnodemokraških shodih v Kolinu in v Stuttgartu so pojasnjevali vodilni poslanci stališče socialne demokracije v sedanji vojski. Živahno so pritrjevali sledeči izjavi poslanca Hildenbrandta v Stuttgartu: Zaupamo miroljubnosti in volji po miru našega cesarja, ki je zadnja leta dvakrat osebno vzdržal mir in ki je tudi po izbruhu vojske dokazal, da je pravi prijatelj sprave med narodi. — Prvič se je s socialnode-mokraske strani 0 kakem vladajočem knezu tako govorilo.
Mm neurje na Francoskem.
Lyon, 24. februarja. (Kor. urad.) »Le INouvellist« poroča: Po celi južni Francoski divja strašno neurje. V gorskih krajih lezi debel sneg, tako da morejo le z največjo težavo in z velikimi zamudami vzdrzevati železniške zveze. Veliko brzojavnih prog jc porušenih. V Sredozemskem morju so veliki viharji, vsled katerih se je potopilo že več ribiških ladij.
»nova izpopolnitev podmorskega Čolna.
Moderni podmorski čoln goni na površini motor, ki istočasno napolnjuje akumulator za gonilno silo pod vodo. Akumu-atorji pa vsebujejo svinec in žvepleno kislino, ki je nevarna moštvu, če se kaj pokvari. Edison je sedaj sestavil akumulator, ki je brez nevarnosti. Posrečilo se mu je odstraniti svinec in žvepleno kislino in mesto tega sestaviti akumulator iz snovi,
morejo dobavljati, ter je povedati množine, ' katere morejo izvršiti v določno navedenem času. Ne gre pa sedaj za oddajo kakih konkretnih dobav, marveč za to, da dobi oblastvo pregled o firmah. Dobave bode v bodoče centralno mesto za dobave razpisovalo.
— Olajšanje enoletnim prostovoljcem. Za potrjeno črnovojnike letnikov 1895 in 1896 veljajo tiste oljašave, ki so bile izdane enoletnim prostovoljcem letnikov 1892, 1893 in 1894. V letniku 1895 rojeni morajo dokazati, da se nahajajo v učnih zavodih in da bi po končanih študijah pridobili enoletno prostovoljsko, ko bi končali letnik. Črnovojniki letnika 1896 morajo dokazati, cla se nahajao v takem letniku zavodov, da, če bi ga končali, zadobe pravico clo nadomestne izkušnje. Da se uvrste enoletni prostovoljci h kaki drugi kakor pri prebivanju določeni četi, se morajo vložiti za letnik 1915 prošnje clo 8. marca, za letnik 1896 pa do 8. aprila pri pristojnem nadomestnem poveljništvu.
+ Časopis za poljske begunce. Znani glavni tajnik odbora za poljske begunce, duhovnik Kazimir Lagosz, je začel na Dunaju izdajati tednik »Ro-dak« za poljske begunce. List izhaja vsako soboto na osmih straneh. Cena za četrtletje 1 K, posamezne številke po 8 vinarjev. Naslov uredništva in administracije: Dunaj I, Steindelgasse 6.
PoroCila o llallli.
mu novice.
lj Umrl je c. kr. računski revident g. M o r i c R o s c h n i k.
lj Lov v deželni bolnici. Danes so imeti po vrtovih deželne bolnice razburljiv lov, kakršnega, kakor se podomače pravi, ondi »še nc pomnijo«. Ponoči jc ušel iz Šiške nekemu kmetu vol. Celo noč je letal okolu. Proti jutru ie vol postal silno nezadovoljen, hoja po ljubljanskih blatnih cestah je bila celo zanj prenaporna, nočni zrak mu ni nič kaj prijal. Dobil je pa v teh bolečinah pametno misel, krenil je v deželno bolnico. Po vrtovih je letal in čakal jutra, da pride vrsta nanj. Ko so pa »poklicani faktorji« opazili t.ega »pacijenta«, ga niso bili nič kaj veseli. Strežaji so dobili povelje, naj vola ulove. Vol je bil ob takem postopanju silno indigniran. Videlo se je to na vseh njegovih kretnjah, bil je uprav divji. Celo dopoldne so ga morali loviti, z nobenim strežajem, ki se mu je približal, ni bil zadovoljen. Po nočnem pohodu se jc očividno v volu razvijal vedno večji »maček«. Najprej se mu je približal strežaj kirurgičnega oddelka. Ta preteča »diagnoza« je vola do skrajnosti razburila. Zaletel se je v vse časti vrednega strežaja Aniona Štritiha z zlobno namero, da mu roge zasadi skozi oči in ga tako po svojih kirurgičnih načelih nabode. Res je strežaja pri očeh precej ranil. Sedaj so po kratkem vojnem posvetovanju poslali nanj med drugimi strežaja prosekture. Tega pa še manj, si je mislil vol, »odreti se ne damo« in je strežaja Franceta Mau neusmiljeno pre-kopicnil. Vse je bežalo pred volom. Nato je vol ponosno odšel, pravzaprav radi nujnosti stvari skočil na obisk, oziroma s pritožbami, pred stanovanje g. nadoskrb-nika. »To je pa že preveč,« so rekli vsi navzoči ter so poslali po vojake, da bi nespravljivega vola ustrelili. Na vrtu g. r.adoskrbnika je pa vol postal nekoliko boljše volje in lepših manir. Vljudno se je čohal ob drevesu. Neki zviti kmetič je to opazil, zlezel je na drevo in vrgel volu vrv okolu vratu. Vol je bil ujet. Tako je bil končan dolgotrajni lov. Če bi se vodstvo bolnice ob pravem času spomnila znanih in priznanih nedeljskih ljubljanski lovcev, bi bil lov na vola gotovo prej končan.
lj Bopinika, ki nam je pisal o postopanju z ranjenim vojakom, prosimo, naj nam javi podrobnosti in naj se sam osebno v dopoldanskih urah oglasi pri nas. S pismi brez podpisa no moremo nikjer nastopiti.
BOJI MED TURKI IN RUSI.
Carigrad, 25. februarja. (Kor. urad.) Boji, ki so se nekaj dni vršili pri Borču, severno od Artvina, so se končali s popolnim uspehom turških čet, ki so zasedle -važne točke. Rusi so imeli velike izgube in so pobegnili. Ruski častniki so morali rabiti silo, da so zadrževali moštvo.
ITALIJANSKA VLADA PROTI IZGREDOM ČASOPISJA.
»Stampa« poroča, da se je min. svet. obširno bavil s shodi, ki so zborovali 22. t. m. v celi kraljevini. Nasprotstvo med pristaši nevtralnosti in vojske postaje državi nevarno. Vlada ukrene, kar je potrebno, da kolikor mogoče prične sama voditi javno mnenje. Povodom shodov je moralo biti pripravljeno vojaštvo.
PROTI ZBOROVALNI SVOBODI V ITALIJI.
Rim, 25. februarja. »Tribuna« zahteva, naj se vsled politične neizobraženosti naroda, ki ne zna govoriti brez tepeža, omeji zborovalna svoboda.
DRAGINJSKI NEMIRI V ITALIJI.
Rim, 24. februarja. V Monterchu pri Arrezzu je prišlo do večjih nemirov radi draginje. Več karabinijerjev, ki so delali red, je bilo dejansko napadenih. Tri orožniki so bili težko ranjeni. Karabinijerji so enega demonstranta ustrelili. Za upostavo miru je moral nastopiti večji oddelek vojaštva.
Razna poročila.
IZMENJAVA NEMŠKIH IN FRANCOSKIH TEŽKO RANJENIH UJETNIKOV.
Genf, 25. februarja. Med Francijo in Nemčijo se jc dosegel sporazum glede izmenjave za vojno nesposobnih vojnih ujetnikov. Transporte bo vodil švicarski Rdeči križ.
PODPISOVANJE DRUGEGA NEMŠKEGA VOJNEGA POSOJILA.
Berlin, 24. februarja. (Kor. ur.) Podpisovanje drugega nemškega vojnega posojila se izvede od 27. februarja do dne 19. marca.
EKUMF.NSKI PATRIJARH ZA MIR.
Germanos V., patriarh ekumenski, je posnel zgled papeža Benedikta XV. ter je začel mirovno akcijo. Kot duhovni poglavar grško-iztočne cerkve je naslovil na rusko, grško, romunsko, srbsko in črnogorsko sinodo encikliko, v kateri opozarja na strahote te vojne, izreka željo, da bi se skoro vpostavil mir, ter nalaga omenjenim cerkvam, naj ga podpirajo v tem z vsemi sredstvi.
IZ KARLOVIH VAROV ODPUSTILI 7 RUSOV.
Karlove Vari, 23. februarja. Vojno ministrstvo je dovolilo, da je smelo odpotovati 7 Rusov domov, ker so tudi Rusi izpustili naše konzulatske uradnike. Naši ruski vojni ujetniki so bili v Karlovih Varih popolnoma prosti, medlem ko so bili naši vojni ujetniki zaprti v koncentracijskih taborih.
ZADNJI TRENUTKI »ZENTE«.
Budimpešta, 23. februarja. Dva mor-narja »Zente«, kateto so Francozi potopili, sta ušla iz črnogorskega ujetništva skozi Albanijo in se, ko sla došla domov, zopet javila v službo. O zadnjih trenutkih Zen-te« pripovedujeta sledeče: Fregatni kapitan Pachner je ukazal na najvišjem jadru razobesiti belo-rdeče-bclo vojno zastavo in se na to podal, izdajajoč zadnja povelja in mirno kadeč svojo cigareto, na opa-zovališče, da da nalog za zadnji pozdrav zastavi, ki je zagromel skoro v zadnjem trenutku, predno se je ladja potopila. Ko ladje ni bilo več videti, je združeno fran-cosko-angleško brodovje odplulo, ne da bi se udeležilo reševalnih del.
K SVOJEČASNI BENEŠKI KATASTROFI NA MORJU.
Benetke, 24. februarja. Pred tukaj1 šnjim kazenskim sodiščem se je vršila glavna razprava v zadevi svoječasne katastrofe na morju, ko sta (13. marca 1914) trčila skupaj neki lagunski parnik, ki je vozil na Lido, in pa torpedni čoln italijanske vojne mornarice. Utonilo je nad 50 eseb, ki še do danes niso vseh našli. Kot krivca nesreče sta bila obtožena voditelja obeh ladij: kapitan Frminio Paganini in vodja torpednega čolna Amadio Padovan. Obravnava se je vršila pred civilnim sodiščem. Obtoženca sta bila spoznana za kriva in obsojena vsak na dve leti ječe; plačati imata erarju tudi 1500 lir. Odškodninske zahteve oškodovancev se zavrnejo na civilno pot. Oba obsojcnca sta prijavila vzklic.
ki ne morejo oddajati strupenih plinov. Uporablja namreč nikel, železni oksid, jeklo in kalijevo raztoplino.
Nad l milijon vojnih ujeinikov v Avstriji in Nemčiji.
Frankobrod, 25. februarja. »Frankfurter Zeitung« poroča, da znaša število vojnih ujetnikov v Avstriji in Nemčiji 1,043,000, med njimi 692,000 Rusov,
Angleška vojna naročila za poletje.
London, 25. februarja. Angleška je naročila pri skandinavskih tvrdkah za pol milijona poletnih oblek.
Molitve za mir na Ruskem.
Rim, 25. februarja. Ruski notranji minister je dovolil za 28. februarja rimskokatoliške božje službe s papeževo molitvijo za mir.
Rusija zaplenila izvoz premoga v Rumunija.
Bukarešt, 25. februarja. Rusija je za-branila izvoz 8 milijonov pudov premoga v Rumunijo.
Napad na voditelja poriupMili demokratov.
Pariz, 24. februarja. (Kor. ur.) »Agence Havas« poroča iz Porta: 14 letni učenec Jose Francisco Silva je dvakrat ustrelil s samokresom na voditelja demokratov Alfonza Costa, ko je ta hotel vstopiti v vlak, da bi se odpeljal v Lizbono. Costa ni bil zadet. Silva, ki so ga aretirali, je izjavil, da je ravnal iz prostega nagiba.
Dnevne novice,
-(- Cesar in Hrvati. Splitskemu »Našemu Jedinstvu« poroča dr. L. D. z Dunaja: Danes vam poročam, kar bo razveselilo vse dobre rodoljube, da se cesar vedno, kadar se mu spomnijo hrvatski polki, nasmehne z izrazom največjega zadovoljstva in nato doda najrajše, a slišali so ga večkrat: »Moji najzvesteiši Hrvati!« — Najzvestejši! Cesar izgleda zelo dobro, zadnji čas je posebno dobro razpoložen, vedno svež. Vojskovanje zasleduje do najmanjših posameznosti. O vsem se informira in zapoveduje kar treba. Ta vojska kakor da ga posebno krepi, kar je tudi naravno, ko je doživel toliko ljubezen in slogo njemu zvestih narodov. Krepi ga zavest, da je kot vladar izpolnjeval zvesto dolžnosti, ker mu to dokazujejo njegovi larodi.
-f- Izplačilo konj in vozil. Deželni glavar d r. Š u s t e r š i č, ki jc v tej zadevi opetovano posredoval na odločilnem mestu na Dunaju, je sprejel danes od finančnega ministra barona Engelna pismo, v katerem mu naznanja, da je finančno ministrstvo že dalo nalog finančnemu ravnateljstvu, naj konje in vozila izplača po poštni hranilnici, kakor hitro sprejme od graške vojne intendance tozadevni se-znamek. Izrecno se je finančnemu ravnateljstvu naročilo, pri izplačilih ozirati se v prvi vrsti na kmetovalce.
-f Vojni spomeniki. C. kr. kor. urad poroča: Gotovo je, da prebivalstvo v vseh pokrajinah naše domovine želi možem, ki so v silovitem borenju za obstoj in za čast domovine žrtvovali svoje življenje, postaviti kot znak pietetnega spomina in hvaležnosti spomenike bodočim rodovom. Ni še prezgodaj, če se država in javnost že zdaj pečata s to zadevo. Naučno ministrstvo je zato razpisalo tekmovanje umetnikov za spomenike vojakom, padlim v sedanji vojski. Tekmovati smejo le avstrijski umetniki. O nagradah razsodi stalna umetniška komisija (sekcija ustvarjajoče umetnosti). Razpisani sta po dve nagradi v znesku 15.000, 8000, 6000 in 4000 kron. Načrti se morajo predložiti od 20. do 30. septembra.
Glede volitev v razsodišče rudarske zavarovalnice za nezgode posnemamo iz dotične odredbe, da je p r i k 1 o p i j e n a Koroška Predarlski in Tirol-s k i.
+ V podporo beguncem nam je poslal F. V. znesek 20 kron. Hvala! — Darove hvaležno sprejema upravništvo Slovenca.
+ Letošnji šolski sklep bo že koncem maja? Praga, 24. februarja. »Bohemiji« se poroča z Dunaja: Z ozirom na po vojni povzročene izjemne razmere in zlasti z ozirom na zdravstvene razmere (možnost epidemij!) se v krogih šolske uprave pretresa namera, da se letos vsi javni učni zavodi v Avstriji z.apro že koncem maja. Končna odločitev šc ni padla; za mnenje se vprašajo merodajna mesta in korpora-cije. Vendar sc zdi, da je z ozirom na dosedaj soglasno podane izjave zaključenja šol koncem maja z gotovostjo pričakovati.
+ Pisarna za poljske begunce je ,
sedaj pri dežlni vladi na Bleiweisovi-cesti, soba štev. 40.
—	Zveza kranjskih gostilničarskih zadrug je imela včeraj popoldne svoj občni zbor. Prisotnih je bilo nad 40 gostilničar- , jev. Pri zvezi gostilničarskih zadrug je včlanjenih 20 zadrug s približno 2574 čla-_ ni. Dohodkov jc imela v letu 1914. 1348 K 70 h in ravno toliko stroškov. Zveza ia-daja svoje glasilo, za katero je bilo 4239 K 66 h stroškov in 4421 K 54 h dohodkov. Ustanovi se zvezina posredovalnica za delo. V odbor za zadrugo v Ribnici sta izvoljena gg. Lovšin in Bregar. Vsled utesnitev '■ gostilničarskih obratov bo zveza, kakor hitro dobi vsa poročila iz okrajev glede po- ' stopanja okrajnih glavarstev, protestirala pri deželni vladi. Posebno živahna je bila1 debata o stališču gostilničarjev napram' pivovarnam, ki oddajajo pivo privatnikom. Sklenilo se je nastopiti proti pivovarnar-' jem in zahtevati, da se privatnikom ne od-' daja direktno pivo, ampak le potom gostilničarjev. V prostem pogovoru jc bil pogovor o današnjih razmerah z ozirom na živila in se je sklenilo, zahtevati za gostilničarje olajšave.
—	Rusinski begunci kranjsko okolico zapustili. Oblasti so ukazale, da so iz kranjske okolice odnotovau r^smsiti begunci s posebnim vlakom v Gmiincl na Zgornjem Avstrijskem, kjer so zgradili rusinskim beguncem lope.
—	Mlenje ovsene moke. V Majcliče-vem valčnem mlinu v Kranju se uri mleti velike množine ovsa. Izdela so prvovrstna ovsena moka.
—	Potres na Dolenjskem. Iz Ambrusa. Pretekli ponedeljek, dne 22. februarja, ob 1. uri 40 minut zjutraj je bil tu precej močan potresni sunek. Zbudil je vse iz spanja in napravil tudi nekaj razburjenja med ljudmi, ker se je toliko potreslo, da so predmeti v sobah ropotali.
—	Umrl je v Novem mestu notar in bivši župan g. d r. A 1 b i n P o z n i k, star 70 let.
—	»Mrtvih se je oglasil. Te dni je pisal iz ruskega ujetništva ocl začetka vojske pogrešani in večkrat za mrtvega proglašeni Anton Š k o f i c iz Naklega. — V ruskem ujetništvu je črkostavec E r n s t P e r t o t.
—	Umrl ie v tukajšnji garnizijski bolnici na tifusu bivši trgovec g. Damijan K o ž e lj, ki se je prostovoljno javil k vojni fronti.
—	Ranjen je bil v Karpatih organizator tržaških železničarjev Vekoslav Sever,
—	Čebula se je podražila. Zadnjih pet dni se je v Zagrebu podražila čebula skoro za 70 odstotkov. Dosedaj je stal kilogram čebule 48 vinarjev, sedaj pa stane 80 vinarjev.
—	Padel je v Karpatih g. Vilko Se-nica, bivši uradnik žalske posojilnice.
—	42 let ljudskosolska učiteljica. V Gradišču ob Soči je praznovala te dni Rozina Montanari, voditeljica tamkajšnje ljudske šole za deklice, 421etnico svojega učiteljevanja. Naučno ministrstvo ji je tem povodom naklonilo naslov ravnateljice.
—	Umrl je v Idriji dne 20. februarja 67letni vpokojeni rudar Andrej G n j e -zda. Novi grob krije zopet enega naših dobrih in zvestih somišljenikov. Pokojnik je bil čuda marljiv mož. Vsako delo mu je šlo izborno ocl rok, samouk se je privadil najrazličnejšim opravilom. Ves dan je gibal, zvečer pa z zanimanjem čital naše časnike in knjige. Šele bolezen ga je ustavila pri delu. Počivaj v miru, krščanski mož!
—	Kmetijska podružnica na Dobrni
je pretečeno nedeljo povabila gospodarje in gospodinje na časovno važen razgovor, kako odpomoči nevarnosti pomanjkanja živil. Načelnik je tolmačil razna vladna navodila in ukrepe kmetijske družbe. Udeležba je bila res sijajna, znamenje, kako se naš kmet zaveda svojega važnega poklica, Hvala gospodu načelniku! Maša podružnica ima 7, marca ob pol 9. uri dopoldne v hotelu »Unionu« svoj redni letni občni zbor. Predaval bo c. kr. okrajni gozdar iz Maribora. Za naše razmere bo to predavanje velikega pomena; gre se namreč, da naše gozdove, po katerih so več let sekire neusmiljeno gospodarile, pogoz-dimo. Pridite in pristopite kmetijski podružnici!
—	Nova ureditev vojaških dobav.
Glasom objave v listu »Licferungsanzei-ger« z dne 18. februarja 1915 sc je ustanovilo v c. kr. vojnem ministrstvu centralno mesto za dobave pod imenom »Zentralevi-denz f tir Armeelieferungen«. Temeljem izdanih novih predpisov je vsem trgovskim in obrtniškim zbornicam temu centralnemu mestu predložili izkaze o tovarnarjih in producentih ter o trgovcih po poklicu v svojih okrajih. Izkaze jc narediti po strokah. Onim firmam na Kranjskem, ki menijo, da morejo po predmetu svojega obratovanja priti v poštev za vojaške dobave ter imajo primerno dobavno zmožnost, jc priporočali, da se čimprej obrnejo do trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani s prošnjo za uvrstitev v ta izkaz. Pri tem jim ie navesti natančno predmete, katere
POVELJNIK 9, TURŠKEGA ARMAD-n	NEGA ZBORA.
Carigrad, 25. februarja. (Kor. urad.) Prejšnji vojaški ataše v Petrogradu, polkovnik Ramael bej je bil imenovan za poveljnika 9. armadnega zbora (Kavkaz).
TURKI NAŠLI ZALOGO OROŽJA.
Carigrad, 25. februarja. (Kor. ur.) Vali iz Bruze poroča, da so v tamošnji franco i ski redovni šoli, ki je sedaj izpremenjena j v turško šolo, v podzemski votlini našli i množico orožja, dinamitno bombo. 19 za-I boicv dinamita in vžigalnike.
ROZA LUXENBURG V JEČI.
Berlin, 24. februarja. »Welt am Mon-tag« poroča, da so znano socialistično agi-tatorico Rozo Luxcnburg v Berlinu aretirali in prepeljali v ječo za ženske, kjer bo morala prestali enoletno ječo, v katero jc bila obsojena pred izbruhom vojne.
ŽIVILA ZA BELGIJO.
Berlin, 23. februarja. Špansko-ameri-ški odbor za pomoč Belgiji javlja, da se jc do 3. februarja uvozilo v Bcigijo čez Rotterdam 150.000 ton živil. Do 7. maja se pripelje šc 55 tovorov živil.
Strnil 6.
M: veM u\m m lapo^sRem.
»Hrvatska Alisao« priobčuie pilimo hrvatskega mornarja, ki se sedaj ) haja v japonskem vojnem ujetništvu, Pismo je pisano 26. decembra v Himiji in se med drugim glasi:
O našem ujeiniškem življenju moram p.cuv.-em poro.-atj, da ne trpimo ne mraza ne lakote; samo plače ne dobivamo niti vinarja. Na izprohod ne gremo nikoli; rekli so nam, cla nas ne morejo pustiti vun, dokler ne pride dovoljenje japonskega ministrstva.
Zjutraj vstanemo ob \ uri; umijemo se in ob 8. uri dobimo čaj z lepim kosom belega kruha in sladkorjem." Ob 12. je obed, ki obstoji iz ene same jedi: guljaž, polpete, ribe ali kaj drugega, razen tega dve porciji kruha, da "imamo tudi za južino. Ob 5. uri popoldne je večerja, in sicer tudi sedaj guljaž, riž, kruha pa samo eno četrtino podnevne porcije. Razen tega dobimo k obedu in večerji čaj, a brez sladkorja.
Cel dan nimamo nobenega posla; imamo pa lepo priliko, da si operemo perilo in vsakih osem dni dobimo vročo kopelj. Z eno besedo: odkar sem tukaj, sem se zredil in sem bolj zdrav nego preje.
Kdor ima kaj za citati, čita; drugi pišejo ali pa pripovedujejo, kaj jim pišejo od doma. S Kitajskega pa dobivamo nemške časopise, iz katerih izvemo kaj novega in razvidimo, da vojna v Avstriji ne gr?. slabo. Pred nekoliko dnevi so časopisi pisali, da se jc »Kai-serin Elisabeth« potopila v Cingtavi z vso posadko. To ni res. ker so se vsi rešili, samo na konnem smo imeli nekaj mrtvih in ranjenih.
hišnega poses ntka in sod. slugo v p.
ilii« 24 februarja, večkrat prevldenega s sv zakramenti /a umirajoče, v sia-iosli 82 let, poki cal k Sebi v boljše življenje.
I ogreb blagega pokojnika p de julr. ilne 2(i. febr. iz hiše žalosti Vogelna ul. št. 1 ob 3 uri pop. na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maže zadušnice so bodo brale v Trnovski župni cerkvi.
Pivdranega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 25. febr. 1015,
Žalujoči ostali.

sSJfe-.ia
ZA-NOTRANJE • IN• KIRURGICisE ■ BOLEZNI, j ■ PORODNIŠNICA.	'
LtXBLtJANA-komenskega ulica-4 ' č£F-ZDR.^a:FRgwij-P^ FR. DE.RGANC
Zahvala.
Iskreno zahvaljujemo vse pii-„ jaielje in znance, ki so v tako jj|j obil. m številu pokropili in sprega mili k pusledn emu počitku na-P šega dragega očeta	406
I Andreja Gnjezda
M	1	J
H	rudarja v pokoju.
SSJS
pri trgovini meš. blaga Fran Kupnis. Koniica, Staj.
EIffihimayr, Italijanščina za Slo
vence. Slovnica in razgovori za samouke. Druga predelana izdaja 1 K 20 h. To je porabna knjižica za priučenje italijanskega jezika, prirejena za začet-
Pripuručamo ljubega pokojnika Vaši molitvi.
V Idriji, dne 22 februarja 1915
Ž3laioča vdova iti sorodniki.
Potrtim srcem javljamo vsem so-rodn kom, pn ateljem in znancem t u i n o vest o smrti našega preljub-Ijenega očeta, (tiroma brata, str ca in svaka, gospoda	408
P Liso flbfama f1
f
i
razpisuje mesto
■
N I
c. fcir. ekrsinegn teinika
ki je danes v torek, dne 23. lebru-srja 1915, oli 9 uri zjutiai, po dolgotrajni iri mučni lio ezni, pieviden s sv. zakramenti, v 44. letu svo e sta-rosti, mirno zaspal v Uispodu.
Pogreb nepozabnega ln> v četrtek, dne 2 i. febiu; r,a. ob 4. uri popoldne iz hiše žalost , Medvedova I ša na Ločenski cesli, na tukajšn e pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več ceruvah.
Predragega pokojnika priporočamo v hlag spomin in molitev.
r:odolfovo, dne U3. fehr 1915.
Žalujoči ostali. 3	f« jfHS
■H.'-' scMJTsaror^sam^-^^msueoB^•-•»• raaotlfei'!
Plača po dogovoru
-jr Jj
H J ml
m
S5J5 a vjgll
iFroInie le vložil
m
mmm^mmmm-mmm
M M «« p IP iii
w	m m m
išče služba v trgovino z mešanim blagom, zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter zmožna tudi strojepisja in stenografije. Najraje gre na t eželo. Pismena vprašanja na upravništvo „Slovtnca" pod št. 411.
140 I&l iS .•P. it 1-.
odda s 1. majem 1915 vožnje omntbusa m dlraajjtli potrebščin za podjetje protS pavšaBrai eesii.
Ponudbe naj se naslove na 407
6. siot,iij8, vojna poita štev. 48.
Oli 1. oktobra 1914 ni o njem nobenega poročila. Kdor bi kaj zanesljivega vedel o njem, naj 'obvesti Frančiško Kambič,
Metlika št. 43.
398
Zlate svetinje: Berlin, Pariz. Rim iti
„ „ „ j, u,., ^ za trgovino z meša-KJS SJgp«?Sj 153 0 M Sh ni m blagom. Spretni H	manufakturisti imajo
prednost. Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega službovanja v nemščini na upravo lista pod; »Spreten manufakžnrist št. 375.
Globoko potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežakstno vest, da je nad vse ljubljena dobra mama
dne 24. februarja ob 5. uri zjutraj po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 62. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši v petek 26. febr. ob 9. uri zjutraj v Mengšu. Drago pokojnico priporočam v pobožno molitev!
Mengeš, dne 25. februarja 1915.
kaplan na Brezovici.
illlPPl
..............................—»HO wwnaflHMMiBMiaBM»BWBaaaBaBfll gCTBtfImBgMSiggMiaBfcMiiaBMIMMM
Ipt^^rcMgKMiaggsasgragagBSiBgmirei; a^MBBgtmMmimgiBjHggBasmiagBagiiagaff^^
lil
mmm imMm lili
se je preseli'a v Kolodvorsko ulico štev. 35
(hiša g. Ho vseka), kjer je otvorila novo opremljeno prodajalno in mlečno pivnico.

I ž
m
ŽsJ
Ii
1
m
m

m
f
m m i';',«
• Iv.
Ki
s, ||k »j S
'Oi 3 li 4 Oi Vi t
O priložnosti smrti in pogreba našega prcblagega soproga, očeta, starega očata, ta:>ta itd. gospoda
Tomaža Miki
doSlo nam je toliko prisrčnih izrazov sožalja, da se ne moremo vsem osebno zahvaliti, zato tem potom izražamo prUrčnozahvalo pred v.-em domačim Čo. gg. dušnim pa tirjeni, ki so pokojnega v njegovi dok'i in mučni bolezni veliko.rat obiskali tolažili m s sv. zakramenti pokrep-čali. Nadalje vsem, i:i so pokojnega spremljali k zadnjemu počitku m pokopališče pri .sv.Marjeti ntže Ptuja vsem čč.gg. duhovnikom, pred vse-" preč. dekanu zavrčkemu Jožefu Kralju, ki je vodil sprevod na pokopališče, 6. g. dom. župniku Alojzu Šuta za jedernate besede i-lovesa ob odprtem grobu, cenjenemu učitolj-stvu s .'al mladino, obema pevskima zboroma, zastopnikom različnih korporacij iti orlborov iz ptujskega in ormožkega oKrpja, šol. s\eta, občinskih odborov in mnogoštevilni množici aožalujočih, ki so pokojnega spremljali k zadnjemu počitku.
Pri sv. Marjeti ni?e Ptuju, dne 18. februarja 1915.	40'J
Žalujoča rodbinn Mild.
I -J k „ L«
'i	_3