GLASILO OBČINE GORNJI PETROVCI

Številka 27 • 21. december 2009
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
Leto hitro mine in s tem hitro minejo tako lepi, kot manj lepi dogodki. Lepi, ko si zdrav, imaš službo in je v družini dovolj veselja in zadovoljstva. Manj lepi pa tisti, kot je izguba službe, bolezen in nerazumevanje v družini. Vendar človek živi, da bi bil vsemu kos. Ko zaključiš z nekim delom, ostanejo za tabo spomini, spomini na trud, težave, dogovore, sodelovanja in odrekanja. Tako se tudi v občini Gornji Petrovci lahko pohvalimo z dobrimi deli v tem letu. Veliko smo postorili, veliko pa nas še čaka v letu 2010, ki nezadržno hiti proti nam.
Določen plan investicij moramo spreminjati, ker je povezan s finančnimi sredstvi in spremembami sofinanciranj s strani države ( vodovod, kabelska ...).
Ob tej priložnosti mi dovolite, spoštovane občanke in občani, da vas vse skupaj lepo pozdravim in se vam osebno, preko našega glasila, zahvalim za vaše sodelovanje, za vašo pomoč, za vašo podporo in vaše zaupanje. Prav tako se iskreno zahvaljujem vsem, ki so na kakršen koli način sodelovali z občino Gornji Petrovci in z mano osebno.
Želim si, da bi se v letu 2010 zaključile že načrtovane investicije, da bi uspešno vzdrževali že izgrajeno infrastrukturo in da bi vse delovalo v najlepšem redu.
Vsem vam želim blagoslovljene in mirne božične praznike, zdravja, sreče, iskrenega zadovoljstva in uspehov v letu 2010. Iskreno si želim, da bi v letu 2010, poleg dobrega zdravja, imeli vsi službe, tisti pa, ki jih nimate, da bi jih čim prej dobili.
Vaš župan, Franc Šlihthuber
Življenje je nepredvidljivo, kot deževen dan, lahko se spremeni v jasnino, ali pa v orkan.
Ko ozreš nazaj se, v tebi se morda poraja misel, vihar, oblaki, sonce,dež, vse imelo je svoj smisel.
Vse, kar upate, naj se vam v letu 2010 izpolni, kar iščete, naj se odkrije, kar si želite, naj se uresniči, vse, kar v srcu čutite, naj se v srečo in ljubezen zlije.
Člani uredniškega odbora
Občinski praznik
NOVINE, številka 27
12.OBČINSKI PRAZNIK OBČINE
GORNJI PETROVCI
Občina Gornji Petrovci je v letu 2009 praznovala 12. občinski praznik, ki so ga zaznamovale številne prireditve, od 15. avgusta pa vse do 16. oktobra:
SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE GORNJI PETROVCI
V torek, 18. avgusta 2009 je v kulturnem domu Občine Gornji Petrovci v Stanjevcih potekala osrednja prireditev 12. občinskega praznika, svečana seja občinskega sveta Občine Gornji Petrovci. Po ustaljeni navadi je svečano sejo odprl podžupan, Ernest Kerčmar, ki je predal besedo županu, Francu Šlihthubru. Svečane seje so se letos udeležili tudi podžupan občine Moravske Toplice, Geza Džuban, načelnik Upravne enote Murska Sobota, Geza Farkaš, predsednik Državne slovenske samouprave na Madžarskem, Martin Ropoš in številni drugi gostje.
Kot vsako leto je občina tudi letos podelila priznanja v sklopu projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna za najlepše urejeno hišo in balkon. Priznanja so prejeli: Priznanje za najlepše urejeno hišo : Matuš Alojz, Križevci 59
•	Priznanje za drugo najlepše urejeno hišo: Erika in Štefan Časar, Križevci 156 b
•	Priznanje za tretje najlepše urejeno hišo: družini Kerčmar - Abraham, Peskovci 38
Priznanje za najlepše urejen balkon: Lidija Kozic, Peskovci 25
•	Priznanje za drugi najlepše urejen balkon: Cvetka Črnko, Neradnovci 62
•	Priznanje za tretji najlepše urejen balkon: Darinka Štefanicki, Neradnovci 33
Občinska priznanja pa so letos podelili naslednjim zaslužnim občanom in društvom:
Diplomo Občine Gornji Petrovci: ŠD NERADNOVCI za 10 let uspešnega dela na športnem področju Diplomo Občine Gornji Petrovci: GASILSKA ZVEZA GOR-NJI PETROVCI za 10 let uspešnega delovanja na področju gasilstva in civilne zaščite.
Diplomo Občine Gornji Petrovci: PGD KUKEČ za 70 let uspešnega delovanja na področju gasilstva.
Bronasta plaketo Občine Gornji Petrovci: KERČMAR EMIL iz Peskovec, za dolgoletno delovanje na področju gasilstva ter družbeno političnih področjih v vasi Peskovci in občini Gornji Petrovci.
•	Srebrno plaketo Občine Gornji Petrovci: KALAMAR SREČKO iz Trdkove, za dolgoletno uspešno delo na kulturnem in gospodarskem področju.
Zlato plaketo Občine Gornji Petrovci: POJBIČ KOLOMAN iz Gornjih Petrovec, za dolgoletno uspešno delo na področju razvoja malega gospodarstva ter mlinarske in oljarske obrti v Občini Gornji Petrovci.
•	Naziv častni občan Občine Gornji Petrovci : ERNEST ŠKERLAK iz Lucove 18, za življenjsko delo na kulturnem in družbenem področju v Občini Gornji Petrovci.
Kulturni program so oblikovali: skupina Jurčki OŠ Gornji Petrovci, pod vodstvom učiteljice Brigite Novak Voroš, ki pojejo razne pesmi na ljudska glasbila; KUD Goričko s skečem »Izprašeni gasilec »; ljudske pevke KD France Prešeren od Grada in pevka, Nada Ivanič iz Križevec, ki je tudi vodila celotno prireditev. Svečana seja se je zaključila s pogostitvijo pod šotorom na stanjevskem igrišču ter prijetnim druženjem vseh nastopajočih in gostov.
Nagrajenci občinskih priznanj (od leve): Jože Štefanicki (ŠD Neradnovci) - diploma; Cifer Slavko (PGD Kukeč) - diploma ; župan, Franc Šlihthuber; Johann Laco (GZGP) - diploma; Ernest Škerlak - častni občan; Srečko Kalamar - srebrna plaketa; Margareta in Koloman Pojbič - zlata plaketa
3
S.K.
NOVINE, številka 27
Občinski praznik
Nagrajenci Moja dežela, lepa in gostoljubna (od leve): Kerčmar Abraham Sonja, Abraham Ariela, Časar Erika, Matuš Alojz in Bedna, Štefanicki Darinka, Črnko Cvetka, Kozic Lidija, župan, Franc Šlihthuber in podžupan, Ernest Kerčmar
Vsi nastopajoči na svečani seji z županom, Francem Šlihthubrom
Škerlak Ernest st. - častni občan
Škerlak Ernest st. iz Lucove 18, je bil rojen 22.04.1936 leta v Lucovi. Mladost je preživel v Lucovi in na Hodošu pri babici, ko sta njegova starša odšla v Bačko na delo. Po vrnitvi staršev je nadaljeval šolo v Gornjih Petrovcih. Med sošolci je bil zelo priljubljen majhen fant. Po končani osnovni šoli je bil nekaj časa doma, nato pa se je odpravil v Mursko Soboto na glasbeno šolo, ker ga je glasba zelo veselila. Igral je harmoniko. Po končanem triletnem šolanju glasbe se je zaposlil kot zidar pri domačem mojstru Bočkor Štefanu. Vedno je občudoval ptice, zato se je povezal z Orintološkim zavodom v Ljubljani, preko katerega je začel preparirati ptice vseh vrst. Nekaj njegovih prepariranih ptic se nahaja tudi v muzeju v Ljubljani. Zelo ga je zanimalo tudi fotografiranje. Prvi fotografski aparat si je kupil 1954 leta in od takrat je fotografiranje njegova strast in po tem ga dobro poznajo vsi v naši občini in daleč naokoli. Ljubezen za glasbo ga je spremljala skozi celo
življenje. Tako je bi tudi bobnar pri skupini KOLORADO. V tem času je spoznal sedanjo ženo Irmo in si z njo ustvaril družino ter poleg vseh svojih zanimanj obdeloval srednje veliko kmetijo. Zgradil si je hišo in piščančjo farmo. Delo z družino in otroci je pomenilo, da je moral biti več časa doma. Ko pa so otroci odrasli, je zopet našel več časa za potepanje, tokrat z ljudskimi pevci in godci TD Vrtanek, kjer zelo uspešno igra na boben. Je tudi član Društva ljubiteljev starodobne tehnike Abraham iz Peskovec. Nekaj let je bil tudi vaški predsednik, deluje tudi v cerkvenih funkcijah, v požarnih skladih in je zelo aktiven predstavnik upokojencev iz Lucove.
Če povzamemo na kratko, ni ga občana naše občine, ki ne bi poznal Ernesta Škerlaka kot » malega jaraša «, vedno veselega, nasmejanega, prijaznega, dobre volje in šaljivega, vendar hkrati zelo delavnega in vsestranskega človeka. Njegova zanimanja so široka in vsako stvar, ki jo dela, dela z veliko veselja in ljubezni. Povsod, kamor pride, prinese veselje in dobro voljo, zato ga imajo prav vsi radi.
Za vsestransko življenjsko delo na kulturnem in družbenem področju mu je občina Gornji Petrovci podelila naziv ČASTNI OBČAN občine Gornji Petrovci. Želimo mu še veliko uspešnih in veselih let med sokrajani, predvsem pa trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva.
Ernest Škerlak st. - častni občan Občine Gornji Petrovci
Predstavitev knjige Aleksandra Ružiča » Ko se niti čas ne premakne »
V kulturnem domu občine Gornji Petrovci v Stanjevcih, je bila v sredo, 19. avgusta ob 19.
4
Občinski praznik
NOVINE, številka 27
uri predstavitev knjige Aleksandra Ružiča iz Gornjih Petrovec, z naslovom » Ko se niti čas ne premakne». Roman o življenju treh generacij na Goričkem so predstavili: sam pisatelj, Aleksander Ružič, urednik Franci Just, odlomke iz knjige pa je brala Saša Štraus. Predstavitev knjige, na kateri se je zbralo veliko ljubiteljev knjige, sta z glasbenim programom popestrila Amadeja in Emanuel Gole iz Stanjevec. Po uradni pre-dstavitivi je Aleksander Ružič podpisoval knjigo, ki so jo obiskovalci lahko tudi kupili.
Aleksandra Ružiča so v mesecu novembru povabili na debato o njegovi knjigi tudi člani bralnega krožka » Berimo z Manco Košir «, ki združuje ljubitelje knjige iz Petrovec in Šalovec in se že nekaj let vsak mesec zberejo na OŠ v Šalovcih. Večer s pisateljem je potekal v prijetnem razgovoru. Člani krožka so postavili številna vprašanja o poteku nastanka knjige ter mu ob koncu čestitali za njegov prvenec.
S.K.
Saša Štraus, Aleksander Ružič in Franci Just
Aleksander Ružič podpisuje knjigo
Aleksander Ružič med člani bralnega krožka v Šalovcih
10. obletnica GZ Gornji Petrovci
Gasilska zveza Gornji Petrovci je 23. avgusta obeležila svojo 10. obletnico na priložnostni slovesnosti v kulturnem domu v Stanjevcih. Na slovesnosti so bili prisotni številni gostje. Najbolj smo bili veseli obiska dolgoletnega predsednika in sedaj častnega predsednika Gasilske zveze Slovenije, Ernesta Eörija in častnega regijskega poveljnika, ki je bil tudi pomočnik poveljnika Gasilske zveze Slovenije, Franca Gomboca. Ernest Eöry in Franc Gomboc sta v preteklosti zaznamovala delovanje gasilstva v naši občini, aktivno sta sodelovala tudi pri ustanavljanju Gasilske zveze Gornji Petrovci.
Po nagovoru predsednika Gasilske zveze Gornji Petrovci, je tajnik Gasilske zveze Gornji Petrovci, Drago Gašpar, prebral kroniko gasilske zveze. Zbrane je pozdravil tudi župan Občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber. Nekaj svojih spominov je dodal tudi Ernest Eory.
Prireditev so popestrili s kulturnim programom učenci Osnovne šole Gornji Petrovci. Nastopil je otroški pevski zbor, plesna skupina Gobice in skupina ljudskih pevcev in godcev Jurčki.
Župan, Šlihthuber in predsednik GZGP, Johann Laco
5
NOVINE, številka 27
Občinski praznik
Ob koncu prireditve so zaslužni za ustanovitev in uspešno delovanje GZ Gornji Petrovci prejeli priložnostno priznanje ob 10. obletnici GZ Gornji Petrovci. Prejemniki priznanj so: Aleksander Kerčmar, Aleksander Bagar, Zoltan Gergar, Simon Perš, Aleksander Balek, Roman Pasičnjek, Vida Kerčmar, Zdenko Hari, Ludvik Škerlak, Liljana Svetec, Franc Šlihthuber, Karel Lulik, Franc Gomboc in Ernest Eöry. Vsem nagrajencem iskrene čestitke.
Predsednik GZ Gornji Petrovci Johann Laco
Nagrajenci priznanj ob 10. obletnici GZ GP
Otvoritev nove oljarne Pojbič Kolomana v Gornjih Petrovcih
28. avgusta je bila v Gornjih Petrovcih svečana otvoritev nove oljarne Pojbič Kolomana, ki je letos prejel tudi zlato plaketo občine Gornji Petrovci, za dolgoletno uspešno delo na področju razvoja malega gospodarstva ter mlinarske in oljarske obrti v Občini Gornji Petrovci. Otvoritve se je udeležilo
Notranjost nove oljarne
Jana Kerčmar in Dejan Horvat sta blagoslovila novo oljarno Pojbič Kolomana
veliko število krajanov in dolgoletnih strank, saj oljarna Pojbič Kolomana proizvaja bučno olje že 50 let in je tako znana po ceh Sloveniji. Novi obrat, ki so ga zgradili v dobrem letu, bo olajšal in moderniziral delo. Oljarno sta blagoslovila tudi evangeličanska duhovnica, Jana Kerčmar in katoliški župnik, Dejan Horvat. Trak nove oljarne pa so prerezali Miran in Koloman Pojbič ter župan, Franc Šlihthuber. Uradni otvoritvi je sledila pogostitev in veselo druženje pozno v noč.
S.K.
Prerez traku (od leve): Vanesa Abraham, Koloman Pojbič, župan, Franc Šlihthuber, Miran Pojbič
Srečanje krvodajalcev in članov RK ob 12. občinskem prazniku v Gornjih Petrovcih
Ob 12. občinskem prazniku so Občina Gornji Petrovci, Krajevne organizacije Rdečega križa Gornji Petrovci in Območno združenje Rdečega
6
Občinski praznik
NOVINE, številka 27
Zahvala prim.mag. Branislave Belovič, dr.med. spec. županu, Francu Šlihthubru (v sredini)
križa Murska Sobota pripravili srečanje vseh krvodajalcev občine Gornji Petrovci, ki je potekalo v soboto, 29.08.2009, na športnem igrišču v Stanjevcih. Na srečanju so podelili tudi 357 zahval večkratnim krvodajalcem. Posebej razveseljiv je podatek, da imajo v občini Gornji Petrovci, ki ima samo 2270 prebivalcev, več kot 15 % krvodajalcev. Zahvale, ki sta jih podeljevala župan, Franc Šlihthuber in predsednica OZ RK Murska Sobota, dr. Branislava Belovič, so prejeli tudi predsedniki in prostovoljci KORK Ženavlje, Roman Pasičnjek, KORK Križevci, Jani Kerčmar in KORK Petrovci, Zorica Kovač. Posebno zahvalo pa sta prejela Jožica Jelen iz Križevec, ki je 42 krat darovala kri in Aleksander Bočkorec iz Adrijanec, ki je kar 77 krat daroval kri.
Krvodajalska akcija 15.01.2009 KORK Ženavlje
Prisotne je na srečanju pozdravil generalni sekretar Rdečega križa Slovenije, mag. Janez Pezelj, ki je poudaril velik pomen solidarnosti in skrbi za sočloveka v naši družbi. Prireditve sta se udeležila tudi predstavnik Bolnišnice Rakičan, dr. Daniel Grabar in predstavnica RK
Krvodajalci KORK Petrovci, 05.02.2009
Murska Sobota, Albina Knap. Za prijetnejše popoldne so poskrbeli člani ŠKTD Adrijanci s skečem, adrijanska dekleta: Andreja, Tadeja in Mateja ter KD godcev in pevcev » Gorički lajkoši ».
Ponosni smo, da je v naši občini toliko krvodajalcev in da se njihovo število ne zmanjšuje. V naši občini delujejo tri krajevne organizacije rdečega križa: Gornji Petrovci, Ženavlje in Križevci.Vsako leto se vsaj dvakrat letno zberejo in skupaj darujejo kri v Murska Soboti. Po prihodu nazaj pa jih župan vselej pogosti v gostilni pri Horvat Zlatici, kjer se jim zahvali za njihovo humanitarno človekoljubno dejavnost - prostovoljno darovanje krvi.
A.K. in S.K.
Krvodajalci KORK Petrovci, 03.09.2009
4. rokodelski sejem “ Den meštrov z Goričkoga “ v Neradnovcih
Lepa, pozno poletna nedelja je v nedeljo, 06.septembra 2009, privabila v dolino Male Krke, kjer je občina Gornji Petrovci pred nekaj leti obnovila stari Lenarčičev mlin v Neradno-
7
NOVINE, številka 27
Občinski praznik
Lončar, Štefan Zelko iz Lemerja
vcih, številne ljubitelje domače obrti na rokodelski sejem » Den meštrov z Goričkoga«. Sejem je že četrtič zapored organiziralo Goričko drüjštvo za lepše vütro, ob sodelovanju občine Gornji Petrovci, JZ KPG in lastnika mlina, Zdenka Lenarčiča. Predstavili so se rokodelci z območja in obrobja Krajinskega parka Goričko s svojimi izdelki ter delavnicami, kjer so prikazovali, kako njihovi izdelki nastajajo. Obiskovalci so lahko uživali v predstavitvah: kovača, slamokrovca, lončarja, medičarke, peka, čevljarja, zeliščarja, mojstrov izdelovanja pisanic, mojstrov v pletenju košar in krbül, mojstrov v izdelovanju izdelkov iz slame in ličja, filca, lesenih spominkov, vezenin, ter mojstra v žganjekuhi, predelavi sadja v marmelade in čebelarja. Bogati ponudbi rokodelcev so se pridružile tudi osnovni šoli Puconci in Kuzma, ki sta predstavili svoje letošnje nagrajene projekte s tekmovanja Turizmu pomaga lastna glava ter Srednja ekonomska šola iz Murske Sobote, ki je predstavila svoje videnje razvoja turizma v Prekmurju. Kulturni program
Štefan Pintarič iz Šalamenec plete košare
Prvič na sejmu, Aleksander Bagar iz Gornjih Petrovec z demonstracijo žganjekuhe
so pripravili člani KUD Budinci, ki so s skeči, pesmijo in glasbo popestrili nedeljsko popoldne. Pogumni so zajahali konjička, ki ga je pripeljal Peter Šinko od Grada, za lačne in žejne pa je poskrbela Izletniška kmetija Falout iz Adrijanec. Sejem so obiskali tudi člani TD Zelena dolina iz Pokoš pri Zgornji Polskavi, ki so bili tokrat prvič na Goričkem. Za presenečenje so poskrbeli rokodelci, ki so se letos prvič predstavili v novem oblačilnem videzu. Obleke so rezultat projekta LRF Pomurja »Gvont za meštra«, ki ga je prijavilo in uspešno izvedlo Goričko drüjštvo za lepše vütro.
Številni obiskovalci sejma so potrdili, da je tistih, ki cenijo ročno delo in trud domačih meštrov iz leta v leto več. Upajmo, da se bodo vsaj te domače obrti, ki so bile predstavljene v Neradnovcih, ohranile, ne le kot spomin na pretekle čase, ampak kot možnost za dostojen zaslužek. Vse, ki si sejma letos niste mogli ogledat, pa že sedaj vabimo na sejem prihodnje leto, ki bo zopet prvo nedeljo v mesecu septembru.
S.K.
Otvoritev vidrinega centra AQUALUTRA v Križevcih
Evropska komisija je leta 2004 odobrila financiranje 4-letnega projekta LIFE -NATURA, z naslovom Ohranjanje populacije vidre na Goričkem - faza 1 (AQUALUTRA), ki ga je zasnoval Inštitut za ohranjanje naravne dediščine LUTRA, prijavila pa naša občina, Gornji Petrovci.
Občinski praznik
NOVINE, številka 27
Projekt se je zaključil z otvoritvijo raziskovalnega centra AQUALUTRA, v soboto, 12.09.2009 ob 15.00 uri. Poleg župana, Franca Šlihthubra in Marjane Honigsfeld Adamič, strokovne koordinatorke projekta, so imeli govor tudi Janez Kastelic, predstavnik Ministrstva za okolje in prostor in profesor dr. Boštjan Anko. Marjana Honigsfeld Adamič je predstavila potek projekta od samega začetka do izgradnje centra v Križevcih. V kulturnem programu so sodelovali: Oktet biološke fakultete, folklorna skupina KUD Goričko in ljudski pevci in godci TD VRTANEK. Po slavnostnem prerezu traku so si obiskovalci ogledali vidrin center in razstavo o vidri, nato pa je sledila pogostitev s številnimi goričkimi dobrotami, ki jih je pripravil Bar Kaja, Silvestra Gomboca iz Križevec.
S.K.
Otvoritev vidrinega centra Aqualutra v Križevcih, 12.09.2009 (od leve): Štefan Kuhar, Ernest Kerčmar, Julijana Lebez Lozej, župan, Franc Šlihthuber, Marjana Honigsfeld Adamič, Janez Kastelic (MOP).
Vidrin center Aqualutra v Križevcih
Otvoritev novo asfaltirane lokalne ceste Kukeč - Bokrači
Občina Gornji Petrovci je s slavnostnim prerezom traku v nedeljo, 13. septembra, zaključila pomemben projekt izgradnje asfaltirane lokalne ceste Kukeč Bokrači, ki je povezovalna cesta med občinama Gornji Petrovci in Moravske Toplice. Sredstva za izgradnjo smo dobili s prijavo na Drugi javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«. Tako smo pridobili 85 % sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 % pa je zagotovila Občina Gornji Petrovci. Izvajalec rekonstrukcije ceste je bil SGP Pomgrad d.d., Murska Sobota ter podizvajalci: SGP Pomgrad Gradnje d.o.o., SGP Pomgrad Mehanizacija d.o.o., CP Murska Sobota d.d., Lipovci in Pindža d.o.o., Gornji Petrovci. Z izgradnjo lokalne ceste Kukeč - Bokrači smo izboljšali dostop prebivalcem do gospodarskih objektov, ki ležijo ob lokalni cesti, izboljšali cestno infrastrukturo s pripadajočo prometno infrastrukturo, izboljšali razvoj gospodarstva, turizma in kmetijstva na tem območju in zagotovili varnejšo pot vseh udeležencev v prometu. Cesto so odprli: župana občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber in občine Puconci, Ludvik Novak, podžupan, Ernest Kerčmar, Zlatko Vukanič, predstavnik vasi Kukeč, Metka Mernik, predstavnica vasi Panovci, Erika Časar, predsednica KS Križevci ter Štefan Kuhar, direktor Pindže d.o.o, in Brankica Rauter, predstavnica SGP Pomgrada Gradnje d.o.o. Za veselo vzdušje so tokrat poskrbeli KD godcev in pevcev » Gorički lajkoši«.
S.K.
Otvoritev novo asfaltrane ceste Kukeč - Bokrači, Kukeč, 13.09.2009 (od leve): Štefan Kuhar, Zlatko Vukanič, Ernest Kerčmar Brankica Kauter, Metka Mernik, Erika Časar, župan občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber, župan občine Puconci, Ludvik Novak
9
NOVINE, številka 27
KP Goričko
Dan odprtih vrat zdravstvene postaje Petrovci
V	okviru 12. občinskega praznika občine Gornji Petrovci smo 25.09.2009 pripravili dan odprtih vrat ZP Petrovci. Povabili smo občane občin Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš in Puconci ter župane: Šlihthuber Franca, Abraham Aleksandra, Orban Ludvika in Novak Ludvika. Seveda je bil prisoten tudi direktor ZD MS, Felkar Jože ter nekateri naši bivši sodelavci.
Zbrane je najprej pozdravil vodja ZP Petrovci, dr. Marijan Kiršner, ki se je zahvalil za darovana sredstva, s katerimi smo zgradili dvigalo in kupili tudi mizo za odvzem krvi. Ob tem nas je spomnil na družino Sukič iz Šulinec 5, ki je 1997 leta prva dala pobudo in sredstva, ki so se zbrala namesto vencev in cvetja na grob Sukič Jožeta. Podarila nam je cca 150.000,00 tolarjev, s katerimi smo kupili prvi oksimeter (merilec kisika v krvi). Zbrane so nato nagovorili še direktor zdravstvenega doma ter župani: Šlihthuber Franc, Orban Ludvik in Novak Ludvik, ki so ob tej priložnosti slovesno predali zdravnikoma: dr. Marijanu Kiršnerju in dr. Marjeti Benko Šbüll darili: ultrazvočni inhalator in digitalni oksimeter, ki bosta bistveno prispevala k kvalitetni obravnavi pacientov.
V	kulturnem programu so nastopili: pevski zbor OŠ Gornji Petrovci, ŠKTD Adrijanci s skečem, folklorna skupina KUD Goričko pa je odplesala nekaj plesov.
Trak za otvoritev dvigala sta prerezala Hari Jolanka iz Križevec in Merklin Matija iz Vidonec, ki sta na vozičku, dvigalo pa pomeni, da odslej lahko prideta do osebnega zdravnika.
Nato je sledil ogled zdravstvene postaje in pogostitev. Prisotni so se kar nekaj časa zadržali v medsebojnem pogovoru.
Naš namen je bil, da ljudem pokažemo, za kaj smo porabili darovana sredstva in se še enkrat zahvalimo za njihovo darežljivost.
Svojim pacientom želimo nuditi čim kvalitetnejšo oskrbo in da ni potrebno za vsak pregled oziroma terapijo v Mursko Soboto, vendar za boljšo storitev potrebujemo dodatne medicinsko tehnične pripomočke, za katere lahko še zmeraj nakažete sredstva na račun: Zdravstveni dom Murska Sobota, Grajska ul. 24 SI 56 01280 - 6030922660, s
pripisom: Prispevek za zdravstveno postajo Gornji Petrovci - med.t. aparature.
Še enkrat najlepša hvala vsem za darovana sredstva.
Kolektiv ZP G Petrovci vam želi srečno, uspešno, predvsem pa zdravo leto 2010.
Odgovorna med.sestra ZP G. Petrovci, Časar Erika, DMS
Trak za otvoritev dvigala sta prerezala Hari Jolanka iz Križevec in Merklin Matija iz Vidonec

 KRAJINSKI PARK
DOGODKI JAVNEGA ZAVODA KRAJINSKI PARK GORIČKO V LETU 2009
Rekreativni pohod in maraton v organizaciji Krajinskega parka Goričko
Vsako leto zavod organizira tudi rekreativne prireditve, da bi udeleženci spoznali krajino Goričkega ob prijetnem gibanju v naravi. Ob uspešno izvedenem pohodu, ob svetovnem dnevu voda, na pomlad, po markirani Bernardini poti ob Leda-vskem jezeru, smo 26. septembra izvedli tudi že 4. trideželni rekreativni kolesarski Martinov maraton Goričko-Raab-Porabje/Őrseg.
Trideželni kolesarski maraton posvečamo spominu na Martina Uitza (1952-2007), ki je bil Iniciator v povezovanju in spoznavanju kulturne krajine treh parkov ob nekdanji železni zavesi, tudi v gibanju na kolesih. S svojimi idejami in delom je
10
KP Goričko
NOVINE, številka 27
veliko prispeval k ustanovitvi Krajinskega parka Goričko v letu 2003. Z dogodkom kolesarjenja skozi tri parke, skozi tri dežele, želimo na inventiven način povezovati ljudi treh narodov in treh kulturnih krajin. Rekreacija na kolesih ni samo gibanje, temveč spoznavanje, srečevanje in druženje ljudi v soseščini in odkrivanje neznanih krajev tistim, ki zaidejo semkaj k tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Pri letošnji organizaciji sta nam pomagala Zveza Slovencev na Madžarskem in Naravni park Raab. Maraton se je odvil na 52 km in 670 višinskih metrih. Kolesarji so pot začeli pred gradom Grad in jo nadaljevali skozi Slaveče, Kuzmo, Matjaševce, Tauko, Oberdrosen, Eisenberg, St. Martin, Neumarkt, Dolnji in Gornji Senik, Martinje, Vidonce in jo zaključili na gradu. Osvežilne postaje so bile na Gradu, v Sv. Martinu(A) in na Gornjem Seniku/Felsőszölnök. (HU)
Zapisali: Stanka Dešnik, Štefanija Fujs
Trideželni kolesarski maraton, foto s.d.
Dnevi evropske kulturne dediščine in otvoritev stalne razstave »Grad Gornja Lendava in njegov prostor v času«
Goričko je prav gotovo pokrajina, obdarjena z naravo, dobrimi ljudmi, tradicijo, a morda tiste prave zaklade skriva prav v bogati kulturni dediščini. In kaj je lahko bogatejšega, kaj je lahko večjega, kot je največji grad v Sloveniji, Grad na Goričkem. Čeprav je bil desetletja skrit in zavit v tišino stoletnih gozdov, je vendarle glas o mogočni postavi sredi Goričkega počasi, a vendarle zagotovo, pricurljal na dan. Tako Grad danes postaja ena najbolj obiskanih turističnih točk v Prekmurju. In vedno večje bilo vprašanj in vse premalo odgovorov. Grad na žalost deli usodo mnogih slovenskih gradov, ki so bili po drugi svetovni vojni izropani, okradeni,
uničeni... O njihovi prejšnji slavi pričajo bolj ko ne samo zidovi, kak polomljen stol, kak glas, ki se širi okrog. Prav zato, da bi gradu vrnili prejšnjo slavo, da odgovorimo na vprašanja, da povemo njegovo zgodbo, smo se v Javnem zavodu Krajinski park Goričko odločili, da pripravimo razstavo o zgodovini največje graščine na Slovenskem. Zgodovino gradu smo želeli predstaviti preko ljudi, preko tistih, ki so nekoč na gradu živeli, ki so njemu in pokrajini dali neizbrisni pečat. Zgodovinski pregled je tako sestavljen iz niza dogodkov in namesto ustaljene delitve po vekih, smo razstavo razdelili po obdobjih »vladanja« posameznih plemiških družin. Tako se v pregledu 800 - letne zgodovine zvrstijo družine: Seči, Nádasdy, Batthyany, Dietri-chstein....Razstava je rezultat projekta, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo. V sklopu Dnevov Evropske kulturne dediščine, je bila razstava 2. oktobra tudi odprta in bo kot stalna na ogled vsaj tri leta. Pred uradno otvoritvijo je bila izvedena tudi
Razstava grad Gornja Lendava, foto s.d.
delavnica za vodnike po gradu, ki bodo poslej lažje razložili delček njegove preteklosti. Prav gotovo pa s tem še ni povedana celotna zgodba, ampak samo droben delček. Dan je samo nekakšen okvir mozaiku s tisočimi delčki. Mogoče največja graščina v Sloveniji skriva tudi največje zgodbe? Mogoče, če bi zidovi znali govoriti? Vsekakor pa je bil naš namen predstaviti Goričko zunaj stereotipa, da je Goričko že od nekdaj, danes in bo jutri, ruralna pokrajina, s svojimi polji, njivami, kmeti. Dejstvo je, da je bil prav Grad na Goričkem nekoč središče kulturnega, verskega in še kakšnega življenja. In da so Goričanci, Goričko, in ne nazadnje tudi narava, taki tudi zaradi te gospode in da so posledica nekega zgodovinskega dejstva. Poznati svojo zgodovino pomeni poznati sebe. Ali kot je nekoč dejal nek mislec, brez zgodovine ni sedanjosti. Da
11
NOVINE, številka 27
KP Goričko
pa so grajski prostori še vedno mesto kulturnega, glasbenega in družabnega življenja ter tudi izjemna kulisa in akustični, je v mesecu maju dokazal Slovenski kvintet trobil z nastopom pod grajskimi arkadami in v mesecu oktobru študentska skupina Jazz Combo iz Bethlehema, ZDA, z jazz koncertom v viteški dvorani, kot številne druge prireditve, ko sedanjost povežemo s preteklostjo.
Zapisali: Ksenija Rojht, Štefanija Fujs
Promocija doma, drugod po Sloveniji in v tujini v letu 2009
Javni zavod Krajinski park Goričko vsakoletno organizira prireditve, na katerih se predstavijo rokodelci in ponudniki domačih dobrot in se prav tako odzove povabilu drugih organizatorjev tovrstnih prireditev. Tako smo se takoj v začetku mladega leta, skupaj z različnimi društvi in turističnimi ponudniki, udeležili sejma »Turizem in prosti čas« v Ljubljani. Pot nas je vodila tudi v tujino, in sicer konec februarja in začetek marca na sejem v München. V mesecu maju smo se v Ljubljani predstavili na prireditvi »Diši po Prekmurju«, avgusta na sejmu »AGRA« v Gornji Radgoni, septembra na »Svetovnem prvenstvu oračev« v Tešanovcih, oktobra pa na »Prazniku Kozjanskega jabolka« v Podsredi.
Tako kot vsako leto na pomlad organiziramo v grajskih prostorih velikonočne delavnice in prodajno razstavo izdelkov,vezanih natačas, smo tudi na jesen na grajskem dvorišču in v okolici gradu, 17. oktobra, pripravili že 4. jesenski bazar. Namenjamo ga veselju nad darovi, ki ga ponuja jesen in izdelki pridnih človeških rok. Rokodelci so ponujali izdelke tradicionalne in umetnostne obrti, s pridelki pa so se predstavljali še sadjarji, čebelarji in ponudniki domačih dobrot z Goričkega in obrobja. Zavod Vista, pod vodstvom Aleksandre Pinterič, je pripravil doživljajsko delavnico za otroke in odrasle z naslovom »Veliki nemarni škornji« na temo raziskovanja gozda in nabiranja gob. Delavnica je potekala v dopoldanskem in popoldanskem času, opoldan pa so svoje spretne roke lahko izurili otroci kot tudi odrasli na delavnici Eve Tivadar, ko so si lahko pod njenim vodstvom izdelali angelčka, dojenčka in lutko iz ličja. Za kulturni program je poskrbelo Društvo upokojencev Puconci, sekcija za kulturo in stare običaje. Člani društva so nam prikazali nekdanja opravila ob dolgih zimskih večerih in prebudili v nas nostalgijo po starodavnih
Praznik kozjanskega jabolka, foto d.t
Meštri pred stojnicami na jesenskem bazarju, foto n. m.
12
časih. Ljudski pevci KUD France Prešeren Grad so nam popoldan popestrili z ljudskimi pesmimi. Sledil je še nastop Male Lange, koncert ciganske prekmurske glasbe. Prireditev nam je popestril še obisk Prekmurske konjenice. Čez cel dan smo poleg posamičnih obiskovalcev sprejeli tudi 10 organiziranih skupin in obiskovalci so bili nad ponudbo izdelkov, kulinaričnim doživetjem, programom delavnic, kulturnim programom in koncertom zelo zadovoljni. Jesen na gradu smo popestrili še vsem zainteresiranim sadjarjem in predelovalcem sadja 5. novembra, ko smo v sodelovanju s Kozjanskim parkom organizirali tudi predstavitev delovanja prve mobilne stiskalnice in polnilnice soka, ki je bila pridobitev parka v okviru projekta »Od vijegla-vke do soka«.
KP Goričko
NOVINE, številka 27
Konec novembra pa smo na grajskem dvorišču organizirali še manjši Andrejev sejem, ki pa nas je popeljal v praznični adventni čas.
Zapisala: Štefanija Fujs
Obisk ministrice za kulturo in otvoritev razstave „Zgodovinski parki in vrtovi" na gradu Grad, 18. november 2009
Ob priliki obiska vlade v Pomurju nas je v sredo, 18. novembra 2009, obiskala ministrica za kulturo, gospa Majda Širca. Med sprehodom po obnovljenem in neobnovljenem delu gradu, smo ji predstavili delo in dogajanje na gradu ter seveda želje in našo vizijo rabe gradu. Ministrica je izrazila zadovoljstvo nad našim delom pri obnovi gradu, ki je spomenik državnega pomena. Njej in njenim sodelavcem smo tudi predstavili vsebino dobljenih čezmejnih projektov in cilj, v gradu oblikovati kulturno-turistične produkte, ki jih bomo javnosti predstavili ob zaključku v letu 2012, ko bo Maribor kulturna prestolnica Evrope. Še istega dne smo v viteški dvorani odprli razstavo „Zgodo-vinski parki in vrtovi", ki smo jo dobili od Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Razstavo sta predstavila Miran Krivec in Srečko Štajnbaher iz ZVKD, enota Maribor. Zavod z razstavo obvešča javnost, da je vrtna dediščina zapostavljena in vendar prisotna ter vredna ohranjanja in obiska. Žal med predstavljenimi vrtovi in parki ni nobenega iz Prekmurja, pa ne zato, ker jih ne bi bilo, temveč zato, ker so v slabem stanju. Njihova obnova in primerna vsebinska obogatitev bi lahko prispevala k pestrejši ponudbi turistične destinacije Pomurja. Razlog dovolj, da se potrudimo tudi pri obnovi grajskega parka na Gradu in ob dvorcu Matzenau, ki sta edina »objekta« vrtne dediščine v Krajinskem parku Goričko. Razstava bo odprta do konca meseca aprila 2010 .
Zapisala: Stanka Dešnik
Ministrica na gradu, foto s.d.
Kam so odleteli vsi netopirji?
V Gornjih Petrovcih je v mesecu septembru potekala ena izmed prireditev ob 11. Evropski noči netopirjev v Sloveniji, ki so jo organizirali člani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN) skupaj z Javnim zavodom Krajinski park Goričko ter OŠ Gornji Petrovci.
Netopirji zaradi svoje podobe, načina življenja in splošnega neznanja, pri ljudeh zbujajo strah in nezaupanje. In to povsem neupravičeno! Da bi seznanili širšo javnost, predvsem pa otroke o netopirskih značilnostih, njihovem pomenu za naravo in človeka ter njihovi ogroženosti, smo se zbrali v OŠ v Gornjih Petrovcih, kjer sta nam jih predstavila člana omenjenega društva.
Na svetu so do sedaj odkrili že preko 1000 vrst netopirjev, v Sloveniji jih živi 30, od tega so jih 17 zabeležili tudi na Goričkem in v bližnji okolici. Čez poletje se netopirji podnevi zadržujejo na podstrešjih cerkva, hiš in gradov, za zunanjimi opaži stavb in v njihovih razpokah ter v drevesnih duplih. V zimskih mesecih pa samo spijo oziroma hibernirajo v jamah ali kleteh, zato si morajo jeseni nabrati dovolj rezervne energije v obliki maščobe. To si nakopičijo z lovljenjem žuželk kot so hrošči, nočni metulji in nočni dvokrilci. Tako na dan »pospravijo« tudi do polovice svoje telesne teže žuželk in so zato zelo koristni, saj podobno kot lastovke delno lahko uravnavajo število insektov v naravi. Po predavanju si je nekaj več kot 50 otrok in njihovih staršev ogledalo razstavo Netopirji na Goričkem. Za najmlajše so sledile netopirčkove ustvarjalne delavnice, za malo starejše pa sestavljanje netopirnic, ki so jih zaposleni na OŠ Gornji Petrovci obesili na drevesa ob šoli in bodo tako služile kot zatočišča za netopirje.
S pomočjo posebnih naprav smo poslušali netopirje
13
NOVINE, številka 27
KP Goričko
Otroci so na delavnici izdelovali netopirnico
V nadaljevanju smo se odpravili na večerni sprehod okrog tamkajšnje cerkve. S pomočjo posebnih naprav, ki jim pravimo ultrazvočni detektorji, smo takrat v zraku zaznali le belorobega netopirja. Drugih vrst takrat nad nami ni letalo! Še prej pa smo si ogledali podstreho evangeličanske cerkve in tu našli dva osebka vrste pozni netopir. Netopirje pri nas in v Evropi, zaradi obnove ostrešij v času poletnih porodniških gruč, osvetljevanja stavb ter zamrežitve preletalnih odprtin, uvrščamo med najbolj ogrožene sesalce! Zato lahko samo upamo, da bodo imeli mladi, ki so se zbrali na 11. Evropski noči netopirjev v Gornjih Petrovcih, več posluha in manj predsodkov do teh skrivnostnih ponočnjakov.
Zapisal in fotografiral: Gregor Domanjko
Gorička krajina v harmoniji
S svojo mozaično kulturno krajino spada Goričko v Sloveniji med območja z največjo raznovrstnostjo živih bitij in življenjskih okolij. Da bi ohranili to raznolikost ob hkratnem spodbujanju razvoja, ki bo prijazen do ljudi in narave, smo skupaj s sosedi prepoznali to priložnost in se odločili, da trideželju podelimo status Krajinskega parka Goričko skupaj s parkoma Raab in Őrseg. Šest let po ustanovitvi parka, območje narave in krajine ogroža zaraščanje kmetijskih zemljišč na eni in intenzivno kmetijstvo z melioracijami in komasacijami na drugi strani.
Omenjena dejavnika vodita v siromašenje narave ter redčenje živalskih in rastlinskih vrst, kar bo prej ali slej občutil tudi človek, kot sestavni del narave. Z namenom izdelati strategijo naravi prijazne in trajnostne rabe kulturne krajine vzdolž slovensko-madžarske meje so se Narodni park Őrseg, Javni zavod Krajinski park Goričko, Prleška razvojna agencija, Občina Apatistvanfalva/Števanovci in Ekološki center SVIT, odločili in uspeli s prijavo projekta z naslovom Trajnostna raba Natura 2000 habitatov vzdolž slovensko-madžarske meje / Natura 2000 élőhelyek fenntartható hasznosítása a szloven-magyar határ mentén ali krajše Krajina v harmoniji/ Harmóniában a tájjal. Skupna vrednost triletnega projekta znaša 1.317.193,66 EUR in je v okviru Programa Teritorialno sodelovanje Slo-Hu 2007-2013 sofinanciran do 85 % ali 1.109.300,99 EUR iz Evropske unije.
Javni zavod Krajinski park Goričko (JZ KPG) bo v projektu sodeloval pri izdelavi in delitvi ozaveščevalnih zgibank namenjenih kmetovalcem. Na kmetijskih forumih bo promoviral naravi prijazno kmetovanje in ekološko pridelavo živil. Z namenom ohranitve travniških površin bo kmetovalce spodbujal k pridelavi mleka s travno krmo spodbujanja pridelave naravi prijaznih pridelkov bo uvajal blagovno znamko za lokalne produkte in podpiral kmetovalce, ki bodo kmetovali na naravi prijazen način. Med lokalnimi kmetovalci in rejci drobnice je velik interes po predelavi mleka v sir. Za obiskovalce in domačine bo pripravil slovensko-madžarsko-angleški atlas o metuljih in tako predstavil še premalo znane naravne danosti območja, ki je del evropskega omrežja Nature 2000. Na vzhodnem Goričkem bomo preverili stanje habitatov s kartiranjem.
Trenutnih 30 hektarjev travniških površin, ki so sedaj v upravljanju JZ KPG, se bo v času izvajanja
Zaraščajoči travnik
14
KP Goričko
NOVINE, številka 27
projekta povečalo na 50 ha. Za naravi prijazno ohranjanje in rabo travnikov bo JZ KPG v okviru projekta kupil traktor s primerno kosilnico za košnjo. Seno bo podaril vključenim kmetom in drugim živinorejcem, s čimer bo zagotovljen eden od načinov ohranjanja kulturne krajine v harmoniji s kmetovanjem v Krajinskem parku Goričko. Če želite izvedeti več o projektu Krajina v harmoniji, pokličite na 551 88 68 ali si preberite na spletni strani www.park-goricko.org / projekti /SLO-HU-teritorialno sodelovanje.
Zapisal: Gregor Domanjko, koordinator projekta »Krajina v Harmoniji« Foto: Kristjan Malačič
Naložba v vašo prihodnost
Operacijo delno financira Evropska unija Evropski sklad za regionalni razvoj
Tujerodne vrste na Goričkem
Na gradu Grad in v njegovi okolici so septembra člani Zavoda Symbiosis, skupaj s partnerji ter Javnim zavodom Krajinski park Goričko izvedli izobraževanje za naravovarstvene nadzornike o tujerodnih vrstah v Sloveniji. Izobraževanja so se poleg naravovarstvenih nadzornikov iz Goričkega ter Kozjanskega udeležili še gozdarji, ribiči, čebelarji, kmetovalci, učitelji, inšpektorji ter drugi.
Tujerodne vrste so organizmi, ki jih je človek prenesel v okolje, v katerem prej niso bili prisotni. Namerno ali nenamerno, ljudje smo velikokrat posredniki pri prenašanju in vnašanju tujerodnih vrst; rastlin na njive in vrtove, živali pa v farme, obore ali v živalske vrtove, od koder velikokrat pobegnejo v naravo. Japonski dresnik, zlata rozga, ambrozija ali robinija so tujerodne invazivne vrste rastlin, ki povzročajo gospodarsko škodo ali škodijo zdravju ljudi. Nekoč cvetoče, suhe ali mokrotne travnike v mnogih primerih po opustitvi košnje prerastejo naštete rastline, ki jih je skoraj nemogoče iztrebiti. Posledica je izginjanje domačih rastlinskih in živalskih vrst. Nekatere, kot je npr. pelinolistna žvrklja ali ambrozija, ki jo najdemo po degradiranih površinah, ob cestah in železnicah, v jesenskem času povzroča seneni nahod in močne alergije.
Med tujerodnimi živalskimi vrstami so najbolj znane: polž španski lazar, signalni rak, želva rdečevratka, nutrija in druge. Trenutno ima mnogo ljudi težave z azijskimi pikapolonicami, ki se v hladnejših mesecih selijo v hiše, kleti in ostale suhe prostore, kjer prezimujejo. Azijske pikapolonice, ki so lahko rdeče, oranžne ali črne z različnim številom pik (domorodna pikapolonica jih ima vedno sedem), so v Evropo pripeljali z namenom kontrole škodljivcev na rastlinah kot so listne uši. Vendar so se hitro in nekontrolirano razširile v naravo, kjer plenijo ostale žuželke, med drugim tudi domorodne pikapolonice. Ob stiku izločajo smrdeč, rumen izcedek, ki pri nekaterih ljudeh povzroča alergijo. Nekatere vrste, kot je signalni rak, prenašajo glivo, ki pri domorodnih vrstah rakov povzročajo smrtonosno bolezen, račjo kugo. Zato je zelo pomembno, da rake, ki jih imamo doma ali ujamemo v potoku ali reki, ne zanašamo v druga vodna telesa.
S transportom koruze, ječmena ali krompirja smo v naše kraje zanesli tudi organizme, ki na njih živijo ali se z njimi prehranjujejo. Pridelovalcem teh kultur sta najbolj znana koruzni in koloradski hrošč.
V Evropi so stroški nadzora in reševanja problemov s tujerodnimi invazivnimi vrstami ocenjeni na preko 12 milijard evrov letno. Rešitev je v izobraževanju in ozaveščanju ljudi, saj je prav neznanje o teh vrstah v mnogih primerih razlog za začetek širjenja inva-zivk.
Če želite izvedeti več o tujerodnih vrstah, pokličite v Javni zavod Krajinski park Goričko ali inšpekcijsko službo.
Gregor Domanjko Foto: David Larson
Azijska pikapolonica
15
NOVINE, številka 27
KP Goričko / Delovanje društev v občini
Lifelong Leum ing Program me 2007-2013 Leonardo da Vinci, MultUateral Projects Transfer of Innovation PROMOTING NATURE BY TRAINING NATURE INTERPRETE RS Promoviranje narave z izobraževanjem interpretatorjev narave
Kjer je volja, tam je pot!
Skrb za naravo in krajino naj postane vrednota vsakomur. Vprašanje, kako doseči ta idealističen in vendar potreben cilj, si zastavljamo vsi, ki želimo s svojim delom izobraževati, voditi in ozaveščati druge na področju varovanja narave in krajine. V materialističnem svetu, ki je usmerjen v kopičenje materialnih dobrin,in ga zaznamuje beg v varen in udoben virtualni svet, je potrebno pokazati pot nazaj v naravo in realnost.
Interpretacija narave je eno izmed orodij, ki lahko na nevsiljiv pa vendar zanimiv način predstavi tudi območje kot je Krajinski park Goričko ali kakšno drugo zanimivost iz življenja in dela ljudi obiskovalcem.
Zagotoviti kakovostnejše vodenje v varovanih in zavarovanih območjih narave Slovenije in posredno dvigniti ozaveščenost o varovanju narave, sta bila cilja, ki sta pripeljala do prijave projekta Javnega zavoda Goričko, skupaj s 6 partnerji iz Slovenije, Avstrije in Nemčije.
Projekt Promocija narave z izobraževanjem interpretatorjev narave je bil namenjen raziskavi potreb po izobraževanju veščin interpretacije narave. Na podlagi rezultatov analize, primerov dobrih praks iz Nemčije in Avstrije, je nastal učni načrt usposabljanja za vodnika v naravi in krajini. Odločili smo se za modularni sistem in pripravili 77 urno usposabljanje. Nastala sta še priročnik za predavatelje in učbenik za udeležence usposabljanj. Usposabljanje nagovarja vse, ki jih zanima narava in vodenje obiskovalcev. Zaradi različnih predznanj, izkušenj in formalnih izobrazb je vsebina zastavljena zelo široko. Poudarek celotnega programa usposabljanja je na podajanju osnovnega znanja in veščin, ki temeljijo pretežno na pridobljenem znanju ob praktičnem delu.
Torej: na usposabljanje, ki bo prvič izvedeno na pomlad naslednjega leta, ste vabljeni vsi, ki želite delček Goričkega predstaviti obiskovalcem, pridobiti znanje in veščine interpretativnega vodenja in nenazadnje z izvajanjem vodenj pridobiti dodatni zaslužek.
Nataša Moršič
Utrip društva »Oldteimer Abraham« v letu 2009
Društvo »Oldteimer Abraham« aktivno deluje že od leta 2004, na pobudo ljubiteljev stare kmetijske tehnike, a letošnje leto je bilo za društvo prelomnica. Ta prelomnica je pripomogla k večjemu poznavanju v širši javnosti, kar je za društvo ključnega pomena. Sodelovali so kot soorganizatorji na 56. svetovnem prvenstvu v oranju v Tešanovcih (občina Moravske Toplice) ter sočasno tudi priredili 6. mednarodno srečanje, ki je od ustanovitve društva skoraj vsako leto potekalo v Peskovcih. Resda je bilo za to srečanje prelito veliko potu, vendar so zvesti člani pripomogli k temu, da je vendarle uspelo in privabilo mnogo gostov in obiskovalcev. Za prireditev se je namreč bilo potrebno pripraviti skoraj 2 tedna vnaprej, da se je izteklo vse po načrtu. A vseeno, društvo je poželo veliko sadov, ko so prišli obiskovalci, kljub slabemu vremenu in tekmovalci, ki so se pomerili s starodobniki v oranju. Vsak je namreč lahko sodeloval v oranju med starimi traktorji (pogoj je bil, da traktor in plug posamezno štejeta po 30 let) in dokazal, da je najboljši. Najboljša mesta v oranju s starodobniki so si prislužili:
1.	mesto- Stanislav Sobočan
2.	mesto- Anton Recek
3.	mesto- Stanislav Hozjan
Najboljši orači: Stanislav Hozjan, Stanislav Sobočan, Anton Recek
Čisto na koncu bi pohvalili prav vse, ki so pomagali pri pripravi tega srečanja ter povabili vse, da se naslednje leto spet udeležijo državnega tekmovanja v oranju s starodobniki.
Ariela Abraham
16
Delovanje društev v občini
NOVINE, številka 27
3. Pohod vaščanov in vikendašev Kukeča
Že tretje leto zapored so naše žene uspele v našo majhno vasico zvabiti mnogo vikendašev in drugih ljubiteljev, na pohod okoli Kukeča.
Prav tako kot lani, smo se tudi letos odločili, da se zberemo pri gasilskem domu, zadnjo soboto v aprilu. Tako smo se, 25.4.09 zbrali pred vaško - gasilskim domom ob 9.00 uri. Pozdravila nas je predsednica društva žena Kukeč, Marta Kovač, spregovorila pa sta tudi Marinka, ki je tudi vodila pohod in g. Kuzmič. Pohod je trajal približno dve uri in je bil dolg 10 km. Začrtan pa je bil takole: Najprej smo krenili od vaško - gasilskega doma po vaški cesti navzgor proti vikendu g. Žilavca. Dalje nas je pot vodila po makadamski cesti Panovci -Kukeč - Bokrači. Marinka se je odločila, da bomo krenili v smeri proti Bokračem. Ko smo prispeli do meje med Bokrači in Kukečem, smo se obrnili
na levo in zavili nazaj proti Kukeču. Z Vajdovega brega smo se spustili v najlepšo dolino Kukeča, ki jo obdaja že prej omenjeni Vajdov breg, Grofov ali Srejšov breg in Cafolof breg. Po dolini pa smo se morali podati skozi majhna gozdička, Bikonka in Bukonja. Pot smo nadaljevali do Nemeških grab ter od tam zavili navzgor po peš poti mimo Ger-gara do vikenda g. Baligača. Le ta nam je pripravil prijetno presenečenje. Ker je član padalskega kluba, je prosil svoje prijatelje, da skočijo s padali in nas presenetijo. Ob pogledu na sončno in v trenutku, ko so skočili padalci, barvasto nebo, smo kar ostrmeli in mu delili pohvale. Po pristanku padalcev pa smo naredili še nekaj posnetkov za spomin na te prečudovite trenutke.
Po tem presenečenju smo se morali podati naprej, saj smo imeli določeno uro, do katere smo se morali vrniti. Najprej smo hodili po gozdni cesti, dokler nismo prispeli do glavne ceste v Ivanovce. Ta cesta je meja med Kukečem in Ivanovci. Na levi strani je Kukeč, na desni so Ivanovci. Ko smo se vzpeli višje pa temu ni bilo več tako, potem je bila cesta meja med Kukečem in Kančevci. Na razpotju med Kukečem in Kančevci smo zavili proti Kančevcem, saj si je Marinka zamislila, da bi bilo lepo predstaviti še cerkev, v katero zahajajo kukečki katoličani. Po temeljiti razlagi in predstavitvi g. Kuzmiča, ki je povedal veliko novega o cerkvi, kar še župnik ni vedel, smo se veselega razpoloženja odpravili nazaj proti izhodni točki, vaško - gasilskemu domu. Ko smo se vrnili, smo goste pogostili z bogračem in hladno pijačo. Bograč je skuhal moj stric Srečko, vino je dal g. Jošar, za drugo pijačo pa so poskrbele naše žene. Seveda ni šlo brez glasbe, za katero je zopet poskrbel Aleš. Ob prijetnem kramljanju in dobri glasbi smo naše srečanje pripeljali h koncu.
Pohodniki na 3. pohodu vaščanov Kukeča in vikendašev
17
NOVINE, številka 27
Kp Goričko / Delovanje društev v občini
Padalec je pristal
Dogovorili smo se, da se naslednje leto ponovno dobimo in skupaj preživimo še en prečudovit dan. Ker se tudi letos pohoda ni mogel udeležiti župan, Franc Šlihthuber, močno upamo in si želimo snidenja z njim prihodnje leto. Ženam pa želimo še veliko uspehov, drugo leto pa se vidimo na 4. pohodu vaščanov in vikendašev Kukeča.
Nina Cifer
Izlet društva žena Kukeč 2009
Društvo žena Kukeč je organiziralo izlet po Koroškem, pod vodstvom Biserke in Maje.
V zgodnjih jutranjih urah smo se najprej odpravili na ogled razstave cvetja v Mozirje. Tam smo si ogledali prave skulpture, narejene iz lesa in cvetja. Po ogledu smo se okrepčali z doma narejenimi sendviči, pecivom in kavo. Pot smo nadaljevali v etnološki muzej v Črni na Koroškem, kjer smo si ogledali razstavo kmečkega orodja. Naslednja postaja je bil zaprt rudnik svinca in cinka v Mežici, kjer je sedaj rudarski muzej. Zelo podrobno so nam prikazali življenje rudarjev na delu. Najprej smo se opremili s plašči, čeladami in naglavnimi svetilkami, nato pa smo se z lesenimi vagoni odpeljali v notranjost rudnika. Tukaj so nam vodiči pokazali delo rudarjev na začetku odprtja rudnika, ko je bilo delo predvsem ročno in zelo naporno ter tehnološke napredke obratovanja, vse do zaprtja rudnika. Nato smo se odpravili na 720 m visoko ležečo ekološko kmetijo Lipnik, na Tolstem vrhu. Na vrh so nas odpeljali s kombijem, ki je last kmetije, saj dostop z avtobusom ni možen. Za kosilo so
Društvo zena v Mozirju
nam postregli same koroške domače jedi. Po vrnitvi s kmetije smo se odpeljali v Dravograd in zelo napredno vas Libeliče. Pričakal nas je prijazen domačin, ki nas je pospremil v cerkev in nam povedal zgodovino vasi in predstavil edino kostnico v Sloveniji, ki smo si jo tudi ogledali. Ogledali smo si tudi muzej s starim orodjem. Domov smo se vrnili zadovoljni in s prijetnimi spomini na Koroško. Vendar, kot pravijo, povsod je lepo, a na Kukeču je najlepše!
Nina Cifer
V rudniku Mežica
Cesta Panovci - Kukeč - Bokrači
Po dolgih letih pogajanj in obljub smo bili končno uslišani tudi vaščani Kukeča, saj smo letos dobili asfalt. Tudi tokrat, kot vsakič doslej, ko nam je župan povedal, da se bo letos začelo delo na cesti Panovci - Kukeč - Bokrači, mu ni nihče verjel, vendar pa mo se letos vsi ušteli, saj smo že čez nekaj dni na cesti zalotili delavce, ki so pričeli z deli.
18
Delovanje društev v občini
NOVINE, številka 27
Vse skupaj se je začelo zgodaj spomladi. Najprej so začeli navažati gramoz na cesto. Nato so pri starih mostovih odkopati odtoke, ki so že skoraj zarasli s trnjem in grmičevjem ter urejali obcestne jarke. Sledilo je asfaltiranje glavne ceste in nato urejanje in asfaltiranje stranske ceste, ki vodi do hiše Šomenovih. Uredili so tudi bankine in dovoze do hiš ter postavili obcestne smernike ter vse potrebne prometne znake.
Otvoritev ceste je bila najprej načrtovana za 30. 8.2009, ob 13.00 uri. Žal so se dela malo zavlekla, zato smo morali otvoritev prestaviti na 13.9.09. Organizacija otvoritve naj bi pripadla Kukeču in Panovcem, ker pa se vaščani Ponovec žal s tem niso strinjali, nam je na pomoč priskočila občina z županom, za kar smo ji zelo hvaležni.
Dan otvoritve ceste je prišel zelo hitro. Zgodaj zjutraj so občinski delavci postavili mali šotor pri vikendu g. Jošarja in pripravili mize in stole ter vse drugo potrebno za slovesnost ob otvoritvi ceste. Okrog 11.00 ure smo se začeli zbirati vaščani Kukeča in ostali gostje. Moram priznati, da s to prireditvijo nismo imeli veliko dela, saj nas je občina podpirala in prireditev je potekala v sklopu 12. praznika občine Gornji Petrovci. Vse skupaj se je pričelo z majhno zamudo desetih minut. Najprej je bil kulturni program, ki ga je odprl naš župan, Franc Šlihthuber, nato so spregovorili še vaški predsedniki vasi Kukeč, Zlatko Vukanič, Pa-novec, Metka Mernik in Košarovec, Štefan Kuhar. Besedo je dobila tudi predsednica krajevne skupnosti Križevci, Erika Časar. Na otvoritvi, kot tudi na veselicah po Goričkem, ne gre brez Goričkih lajkošev, ki vedno znova navdušijo prisotne. Prišla sta tudi duhovnika iz Križevec in Kančevec, ki sta blagoslovila cesto. Ob koncu kulturnega programa pa so cesto tudi krstili. Ženi v ljudskih oblačilih sta prinesli kozarce in škarje, šampanjec pa je bil v rokah Bojana Prosiča. Cesto je krstil župan, Franc Šlihthuber. Sledila je pogostitev pod šotorom in prijetno popoldansko druženje.
Vaščani Kukeča in Panovcev smo zelo zadovoljni in hvaležni našemu županu, saj je kljub vsemu vendarle držal obljubo in s tem dokazal, da je mož beseda, pa čeprav z majhno zamudo. Tako zdaj vsi skupaj optimistično gledamo v prihodnost in upamo, da bo v naši vasi še kaj postorjenega za lepše in udobnejše življenje.
Nina Cifer
Prvomajski prazniki na Kukeču
Vaščani smo tudi letos na Kukeču pripravili prvomajsko praznovanje tako, kakor smo obljubili. Tako je ta dogodek zopet postal tradicionalen. Kar nekaj časa smo porabili za priprave na prireditev. Najprej smo izbrali bor za mlaj, potem smo šli ponj, ga požagali, nato smo olupili deblo, narezali zelenje za vence in pripravili cvetje. Najbolj pomembno delo pa sta opravili Erika in Marjanca, ki sta spletli zelo lepe vence in pripravili nekaj pisanih trakov, ki smo jih obesili na mlaj.
Priprava mlaja
Teden je hitro minil in že je prišel dan, ko smo se zbrali pri vaško - gasilskem domu. To je bilo v četrtek, 30.4.2009 ob 19.00 uri. Dan se je prevešal v večer. Bilo je temno in lilo je kot iz škafa, kar pa nas ni niti malo prestrašilo ali pregnalo. Potrpežljivo smo čakali, da preneha deževati in Čez kakšno uro smo to tudi dočakali. Nato se je začelo praznovanje. Najprej so na vrsto prišli moški predstavniki, ki so postavili mlaj, seveda pa ni šlo tudi brez pomoči žensk. Potem smo na vrsto prišle
Priprava vencev za mlaj
19
NOVINE, številka 27
Delovanje društev v občini
Kres na Kukeču
ženske predstavnice, ki smo poskrbele, da nihče ni bil ne lačen ne žejen. Najbolj je navzoče navdušila Marjanca s kruhom, namazanim z zaseko in čebulo. Ko smo mlaj postavili, smo se vsi skupaj odpravili na »veško igrišče«, kjer smo prižgali kres. Dolgo v noč smo se pogovarjali in zabavali ob kresu. Ko je kres že skoraj dogorel, smo ostali samo še najbolj vztrajni: Marjanca, Erika, Zlatko, Aleš, Stanko, Janez, Geza in midva z očetom. Ostali smo samo domačini in s tem se je tudi ozračje sprostilo. Moram pa priznati, da ni samo to botrovalo temu, da smo se malo bolj sprostili in pozabavali. Vsi smo spili kakšen kozarec vina in tako se nam je jezik razvezal bolj kot običajno. Najbolj nas je nasmejal Stanko s svojim humornim pretvarjanjem, da ima sposobnosti jasnovidca. Čas je tako hitro minil in kres je dogorel. Mi pa smo se zadovoljni odpravili nazaj proti gasilskemu domu, pospravili vse stvari v notranjost, nato pa se pozdravili in zadovoljni odpravili domov. Seveda smo se strinjali, da bomo praznovanje priredili tudi prihodnje leto.
Nina Cifer
15. vaške igre na Kukeču
V naši občini že vrsto let pripravljamo vaške igre. Vsako leto igre priredi druga vas, a letošnje leto je nekaj posebnega za našo vas in vse nas vaščane, saj smo letos bili mi organizatorji vaških iger. Ker pa smo mala vas, ki šteje nekaj manj kot 68 prebivalcev in 28 hišnih številk, so se marsikateri spraševali ali nam bo uspelo to prireditev tudi izpeljati. Vendar so se motili pri svojem mišljenju,
res smo majhna vas, a smo vseeno uspeli s svojim zastavljenim ciljem. Tukaj seveda moram izpostaviti tudi naše vikendaše, brez katerih bi bil ta naš cilj skorajda nemogoč. Torej hvala vam vikendaši!
Vaščani smo sicer vedeli, da smo letos mi na vrsti za vaške igre, vendar nismo bili prepričani, da jih bomo priredili vse do sestanka vaške skupnosti, ki ga je sklical predsednik, Zlatko Vukanič. Na sestanku nam je tudi uradno potrdil, da bomo vaške igre gostili v vsakem primeru. Vsi smo se strinjali, da se je pravilno odločil in nato smo skupaj določili, kdaj se dobimo na sestanku, kjer nam bo Zlatko določil funkcije, ki jih bomo opravljali. Tako smo se ponovno dobili čez en teden in si dodelili funkcije, nato pa začeli s pripravami na ta velik dogodek. Delo je potekalo gladko in v odličnem vzdušju. Najprej smo morali določiti igre, ki jih bomo imeli, nato nabaviti pijačo in jedačo, urediti problem z ohlajevanjem pijač, zagotoviti elektriko, poiskati kuharje, narediti nalepke z napisom 15. vaške igre Kukeč, napisati prošnje za srečelov, zložiti dobitke in še marsikaj. Moram pa poudariti, da nam je pri organizaciji veliko pomagala občina, saj so nam postavili šotor, pokosili travo in uredili poligone za igre. Hvaležni smo vsem, ki so kakor koli pomagali, nočem pa izpostavljati imen, tisti bodo že vedeli. Komaj smo vse opravili, že je bil pred nami dan, ko je šlo zares. Že zgodaj zjutraj smo se zbrali, saj smo vedeli, da se moramo dobro organizirati. Kljub dobremu sodelovanju in atmosferi smo čutili majhno napetost, vendar pa smo se ob pričetku iger vseeno sprostili in zaživeli s prireditvijo. Kot vsako leto je bil zbor ekip ob 9.00 uri. Ko se vsi zbrali, se je začel otvoritveni kulturni program, ki je povezoval g. Jani Žilavec, vinogradnik in humorist. Spregovoril je vaški predsednik, Zlatko Vukanič, župan, Franc Šlihthuber in nastopili so Ljakoši, brez katerih ne gre na vaških igrah. Na koncu je župan razglasil, da se igre tudi uradno pričnejo. Potem pa so se tekmovalci še malo osvežili in začeli s prvo preizkušnjo, košnjo trave. Sledila je že druga igra sestava voza, nato vlečenje vrvi in tako dalje. Te tri igre sem izpostavila zato, ker so tradicionalne in se jih ne spreminja, 3 igre določi organizator, zadnjo pa župan, to je seveda igra presenečenja. Vsako leto smo budno spremljali, kako se gibljejo rezultati, letos pa nas to ni preveč zanimalo, bolj smo skrbeli
20
Delovanje društev v občini
NOVINE, številka 27
zato, da se izkažemo v dobri organizaciji, da ljudje ne bodo lačni in žejni. Popestriti smo morali tudi vzdušje, zato smo se odločili, da najamemo glasbeno skupino Blue Planet in pripravimo srečelov. Ko so se igre končale, je sledila razglasitev rezultatov. Presenečeni smo bili nad našim rezultatom, saj smo osvojili 3. mesto. Ob koncu dneva smo bili zadovoljni s svojim delom in upamo, da so tudi gostje takega mnenja. Res, da se je na prireditvi pripetil majhen prepir, vendar so se strasti hitro umirile in slavje se je lahko nadaljevalo vse tja do poznih večernih ur.
Nina Cifer
Kostanjev piknik 2009
Leto je spet naokrog in vaščani Kukeča smo se tudi letos odločili, da bomo imeli kostanjev piknik. Tudi tokrat smo se dobili pri vaško - gasilskem domu, vendar pa letos nismo nabirali kostanjev sami, ampak nam je pri tem pomagal Dejan. Pekli pa nismo samo kostanjev temveč tudi meso, ki je še ostalo od nedavnih prireditev. Tukaj sta nam na pomoč priskočila Viktor in Geza ter nam posodil majhen žar.
Za razliko od prejšnjega leta smo kostanjev piknik pripravili v soboto. Sobotno jutro je bilo mračno.Vsa vas je bila ovita v tanke meglice in rahlo je padal dež. Zaradi tega smo imeli vsi pomisleke glede uspešne izvedbe piknika, vendar smo se motili, saj se je vreme izboljšalo in popoldan je celo posijalo sonce. Ker smo piknik začeli ob 13.00 uri, smo bili deležni le lepega vremena. Kostanje in meso sta pekla Zlatko in moj oče, za pijačo pa je bila zadolžena predvsem Marjanca, njej pa je na pomoč priskočil Domi. Na pikniku pa ob odlični hrani in pijači ni manjkalo tudi odličnega vzdušja in seveda glasbe, pa čeprav smo imeli samo radio.
Piknik je bil uspešen tudi glede obiska, saj se nas je zbralo nekaj čez 20 vaščanov. Ob zaključku smo se vsi v en glas strinjali, da v dobro družbo pridemo tudi ob naslednjem pikniku.
Nina Cifer
Delovanje društva upokojencev Občine Gornji Petrovci
DU je imelo 9. občni zbor, 28.03.2009, na katerem se je zbralo kar 165 upokojencev. Predsednik DU, Aleksander Kerčmar je pozdravil vse upokojence in goste: župana, Franca Šlihthubra, predsednika pobratenega DU Črenšovci, Štefana Tibauta, članico UO pobratenega DU Odranci, Anico Borovič, svetnika, Jožeta Cifra in častno članico DU GP, Marijo Kerčmar.
Po vseh poročilih, nagovorih in razpravah smo sprejeli 19 novih članov. Podeljena so bila priznanja za 20 letno članstvo: Kerčmar Marija, G. Petrovci 81 a, Lanjšček Irma, G. Petrovci 52, Kozar Verona, Martinje 32, Barber Gizela, Šulinci 76, Holcman Irena, Ženavlje 22. Šopek za rojstni dan je prejela Lucu Jolanka, Ženavlje 23. Listino v počastitev zlate poroke so prejeli: Irena in Franc Barber, Peskovci 29, Marija in Aleksander Šebjanič, Stanjevci 5 ter Terezija in Geza Kardoš, Gornji Petrovci 72.
Sprejeti program dela DU za 1. 2009 je bil realiziran. Ostali so nam še obiski po domovih in obdaritev naših nepokretnih članov. Naši člani se množično udeležujejo raznih srečanj, proslav, izletov, pohodov in raznih programov v okviru občine.
Izlet v Logarsko dolino. Naši člani so želeli obiskati prelepo dolino v osrčju Savinjskih Alp. V torek, 30. junija 2009, smo se odpeljali proti Celju do Logarske doline. Po krajšem postanku smo se napotili peš do slapa Rinka, ki je eden najvišjih prosto padajočih slapov v Sloveniji. Pogumnejši so se po strmi stopničasti poti napotili proti Orlovemu gnezdu, od koder je čudoviti razgled. Med tem so se drugi okrepčali s pijačo ali kupili kakšen spominek. Pot smo nadaljevali v smeri Mozirja, z vmesnimi postanki na zanimivih točkah:
lz sence ogled mesta Sombathely
21
NOVINE, številka 27
Delovanje društev v občini
Kosilo v mestu Koszeg
hotelski kompleks s kampom - Dom sester Logar. Bili smo v Radmirju, kjer smo si ogledali cerkev, v kateri so razstavljeni mašni plašči darovalcev, predvsem iz drugih držav. V bližini kraja smo si ogledali lesarski muzej, v katerem so razstavljena dela in slike delavcev lesarske stroke od sečnje lesa, spravila in splavarjenja lesa po rekah do morja. Ustavili smo se tudi v Savinjskem gaju, sprehodili po parku cvetja in si ogledali znamenitosti parka. Drug izlet je bil potepanje po Železni županiji in južnem Gradiščanskem. V četrtek, 27. avgusta 2009 smo v jutranjih urah prestopili mejo z Madžarsko na mejnem prehodu Prosenjakovci. Postali smo v kraju Magjarszombatfa, znanem po lončarski obrti. Obiskali smo lončarja in si ogledali kako izdeluje izdelke iz gline. Po ogledu in nakupu smo nadaljevali pot do baročnega mesta Sombathej, na zahodu Madžarske. Sprehodili smo se po mestnem trgu, pokriti tržnici, si ogledali mesto in cerkev sv. Martina. Pot nas je vodila naprej do vinogradniškega mesta Koszeg, ob avstrijski meji. Mesto je bogato z zgodovinskimi muzeji in kulturnimi spomeniki. V popoldanskih urah smo zapustili mesto ter ob vznožju hribov, pod vinogradi in vinskimi kletmi, nadaljevali pot do mejnega
Vodomet v Koszegu
Občni zbor 2009
prehoda Boszok - Rechnitz, kjer smo vstopili v Avstrijo in južno Gradiščansko. Pot nas je vodila proti jugu, ob meji, do krajev Eisenberg in Deutsch Schutzen, kjer raste trta za rdeča vina. Ustavili smo se v kraju Moschendorf, si ogledali vinski muzej na prostem in krajevno vinoteko, kjer imajo tudi znana vini uhudler in vinest, ki sta zaščiteni vini samorodnice.
Vse izlete organiziramo preko agencij, ki imajo usposobljene vodnike, ki nam posredujejo svoje bogato znanje o krajih, ki jih obiščemo. Iz vseh izletov se vedno vračamo z lepimi spomini in bogatejši z vedenjem o obiskanih krajih.
Vsako leto se udeležimo tradicionalnega srečanja mlinarskih dnevov na Srednji Bistrici, kije obenem praznovanje upokojencev pobratenega društva iz Črenšovec. Udeležili smo se pomurskega srečanja upokojencev, ki je bilo v Veliki Polani. Ob bogatem kulturnem programu nam je zaigrala godba na pihala iz Ljutomera, zapeli so ljudski pevci in zaplesala folklorna skupina iz Velike Polane. TD Velika Polana nas je povabilo, da si ogledamo znamenitosti evropske vasi: Kranjčevo hišo, Copekov mlin, domačo obrt Laki, Halasov grob in Pomelaj, zadrugo z domačo obrtjo v Sabolovi hiši.
Zlatoporočenca, Irena in Franc Barber iz Peskovec
22
Delovanje društev v občini
NOVINE, številka 27
Zlatoporočenca, Marija in Aleksander Šebjanič iz Stanjevec
Na 4. tradicionalnem kostanjevem pikniku, v športnem centru v Stanjevcih, smo se srečali s pobratenima DU Odranci in Črenšovci. Piknika se je udeležilo 230 upokojencev. Vreme je bilo jesensko, nekatere je zeblo, pa so se ogreli na plesišču. Ob prijetnem druženju, dobri pijači, jedači, kostanju in spremljavi Lajčijeve harmonike, smo se imeli lepo.
Udeležili smo se tradicionalnega martinovanja, 14. 11.2009 v gostilni Bogdan v Odrancih. Na srečanju s pobratenima društvima upokojencev, kjer so prikazali krst mošta, smo tudi zaplesali.
Naši upokojenci se radi udeležujejo vseh proslav in prireditev v naši občini in tudi drugod, predvsem pri pobratenih društvih.
Ob koncu mojega prispevka, želim vsem upokojencem našega društva, ostalim upokojencem in ostalim prebivalcem naše občine, ob prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih, obilo zdravja in sreče v krogu svojih najdražjih.
Predsednik DU, Aleksander Kerčmar
Zlatoporočenca, Terezija in Geza Kardoš iz Gornjih Petrovec
15 let delovanja KUD GORIČKO Gornji Petrovci
Župan, Franc Šlihthuber in predsednica KUD GORIČKO, Dušanka Kuronja
V jeseni leta 1977 je bila ustanovljena folklorna skupina Gornji Petrovci pod strokovnim vodstvom Marije Rituper, kateri je pri ustanovitvi skupine veliko pomagal profesor Mirko Ramovš iz Ljubljane. Mariji Rituper je uspelo pritegniti v skupino staro in mlado iz Petrovec in okoliških vasi, ki so bili pripravljeni prihajati na vaje in so tako, kot prvi iz severovzhodne Slovenije, zaplesali izvirne goričke plese. Svojo ustanovitev so okronali s celovečerno televizijsko oddajo pod naslovom »GOSTOVANJE NA GORIČKEM« v mesecu februarju leta 1978. Oddajo so posneli na domačiji Kovačec-ovih v Gornjih Petrovcih, za katero so se pripravljali kar tri dni. V oddaji je sodelovalo tudi veliko domačinov, oddajo pa so še večkrat predvajali na televiziji Slovenija. V takratni skupini je sodelovalo 10 parov. Na harmoniko je igral, sedaj že pokojni, Štefan Kučan iz Lucove.
Po nekajletnem odmoru se je skupina ponovno oblikovala in leta 1993 preimenovala v KUD GORIČKO in kot taka deluje še danes. Od starih članov, ki so nastopali že v prvi folklorni skupini, je ostal le Tivadar Kovačec, ki tako pleše že več kot 30 let. V 15 letih delovanja so v KUD GORIČKO plesali številni plesalci in plesalke, ki so se tekom let menjavali, osem članov in članic pa pleše že vse od začetka, torej sedaj že 16 let. V lanskem letu smo uspeli pridobiti kar nekaj novih, mladih članov in članic tako, da sedaj skupina šteje 20 plesalcev. Tekom teh šestnajstih let delovanja, so nam igrali številni muzikanti, ki jih moramo na tem mestu pred-
23
NOVINE, številka 27
Delovanje društev v občini
staviti, saj skupina brez muzike ne more delovati. Prvi muzikant je bil, sedaj že pokojni, Štefan Kučan iz Lucove. Sledili so mu: Štefan Kučan ml., Branko Keršič, Bojan Prosič, Ludvik Nemec, Primož in Rok Sraka ter občasno Jožef Slaviček, Stanko Črnko ter Jožef Horvat na kontrabasu, Miha Horvat na bobnih ter Matevž Ružič na lončenem basu. Naš zadnji muzikant pa je Miran Flegar iz Adrijanec. Leta 1993 nas je učila plesov Zora Šnepf iz Šalovec in po njeni smrti Zorka Uzelac iz Markovec. Sedaj pa se
Nastop folklorne skupine KUD GORIČO
učimo sami ter občasno izpopolnjujemo znanje na seminarjih, ki jih organizira JSKD Slovenije. KUD GORIČKO pleše izključno izvirne svatovske goričke plese ter s tem ohranjamo tradicijo in običaje tega dela Goričkega in tako skrbimo, da ti ne zatonejo v pozabo.
Nastopamo na različnih prireditvah po celotnem Pomurju, drugod po Sloveniji ter v tujini, zlasti znotraj Trideželnega naravnega parka Goričko-Raab-Örseg. Udeležujemo se tudi srečanj folklornih in drugih skupin, ki se trudijo ohraniti tradicionalne običaje pod okriljem Javnega sklada za kulturne dejavnosti, izpostava Murska Sobota. Da pa ne bi naši plesi zatonili v pozabo, smo jih večkrat posneli za televizijo: 16. marca 1999 leta smo z ekipo TV Slovenije posneli utrip dela in življenja v društvu in s tem popestrili oddajo Ljudje in zemlja; julija 2002 smo sodelovali pri snemanju dokumentarnega filma o zgodovini evangeličanske cerkve na Slovenskem z naslovom Formula Concordia. Nekaj članov je leta 2006 sodelovalo pri snemanju sedmega dela mladinske nanizanke Kako sem videl svet izpod mize, avtorja Milivoja Miki Roša.
Vsako leto zaplešemo tudi na številnih prireditvah ob občinskem prazniku občine Gornji Petrovci in kot povabljeni gostje na praznikih sosednjih občin, na kmečkih igrah, na shodih Evangeličanske humanitarne organizacije EHO, oskrbovancem doma onemoglih v Rakičanu ter našim domačim upokojencem na njihovih srečanjih. Z nastopi smo večkrat popestrili tudi večere turistom v Zdravilišču Moravske Toplice, v zadnjem letu pa gostom v hotelu VIVAT. Zaplesali smo tudi že številnim turistom »pod brajdo« na Lentu v Mariboru ter na prireditvah pod okriljem Javnega zavoda Krajinski park Goričko.
Za svoje dolgoletno delo pri ohranjanju ljudske tradicije in za požrtvovalnost vseh članov je skupina v letu 1999 prejela zlato priznanje Občine Gornji Petrovci, na kar smo prav posebno ponosni.
Velikokrat smo sodelovali na regijskih folklornih festivalih, kjer so nas ocenjevale posamezne komisije, ki pa so vedno imele pripombe češ, da naša noša ni ravno ustrezna. Vedno smo se prilagajali njihovim zahtevam, kar pa nam ni bilo všeč, zato smo se leta 2005 odločili, da sodelujemo s folklornima skupinama iz Moščanec in Šalovec ter zaprosimo znano etnologinjo Marijo Makarovič, da strokovno na terenu razišče oblačilni videz na tem delu Goričkega. Pri tem nam je bila v veliko podporo kustosinja Pokrajinskega muzeja, Jelka Pšajd. Prijavili smo se na Javni poziv za sofinanciranje specializirane opreme za 1. 2005 ter tako pridobili nekaj sredstev za realizacijo našega načrta. Del sredstev smo dobili od Občine Gornji Petrovci in Krajevne skupnosti Gornji Petrovci, nekaj pa
Dobitniki Maroltovih značk
24
Delovanje društev v občini
NOVINE, številka 27
Marjan Kerčmar in Borut Sukič - »izprašena gasilca«
od posameznih sponzorjev. Takoj smo začeli z ustreznimi aktivnostmi. Jelka Pšajd, etnologinja in kustosinja v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti ter etnologinja, Marija Makarovič sta tekom poletja opravili raziskavo noše na našem področju. Raziskava ni bila enostavna, saj je bilo zelo težko dobiti ustrezne materiale za raziskavo in tudi živečih informatorjev je bilo, glede na čas raziskave - začetek 20. stoletja, zelo malo. Kljub težavam sta uspeli zaključiti raziskavo in predati zaključke risarki, ki je konec avgusta izdelala risbi za moško in žensko nošo. Takoj ko smo dobili izdelani risbi, smo začeli iskati šiviljo, ki bi bila pripravljena prevzeti šivanje noš. Potrebno je razumeti, da je šivanje ženske noše predvsem ročno delo, ki pa ga dandanes le malo katera šivilja prevzame. No, uspeli smo se dogovoriti z našo domačo šiviljo in umetnico, Metko Jošar. Zopet se je zataknilo pri nabavi ustreznih materialov. Marija Makarovič in Jelka Pšajd sta v raziskavi določili tudi vrsto materialov, iz katerih mora biti noša izdelana, da bo najbolj verodostojna izvirnikom. To pa so seveda vse naravni materiali, ki jih je danes zelo težko najti. Težava je bila tudi v tem, daje veliko, nekoč obstoječih tekstilnih tovarn, ki so izdelovale ustrezne materiale, propadlo in zaprlo svoja vrata. Tako sta se Metka Jošar in Jelka Pšajd odpravile v nabavo materialov po celi Sloveniji in komaj v oktobru 2005 uspeli nabaviti večino materiala za noše. V tem času pa smo tudi uspeli poiskati starega čevljarja v Rogašovcih, ki še vedno ročno izdeluje čevlje, Gezo Kisilaka, ki nam je izdelal tako ženske, kot moške škornje. Moško nošo pa nam
je izdelal Štefan Titan, krojač iz Bakovec. Prvi nastop v novem oblačilnem videzu iz začetka
20.	stoletja smo imeli 07.maja 2006 leta na shodu EHO podpornice v Gornjih Petrovcih. Danes imamo vsi nove obleke in se lahko dostojno predstavljamo na vseh prireditvah, tudi tekmovalnega značaja.
KUD GORIČKO ima poleg folklorne skupine tudi amatersko gledališko skupino, ki jo vodi Aleksander Ružič. Odigrali smo že številne skeče, predvsem na občinskih prireditvah ter našim upokojencem, nekajkrat pa smo gostovali tudi izven občine.
21.	marca 2009 smo pripravili veliko prireditev v vaški dvorani v Gornjih Petrovcih, s katero smo želeli počastiti 15 let delovanja našega društva ter pokazati našemu kraju tudi druga društva, s katerimi smo v teh 15-ih letih sodelovali. To so: KTD Moščanci, KUD Šalovci, Folklorna skupina OŠ Gornji Petrovci in Giza Gomboc, ki je tri leta sodelovala z nami kot ljudska pevka. Zahvaljujemo se vsem skupinam, ki so se prijazno odzvale našemu povabilu in prispevale svoje plese k skupnemu programu. Gledališka skupina KUD Goričko pa je predstavila tudi skeč »Izprašeni gasilec«. Na prireditvi smo našim članom pripravili tudi prijetno presenečenje, saj jim je Geza Kišvalvi iz Javnega sklada za kulturne dejavnosti Murska Sobota podelil Maroltove zlate, srebrne in bronaste značke za nad 15, 10 in 5 let uspešnega delovanja v ljubiteljski folklorni dejavnosti. Tivadar Kovačec pa je prejel častno jubilejno značko za nad 30 let delovanja v ljubiteljski kulturni dejavnosti.
Uradnemu kulturnemu programu je sledila pogostitev in zabava do jutranjih ur.
V letošnjem letu pa sta dva naša dolgoletna člana proslavila tudi osebni jubilej, 60 rojstni dan. To sta bila Dragica in Aleksander Ružič. Želimo jima veliko zdravja in energije ter volje, da bi še dolgo let uživala v plesu in druženju s člani KUD Goričko. Aleksandru pa še, da mu ne bi zmanjkalo idej za pisanje veselih skečev, ki jih naši člani tako radi igrajo.
Vsem našim občankam in občanom pa želimo vesele božične praznike ter vse najboljše v letu 2010.
Sonja Kerčmar in člani KUD Goričko
25
NOVINE, številka 27
Delovanje društev v občini
Člani KUD Srebrni breg Martinje smo bili spet aktivni
Tudi v tem odhajajočem letu smo izvedli kar nekaj prireditev in nastopov. Naj jih kar na kratko predstavim.
Miklavževanje po vasi, ki ga zadnja leta organizira naše društvo, ima v naši vasi že tridesetletno tradicijo. Tudi tokrat je Miklavž obiskal otroke v vaseh Martinje in Boreča.
Pripravili smo tudi veseli večer in prihod dobrega moža s severa, ki je obdaroval naše najmlajše. Ob tej priložnosti so se predstavili naši otroci s prisrčnimi nastopi. Po kratkem premoru so spet nastopile tudi naše »Zvezdice«, ki so nas nasmejale in spravile v dobro voljo. Zvezdice so Mateja, Marjetka in Danica, ki s svojimi skeči spravljajo ljudi v dobro voljo že kar nekaj let.
Tudi člani moškega kvarteta smo imeli kar nekaj nastopov.Vseh nastopov ne bom našteval, nekaj jih bom pa le predstavil.
Prvi je bil božični koncert pri naših rojakih v Budimpešti. Koncert je lepo uspel, saj so bili vsi zelo navdušeni nad našim petjem, posebej še potem, ko smo zapeli nekaj starih božičnih pesmi iz Porabja. Naj dodam, da smo že dobili vabilo za nastop ob letošnjih praznikih.
Naj omenim še nastop kvarteta na srečanju ljudskih pevcev in godcev v Beznovcih, kjer smo letos prvič sodelovali na prireditvi.
Spomladi je bila blagoslovitev temeljnega kamna nove kapele v Matjaševcih, kjer je s pesmijo sodeloval tudi naš kvartet.
Zapeli smo tudi na srebrnomašnem slavju našega rojaka, L. Kozarja v Odrancih. Ob tej priložnosti je predstavnica naše vasi in naše župnije, Marjetka
Kvartet Martinje po nastopu v Budimpešti
Nastop v Odrancih
Kulturno društvo godcev in pevcev »GORIČKI LAJKOŠI«
Smo Kulturno društvo godcev in pevcev »GORIČKI LAJKOŠI«. Sedež imamo v Gornjih Petrovcih. Od julija 2009 dalje delujemo pod vodstvom Stanislava Črnka.
Naše društvo šteje 13 članov. Šest članov se nas trudi, da s petjem ohranjamo naše lepe prekmurske ljudske pesmi. Ostali člani pa nam pomagajo.
Letos smo opravili 81 nastopov. Nastopali smo po raznih krajih Slovenije in Madžarske. Dosti se povezujemo s porabskimi Slovenci. Vsak mesec enkrat nastopamo za goste hotela Radin v Radencih, občasno pa tudi v Banovcih. V poletnih mese-
Andrejek, jubilantu izročila srebrno okrašeno svečo.
Septembra, ko je bila ponovitev srebrne maše v Martinju, pa je sodelovala cela vas. Ljudje so kar sami predlagali, kaj vse bi prispevali za to slovesnost. Nam, ki smo vodili priprave, je bilo zato dosti lažje, saj ni bilo potrebno nikogar posebej prositi za posamezno stvar. V imenu župnije je slavljencu čestitala Majda Zrinski, darilo mu je izročil nedelski ključar, Štefan Bočkor. Čestitke je izrekel tudi naš župan, Franc Šlihthuber. Slavljencu je ob koncu zapel tudi naš kvartet. Po končani maši je sledilo prijetno druženje ob prigrizku in pijači, za kar so poskrbeli naši vaščani. Vsem občanom naše občine in bralcem Novin, želimo doživete praznike ter sreče, zdravja in vsega dobrega polno novo leto.
Ciril Kozar
26
Delovanje društev v občini
NOVINE, številka 27
Gorički lajkoši na otvoritvi ceste Kukeč - Bokrači
cih smo nastopali na terasi Hotela Termal v Moravskih Toplicah v sklopu Tržnice domače obrti. Tudi na svetovnem prvenstvu v oranju v Tešanovcih smo doživel buren aplavz. Zapojemo in zaigramo pa tudi ob poroki v Kulturnem domu v Stanjevcih. Nastopamo na abrahamih in visokih okroglih obletnicah. Udeležujemo se srečanj z drugimi podobnimi društvi. Letos smo imeli že štiri srečanja.
Tudi sami smo pripravili že peto srečanje ljudskih pevcev in godcev pod naslovom »ZAPOJMO IN ZAIGRAJMO NA GORIČKI ZEMLJI.«
Začeli smo že tudi s planiranjem dela za naslednje leto. V pripravi imamo novo zgoščenko, ki naj bi izšla v prvi polovici leta 2010. Imamo povabilo v Romunijo. Prijavili smo se na sodelovanje na tematskih večerih v Termah 3000 Moravske Toplice.
Sredstva za delovanje si pridobivamo z nastopi, donacijami in sponzorstvi. Dobili smo tudi nove obleke. Naša volja za delo je velika, saj vsi delamo ljubiteljsko. Zahvaliti se moramo Občini Gornji Petrovci in drugim donatorjem, ki nas finančno ali materialno podpirajo in pomagajo pri našem delu.
Adrijana Hari
Gorički lajkoši
Ljudski pevci in godci TD VRTANEK na nastopu v Vorarlbergu
Pisal se je datum, 26.06.2009, ko smo se Ljudski pevci in godci TD VRTANEK odpravili na izlet v Vorarlberg v Avstriji. Družbo so nam delali župan, Franc Šlihthuber, podžupan, Ernest Kerčmar in svetnik, Štefan Škerlak z ženami ter naš zvesti voznik, Stanko Kozic. Naši zdomci tam vsako leto pripravijo prireditev, na kateri se srečajo različne kulture. Na pot smo se odpravili v nočnih urah. Vožnja je potekala mimo Graza, Schladminga, Salzburga, Münchna do Bregenza. V Bregenz smo prispeli v jutranjih urah. Tam so nas pričakali zdomci in z nami preživeli celi dan. Odpravili smo se do pristanišča, kjer smo
Skupinska slika z otoka Mainau
se vkrcali na ladjo. Sledilo je tri ure vožnje po Bodenskem jezeru do otoka cvetja Mainau-a. Ogledali smo si botanično razkošje na otoku. Čeprav smo bili vsi utrujeni od naporne vožnje, predvsem pa naši šoferji, smo ob ogledu otoka uživali. Otok namreč krasi prečudovito cvetje in številne vrste tropskega rastlinja. Ogledali smo si tudi številne vrste metuljev. V večernih urah smo se vrnili nazaj v Bregenz, kjer so nam zdomci
Sprehod po parku
27
NOVINE, številka 27
Delovanje društev v občini
Rože v obliki Bodenskega jezera
pripravili večerjo in prenočitev. Naslednje jutro smo se odpravili k maši in nato na zabavo, kjer se srečajo različni narodi in predstavijo svoje jedi, pijače in izdelke. Tam smo imeli Ljudski pevci TD VRTANEK nastop ter tako predstavili našo kulturo in občino Gornji Petrovci. Sledila je večerja in prenočitev. Naslednje juto smo se odpravili na pot proti domu. Vožnja je potekala preko narodnega parka Grossglockner, kjer smo, pa čeprav sredi poletja, našli kar precej snega. Sledilo je kepanje in zabava na snegu. Domov smo se vrnili v večernih urah, polni vtisov s prelepega izleta pri naših rojakih.
Samanta Ambruš
Rože v obliki pava
Nastop v Rankweilu
Moto klub » GRONSKA STREJLA » - dogodki v letu 2009
Moto klub »Gronska strejla« iz Gornjih Petrovec je tudi v letošnjem letu »grmel« po Goričkem, pa tudi širom po Sloveniji in po sosednjih državah. Sedaj, ko se leto tako rekoč izteka in smo svoje jeklene konjičke pripravili na zimsko spanje, lahko z veseljem in s ponosom sporočimo, da smo se vozili varno. Noben član našega moto kluba ni imel v iztekajočem se letu nobene prometne nesreče - dokaz več, da še kako spoštujemo osnovno usmeritev našega kluba, to je, da član moto kluba Gronska strejla ni kršitelj cestno prometnih predpisov, da se vozi preudarno in predvsem varno. Letošnje leto je naš klub praznoval deseto obletnico svojega obstoja. Kot vsako leto smo se tudi letos že kar na začetku leta začeli pripravljati na svoje tradicionalno, tokrat že deveto srečanje motoristov v Križevcih. Srečanje motoristov v Križevcih je velik organizacijski zalogaj, pri njegovi pripravi aktivno sodelujejo vsi člani motokluba. Konec koncev je to ena največjih turističnih prireditev na Goričkem, saj srečanje motoristov v dveh dneh obišče od 2500 do 3500 obiskovalcev od blizu in daleč, odvisno seveda od vremena. To je izjemna priložnost, da gostom predstavimo lepote in turistične znamenitosti Goričkega. Prireditev je tudi letos lepo uspela, pa še vreme nam je bilo naklonjeno!
Sredi maja pa smo začeli z našimi vsakoletnimi skupinskimi vožnjami, ob koncih tedna smo obiskovali moto-zbore ostalih slovenskih, pa tudi avstrijskih in madžarskih moto klubov. Bili smo tudi na skupinskem izletu na Blatnem jezeru, avgusta se je nekaj članov kluba peljalo na tridnevni izlet po Federaciji BiH. Začetek septembra že nekaj let zaznamuje tradicionalni klubski obisk Baškega jezera ( Faakersee ) na avstrijskem Koroškem, kjer se zbere do 100.000 motoristov iz cele Evrope, pa tudi Amerike in še od kod - prava paša za oči!
28
Delovanje društev v občini
NOVINE, številka 27
Panoramska vožnja po Goričkem
Delo v našem klubu pa ne zaznamujejo samo skupinske vožnje in druženja z motoristi od blizu in daleč. Vsa leta namreč pridno delamo tudi v naši klubski hiši v Budincih. Naši člani so vešči mojstri vsakovrstnih poklicev in tako veliko večino vzdrževalnih in obnovitvenih del izvajamo kar sami, pridnih rok v našem klubu nikoli ne zmanjka. Druga pomembna dejavnost našega kluba je aktivno sodelovanje na dnevih varne vožnje, ki jih v sodelovanju s Policijsko upravo Murska Sobota pripravlja prometno-varnostni center. Tudi letos smo se jih ob začetku sezone udeležili, obnovili in osvežili svoja motoristična znanja in sposobnosti, pazljivo pa smo prisluhnili tudi statističnim podatkom o najpogostejših vzrokih in posledicah prometnih nesreč.
Vsem občankam in občanom Občine Gornji Petrovci želimo mirne in zadovoljne božične praznike, v letu 2010 pa veliko zdravja, sreče in varnih kilometrov !
Dovolite mi, da vas ob tej priložnosti povabimo na naše jubilejno, 10. srečanje motoristov, ki bo 30.04 in 1.05.2010 v Križevcih.
Marjan Ivan Kerčmar
Člani MK Gronska strejlo pri “vodenicah ” v Jajcu, v Federaciji BIH
TD VRTANEK v letu 2009
TD VRTANEK iz Gornjih Petrovec je eno večjih društev v naši občni. Šteje 65 članov, ki več ali manj aktivno sodelujejo v številnih aktivnostih, ki jih društvo pripravlja tekom leta. Vsako leto na občnem zboru določimo aktivnosti, ki jih nato tudi izvedemo. Nekaj naših prireditev je postalo tradicionalnih in se jih že vnaprej veselimo. Take so Prešernov pohod ob kulturnem prazniku, ki ga vsako leto izvedemo 08. februarja. V pustnem času se naši člani odpravijo na pustni pohod po vasi Gornji Petrovci, kjer obiščemo kar se da največ domov in z veseljem preganjamo zimo. Povsod smo lepo sprejeti in za to se vsem zahvaljujemo. Upamo, da bomo tudi v prihodnjih letih zbrali dovolj moči za pustne pohode. Dan žena in materinski dan praznujemo tako, da se dobimo v gasilskem domu, kjer preživimo prijeten večer ob skupnem druženju in pesmi. Prvi teden v juniju pripravimo » Bučo pri Nedeli «, ki je tudi letos zelo lepo uspela, kljub dežju, ki nas je celi dan namakal. Letos se je na sejmu prvič predstavil naš sovaščan in član društva, Aleksander Bagar, ki je predstavil žganjekuho. Kot vsako leto, smo se tudi letos odpravili na izlet. Tokrat nas je pot odpeljala na Koroško, kjer smo preživeli čudoviti dan na splavarjenju po Dravi in ogledu sodobne turistične kmetije Klančnik v Podklancu pri Dravogradu. V avgustu smo letos prvič, skupaj s PGD Gornji Petrovci, pripravili petrovsko noč, ki je bila zelo dobro obiskana. Tudi letos nas je na petrovski noči zabaval ansambel Blue Planet, ki privablja zlasti mladino. V oktobru smo se odpravili na krajši pohod po Gornjih Petrovcih, ki pa se ga ni udeležilo veliko članov, a je bilo
Pohodniki na obisku stare lončarske delavnice pri Aleksandru Kerčmarju v Gornjih Petrovcih
29
NOVINE, številka 27
Delovanje društev v občini / Prireditve in dogodki
Pustni pohod po Gornjih Petrovcih
vseeno prijetno in veselo. V novembru smo pripravili martinovanje v vaškem domu, s prikazom krsta mošta, v decembru pa smo zopet pripravili miklavževanje za naše najmlajše. Miklavž nas je obiskal v gostilni pri Zlatici, kjer se je zbralo kar lepo število otrok in staršev.
Znotraj TD VRTANEK delujejo tudi Ljudski pevci in godci TD Vrtanek, ki so letošnje leto zaznamovali s številnimi nastopi tako doma, kot drugod po Sloveniji.
Tako je TD VRTANEK tudi letos izpolnilo vse aktivnosti, ki smo si jih zadali na občnem zboru, sedaj pa se že pripravljamo na naslednji občni zbor, ki bo v januarju 2010.
TD VRTANEK na splavarjenju po Dravi
Članice in člani TD VRTANEK, kakor tudi ljudski pevci in godci, želimo vsem občankam in občanom naše občine vesele božične praznike in vse najboljše v letu 2010.
TD VRTANEK
Martinovanje v vaškem domu, 15.11.2009

Obisk pri najstarejši občanki in občanu
Vsako leto župan občine Gornji Petrovci in vaški predsedniki obiščejo najstarejšo občanko in občana naše občine. Tako so decembra 2008 obiskali Felkar Sidonijo ( rojeno 1914 leta ) iz Lucove 31 in Kučan Petra ( rojenega 1913 leta ) iz Križevec 96. Ob obisku jima je župan podaril darilni paket in zaželel veliko zdravja in zadovoljstva.
Tik pred božičem pa so župan, Franc Šlihthuber, podžupan, Ernest Kerčmar in delavka občinske uprave, Sonja Kerčmar obiskali vse naše občanke in občane, ki trenutno živijo v domovih za ostarele občane v Prekmurju. Teh je bilo kar 27 v devetih domovih. Obiskali so prav vsakega, se z njim pogovorili in mu predali darilni paket. Največ naših starejših občanov živi v Domu starejših v Rakičanu, v Puconcih in v Ormožu. V vsakem domu so nas sprejeli tudi ravnatelji in sestre, ki skrbijo za dobro počutje starejših občanov.
V mesecu novembru 2009 pa je občina, v sodelovanju s krajevnimi skupnosti, zopet pripravila srečanje starejših občanov nad 70 let. Srečanje je bilo v gasilskem domu v Križevcih. Zbralo se je okoli 120 starejših občanov, ki so v prijetnem klepetu preživeli popoldan. Kulturni program je pripravila osnovna šola Gornji Petrovci, pod vodstvom učiteljice Nade Dekovski. Tokrat se je prvič predstavil tudi glasbeni ansambel osnovne šole, ki je zaigral nekaj slovenskih narodno zabavnih pesmi. Dekleta devetega razreda pa so uspešno izvedle skeč, ki ga je napisal Aleksander Ružič.
30
Prireditve in dogodki
NOVINE, številka 27
Našim starejšim občanom, ki so na vozičkih ali nepokretni ležijo na postelji in se niso mogli udeležiti srečanja v Križevcih, pa bo občina ob koncu leta razdelila darilne pakete.
SK.
Najstarejši občan, Peter Kučan, Križevci 96
Najstarejša občanka, Sidonija Felkar, Lucova 31
Obisk v domu starejših v Ormožu
Obisk v domu starejših v Rakičanu
Srečanje starejših občanov v Križevcih, 15.11.2009
Ohranimo čisto naravo!
Vsako leto, 22. aprila, praznujemo Dan zemlje, ki ga ljudje obeležimo z različnimi dogodki in prireditvami, s katerimi želimo opozoriti na ranljivost planeta, ki ga ljudje povzročamo z nezavednimi dejanji.
Vsak pri sebi mora razmisliti, kako lahko prispeva s svojimi dejanji k čistejšemu okolju, da bo bivanje prihajajočih generacij lahkotnejše, prijetnejše, da se bomo nadihali čistega, svežega zraka, da bo vsak deležen čiste pitne vode.
Zato se zamislimo nad svojimi dejanji že danes in prispevajmo vsak na svoj način k lepši naravi, mogoče tako, da se odpeljemo na delo s kolesom namesto z avtom, zbirajmo odpadke in jih ločujmo, po nepotrebnem ne trošimo vode, uporabljajmo čim manj škropiv in še kaj drugega.
V občini že vrsto let za praznik Zemlje organiziramo čistilne akcije po vaseh. Tako smo tudi
31
NOVINE, številka 27
Prireditve in dogodki
Nabrane smeti v Gornjih Petrovcih
letos pripravili čistilne akcije v soboto, 18.aprila. Odziv je bil podoben, kot leta prej. Večina vasi je opravila čistilno akcijo svojega kraja in akcije so se udeležili spet isti ljudje, kot vsako leto.
Le dan prej,17. aprila pa so delavci Javnega zavoda Krajinski park Goričko v sodelovanju z Občino Gornji Petrovci, loviščem s posebnim namenom LPN Kompas, Inštitutom za ohranjanje narave Lutra, Zavodom za gozdove, ARSO-sektorjem za vode, Inšpekcijskimi službami, prostovoljko iz Finske ter splošno javnostjo organizirali čiščenje Peskovskega potoka med Šalovci in Stanjevci. V akciji je tako sodelovalo 24 udeležencev, ki so dobre 4 ure čistili strugo potoka in nabrali za veliko traktorsko prikolico odpadkov. Po terenskem delu in zasluženi malici so prisotni prisluhnili tudi rezultatom štiriletnega projekta Inštituta za ohranjanje narave LUTRA o Življenjskem prostoru vidre na Goričkem in po predstaviti razpravljali o tem, kako izboljšati pogoje za ohranitev vrste in njenega življenjskega okolja ter povečati številčnost populacije. Čistilne akcije smo se udeležili tudi delavci občinske uprave: Bojan
Čistilna akcija v Martinju
Čistilna akcija Očistimo Peskovski potok, 17.04.2009
Prosič, Sonja Kerčmar in pripravnica Claudia Šebjanič iz Peskovec. Veseli smo, da smo lahko sodelovali pri čiščenju Peskovskega potoka in upamo, da bo JZ Krajinski park Goričko tudi prihodnje leto pripravil podobno akcijo očiščevanja potokov.
S.K.
Bojan Prosič čisti potok med Stanjevci in Petrovci
Tatjana je potegnila iz potoka celi tapison
32
Prireditve in dogodki
NOVINE, številka 27
Proslava Prešernovega dne
Občina Gornji Petrovci je 06. februarja pripravila drugo proslavo kulturnega praznika, Prešernovega dne, v kulturnem domu občine Gornji Petrovci v Stanjevcih. Na proslavi v letu 2008 je župan, Franc Šlihthuber obljubil, da bomo poskusili vsebinsko zanimivo zapolniti program novega Kulturnega doma in lahko rečemo, da smo obljubo tudi izpolnili. V kulturnem domu so se odvijala razna predavanja, sestanki, predstavitve, gostili smo pohodnike, župane vseh Goričkih in prekmurskih občin, amaterske gledališke skupine, pevske zbore, opravili pa smo tudi 8 porok, kar je bil rekord za našo občino. Tudi v prihodnje se bomo potrudili in poiskali nove vsebine in zanimive programe, zato na tem mestu vabimo vsa kulturna, turistična in druga društva iz naše občine, da predlagajo svoje vsebine in tako popestrijo dogajanje v tem prostoru. Letošnjo proslavo Prešernovega dne so pripravili učenke in učenci Osnovne šole Gornji Petrovci, pod vodstvom učiteljice Bernarde Dekovski. Pripravili pa so tudi manjšo razstavo slik na temo kmečka hiša in kmečko dvorišče ter Gorička pokrajina, pod vodstvom učitelja Aleksandra Ružiča, medtem, ko je Mojca Lainščak iz Adrijanec razstavila devet risb, ki predstavljajo Prešernovo pesem LEPA VIDA. Posebni gostje na prireditvi so bili moški vokalni kvintet Aeternum iz Trnja, ki se je prvič predstavil v naši občini. Člani kvinteta so: Tomaž Gregorec - 1. tenor, Blaž Čemela - 2. tenor, Mitja Horvat -2.tenor, Andrej Tibaut - bariton in vodja skupine Danijel Berden - bas. Njihov glasbeni repertoarje zelo obsežen, saj pojejo slovenske ljudske pesmi,
Moški vokalni kvintet Aeternum
Amadeja Gale je ob spremljavi brata Emanuela zapela pesem Poštar
črnske duhovne pesmi, kakor tudi dalmatinske, slovenske in tuje pop in jazz skladbe. S svojim nastopom so navdušili polno dvorano v kulturnem domu.
Kot gosta večera smo povabili tudi pisatelja in novinarja Ernesta Ružiča, ki je tudi častni občan občine Gornji Petrovci. Predstavil nam je svoje videnje kulturnega praznika.
Številni gostje na letošnji proslavi ob kulturnem prazniku so preživeli prijeten večer in upamo, da bo tako tudi v prihodnjem letu.
S.K.
Razstava velikonočnih pisanic in aranžmajev v Lucovi
Za pripravo tradicionalne velikonočne razstave pisanic in aranžmajev v občini Gornji Petrovci smo se letos odločili vaščani Lucove. Razstava je bila v
Velikonočna razstava v Lucovi
33
NOVINE, številka 27
Prireditve in dogodki
soboto, 11. in nedeljo, 12. aprila 2009 v prostorih vaško-gasilskega doma v Lucovi. Uradna otvoritev razstave je bila v soboto ob 13. uri s kratkim kulturnim programom, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Gornji Petrovci, sodelovali pa so prav vsi otroci iz domače vasi. Za popestritev programa so poskrbeli člani Kulturno umetniškega društva Goričko z zabavnim skečem. Voditeljica programa je ob tej priložnosti na kratko predstavila pomen velikonočnih praznikov ter prisotne seznanila z značilnostmi in razvojem vasi Lucova.
Izdelki lucovskih otrok
Na razstavi so sodelovali: Aktiv žena Neradnovci, TD Vrtanek, ŠKTD Adrijanci, vas Križevci, društvo žena Kukeč, Biotehniška šola Rakičan, Vesele vidre Peskovci, Karitas Markovci, TD ČEP Čepinci, VVE Jurček Gornji Petrovci, Osnovna šola Gornji Petrovci, Sabina in Cvetka Rogan, Tjaša in Nina Vuzem, Marija Škalič, Barbara Lainšček in Gregor Nemeš.
Vsi razstavljeni izdelki so bili plod enkratnih zamisli in idej in prav v vse stvaritve je bilo vloženega ogromno truda in časa.
Na koncu kulturnega programa je razstavljavce in vse prisotne pozdravil tudi župan, Franc Šlihthuber ter vsem, ki so sodelovali na razstavi,
Pisanice narejene s čebulo in rastlinami
za vložen trud podelil pisne zahvale.
Vse, ki so si v teh dveh dneh prišli ogledat razstavo, so prijazne domače gospodinje pogostile z domačimi pogačami in prigrizki z raznimi namazi in šunko.
Kljub velikemu številu tovrstnih razstav v tem času, smo na koncu ugotovili, da je število obiskovalcev daleč preseglo naša pričakovanja. Res je tudi, da nam je bilo vreme naklonjeno, zato so se mnogi odločili združiti prijetno s koristnim in so se na ogled razstave podali na pot peš v večjih in manjših skupinah.
Majda Zrinski
Sprejem učencev 9. razreda osnovne šole Gornji Petrovci pri županu
V ponedeljek, 15.junija 2009 je župan občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber sprejel 13 učenk in učencev, ki so zaključili šolanje na osnovni šoli Gornji Petrovci. Vse od ustanovitve občine je župan ob koncu šolskega leta sprejemal odličnjake in jih obdaril s knjižnimi darili. Letos pa je, zaradi spremenjenega šolskega sistema, ki je odpravil splošni uspeh, pripravil sprejem za učence 9. razreda, ki so zaključili izobraževanje na osnovni šoli. Sprejem je potekal v novem kulturnem domu v Stanjevcih. Učenci so prejeli v spomin leksikon o naravi in komplet: kemični svinčnik in nalivno pero, ki jim bo služil pri nadaljnjem šolanju, čeprav mladi danes raje uporabljajo mobitel in elektronsko pošto. Podelitvi daril in prijaznim besedam župana ter ravnatelja je sledil sproščen pogovor ob sadju in pecivu, nato pa še skupno slikanje pred kulturnim domom. Tako župan, kot ravnatelj, sta učencem zaželela veliko uspeha pri nadaljnjem šolanju.
S.K.
Zaključni razred šolskega leta 2008/2009
34
Prireditve in dogodki
NOVINE, številka 27
Srečanje z županom
27. decembra 2008 je župan občine Gornji Petrovci pripravil srečanje s predsedniki vseh društev v naši občini, gospodarstveniki, člani raznih odborov, vaškimi predsedniki, predsedniki krajevnih skupnosti in člani občinskega sveta občine Gornji Petrovci. V nagovoru je predstavil delo in dosežke tako občine, kot posameznih društev v preteklem letu in se vsem zahvalil za dobro sodelovanje ter poudaril, da edino s skupnimi močmi lahko dosežemo napredek. Še posebej pa je pozdravil goste, naše zdomce iz Vorarlberga, ki so preživljali doma božične praznike. Ob tem srečanju so delavci Doma starejših občanov iz Rakičana uprizorili gledališko igro na temo življenja v domu starejših, ki je bila sprejeta z navdušenjem vseh gostov v kulturnem domu. Zabavali so nas tudi Ljudski pevci in godci TD Vrtanek in Franc Gorza s svojo “Mariško”. Sledila je pogostitev in druženje ter obljuba, da bomo srečanje z županom ponovili tudi prihodnje leto.
Gledališka igra delavcev doma starejših Rakičan
Pogostitev in zabava z Francem Gorzo
Župan je pozdravil naše zdomce iz Vorarlberga
V senci najdebelejšega drevesa Pomurja
Zavod za gozdove Slovenije je skupaj z občino Gornji Petrovci pripravil zaključno prireditev ob popisu izjemnih dreves v Pomurju. Prireditev, ob tednu gozdov konec maja, je bila v senci najdebelejšega drevesa v Pomurju. To je domači kostanj (Castanea sativa) na Tetajnem bregu v Križevcih.
Za prvi celovit popis drevesnih posebnežev smo se gozdarji Pomurja odločili že v letu 1999 in akcijo zaključili z izdajo priložnostne brošurice v letu 2000. Ideja, da popis izvedemo vsi Pomurci, je bila uresničena že leta 1999. Letos smo akcijo začeli s sporočilom za javnost konec februarja. Še posebej smo k sodelovanju povabili šole, občine, društva in ostale organizacije. Na naše veselje je odziv bil velik, tako da smo v popis zajeli preko 290 dreves in botaničnih posebnežev. Presojo o izjemni vlogi drevesa, redkosti njegovega pojavljanja ali velikih dimenzijah, smo prepustili popisovalcu z namenom, da bi
Domači kostanj na Tetajnem bregu
35
NOVINE, številka 27
Prireditve in dogodki
Prsni obseg je bil izmerjen 940 cm
popisali čimveč dreves. Vsak popisovalec je izmeril obseg debla v prsni višini, ocenil višino in starost drevesa. Poleg tega so v letošnjem popisu zajeti tudi podatki o natančni legi in lastniku drevesa.
Tako popis iz leta 1999, kot tudi letošnji, je pokazal, da najdebelejše drevo v Pomurju stoji na Tetajnem bregu v občini Gornji Petrovci. Domači kostanj (Castanea sativa) ima prsni obseg 940 cm, prsni premer 299 cm (najdebelejši kostanj v Sloveniji pri Zidanem mostu meri v debelino 336 cm) in je visok 17 metrov. Iz teh podatkov ocenjujemo njegov volumen na 50 m3. Osnovni podatki, o stanju debelega ali kako drugače izjemnega drevesa, niso edini motiv za izvedbo takšnih popisov. Prav s predstavitvijo naših dendroloških posebnosti, se močno spremeni odnos do teh dreves v lokalnem okolju. Če je lastnik takšnega drevesa vesel in ponosen, da ga ima, je njegova ohranitev veliko bolj gotova, kot če drevo le zavarujemo z nekim predpisom, čeprav je tudi to nujno potrebno. Posebna in izjemna drevesa pa so lahko tudi zanimiva dopolnitev turistične ponudbe nekega okolja in si zasluži posebno mesto v lokalnem turističnem vodniku.
Iskanje izjemnih dreves s predstavitvijo brošurice Izjemna drevesa Pomurja, nismo zaključili. Čeprav je z gozdom poraščena več kot polovica Slovenije, pregovorno prav zaradi gozda pogosto spregledamo drevo, brez katerega ne bi bilo gozda in ne čudovite gozdnate krajine. Zato bomo veseli vsakega novega namiga o izjemnih drevesih.
Ob tem pa izrekam zahvalo vsem, ki so sodelovali pri popisu izjemnih dreves in izvedbi prireditve ob izdaji brošure, še posebej domačinom s Tetajnega brega.
Vojko JANKO Zavod za gozdove Slovenije KE Gornji Petrovci
15. Vaške igre občine Gornji Petrovci
Julija letos so v najbolj južni vasi naše občine, v vasi Kukeč, potekale 15 vaške igre Občine Gornji Petrovci. Kukeč je po površini ena izmed najmanjših vasi v občini in šteje le 60 prebivalcev. Kljub omenjenim podatkom, pa pri organizaciji prireditve ni bilo slutiti nobenih razlik napram večjim vasem, ki so bile predhodne organizatorke iger, za kar gre vsa pohvala vaščanom vasi Kukeč ter seveda »vikendašem«, ki so jim priskočili na pomoč.
Po kratkem kulturnem programu, ki ga je zelo zanimivo povezoval g. Janez Žilavec, in na katerem je g. Franc Kuzmič povedal nekaj besed o preteklosti Kukeča, so se, kakor vsako leto, tudi letos vasi pomerile v 7 igrah, od katerih je 4 igre pripravila občina, 3 igre pa organizator. Namen tega je bil, da se popestri in naredi bolj privlačen program za obiskovalce in tudi za tekmovalce, ki se tako ne morejo vnaprej pripraviti na igre. To dokazujejo tudi končni rezultati iger, saj je kar nekaj manjših vasi zasedlo najvišja mesta.
Najboljše prve tri ekipe letošnjih iger so bile: Košarovci, ki so zasedli prvo mesto in 87 točk, Ženavlje, ki so zasedle drugo mesto in 83 točk ter Kukeč, ki je zasedel tretje mesto in 81 točk.
Ob koncu velja še čestitka organizatorjem iger ter vspodbuda za naslednje igre.
B.P.
Sodnik, Bojan Prosič
36
NOVINE, številka 27
Prireditve in dogodki
Ekipa Martinja
Košnja trave
Sestavljanje voza
Met škornja
Podelitev priznanj ob zaključku tekmovanja
Zmagovalna ekipa vasi Košarovci
Skupinsko slikanje ob koncu tekmovanja
37
NOVINE, številka 27
Gasilstvo
Pobratenje PGD Lucova in PGD Sobrače
Naše PGD Lucova je preko sorodstvenih in prijateljskih vezi navezalo stike s PGD Sobrače, v občini Ivančna Gorica. To je manjše društvo in je po številu članov primerljivo z našim. V nečem pa se vendarle razlikujemo. PGD Sobrače namreč izhaja iz finančno močne občine, ki jo podpira dobro razvito gospodarstvo in samostojni podjetniki. Tako je v interesu vseh, da imajo sodobno opremljeno in dobro usposobljeno gasilsko društvo. Iz tega razloga so se odločili, da obstoječe gasilsko vozilo zamenjajo z novim - sodobnejšim.
Po tehtnem premisleku smo se člani PGD Lucova dogovorili, da odkupimo njihovo gasilsko vozilo T 80 A 50, ki je bilo v zelo dobrem stanju in za nas cenovno sprejemljivo. Zelo hitro smo dosegli sporazum tudi s PGD Sobrače.
Tako smo ob priliki srečevanj in dogovarjanj dosegli tako prijateljske vezi, da smo skupaj sklenili, da naši prostovoljni gasilski društvi skleneta pobratenje.
Dne, 27. junija 2009 je PGD Sobrače pripravilo slovesnost ob 30-letnici delovanja in ob tej priliki predalo namenu tudi novo gasilsko vozilo. Na slovesnost je bilo povabljeno tudi naše gasilsko društvo in tako smo v okviru te slovesnosti podpisali listino o pobratenju. Deležni smo bili zelo toplega in prijateljskega sprejema, ki ga ne bomo pozabili. Tako smo ob zaključku prireditve lahko zapeljali domov tudi kupljeno gasilsko vozilo.
Upamo, da se bo že kmalu našla priložnost, da bomo lahko PGD Sobrače povabili k nam in tako naše medsebojne prijateljske vezi še obogatili in oplemenitili. Ob izteku leta se zahvaljujemo vsem našim članom in vaščanom vasi Lucova za dobro sodelovanje. Hkrati želimo vsem občankam in občanom Občine Gornji Petrovci miren božič ter vse dobro v letu 2010.
PGD Lucova - predsednik: Ernest KARDOŠ
PGD Martinje v letu 2009
Narava nam je začela risati mavrice po drevesih, listje je začelo odpadati. Njive lepo obdelane čakajo prihod zime in prvega snega. Dnevi so vedno krajši in jutra vedno bolj mrzla. Prva slana je že nakazala, kako bo izgledala zima, ko se bodo otroci veselih na snegu ob zimskih radostih.
Vendar pa to tudi pomeni, da se je začela kurilna sezona. Zato je zelo pomembno, da dobro očistimo dimnike in pripravimo peči ter centralno napeljavo, saj je najmanj zaželeno, da bi sredi zime vse skupaj nenadoma odpovedalo, ali pa prišlo do najhujšega - požara zaradi vnetih saj.
Člani in članice prostovoljnega gasilskega društva Martinje smo bili aktivni skozi vso leto. V aprilu smo najprej morali opraviti pregled društva. Tako sta se obe desetini, moška in ženska, sestali dve soboti prej ter pregledali celoten inventar in pripravljenost društva. Strojnik je pregledal vso orodje in tako smo lahko opravili prve suhe tridelne napade.
Udeležbi smo se obeh tekmovanj, ki sta za društvo najpomembnejši. To sta sektorsko tekmovanje in občinsko tekmovanje. Na sektorskem tekmovanju se je zelo izkazala moška desetina, saj je zasedla prvo mesto in se s tem še bolj približala prehodnemu pokalu, za katerega si prizadevajo vsa društva. Ženska desetina je na tem tekmovanju osvojila drugo mesto. Na občinskem tekmovanju, kjer je konkurenca še toliko večja, seje ponovno izkazala moška desetina, saj je osvojila zavidljivo tretje mesto. Ženska desetina je kljub veliki konkurenci zasedla odlično drugo mesto. Tako je bilo zadovoljstvo na obeh straneh. Ob tem gre velika zahvala našemu poveljniku Miranu Sukiču, ki z neizmerno vnemo vodi in spodbuja obe desetini, da dosegata zelo dobre rezultate. Tukaj moram poudariti, da smo bih na isti dan, kot se je odvijalo občinsko tekmovanje, povabljeni v Bogojino k našemu pobratenemu društvu, kjer so imeli slavje. Nekaj naših članov se je udeležilo tudi te prireditve. Tukaj gre predvsem zahvala našim dolgoletnim članom, predvsem pa Sukič Jožetu st. iz Martinja 12.
Preko leta smo se prav tako udeležili različnih slavij v okviru Gasilske zveze Gornji Petrovci. Žal je tudi letos bilo nekaj pogrebov, katerih smo se kot složna družina tudi udeležili.
Letos je Gasilska zveza organizirala različne tečaje za gasilce. Tako so se na tečaj Izprašani ga-
38
Gasilstvo
silec prijavili tudi naši člani in članice, ki tega tečaja še niso imeli opravljenega. Vsi so ga uspešno opravili, za kar jim iskreno čestitamo. Podelitev priznanj bo sledila na občnem zboru, ki bo potekal nekje v začetku leta 2010.
V mesecu avgustu smo imeli že tradicionalno prireditev - proščenje. Veselica je kljub dopustom in odsotnosti nekaterih članov zelo uspela. Tukaj moram pohvaliti vse članice in člane društva, ki so nesebično pripravljali in nato še izvedli prireditev. Hvala vam! Preko celega leta se je urejala okolica in notranjost gasilskega doma. Tukaj so se ponovno izkazali člani društva, kakor tudi naš sponzor, Dnevni bar Balonček. Šef Dejan Šinko nam že dalj časa zelo pomaga, saj zna prisluhniti našim potrebam in nam tako omogoča dokaj normalno delovanje društva. Problem ni niti pri materialnih stvareh, saj nas preko leta večkrat preseneti s kakšnimi majicami. Obenem zahvala tudi Trgovskemu podjetju Goričanka Kalamar, Gostinstvu Sukič ter Občini Gornji Petrovci, ki s svojim deležem pomagajo pri ohranitvi društva.
Na koncu mi dovolite, da v imenu predsednika PGD Martinje, g. Mitje Šeruga, kot tudi v svojem lastnem, vsem članom in članicam, kot tudi vsem občankam in občanom občine Gornji Petrovci zaželim miren božič in vse najboljše v letu 2010.
Marjetka Andrejek, tajnik PGD Martinje
Člani in članice PGD Martinje
Prevzem gasilskega vozila v Šulincih
Prostovoljno gasilsko društvo Šulinci je v soboto, 1. avgusta 2009, skupaj z vaščani vasi Šulinci, pred staro osnovno šolo, priredilo slovesnost ob prevzemu gasilskega orodnega vozila. Na ta dan smo se poslovili od starega vozila, ki je bil z nami od leta 1988 in ga tako po 21. letih zamenjali za drugo orodno vozilo. Leto 2009 je v kroniki prostovoljnega ga-
silskega društva Šulinci vpisano kot leto pridobitve drugega orodnega vozila. Slovesnost so s svojo prisotnostjo počastili: župan občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber, predsednik občinske gasilske zveze Gornji Petrovci, Johann Laco, poveljnik občinske gasilske zveze, Robert Bobič, predsednik krajevne skupnosti, Drago Svetec, predstavnica evangeličanske cerkve, Jana Kerčmar, predstavnik katoliške cerkve, Dejan Horvat, predstavniki prostovoljnega gasilskega društva Mele, predsedniki, poveljniki, gasilke in gasilci posameznih prostovoljnih gasilskih društev. Z govorom in petjem so naš program popestrili župan, Franc Šlihthuber, predsednik občinske gasilske zveze, Johann Laco, predsednik prostovoljnega gasilskega društva Šulinci, naši najmlajši iz vasi Šulinci in turistično društvo Vrtanek. Boter, Vlado Hozjan in botra, Ivanka Hozjan sta ključ predala šoferju vozila in sicer Ernestu Pasičnjeku. Evangeličanska duhovnica, Jana Kerčmar in katoliški župnik, Dejan Horvat sta pa blagoslovila orodno vozilo.
Zahvala, da smo lahko izpeljali celotno prireditev, pa velja vsem sponzorjem in vaščanom, ki so kakor koli pripomogli pri prireditvi. Gasilsko društvo Šulinci pa se zavezuje, da bo še naprej delovalo dobro in da bo vestno opravljalo svoje delo, ko bo potrebno. Vozilo bomo skrbno čuvali, da bo ob vsakem času pripravljeno za intervencijo.
»Naj pa velja tudi naprej tako kot do sedaj - ostali bomo še naprej tako dobri in iskreni prijatelji ter tovariši, kot to znamo biti le mi gasilci. Zavedajmo se - prijateljstva in tovarištva se ne da kupiti, prijateljstva in tovarištva nam ne more nihče odvzeti, zato ga skrbno čuvajmo in prenašajmo na mlade rodove.«
Štefan Bočkor, Predsednik PGD Šulinci
Oh bližajočih se praznikih želijo gasilke in gasilci PGD Šulinci vsem svojim stanovskim kolegom, kot tudi vsem občankam in občanom naše občine vesele božične praznike ter srečno in uspešno leto 2010.
NOVINE, številka 27
39
NOVINE, številka 27
Šport
Guinnessov rekorder Jožef Vöröš
Jožef Voroš je eden izmed prvih Slovencev, ki so se zapisali v Guinnessovo knjigo rekordov. Leta 1994 se je s 300 cm visokim monociklom zapeljal okrog Prekmurja, v sezoni 2004 je pred soboškim gradom kolesaril 24 ur brez tega, da bi sestopil z monocikla, v sezoni 2005 se je z monociklom povzpel na najvišji gorski prelaz v Evropi, na avstrijski Grossglockner, v sezoni 2007 pa mu je po trikratnem poizkusu uspel podvig, ko je v 24 urnem kolesarjenju na Slovenski ulici v Murski Soboti prekolesaril kar 281 km.
17. septembra 2009 je izšla nova različica Gunnesso-vih rekordov, v kateri so se Jožefu Vöröšu pridružili še trije znani Slovenci, rekordeji: petkratni Guinnessov rekorder in ultramaratonec, Martin Strel, sedaj že pokojni vrhunski alpinist, Tomaž Humar, ki se je leta 2007 povzpel na Anapurno ter dvakratni rekorder, kolesar, Marko Baloh, ki je v 24 urah prevozil 890 km, seveda na kolesu.
Čeprav se je Jožef Voroš uradno umaknil iz tekmovalnega cirkusa, še vedno deluje na različnih humanitarnih projektih, zlasti na projektu » Vozniki pozor, tudi počasi se daleč pride «. Projekt je predstavil v nedeljo, 02.avgusta 2009, ko se je z monociklom in ob spremljavi svoje ekipe Gulliver Sports Teama povzpel na Hočko Pohorje. Vzpon je potekal po glavni cesti vse do hotela Bellevue, kjer je bila otrokom na voljo delavnica na temo prometne varnosti, na terasi hotela pa se je odvijal zabavni program z Goričkimi lajkoši in pevcem Francem Husarjem Vedranom. Promocijo podviga je podprla tudi miss Slovenije, Tadeja Ternar, ki se je preizkusila v vožnji z monociklom. Predtavitev projekta so si prišli ogledat tudi župan občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber z ženo in občinski svetnik, Stanko Čerpnjak z družino.
V letu 2010 načrtuje Jožef Voroš še en zanimiv podvig v sklopu projekta Vozniki pozor, tudi počasi se daleč
Vzpon na Pohorje
pride. Želi se kar 100 krat povzpeti z monociklom na ljubljanski grad.Upa tudi, da bo uresničil projekt, kjer bi prevozil dolgo pot od Ljubljane do Bruslja. Želimo mu, da bi vse zastavljene projekte uspešno izvedel.
S.K.
Skupna slika pri hotelu Bellevue
Gunnessovi rekorderji ( od leve ): Martin Strel, Marko Baloh, Jožef Vöröš in pokojni Tomaž Humar
Zahvala Jožefa Vöröša
Dragi dosedanji soobčani občine Gornji Petrovci. Kot morda že veste, sem se z družino odselil iz tega prelepega goričkega kraja, iz občine Gornji Petrovci. Skupaj smo preživeli lepe trenutke. Zahvaljujem se občinski upravi, občinskemu svetu občine Gornji Petrovci, podjetju Pinđa, še posebaj g.županu, Francu Šlihthubru za vso podporo ob mojih športnih dosežkih. Občino Gornji Petrovci sem vedno s ponosom promoviral ob vseh mojih podvigih, zato se bom vedno v Vaše (moje) kraje vračal z veseljem. Zato še enkrat HVALA vsem občanom in občankam občine Gornji Petrovci.
Jožef Vöröš
40
Šport
NOVINE, številka 27
VIII. pokal občine Gornji Petrovci v krosu za leto 2009 in rekreacijski pohod »ODKRIJMO NAŠO OBČINO«
Občina Gornji Petrovci je letos organizirala že VIH. Pokal Občine Gornji Petrovci v krosu in rekreacijski pohod. Tekaška prireditev, na kateri tečejo dečki in deklice v starosti od 6 leta naprej, kot tudi odrasle članice in člani v raznih kategorijah, sodi v ciklus nacionalne prireditve » Slovenija teče za zdravje 2009« in »VIII. Pomurski pokal v rekreativnih tekih«. Vzporedno je potekala prireditev OŠ Gornji Petrovci » ŠPORT ŠPAS - DAN DRUŽENJA TREH GENERACIJ «.
Žal je število tekačev iz leta v leto manjše in tudi letošnjega teka se je udeležilo le 35 tekačev. Nekaj večje bilo dečkov in deklic, saj je imela Osnovna Šola Gornji Petrovci športni dan.
Absolutni zmagovalci pri članih so bili:
1.	Čeh Jože, Jurovski dol
2.	Matjaž Soklič, TS Radenska
3.	Kuhar Goran, Vitezi dobrega Absolutne zmagovalke pri članicah so bile:
1.	Vrdjuka Katja, ŠD Sloparca
2.	Mencigar Maja, Rogašovci
3.	Sever Simona, TS Radenci
Tekmovalci so prejeli diplome in kolajne za prva tri mesta v posamezni kategoriji ter pokale za absolutno najhitrejšega pri moških in ženskah na progi dolžine 7.000 metrov. Diplome, kolajne in pokale je podelil župan Občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber.
Tradicionalnega pohoda »Odkrijmo našo občino« se je letos udeležilo rekordno število pohodnikov, kar 145. Največ jih je bilo iz Osnovne šole Gornji Petrovci, ki je imela ta dan športni dan in dan DRUŽENJA TREH GENERACIJ.
Bojan Prosič
Absolutni zmagovalci pri članih
Absolutne zmagovalke pri članicah
Medicinske sestre merijo krvni pritisk udeležencem pohoda
Najštevilčnejša družina na pohodu: Nemec - Rems
Pohodniki na obrobju Križevec
41
NOVINE, številka 27
Šport
Dejavnost pohodnega društva Miroslav Viher Stanjevci v 1. 2009
MAJSKI POHOD - 17.05.2009
17. maja je PD Miroslav Viher Stanjevci izvedlo drugi pohod po označeni poti okoli vasi, ki je bil širšega obsega. Na pohodu je bilo 81 pohodnikov, bolj iz oddaljenih vasi, kot iz sosednjih. Med pohodom smo si ogledali tudi stari predor v Stanjevcih in pohodnike seznanili z njegovim nastankom in dolžino. Tudi prihodnje leto bomo pripravili majski pohod okoli Stanjevec in vas že zdaj vabim, da se nam pridružite.
Pohodniki na začetku poti
Predsednik pohodnega društva, Marjan Šafran in župan, Franc Šlihthuber
POHOD NA GOLICO -23.05.2009
Mogočna plečata gora, ki zapira vse severno obzorje nad Planino pod Golico.Od višine nad 1500 m je gola, porasla s travo po vsej širini, zato tudi njeno značilno ime - Golica. S svojo višino 1536 m in lepoto se uvršča med najbolj obiskane gore na Slovenskem. Sam vrh se imenuje tudi Velika Golica. Nad gozdno mejo stoji slovita planinska koča, ki pogosti slehernega planinca, ki se sprehaja po teh pobočjih. Golica je iz vseh strani lahko dostopna in slovi po pestrem razgledu in poljanah narcis. Narcise cvetijo na Golici od maja do junija in so porasle tako gosto, kot bi zapadel sneg. Tudi naše društvo se je, po enoletnem oklevanju odločilo, da se odpravimo na Golico in to 23. maja 2009. Zgodaj zjutraj smo se z avtobusom odpravili proti Jesenicam. Bilo nas je kar 57 vaščanov. Oblečeni smo bili v modre majice pohodnega društva Miroslav Viher. Po štirih urah vožnje smo prispeli na izhodiščno točko, Planino pod Golico. Gostilničar, Jože Nemet iz Mačkovec je poskrbel za dober zajtrk, nato pa smo krenili na dolgo in naporno pot proti vrhu. Dolga, modra kolona se je vila po cesti najprej proti Savskim jamam nato pa po makadamski poti na Markljev rovt, samotno senožet z velikim hlevom. Pot se je vila vse višje skozi gozd do sedla Suha, 1434 m. Tu smo se malo odpočili in uživali v razgledu na dolino. V nadaljevanju poti je nekatere pohodnike ustrašil pogled na strmo pobočje Krvavke, zato so krenili po spodnji poti do koče, ostali pa smo se spopadli z vzhodnim grebenom Krvavke in premagali prvo strmino proti vrhu. Od tu se je odprl lep razgled tudi na avstrijsko stran, vse do Celovca. Navdušeni in ob spremljavi lepega vremena, smo krenili po grebenski poti proti vrhu Golice. Povsod so narcise s svojimi belimi srajčkami krasile travnata pobočja. Na avstrijski strani pa je sneg še vedno kljuboval spomladanskemu soncu. Po dolgi in naporni poti smo končno dosegli vrh. Opazoval sem utrujene, preznojene, a vendar zadovoljne obraze, saj moram povedati, da je bil marsikdo prvič na takem vzponu. Sledile so čestitke, objemi in gasilski posnetek. Nekateri so se sezuli in bosi hodili po snegu. Nekaj pohodnikov si je prislužilo tudi žulje in modre nohte na palcih nog. Po počitku smo se odpravili do koče, ki je poimenovana po starosti slovenskih planincev, Francu Kadilniku. Tu se je vsak po svoje zabaval, počival, okrepčal in se zadovoljno oziral naokoli, skratka užival prije-
42
Šport
NOVINE, številka 27
ten sončen dan. Težko je bilo zapustiti kočo in se odpraviti v dolino. Pot se je vlekla po strminah južnega pobočja. Po kratkih počitkih smo le prispeli do težko pričakovanega avtobusa. Odpeljali smo se še na ogled Bledu, privoščili pa smo si tudi sladoled. Z Bleda smo se odpeljali v Naklo. Ob obilni večerji v gostilni Marinšek smo se tudi zavrteli ob domači glasbi Luke in Nejca. V poznih urah smo se odpravili proti domu. Bilo je enkratno in nepozabno doživetje, za marsikaterega prvič, a upajmo, da ne zadnjič.
Pohodniki pod Golico ( v ozadju )
Na vrhu Golice
POHOD Z UČENCI OŠ GORNJI PETROVCI - 05.10.2009
Osnovna šola Gornji Petrovci ne slavi samo po svoji lepoti, ampak je ponosna tudi na razne športne dejavnosti. Ena izmed teh je tudi pohodništvo. Mentorica telesne vzgoje in športnih dejavnosti, Irena Horvat je dala pobudo, da se osnovna šola poveže s pohodnim društvom Miroslav Viher Stanjevci, in da izpelje pohod pod vodstvom vodnika. Ta predlog je bil uresničen 5. oktobra 2009. Zbrali smo se z učenci višje stopnje OŠ Gornji Petrovci ter dvema mentorjema: Aleksandrom Ružičem in Danico Čeh. Kot vodnik sem jim dal
vse potrebne napotke glede varnosti in gibanju po prometnih cestah, za boljšo vidljivost pa smo z mentorjema oblekli odsevne jopiče. Krenili smo po glavni cesti proti staremu predoru v Stanjevcih. Tu sem jim povedal nekaj besed o gradnji predora in dolžini, vse podrobnosti pa je povedal mentor, Aleksander Ružič. Šolarji so bili navdušeni, saj marsikdo še nikoli ni videl črnega ostenja tega predora. Po daljšem kramljanju smo se napotili na hrib Majörec, od koder se raztega lep pogled na Stanjevce in sosednje vasi. Tu smo se okrepčali z debelim sendvičem in sokom, malo odpočili, nato pa krenili po panoramski poti do kulturnega doma občine Gornji Petrovci v Stanjevcih. Med potjo smo se pogovarjali o samem pohodu in o varni hoji po prometnih cestah. Po asfaltni cesti smo iz Stanjevec pod železniško progo zopet prišli k osnovni šoli. Po obilnem kosilu smo se pogovarjali z mentorjema in ravnateljem šole, da bi bilo dobro ustanoviti pohodno - planinski krožek na šoli in tako seznaniti učence s pohodi in planinstvom, organizirati krajše in daljše pohode ter tako pripraviti učence na težje vzpone na naše gore. Predlog je bil sprejet, samo začeti je treba. Tako bi osnovna šola imela še en kvadratek več v svojem prečudovitem mozaiku.
Učenci OŠ Gornji Petrovci na pohodu z vodnikom, Marjanom Šafranom
POHOD NA TROMEJNIK -11.10.2009
Člani PD Miroslav Viher Stanjevci in ostali občani občine Gornji Petrovci smo 11. oktobra 2009 obiskali Tromejnik. Zbrali smo se pred kulturnim domom občine Gornji Petrovci v Stanjevcih. 16 pohodnikov je krenilo po cesti proti sv. Ani ter naprej do vasi Boreča, Martinje, Trdkova in pri hrastu desno, mimo nekdanje karavle po meji z
43
NOVINE, številka 27
Šport
Madžarsko, do Tromejnika. Pot je bila dolga in razmočena, saj je zjutraj padal dež. Na Tromejniku smo se podprli z malico iz nahrbtnika in tudi žganje ni manjkalo. Po počitku smo krenili po isti poti do Martinja in naprej v Ženavlje, kjer smo si ogledali spominsko obeležje o pristanku balona, se poslikali in krenili preko Šulinec nazaj do kulturnega doma v Stanjevcih. Pohodno društvo vabi vse, da se v čim večjem številu udeležijo zanimivih pohodov, ki jih organizira društvo.
Tekst in slike: Marjan Šafran
Pohodniki na Tromejniku
Pri balonu v Ženavljah
Športno društvo Lucova
Iztekajoče se leto 2009 bo članom ŠD Lucova ostalo še posebej v lepem spominu, prav gotovo pa tudi zapisano v zgodovini našega delovanja z debelimi črkami. Pohvalimo se lahko z zelo lepimi športnimi uspehi, kakor tudi z gradnjo prve faze športnega centra.
Naše športno društvo je bilo ustanovljeno leta 2002. V letu 2003 smo se vključili v tekmovanje malega nogometa lige MZ KMN GORIČKO.
V	sezoni 2008/09 je ŠD Lucova že peto leto zapored postalo prvak lige GORIČKO. To je za tako majhno vas zelo lep uspeh. V tekmovalni sezoni 2008/09 smo v 16 odigranih tekmah dosegli 14 zmag in samo 2 poraza. Skupaj smo dali 124 golov, prejeli pa 32. Pred drugo uvrščeno ekipo Gornjih Petrovec smo imeli 8 točk prednosti. Član ŠD Lucova, Sandi KOCA je bil zelo uspešen pred nasprotnikovimi vrati. Tako je bil na koncu z 41 zadetki najboljši strelec lige.
Ob koncu tekmovalne sezone v ligi je bil organiziran zaključni turnir, ki ga je organiziralo ŠD Neradnovci. Na ta turnir smo se podali brez večjih načrtov. Po treh zmagah na tekmovanju na izpadanje smo se prebili v zaključni del tekmovanja, kjer so ostale le tri ekipe. V prvi tekmi smo premagali Domanjševce, v drugi tekmi pa z Gornjimi Petrovci odigrali 2:2, kar je zadostovalo za naš nov uspeh. Na našem 5. zaključnem turnirju smo tako namreč dosegli še eno lepo lovoriko, ki nam je v tem tako kratkem delovanju društva še manjkala. To je 1. mesto na zaključnih turnirjih, 2. mesto so dosegli Gornji Petrovci in 3. mesto Domanjševci. ŠD Lucova se je na povabilo KMN HAJDUK Adrijanci udeležilo tudi 2. Dejanovega memoriala.
V	sklopu občinskega praznika pa je bil v organizaciji ŠD Neradnovci že tradicionalno organiziran občinski turnir v malem nogometu. Na njem smo dosegli 5. mesto.
Med člani ŠD Lucova pa nimamo samo dobrih nogometašev, temveč tudi dobre strelce z zračno puško. Naši člani se vsako leto udeležujejo tekmovanja z zračno puško, ki ga organizira ŠD Dolenci. V ekipnem tekmovanju so bili člani: KUČAN Štefan, BOHAR Franc in HARI Milan že drugič zapored najboljši. Načrtujejo, da se bodo tekmovanja udeležili tudi naslednje leto in zopet zmagali, kar bi jim prineslo tretjo zaporedno zmago in prehodni pokal Občine Šalovci v trajno last. Držimo pesti in upamo na najboljše.
Po zasluženih počitnicah smo se prijavili v novo sezono tekmovanja v ligi GORIČKO 2009/10. Po odigranih osmih tekmah jesenskega dela tekmovanja smo prav tako dosegli toliko zmag in ob stoodstotnem izkupičku postali jesenski prvaki pred ekipo iz Gornjih Petrovec. Na eni izmed tekem si je član našega športnega društva žal težje poškodoval nogo. To nas je seveda zelo prizadelo. Sklenili smo vrste in s še večjo vnemo tudi zanj odigrali še ostanek tekem in dosegli zelo lep uspeh.
44
Šport
NOVINE, številka 27
Ob tej priložnosti mu želimo hitro okrevanje in s tem tudi čim prejšnjo vrnitev v naše vrste.
Pri izgradnji športnega centra smo v letu 2009 v slačilnicah namestili vodovodni in električni vod. S pomočjo delavcev Pinđe smo zravnali mesto za igrišče in posejali travo. Oskrbeli smo se tudi s sistemom za namakanje igrišča tako, da je naše igrišče že lepo zeleno.
Pri celotni investiciji izgradnje igrišča in okolice ter pri obnovi vaško gasilskega doma z notranjimi prostori zagotavlja finančna sredstva Občina Gornji Petrovci. Zato gre zahvala županu, Francu Šlihthubru, občinski upravi in občinskemu svetu za podporo pri realizaciji tako pomembnih objektov v vasi Lucova.
Za dosežene rezultate in uspehe v letu 2009 bi se rad zahvalil vsem nogometašem, strelcem z zračno puško, kakor tudi vsem ostalim članom ŠD Lucova, ki za ta uspeh vlagate ogromno svojega truda in časa ter vsem, ki nas pri tem podpirate. Vsem skupaj iskrena hvala.
Ob iztekajočem se letu želi ŠD Lucova vsem svojim članom, kakor tudi vsem občanom občine Gornji Petrovci vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 2010.
ŠD Lucova - predsednik: Silvester LEPOŠA
Nogometna ekipa ŠD Lucova
ŠD Srebrni breg Martinje v letu 2009
Zdi se mi, kot da bi bilo pred dvema tednoma, ko sem sedel prav v tej sobi za računalnikom in pisal članek za naše občinsko glasilo. Saj kar ne morem verjeti, kako hitro mineva čas. Lju-
dje smo si postali tujci; enostavno ne najdemo časa drug za drugega, ne najdemo, oziroma ne vzamemo si časa, da bi za hip postali in se prijateljsko pogovorili z najbližjimi ali prijatelji. Postali smo si tujci. Tempo življenja je enostavno neusmiljen, saj nam prenatrpani urniki kar naprej grenijo življenja.
Pa vendar imamo v vasi Martinja tri motorje, tri gonilne sile, ki vseeno nekako uspevajo, da se dobri vaščani in sosedje zberemo, pa najsi bo to na športnem, gasilskem ali kulturnem področju. Športno društvo Srebrni breg je bilo ustanovljeno leta 1987 in že takrat se je kazala predanost in požrtvovalnost članov v društvu. Skupaj smo bili v dobrem in slabem; preživeli smo "osamosvojitveno vojno", takšne in drugačne vlade ter s ponosom zakorakali v novo tisočletje. Lahko bi dejal, da smo preživeli puberteto in vkorakali v polnoletnost. Sproti smo si zastavljali nove cilje in bogatili svoje imetje, imetje športnega društva Srebrni breg. Najprej so bila to igrišča za nogomet, košarko in tenis, sčasoma pa še skakalnici K25 in K15 v Kotah, kakor tudi stavba ob igrišču, kjer so poleg slačilnic urejeni še kuhinja, kurilnica, toaletni prostori ter sejna soba. Največji prostor je žal še neopremljen, vendar se trudimo tudi tega čim prej urediti. Tukaj moram žal dodati, da sta skakalnici v Kotah, za kateri so najbolj zaslužni takratni predsednik in moj brat, Goran Andrejek, dr. Bojan Jošt iz Ljubljane ter strojnik, Gregor Ficko iz Murske Sobote, neuporabni za javne prireditve. Pred nekaj leti je zemlja zaradi močnega deževja popustila in dobršen del skakalnic je s plazom odneslo v dolino. Sanacija obeh objektov se nam je zdela nesmiselna, saj je zaradi globalnega segrevanja vsako leto manj snega, po drugi strani pa bi bil potreben tudi velik finančni vložek, katerega pa žal kot majhno društvo ne premoremo.
To leto je bilo za nas spet polno dela in novih izzivov. Uspešno nadaljujemo tekmovanja v nogometnih ligah. Članska ekipa uspešno sodeluje v Medobčinski ligi Klubov malega nogometa (MZ KMN) Goričko, veteranska ekipa pa v mednarodni ligi veteranov. Tej ligi se je letos pridružila tudi ekipa iz sosednje Avstrije, tako da zdaj sodelujejo že tri države.
Preko leta smo se udeleževali tudi različnih turnirjev. Naj izpostavim dva turnirja. Na občinskem turnirju Občine Gornji Petrovci v
45
NOVINE, številka 27
Šport
Neradnovcih smo dosegli drugo mesto, na turnirju v spomin tragično preminulega igralca ŠD Šulinci, Lucu Zlatka pa smo dosegli tretje mesto. Tukaj izrekam iskreno zahvalo predsedniku ŠD Šulinci, g. Čerpnjaku za povabilo na ta turnir. Bilo nam je v veselje in čast, da smo se ga lahko udeležili.
Urejali smo okolico igrišča, kot tudi samo zgradbo. Košnjo igrišča in trave okrog stavbe je sedaj prevzelo komunalno podjetje Pindža, katerim tudi izrekam zahvalo za vložen trud in skrb za lepšo okolico.
Letos je Trgovsko podjetje Goričanka Kalamar praznovalo 20. obletnico podjetja. Ob tem me je direktor podjetja, g. Srečko Kalamar zaprosil, če bi jim odstopili igrišče za postavitev šotora in izvedbo proslave. Ker z g. Srečkom vsa ta leta več kot odlično poslujemo in je hkrati eden izmed naših glavnih sponzorjev, nisem okleval niti za sekundo in njegovemu podjetju odstopil igrišče za postavitev šotora, kot tudi stavbo ob igrišču, kjer so se uporabljale sanitarije in soba za srečelov. Prireditev je več kot uspela, kar gre pripisati g. Kalamarju, njegovi družini ter celotnemu kolektivu podjetja. G. Kalamar nam je tako na tej prireditvi omogočil, da smo člani društva imeli svoj šank ter tako zaslužili nekaj evrov zase. Denar smo pametno naložili, saj sem se kot predsednik odločil, da nabavim majice in kape za vse člane društva. Nekaj prilivov je bilo še od naših sponzorjev: Transport Rojko, Trgovsko podjetje Goričanka Kalamar in Gostinstvo Sukič. Tukaj pa ne smem pozabiti na še enega donatorja, ki nas spremlja že od vsega začetka. To je Občina Gornji Petrovci, z županom, Francem Šlihthubrom na čelu. Veseli me, da ima župan in celotni občinski svet posluh za šport in majhna društva. Vem, da je precej društev v naši občini, zato smo vsake donacije s strani občine še toliko bolj veseli.
Uspelo pa nam je tudi rezervirati telovadnico. Tako se člani športnega društva lahko udeležijo rekreacije, ki bo potekala vsako soboto v telovadnici osnovne šole Gornji Petrovci. Tukaj se zahvaljujem tudi ravnatelju, g. Lacu, da omogoča društvom tedenske rekreacije v telovadnici šole. Na koncu mi ne preostane nič drugega, kot da se zahvalim članom in članicam športnega društva, kot tudi vsem vaščanom vasi Martinje. Posebna zahvala našim članom, ki ne živijo več
v Martinju, pa vseeno najdejo čas za društvo. Ni vedno enostavno, vendar skupaj lahko premikamo gore.
Obenem želim vsem članom in članicam, vašim družinam, vsem vaščanom in vaščankam vasi Martinje kot tudi vsem občankam in občanom miren, predvsem pa z radostjo obdan božič ter vse najlepše in najboljše v letu 2010.
Damjan ANDREJEK, predsednik ŠD Srebrni breg Martinje
Martinjčani na kmečkih igrah na Kukeču
Kronološki pregled dogodkov v ŠD Neradnovci v letu 2009
Tudi v ŠD Neradnovci smo potegnili črto nad sezono 2008/2009. Tekmovalna sezona je bila kar dolga in naporna. Sezono 2008/2009 smo končali na tretjem mestu lige MZKMN Goričko v A-ligi. Naš izkupiček je bil 16 odigranih tekem, 8 zmag, 4 neodločeni rezultati in 4 porazi, kar je skupno 28 točk. Z rezultati smo kar zadovoljni, saj nam je na koncu zmanjkalo le nekaj zbranosti za višje mesto na lestvici.
Razen tekmovalnega dela nas je čakalo ogromno dela na drugih področjih. ŠD je pripadla organizacija in izvedba zaključnega turnirja lige MZKMN Goričko, kjer tekmuje 18 ekip.
Tako smo po končanem tekmovalnem delu pristopili k realizaciji turnirja. Za izvedbo takega turnirja je potrebno zavzemanje vseh članov društva. S pomočjo občine G. Petrovci, režijskega obrata Pinda d.o.o, in vodstvom lige, nam je to tudi uspelo. Na turnirju se je zbralo veliko število obiskovalcev, kar je prispevalo k popestritvi dogodka. Pri
46
Šport
NOVINE, številka 27
tem nam je služilo še lepo vreme. Na turnirju so bili doseženi naslednji rezultati:
1.	Lucova
2.	Gornji Petrovci
3.	Domanjševci
Po končanem turnirju so vse ekipe prejele tudi žoge s strani zveze, prve tri uvrščene pa tudi pokale. Tukaj gre tudi pohvala obema sodnikoma: Mateju in g. Širovniku za dobro in korektno opravljeno sojenje na vseh tekmah.
Vendar za nas še ni napočil čas počitka, saj smo morali organizirati tudi Občinski turnir občine Gornji Petrovci v malem nogometu. Na turnir se je prijavilo devet ekip, žal se je ekipa Križevcev zadnji dan premislila in ni sodelovala. Res je, da udeležba na občinskem turnirju ni obvezna, ampak iz leta v leto na teh turnirjih ne sodelujejo ekipe, ki so si s pomočjo občine zgradile športne objekte in so upravičene do vseh sredstev, kot vsa ostala društva. Potrebno je, da se s strani župana vzpostavi nadzor nad tem, in da taka društva ne smejo biti v vlogi organizatorja, ne samo turnirjev, ampak tudi drugih prireditev.
Ekipe so bile razdeljene v tri skupine, kjer je igral vsak z vsakim, prvouvrščeni iz skupine pa so se uvrstili v finale. Žal se je v času igranja finalnih tekem poslabšalo vreme in se je po dogovoru med organizatorjem, predstavnikom občine in klubov, sprejel zaključek, da se preide na streljanje kazenskih strelov. Rad bi se zahvalil vsem klubom za potrpežljivost ob močnem nalivu, kakor tudi sodniku Škerlaku za sojenje zelo napetih tekem. Končni vrstni red turnirja je tako bil:
1.	Stanjevci
2.	Srebrni Breg Martinje
3.	Šulinci
Po dveh turnirjih je sledila tradicionalna Mlinarska noč, ki je kljub slabemu vremenu dokaj dobro uspela, saj se je zbralo lepo število obiskovalcev. Zahvalil bi se vsem, ki ste prispevali dobitke za srečelov, še posebej pa Avto hiši Rajh iz Ljutomera. Kljub temu pa smo si utrgali čas in sodelovali na turnirju v Adrijancih in Šulincih, ter obakrat zasedli 2. mesto.
Po zelo razgibanem poletju pa je prišla že tudi nova tekmovalna sezona, kjer pa nismo začeli
po pričakovanju. Vendar sezona je še dolga in z nekaj športne sreče se lahko zavihtimo po lestvici navzgor. S pomočjo g. Šušlec Karla in Balek Jožeta smo uredili šank na prostem, ki nam omogoča druženje po tekmi tudi v slabem vremenu in prispeva k vizualni podobi.
Na koncu bi se zahvalil vsem, ki ste pomagali pri izvedbi vseh prireditev, prav tako tudi županu občine G. Petrovci, Francu Šlihthubru in Štefanu Kuharju, direktorju Pinđe d.o.o, ter vsem, ki obiskujete naše prireditve.
Tudi letos bo vsem članom društva omogočeno obiskovanje telovadnice OŠ Gornji Petrovci v zimskem času.
V svojem imenu in imenu ŠD Neradnovci želim vsem bralcem glasila Novine, občankam in občanom, kakor tudi vsem ostalim, ki prebirate to glasilo, vse najboljše v prihajajočem letu ter mirne in blagoslovljene božične praznike.
Milan Rebrica, predsednik ŠD Neradnovci
Občinski turnir v malem nogometu
Ekipa ŠD Neradnovci
47
NOVINE, številka 27
Šola
Teden otroka na OŠ Gornji Petrovci
V	tednu otroka so bili učenci 8. razreda v šoli v naravi, v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti, v domu Bohinj. Za ostale učence smo na šoli organizirali dneve dejavnosti (športni, kulturni, tehniški in naravoslovni dan ).
V	okviru tedna otroka smo intenzivno sodelovali tudi z OŠ Šalovci, saj smo kar nekaj dejavnosti izvedli skupaj ( kulturni in športni dan na razredni stopnji ter kulturni, športni in naravoslovni dan na razredni stopnji ). Zadnji dan v tednu otroka smo, v skladu z letnim delovnim načrtom, imeli, 9. oktobra 2009, dan odprtih vrat šole. Tema letošnjega dneva odprtih vrat je bila »Zaščita in reševanje«.
Zjutraj smo se najprej zbrali v telovadnici, kjer nas je pozdravil tudi župan Občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber. Po nagovoru župana nam je potek dneva predstavil Aleksander Ružič, ki je poverjenik za civilno zaščito na naši šoli.
Po kratkem uvodu so se začele razne delavnice na temo zaščite in reševanja. Tri delavnice ( RKB vozilo, zaščita in reševanje, predstavitev regijskega centra za obveščanje) so nam pripravili sodelavci Uprave RS za zaščito in reševanje, izpostava Murska Sobota. Ob tej priložnosti se jim iskreno zahvaljujem za sodelovanje.
Ostale delavnice so pripravili strokovni delavci OŠ Gornji Petrovci. Na razredni stopnji je bila obravnavana tema prva pomoč, na predmetni stopnji pa so učenci likovno in literarno ustvarjali na temo zaščite in reševanja. Učenci predmetne stopnje so se preizkusili tudi v streljanju z zračno puško.
V	okviru dneva odprtih vrat šole je bil organiziran tudi sprejem prvošolčkov v skupnost učencev šole.
Dan odprtih vrat šole je minil v prijetnem vzdušju. To je bila tudi priložnost za prijeten in sproščen pogovor s starši.
Ravnatelj, Johann Laco
Sprejem prvošolčkov
Prikaz civilne zaščite
Učenci predmetne stopnje so streljali z zračno puško
Otroci v šoli v naravi v Bohinju
48
Šola
NOVINE, številka 27
Križem kapica
V tednu Rdečega križa, med 8. in 15. majem, vsako leto po osnovnih šolah potekajo sprejemi najmlajših v to najstarejšo mednarodno humanitarno organizacijo, ki obstoja že 146 let, na tleh naše domovine Slovenije pa že 143 let, po ustanovitvi prvega Ženskega društva za pomoč ranjenim v vojni, leta 1866 v Ljubljani. A prav letos mineva 150 let od bitke pri Solferinu, kjer je pravzaprav nastala ideja o potrebi ustanovitve organizacij Rdečega križa.
Na Osnovni šoli Gornji Petrovci je bilo za učenke in učence drugega razreda devetletke, z razredničarko Ivanko Grah, posebno slovesno v četrtek, 21. maja. Na obisk so prišli številni gosti: kar dva predstavnika Območnega združenja Rdečega križa Murska Sobota, predsednica Krajevne organizacije RK Gornji Petrovci, Zorica Kovač, ravnatelj, Johann Laco ter učiteljica biologije in kemije, Danica Rems, ki jim je v samem začetku srečanja predstavila vlogo mednarodne humanitarne organizacije Rdečega križa. Zatem so prisluhnili zgodbici z naslovom Križem kapica, ki jim je sicer kot poznana zgodbica o Rdeči kapici tokrat približala poslanstvo humanitarne organizacije Rdečega križa ter njegovih aktivistk in aktivistov. Po zgodbici so učenke in učenci 2. razreda devetletke nastopili z bogatim kulturnim programom, ki so ga z razredničarko pripravili za to priložnost. Sledila je razdelitev izkaznic mladim članom RK ter priložnostnih darilc, za zaključek pa še pogostitev s kremnimi rezinami.
Besedilo in fotografija: Filip Matko
Križem kapca na OŠ Gornji Petrovci
Obisk medvedka
Letošnjo pomlad so najprej imeli težave z medvedom, ki je z Rožnika prišel prav do ljubljanskega živalskega vrta, v maju pa imajo že ves čas težave z mladimi medvedki na Blokah. Teh težav ni v Občini Gornji Petrovci, pa čeprav je prišel na obisk eden izmed medvedkov.
Kratkohlačnike v vrtcu Jurček je namreč 26. maja obiskal medvedek Henry. Prišel je iz najstarejše svetovne humanitarne organizacije Rdeči križ. Z otroki, skupno jih je bilo 21, se je pogovarjal o jesenski skrbi živalic v gozdu za preživetje in njihovi skrbi pred prihajajočo zimo ter o morebitni medsebojni pomoči, ko nastopijo težave v vsakdanjem življenju. Ves razgovor je bil tudi v povezavi z Rdečim križem. Ta humanitarna organizacija je namreč že 150 let prisotna v vseh delih sveta, organizirana kar v 186 državah.
Besedilo in fotografija: Filip Matko
Obisk medvedka
Osnovna šola je sanirala divje odlagališče v Neradnovcih
V okviru projekta Ekošola, smo v petek, 03. aprila 2009 na OŠ Gornji Petrovci izvedli dan povezan z ekologijo. Skupaj z Zavodom Moja soseska in občino Gornji Petrovci smo se odločili za sanacijo divjega odlagališča v Neradnovcih.
Občinski delavci občine Gornji Petrovci so izvedli sanacijo divjega odlagališča, animatorji Zavoda Moja soseska pa so za učence pripravili zanimiv in pester program. V delavnicah so po skupinah
49
NOVINE, številka 27
Šola
Otroci poslušajo Tonija Cahuneka
sodelovali vsi učenci od 1. do 9. razreda, pa tudi otroci vrtca. Učenci so izvedeli številne zanimivosti o varovanju okolja, vsak pa je v dar dobil tudi knjižico z nasveti za okolju prijazen način življenja. Skupaj z animatorji so učenci v delavnicah izdelali izdelke iz odpadnih materialov, ki so si jih potem odnesli domov. Učenci so si lahko izdelali lonček za svinčnike iz pločevinke, z raznimi semeni in s peskom različnih barv so naredili zanimive slike po svoji zamisli in oblikovali izdelke iz slanega testa. Pri delu so bili učenci zelo ustvarjalni. Posebno delavnico za učence je izvedel improvizator in tv-igralec Toni Cahunek, ki je za učence pripravil različne ekoigrice, ekokviz in ekodebate, v katerih so učenci zelo uživali.
Smo pa zjutraj pred šolo zaman pričakovali multimedijski avtobus Zavoda Moja soseska, ki se je med potjo pokvaril in obtičal nekje na cestninski postaji. Organizatorji so nam obljubili, da se bo ta nenavaden avtobus ob prvi priložnosti ustavil ob naši šoli in si ga bomo lahko ogledali.
Bojana Keršič Ružič, ekokoordinatorka
Divje odlagališče v Neradnovcih pred sanacijo
Divje odlagališče v Neradnovcih po sanaciji
Sajenje sadnih dreves
V	okviru projekta »10.000 sadnih dreves v slovenske ekošole«, smo tudi na osnovni šoli Gornji Petrovci zasadili sadna drevesa.
V	petek, 20. marca 2009, smo se na šolskem dvorišču zbrali: predstavnica Mercatorja, Marta Časek, predsednik sveta staršev, Vladimir Časar, predstavnika občine Gornji Petrovci, Sonja Kerčmar in Bojan Prosič, vrtnar, Franc Barber, hišnik, Ludvik Novak, predstavniki razredov, ravnatelj, Johann Laco in ekokoordinatorka, Bojana Keršič Ružič. S hišnikovo in vrtnarjevo pomočjo smo zasadili jablano in hruško. Vsak od prisotnih je k drevesnim koreninam dodal lopato zemlje ter s tem dejanjem pokazal, da želi skrbeti za rast in razvoj zasajenih dreves. Skupaj se veselimo sadov našega dela in sadnih dreves.
Bojana Keršič
Ludvik Novak in Franc Barber sta
zaščitila steblo z mrežo
Skupni posnetek pri zasajenem drevesu
50
Šola
NOVINE, številka 27
Utrinki iz vrtca Jurček
Čas hitro mineva, minila sta že dva meseca, odkar smo zakoračili v novo šolsko leto tudi otroci v vrtcu Jurček. Novinčki so se že navadili na nov ritem, okolje in na nove prijatelje. Včasih se še na skrivaj utrne kakšna solza, ko se pogled poslavlja od mamice, ampak je hitro posušena, saj se dogaja vsak dan toliko zanimivih stvari. Letos je v vrtcu vodilna vsebina družba. V najstarejši skupini bomo spoznavali našo občino skozi otroške oči. Opazovali bomo naravne posebnosti, znamenitosti in našo kulturno dediščino.
Letošnjo jesen si bomo zapolnili po obisku kmetije Grah, kjer so nam pripravili “Pozdrav jeseni”. Otroci so ličkali koruzo in na tak način spoznavali stare običaje in delo na kmetiji. Obiskali pa smo tudi sadovnjak družine Nemec iz Šulinec, kjer smo spoznali, kako poteka delo v sadovnjaku Najlepše pa je bilo to, da smo lahko tudi sami obirali jabolka, na koncu pa smo se tudi posladkali z njimi in pa seveda z dobrim “retašem”, ki ga je za nas potem spekel naš kuhar Branko.
V	okolici vrtca smo iskali živali, ki nas obdajajo in na naši zastavi smo našli kar dve. Tako nas je pot pripeljala tudi do novega centra Aqualutra v Križevcih, kjer so nas prijazno sprejeli. Bili smo čisto prvi vrteški obiskovalci, pričakala nas je plišasta vidra, ki nas je skupaj z ga. Marjano Honigsfeld Adamič, univ.dipl. biologinjo, popeljala v čudovit svet vider. V svet, ki si ga delijo z nami, ampak jih mi sploh ne opazimo. Čisto prvi pa smo izvedeli tudi skrivnost medvedka Puja.
V	oktobru se je med nas pripeljal tudi gasilec Vlado, ki je letos izvedel pravo demonstracijo gašenja požara z metlo, s seboj pa je imel tudi pomagače - mlade petrovske gasilke.
Gasilec Vlado v vrtcu
Otroci na obisku vidrinega centra Aqualutra v Križevcih
Če želimo, da nas bodo spoštovali in prepoznavali ljudje drugod po svetu, moramo najprej spoštovati sebe in svoje korenine. Delček tega skušamo dodati tudi v vrtcu, zato se vsem vam, ki ste nam omogočili te obiske in ste nas sprejeli medse iskreno zahvaljujemo.
Vzgojiteljica, Vanja Kajzer
Mednarodni projekt Zdrava Šola
Osnovna šola Gornji Petrovci
Naša šola je že drugo leto vključena v Evropsko mrežo zdravih šol ( The European Network of Health Pro-moting Schools). Delujemo v okviru Inštituta za Varovanje zdravja Republike Slovenije. Pri načrtovanju si prizadevamo uresničiti 12 ciljev Evropske mreže zdravih šol. Za načrtovanje in evalvacijo projektov skrbi šolski tim, ki ga sestavljajo strokovni delavci šole, predstavnica učencev in zunanji člani.
Vodja projektnega tima je Tadeja Bencak Kerčmar, člani: Johann Laco, Irena Horvat, Danica Rems, Bernarda Dekovski, Brigita Novak Voroš, Ivanka Grah, predstavnica učencev je Tadeja Lepoša in zunanji člani iz lokalne skupnosti in zdravstvene službe: Erika Časar, dipl.med. sestra in predsednica KS, Janez Kerčmar, medicinski tehnik in Cvetka Gašpar, predstavnica staršev. Pri načrtovanju projektov, nalog, dejavnosti dajemo velik pomen preventivnim dejavnostim na področju
51
NOVINE, številka 27
Šola / Razno
zdravega razvoja in življenja učencev. Šolo skušamo narediti čim bolj prijazno in učencem pomagati oblikovati celovito samopodobo, ki je pogoj za zdravo, srečno, ustvarjalno, uspešno in zadovoljno življenje. Učencem omogočamo vsestranski razvoj ter dobre medsebojne odnose z vrstniki in delavci šole, učimo jih razvijati socialne veščine in reševati probleme iz vsakdanjega življenja. Skrbimo za varno in zdravju naklonjeno šolsko okolje, za kakovostno poučevanje vsebin o zdravju, za zdravo in kakovostno prehrano, spodbujamo zdrav način preživljanja prostega časa, skrbimo za redne sistematske preglede in umivanje zob, za prometno varnost in varno kolesarjenje, še posebno skrb pa bomo v letošjem letu posvečali rdeči niti - kvalitetnim medsebojnim odnosom, nenasilni komunikaciji in gibanju.
Da bi lažje dosegali zastavljene cilje in ker se zavedamo, da je dom pomemben dejavnik za zdrav način življenja, si prizadevamo za tesnejša sodelovanja s starši in skupnostjo.
V okviru zdrave šole smo v lanskem šolskem letu poleg palete projektov, dnevov dejavnosti, tematskih ur, izvedli še projekt GIBANJE TREH GENERACIJ in organizirali strokovna predavanja na roditeljskih sestankih: VARNA RABA ZDRAVIL PRI OTROCIH in NEGA ZOB OD RANE MLADOSTI DO POZNE STAROSTI.
Prvotno je Zdrava šola namenjena zdravstvenim temam, zato tudi v letošnjem letu načrtujemo dvoje strokovnih predavanj: nega kože pri mladostnikih in bolezni dihal - bronhitis.
Vodja Zdrave šole, Tadeja Bencak Kerčmar
Zdravje je dobrina, ki nima cene, kljub temu pa je neprecenljive vrednosti.
(Maria, 35 let)
Predavanje: Nega zob od rane mladosti do pozne starosti
Najin obisk Kanade
V	Kanadi, natančneje v Winnipegu, ki spada v provinco Manitoba, imamo sorodnike, ki so si že pred našim rojstvom izbrali Kanado za svoj drugi dom.
V	naši družini smo vsi bolj avanturisti in ljubitelji potovanj, letenja in odkrivanja vsega novega. V Kanado smo se na obisk prvič podali leta 1987, ko sta bila sinova še mala. Goran je bil star 7 in Damjan 4. Drugič pa smo bili leta 2000, ko smo bili že vsi veliki. Ob teh obiskih smo spoznali mnogo dobrih prijateljev, s katerimi ohranjamo prijateljske vezi vseskozi, saj ne mine leto, da nas ne bi obiskali vsaj dve družini iz Kanade. Eden od naših dobrih prijateljev se je zaradi službenih dolžnosti preselil iz Winnipega v provinco Alberta, v glavno mesto Calgary, bolj proti zahodu Kanade. Lani nas je obiskal s celo družino in skupaj smo prečesali precej Prekmurja, pred tremi leti nazaj pa Slovenijo. Na vsak način je vztrajal, da ga moramo čim prej obiskati in si ogledati njegovo novo domovanje. Sklenili smo, da ga obiščemo letos poleti, vendar zaradi sinovih in snahinih delovnih obveznosti nismo mogli uskladiti termina za poletni obisk.
Marca, med dopusti ( še v Muri), sva se z Lojzetom po dveh klicih v Kanado in petih minutah usklajevanja odločila, da se bova tokrat na pot podala kar sama in to že čez pet dni od dneva odločitve. Takoj smo šli na internet rezervirat karte in jih čez par minut imeli že tudi v roki. Marca ni glavna turistična sezona, zato je bila tudi cena letalskih kart temu primerna. Naredila sva plan letenja, ki se je začel od Gradca do Frankfurta. V Frankfurtu sva prestopila na letalo Airbus A330 za Calgary in po isti poti nazaj domov.
Končno je nastopil dan najinega potovanja. Iz Gradca sva poletela ob šestih zjutraj z letalom BAE 146 Avro,
Pogled z letališkega terminala v Calgaryu
52
Razno
NOVINE, številka 27
letalske družbe Eurowings. Še sedaj se spominjam nepozabnega pogleda na zasnežene vrhove avstrijskih planin, ki so se bleščali v zgodnjem jutranjem soncu, saj je ponoči malo snežilo. Po dobri uri letenja smo pristali na letališču Frankfurt am Main, kjer sva takoj našla izhod za Calgary. Imajo vse tako razločno označeno, da se ti skoraj ne more zgoditi, da bi zgrešil svoj cilj, saj ti letalsko karto parkrat prekontrolirajo. Časa sva imela skoraj dve uri, zato sem hitro naredila nekaj lepih posnetkov, na katerih so bili seveda avioni. Vrsta pred okencem za čekiranje se je začela čedalje daljšati in lahko sva opazovala ljudi različnih narodnosti in ras. Tisti, ki so prileteli iz Afrike in toplih krajev, so bili v kratkih rokavih, mi Evropejci pa v bundah. Na vrsti sva bila za čekiranje in Lojzetu je odleglo, ko je videl, da je več kot polovica potnikov potovala z internetnimi kartami, saj je imel doma precejšnje pomisleke glede internetnih kart. Vstopila sva v skoraj novo letalo in se udobno namestila. Letalo se je napolnilo do zadnjega kotička. Pripeti smo počakali na vzlet. Pogled na frankfurtsko letališče je bil izjemen, saj je bilo na letališču polno letal, ki so pristajala in vzletala. Let je bil zelo miren in lep, brez vseh turbulenc. Leteli smo preko Anglije, Grenlandije in po kanadski strani nazaj. Pred vsakim sedežem je na letalu plan letenja, tako da ob vsakem trenutku lahko vidimo, nad katerim ozemljem letimo, kakšna je višina in hitrost letenja ter uro in vreme na tvojem cilju potovanja. Uspelo mi je narediti tudi nekaj lepih posnetkov, ko smo leteli nad Grenlandijo. Po deseturnem letenju smo pristali na zelo modernem novem letališču Calgary. Šli smo do vstopne carine, kjer sva oddala formularje, ki smo jih morali izpolniti že na letalu. Po krajši formalnosti na carini sva že zagledala najinega gostitelja in prijatelja Stanka, ki naju je čakal pri izhodu. Med vožnjo proti njegovemu domu sem si ogledovala Calgary in opazila, da ni dosti strogega
Skakalnice v Calgaryu
centra in visokih poslovnih zgradb, temveč je vse bolj nizko, in kot smo se lahko prepričali naslednji dan, ko smo se podali na stolp, je sredina mesta izredno velika. V Calgaryju je bilo ob najinem prihodu prijetnih 15 stopinj, kar je bilo precej topleje kot pri nas, vendar je vreme zelo spremenljivo, saj nas je že naslednje jutro pričakal zunaj meter snega in minus 10 stopinj.
Čez dva dni smo se odpravili v 120 km oddaljeno mesto Banf, vmes smo si pa še ogledali prizorišče olimpijskih iger, ki so bile v Calgaryju pred leti. Namestili smo se v hotelu in odšli na ogled mesta Banf. Z gondolo smo se odpeljali na bližnje planine, saj smo si hoteli ogledati Banf in bližnjo okolico tudi iz zraka, vendar sta nam rahlo sneženje zgoraj in megla v dolini preprečila pogled z vrha. Zvečer smo malo "zažingali" in trdno zaspali. Na naše veliko začudenje smo se zjutraj prebudili v čudovito sončno zimsko jutro. Naš cilj je bil ogled smučarskega centra Lake Luise z istoimenskim jezerom, za katerim se nahaja tudi ledenik. Jezero je bilo, normalno, zamrznjeno in polno snega, vendar je bila po jezeru sprehajalna pot. Po pripovedovanju najinega gostitelja, ima obisk tega jezera največji čar poleti, ko se lahko sprehodiš po bližnjih planinah, saj je takrat pogled na jezero edinstven. Po ogledu vseh teh lepot narave, smo se popoldne odpravili nazaj proti Calgaryju, saj sem gostitelju obljubila, da bomo zvečer skupaj spekli langaš in pripravili langaš Party. Ko se je stemnilo, so bili langaši že pečeni in pridružili so se nam sosed Jimmy, ki je po rodu iz Iraka, z ženo Španko in njun prijatelj Rađiv, po rodu iz Indije in naenkrat smo bili mednarodna družba. Razložila sem jim, kako se langaš pripravi. Sodeč po tem, da so skoraj vsega pripravljenega pojedli, jim je moral biti zelo všeč. Družili smo se še dolgo v noč. Naslednje jutro sva se morala midva začasno
Jezero Lake Luise
53
NOVINE, številka 27
Razno
posloviti od prijateljeve družine, saj sva naslednji dan že potovala naprej v Winnipeg, kjer so naju že težko pričakovali najini sorodniki. Iz Calgaryja sva letela z nizkocenovno letalsko družbo Westjet. Letalo je bilo Boing 737. Ob odhodu sva imela sončno vreme. Po dveh in pol urah lepega letenja smo se začeli spuščati na letališče Winnipeg. Čutila sva, da smo že blizu tlom, vendar naju je čudilo kako to, da ne vidiva letališča. Spraševala sva se, kaj je narobe. Ko sva oba prestrašena zrla skozi okno, sva opazila, da divja v Winnipegu pravi snežni metež, vse je bilo temno, le majhne lučke so se videle na eni od pristajalnih stez, kamor naj bi mi pristali. Lojzek je povedal da izgleda, kot da bomo pristali v Sibiriji. Pristali smo v ledu in snegu varno, vendar precej burno. Adrenalin na višku. Stopila sva skozi letališko zgradbo, kjer naju je stric že nestrpno čakal, saj je tudi sam videl, kako smo pristali. Objemanju ni bilo ne konca ne kraja. Do njegovega doma smo se peljali več kot uro in pol, glede na vreme, pa tudi letališče je čisto na drugem koncu mesta. Po nekajdnevnem obisku pri prijateljih, smo obiskali tudi slovensko mašo. Pod cerkvijo imajo svoj klubski prostor, kjer se vsako nedeljo po maši zberejo in obujajo spomine. Kaj kmalu se je zaslišal glas harmonike in Slakova V dolini tihi je vasica mala, pa tudi Raj pod Triglavom smo zapeli skupaj. Kot vrhunec vsega pa je bilo tudi praznovanje rojstnega dne njihovega harmonikarja, gospoda Pintarja, ki sva ga midva poznala že od prejšnjih obiskov v Kanadi. Veselju ni bilo konca in že smo se vsi vrteli v ritmu polke. V Winnipegu imajo ustanovljene tri folklorne skupine: Nagelj, Rožmarin in Triglav. Člani skupine Triglav in Rožmarin so letos tudi gostovali v Sloveniji ( najbližji nastop nam so imeli v Lenartu ). Imajo tudi slovenski radio, Glas kanadskih Slovencev, ki oddaja vsako nedeljo po eno uro. V oddaji predvajajo predvsem lokalne novice,
Mednarodna druščina
novice iz Slovenije, čestitke, imajo pa tudi glasbo po izbiri. Slovencem po svetu vsak obisk iz domovine pomeni mnogo, saj jim je to ena vez z domovino, o čemer sva se prepričala sedaj že tretjič. Četudi naju vsi ljudje niso poznali, nama je skoraj vsak ob slovesu stisnil roko, s solzami v očeh.
Vse lepo hitro mine in prišel je tudi dan najinega slovesa. Zadnji dan najinega bivanja pri sorodnikih, sva jim za slovo naredila sneženega moža, ki smo ga poimenovali slovenski Janez. Verjetno vam ni treba posebej napisati, kako zelo smo jokali ob slovesu, saj sva vedela, daje stric hudo bolan. Vrnila sva se nazaj v Calgary, kjer sva ostala še en dan. Z našim prijateljem Stankom smo si obljubili, da se drugo leto zopet vidimo, tokrat v Sloveniji, kajti če se bo vse izšlo po njegovih planih, se bo odslej v Slovenijo vračal večkrat.
Zopet sva bila na letalu za Frankfurt, kjer smo po desetih urah letenja pristali. Tokrat let ni bil tako miren, saj smo nad Grenlandijo večkrat prileteli v turbulence in nekajkrat kar precej izgubili na višini. Vendar se je vse srečno končalo. Med letom smo lahko opazovali tudi menjavo dneva. Na naši levi, kanadski strani je bila noč, na evropski strani pa se je začel delati dan. Še en lep, nepozaben pogled na čudo narave.
Ko sva pristala na letališču v Gradcu, sva bila oblečena v bunde, saj sva Kanado zapustila pri -15 stopinjah, v Gradcu pa so vsi hodih oblečeni v kratke hlače in kratke rokave, saj je bilo +27 stopinj in vsi so naju kar malo čudno gledali. Ob prihodu nama je za spomin ostalo čez petsto posnetkov in lepi spomini. Moram vam napisati še to, da je naš stric v Winni-pegu preminil v mesecu avgustu in da nama je bilo v veliko zadovoljstvo, da sva ga lahko še zadnjič videla in ga s tem ohranila v najlepšem spominu.
Brigita Andrejek
Tri generacije Sukičev v Winnipegu
54
Razno
NOVINE, številka 27
Računalniški tečaj
Že od nekdaj sem imela željo, da bi se tudi jaz naučila dela z računalnikom, še posebej pa, ko sem videla, kako se danes mladi po internetu sporazumevajo in negujejo stike s prijatelji po celem svetu. Verjetno vam ni treba posebej pripovedovati, kako je to, ko prosite svoje otroke ali vnuke, naj vas naučijo vsaj osnovne stvari. Ko imate čas za učenje vi, ga nimajo oni in glej ga šmenta, ko imajo oni pet minut časa, ga nimate vi, in ko končno imate oboji malo časa, bi vam mladi radi v petih minutah vse razložili in vse pokazali in če se še tako trudite, enostavno tako hitro ne morete vsega registrirati, kaj vam razlagajo. Čez par sekund ko te gledajo, kako se trudiš in poskusiš razumeti vse te tipke in klike, kar je seveda nemogoče, te nedolžno vprašajo: “Pa kako da tega ne razumeš?”
Tečajniki v računalniški učilnici
V mesecu februarju smo od občine Gornji Petrovci po pošti dobili prijazno vabilo, naj se udeležimo 60-urnega računalniškega tečaja za odrasle, ki se bo začel enkrat v tekočem letu, stroške tečaja, pa naj bi krila EU. Takoj sem zagrabila priložnost in se prijavila. Malo me je sicer potem grabila panika, ker se dolgo ni začel in sem mislila, da je bilo najbrž premalo prijav, malo pa zato, ker sem se bala, da pa res morda vsega ne bom registrirala, ampak ves strah je potem bil odveč.
Končno smo maja začeli. Bila sem zelo presenečena, kajti bilo nas je za dve skupini, presenečena pa tudi zato, da je bilo nekaj ljudi precej starejših od mene. Za učitelja smo dobili, g. Gasparič Damjana iz Kobilja, mladega fanta z jeklenimi živci. Moram vam napisati, da smo se imeli zelo lepo, da smo uro za uro komaj čakali, se družili, dosti naučili,
dosti nasmejali, ženske smo tudi izmenjavale recepte, bilo je enkratno. Od vsega najlepše je pa to, da sedaj še dalje ohranjamo stike po elektronski pošti. Pošiljamo si pametne, pa včasih tudi manj pametne stvari, povemo si kaj je novega, si voščimo za rojstni dan, dostikrat pa se tudi pogovarjamo po internetu. Jaz sem pa zelo vesela, da vsakih par dni dobim mail iz Kanade in sem tako pogosto v stiku s sorodniki in prijatelji, saj se po telefonu sigurno tako pogosto ne bi pogovarjali.
Naučili smo se osnovnega dela z računalnikom, elektronsko pošto in internetom. Ob koncu 60-urnega tečaja smo pa imeli tudi izpit. Najlepši dan nam je pa bil vsem skupaj, ko nam je naš računalniški učitelj poslal e-mail, na katerem je pisalo: “Čestitam, vsi ste uspešno opravili izpit”. Rada bi se še enkrat v imenu vseh tečajnikov zahvalila našemu učitelju Damjanu, ki se je tako
Obe skupini ob zaključku tečaja
potrpežljivo posvetil vsakemu posamezniku in nam razložil določeno snov tudi večkrat, če je bilo to potrebno. Nikoli se ni razjezil, čeprav bi se vsaj
Prva skupina ob podelitvi priznanj z županom, 20.08.2009
55
NOVINE, številka 27
Razno
Druga skupina ob podelitvi priznanj z županom, 05.11.2009
po moji presoji, dostikrat moral, nikoli ni pokazal slabe volje in bilo nam je vsem žal, ker je bilo tako hitro vsega konec.
V sklopu občinskega praznika nam je pa g. župan v kulturnem domu v Stanjevcih podelil tudi priznanja za opravljeni računalniški tečaj. Naj se na koncu ne pozabim zahvaliti tudi ravnatelju osnovne šole Gornji Petrovci, saj se je tečaj odvijal v računalniški učilnici na šoli.
Brigita Andrejek
Sončki obiskali Olimje
Vsako leto je za članice in člane Pomurskega društva za cerebralno paralizo Sonček, ki ga s sedežem v Murski Soboti vodi predsednik, Andrej Žiško, posebno doživetje ekskurzija oziroma izlet po domovini. Tako sta letos, 23. maja, kar dva avtobusa 74 udeležencev (člani društva, njihovi družinski člani, prijatelji) odpeljala na Sončkov izlet. Iz Murske Sobote so se odpeljali po novi avtocesti proti Mariboru in naprej do Olimja.
Tam je najprej sledil ogled samostana, ki je bil v 11. stoletju zgrajen kot grad pilšteinskih grofov. V letih 1663 - 1782 so ga kot samostan upravljali bratje pavlinci, od leta l999 dalje pa zanj skrbijo bratje minoriti - manjši bratje sv. Frančiška Asiškega. Poleg samostana danes štirje bratje minoriti skrbijo še za cerkev svete Marije Vnebovzete, ki je bila zgrajena leta 1785 ter za lekarno (tretja najstarejša v Evropi: za Parizom in Dubrovnikom !) in vrt z zdravilnimi zelišči, kjer raste preko 200 zelišč.
V prelepem sobotnem sončnem dopoldnevu so Sončki pred kosilom obiskali še Deželo pravljic in domišljije ter prebivališče čarovnice Čire
Sončki v Olimju
čare v gozdu in se nato odpravili na opoldansko okrepčilo do gostišča Jelenov greben. Po kosilu so tam spoznali udomačene gozdne živali, zatem pa je v Olimju sledil še obisk čokoladnice, za nekoliko starejše pa obisk pivovarne.
Tekst in slika: Filip Matko
Živali - naše prijateljice
Tudi naši hišni ljubljenčki imajo radi, da je za njih poskrbljeno, da jim je toplo, in da niso lačni. Ta dva prijatelja na sliki, Čebri in Mače, sta se lepo namestila v košari pri peči. Ker pa vsi vemo, da za marsikatero domačo žival ni tako lepo poskrbljeno, kar nas skrbi in žalosti, vas prosimo - poskrbite, da bodo vse živali imele lep in čist dom, vedno na voljo vodo in hrano, kar pa je še najbolj pomembno, ljubezen nas ljudi.
Marjan Šafran
Čebri in Mače pri topli peči
56
Razno
NOVINE, številka 27
Dejavniki tveganja in zaščite od odvisnosti
Kot droge označujemo vse tiste snovi, ki združujejo naslednje značilnosti:
1.	Ko pridejo v naš organizem, potujejo po krvi do možganov in na različne načine spremenijo njihovo delovanje.
2.	Redna uporaba povzroči toleranco in odvisnost. Zdenka Čebašek-Travnik je zapisala, daje odvisnost motnja in bolezensko dogajanje, za katero so značilni naslednji znaki:
•	Močna želja po psihoaktivni snovi (drogi)
•	Oslabljen nadzor nad količino zaužite psihoakti-vne snovi
•	Spremenjena toleranca do te snovi ( za enak učinek je potreben vedno večji odmerek snovi)
•	Odtegnitveni ( abstinenčni) znaki
•	Nadaljevanje z uživanjem snovi kljub jasnim dokazom o škodljivosti tega početja
•	Uživanje snovi postane pomembnejše od drugih obveznosti posameznika
3.	Zloraba drog lahko povzroči različne motnje:
-	telesne, kadar škodujejo organizmu uživalca kot posledica strupenih (toksičnih) učinkov drog
-	duševne, kadar negativno vplivajo na odnos osebe do sebe ali čustvenega okolja (konflikti)
-	družbene, kadar prizadenejo družino odvisnika ( socialne in finančne težave), skupnost ( npr. kriminalna dejanja kot so kraja ali nasilje, prometne nesreče, ki jih povzročijo vozniki pod vplivom drog )
Dejavniki tveganja za razvoj odvisnosti od drog
Najpomembnejši dejavniki tveganja so: Radovednost mladostnikov naj ne bi bila osredotočena na tvegane situacije. Radovednost je v življenju pozitivna in je značilnost mladostnikov, ki pa jo je treba razvijati tako, da postaja vir mladostnikovega zdravega odraščanja, pridobivanja novih znanj in veščin, ki krepijo samopodobo ;
Pritisk skupine vrstnikov in težnja k homogenosti v okrilju skupine mladostniku po eni strani omogoča prevzem nekaterih prepoznavnih znakov, napr. v načinu oblačenja, pripadnosti določeni glasbeni zvrsti, po drugi pa ima lahko pomembno vlogo tudi pri odločitvi za prvo uživanje droge;
Iskanje užitka - uživanje drog je vedno povezano
z željo po odklopu od zoprnih zahtev resničnosti. Če se v otroštvu in adolescenci ne naučimo drugih oblik zabave, lahko droge prevzamejo vodilno vlogo;
Nedosleden nadzor družine - kadar so družinska pravila prestroga, preohlapna ali se pogosto spreminjajo, otroci in adolescenti le s težavo ponotranjijo jasne vedenjske vzorce, zaradi česar je prizadeta njihova socializacija zunaj družinskega okolja; Razpoložljivost drog - če so v okolju, v katerem mladostnik odrašča, oziroma preživlja prosti čas, droge močno prisotne, je lažje dostopna tudi prva uporaba droge.
Navidezno družbeno sprejeta oblika vedenja je, če se uporaba drog napačno prikazuje kot pogosta ali družbeno sprejeta oblika vedenja ( če se lažno prikazuje kot večinsko vedenje, npr. skozi veliko medijsko pozornost, če se znane osebe pojavljajo v medijih pod vplivom psihoaktivnih snovi ( droge, alkohol ) ali s cigareto. Seveda, to niso edini dejavniki tveganja, so pa med najpomembnejšimi, na katere lahko preventivno vplivamo.
Dejavniki zaščite
Znana je vrsta dejavnikov, ki zmanjšujejo verjetnost uživanja drog in so povezani s kulturnimi in pravno-regulativnimi spremembami v družbi, kot so sprejemanje in dosledno izvajanje zakonov, ki urejajo to področje ( npr. prepoved oglaševanja alkoholnih pijač in tobaka, zviševanje cen in davkov na te proizvode, prepoved kajenja na javnih mestih ) spodbujanje družbenih norm zdravega načina življenja, (npr. izvajanje preventivnih aktivnosti v šolah ). Drugi se nanašajo na podporo posamezniku, da sprejema odločitve, ki omogočajo konstruktivno in izpolnjeno življenje.
Glede na omenjene dejavnike poznamo različne pristope in pobude, ki želijo doseči naslednje cilje: Usmeriti mladostnikovo radovednost v pozitivno
smer, da bi razvili njegovo »raziskovalno žilico« in jo usmerili v področja, ki odvračajo od tveganih vedenj in situacij.
Podpirati vzgojo o vrednotah in vedenju, ki ceni, spoštuje in razvija odgovoren odnos do svojega zdravja in zdravja skupnosti. Ta cilj je predmet različnih preventivnih programov, ki se v naši državi izvajajo v šolah in skušajo pri učencih prebuditi zavest, da zdravje ni odvisno zgolj od sreče, pač je močno pogojeno z odločitvami, ki jih sprejema vsak posameznik.
57
NOVINE, številka 27
Razno
Spodbujati pozitivno samopodobo oziroma dejavnike, ki jih mladi potrebujejo za zdrav osebnostni razvoj.
Ta je pogojen z občutkom varnosti, identitete, pripadnosti, smiselnosti in sposobnosti. Cilj je okrepiti v tem obdobju značilno krhko ljubezen do samega sebe, ki mladim pomaga pri soočanju z življenjskimi izzivi, da se lažje spoprijemajo s skušnjavami, s čimer se zmanjšujejo tveganja. Razvijanje pozitivnega samovrednotenja, spoštovanja do sebe in drugih, poteka v šolskem in domačem okolju. Zelo je pomemben primeren vzgojni odnos do otroka, da razvije pozitivno samopodobo, ki mu bo pomagala, da primerno odgovori na zunanje vplive.
Razvijati socialne veščine, ki bodo mladim pomagale, da se bodo v odnosu do drugih vedli primerno in predvsem samostojno in se tako uspešno izognili pritiskom vrstniških skupin po skupnem uživanju drog in če je treba, zmogli zamenjati tudi skupino oziroma prijatelje.
Spodbujati bogato in raznovrstno preživljanje prostega časa, ki bo mladostniku širilo obzorja in odkrivalo nove svetove ter tako pomagalo najti zadovoljstvo, ki ne bo ogrožalo njegovega razvoja. Pomagalo mu bo ustvariti tudi pozitivne načine zabave na podlagi možnosti, ki mu jih ponuja okolje.
Spodbujanje razumnega izvajanja starševske avtoritete, ki naj bi mladostnikom omogočila ponotranjiti nekatera sprejemljiva pravila sobivanja in prejemati vedno več odgovornosti, tudi v primerih ko gre za radovednost ali užitek. Od staršev otrok/mladostnik pričakuje, da jim postavijo jasne meje sprejemljive-ga/nesprejemljivega...
Težja dostopnost drog na družabnih mestih, kjer se gibljejo mladostniki.
Spodbujanje dejavnikov zaščite in zmanjševanje dejavnikov tveganja tvori preventivni cilj, ki si ga lahko zada vsak starš, učitelj in odrasli, prav tako vsak mladostnik, ki želi biti zadovoljen sam s sabo ter živeti izpolnjeno in zdravo življenje. To je skupna naloga, ki zadeva nas vse.
(Viri: publikacija Droge-tvoj vodnik, več informacij-manj tveganj, Vlada RS, Urad za droge Čebašek-Travnik, Zdravljenje bolezni odvisnosti, , www.ustanova-odsevseslisi.si, 12.10.09.)
Povzetek uredili: asis.Tatjana Krajnc Nikolič, dr. med. in Jadranka Jovanovič, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota
Majska pesem 2009
Cerkev Marije Vnebovzete pri Gradu je bila v nedeljo, 17. maja 2009 gostiteljica 3. Majske pesmi, koncertu pevskih zborov in vokalnih skupin z območja Krajinskega parka Goričko. Prireditev so pripravili Goričko drüjštvo za lepše vütro, JZ KP Goričko in Občina Grad. V tekmovalnem delu so se pomerili naslednji pevski zbori: Mešani pevski zbor KPD Rogašovci, Moški komorni zbor KPD Rogašovci, Moški pevski zbor Rožmarin Pertoča, Moški pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko, Mešani pevski zbor Sv. Helene Pertoča in Ženska vokalna skupina Zarja Puconci. Pevske zbore je ocenjevala komisija v sestavi: Tomaž Kuhar, Lukre-cija Marič in Mileva Kralj Buzeti. Že tretjič zapored je prvo mesto zasedla Ženska vokalna skupina Zarja iz Puconec. Drugo mesto je osvojil Moški komorni zbor KPD Rogašovci, tretje mesto pa sta si letos delila Mešani pevski zbor KPD Rogašovci in Moški pevski zbor Društva vinogradnikov Goričko. Nagrajeni zbori so prejeli priznanja, ki so jih podelili: Marta Horvat, predsednica Goričkega drüjštva za lepše vütro, Janko Halb, direktor JZ KP Goričko in Daniel Kalamar, župan Občine Grad. Kot gostje so se občinstvu predstavili tudi domačini, Ljudski pevci Kulturnega društva France Prešeren od Grada ter pevski zbor Singkreis Stainz bei Straden iz Avstrije in Komorni pevski zbor Zveze Slovencev iz Monoštra. V prijetnem, predvsem pa akustičnem okolju cerkve pri Gradu, so tako nastopajoči, kot obiskovalci preživeli prijetno glasbeno majsko popoldne. Upamo, da se bo prihodnje leto še več pevskih zborov opogumilo in udeležilo tekmovanja na Majski pesmi 2010. Vabljeni!
Sonja Kerčmar
Prehrana za boljši vid
prim. mag. Branislava Belovič, dr. med.
Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota
Z očmi zaznavamo svet, hkrati pa se v njih zrcalijo duša in čustva. Najlepše so ko se v njih zrcali ljubezen. So bolj kod katerikoli drug telesni organ izpostavljene vplivom okolja. Dobremu zdravju oči pa veliko pripomo-
58
Razno
NOVINE, številka 27
re zdrava prehrana. Za zdravje oči je pomembna pestra prehrana. Vsebuje naj polnovredna žita in žitne izdelke, veliko zelenjave in sadja vseh barv, mleko in mlečne izdelke z manj maščob, stročnice, oreške, ribe, zmerne količine manj mastnega mesa ter čim manj sladkorja. Maščobe naj bodo predvsem rastlinskega izvora.
S pestro prehrano oči dobijo potrebne hranilne in zaščitne snovi. Slednje so zelo pomembne kajti varujejo pred škodljivimi učinki prostih radikalov. Namreč, prosti radikali nenehno nastajajo kot vmesni produkt med dihanjem. Njihovo nastajanje spodbuja pospešitev presnove ter škodljivi učinki iz okolja ( strupi, kajenje, ultravijolično sevanje...). Snovi, ki proste radikale naredijo neškodljive se imenujejo antioksidanti. Med učinkovite antioksidante sodijo vitamini A, C in E, beta karoten, selen ter sekundarne rastlinske snovi. Vitamin A je za oko še posebej pomemben. Omogoča dober vid in ščiti pred nočno slepoto. Skupaj s C vitaminom učinkovito varuje oči pred prostimi radikali. Dober vir vitamina A so jetra, ribe, jajca, mleko, korenček (kuhan), rumena buča, paradižnik, špinača ter sadje rumene barve (marelice, breskve, papaja, mango...). C vitamin zmanjšuje tudi tveganje za nastanek starostnih očesnih obolenj. Vsebujejo ga pomaranča, grenivka, limona, kivi, rdeča paprika, zelena listnata zelenjava... Vitamin E varuje oko pred starostno sivo mreno. Učinek je največji ob prisotnosti zadostnih količin vitamina C. Najboljši vir vitamina E so rastlinska olja, žitni kalčki, oreški, semena, jajca, avokado, brokoli... Za zdrave oči je nujna tudi zadostna količina selena in cinka. Cink je najpogostejši mikroelement v očesu. Nepogrešljiv je za delovanje antioksidativnih encimov, ki proste radikale naredijo neškodljive. Zadostne količine cinka dobimo z uživanjem rib, mesa, mleka, mlečnih izdelkov, polnovredna žita. Selen si zagotovimo z uživanjem polnovrednih žitnih izdelkov, sezamovega semena, oreškov, soje, morskih sadežev, mesa, jajc. Ne smemo pozabiti antioksidantov luteina, zeaksantaina in likopena. Brez njih bi varovalni sistem oči bil manj učinkovit. Lutein in zeaksantin varujeta pred škodljivimi učinki sončnih žarkov ter uničujeta proste radikale. Nahajata se v predvsem v zelenjavi kot je brokoli, grah, špinača, ohrovt, zelje, peteršilj, koruza. Z zaužitjem 10 dag špinače si zagotovimo dnevno potrebno količino luteina. K dobremu zdravju oči še dodatno pripomore uživanje borovnic, ma-
relic, rdečega grozdja, soje, žitnih kalčkov, gob, mastne ribe (losos, sardele, tuna ), polnozrnatih izdelkov, pistacije in lanenega semena. K vsemu omenjenemu pa sodi uživanje zadostnih količin vode ( najmanj 8 velikih kozarcev ). In seveda izogibanje enemu od največjih strupov za oči -cigaretnemu dimu.
Dragi prijatelji in bralci Novin
Zopet je leto naokrog in pred nami je najlepši čas leta, ko se vse blešči in iskri. Verjamem in upam, da ste z letom, ki se izteka, bili zadovoljni in da so se vam dogajale same lepe stvari, da ste bili zdravi in uspešni na vseh svojih poteh. V letu, ki nam prihaja naproti, vam želim predvsem zdravja in okoli vas same iskrene prijatelje in dobre ter pozitivne ljudi. Bodite srečni in dobre volje, kajti življenje je prekratko,da bi ga zapravljali s prepiri in slabo voljo. SREČNO!
Prilagam vam dva recepta. Prvi je za RIŽEVE KRAPCE. Krapci vsaj v naši vasi niso zelo prepoznavni. Ta recept sem dobila od sodelavke iz Dokležovja, saj jih na drugi strani Mure dosti pečejo.
Drugi recept je za MADARICO, ki sem ga lani našla v enem od časopisov in vedno, ko jo spečem, sem pohvaljena od prijateljev, ker je zares dobra.
RIŽEVI KRAPCI ( masa je za dva velika pekača ) Testo: 80dkg moke, 1 kocka kvasa, sol, mleko po potrebi. Ščepec sladkorja za vzhajanje kvasu. Zamesimo testo, ki naj ne bo pretrdo. Testo razdelimo na dva dela. Pustimo vzhajati. Vzhajanega razvaljamo in damo v naoljen pekač ter namažemo z nadevom. Damo v pečico na 200 stopinj in pečemo približno 25 minut, odvisno od pečice. Z drugim delom naredimo isto.
Nadev: 60dkg skute, vanilin sladkor, limonova lupina in sladkor po okusu, 4 skodelice riža, ki smo ga skuhali en dan prej (ker rabimo hladnega). Kisle smetane toliko, da dobimo lep, gladek, ne presuh nadev, ki se da namazati. Vse skupaj zmešamo in razdelimo na dva dela, ter namažemo po testu. Pečenega lahko še potrosimo z orehi, lahko ga pa še vročega premažemo s kislo smetano.
MAĐARICA ( masa je za velik pekač )
Testo: 75dkg moke, 1 pecilni, 23dkg sladkorja,
59
NOVINE, številka 27
Razno
20dkg margarine, 1 jajce, mleko po potrebi, da lahko zamesimo testo. Testo razdelimo na pet delov, razvaljamo in vsakega posebej pečemo na namaščenem papirju, na zunanji strani pekača. Nadev: 7,5dcl mleka, 10 žlic ostre moke, 2 vanilin sladkorja, 20dkg čokolade, 3 5dkg margarine, 32dkg (lahko tudi malo manj) sladkorja v prahu, rum po okusu. Za nadev zavremo mleko, vanj pa vmešamo moko z vanilin sladkorjem, ki smo jo pred tem kot puding zmešali v nekaj žlicah mleka. Tako dobljeno maso napol ohladimo, vanjo pa potem zamešamo razmešano margarino, sladkor v prahu, raztopljeno čokolado in rum.
S še toplo kremo namažemo vsako ploščo posebej in tako sestavimo mađarico. Povrhu naredimo še glazuro iz čokolade in margarine. Pustimo jo stati vsaj en dan ,da se pecivo sprime in malo navlaži.
Dober tek!
Brigita Andrejek
Solate za dobro počutje in zdravje
prim. mag. Branislava Belovič, dr. med.
Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota
Brez solate si težko predstavljamo tradicionalno kosilo, večerjo ali svečan obrok. Tudi prav je tako. Namreč solata doda obroku pestrost, barvo, zvišuje prehransko vrednost in nenazadnje prispeva k večjemu uživanju zelenjave. Slednje pa je izjemnega pomena za dobro zdravje. Zato poskrbite, da bo solata čim večkrat na vaši mizi. Uživajmo v njenem enkratnem okusu in videzu. Kljub majhni kalorični vrednosti je bogata s hranilnimi snovmi. Vsebuje skoraj vse minerale v majhnih količinah. Dober je vir vitamina K in C ter beta karotena. Predvsem pa je dober vir vlaknin. Kar zadosti razlogov, da postane sestavni del kosila ali večerje. Če se nameravamo znebiti kakšnega odvečnega kilograma, naj bo solata obvezni del obrokov. Lahko izbiramo med: endivijo, kristalko, mehko solato, radičem, rukolo, motovilcem... Okus solati izboljša preliv. Običajno ga pripravimo iz pet delov kisa in enega dela olja ter soli. Za posebne priložnosti kombiniramo ekstra deviško oljčno olje in hladno stiskano sončnično olje. Da bo solata vsakokrat drugačna, prelivu dodamo poper, gorčico, peteršilj, baziliko, čebulo ali česen. Vsi pozna-
mo grenki okus endivije. Odlična je z dodatkom oljčnega olja in jabolčnega kisa. Pripravimo jo samo ali v kombinaciji z drugimi solatami. Zelo okusna je s kuhanim krompirjem. Za spremembo ji dodamo sesekljan peteršilj ali baziliko. Ali pa se odločimo za bolj drzno kombinacijo s sezamom, orehi ali sončničnim semenom. Tudi radič pripravimo podobno kot endivijo. Zaradi bolj izrazitega grenkega okusa ga največkrat kombiniramo z drugimi solatami. Ne pozabimo aromatičnega, nežnega motovilca. Lepo se sklada s česnom, kuhanim krompirjem in fižolom. Pri nas se vse bolj uveljavlja zelo aromatična, močno prijetnega grenkega okusa in nežna rukola. Kljub temu, da vsebuje malo kalorij ( 5kcal/100 g ) je izjemno vredno živilo zaradi vsebnosti kalcija, magnezija, železa, kalija, fosforja, vitaminov A, K in C, luteina in zeaksantina. Zaradi vsebnosti omenjenih snovi varuje zdravje in prispeva k preprečevanju kroničnih bolezni. Rukolo najpogosteje pripravljamo kot solato ali kot dodatek drugim jedem rafiniranega okusa. Sestavni je del carpaccia - ribjega, mesnega, zelenjavnega ali sadnega. Juham, rižotam, picam in testeninam z omakami na bazi paradižnika da specifičen okus. Poseben okus in svežino podari rukola mesnim in ribjim jedem z žara ter jedem iz divjačine v kombinaciji s pinjoli in orehi. Uporabimo jo lahko za nadev: dušeno na oljčnem olju kot nadev za lignje, v kombinaciji s skuto kot nadev za palačinke. Za posebne priložnosti polenti na koncu kuhanja dodajmo sesekljano rukolo. Rukola se lepo sklada s balzamičnim kisom, oljčnim oljem, limono, z vsemi vrstami rib in morskimi sadeži, mlado govedino in mesom kozlička, z raznimi siri (na pr. parmezanom), paradižnikom, bobom, avokadom in pinjoli. Odličen je dodatek drugim solatam.
Pisana solata
1 zelena solata 10 dag rukole 10 dag motovilca jogurtov kozarec kuhane koruze 2 žlici sončničnega olja kis sol
Pomešamo vse solate, dodamo koruzo in začinimo.
60
Obvestila
NOVINE, številka 27
Mladoporočenci v letu 2009
Alenka, in Robert Šebjanič
Damjana Kerčmar  Zavec in Jure Zavec
Tadeja Bencak  Kerčmar  in Jani  Kerčmar
2. fotonatečaj na Goričkem: Katera je tvoja najljubša?
Javni zavod Krajinski park Goričko razpisuje 2. nagradni foto-natečaj za najboljšo fotografijo iz Krajinskega parka Goričko. Letošnja tema je fotografija divje živali in avtohtone rastline na Goričkem z naslovom :
Katera je tvoja najljubša ?
V Javnem zavodu Krajinski park Goričko se poleg aktivnosti v okviru ohranjanja narave in trajnostnega razvoja, veliko ukvarjamo z ozaveščanjem prebivalstva, pri čemer veliko pozornosti namenjamo mladi populaciji. Po naših izkušnjah je ozaveščanje najbolj učinkovito, če se dotakne vsakega posameznika posebej. Tako smo tudi oblikovali idejo o razpisu fotografskega natečaja v katerega bi privabili mlade, nadebudne fotografe, ki se ukvarjajo z digitalno fotografijo.
Pogoji za sodelovanje v natečaju:
•	Na natečaju lahko sodelujejo učenci osnovnih šol.
•	Motiv na fotografiji mora biti divja žival in rastlina na Goričkem (primer: fotografirajte rastline in živali na travniku, v gozdu, na polju, na in ob jezerih, mlakah, potokih, živih mejah, njivah. Lahko so žuželke, ptice, sesalci, cvetlice, drevesa, trave, gobe ...).
•	Fotografije domačih živali, živali v ogradah, vrtnih in sobnih rastlin ne bomo ocenjevali.
•	V izbor bomo uvrstili le fotografije, ki so bile posnete na območju Krajinskega parka Goričko
•	Vsak avtor mora poslati vsaj dve fotografiji (žival in rastlino)
•	Fotografije morajo imeti izvorno ločljivost minimalno 1600X1200 svetlobnih točk (pixlov), morajo biti v standardni barvni paleti RGB in .jpg formatu.
•	Vsak fotograf nam mora poslati svoje osnovne podatke: ime in priimek, naslov, elektronski naslov, telefonska številka, osnovna šola, razred in osnovne podatke o fotografiji: datum posnetka, kraj posnetka in tip fotoaparata.
•	Obe fotografiji morata biti poslani najkasneje do 24. maja 2010 na elektronski naslov kristjan. malacic@goricko.info
Ob razglasitvi rezultatov bomo v Viteški dvorani gradu pripravili razstavo vseh fotografij, ki jo bomo skupaj z vami, starši in vašimi prijatelji odprli ob
61
Obvestila
NOVINE, številka 27
Svetovnem dnevu varstva okolja, v petek 4. junija 2010, ob 17.00. Fotografi najboljših fotografij bodo prejeli nagrade naših pokroviteljev.
Nagrade:
1.	fotoaparat Nikon Coolpix S510 , podari NIKON Slovenija (nikon-foto.si)
2.	fotoaparat Nikon Coolpix S210 , podari NIKON Slovenija (nikon-foto.si)
3.	Multifunkcijska naprava: HP Photosmart C4480, podari ALARIX d.o.o. Slomškova 35, Murska Sobota Več informacij Kristjan Malačič: 041-670-956 ali kri-stian.malacic@goricko.info
Glavni pokrovitelj: nikon-foto.si (http://www.mkon-foto.si)
Sopokrovitelj: Alarix d.o.o. Slomškova 35, 9000 Murska Sobota (http: / /www.alarix.si)
Mešanje odpadkov je prepovedano
V	naših gospodinjstvih nastajajo vsak dan različne vrste odpadkov, ki zahtevajo ustrezno ločeno zbiranje in nadaljnje ravnanje.
Mešanje odpadkov je prepovedano (Uredba o ravnanju z odpadki UL RS št. 34/08, Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki UL RS št. 68/08, Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih UL RS št. 32/06, 98/07, 62/08, 53/09, Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo UL RS št. 84/06, 110/07 itd.). Med mešane komunalne odpadke (zabojnik črno-sive barve) ne sodijo posebni in nevarni odpadki, biološko razgradljivi odpadki, ločeno zbrane frakcije in odpadni embalažni materiali. Če odpadki, prepuščeni v odstranitev po vizualnem pregledu glede na vsebino ne bodo ustrezni, vam jih ob pobiranju mešanih komunalnih odpadkov v letu 2010 ne bomo več prevzeli in na zabojnik nalepili opozorilno nalepko z obvestilom. Do naslednjega odvoza boste morali zato VSEBINO ZABOJNIKA/VREČKE USTREZNO SORTIRATI NA POSAMEZNE FRAKCIJE v zato namenjene zabojnike in vreče oz. jih shraniti do akcije zbiranja kosovnih ali nevarnih odpadkov. Nadzor nad zakonsko sprejemljivim ravnanjem z odpadki bodo v letu 2010 poostreno izvajale pristojne inšpekcijske službe, ki bodo nepravilnosti sankcionirale v skladu s kazenskimi določbami predpisov o ravnanju z odpadki.
V	vsakem gospodinjstvu občasno nastaja večja količina mešanih komunalnih odpadkov, kot je razpoložljiva
velikost zabojnikov, ki jih imajo gospodinjstva v uporabi. Žal se pogosto dogaja, da mešane komunalne odpadke občani poskušajo oddajati v svojih vrečah ob/na ali v odprt zabojnik za »ostale odpadke« (zabojnik črno-sive barve). To ravnanje ni pravilno, zato v tem primeru prav tako dobite opozorilno nalepko z obvestilom.
Vrečke, ki so ob/na zabojniku, morajo imeti napis Saubermacher-Komunala, ki pobiralcem dajejo vedeti, da je plačana dodatna storitev ravnanja z dodatno količino odpadkov. Vrečk brez napisa Saubermacher-Komunala naše podjetje ni dolžno prevzeti.
ODPADKI PREPUŠČENI V ODSTRANITEV GLEDE NA VSEBINO NISO USTREZNI,
zato jih ob pobiranju mešanih komunalnih odpadkov nismo prevzeli.
Mešanje odpadkov je prepovedano (Uredba o ravnanju z odpadki UL RS št. 34/08, Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki UL RS št. 68/08, Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih UL RS št. 32/06, 98/07, 62/08, 53/09 itd.). Med mešane komunalne odpadke ne sodijo nevarni odpadki, biološko razgradljivi odpadki, ločeno zbrane frakcije in odpadni embalažni materiali. Do naslednjega odvoza VSEBINO ZABOJNIKA/VREČKE USTREZNO PRESORTIRAJTE NA POSAMEZNE FRAKCIJE v zato namenjene zabojnike in vreče oz. jih shranite do akcije zbiranja kosovnih ali nevarnih odpadkov.
Če potrebujete dodatna navodila za pravilno ločeno zbiranje odpadkov smo za vas dosegljivi na tel. št.: 521 -37-20.
ZA ŽIVLJENJA VREDNO OKOLJE
NISEM
TIPIZIRANA VREČA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE, zato ob pobiranju mešanih komunalnih odpadkov nisem bila pobrana.
Če v vašem gospodinjstvu občasno nastaja več odpadkov kot jih gre v zabojnik, lahko le-te oddate v tipiziranih vrečah z oznako podjetja Saubermacher-Komunala na dan odvoza mešanih komunalnih odpadkov ob črno-sivem zabojniku.
Tipizirane vreče lahko kupite na sedežu podjetja Saubermacher-Komunala, Kopališka 2, Murska Sobota od ponedeljka do petka med 7.00 in 15.00 uro ali na dan odvoza pri vozniku vozila za odvoz odpadkov.
V primeru dodatnih vprašanj smo za vas dosegljivi tudi na tel. št.: 02 521 37 20.
Saubermacher 
&
Komunala
ZA ŽIVLJENJA VREDNO OKOLJE
S skupnimi močmi poskrbimo »za življenja vredno okolje«.
62
Saubermacher  &
Komunala
Obvestila
NOVINE, številka 27
Občina Gornji Petrovci ima svojo spletno stran
Spoštovane občanke in občane naše občine obveščamo, da ima občina Gornji Petrovci svojo spletno stran pod naslovom: www.gornji-petrovci.si
OBVESTILO SADJARSKEGA DRUŠTVA POMURJA
Sadjarsko društvo Pomurja in Sadjarstvo Smodiš Otovci obveščajo vse občane, da imajo v Otovcih SADNI VRT, v katerem je posajeno preko 60 starih sort jabolk in hrušk. Na zalogi imajo različna sadna drevesa iz znanih slovenskih drevesnic: Malus Veržej, Čeh Slovenske Gorice, Kozjanski park in Bilje Nova Gorica.
Da ne bi naši travniški nasadi izumrli, in da bi ob hišah imeli tudi urejene sadne vrtove, vabimo vse občane, da koristijo naše nasvete glede pomlajevanja starih dreves, vzdrževanja in tudi dosaditev dreves.
Z dobro voljo lahko naredimo krajino tako, da bo spomladi cvetoča, poleti zelena, v jeseni pa bomo obirali sadove dreves.
Za vse informacije sem vam na voljo na št. 031 312 173.
Predsednik SDP, Vlado Smodiš
POSEBNO OBVESTILO
Tudi letos obveščamo vse uporabnike javnega vodovoda, da so dolžni zaščititi vodovodne priključke ( števec za merjenje porabe vode) proti zmrzali. To velja predvsem za tiste, ki imajo vodovodne priključke v hišah ali v kakih betonskih jaških in so montirani na takih mestih, kjer obstaja nevarnost, da ob nizkih temperaturah lahko priključek zmrzne.
Stroške popravila, v kolikor vodovod zamrzne, mora nositi lastnik sam. Tako vas prosimo, da priključke ustrezno toplotno zaščitite. S tem se izognete nepotrebnim nevšečnostim in stroškom.
Pindža d.o.o.
Upravljavec javnega vodovodnega omrežja v občini Gornji Petrovci
PROBLEMATIKA ODPADKOV NA OBMOČJU NAŠE OBČINE
Občina Gornji Petrovci ima sedaj že vrsto let izdelano strategijo za ravnanje z odpadki in nam je v tem času tudi s skupnimi močmi uspelo občino »dobro očistiti« smeti. Sedaj je nastopil trenutek, ko bomo morali na tem področju narediti korak naprej in si zastaviti višje cilje, kot nam to narekujejo evropske direktive in slovenska zakonodaja. Zato bi vam želeli v nadaljevanju posredovati nekaj informacij, kaj nas čaka v prihodnje:
1. ODVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV PO GOSPODINJSTVIH
Odvozi so že v tem trenutku zelo dobro urejeni, vendar na žalost, še nimajo vsa gospodinjstva urejenega odvoza kontejnerjev. Ker nam zakonodaja nalaga, da morajo imeti vsa gospodinjstva kontejnerje za odpadke, se v tem trenutku opravlja pregled gospodinjstev, ki še nimajo kontejnerjev. S 1.1.2010 bomo podatke o gospodinjstvih, ki še nimajo urejenih odvozov, predali medobčinski inšpekcijski službi, ki bo v skladu z zakonom na tem področju morala izpeljati postopke, da bo vsako gospodinjstvo imelo kontejner. Na tak način je bil rešen problem tudi v nekaterih sosednjih občinah. V ta namen se opravljajo tudi pogovori s podjetjem Saubermacher & Komunala, ki opravljajo odvoze odpadkov, da bodo morali pobirati odpadke tudi v nekaterih zaselkih, do koder sedaj niso šli. Na žalost pa se moramo zavedati, da do vsake hiše ne morejo priti in bomo nekateri še naprej morali kontejnerje na dan odvoza odpeljati na dostopno mesto za tovorna vozila. Tudi gospodinjstva s samo enim članom bodo morala imeti urejen odvoz odpadkov, za katere pa bodo veljali nekoliko drugačni pogoji. Taka gospodinjstva si bodo morala nabaviti original vreče podjetja Saubermacher & Komunala, ki bodo seveda te vreče s smetmi tudi prevzeli. V današnjem času mora imeti vsako gospodinjstvo urejen odvoz odpadkov, kajti mesečno se nabere ogromno odpadkov, ki se potem odložijo
63
NOVINE, številka 27
Obvestila
nekje na javnih mestih (pokopališča, vaški kontejnerji...) ali pa končajo v naravi s strani tistih, ki nimajo kontejnerjev. To se več ne sme dogajati! Kot boste lahko v nadaljevanju prebrali obvestilo podjetja Saubermacher & Komunala, se bodo odpadki morali na grobo ločevati že doma!
2.	DODATNE VREČE PRI ODVOZIH
KOMUNALNIH ODPADKOV
Pri mesečnih odvozih odpadkov se bo verjetno (če občinski svet potrdi predlog na eni od naslednjih sej) s 1.1.2010 ponudila možnost nakupa posebne vreče podjetja Saubermacher & Komunala, v katero naj bi se odlagala le odpadna embalaža (plastenke, tetrapaki...). S tem bi razbremenili kontejner. Cena vreče za tovrstne odpadke bo predvidoma zelo ugodna. Zato bo smiselno sprejeti tak ukrep.
3.	ODVOZ ODPADKOV IZ
EKOLOŠKIH OTOKOV PO VASEH
Tudi na tem področju se obetajo spremembe. Povečal se bo obseg odvoza in se bodo po 1.1.2010 dvakrat mesečno odvažali odpadki. Odpadki se morajo ločevati (plastika, kovine, papir steklo). V zadnjem času se ugotavlja, da ljudje ne ločujejo odpadkov in pripeljejo različne domače odpadke in jih pri kontejnerjih odvržejo. Takih kontejnerjev podjetje v bodoče več ne bo odvažalo in bodo seveda posledično nastali dodatni stroški za občino, ker bomo morali sami prebrati odpadke. Naredil se bo poostren nadzor nad temi odpadki, in kjer ne bo mogoče vzpostaviti reda, se bo tudi tako mesto moralo ukiniti.
4.	IZGRADNJA ZBIRNEGA CENTRA
Predvidoma se bo pri garažah podjetja Pindža d.o.o, uredil zbirni center za odpadke, kje bomo lahko ob določenih dneh in urah v
tednu, brezplačno odložili odpadke. Zbirni center bo ograjen in opravljala se bo kontrola pripeljanih odpadkov. Stroške odvoza bo v celoti prevzela občina. Menimo, da bomo s tem ukrepom pripomogli k zmanjšanju količin odpadkov, predvsem v naravi.
5.	ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IN
ČISTILNA AKCIJA
Kot vsako leto, se tudi za leto 2010 planira odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov. Akcija bo izvedena predvidoma meseca septembra 2010. Aprila 2010 bomo spet izvedli akcijo čiščenja odpadkov po naši občini. Hvaležni smo vsem, ki ste se akcij v preteklih letih udeleževali in s tem prispevali velik del k bolj čistemu okolju naše občine.
6.	SANACIJA DIVJIH ODLAGALIŠČ
Letošnje leto smo skupaj z Osnovno šolo sanirali divje odlagališče v Neradnovcih. Akcija je bila uspešno izvedena, a žalosti nas to, da se še vedno najdejo »sveži« odpadki nekaterih ljudi, ki imajo organiziran odvoz odpadkov od doma. S pomočjo inšpekcijske službe upamo, da v bodoče do tega več ne bo prihajalo. Tudi za naslednje leto predvidevamo sanacijo vsaj enega od teh odlagališč, ki se še nahajajo v naši občini.
Ker nekatere stvari še niso potrjene s strani Občinskega sveta, vam bomo točne podatke in informacije o realizaciji določenih namer posredovali pravočasno. Stroški ravnanja z odpadki, ki jih plačuje občina, so čedalje večji. Zato nas poskušajte razumeti, da moramo vsi skupaj poskrbeti za to, da bomo imeli urejene odvoze odpadkov. Vsak odpadek, ki konča v naravi ali nekje na javnem mestu, je dodaten strošek občine, za katerega moramo plačati vsi skupaj.
B. P.
Medij NOVINE je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo pod zaporedno številko 387. IZDAJATELJ: Občina Gornji Petrovci; Odgovorni urednik: Franc Šlihthuber; Uredniški odbor:
Viljem Zrim, Aleksander Kerčmar, Matejka Bohar, Cvetka Gašpar, Brigita Andrejek, Marjana Časar, Sonja Kerčmar; Lektor: Nada Dekovski; Naslov uredništva: Gornji Petrovci 31 d, 9203 Gornji Petrovci, tel. 02/ 556 90 00, fax. 02/ 556 90 01; Grafična priprava in tisk: Tiskarna aiP Praprotnik; Naklada: 830 izvodov.
64
Obvestila
NOVINE, številka 27
VEM
RAZVOJNA AGENCIJA
SINERGIJA
DEVELOPMENT AGENCY
VEM točka RA Sinergija
Izvajanje osnovnih svetovalnih storitev, povezanih z zagonom, poslovanjem in razvojem podjetij ter osnovno svetovanje potencialnim podjetnikom
★
Brezplačno izvajanje postopkov za samostojne podjetnike
in gospodarske družbe
(registracija s.p., ustanovitev d.o.o., izpis iz poslovnega registra, prijava davčnih podatkov, prijava oseb v osebna zdravstvena zavarovanja, prijava prostega delovnega mesta,...itd.)
★
Informiranje ter posredovanje raznih informacijskih paketov z vsebinskim poudarkom na aktualnih razpisih
(za vključitev v mrežo prejemnikov informacijskih paketov pošljite mail na: podjetnisko-svetovanje@ra-sinergiia.si)
★
Program vavčerskega svetovanja in usposabljanja
(možnost koriščenja storitev podjetniškega svetovanja in usposabljanja
po subvencioniranih cenah)
Za več informacij pokličite: tel. (02) 538-13-50, kontakt: Jožica Toplak in Jasmin Kukec ali se osebno zglasite pri nas na Razvojni agenciji Sinergija, v Martjancih 36, ali pišite na e-naslov: podjetnisko-svetovanje@ra-sinergija.si
javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije
Storitve VEM lahko opravljate preko e-VEM sistema, ki je sofinanciran s strani Evropskega Socialnega Sklada
65
NOVINE, številka 27
Čestitke
vETERINARIA
MURSKA SOBOTA d. o. o                
VSEM REJCEM ŽIVALI,
LJUBITLJEM ŽIVALI, POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM TER OBČANKAM OBČINE GORNJI PETROVCI ŽELIMO MIRNE BOŽIČNE PRAZNIKE,
TER ZDRAVO, SREČNO IN USPEŠNO LETO 2OIO
Marjana
Frizerski salon
Veter v laseh, na obrazu nasmeh.
Bodimo moderni, atraktivni; lepi za vsak dan ob vsakem trenutku.
Marjana ČASAR s.p.
Gornji Petrovci 40 G 9203 Petrovci
Vse informacije in naročila sprejemamo na: Telefon: 02/55-61-700 GSM: 041-478-363 Delovni čas:
- v ponedeljek, nedeljo in ob praznikih zaprto -TOREK:	08.00- 17.00
-	SREDA :	09.00 - 18.00
-ČETRTEK: 08.00- 14.00 -PETEK :	09.00- 18.00
-	SOBOTA :	07.00 - 14.00
ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 2010
                  Metka
Šiviljstvo, trgovina in glasbene dejavnosti
Metka Jošar s.p.
Gornji Petrovci 35 9203 Petrovci tel. 02/556 91 10 www.siviljstvo-metka-josar.si
ŠIVILJSTVO
Šivanje ženskih oblačil tudi za močnejše postave in bodoče mamice
-	kostimi, hlače, krila,
-	maturantske obleke in obleke za birmo
-	šivanje po meri
TRGOVINA
Prodajalna ženskih oblačil Metka, Lendavska 13b, Murska Sobota, tel. 02/522 14 54
GLASBENE DEJAVNOSTI
Glasbeni snemalni studio - snemanje glasbenikov in pevskih zborov
-	izvajanje glasbenih prireditev in posredovanje glasbenikov
-	ozvočenje prireditev.
GSM 041 733 973 www.dragojosar.com
ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 2010.
Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Občinski odbor Gornji Petrovci, želi svojim članom, upokojencem in vsem občankam in občanom Občine Gornji Petrovci vesele božične praznike, obilo sreče in zdravja v letu 2010.
Predsednik OO DeSUS Aleksander Kerčmar
66
Križanka
NOVINE, številka 27
NAMESTO POSLOVNIH DARIL VLAGAMO V IZOBRAŽEVALNI, KULTURNI IN DRUŠTVENI RAZVOJ REGIJE.
Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Murska Sobota se za izboljšanje kakovosti življenja ljudi osredotoča na doseganje strateških ciljev regije:
•	ustvarjanje gospodarstva temelječega na znanju,
•	izobražene, podjetne in inovativne kadre,
•	podpiranje preventivnih projektov,
•	vlaganje v razvojne in ustvarjalne projekte,
•	zdravo okolje za zdravje prebivalstva in
•	širjenje ter ustvarjanje pogojev za razvoj celotne regije.
ŽELIMO VAM LEPE PRAZNIKE TER VELIKO SREČNIH IN VARNIH DNI
V LETU 2010,
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST
triglav
WWW.TRIGLAV.SI
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D,