85. številka Ljubljana, v petek 14. aprila. XV. leto, 1882 Izhaja vsak dan iTPier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po po 51 i prejeman za a v st r i j s k o-og ers ke dežele za vse leto 16 gld.. za pni leta 8 gld,, za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 vU\. 10 kr. Za pošiljanje na dotn računa m> jmi io kr. x:\ mesor, jn> ao kr. za fietrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznando jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če so trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u p ra v D i št vo je v Ljubljani v Frana Kolmana lii^i ^Ctledalifika stolba". U pravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zmaga — naša. Nekako proroškega duha navzet pel je naš neumrljivi Preširen, da »vremena Kranjcem bodo se zjasnila" in vplel mej te krasne svoje stihe nekoliko otožne resignacije, da mu ne bode dano doživeti te vesele dobe. In veliko ognjevitih domoljubov in naših prvo-borcev šlo je za njim, črna gruda pokriva nekdaj hrepeneča srca, katera so koprneča želela jedino to, da bi bila deležna boljših časov našega naroda, da bi jim jeden sam dan dal zadostitev za toliko grenkih in bridkih let. Tak dan nastopil je nam srečnejšim potomcem danes, kajti danes priborili smo večino v mestnem zboru ljubljanskem, katera mora odslej na veke biti naša. Huda bila je borba, kajti cilj bil je vele važen in napenjale so se vse sile in vsa sredstva, a naposled zmagali smo mi, ne sicer v polnej meri, vender pa tako sijajno, da sme vsako narodno srce biti zadovoljno in ponosno. Izmej izstopivših 10 mestnih odbornikov je naših voljenih osem, le dva sta nasprotna. Pri denašnjej volitvi v prvem razredu, ki šteje 293 volilcev, oddanih je 243 glasov in voljena sta; Dr. Alfonz Moše s 12? glasovi J o* i¡¡2» Itušar s 125 M imamo tedaj vsega vkupe šestnajst narodnih zastopnikov v mestnem zboru. Kdor mirno preudari, koliko let smo se trudili zaman, da si osvojimo to od nasprotnikov z vsemi sredstvi utrjeno pozicijo, kolikokrat! smo uže podlegli v ljutem volilnem boji, mora v še tako sangvinično-domoljubnem srci danes vender čutiti hladilno tolažilo, da imamo, da smo si po silnem naporu priborili večino. Da, večino! in padel je vrhu tega dr. pl. Schrey, akoravno je še na zadnjo uro namestil na magistratu svojega bratranca, akoravno je nosil po konci glavo in si domišljal, da je nenadomestljiv. To je nekaka zadostitev za to, da naša izvrstna kandidata dr. Fran Papež in Ivail Viihar za sedaj še nij sta prodrla, kar se bode pa pri prvej volitvi zgodilo prav gotovo. Da dr. Papež nij dobil potrebne večine, pisati se mora na račun njegove v resnici izredno požrtvovalne iu genijalne agitacije. Prigovarjal je namreč volilcem, ki so se nagibali na obe strani, naj ne jcniljo ozira na njegovo osobo, ako dajo vsaj dvema narodnjakoma svoj glas. Le na ta način prodrla sta nam politično nasprotna gg. dr. Snppan (123 glasov) in Luck-niann (122 glasov) ter naša kandidata ostala v manjini, g. Viihar s 119 in dr. Tapež s 116 glasovi. Naša zmaga sicer nij tako popolna, kakor bi jo radi, a vender nazdravili smo jo z viharnimi živioklici in radostni kličemo našim neupogljivim volilcem, našei večini v mestnem zboru iz dna srca: Slava, trikrat Slav al Končevaje list dodamo še to, da je na obeh straneh bila izredna disciplina, da so tri volilce v volilno dvorano prinesli ter da se je storilo vse, kar je bilo možno. Obširneje poročamo jutri, kajti na Čitalnici vihra trobojnica in črno-žolta zastava, kateri nas vabita, da slovesno slavimo narodno zmago. Iz državnega zbora. Debata o v o 1 i I n ej reformi. Z Dunaja, meseca marca. [Izv. dop.j (Konec.) A, gospoda, ne glede na različne razmere posameznih dežel ozrimo se na to, kakov učinek da bi imeli predlogi manjšine na Nižje Avstrijsko in na interesne skupine te dežele, Zastopniki mest naj bi se pomnožili za osem poslancev, deželnim občinam pa naj bi se odvzela dva poslanca. Po teh predlogih bi torej bodoče zastopstvo dežele Ni*je Avstrijske v državnem zboru sestavljeno bilo na sledeč zelo čuden način; dno imelo bi S poslancev od vlasteljstva, 8 poslancev od deželnih občin in %7 poslancev iz mest in od trgovinske zbornice. (Čujte! na desnici) Pregledujte sedaj zastopstva vseh druzih dežel države v državnem zboru. Zaman iščete primere za ta vsakako originalen predlo«,'. V vseh druzih deželah izvzemši Dalmacijo, kjer so r:ivno (čredne razmere, v onih najmanjših do/elah, ki so v državnem zboru zastopane samo po dveh ali štirih poslancih, nahajate prevedeno načelo, ki je primerno zistemu zastopstva po interesih da v združenji dveh interesnih skupin določuje se v posameznih v p r a S a n j i h večina dežele. To v celem državnozborskem volilnem redu dosledno pro-vedeno načelo naj bi se za Nižje Avstrijsko uničilo; tu naj bi odločevali samo zastopniki meščanskih interesov, interesi vlasteljstva in deželnih občin pa naj bi uže v naprej morali odpovedati se vsacemu uva-ženju, ker bi, če se tudi v najugodnejšem slučaji združijo, imeli le J (i giasov proti 27. In to se predlaga kot zastopstvo po interesih, to se zahteva v imenu pravice! Grof Hohenwart dokaže potem, kako so predlogi manjšine nedosledni, da nij so uteme- LISTEK. STO V. (Spisal I. T urgenje v, preložil M. Malovrh.) VI. (Dalje.) Ko je bila gotova, rekel je Neždanov, da je bil zlagatelj pišoč to pesen žalosten in sidit na ves svet; Jaz," dodal je Neždanov, „ne mogel bi taksne pesni zložiti, ker se mi nij bati.....da bi kdo zame jokal!" „Ako te preživim, bodo moje solze tvoj grob močile," rekla je Marijana počasi in ga od zdolej gori pogledala, a po kratkem molku je dela, kot da sama s seboj govori: „Kako je neki mojo sliko naredil? Pa vender ne, da jo je iz pameti risal?" Neždanov obrnil se je hitro k njej in rekel: BDa, iz pameti jo je risal!" Marijana bila je zelo začudena, da jej je odgovoril, zdelo se jej je, da si je to vprašanje le mislila. .Čudno!" . nadaljevala je isto tako po ti homa; „saj on nijma prav nobenega daru za risanje .....Kaj sem ti hotela redi," obrnila se je glasno k Neždanovu .... „da, nekaj, kar se Dobro ljubovih verzov tiče. — Verzi morajo takšni biti, kakor jih je pisal Puškin ali Dobroljubov; — prav za prav nij to nobena poezija — ali slabejšega gotovo nič!" „A takšnih verzov, kakor jih jaz pišem," vprašal je Neždanov, „je bolje, da se sploh ne pišo?" „ Verzi, knkor so tvoji — dopadajo prijateljem, ne ker so morda dobri nego ker si ti dober človek in ker so tebi podobni." Neždanov se je smijal. „To jim je bila nagrobni ca — da, in ob jed-nem meni!" Marijana udarila ga je malo na prste »n ga hudim človekom imenovala.....Krmilu na to je rekla, da je trudna in da gre -pat. „Veš kaj," je rekla in si s cer kratke ali goste lase privejala, „hotela sem ti reči, kako sem bogata; jaz imam celih sto sedem in trideset rubijev . . . a ti?" „Le osem in devetdeset." „0, potem takem sva bogata; to je za dva, ki se hočeta pokmetiti, pravo premoženje.— No — do jutri I* Šla je v svojo sobo; nekoliko hipov nato odprla je zopet malo vrata in dela vprašaje: „Lehko noč?" — Potem pak tiho „Lehko noč!" In vrata bila so z;»klenena. Neždanov sedel je na počivalnik in pokril oči z lokama .... Najedenkrat je vstal in šel k vratom v njeno sobo vode« im . . . ter potikal. „Kaj hoce.;?" culo se je iz one sobe. „Ne do jutri Marijana . . . nego jutri!" „Jutri," čul se je mehak glas od znotrej. VII. Rano v jutru diuzega dne potrkal je Neždanov zopet na Marijanina vrata. „Jaz sem tu," odgovoril je na vpraSmje: kdo je? — „Moreš li za nekoliko trenutkov ven priti?" „Počakaj malo . . . koj!" Vstopiv.si v njegovo sobo — vzkliknila je „nh !", tako je b la začudena. V prvem hipu nij Neždanova spoznala v tej žalostnej podobi, v katerej je pred njo stal. Oblečen je bil v rumenkast nanking-kaftan, ki jo bil uže ves oguljen, ter njemu čez pas preozek. Lase razčesaue je imel po ruskem običaji, namreč v s^edi glave, a okolo vratu imel je zave- jeni na nobenem načelu, da so samo svoj e-Tolja ter da bi se volilni red ž nji m i ne poboljšal, temveč pogoršil. (Dobro! na desnici.) Isto dokaže govornik o najboljšem predlogu manjšine, naj se v deželnih oblinah census /niša za dva forinta. ,,Mi zastopali smo vedno načelo, da davčni forint knvtski ima ravno isto veljavo, kot davčni forint meščana; mi smo pa tudi to i pravični bili, da tudi davčni forint meščana naj ne ima manj veljave, kot oni prebivalstva na deželi. Različne naprave o meščanskih in deželnih občinah imajo se ve da lehko raznoterost volilne pravice. Ako se pa ustauovija volilna meja po določenem cenzusu, mora potem isti biti za vse jednak in sicer prosto iz tega uzroka, ker bi vsaka razlika v njem bila čisto samovoljna ter ni se za dolgo č;>sa obdržati ne mogla. Ako torej predloge manjšine še jeden-krat premotrim, vsiljuje se skoro tudi meni nazor, da se je njej res privoščilo premalo časa. (Veselost na desnici.) A, gospoda, m i moremo se o tem tolažiti, kajti, če bi se jej res bil privoščil še jeden teden, njeno delo ne imelo bi druzega rezultata, ker je ravno pot, po katerej hodi spoštovana opozicija, kriva in ker je ne more nikdar privesti do cilja. (Prav dobro! na desnici.) Menim torej, da pri teh razmerah ne moremo baš ničesa druzega učiniti, nego skleniti to, kar nam je sedaj skleniti mogoče, razširiti krog volilne pravice, s tem ustreči željam prebivalstva, zadovoljiti uže dolgo gojenej želji ljudstva, njega hvale smemo biti gotovi. Vse daljne zmene volilnega reda, gospoda, pustimo pa za oni trenutek, v katerem bode spoštovana opozicija neploden svoj novemberski program spremenila v program delavnosti. (Dobro! na desnici.) Priporočam vam, gospoda, predloge večine. (Živahno, dolgotrajajoče odobravanje in plosk na desnici. Govorniku čestita se od mnozih stranij.) Politični razgled. Notranja dežele« V Ljubljani 13. aprila. Znano je, da je baron Walter»klrclieii odložil kot državni poslanec svoj mandat, ker se nij hotel podvreči sklepu svojih pristašev levičarjev, da bi glasoval za predlog manjšine pri debati o volil -nej pravici. In takrat uže je obljubil baron, da bode svojim volilcem poročal, kaj ga je privelo do tega koraka; in v sredo izpolnil je to svojo obljubo. Ba-rou Walterskirchen stopil je pred svoje štajerske volilce in jim dajal račun o svojem delovanji in povedal tudi uzroke, kateri so ga doveli do tega, da je odložil mandat. Mej drugimi dejal je tudi baron "VValtert kirchen: „ Vojak mora imeti zaupanje v vodstvo, moru zaupati onim, s katerimi ramo ob ramo se vkupaj bo,uje; potem še le se more nadejati, da zmaga pomeni tudi uspeh." S tem je pač ta gospod baron jasno povedal, da nij m a nobenega zaupanja do levičarjev, da od njih nij pričakovati svobodnega in gospodarstvenega razvoja Avstrije. Kar je neposredni uzrok, ki ga je dovel do tega, da je odložil mandat, je bilo glasovanje o voülnej reformi in ta baron je dejHl, da je imel le dve poti: Ne glasovati za zakon, ali iz kluba izstopiti. Prvega nij hotel storiti, ker dobro v tem zakonu prevladuje slabo, druzega nij mogel, ker nij vedel za mnenje svojih volieev — torej je odložil mandat. Znamenit pa je izrek barona Walterekirchna pred svojimi štaierskimi volilci o nenaravne) raz meri mej narodnostmi v je^kovno mešanih deželah, ta baron je dejal: „Uazmere v mešanih deželah so prouzročile razjarjenost, ki kali čuvstvo za pravico in resnico." Če bi bil gospod haron izrekel j edino le te besede, obsojena bi bila popolnem levica, obsojena po nje lastnem pristaši; Walters kirchen odkril je s temi besedami vso politično krivico levice, pokaral, da ona le ščuje. tepta z nogami čuvstvo za pravico in resnico. Tako je govoril mož iz srede levice, sam je doživel, kar je govoril, sam videl s svojimi o mi ITakciü<»ziia o;in/.u'i ja- je obsojena popolnem. Ne le, da je mej avstrijskimi prebivalci izgubila vso veljavo, tudi onkraj meje, v nemškem cesarstvu, kamor se udje te opozicije tako radi v škodo razvoju Avstrije ozirajo, zaigrala je vso veljavo ,,Augs. Allg. Ztg." prinesla je te dni doig članek o nemštvu v Avstriji, in v članku tem drži našim levičarjem zrcalo pred oči, našteva jim vse grehe, katere so zakrivili s svojo politiko in naposled jim neovrgljivo dokaže, da so vsa njihova zdihovanja in ječanja, da je nemš vo v Avstriji v nevarnosti, gola izmišljotina, laž, iznajdena v namen, da bi narodnosti ščuvali mej seboj in tako v kalnej vodi lovi,i zlate ribice. „Narodni list" od 12. t. m. poroča z Jutra: V Krivošijah so navz'ic večkratnim pobitjem tu in tam še vstaške čete, ki nadlegujejo naše vojake skoro vsak dan. Dva vojaka polka Aleman, katera sta šla po vodo, so vstaši ustrelili. Mali nemili bodo pač le tedaj stoprv nehali, ko bodo trdnjave izgo-tovljene. V Mostaru zaprlo se je zooet več sumnjivih osob. Vnaiijc države. Listi pečajo se še vedno s spremembo v ruskoiii vnanjem uradu. Sodba vseh listov pa ie jednu, da ta sprememba pomeni mir. Umeje se, da dunajski listi še vedno na vso moč skušajo Rusiji podlagati vse mogoče namere in kneza Gorčakova in generala Ienatijeva sumničijo. To je pač le izro-dek židovske fantazije, kajti vse drugače sodijo listi iz nemškega cesarstva. Mnogo se v slednjem času poroča o preganjanji in zatiranji Židov v Rusiji, skoro vsak list prinaša drugačna poročila, pobarvana s svojo strankarsko barvo. Osobito pa se trudijo židovski listi prepričati svoje verne, „kako hudo se godi zidom v Rusijiu. Denes vedo pripovedovati o ekscesih v Moskvi, jutri zopet v Odesi. Na vseh teh poročilih pa je silno malo resnice. Iz Italije dohajejo zopet vesti o nemirih, ki so nastali v L i vor no: Kupec Koeina povožen je bil s tramwayem do smrti. Ljudstvo napalo je dva voza, namazalo ja s petrolejem in ja hotelo zažgati. Policija in vojaštvo sta morala razgnati razjarjene trume. Več osob je bilo ranjenih, mnogo zaprtih. Nekateri listi donašajo vest, da hoče Nemčija skleniti s Švedsko zvezo proti Rusiji, Ta vest nijma dosti verjetnosti, a mogoča je vender. Kajti kiivjzu Bismarku se morda zdi primerno Rusijo opomniti, kje se tudi lehko pride jej do živega. Kralj Karol ffurtteiiberSltl je pristopil h katoliškej veri. Baje, da ga je do tega pripravila kraljica Olga. V IrakcJ postajejo razmere vedno slabejše. Dan za dnem množe se umori. Povsod se govori, da je vlada Gladstonova napravila na „Zelenem otoku" s svojo politiko fijasko, kajti za Beacons-fieldove vlade nij bilo toliko umorov. Zaprti častniki v H.ajiri imeli so zborovanje, da sestavijo prošnjo, v katerej bi se prosdo, naj se prekliče ukaz, vsled katerega bi morali biti poslani v Sudan. Jeden čistnik imel je revolver v roki in pretil je Arabi-paši. — Poročila iz Kajire slikajo položaj v Eg'ptu kot zelo slab. Mej vlado je velik razpor in nje obstanek je uže podkopan. Dopisi. Iz Ptuja 12. aprila. [Izviren dopis.] Pred nekolikimi tedni je neki komi Eckl tukajšnjega advokata dr. Hansa Michelitscha kazenskej sodniji ovadil, da se je baje z osobami istega spola na po zakonu prepovedan način pečal — mit Hintanse-tzuog des eigenen..... Mi bi mirno čakali, da kazenska sodnija izvrši svojo nalogo in da pride resnica na dan. Toda primorani smo, da govorimo uže sedaj o škandaloznej tej aferi. Nekateri tukajšnjih filistiov so namreč predrzni dovolj, da trdijo, d* so komija Slovenci našuntali, da je tekel Michelitscha ovadit. To je, kratko rečeno, laž. Izmej Slovencev nihče ne občuje s komijem E.; to je znano vsakemu, kdor tukaj biva. E. tudi ui Slovenec, ampak hudjNemec, kakor njegov strijc trgovec E., kateri je ob jednem tudi mestnega župana namestnik. Kdor vse to pomisli, ve, da bi bil ves trud zastonj, pregovoriti strastega Nemca, da bi ovadil strastnega nemčurja in zatiralca Slovencev kazenskej sodniji. Kolikor smo mogli pozvediti, je šel komi E. iz lastne inicijative h kazenskej sodniji. M. ga je baje pri nekej veselici, 'ker se nij spodobno obnašal, ali ker nij bil primerno oblečen, malo oštel. E. je to dr. M. tako hudo zameril, da je baje takoj drugi dan zarano tekel k dr. Stra-felliju v pisarno, da bi mu ta naredil pismeno ovadbo proti dr. M. Dr. St. se ve, da nij odobraval nakaoe komija E. Toda E. te nij dal motiti ter je šel naravnost k sodniji. Slovenci so tedaj popolnem nedolžni, da je prišel veliki German Michelitsch s kazensko sodnijo v dotiko! To spričevalo bodeta njemu in, ako bode treba, gotovo rada dala tudi komi Eckl in dr. Strafella, dve priči iz nam Slovencem nasprotnega tabora, tedaj brez dvojbe veljavni iu zanesljivi. Tedaj na svidenje! — zan plav robec, v roki drž d je kapo, a obut je bil v škornje iz volovske kože. „Za Boga!" vzkliknila je Marijana, „kako strašno si grd!" A koj nato skočila je k njemu, ga objela in — hitro poljubila. — „Ali zakaj si baš taksno odelo izbral? — V njem izgledaš kakor da si kakšen kramar :z mesta ... ali bivši hlapec . . . Zakaj ta kaftan, zakaj nij si vzel priprostega kmet-skega arnjaka?" „Jaz sem isto tako mislil," dejal je Neždanov, ki je v tem kostimu res izgledal kakor kak mesar in to tudi čutil ter se sramoval ... „No Pavel me je zagotovljal, da bi me v kakšnej drugej obleki koj spoznal', a da mi ta kaftan tako dobro stoji, ko da v svojem življenji nijsem nikdar nobene druge obleke nosil! — To poslednje nij sicer mojemu samo-Ijubju po volji ..." „Hočeš li kaj začeti?" vprašala je Marijana. Poskusil bodem, akoprem . . . . " „Srečnež!u vzkliknila je Marijana. „Ta Pavel je čuden Človek/1 nadaljeval je Neždanov. ,.On ve vse, ter čita ostrim svojim okom vsakemu iz srca, a dela se, ko da ne zna do pet šteti in da ga vse to nič ne briga. Pomaga pri vsem, ali norca se tudi dela iz vsega. — Od Markelova mi je prinesel te knjige; tudi tega pozna, za Solo-mina bi pa svoje žitje dal." nTatjana isto tako," dodala je Marijaua. „Kako je neki tó, da so mu vsi ljudje tako naklonjeni?" Neždanov nij rekel na to nič. „Kakšne knjige ti je prinesel Pavel?" vprašala je ona. , Navadne knjige za ljudstvo. — ,,Pripovedka o štirih bratih" ... in družin starih knjig .... te so tudi nekoliko bolje." Marijana rekla je nezadovoljna: „Kako to, da ne pride Tatjana? Obljubila je uže rano priti . . . ." „In je tudi uže tu!" segla je Marijani vsto-pivša Tatjani v besedo. ,,Še dosti zgodaj bodete gotovi .... Glej, glej, kako se mudi!" Marijana vprašala jo je hitro: (,Ste mi li prinesli?" Tatjana udarila je na povezek, ki ga je v roki držala: „Vse je tu . . . Samo poskusiti je treba, a potem vem, da se bode svet divil!" „Ljuba, dobra Tatjana, pojdite, pojdite!" Marijana peljala jo je v svojo sobo. Mej tem šel je Neždanov nekatere krati po svoje j sobi gori in doli, ter skušal prav neokretno stopati; duhal je rokave in kapo in v stran plunil od gnjusa. Gledal se je v zrcalo na zidu viseče in nekatere krati z glavo odkimal, tako silno žalostna je bila njegova podoba. — „Tem bolje"! si je mislil, „vsaj me nihče spoznal ne bode." Vzel je nekoliko brošuric in jih v žep vtaknil ter se potem vadil tako govoriti, kakor govore oni navadni ljudje, katerih jednega on predstavlja, — „Mislim, da bode," rekel je sam sebi. — „Mislim, da bode," rekel je sam sebi. — „Čemu pa to komedijo delam; moj kostim zadostuje. — P vi tej priliki spomnil se je Neždanov necega slabo ruski govorečega Nemca, ki je bil v Sibirijo prognan, a tam utekel in se svojo rusko kramarsko kapo prišel skozi celo Rusijo. Povsod so ga za trgovca smatrali. V tem hipu vstopil je Solomin v sobo. ,,Aha!" je rekel, ,,uže ekvipirani!" — Ne zameri mi brate, ali v tej obleki mi nij mogoče te vikati." „Prosim, ne delajte ... ne delaj nobenih ko- Z Dunaja 13. aprila. [Izv. dop ] (Odlikovanje ministra dr. Pražaka. Ministerska posvetovanja. Spremembe vgeneralatu.) Iz zelo zanesljivega vira se mi je povedalo, da bode minister dr. Pražak za svoje zasluge kot minister odlikovan z železno krono II. redu, s katero zve zano je baronstvo. Zaslužni ministri dobili so do zdaj navadno železno krono I. reda ter postali potem tajni kronini svetniki. Slednji imajo tudi za celo življenje pravico do naslova „ekscelencau, kateri kot odstopivši ministri inače izgube. — Izredno odlikovanje ministra dr. Pražaka bode Herb-stovce silno razburilo, kajti tega ministra hoteli so svojega ča3a na vsak način se zneb'ti. V spominu je še menda prav iz nesramnih napadov Herbstovcev na dr. Pražaka, od katerega zahtevali so zadostenje, ker jim je rekel, da ustavoverci sami prelomljajo zakone. Minister Pražak držal se je kot skala proti silnim napadom. Zdaj je cesar sam uvažil zasluge dr. Pražaka ter ga odlikoval. Prav iz srca čestitamo tudi mi Slovenci ministru dr. Pražaku na Lovem odlikovanji, srčno želeč, da nam vsaj nekaj ravnopravnosti od svojega ministrovanja privošči — dejanstveno. Nadejamo se trdno, da bode svoje besede, ki jih je nedavno govoril na korist, zdaj čim brže izvršil, ker vidi, da je njegova pot za pravo pripoznana od — vladarja. Magjargki ministri T is za, Szpari in Orczi prišli so denes na Dunaj posvetovat se o razmerah na jugu. Postavila se bode svota, ki jo je bode potrebovalo za svoje operacije v Bosni in Hercegovini in ki se ima predložiti delegacijam. Sicer je vstaja skoro uže ndušena, ali dela bo prestalo še mnogo, ker zdaj na spomlad ima se vojni zakon vpeljati tudi v Bosni in Hercegovini. Govori se tudi o tem, da bi se južni del Dalmacije odkršil ter združil z Bosno in Hercegovino v vlastito upravo. Mnogo resnice pana slednjej novici ne bo. V višjem generalatu izvršilo se jo o Velikej noči mnogo prememb. Fzm. Filipovič, ki je iz Prage prišel kot deželni poveljnik Nižje Avstrijske na Dunaj, prestavljen je na svojo željo nazaj v Prago. Na Du-naji našel je mnogo odpora, zato si je želel proč odtod. Želja se mu je izpolnila. Na Dunaj ima priti fzm. Bauer, ki je baje jeden najduhovitejših mej avstrijskimi generali. Če je res, sme si Dunaj čestitati. — Domače stvari. — (Jour fixe) zabavnega in literarnega kluba je jutri, 15. t. m., pri Tavčarji. — (Umrl) je v Hotederšici 12. t. m. po kratkej bolezni, namreč na kozah, katere tukaj hudo razsajajo, tukaj šuji poštar Janez Valentin. Ranjki bil je prej več let tudi učitelj. Zadnje leto bilo je zanj posebno nesrečno, slednjič ga je rešili* bela ljubica v^eh nadlog in sitnostij. Bodi mu blag spomin! medij . . . jaz sem te uže itak zato prositi hotel.'" — „Samo nekoliko prerano ; ali se hočeš navaditi .... v tém slučaji naj velja. Vsakako pa moraš fie počakati, da se odpelje moj principal, ki zdaj Se spi." „Kesneje pojdem," odgovoril je Neždanov, „da si okolico ogledam in so upoznam z ljudmi; kadar pride kakšen nov ukaz ..." „Dobro, samo še nekaj, brate Aleksej, je li da se tako imenuješ?" „ Aleksej, to je prav, ali bolje je, kakor pravi kmet BLikseju, del je Neždanov. „Ne, čemu pretiranje. Ali slušaj me : Pregovor pravi, da, kar se o svojem času dožene, prihrani človeku poznejši prepir. Vidim, da hočeš mej ljudi knjige deliti ; daj jih, komur te je volja, le v mojej tvornici nobenemu, pod nobenimi pogoji." „Zakaj pa ne?" „Ker bi to prvič tebi samemu Škoditi moglo, drugič pa, ker sem jaz svojemu principalu obljubil, da tega tu ne bodem trpel; tvornica je njegova in jaz moram delati, kakor on veli ; tretjič pa, ker smo uže sami začeli to ali ono za narod delati, ker smo ustanovili šolo, bolnico in še mnogokaj ... ti bi — (Slovansko pevsko društvo na Du naj i) priredi soboto 15. aprila zabavo v hotelu „zur Stadt Wien" v Josipovem predmestji (Langegasse 15). Peli se bodo zopet zbori v raznih slovanskih jezici L. Začetek je ob 8. uri zvečer. Naj se slovenski pevci la, gotovo udeleže v mnogobrojnem številu ! — (Od sv. Petra pod sv. gorami) se nam piše, da je tamoSnja narodna občina sklenila ura-dovati slovenski, po dr. Vošnjaku predložiti državnemu zboru prošnjo za jednakopravnost slovenščine v šolah in uradih pa za samo jedno slovensko nad-sodnijo, namreč v Ljubljani. G. Michelitschev obrazec nemške prošnje se je vrgel v prostor, ka,mor človek vsak dan gre le, če je treba. Tako nij delajo Slovenci povsod in naj se ne dajo zapeljati po grdobnih odpadnikih. — (G o rn j egrad s ka narodna čitalnica) napravi dne 30. aprila t. 1. veselico s tombolo, katere čisti dohodek se bode za „Narodni dom" obrnil. Začetek ob 7a8. uri zvečer. Vstopnina za neude 50 kr. K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor. — (Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici) bo slovesno obhajalo svoje otvorjenje dne 16. aprila, to je na Belo nedeljo. Spored. Predpoludne ob 9. uri zbero se p. n. dru-stveniki v društvenih prostorih na Travniku, od ko der se podajo na Kostanjevico. Tam bo ob 10. uri slovesna sv. maša. Popoludne točno ob 5. uri začne se veselica pri lepem vremenu na vrtu, pri slabem pa v dvorani restuvranta „ALL' EUROPA" v Sta-bilejevej hiši na Travniku in se bo vršila po sledečem redu: 1. „Slovanski stopaj", ug!. Čibulka. 2. Predsednikov pozdrav. 3. „Slavcev spev", poje zbor. 4. „Postzug — Conzert", polka ugl. Zimmermann. 5. „Domovina mili kraj", poje zbor. G ,,Ev-viva Gorizia", stopaj ugl. Nejedly. 7. ,,Što čutiš1', poje zbor. 8. „Am Nekarstraude", polka mazurka ugl. Strauss. 9. ,,Pri zibelki", poje zbor. 10. „Boccaccio", Polka française ugl. Suppe. 11. ^Jadransko morje", poje zbor. 12. ,,Banovci", stopaj ugl. Zajec. — Petja se bodo udeležili domaČi pevci in iz okolice. — Godba bode veteranska iz Prva-čine. — Vstop je dovoljen samo društvenikom in povabljencem in njihovim rodbinam. — Pri vhodu se bodo pobirali prostovoljni doneski: čisti dohodek je odmenjen za društveno zastavo. — K obilnej udeležitvi vabi uljudno. odbor. — (Birma.) Birma bode letos: dne 23. aprila v Št. Vidu nad Vipavo; dne 24. apnla v Vipavskem trgu. V ta dva kraja pridejo tudi bir-manci iz drugih kuracij vipavske dekanije. — (Duhovenske spremembe v ljub-Ijanskej škofiji.) G. Jan Oblak, do zdaj župnik pri sv. Heleni, pride za/upnika v Borovnico. G. Fran Jarec, duhovni pomočnik v Leskovci, pride za žu mika v Mirno. — Dekanijska župnija Cirkriška je dne 24. marca razpisana in dne 6. aprila je razpisana župnija pri sv. Heleni. nam samo škodi) ! Delaj po svojej volji in na lastno odgovarjanje, ja? te ne bodem zaviral, — samo tvorniške delavce mi pusti v miru." »Pazljivost nikdar ne škodi, je li?" dejal je Neždanov smejé se zaničljivo. Solomin odgovoril je običnim dobrohotnim svojim smehom. „Prav si rekel, brate Aleksej; pazljivost nikdar ne škodi ... A kdo pa je to?" Slednje besede tikale so se Marijane, ki je v cesto opranej, mnogobojnej obleki iz kutuna nare-jenej stopila iz sobe. Čez rame imela je rumen robec, a na glavi bil je rudeč, za njo stala je Tatjana in jo dopadljivo gledda. Marijana izgledala je v tej priprostej obleki mnogo mlajša; mnogo bolje nego Neždanovu dolgi kaftan, stala je njej ta obleka. „Vazilij Fedotič, nikari se ne smejajte," rekla jO Marijana in vsa zarudela. „Glej mi ta dva," oglasila se je zdaj Tatjana ter ploskala z rokama. ,,Le ti moj dragi, ne zameri mi tega, a ti ne bodeš proti mojej golobici v tej obleki nič opravil." (Dalje prih.) — (^Slovenska čebela.") Tega lista leto" šnja prva številka izšla je ravnokar v povečanej obliki. K»kor ie citati v tem listu, /boljšalo se je gmotno stanje čebelarskega društva, ker je dobilo znatno podporo od vlade, tako da so se za leto preteklo lehko pokrdi stroški in da se je vrhu tega pokrilo še 255 gld. starega dolga. Urednik lista je g. Jerič v Ljubljani. List velja z t vse leto 2. Telegrami ..Slovenskemu Narodu-. Iz Zagreba. — Gospodom izvoljenim čestitamo v imenu družbe zagrebških Slovencev. Navdušenost mej Hrvati je velika. Vekoslav Golob, Janez Kregar. Iz Prage. — Narodnim volilcem živeli! Turnovsky, reduktor „Pokroku". Iz Zagreba. — Srčno čestitam denašnjej zmagi pravice! Dr. Celestin. Iz Gorice. — Hvala za jako veselo poročilo. Moje najiskrenejše čestitanje. Kar vsa dežela čuti, naj tudi njeno srce kaže. Slava Ljubljani! Sch neid. Iz Zagreba. — Iz srca doni slava dena-šnjim volilcem za sijajno zmago. Slava vam, bori-teljem za sveto narodno stvar! Dolence iz Beča. Iz Zagreba. — Polnih 13 let smo čamili pod nemškutarskim ledom, danas ste prebili debel led, prišli smo Slovenci zopet na zrak. Bog daj srečo jutri. Živeli naši volilci in ljubljanski novi župan! Aleluja! Zagrebački Slovenci. S p eeta b i li s. Iz Zagreba. — Zbrani Slovenci pri ,,Kroni" navdušeni čestitamo slavnej denašnjej zmagi pravice. Živeli ljubljanski \olilci! Dr. Celestin, Kos, Dolence, B e n i g a r, G n e z d u , Golob, B r e b e r i n , N a u s e 1 o , Kre-gar, S o r k o , Kaiser, župnik Pe terca. Iz Zagreba. — Zmaga je Vaša. Živeli! Još Ljubljana nij propala, dokler Vi živite! Tone Gnezda. Iz Rakeka. — Zopet boš bela! Mnogo časa si na svojih prsih dojila gada tujstva. Kakor cerkev tudi ti obhajaš praznik vstajenja! Pozdrav vam, narodni volilci! Rodoljubi, zbrani na Rakeku. Iz Postojine. — Živela bela Ljubljana, ki si jarem nemčurstva otresla, nemčurstvu smrtni udarec prizadejala. Živela narodna disciplina! Več narod n j ak o v. Iz Metlike. — Živeli in tudi denes srečni bih! Navratil. Meteorologično poročilo. A. V Ljubljani: B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk jo zadnje dni ukoru povsod neznatno pal, nekoliko močneje pa v jugovzhodu; razloček mej maksimum in minimum vslod tega vender nij bil posebno velik. Vetrosi bo bili pretočene dni Se močnejši kot prej in bo se zasukali proti severu in zabodu. Temperatura je povsod mučno pala in bila zelo podnormulna, čeravno no posebno ekstremna; razloček mej maksimom in niiuitnom še manjši kot v prejšnjih dneh. Nebo jo bilo skoro povsod ali popolnem ali pa saj deloma oolačno, večkrat tudi deževno; po več krajih je palo dosti snega. Morje jo bil ) valed Bevernih vetrov precej nemirno. Dan (Jas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 11. aprila Ob 7. nri ijatraj ob 2. nri ptp»luJno •b 9. uri inltr 729 27 mm. 729-22 umi. 73000 mm. + 2o»c I slftl:ol:a 1 ruM + 4-6«c ■ ,laïol;a 1 , TZllOil "M Ml" oblačno jasno 0 00 mm. 12. aprila ob 7. uri ijntraj «b 2. uri poioludn* ob 9. uri mier 731-05 na. 731-tlf) ram. 73412 m«. — 1-4»C + 9T°C + 36° C bm-iftrij» tilitbultll juirmahod slabotm irorenjec MOU jasno diloma j i un j anno 0-00 um. 13. aprila ob 7. uri zjutraj ob 2. uri popoluilnt ob 9. nri mi* 73ü80mm. 733-77 mm. 732-93 mm. — 10°C + 132« C -f ni» dan briljantna predstava. Nov program: I- del: Napuljskj zaliv. H. del: Veliki požar v Moskvi leta 1812, in vhod francoske armadi- v mesto. III. del: Mnogo šal avtomatičnih umetnikov, ba'et in metamortoze, kakor tudi priljubljene premikajoče se diorame. v u« d O 2 — .2 2 c^. ;3 — Ji Ji 7t * m «»0 B S S d £ 3 "•£> ^ 2 *2 - r u .-1 N iT. 'm i -d t> i« ! * « i N > ■5 c o g a ? m . i! > ^3 > 71 7Î KO 2f * is jj& 5- fcp « o 5 3 Q N o o (Postelje so blizu take, kakor ta podoba.) žini v zalogi Ležečo, izvrstno, pri vseh razstavah z zlatimi medaljami odlikovano hišno opravo za četrti del fabriške ' cene popolnem prodati. .laz oferirinn torej od gorenje prodajalnie.e pri meni » komisijoniranih 2001) žeieznih i)ost,elj za odrasteno (istinito lepo delo in nedosežen kinč vsakega stanovanja in vsake sobe po čudovito nizkej ceni jeden po gld. 8.—, prej gld. 32.50). 1750 finih železnih, zelo lepili, lakiranih umivalnih miz velike trpežnosti, jedua po gld. 6.- (prej gld. 24.-). 14.9 zelo masivnih, lepo bronsiranih, s 6 držaji, obešalnikov za obleko, a gld. 8.— (prej gld. 32.-). 1850 zelo lepo dvobarveno kostanjasto lakiranih, 130 cm. dolgih in 60 cm. širokih pol kosi treni h postelj za otroke z zelo finim) zelenimi svilenimi mrežami, jedna po gld. 13.— (prej gld. 40.-). Plamena naročila izvršujem tudi po jedino v izvrstnih eksemplarih proti poštuej nakaznici. (li)0—3) F. BUGANYI, eksportna lilša., Landstrasse, Lowengasse, "^T^ien.- ni » H O (S s p rm Bi çoN^aiHtco i t. t--<3~. CM Ol (M 1 o •........ E A 8,......... C o......... CJ XJ SS ..... . «H S »"< S) ^ D -fl....... -0) rt £ fl S....... ' S > > . O o . . . . S 3Ï ' i J' * " w" & K» vinu po •lO Itr. — Prav dober vlcit*kl jvHili po 20 kr. NAJBOLJŠI LE HOUBLON Franoosk fabrikat. PRED PONAREJANJ KM se svari ! ! ! f) Pravi je ta papir za cig..rete samo n f[o) tedaj, če ima vsak list znamko LE R [S HOUBLON in vsak karton nosi G \i| varstveno znamko in signaturo. tj CAWLtY HEKIKY,al einirjo FrUrikanlcn,PARIS Seuls Fabricants brevetés des Marques : ? ^? IE R A N A ^ s | ^EAD WT%^ 11,m i- ou MnÏB Couleur MnÏB Owa/ltd Biipôrteti^1 (159—3) Salicilna ustna voda. »romationa, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a ^o kr. ! JMT Najnovejše spričalo. • Vašo blagorodje! Mnogo let vporabljam Vašo s:i! > il.io umIuo in Nu.ifilni zobni itriiNck: z izvrstnim uspehom in priporočati j a morem vsakemu naj topleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice. Spoštovanjem (162—9) ^.nten Slama, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno fridna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna „pri samorogu" v L.iuliljaui, lS«'>*iii trti št. 4. 500 zlatov plačam onemu, kdor pri vporabljanji Kothejeve zotme vode 1 si«'Kl«'iii<*u lt!i kr., še kedaj čuti zobne bolečine ima iz ust duh. _ „ mi •I. im. Bi < »lil 4'. umirov. dvorni založnik v Mddlingu (144—7) pri Dunaji, vila Kothe. V Ljubljani dobt bo jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn-koi/.i ji in v vseh lekarnah, droguerijab, parfetm-rijah, pro-dajalnicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem. ■ ullllVVLIl i nij zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I, ordinira v vseh zobnih boleznih in postavlja zdaj nmetalne zobe in zobovje dobro in brez bolečin. (77—19) Zoper jetilco! Radgostski univerzalni ca§ in rožiovski laho-rastlinsli cultlifti, priporočajo se posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine posebno za s lisico, želodčevo slabost, za splošno slabost čut-nic in začenjajočo se pljučnico! Veliko število priznanskih pisem razpolagajo se v prepričanje. Gospod lekar J. Selchert v Rožnau. Prosim, pošljite mi še jeden krat 2 zavitka rad-gostskega čaja in 4 škatijie« rožnovskih m:«ho-rast-linskih celi.ličkov. Princu Dairlu so celtečki dobro deli in snei^ol jih jo celi 2 skahjiei. Bas tako izvrstno bo jo pokazal vaš caj. Priloženo je 4 gld. 10 n. av. v. Z visokim spošrovanjem dr. Ka U.v. Za kolek in zavijanje pa lO kr. osebe. Itad^o^ilNkl uiBivcrxal»i ca) m Itu«uovNki malio-raHlliu^ki **«"»! tllelci dobivajo se jediuo le v lekarni J. Nciclicrta v Kožuovl na Alorav-Bkem), in razpošiljajo so naročila na vse straui proti poštnemu povzetju. Da je pa p n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi saloge sledeči lekarii: W. Mayr v Ij*ublvaui, W Kliuig v 9lHriburu9 S. Mitteibach in J. C e j b o k v Zagrebu, B a r m h o r z i g o B r U d e r in A* Medved v Oradci, A M aru k in J Kupfer-schmied v CeIJl9 0. Rnssheim v Li|»ufel9 0 ar I G r a b a c h o r v HI urau. J. 11 i i u g v ftot-tcuiuauu, \\. Thurnvvald v Ce!ovci. 2 alog~e napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih pro-dajalnicah materialnega blaga. %jBf~ Doktor IIoi*Htova (edino prava voda za ovi, prir«jena natanko po statem rodbinskem receptu tega svetovno slavnega sdravnika za oči, pripravna je za okrepljeni« in vzdržanje vida v vsake) starosti; v kratkem ozdravi ne d.i bi bolnika motila v njegovem pok.icu, frišni ali stari prisad na oČeli, pege na rožnici in kašo tor odpravi sitno solzen je. Izvirna steklenica z uavodun za rabo velja 70 kr., za ko,tk in zav i lO kr. več Prava s<- dobi Naiuo naravuoMt iz lekarne v kopiiisči Rožnavi. jflF" KožuovHki cvet za živec, hitro in trajno 0'.dravija puiiko, trganje po uuib in vs;tke vrste slabost v živcih in kitali, Izvirna skleuica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj lO kr. več. I*ravi se dobi muiio naravuottt iz lekarne v Rožnavi .M>>-ravskaj. Izdatelj in odgovorni urednik Mukso A r m i č. Lastnina in tisk -Narodne tidkarne".