Iz upravne prakse. 76
Iz upravne prakse.
o skladni dolžnosti podobčin v cestne namene po cestnem zakonu kranjskem.
C. kr. upravno sodišče je o pritožbi Franca Zakrajšek in sodrugov od Sv. Duha proti odločbi deželnega odbora v Ljubljani z dne 12. januvarija 1896, št. 286, radi cestnega sklada, po dne 19. oktobra 1897 dognani javni ustni razpravi razsodilo (št. 5340 ex 1897).
Izpodbijana odločba se razveljavlja, kot v zakonu neutemeljena. Razlogi:
Deželni odbor vojvodine kranjske jc dne 12. junija 1896 pod št. 286 sklenil sledeče:
Deželni odbor sklene na podlagi §-a 91. obč. reda glede vzdrževanja občinske ceste, ki drži od okrajne ceste čez Lahovo v Št. Vid, in glede posipanja te ceste na stroške zamudljivcev nastopno:
a) Stroške posipanja po podjetniku julija meseca 1895. leta, ki znašajo 14 gld. 95 kr., morajo plačati spodaj imenovani posestniki v 14. dneh po prejemu tega rešila v roke župana proti eksekuciji.
b) Sklep občinskega odbora z dne 9. novembra 1895 in na podlagi tega sestavljeni razdelilni izkaz se potrdi, zato se
c) pritožba Josipa Adamiča in sodrugov z dne 30. marcija 1895 in pritožba članov podobčine Sv. Duha z dne 21. novembra 1895 proti omenJLnemu sklepu občinskega odbora kot neutemeljena zavrne.
76 Iz upravne prakse.
Proti tej odločbi vložili so Franc Zakrajšek, Anton Intihar in drugi stanovniki k občini Bloke spadajoče podobčine Sv. Duh pritožbo na upravno sodišče.
V tej pritožbi se najprvo v formalnem pogledu povdarja, da je izpodbijano rešilo pomanjkljivo sestavljeno tako, da ni moči niti iz njegovega tenorja niti iz utemeljevanja posneti bistva izrečene odločbe ali stvarnega položaja.
Toda to očitanje pomot je popolnem neutemeljeno in kaže to že vsebina odločbe same.
V stvarnem pogledu pa poudarjajo pritožniki v prvi vrsti to, da za vzdrževanje ceste, o kateri je govor, ni na njih strani ni-kake posebne pravne obveze, da sploh ni posebne skladne dolžnosti, nego da v tem pogledu odločujejo splošni predpisi obč. reda in cestnega zakona, da je torej za vzdrževanje te ceste isto-tako poskrbeti, kakor za druge občinske potrebe, koje plačati po zakonu ni samo dolžnost posameznih podobčin ali njihovih sta-novnikov, nego cele občine.
Najprvo se povdarja kot dognano in od nobene strani opo-rekano, da je sporna cesta v istini občinska cesta po smislu §-a 4. zakona z dne 28. julija 1889, dež. zak. za Kranjsko št. 17.
Zato velja glede vzdrževanja te ceste v prvi vrsti pravilo §-a 18. tega zakona, po katerem je vsaka selška občina obvezana, skrbeti za redno napravo in vzdržanje občinskih cest, občinskih potov, mostov in brvi v svojem območji, in § 16. ibid. napotuje glede zbiranja prispevkov v denarji in dela za cestne namene v posameznih občinah, to je selških občinah na občinski red.
Na podlagi §-a 80. obč. reda za Kranjsko sme občinski odbor za občinske namene zahtevati dajatev v naturi in določiti razdelilno, eventuvelno tudi relucijsko merilo. Občinski odbor bi smel torej izpolnjujoč dolžnost selške občine, da namreč po §-u 18. cestnega zakona skrbi za vzdrževanje občinskih cest in potov — s sklepom (podvrženim pritožbi na deželni odbor) določiti, da morajo člani selške občine posipanje občinskih cest in potov oskrbeti po merilu, katero bi bilo določiti. Takšna, celo občino obsegajoča uravnava cestnih stvarij bila bi po navedenih zakonitih določbah gotovo dopustna. Toda ni videti, da bi v občini Bloke obstojala takšna naprava, in po tem takem se sklep občinskega odbora z dne 21. novembra 1895 in pritrjujoča mu odločba deželnega odbora ne opirata na
Iz upravne prakse. 77
to pravno podlago, nego očividno na domnevo, da velja poseben sklad za tisti del zadevne občinske ceste, kateri drži preko podob-čine Sv. Duh.
Nasprotno pa je na kakšen posebni sklad v smislu drugega odstavka navedenega §-a 18. moči misliti le tedaj, če dolžnost skladateljev ne izvira že iz določil zakona, nego se opira na kak pravni, od tega neodvisni naslov. Toda niti občina Bloke, niti deželni odbor ne trdi, da obstoja kak tak pravni naslov, kateri se tudi ne da posneti iz predležečih aktov.
Na to stran se v poročilih omenjene občine na deželni odbor samo poudarja, da so stanovniki podobčine Sv. Duh — ki je bila poprej samostojna občina — prejšnje čase zmirom posipali omenjeno cesto in po zimi čistih jo snega, da se je to tudi pozneje godilo ter da se je leta 1895. cesta po metrih razdelila.
Temu nasproti je najprvo pripomniti, da se na omenjeni pravni položaj iz časa, ko je bila sedanja podobčina Sv. Duh še samostojna občina, ni moči ozirati, ker je tedaj ta občina morala vzdržavati vse v njenem območji ležeče ceste, ta dolžnost pa je mogla le tako dolgo veljati, dokler je občina sama obstojala.
Tudi i? drugih navedenih dejstev ne izhaja nikak pravni naslov, ki bi utemeljil navajano dolžnost omenjene podobčine ali njenih stanovnikov.
Tak posebni pravni naslov, ki bi občino Bloke v tem oziru razbremenjal; bi mogel ustanoviti le kakov s podobčino ali njenimi stanovniki sklenjen dogovor ali pa proti njim izdana pravomočna odločba.
Da pa je kje kak takšen pravotvoren čin, tega ne trdi nihče, in tudi ni razvidno iz spisov. Niti kak sklep občinskega odbora v tem oziru se ni mogel dokazati.
Prostovoljni prispevki podobčine Sv. Duh, oziroma HJenih stanovnikov k vzdrževanju ceste pa nikakor ne morejo ustanoviti pravnega, v to vcžočega naslova.
Re^i je torej, da v le-tem slučaju o posebni skladni dolžnosti po smislu 2. odst. §-a 18. cestnega zakona ne more biti govora, nego da je omenjeno občinsko cesto podrediti pod pravilo v 1. odst. tega paragrafa, po katerem (v zvezi s §-om 16. leg. cit.) se je pri znašanji stroškov ravnati po določilih občinskega reda.
78 XI. redna glavna skupščina društva ..Pravnika".
Trditev deželnega odbora v njegovem protispisu, da je pod v §-u 18. leg. cit. omenjenimi »selškimi občinami« razumeti tudi podobčine, se z občinskim redom za Vojvodino kranjsko — deželni zakon z dne 17. februvarija 1866, dež. zak. št. 2 — nikakor ne da spraviti v soglasje. Kjerkoli je v tem zakonu govor o podob-činah, povsodi se razpravlja le o njim pristoječi samostojni upravi imovine, tako v §-ih 52., 63., 71., 82. in 86. in v dodatku "Ž. k občinskemu redu. Nikjer pa se podobčinam ne podeljuje kak vpliv na stvari, občini pristoječc, a jim tudi ne nalaga kaka udeležba pri dajatvah, občino zadevajočih.
Če bi bil pa tudi omenjeni nazor deželnega odbora pravilen in zakonit, tedaj bi bili morali v le-tem slučaji k zastopanju podobčine pokhcani — v 2. dodatku k občinskemu redu označeni — organi ukreniti, kar treba glede dolžnosti za vzdrževanje omenjene ceste, ne pa, kakor se je tu dejansko zgodilo, k zastopanju občine poklicani organi. Tudi s tega stališča torej bi ne bila ta odločba deželnega odbora po zakonu.
Po vsem tem je treba izpodbijano odločbo po §-u 7. zakona z dne 22. oktobra 1875, drž. zak. št. 36 ex 1876, ker v zakonu ni utemeljena, razveljaviti, in ni potreba, da bi se še pretehtale ostale, zgoraj še neomenjene točke pritožbe.