limerutl hu y|>rcj<'inujo in volja trint »piiM vrrttu H Ur,, no ti h It h llirut, is........ 8 , 1»........ i' . IM vrtjhrntaniii tUkni|l hu «im (irlmuiuo Kiunujin. H o k o p| ii »o nn vrinejo, nolViiiiliuviuiii piMiim nu no Hprojoimijti. Nnroflitliio prejemu npruvnlltvo (iidmliiittrm-lju) lu tdoipeillcljit nu JJliimJiikl oofltl iti Ifi v Meilljn-ttivl MSI, II. undNtropjl. t'o tioilll pr«|ninar velln '/,* a*lo Imo , . io gl. kr. . A .. AO PelitiHii lisi za slmuslu urol >« politim • » emrt Ifltn V idmliiltlriolil vnl|(: '/,* unlo leto . . 8 ji. 40 Kr. *« »ol lotu < ,, 31) *n il«tt.rt li'in ; n io „ V l.luliljuiu m. doni pnAil tiu valj4 HO u r. v nr nit leto VradnlMvo )« Klofljtunktf nli,.- 4t II i/liniu no trlHrii uit tiulnn i« •teer v tormt, oetrtnk m Notiotii« Praktične misli p3 romanju katol. Slovcnov v Hira. 0 1 hm. Cirila in Motodu do današnjih dol no gotovo ho ii. leda r edinost katol. Slovcnov m tako Hijiijno pokušala, kakor ravno o /nI njenem n j i lio vem romanju v Rim k hv. Očetu, na grob prvogu glavarja cerkvo Knsto*e, tor nn jo vi vsteei kveui god m prnzuik n|iliovili upo-Btolov: dni llog, dn ima tudi dober vsprb, dobro poslodico zlasti v verski edinosti ! Prosti narod Očaki, Poljušk! ln IhiHiuHlti gotovo ninlo poznn Hrvate m Slovence, kukor tudi prosti Hrvutjo iu Slovenci mulo vedo in znajo o BBVernlli Hvojili bratih po veri iu krvi; o ti m romanju pa ho ho ravno ti nasprotno vidil! iu spoznali , ter bodo v domač.ji pripovedovali o njih in vse, kar ho videli in slifiali pri iijiIi , ter ž ti j i m i doživeli nu dolgem pot u. Prnv dobro hi bilo, dn seAirt fio daljo nasprotno to spoznavanji) slovenskih rodov posebno po časmkih , ki ho odmenjeni prostemu ljudstvu; zlasti verski časniki nuj bi pogostomu omenjali bratov po veri iu krvi, ter opisovali njihovo nnvndo iu običaje, pn donnAnli črto iz njilio-vegi krSčonakegu življenju doma, v Soli in cerkvi, kar In veselilo no samo prosto ljudi, tem več zanimalo celi narod. HrutovAčinn ss, t! rila in Metoda, nli kleni dittgu enocogn namenu, pa tlnje dušnim pastirjem vsnj enkrat v letu prav lopo priliko, dn govoriš svojim ovčicam ne samo o pravoslnvnlli (riukolnih), ninpnk tudi o pravovernih (kutoliAkih) Slovenih. Tuko in ei ako ravnanje bi napravilo živo iu močno voz meti slovenskimi koloni, kukoršuo dozdaj m bilo dosti čutiti, Ao manj pn viditi. In kadar ho verska tu edinost utrdi in poslano močim, bodo nnm llog podelil zuželjeno ve olj«, tla so bodo zedinili z umni v ven tud rn/.koliiikl, kteri iiiih do/.daj inkaki r no spoznajo zn bruto, nns no ljubijo, pnč pa mnogi ho iiii/,d. Prvn dolžno-1 Slovcnov katolikov je tornj tu, dn utrdimo in ukreplnio kiAčum-tvo mod Hiiboj, ter ho vsi spozniimo zn bruto v Krintusu ; v krepki tej zvezi |in imumn delali , dn nn proAnjo ss. O rili« iu Metodu, sv. Petru in prečast. Dovicu Mnri|« postnoejo pravoslavni naši bratje z nami vred pinvovornl. V tu nuirien jo iiHjprcd Irebn obilno molitvi1, uaj In sv. Duh razsvetlil in zedurl z nam i nnAe brate tudi v sveti veri. Ker se pn Htuuovituo in torej uspeA-iio)o molitve iiuvutiiio iinivič godi po bratovščinah, imeli In ho zbrati kiitol. Sloveni po* nebno v brutovAčinah, ter moliti za zeti njonje rnzkoluikov. Slovouc1, hvala Rogu Iti pokojnemu škofu ShiiiiAeltul imamo v tu nnun u žo davno u ta uovljeno brutovAčioo hs. Cirilu in Metoda, ki se jo o svojem čusti kuj lepo in nudopolno Airilu po mili Sloveniji: nli vsnj meni so do z,dovn, dn ogenj zu njeno razširjanju sdnj močno peSu, oko no pojema. Odkod izviru velika tu nesreča? Prcblugi Ustanovitelj so vsako loto vsnj enkrat opisali Število udov ter pomnožouje, upe iu mulo hvojo brittovf čino , oh t m m pn so ljube/njivo budili in vnemah dtiAtte pastirje z vorniin IjtldslHMil vred zu inzsitjnnje in gorečnost v n|ej, kur je imelo ]u'uv ohilnegu hikIii. Ali po smrti SltuuSokovI je prostulo projSnje rnvnunjo in spodbudovnnjc, ter iiuhIiui , dn pravo zadenem, nko Irdiui, dn ziirnti tega prej-Anjn vnoinn zn tO bratovščino zdnj pojema, in so It I ii d i ter oiiirzii)o prejšnjn gortČuost udov. linj jo torttj storiti V Treba jo uasletlovuli in posnoinuti vzviSenegn Akt Ca , tor začeti buditi Poljaki in Slovanstvo. ,,1'oljnkl I VtifSti piorodoojo jo ■uinulofiUlvo »druJlono » oiodo Htiilju." (('nr Alokanmlor 1. 1. 1818.) (Daljo.) Rešitev Hvojegn narodu vidi v vresničonjl namenov coHiirjn in krnlin Aleknuiidrn, k kn* ti roinu jo bil navezan, Itnkor tudi drugI njegovi rojaki, z največjo ljubeznijo m vdanostjo. Zuhvoljtijo ho cosnrju zn Sltoll o Krakovsko, oiuoujaje, dn no preuohu opoiniiijutl svoie rojake, dn ,,iijih bitnosll iu nbstojočnostl mirno edino v tesne) in bratovskej zvezi oiiopleinoinh nnrodov, katero jo večnu roka sdružilu po hkit|)nim rodu in jeziku, z onoistimi viižnoslinl", ter poveličuje vlndnrjn, kateri jo obnovil kraljestvo poljsko, m opnzovul prerojonjo Pollakov v ozki družbi s litHijo, v bodočnosti ,,slovim »koga rodu". ,,0 llusija", kliče Voronič zn umrlim cesarjem Aleksandrom, „vl stražniki obSIrnega soverja I Koliko vekov ho hodoft hIii-viIn h tem svojim vlatlurjrm, katerega sednj r, nami oplitkuješl On jo tvoje miri z novim leskom slavo povzdignil. On jo ziiHudll tvojo praporo na gorovju Tuter in Alp. On jo h tvojimi Indjnmi prevozil nevozna morju, znlive iu otoke v tvojo korist. On jo v tvojem krilu vcopil, V rod II in ustanovil novo znrotlbo luči prnvja, obrtnljo iu moči. Knj jo Ae poleg tebe zn nns brate »torll ? Več, kukor to vho! Kajti iiiih nehivnjočo poklicni jo iz grobu. On pravi: Rodite svobodni! pnznbljum nn vse, niuito ime iu doninčijo! Držite v rokah tu znAfilt in to jo ziifoka vnAih svobod. Knj bodo, čo no združite ž njo srcu in ljubav, čo )o Ii no bomo cenili iu gojtlt tuko, kakor dobrodejni podn-rlteljV Knj jo on napisal na njuno čelo? To, dn bitnnst, Poljske jo idružonu) z, močjo in slavo Rusijo. V bodočnosti lmu eno telo enega duha življenja in njega rust oživljevatl. No nnmorjevuti k temu cilju jo: no voščiti blugrii In si m oksistencl. Sveli ostanki prvih ustnno viteljev naAo državo v Ivrnkovrm no prenehajo blngrovntl novo dinastij« poljskih krnljov, oživljeno In oslavene v inočnem rodu ce-»arsko-ruskem I Voronič, kateri, kakor je m viiemnti Slovence /u razširjanje to bratovščine. A11 kilo lmu to dolžnost? Po n nto ru i postnvi gotovo najpred oni, ki ho i/, hiiiii h rok Ustanoviteljev!!) sprejeli vodilo briitovAč ne, to-rn| č n h t u I oo, Lii/,iiri»ti. Voditelj vč i/, vpisno knjigo, koliko udov jo prilastiti vsako leto ; kje so jo začela bra-tovAčinn nn novo A riti, kje pn ho udje krčijo nn manj; po očetih misijonarjih in sostrali mi-losrdnicali, ki stojti tudi pod vodstvom oo Da/.a-nstov, pozvedujo un) lagljo tudi o zodinjeiiju ru/.koliuliov posuinoznih, nli tudi celih družiu in sosesk. Taka ni ennkn naznanilu, vsuko leto rnzglnAenu po časnikih z budllnlmi kukiml bosednml, In duSne pastirje vuemula, tlu hi potem oni Ao svojo ovčico nagibali k bratov-Ačinl. Zn temi biitlilniki zninoro misijonsko to delo opravljati vsnlt goreč kristjan , kukor mu žo boljo ltnžo. Marsikdo pu so v bratovščino no dn zapisati iz rnznth razlogov, torej hi bilo tildl prnv dobro, nko h! tliiAni pastirji Hjiloh priganjali ljudi moliti zn zodli jenjo rntkolntkov, kukor so priporočali pobožni možje (med njimi menda posebno Juri Sponre«) moliti /u spre-olirrijenjt« Angležev, kur hi« zdaj žo lepo povrn-('•itjo z obilnim sadom. Taka molitev po pridi-gub m kršč naukih , če tudi no stanovitna, voutlar vsnj pogostna, hi žo sumu pomugnlut |iu zravuo Ao ljudi It enaki molitvi btidiln In napeljevala. Zraven molitve jo pu treba tudi deluti za /.odlnjeiijo razkoltiikov, m to gmotno, posehno /, dennrom, m pn duAcvno nli /, učenostjo, Uniotno se ima podpirati kutoličanstvo, kterega koli obredu med rtukolniki, iu potem Ao milijoni nnlnšč mtiinovljeni zu zeiliniovaiije rnzkoluikov. Tnki mišljeni iiuviidtio dosti več žo viAo omenjeno, ho jo počni z narodno poezijo »lovnusko, nameraval jo oslaviti uuj-starejSo zgodovino slovansko sploh iii pu zgodovino poljskega naroda posebej, z zbirko epičnih pesni. S tegu vzroka ho je tudi pečal s študijami sturoslovuusko zgodovino ter hi dopisuval o tem h Kottontnjeni; posebno gu )o ranimivnlo pripovedovanji« o izmišljenim praočetu Poljakov, Delni, pohajajoč,m baje /. jugoHlovntiHlco Hrvatske; pesnik jo upal, iln kakor pravi v listu Kotoulnju rodno sorodstvo vseli Slovnnov, načrtuuih v Decliiiull, Jih prebudi morda onkrnt i/, letargiio. Svoj velelepl nniuoii dovrAil jo VoronlA lo doloinn, splAuvAl pesno „AssnrniOt" (I80f>) lil ,,Decli" (1800 1807,) tipu vsosloviinskegn, ter „S'wii|tynla Syhilli" m „Sojin \Visl clti", obč oslnvijnjoči /golovino poljskega naroda. V pesni , Assar-uiot." tu od poljskih lotoplscev IsmiSljonl (iz. biblije) prnoflo surniatskih, t. j. slovaiiBkih narodov, blugoslovjn bodočo hvojo pokoleno in povokAujo nJim njih velikost iu hIiivo, poknzo vnjo njim Helu v ogromnih zemljah un Knvkimu, Uralu, na bregov h KnsplAkih, ter Ponlu, Volgi denarju potrebujejo kakor pa latinski zlasti tued neveruiki. Po zgodovini se kažejo namreč razkolniki precej grškega značaja, to je negotove in nestanovitne v danih obljubah in Bkiepih, tudi so po vsakdanji skušnji precej orientalci ali srebroljubi. Njihovi popi, zlasti po vseh turških (bivših in sedanjih) zemljah so navadno malo malo izučeni, večidel še pisati ne znajo, kakor jih izmed uovoposvcčeuih 1)3 narodnih resnično ni znalo pisati 90, samo 3 so zuali: toraj so zedinjujejo redko po notranjem prepričanju, ampuk vse bolj po zunanjih okolno-8tih, kadar jim zediujenje bolje kaže od razkola. Čez kaj časa so so prejšnje okoiuosti spremenile, ali pa, kar Be pogosto godi, mu ponujajo razkoluici denarja, ter Be nestanovitni Brebroljubec povrne v prejšnji razkol, in še čedo zapelje, ktera s tem večidel ne sluti nič, ker zedinjeni grči ao razun dogme po zunanjem v obredu vsaj po južnih deželah čisto in popolno enaki nezedinjenim ; Rusini so svojo obrede svojevoljno v marsičem po latioskem kraju ai priredij', ali Rim to le dopušča, ne zahteva pa ne, celo rajše ima, da drže prvotne Bvoje obrede. Za stanovitnost zedinjenja je toraj treba dobro podučeuih, pa stanovitnih in že od mladih let v edinstvu utrjenih svečenikov, kakoršoa vzgoja pa mora trajati več let, toraj so tudi stroški za njo veliki. Dalje zahtevajo orientalske cerkve dosti večo sijaj-nost, cerkvena oprava veči lišp, Blužba cerkvene stvari od drugod si naročati in toraj še voznino pa col plačevati. Južni katoliški Sloveni imamo pred vsim drugim utrditi in ukrep,ti kutoličanstvo v Bosni, če tudi v latinskem obredu, ker grškega še ondi nema. Ta dežela bi bila za uspešno delovanje katoliških misijonarjev med bližnjimi Bolgarci posebno važna in pripravna. (Dalje.) Stranka brez programa. ,,Presse," je dobro zadela, ko je ustavo verni stranki očitala, da nema nobenega programa in da tako dolge ne sme misliti, da bo prišla zopet do vlade, dokler tega nema. Brezprogramje ustavoverne stranke pokazalo se je že tačas, ko je imela še krmilo v rokah. Niso vedeli, kako bi se ravnali v zunanji po litiki: nekaj jih je bilo za zasedenje Bosne, njih velika večina pa je temu hudo nasprotovala; v pogledu na mogočo okrepčauje slovau-skega življa se jo ta „državna" Btranka pre grešila nad močjo in Blavo naše državo, rajši je hotela videti, da ho Avstrija ne razširi, kakor pa da bi se okrepčal slovanski živelj in da bi se Turku kak las skrivil. To teBuo-srčuo, atrankarako stališče je prevladovalo pri ustuvovercih tudi v vseh drugili vprašanjih, čeravno mora biti vsakemu jasno, d« bo Avstrija le potem močna, uko bodo vsi njeni narodi zadovoljni in složni, vendar ta „državna" Btranka ni hotela nič slišati o porazumljenji narodov avstrijskih, ker je Htraukarsko korist više cenila, nego korist državno. Pri kupčij-skih vprašanjih, pri delanji železn e, pri kup-čijskih pogodbah, in podvzetji se je bolj ozirala na korist svojih kolovodij, pristašev in zaveznikov, nego na občni blagor. Edini so bili le glede trinoškega ponemčevanja, sicer pa tudi v notranji politiki niso imeli nobenega programa: pogosto bo uapadali in s prestolov metali svoje lastne ministre; eni so bili za svobodno kupčijo, eni pu so zagovarjali eolnino na tuje pridelke in izdelke. V finančnem vprašanji bili ho čisto nezmožni in brez programa, kopičili ho lo dolgove na dolgove. Sklenili bo gruntno vcenitev, pa je v desetih letih niso mogli dovršiti. Dali so Bvobodo oderuhom in sleparjem, zdaj pa bo sami spoznali, da tiste postave niso nič veljale, in pomagali so jih zopet odjiraviti. Ali so to trdne načela? Ali hc zamore na tako omahljivo podlago stalna sistemu postaviti? In kljubu temu ao vendar še tuko predrzni, da se imenu ejo „die parthei der finanziellen ordnung" (stranko gospodarskega reda); lep tak red, ki je »pravil ljudstvo ua beraško palico. Ker so Hami sprevideli, da ko prav za prav brez vsacega programa, zato ho povdar-jali vedno svoje , u-tavoverstvo", češ, ustava ta je naš program. To je bilo pa nesmiselno, ker ustave nihče napadal ni, ker ho vsi narodi pošiljali vsled ustave poslance v državni zbor, toraj so bili tudi vsi ustavoverci. Kako malo so pa spoštovali svojo lastiio UBtavo, to nam priča resnica, da se §. 19. te ustavo še nikdar dejansko ni izvršil. Po pravici jim toraj tudi ime „ustavovercev" ni pripadalo, ampak v svojem srcu ho bili iu ho ti možje samo nemško-birokratični absolutisti, ki so podedo- vali oblast po absolutizmu in jo hoteli nepri-krajšano pridržati za bvojo stranko. Brž pa, ko so vlado zgubili in pršii v maujšino, vrgli bo avoj navidezni program, namreč „UBtavoverstvo" v kot in razglašajo se zdaj za nemške liberalce. To pa ni noben program. Kajti če povdarjajo vedno le nemštvo in hočejo vendar s takim programom doseči vlado velike, mnogojezičue Avstrije, potem se zamore to le tako razumeti, da hočejo vse ustavne pravico narodov odstraniti in postaviti na mesto ustave absolutistično nadvlado enega naroda. To jo tudi njih pravi namen. Nerazumno pa jo potem, čemu te imenujejo šo „liberalce"? To se mora gotovo le tuko umeti, da bo brezverci in v tem oziru ,,liberalni", nikakor pa ne liberalci v pravi m pomenu, da bi spoštovali tudi ustavne pravice drugih. Ni nam treba zatrjevati, da tuk laž-njivi liberalizem ni noben politični program. Z narodnim absolutizmom hočejo „ustavno" m „liberalno" vladati, to je vendar, kakor bi Nemec rekel, „die ijuadratur des cirkels"! Jusno je toraj dovolj, da ,,ustavoverci" nemujo nobenega ustavno-politiČnega programa, kajti strankarskega absolutizma ustavni nazori -ne poznajo, in absolutizem ne more biti program ktero Bi bodi ,.liberalne" stranke. Tudi to, kar nemškoliberalci zdaj počenjajo, ni noben politični program. Kajti zabavljanja na Tauf-feja in na Čehe, to ni noben program; zanikanje vseh vladnih predlogov ni noben program. Zanikanje vaeh narodnih pravic in splošno pouemčevanje jo pač program krute sebičnosti; pa kako so to vjema s §. 19. nj.-hove ustave? Objektivno postopanje proti časnikom in jtrepovedovanje ljudskih shodov, kakor so ..ustavoverne" vlade to znale, je pač program absolutizmu, pa kako se to vjeuia z ustavo ? Takozvani ustavoverci imajo tak program, da ae mora prej ustava un čiti, preden zamore njih program v veljavo stopiti, in stranka b takim absolutističnim programom si upa imenovati se ,,UBtavoverno" stranko I Politik" od zadnjega četrtka je ravno tako jasno dokazala, da we program ustavovercev vjema samo z absolutizmom, da fie bodo j a, pod ab-Bolutizmom tudi sami morali odpovedati VBeh „nemško-narodnih" teženj, vseh nemških barv, trakov, pesmij in zastav; kajti le dvoje je mogoče, uli da Bmo vsi narodi svobodni in iii Donavi daleč na poludan ; tu se razplemeni kakor zvezde, na tisoče narodov, postavi tu na tisoče mest in gradov; tu povsodi potakne prapore svoje moči in svoje slave, razvali svet vladajoči Rim, ter osvobodi svet od njega verig. Naj vsaj nikdar in nikjer, naj si bodo odločeni po gorovji ali morju, ne pozabijo svojega društvenega izvora in pokazane njim dedšiue Assarmota, čednosti in aiave: Wsp61noga rodu nio zubaezajeie; VVzajem b'k; bratnift dtonia vvspiorajeic ; .Icdiiogo ojcu dssicci, joduo miejeie priuva: Onota waszym zywiotom, a rzomivstem stavva! (Skupnega rodri no zamotujto, Vzajemno so z bratsko Sluvjo podpirajto; Enega očeta deea, ono imejte pravu: Čednost vaS'inu živijo in rokodelstvu slavaI) Toda ne samo v edinem orožji je slavu in čednost, od plemena Assarmontovega naj se uč6 tudi tuji narodi ljubezni k avobodi iu domovini, naj se uč6 odpuščati premaganim dano besedo eveto izpoluovati in no vklanjati vratu pod okove. Nuj potomci Tujskonovi, Nemci, so ponašajo z vstanjem po zemlji in trudami po dobičku, rod Assarmontov naj si išče le čednoBti in Blave. Od tega se imenujejo oni Slavni (Slovani), in napolnijo vse zemljo od morja Baltiškega k morju Črnemu od lesov Ilercinskih in gortatranskih do tje, kjer soluce zahaja in izhaja; njim pokore se sosedni narodi in vladarji, in slava njih bo presegla Bvet, n ljudstva. Oni pozniej . ■ . Loco jakis pomrok mnie zamroezit. .. I dalszo przeznaczenio nyeh dziet przytloczytl 1 stolice Bit*, začinilo , , . Nio tnvozcio si^ dzioci — Prysna chmura przeeliodnio u sloneč rozsvvieei: Hod Assarmota nieprzeploniony Na koncueb zietnl z solbfj, z{LCzony, Sercein, jozikiom, wytowem dziutek, Lud6w i »\vi»tu przotwa ostatek, Poki t,ylko miloivnč bo.dziomy te prnwa: ('nota imnrym zywiolem, a rzCiniostcin obuvat (Oni poprejo . . . Toda kak mrak me omračil . . . In daljSi namen mojih del jo potlačil In skrilo se solnee ... Ne straStc so deca — Togi čas mino in solnee zasveti: It.od Assarineta neprecenjen Na koncili zemlje skupaj spojen, S srcem, jezikom, z oilgojo doeo, 1 ijudi in sveta preživi ostanek, Dokler sumo bomo ljubili te prava: Čednost niuVmu življu in rokodelstvu slava !) Podobno slovansko mišljenje juvlju se tudi v nedokončanem eposu ,,Lech". Pesnik je na-merovai tu izdelati vse tradicije o starih Slo vanih, kateri so bo bojč^preselili i2 Azije v Ilirijo; k temu bi imel spadati tudi ciklos epičnih pesni o zgodovini poljski za čas Piia-atov iu Jagajlovcev, kateri namen je uresničen le deloma. Pesnik kličo slovanske Lehe, vnuke Sarmatov, da bi poslušali vesti o Lehu, kateri je bil prišel k njimi z hrvatske zemljo in slovansko bvoio kri pomešajo h Poljani, je dal počotek leški panogi Slovanov in državi poljskej. Zraven poživlja boginjo Slavo, da bi mu pomagala objasniti mračne zgodbe polnoči in izhoda, da bi slovansko pleme, zajemajoče iz minulosti moč začutilo svojo bodečo velikost: Slinvo! staro bozyszozo sbuviauskiego rodu, Itozsivieil zainicrzcble diivojo polnocy i wnchodii; t wroz bolečin. Plombira •/. zlatom itd. '/. oboo opor a c i j e izvriuijo popolno bron bolečin s prijetnim mamilom. (ti) A. Palclicl, zobni zdravnik polog Ilradockegn mostn v I. nadatr<