Naročnina Usta : — Celo feto	.	.	K	10-—
PoJ leta .	.	.	„	5*—
Četrt teta	.	.	,	2 50
Mesečno.	.	.	„	1 —
Huna) Avstrije:-----
Ce!o leto	.	.	n	15*—
Posamezne Številke — 10 vinarjev. —
Inserat! ali oznanila
se računajo po 12 via od 6 redne petitvrste: prt večkratnih oznanilih velik — popust. -~
„Straža“ izhaja v pon-deijek in petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo.
Orcdnlitvo in upravnflivo: Maribor Msroika ulica. 5. — Telefon
lisi za slovensko ljudstvo, p
uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Kranjski Janezi
Hudi boji na Tirolskem, — Z Magure se umaknili na glavni karpatski greben. — Nov zunanji minister
na Ruskem. — Neprestani bo
Najnovejše avstrijsko uradno porodilo.
l>\maj, 23. julija.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Južno-vzhodnci ort Tat a r o v a, ogroževani vsletl močnega ruskega sunka, smo čete, ki se borijo na M'a g u r i, vzeli nazaj proti glavnemu karpatskemu grebenu.
Sicer položaj nespremenjen in nič novega.
Italijansko bojišče.
Po nekaterih dneh, ki so bila razmeroma mirni, je prišlo včeraj na fronti južno ort V a.< 1 Sugane z o p et rt o z e 1 o h n d i 'h b o j e v. Italijani, katere je podpiral trajni artilerijski ogenj najskrajnejše sile, so na več mestih opetovano napadali. Povsod so bili odbiti, pri čemur so imeli zelo težke i zglobe. P o I. j ts k i lov s k i b a t ai 1 j o n š t e Ar. 7 in deli peš p o 1 k a š t e v. 17, proti katerim je bil naperjen glavni sovražni naval, so se v teh bojih posebno odlikovali.
'Tudi na ozemlju Pane v e g g i o postajajo boja vedno hujši. Napad italijanske brigade proti višinam južno-zajhodno od P a n e v e g i a je b i 1 krvavo odbit. Na višinah severno od tega kraja se je istočasno izjalovil sunek sovražnega bataljona.
Odseki naše t i r o 1 s k e fronte, na katerih v-peraj ni bilo nobenih bojev, so se pa nahajali večinoma v li u d e m sovražnem artilerijskem o g n j u.
Na s o š k i bojni črti je sovražnik hudo obstreljeval goro Sv. Mihaela.
Balkansko bo jišče -
Položaj je nespremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Hofer,
podmaršal.
NajROirepe nemšk© wadiio poročil©»
Berolin, 23. julija.
Francosko bojišče.
Med morjem in potokom Ancre so se v nekaterih odsekih-vršili živahni ognjeni boji. V okolici kraja Richebourg je bil močnejši sovražni poizvedovalni oddelek odbit. Med potokom Ancre in reko Somme je prišlo tekom dneva do večje artilerijske delavnosti, zvečer in ponoči pa., znova do infanterijskih bojev na fronti jThiepval—Gnillemont, Angleški napadi so kljub brezobzirnim človeškim žrtvam bili brezvspešni.
Pri in zahodno od kraja PozÜeres, v gozdiča Fourea.uv in oli zahodnem robu gozdg pri Longueva,-lu so se vršili srditi boji iz bližine. Med Guillemon-tom in reko Somme so bili sovražni napadalni poizkusi že pri prvih izpadnih jarkih v zatvornem ognju zadušeni.
'Južno od Somme so od časa do časa sledili zelo močnemu, od nas v enaki meri odgovarjajočemu o-gnju poedini francoski sunki, ki so se izjalovili. Pri tem je vjetih 100 mož, med njimi nekaj častnikov.
■ V ozemlju reke Može artilerijski boji z veliko silo. Vzhodno od reke so bile sovražne čete, ki se borijo z ročnimi granatami, v gozdu severno od utrdbe Tavan n es pa poizvedovalni oddelki odbiti. Južno ojd Damioupa smo v smeri, proti dvorišču Dicourt pridobili nekaj ozemlja ter vjeli nekaj mož in dobili več plena.
i na ira o eosko angleškem bojišču. —
Rušim bojišče.
Jugovzhodno od Rige je bil pozno zvečer sovražni napad v zatvornem ognju preprečen. Ruske poizkuse, prekoračiti pri kraju Zahatka južnozahod-no od kraja Beresteezko reko Styr, je nemška baterija zabranila.
Balkansko bojišče.
Nič novega.
Novi ruski ministri.
Ruski zunanji minister Sasonov je odstopil. Na njegovo mesto je car imenoval ministrskega predsednika in ministra za notranje zadeve, Stiirmerja. Stürmer si je obdržal predsedstvo v ministrskem svetu. Justieni minister Chvostov je imenovan za notranjega, ministra in bivši notranji minister Makarov za justičnega ministra,
Sasonov je radi bolezni prosil za odstop in car je prošnji ugodil.
Nova vofna napoved
Italijanska poročila pravijo, da Wo Italija že v
kratkem napovedala; Nemčiji vojno. iTo se zgodi na pritisk Anglije, ki sumi, da dobiva Nemčija iz Italije preko Švice proti premogu živila.
Amerika in Anglija.
V Ameriki vzbuja nevoljo, da si Anglija dela v svrho bojkota seznam onih tvrdk; ki stoje potom nevtralcev v trgovski zvezi s centralnima držav amai.
Spor radi naše Idrije,.
Za A dri jo gre. Italiiani že sedaj, ko niti ob Soči, niti ob koroški, niti ob tirolski fronti ne morejo naprej, reklamirajo našo Adrijo lin, hrviatsko-sloven-sko Primorje za-se. V „Straži“ smo že priobčili izjave italijanskih časnikarjev proti stališču „Timesove-ga“ urednika Steeda o vprašanju Adrije in slovanstva, ki se protivi italijanskemu stališču.
„Corriere della. Sera“ je priobčil pismo Steeđo-vo, ki je vspehe svojega proučevanja združil v te-le točke :f
1.	Med italijanskimi in slovanskimi interesi na Jadranu ni nikakih brezpogojnih in nepremostljivih ovir. 2. Prvovrstni je interes vse Evrope, kakor Slovanov in Italijanov, da se Italijani in Jugoslovani sporazumejo. 3. Ako se to vprašanje ne izčisti, potem Adrija ne bo nikdar ne slovanska ne italijanska, marveč ostane za večno avstro-ogrska, oziroma nemjška. 4. Največji nasprotniki Italijanov ih Jugoslovanov in največji prijatelji Avstro-iOgrske in tudi Nemčije so oni, ki hujskajo in negujejo nesporazum-Ijenja in zapreke in zdražljivo razpoloženje med Italijani in Slovani. 5. Oni, ki želi Italiji dobro in pozna činjenice, ne more želeti Italiji, da dobi ona, ozemlja;, v katerih so Slovani v večini, ker taka posest bo -brezdvom.no porušila potrebno harmonijo. 6. Ako p'a pride do sporazuma, potem Italija vzdrži ne lo svoj jezik;, kulturo, trgovino in politični vpliv, a. marveč še vse to razširi preko svoje obali na, Balkan. Ako pa ne pride do sporazuma, potem bo Italija videla., kako gine italijanski vpliv na onih točkah, katerih niso zasedli z vojno silo in doseže divjo mržnjo 12 milijonov robustnega naroda, in ta narojd otvori svoje šole in svoja vrata jeziku in trgovini nenv
Stališče Rumimi j e in Grčije.
ške zveze. 7. Nemčija, ki je manj kratkovidna kakor Avstrija, je že pred leti obrnila oko na kraje, na katerih bivajo Slov’ani in jih želi '/pediniti pod svoje nadvladje. Ona ima dvojni cilj, da sl osigura oblast nad Adrijo in da vzame Italiji najjačjo oporo njene sigurnosti in neodvisnosti, i ta pa tiči v Jugoslaviji, ki bi Mia v, prijateljstvu z Italijo. Evo, jaz sem „zastavonoša slovanske stvari, baš zato, ker sem prijatelj Italije.“ Tako piše Anglež Steed.
Italijjan Torre odgovarja Steedu in prafvi, da se strinja s prvimi štirimi točkami, glede ostalih se drži italijanske nacionalne politike. Kako Torre ume nacionalno politiko Italijanov, se vidi najbolje iz politike njegovega lista, ki napram iredentistom zastopa načelo „osvobojenja,“ in zato hujska italijanski na,rod, dočim napram Jugoslovanom pokazuje Italijo za „ugodnega tlačitelja“ v obleki kulture. Da, Torre more govoriti o Jugoslaviji, ždi ne na obalih Jadra--na, marveč nekje daleč od italijanskih interesov, v Srbiji in Ogrski ali ako kaj hoče — v Rusiji.
Oklic ruskega carja Poljakom.
„Ruskoje Slovo“ poroča, da namerava car zopet izdati nov oklic na Poljake. Kronski svet se je o oklicu že posvetoval. Povod za oklic je dal obisk grofa JVSelepolskegiV v ruskem glavnem stanu. Car je sprejel grofa v dveinpoljurni avdijtenei ter si je dal poročati o potovanju članov dume po Evropi. Car je baje ob tej priliki obljubil grofu Wielopolskemu avtonomijo Poljske. Z besefdo avtonomija, ki se je prvikrat pojavila v ruskem časopisju, upajo dobiti pripravno sredstvo, da ustvarijo Rusom prijazno mnenje v inozemstvu in na Poljskem.
„Utro Ruski“ pa poroča iz zanesljivega Aura, da se je carjev oklic na Poljake, ki je že sestavljen, izdal na izrecno željo četverosporažurna, izraženo na pariški konferenci, in da bo Rusija konečno vendar rešila poljsko in židovsko vprašanje. Takrat so namreč ruski zastopniki v Parizu odgovorili da sami ne morejo odločiti. Ko so se pa vrnili, se je takoj pričelo reševati poljsko vprašanje.
Rusko bojišče.
V	Bukovini se Rusi na vso moč trudijo, da bi zasedli goro Capul, katera je ključ do prehoda na 0-grsko pri Kirlibabi. Istotako se vršijo vroči boji za prelaz Jafflonica v Galiciji, Dne 23. julija smo se pri gori Magura (pri Tatarovu) nekoliko umaknili. Nov sovražni sunek je naperjen zopet iz prostora severno od Brodyja proti Lvovu. Pri Berestecku ob državni meji smo se umaknili a- nove postojanke. Hudo pritiska ruska armada tudi na prostoru med mestom Pinsk in Baranoviči.
Velike spremembe so se zgodile v ruskem ministrstvu. Sasonov je odstopil z nekaterimi drugimi ministri vred. Vzrok spremembe prikrivajo. Za zasedene kraje A11 Galiciji in Bukovini je imenovan nov guverner, član državnega sveta Urepov.
Borba za prehode na Ogrsko.
V	južnoza.hodnem delu Bukovine se Rusi pripravljajo na večja vojna podvzetja proti prostoru pri Jakobenviu. Poizkušali so po ovinkih doseči cest«, ki vodi čez‘Kirlibabo na Ogrsko v Marma,roš-Sziget. V
to svrho so proizvajali napade na sedlo Prislop (se- j verozajhodno od Kirlibabe), pa zaman. 'Močnejši ru- J ski oddelki od strani napadajo iz Bukovine gornji del doline reke Prut. Pri krajih Jamna in Tatarov se vrše srditi boji. Dohodi k prelazu Jabloniea so Še trdno v naših rokah. Pflanzer-Baltinova armada je do-seđaj še vse ruske poizkuse, prodreti na ogrsko ozemlje, krepko zavrnila.
Ob ruraunski meji.
Dne 19. julija so avstrijske čete ob rumunski meji v Bukovini napadle kozaške oddelke, ki so u-sta'vili na najvišjem vrhu bukovniških Karpatov ob rumunski meji. Napad je uspel. Kozaki so bili vrženi z vrha in razkropljeni na vse strani. Višina, Gi-umalau imenovana, je trdno v naših rokah.
Komitata Marmaroš In Bistrica — ožje vojno ozemlje.
SevernoogrS|ka komitata Marmaroš in Bistrica sta uvrščena v ožje vojno ozemlje.
Rusija zbira nove armade.
Iz francoskega vira se javlja: Splojšni mir na ruskem bojišču, ki še traja dalje, ko ima razen majhnih infanterijskih podvzetij večjidel besedo samo le artilerija, se mora smatrati le kot odmor, katerega rabi ruski vrhovni poveljnik Brusilov za novo razvrstitev svojih čet in da pritegne novih, svežih rezerv ter izpopolni svoje vojno gradivo. Brusilov je Še tudi moral čakati na želje kronskega sveta, ki se je vršil v glavnem stanu. Govori se, da so bili sprejeti vsi Brusilovi predlogi ter da je bil za-nje tudi car sam. Po poročilih iz vodilnih ruskih vojaških kroe gov je bilo dosedanje Brusilovo postopanje v kronskem svetu splošno odobreno ter se je odločilo, da v- j strajajo pri dosedanji taktiki, od katere si obetajo \ največ vspehov. Sicer obžaljujejo velike žrtve, kate- j re bo zahtevala ta ofenziva mas, toda smatra se, da j je ta pot edino praivilna. 'Od te strani se tudi izjav- ! lj;a, da so razpoložljive še neizvežbane rezerve ali pa jj rezerve, ki se še le vežbajo, zelo velike. Da se od- j pomore pomanjkanju častnikov, bodo imenovali večje : število podčastnikov za častnike.
Sasonov bolan.
■ !
Rusa zunanji minister Sasonov je zbolel na j živcih, Sasonov, ki je bil na posvetovanjih v ruskem glavnem stanu še zjdrav in čil, je sedaj nezmožen za delo in so ga morali po nasvetu zdravnikov s posebnim vlakom sjpraviti v sanatorij. Bolan je na očeh in težko govori. Tudi njegov duh ni v,eč tako svež. V Petrogradu dvomijo, da bi se še kedaj vrnil na svoje mesto.
vo posoditi Italiji težko artilerijo. Le na ta način bi bilo mogoče med zaveznicami ugcjdno rešiti vprašanje glede težke artilerije.
Italijani umaknejo iz bojne črte izdajalske iredentiste.
Kakor piše list „Corriere della Sera“, je laško vrhovno armadno vodstvo sporazumno z vlajdo sklenilo, da odpokličejo na prvi bojni črti se vojskujoče iredentiste v ozadje, da jih ne doleti ista usoda, kakor Bhttistij a,
Italijanske sanje.
V	Rimu se je ustanovil odbor, ki imal nalogo, da se društvo „Unione ecconomica nazionale di Trieste“ (gospodarska narodna, zveza za Trst) oživi in preosnovi. Novo društvo bi naj služilo narodnim in gospodarskim interesom v Jridentu, Gorici, Trstu, Reki, Pulju, Zadru in v drugih krajih, katere je še treba odrešiti in bi naj šlo krepko na roko italijanski vladi pri rešitvi vseh tamošnjih vprašanj. Za sedaj bo sedež društva v Rimu, kjer se bo vršil dne 20. avgusta ustanovni shod v prostorih tiskovnega društva.
Kako Italijani slavijo izdajalca Battistija
V	Rimu se je pomikala; ' procesija iredentističnih, nacionalističnih in demokratičnih društev z zastavami in z godbo mimo palazzo Venetia, kjer je sedež avstrijskega poslaništva, do kapitola, da slavijo Battistija in zasramujejo Avstrijo, Na kapitolu je i-mel župan rimskega mesta, knez Colonna, govor, v katerem je povdarjal delovanje Battistija za razpal-jenje narodnega gibanja, in navdušenja za vojsko, pri čemer je naglašal in zagotavljal, da se zmagoslavje bliža tem boli, čim grozovitejše je trpljenje, — Štirje nadaljni govorniki so podžigali demonstrante k sovraštvu in maščevanju proti Avstriji in nemštvu. Izvajanja vseh govornikov je sprejela množica z o-dobra,vanjem.
V	Milanu se je vršilo pod predsedstvom senatorja Mangiagallija zborovanje številnih društev kot' priprava za veliko in javno slavlje za Battistija. — Med drugim so sklenili, da pobirajo doneske za dr,. Battistijev spomenik v Tlridentu (Tridenta, Italijani seveda še nimajo), ter da predlagajo, naj se imenujeta dve milanski ulici po Battistiju in Oberdanku, ki je nameraval v Trstu umoriti našega cesarja, V milanskem občinskem svetu so imeli socialistični svetovalci in socialistični župan strastne nagovore, v katerih so se spominjali Battistija in napadali avstrijsko justico in tiranstvo.
Italijansko bojišče.
Kakor je posneti iz najnovejšega uradnega poročila, so se v dolini Val Sugana razvili novi srditi boji. Ifaliianski srditi napadi so bili povsod odbiti. Proslavila sta se posebno lovski bataljon štev. 7 in deli kranjskega pešpolka štev, 17, torej zopet slovenski junak i. Tudi na ostali tirolski fronti so bili vsi italijanski napadi odbiti. Na soški fronti artilerijski boji.
Italiji primanjkuje težke artilerije.
V listu „Secolo“ objavlja Campolonghi, da je Italija premalo opremljena s težko artilerijo) ter da tudi ni v stanu, si doma, preskrbeti težke artilerije,-vsled česar morajo njene zaveznice za veliko ofenzi-
Francosko bojišče.
Bitka ob Sommi divja z veliko srditostjo dalje. Srditost presega vse dosedanje boje.; Na fronti, dolgi 40 km, se bori blizu 20 divizij s približno) pol milijona mož. Žrtve so na obeh straneh ogromne. Nemci so sovražne napade ustavili. Glede posesti postojank skoro nobene spremembe. Pred Verdunom so Nemci zopet nekoliko napredovali.
Bitke ob Sommi se udeležuje nad 200.000 mož.
Na fronti, dolgi približno 40 km,- južno od kraja Posieres in zahodno od Vermaujd-Ovilliers, se udeležuje bitke proti Nemcem nad 17 divizij z nad 200 tisoč možmi. Kljub silovitemu sovražnemu pritisku se je nemška fronta južno od kraja Hairdeeourt dne 20. j julija umaknila samo za kake 8 km.
P®!
LISTEK.
V&vrcik.
Humoreska.
„Kako Vam je ime?“
„Vavrčik."
„Kako ?“
„Vavrčik.“
„Tega ne morem izgovoriti. Torej, kadar kihnem, tedaj mislim Vas. Razumete?“
„Kakor zapovedujete, gospod poročnik,“
„Sedaj pojdite v kuhinjo in recite kuharici, da Vam naj da srebrni samovar za kavo. Na strani i-ma luknjico in cevka je nekoliko zakrivljena. Dajte vse to v popravilo! Razumete?“
„Kakor zapovedujete,- gospod poročnik,/'
Baron je odslovil svojega novega „sluga“ in boječe vprašaj svojega prijatelja in tovariša, ki je prisostvoval temu prvemu srečanju med gospodom in slugo in se lahno smehljal:
„No, kaj praviš?" ie vprašal baron.
„Kaj naj rečem —“
„Smehljal si se — in povedati mi morajš zakaj. Ali ti fant ne ugajat?“
Nadporočnik je zmignil z rameni.	i
„Ugaja — moj ljubi Bog! Kaj posebnega tvoj Vavrštirčik — “
„No!“
„Hvala. Kaj posebnega ni. Treba ga bode še vzgojiti. Sicer se pa pomeniva kaj več zvečer. Ali imaš popoldne kako opravilo?“
„Za božjo voljo — seveda!“ je vskliknil baron, in potegnil tovariša, ki je stal že med vrati, nazaj. „Kmalu bi bil pozabil. Pomisli, moja nevosità pride popoldne k meni na kavo; naravno z gospo mamo!“ „Vraga! Generalova, soproga?"
„Da, ne morejo si namreč predstavljati, kako je, če mlad poročnik sam vodi gospodarstvo“,- je vskliknil srečni ženin in se veselo smehljal.
„Potem pa le pazi! Ekscelenca mama nadzoruje strože kot stari gospod! Zato si dal najbrže v popravo srebrn samovar za kavo?“
„Seveda. Podarila mi ga je namreč moja nevesta in neprijetno bi mi bilo, če bi ji ga ne mogel pokazati.“
„No, dobro opravi, prijatelj, in pozdravi Vaa-a
—, ne hvala — sem že pozabil!“
*
* *
Ko se je gospod poročnik vrnil opoldne iz vojašnice, ga je presenetila kuhiarica z neprijetno novico, da je žalibog popoldne ne bo doma. Sestrično je obiskala štorklja in ona mora bati zraven.
„No ja“, je baron previdno odgovoril, ker z
2000 mrličev pred nemško fronto.
Bitka ob obeli straneh Somme je bila dne 19, in 20, julija- posebno srdita. Pred postojankami bavarskih čet pri kraju Promelles je ležalo več kakor 2000 sovražnih mrličev.
Fred Solonom.
Na maeedonskem bojišču se vršijo artilerijski boji in praske prednjih čet. Dne 12, julija, so Angleži in Francozi, kakor se poroča iz Sofije, zažgali mesto Demirhisar, ki je deloma zgorelo.
Turška bojišča.
Nury-paša.
Zmagovalec nad Italijani pri Misrati v Tripolisu, Nury-paša, ki je vjel več kakor 6000 Italijanov, ni znan samo v Turčiji, ampak tudi drugod, posebno pa na Dunaju, kjer se je leta 1910 in leta 1914 delj časa mudil. Nurv-paša je star Še le 84 let in je v dunajskih častniških krogih posebno priljubljen, Ta mlad turški paša je brat turškega vojnega ministra, znanega Enver-paše. Nury-paäa je izboren strelec in dober slikar Da-siravno mlad, je vendar izkušen vojskovodja, ter je izvojeval s svojimi mohamedanskimi prostovoljci v Tripolisu sijajno zmago nad Lahi.
Rumuniia»
Rumunija' ' se vedno bolj potiska na razpotje. Njena ojdloeitev je prav mnogo odvisna od postopanja Grške, za katero bodo merodajne volitve v grški parlament. Te dni se vršli v Bukarešti važen kronski svet, h kateremu so povabljeni vsi ministri in pa mnogi rumunski politiki, med njimi tudi vojna hujskača 'Jonescu in Filiposcu.
Novi načelnik rumunskega generalnega štaba.
Za načelnika rumunskega generalnega štaba je bil imenovan zaupni prijatelj ministrskega predsednika- Bratianua, general Iliescu, ki je brezpogojni pristaš nevtralitete.
Rusija izroča Rumuniji municijo.
;v--'r^TTvn*:.v.
□
Berolinskemu listu „Berliner Tageblatt“ se poroča iz Bukarešte:	Po poročilu lista „Adeverul“ je
baje došlo dne 20, julija iz Rusije v rumunsko moldavsko mesto Jaš prvih 30 vagonov municijie, katero je Rumunija naročila v Ameriki in Angliji in katero je Rusija zadrževala, ker se je bala, da bi jo u-tegnila Rumunija , uporabiti proti četverosporazumu. Dva nadaljna vlaka z 39 vagoni sta že oddrdrala iz Petrograda. Municijo bodo spravili v Jaš, kjer jo bo prevzela na licu mesta komisija rumunskih častnikov. Ta vest je, tako piše berolinski list, z ozirom na sporazum, ki se je dosegel med rumunskim ministrskim predsednikom Brati a n om in poslaniki četve-rosporazuma, precej verjetna in je gotove važnosti glede na odnošaje med Rumunijo in četverosporazu-
mom.
Rumunija in grške volitve.
Bukareški poluradni list „Indiependance Rou-maine“ piše k volilnemu boju na Grškem: Gotovo je, da bo Venizelos dobil veliko večino. Kaj bo Venize-
njegorvim kuhinjskim tiranom ni bilo varno erešenj zobati, „naj bo — pa- je vendar neprijetno, da obišče Štorklja, Vašo družino vedno takrat, kadar Vas posebno potrebujem.“
„Tako — torej naj Vas pridemo vedno prej povprašat? Ne, gospod poročnik, tu mi pa ne boste ničesar ukazovali. To sploh ni lepo, da rečete kaj tar-kegä, ko Vam perem, kuham in strežem in vse kakor svojemu človeku! Ce ne zna Poljak skuhati lonca kave — zakaj pa je vendar potem sploh pri vojakih ? Vse sem mu že pripravila, kavo, sladkor, yse. In sedaj grem!"
Baron se je popraskal za ušesom. Bil je v zadregi. Se nikoli niso bile pri njem dame na kavi in pri Vavrrrrr — vnag ga vzemi! — najbrže tudi še ne , . .
Kje pa je sploh ta človek? Poročnik je pritisnil na gumb električnega zvonca, Slišal je, kako je zvonček drdral, a sicer se ni nič ganilo.
Poročnik je stekel v vežo in kakor strašno kihanje je zadonelo čez stopnice: „Vavrrščirik!“
„Takoj pridem dol, gospod poročnik", mu je zagrmelo v odgovor, „Va-vrčiK je takoj gotoiv!“
Poročnik je s par skoki premeril stopnice in odprl vrata.
„Fant, če ne zletiš, kakor hitro te pokličem, te primem za ušesa. Vstani, če govorim s teboj ! Kaj pa ! delaš? Moj Bog!"
los pričel po talcem volilnem izidu, ni nobeno vprašanje. Volitve na Grškem zasledujejo z napeto pozornostjo ne samo bojujoče se držal ve, ampak tudi gu-smunija:
Greifa.
Venizelosov volilni program.
Venizelos je objavil svoj končnoveljavni volilni program. Postavlja ljudstvo pred odločitev, ali naj v bodoče kralj vla|da osebno in smatra, ministre za sluge, ali pa hoče imeti grško ljudstvo prostovoljno odr ločevanje. Glede na posego v vojsko izjavlja, da mora vsak državljan državne življenjske interese višje staviti, kakor pa dvomljiv mir, ki more trajati samo kratko časa.
Požigi Venizelosovih pristašev.
Švicarskim listom se poroča iz Aten: Venizelo-sn nasprotni grški listi zatrjajo, da je požar v, kraljevem gradu Tatoi povzročila zarota Venizelosovih pristašev Listi nanašajo, da so tudi nove požare v državnih gozdovih in na Kitheronu povzročili Veni-zelosovi pristaši ali agenti, ter odločno obsojajo sedanji način boja Venizelosovih pristašev proti grški kraljevi rodovini.
Napetost med Ameriko i» Turčijo?
Ust ..Frankfurter Zeitung“ piše:
Glasom Reuterjeve brzojavke iz Vašingtona je prišlo do resne napetosti med Združenimi državami Severne Amerike in med Turčijo zaradi nezadovoljivega turškega odgovora na noto Združenih držav đ razmerah v Siriji n v Damasku. Baje nameravajo Združene države odposlati vojno ladjo v vzhodno Sredozemsko morje.
Arabci proti Angležem.
List „Novoje Vranja“ poroča, da so se zadnje dni v Mezopotamiji zaporedoma vršili boji med Arabci in angleškimi četami, ki stojijo pod poveljstvom generala Lamce, Angleži imajo ogromne izgube.
P-čoln, Deutschland” pred odhodom.
Iz Vašingtona poročajo, da je nemški P-čoln „Deutschland“ naložil v Baltimore 400 ton niklja, 300 ton gumija;, mnogo bakrah žveplene kisline in — zlata. Angleške ladje so baje pripravile dobro organiziran lov na drzno podmorsko ladjico.
Politične vesti.
Za hrvatska krajevna imena v Dalmaciji. Z o-
zirom na uvedbo nekdanjih nemških krajevnih imen na južnem Tirolskem piše neki Dalmatinec v praški „Union“, naj bi se tudi za Dalmacijo uradno rabila ie starodavna hrvatska krajevna imena, katera edino pozna tamošnje domače ljudstvo. Nekaj zgledov: Biograd in ne Zaravecchia; Cavtat in ne Ragusavec-
„Lonec popravljam, gospod poročnik, ker sem izučen piskrovez. Zelo lahko delo."
In ves srečen je pokazal srebrno posodo, ki je dobila v njegovih umetnih rokah — kar neverjetno podobo.
Na pokvarjenem kraju je bila pritrjena velika 'štirivtoglata kovina, in vse je bilo zaradi večje vjarno-sti prevezano z žico.
V prvem navalu jeze je iztrgal gospod poročnik vojaku posodo iz rok in zamahnil, kakor bi hotel poskusiti na njegovi glavi, če je vsa stvar dosti trdno narejena.
Vavrčik je nastavil roko pred glavo in šel potem za poročnikom dol po stopnicah jeznega obraza, kakor bi dobil namesto zasluženega žganja požirek petroleja.
„Sedaj zakuri. Pa hitro! Posode se mi ne dotakni več! In kadar zavre voda, me pokliči — ti — -----_!«
„Oe prideta dve dami, ni treba naznaniti. Pri-pelji obe sem. Ce bi pa prišli kameradi — ali sploh veš, kaj je kamerad?“
„Seveda, gospod poročnik“, je odvrnil Vavrčik skoro užaljen, „vaš prijatelj.“
„Tudi, Če hočeš. — Torej če pride moj prijatelj alf kak drug častnik — razumeš — ga ne pusti k meni!“
„Kakor ukazujete, gospod poročnik!“
Poročnik je odhitel v sobo, da bi pripravil mizo. Dami sta imeli priti kmalu. Čeprav ni bil vajen v ta,kih rečeh, je vendar lepo okrasil mizo z rožami, da je bil zadovoljen. A kmalu je bil ves divji, kb je 'stopil v kuhinjo.
Gost dim mu je udaril nasproti in Vavrčik jo
oltia; Dubrovnik in ne Ragusa; Erceg novi in ne Castelnuovo; Hvar in ne Lesina; Kotor in ne Catturo; Korčula in ne Curzola; Muo in ne Mulla; Lo-pud in ne 'Mezzo; JMljet in ne Meleda; Nin in ne Nona; Omiš in ne Almissa; Pelješac in ne Sabion-cello ; Rab in ne Arbe ; Rjeka in ne Ombla ; Split in ne Spalato; Ston in ne Stagno; Šibenik in ne Ve-benieo; Trogir in ne Trau; Tivat in ne Teodo; Vis in ne Lissa; Zaton in ne Malti; Zader in ne Žara; Budva in ne Budua. Naj tudi v Dalmaciji izginejo italijanska krajevna imena z italijanskimi političnimi utopij asmi vred.
Nemški Nationalverband je dne 20. julija zboroval na Dunaju. Načelstvo je poslalo ministrskemu predsedniku in finančnemu ministru spomenico, v kateri med drugim naglaša, da se naj obresti vojnih posojil ne krijejo z novimi posojili, ampak z novimi dohodki (davki). Kot take dohodke priporoča nemški Nationalverband opustitev 15% popusta pri zemljiških davkih, nadalje se naj veleposestva višje oblačijo, obenem pa se naj tudi določijo višje doklade k rar znim drugim davkom, kakor n. pr. k dohodninskemu, pridobninskemu, rentnemu davkju in naj se upelje še premoženjski davek. Nationalverband nadalje zahteva, naj ima država svoj delež pri kartelnih dobičkih, n- pr. pri slaidkorju, petroleju, špiritu in železu. Velika trgovina, s premogom se naj podržavi. Povišajo in nanovo naj, se vpeljejo nekatere pristojbine, n. pr. pristojbine pri dedščinah, pri pomnožitvi kapitala delniških družb, davek na, vozne karte, borzni davek, davek na tantieme in pristojbine na oglase. Pošta in uprava državnih železnic se naj tako uredi, da bo prinašala višje dohodke. — Predlogov za povišanje je torej Že precej. 'Morda bi se še dalo kaj povišati ?
Češki nemški učitelji so zašli tudi na politično polje in na čelo svoje zahteve po podržavljenju ljudske šole postavili ta,-le stavek: „Za zavarovanje svojega obstanka potrebuje!1 naša država enotno, pod vodstvom nemškega naroda v Avstriji stoječo upravo, ki se mora v prvi vrsti opirati na enakomerno in dobro izobrazbo, ki je prosta krajevnih strankarskih razmer in posebnih stremljenj.“
Tedenske novice.
251etnieo mašništva je obhajal te dni preč. g. Štefan Kocjan, plebanoš v Števa,novcih na Prekmurskem.
Dan ogrskih Slovencev. Dne 30. julija se bodo med ogrskimi Slovenci nabirali prostovoljni darovi za po v zdi go njihovega časopisja*, Vpokojeni župnik 'Jožef Kleid izdaja „Novine“ in „'Marijin List.“ Oba lista se imata boriti z velikimi denarnimi težavami. Prihodnjo ne|deljo bodo ogrski Slovenci po cerkvah in tudi zunaj cerkva nabirali za svoje liste. ^Priskočimo tudi mi svojim vrlim rojakom onstran Mure po svojih močeh na pomoč. Darovi se pošiljajo č. g. Jožefu Klekl, vpokojenemu župniku v Oerensovcih, p. Cserföld, Zalamegye, Ogrsko.
Novice od. ogrskih Slovencev. „Noivine“ poročajo : Junaški Slovenci in Hrvatje. Vojne poročilo od 10. julija naznanja, ka kda so Italijani napadnoli naše čete pri Cima Dieci in Monte Ze-bio, da bi prebili naše postojanke, so se odlikovali posebno Slovenci in Horvatje v ljutom ročnom meteži fak, ka so naši niedne postojanke ne zgübili, — Z a božjo kazen držijo, ka je edna ženska poleg Zagreba trojčeti porodila, štere je od ednoga Rusa. za-! nosila,. Njeni mož je v Rusiji vlovljen. —j Zvone
nalagal še vedno nove pole papirja na ogenj, da se je kadilo bolj in bolj. Poleg tega je bil črn. kakor bi se bil plazil skozi dimnik.
Poročnik ga je vrgel nazaj in odprl okna. — Imel je le še malo časa. Baron je zavihal rokave in se pripravil, da bi sam napravil ogenj. Tiedaj je zapel zvonec.
„Joj! So že tu!“
Poročnik je razburjen odhitel v sobo. Tukaj je spravil v red svojo uniformo in potem poslušal.
Vavrčik je odprl. A nihče ni plrišel Nastalo pa je vpitje in naraščal je prepir. Naenkrat se odpro vrata in ekscelenca mama vstopi v sobo s hčerko, ki je bila vsa solzna od smeha.
„Mpj dragi“, je vsfcliknila mama, „to je pa že prehudo! Moj mož naju spremlja — in Vaš vojak — Vaš sluga — ga ne pusti noter!“
„Pravi, da smejo danes k Vam le ženske“, je vskliknila nevesta, čila deklica, in se med smehom vrgla v naslonjač. „Papa je Vaš komrat in ne sme k Vam!“
Poročnik je prestrašen stekel vun in je videl, kako se Vavrčik in general hudo borita. Vsled njegovega prihoda je zmagal general.
Drastični dogodek je razveselil družbo. Dame so skuhale kavo same — in bilo je zelo prijetno.
Ko se je gospoda poslovila, ni bilo Vavrčika nikjer. Uro pozneje je obiskal nadporočnik blarona, in tedaj je prišel Vavrčik, s culo v roM, popolnoma pripravljen za pot.
„Kje si pa bil? In kaj hočeš?“
„Sem pospravil svoje reči, gospod poročnik. Je bolje, da se ločiva — saj ni nobene pogodbe med — riama! “
že d o 1 v 1 a č i j o v Železno] županiji. Pomali pride red nh Slovensko krajino tildi. Szombathelv mesto je že tüdi zgiibilo svoje. — Strelo se je k smrti v Otovcih 66 let star šoštar zato, ka je izmed dva sina vojaka nieden 1 ne prišo domo na sloboščino. Jikva morebit zdaj piistijo? Potrpljivi bodimo, Bog vse vidi in' vse plača, — Dol so strelàli v Varšavi dve ženski, Han Leokadijo i Rutkovska Jozefino, zato ka se je na njidve večkratno roparsjtvo posivedočiip.
Umrl je v Pragi znani češki pisatelj j. Pelci v starosti 54 let, Pred 20 leti je izdajal tedensko revijo „Rozhledy“, pri kateri so sodelovali mnogi odlični češki pisatelji in politiki. Pozneje se je popolnoma posvetil prevajalskemu delu. Prevedel in izdal je v češkem jeziku Spenc'erja, Carneigia, Bueklea, In-grama, Schopenhauerja in druge odlične tuje znanstvenike, zlasti filozofe. Pelci je obvladal vse važne evropejske jezike.
Mizarski pomočnik postal opat. Za opata samostana Disentis na Nemškem je bil izvoljen o. Bonifacij' Duwe. Novi opat je do svojega 24. leta bil mizarski pomočnik.
Voditelj nemškega centruma odlikovan. Nemški cesar je imenoval voditelja nemškega katoliškega centruma,, pravega tajnega justičnega nadsvietnika dr. Petra Spahn, predsednika nadsodišča v Franko-brodu, za pravega tajnega svetnika in mu podelil naslov ekscelenca. Pred kratkim je obhajal dr. Pet. Spahn, eden najuglednejših nemških parlamentarcev, 701etnico svojega rojstva. Ob tej priliki mu je došlo od vseli strani veliko čestitk. Povodom razprave o nemških vojnih ciljih v nemški državni zbornici so poverile vse nemške meščanske stranke dr. P. Spalimi nalog, da v državni zbornici naznani in o-Znači nemške vojne cilje, kar dokazuje, kakšen ugled in kakšno zaupanje vživa v Nemčiji ta odlični nemški parlamentarec. Visoko odlikovanje pa tudi sve-doči. kako se na najvišjem mestu cenijo njegove zasluge za domovino.
Zakaj je odrekla Cerkev zrakoplovci! Iinmel-niaiinu cerkveni pogreb. Slavni nemški zrakoplovec
Immelmalnn je bil katoličan. Na bojišču je blagoslovil njegovo truplo katoliški duhovnik, v domovini pa pastor neke protestantovske verske družbe. Vzrok temu je bil Immelmannov testament, v katerem je želel, da se naj njegovo truplo sežge. Po strogih določilih katoliške cerkve ne sme biti v takem slučaju nihče pokopan po katoliških cerkvenih obredih. Ta določila so še posebno povdarili nemški škofje v posebnem pastirskem listu in tega določila so se tudi držali katoliški duhovniki župnije Immfelmannove. S tem so tudi pobite vse neumne govorice in vesti, češ, Immelmalnn je bil izobčen iz katoliške cerkve, ker je bil zrakoplovec, ker katoliška cerkev baje prepoveduje pod kaznijo izobčenja zrakoplovstvo. Vse te jn slične vesti so izmišljene. Ako je katoliška cerkev odrekla Tmmelmannu pogreb po katoliškem obredu, je to samo kazen za to, ker je določil Immehnagn že sam, da se njegovo truplo zažge. V takem slučaju katoliška cerkev ne odjenja, čeprav gre za tako svetovno slavnega, junaka, kakor je bil zrakoplovec Immelmano .
Učenci častijo padlega učitelja. Dne 18, t. m.
se je brala v Slivnici pri Mariboru črna maša za padlega junaka Julija Friedl. Po maši so se zbrali učenci in učenke pod vodstvom c. g. učiteljic in učiteljev v IV. razredu tamošnje šole. G. nadučitelj K. Peste všek je tam šolarje in vse navzoče spominjal na vrline padlega. Po govoru so predavale pridne u-čenke lepe pesmi pesnika Gregorčiča. Po predavanju nastane tihota po razredu. Tu se zopet oglasi gosp. nadučitelj: „Vse je tiho, ljubii otroci. Ni ga več. Poglejte na tablo, kjer je podoba padlega, Kako rad bi sedaj stopil na, ta oder ljubi vaš učitelj Julij Friedl, da bi se vam, učenke in učenci, zahvalil za vašo lepo pridnost. Imel vas je tako rad. Njemu, kakor tudi vsem junakom, ki jih vidite tukaj na podobah v okvirju, prelili so srčno kri na bojnem polju za domovino, vsem naš trajen spomin!“ Se kratka molitvica, cesarska pesem in dokončali smo zadnjo čast, ki smo Še mogli izkazati našemu Juliju. Prelepa hvala g. nadučitelju za ganljive besede in c. učiteljstvu za njihov trud.
Kadetaspirant A. Klobasa padel. Kaldetasp.i-rant Ivan Kristam nam poroča: Kakor je, mislim, že znano, je po kruti nesreči dne 3. t. m. padel moj prijatelj in tukaj edini rojak in somišljenik, kadetaspirant A. Klobasa. Ker sva stala blizu drug drugega in sem še vedno pod tistim poveljstvom kakor prei. bi mi bilo morda mogoče izpolniti kakoršnokoli željo njegove rodbine, oziroma njegovega brata, ki je du-hovnik-kaplan na Slovenskem Štajerskem. Ker torej nobenega naslova nimam, prosim Vas, da rodbini ali bratu naznanite moj naslov, Ce kaj žele, kar jaz z-morem, z veseljem storim vse za nesrečnega rojaka. Narodne pozdrave udani Flvan Kristan, I.-R. 28-10. vojna pošta 602.
Knjiga „Slowenische Kriegs- und Soldatenlieder“, ki jo je izdal dr. Rudolf pl. Andrejka, je v-zbudila, tudi že na Dunaju obilo pozornosti. Sprejeta je bila v dunajsko vojno razstavo ter sec ondi tudi prodaja, „Neues Wiener Tjagblaft" z dne 18. junija t. 1. prinaša tem povodom o knjigi zelo prijazno poročilo. Veseli naš, da. bode po tej. zaslužni knjigi širši svet spoznal (dosedaj tako malo znani slovenski na-* rod in njega vrline. (Knjiga se dobiva tudi v proda-
jalni tiskarne sv. Cirila v Mariboru in stane 3 K, s poštnino vred 3 K 20 v.
..Občinska Uprava“, glasilo kmetske županske zveze v Ljubljani, je po skoro dveletnem prestainku, povzročenem vsled vojnih razmer, pričela zopet izhajati. List, ki se mu je posrečilo pridobiti novih so-trudnikov, bo izhajal redno po enkrat na mesec na 12 strane!) in stane kot doslej 0 K na leto. Iz predgovora uredništva posnamemo, d;x bo „Občinska U- j prava“ prinašala poljudno pisane članke strokovne' j ga značaja, ki so v prvi vrsti namenjeni v pouk ob- j činskim organom, nadalje krajše zanimive sestavke ! in noiice upravne in gospodarske vsebine. List se naroča pri upravništvu „Občinske Uprave“ v Ljubljani, deželni dvorec.
Oproščeiije neobhodno potrebnih planšarjev in sirarjev. C. kr. poljedelsko minisjtrstvo je naznanilo z odlokom z dne 9. junija 1916, št. 27.185, da se za oproščenje neobhodno potrebnih planšarjev in sirarjev obstoječi predpisi od sedaj tudi razširijo na planšarje rojstnega letnika 1898. Ker se pa mora ta od-* redba smatrati kot nujno potrebna izjema*, je izšlo naročilo, da se naj število planšarjev in sirarjev tega rojstnega letnika, ki jih je oprostiti, kolikor mogoče omeji.
Nov poletni čas nameravajo v Nemčiji obdržati tudi preko 1. oktobra, V tej zadevi so imeli pruski ministri posvetovanje ter so izdali na nadpredsedni-ke raznih pokrajin okrožnico, v katerih izjavljajo, da se bo iz istih vzrokov, iz katerih se je vpeljal nov poletni čas, isti tudi obdržal za ves čas vojske in za prehodno dobo. Nad predsedniki naj zaslišijo do dne
15.	novembra t. 1. merodajne činitelje, posebno šolske zdravnike in učitelje, ki naj povedo svoje mnenje o tem, ali bi trajno kazalo za poletne mesece ure pomakniti naprej in za kateri čas.
Prodaja umazanih knjig in brošur prepovedana, Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Ker se še dogajajo slučaji, da se kljub prepovedi proda-jatto po trafikah knjige in brošurice umazane vsebine, se s tem vnovič naroča trafikam, da je strogo prepovedano prodajati mladini razne: knjige in brošure umazana vsebine. Na tozadevne prestopke se določa denarna globa do 2000 K.
Angleški pisatelj H. G. Wells se je spravil v listu „Daily Chronicle“ nad oficijelno in neoficijelno pridigovanje, naj ljudje štedijo, kar morejo, štedijo z denarjem in štedijo z živili. Zlasti se je ostro izrekel proti pridigffvanju, naj reveži hranijo. Ce gredo v kinematograf, pravi Wells, ni to nikako zapravljanje, ker dobi občinstvo za mal chinar v kinematografu zabave in razvedrila, česar so s sklrbmi preobloženi ljudje gotovo potrebni. Jaz sem sam „sin ubožnih starišev, piše H. G. Wells in le predobro vem, koliko življenjske sile in koliko samospoštovanja izgubi mladina, ker nima zadostne hrane, ker ima slabe čevlje, ker nima ne knjig, ne podučnih zabav. Vsaki delavčevi ženi, ki čita; te vrste, svetujem, naj ne varčuje pri živilih, pri obleki, pri kurjavi in pri izdatkih za vzgojo. Dokler ne bo vsak človek slabo oblečen, tudi ni treba, da bi bili otroci delavskih žen slabo oblečeni. Norost bi pa bila, če bi žena varčevala uri hrani svojih otrok in bi jih plrikrajševala ležal košček sladkorja. Končno pravi H. G. Wells: Pravo varčevanje ne pomeni še, da naj se človek odpove temu, kar neizogibno potrebuje. — No, pa bo na Angleškem tudi tako, kakor je drugje: tisti, ki bi lahko varčevali, ker imajo vsega dovolj, ne varčujejo, tisti, ki bi ne smeli varčevati, ker se s tem prikrajšajo pri najpotrebnejšem, pa morajo varčevati, iker jim drugače ni mogoče izhajati.
Brzojavni promet z Grčijo ustavljen. Trgovinsko ministrstvo razglaša, da je do nadalje ustavljen ves zasebni brzojavni promet Avstro-Ogrskel’ z Gr-čijo-
Nove položnice je izdal c. kr. poštnohranili 'rini urad. Tozadevni vzorec je priložil uradni okrnž i-ci, ki smo jo dobili te dni. Tiskane so črno nr sivem papirju. Dosedanje tiskovine z barevno podlago se lahko uporabljajo še za n apre.'.
Zasebni poštni zavoji vojakom na. bojišče. Trgovinsko ministrstvo razglaša, da je stalno dovoljen zasebni poštni promet z vojnimi poštami št. 11, 39, 51, 125, 149, 186 in 239; na vojne pošte št. 335, 510, 514 in 517 se pa smejo oddati zasebni poštni zavoji samo ob pondeljklh, torkih in sredah. Popolnoma je pa ustavljen promet z zasebnimi poštnimi zavoji na vojne pošte št. 115, 170, 180, 234. 264, 265, 274 in št. 341.
J Nova, zelo potrebna knjiga za vojake je ravno kar izšla v Mar boru pod naslovom : Nedelj ski evangeljis kraiko naobračbo zlasti v korist krščanskim vojakom. Knj žica je izšla na stroške kn. šk. lav. ordinariata. Vojaki nimajo priložnosti vsako nedeljo in praznik slišati sv. evan gelja in njegove razlage. V imenovani knjižici pa najdejo za vsako nedeljo in praznik evangelij in kratko, jedernato razlago evangel skih naukov. Knjižica bo torej vsem vojakom dobro došla. Vojaki, sežite po krasni knjižici in prebirajte jo pridno v svoj dušni blagor in tolažbo! Knjiga se dobi edinole v knezoškofijski pisarni v Mariboru, Stolni trg št. 19 in se naj tam naroča Cena 25 v.
Gospodarske norico.
Previdnost v presoji letošnje žetve. Dunajski uradni list „Wiener Zeitung“ je pred nekaj dnevi o-značil letino 1915 kot „slabo“’ letino. Vsled suše in pozneje vsled deževnega vremena za časa žetve Je bila lanska letina v resnici tako slaba, da že 15 let nismo imeli v Avstro-O,grški in Nemčiji tako slabe. Letos pa smemo pričakovati*! redne letine, kajti vsa polja, tudi v Srbiji, v Rusko-Poljski, v Galiciji, v vzhodni Prusiji, v Kurlapdiji, na Litvànjskem in v severni Franciji so skrbno in dobro obdelana. Kljub temu pa, kakor nas opominjajo oblasti, ne smemo še staviti v letošnjo letino prevelikih upanj; zakaj letošnja žetev še ni spravljena pod streho, kar bo letos posebno težavno, ker primanjkuje delavcev, najdajlje še pa poljski pridelki niso odtegnjeni vsem vremenskim nevarnostim in končno še tudi ne vemo za kakovost in izdatnost letošnjega žitnega pridelka. Tudi še ne vemo, kaj bo s krompirjem, z otavo in drugimi krmili, zato je treba počakati s končno sodbo, dokler ne bodo spravljeni vsi pridelki. Naj tudi iapaide letošnja letina še tako dobro, Kar je le želeti, za gotovo se more zatrditi, da bo to ugodno vplivalo s» ljudsko prehrano ne takoj, marveč še le dalje časa po končani voiski.
Skrbite za semena! Ra,di vslejd vojske povzro-čenih razmer preti prihodnjo spomlad veliko pomanjkanje različnega semenja; posebio deteljnega. solatnega in Špinačnega semena, bo primjanjkovato. Dozivamo vrtnarje in lastnike vrtov in njiv, da vse razpoložljive rastline omenjenih vrst pustijo za seme, katero bo imelo spomladi izredno leno ceno. Semenske rastline se naj do dobra dozorijo, kajti le zrelo seme daje dober pridelek.
Zaplenitev obročev iz gumija. Dunajska „Wiener Zeitung“ objavlja odredbo ministrstva deželne brambe v sporazumu z udeleženimi ministrstvi in z vojnim ministrstvom z dne 20. julija 1916 glede na zaisego obročev iz gumija. Sprejemno mesto za obroče iz gumija se določa za Štajersko, Koroško, Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo c. in kn. vojaško poveljstvo v Gradcu.
Romunija prepovedala izvoz Jajc. Rumunska vlada je pred kratkim, prepovedala izvoz jajc iz Romunije.
Rame nogice.
Nesrečno „Kolo“ v Uni. V Dolnji Gradini, o-kraj Bosanska, Dabiča, so pasle govedo ob reki Uni štiri dekleta. Dogovorile so se, dai se gredo kopat v Uno. Ko so prišle v sredo vode, so pričele plesati „Kolo.“ Voda jim je storila, dobro, ker je bil vroč dan in v svojem veselju so priplesale do globočine, padle so v rečno korito ena za, drugo. Nabralo se je hitro na bregu mnogo ljudi, da pomagati ni mogel nihče. Drugi dan so potegnili iz vode trupla ponesrečenih deklet, starih 15 do 17 let.
Izumitelj lesenega papirja. Koncem meseca junija 1816, torej baš pred 100 leti, se je rodil v Haini-chenu na, Saksonskem izumitelj lesenega papirja,, F. G. Keller. Bil je siromašen tkalec, ki je nekega dne čital v časopisih članek' o splošnem tedanjem hudem pdràanjkanju papirja. Prišlo mu je na misel, da bi se rabilo za izdelovanje papirja namesto dosedanjega’ materijala lesene trske. Pred vsem ga je na njegovo izvirno idejo privedlo. natančno opazovanje osjega gnezda, ki je narejeno iz lesenih snovi. S pomočjo brusnega karana je nabrusil drobnega lesenega prahu, ki ga je namakal v vodi in naposled to leseno kašo stiskal v plojšee in jih sušil. Na ta način se mu je posrečilo izgotoviti leta 1893 prvi kos lesenega papirja, kar je bilo temelj naslednji veliki papirni industriji, ki rabi vsako leto za več nego pol milijona kron lesa za izdelovanje papirja, Ali Keller je imel isto usodo, kakor vsi veliki možje-izumitelji. Sam ni imel sredstev, da bi praktično izrabil ta svoj izum, zato je moral gledati, kako si drugi kopičijo milijone iz njegovega izuma. Umrl je leta 1895 v vasi Krippen | ri Sandavi.. Lastnik papirne tvornice ga je podpiral na stara leta, ko so mu opešale telesne moči in si ni mogel več sam služiti kruha.
Na zatožni klopi zaspal. Pred vojaškim divizijskem sodiščem v Kološu na Sedmograšfcem se je te dni zagovarjal zaradi zločinstva vojak rumunske narodnosti. Po končani obravnavi je predlagal javni obtožitelj, da se vojaka obsodi na smrt. Nato bi naj še govoril vojakov zagovornik. Zavladala je grobna tišina. . Naenkrat se je zaslišalo po dvorani glasno smrčanje, vbjak-obtoženec je zaspal na zatožni klopi Vojakov zagovornik vstane in reče te-le besede : „Slavno divizijsko sodišče! Pripravil sem se na velik govor, da zagovarjam obtoženca, toda, tega, govora ne bom imel. Poglejte na obtoženca. Vprašam, ali more biti človek, ki v trenutku, ko gre za njegovo življenje, mirno zaspi, kriv zločinstva?“ Sodni dvor se je umaknil in je po kratkem posvetovanju obtoženca oprostil.
Zaupljivo. Čevljarski vajenec mesarju: Dajte mi šunko z ikrami! — Mestar: ITI ka,jon ti, ali meniš, da jaz ikraste Šunke prodaja;m ; precej se mi poberi ali pa te vun vržem! — Vajenec: Poglejte, zna-briti imate katero tako! Mojster mi je dejal, če prinesem ikrasto, naj jo sam požrem!
Stekla mačka je v Vukovarju na Hrvaškem v-griznila ženo finančnega uradnika in tudi .nadžprni-ka( jetnišnice. Obadva so spravili v Pasteurjev, zavod v Budimpešto, ker so se že čez nekaj dni pri obeh pojavili nasledki stekline.
Dopisi.
Maribor. V petek, dne 21. julija, so morati živinorejci iz nekaterih občin mariborskega okraja prignati nakupljeno živino v Maribor. Ker je do sedaj prevzemna komisija navadno pri posameznih komadih domenjeno ceno znižala, so nakupovalci tokrat nakupili živino po bolj zmernih» cenah, Pri prevzetju živine dne 21. julija, je prevzemna komisija ceno živini splošno za 20 do 30 v pri 1 kg zvišala. Živinorejci so bili prijetno presenečeni. Večina živine se je odposlala na Dunaj.;,
Maribor. Dne 21. julija, je umrl bivši pekovski mojster Martin Muze k,, sta r 55 let,
Maribor. Pretekli teden je došlo iz Ogrskega v Maribor več vagonov ječmena, katerega bodo tukajšnji mlini zmleli kot krmilo za vojaške konje.
^J Maribor. Bakreni kotli in drugi oddaji podvrženi kovinasti predmeti se morajo v Mariboru oddati v hiši Grajska ulica. št. 32 (hišica zraven mestnega oskrbovališča blizu samostana čč. šolskih sester).-. Prevzemna komisija posluje dopoldne od ,8. do 12.. in popoldne od 2. do 6. ure.
Slov. Bistrica. Po geslu: Viharja po diva, na teden dni, to veliko tisoč krone rodi!, so nabrale u-čenke III. razreda dekliške šole v Slov. Bistrici 10 K za Rdeči križ. Ta svota se je izročila tukajšnji podružnici Rdečega križa,
Zreče. Ime grada Tabor pri Vojniku, nemška pisarna ga imenuje Weiehselstaetten, to ime sedaj kroži po časnikih, ker je vlastelinstvo prešlo v nove roke. Sedanji rod še pozna zaporedne lastnike: Resi n ge n ali Resnik s Teharja, pozneje vlastelin Novo-grajiski pri Dobrni, za njim Gyergey, Britto, bivši ban Sokčevič, konjerejec in tozadevni pisatelj Zoege-Mantenffel, Berdajs, Neiihaus. In te dni je grad Tabor s celokupnim posestvom kupil gospod Winter, le-sotržec in župan v Zrečah.
Dobrna. Dne 18. t. m, je na, svojem posestvu na Dobrni umrla gospa Marija RurzmaJnn, soproga c. kr. nadgeometra, Ruperta Kurzmann, Bila je hči rajnega gostilničarja, in umirovljenega, topliškega, u-radnika Jožefu, Brauner. N. v m. p.!	— Dobrnske
toplice so letos kakor druga leta tudi civilnim osebam na razpolago, kajti sedaj se zdravi tukaj le kar kili 80 častnikov, večinoma na živcih bolanih. Prostora, pa je tukaj za, najmanj 300 ljudi. - - Letina kaže precej dobro, samo sadja, ne bo.
Celje. Na Dunaju je dne 21. julija umrl bivši državni poslanec in odvetnik dr. Rihard Foregger. Rajni je bil rojen Celjan. Leta 1873 je bil izvoljen v državni zbor od celjske mestne skupine (Celje, Laško, Rogatec, Brežice in Šoštanj). Dr. Foregger je bil pristaš stare nemške liberalne stranke.
Laško. Prejšnjo soboto ponoči so pripeljali s tovornim vlakom' na tukajšnjo postajo tudi železniški voz, ki je že bil v plamenu. Voz so odklenili in hitro spravili na slep tir. Požarna bramba je takoj prihitela gasit in v kratkem je bil požar vdušen. Železniški voz je bil precej poškodovan, natovorjeno blago pa je bilo le prav malo poškodovano.
Vransko. Sreča v nesreči. Po občutni suši prinesla nam je na Aleševo silna nevihta zaželjenega dežja. -Strela je-sicer udarila v župnijšče, preiskala kote, a ožgala ni. Pač pa se je moral viharju ukloniti tik cerkve orjaški kostanj, pod katerim so že drugo leto sedaj mešali karte kvartavci, ki so komaj čisli smrtni nevarnosti.
Ljubno. V četrtek, dne 20. julija., ob %7. uri zvečer, je umrla Marija Razbornik, mati e. g. Ivana Razbornik, kaplana v Cadramu. Pokopana je bila v soboto. Udeležba je bila obilna. Pokojnici svetila, večna luč!
Velenje. Zaročila se je gdč. Žana SKaza, Uči velenjskega, gospoda župana, in načelnika okrajnega zastopa šošta n iškega Josipa S kaza. s e. in kr. poročni kom-žj vi nozd ra vnikoin Viljemom pl. Hönlgmann.
Spodnji Dravograd. Deželni predsednik koroški je v 27. številki deželnega zakonika in odredbeni-ka z dne 13. julija 1916 razglasil, da se naj z občino Breze v sosednem prometu z mejnimi občinami o-žjega in širšega vojnega ozemlja postopa kot s sose-! dno občino. Merodajna za, to je bila okolščina, da je imelo mnogo prebivalcev občine Breže v štajerskih sosednih občinah posestvo ali so bili zaposleni v tar mošnjih tovarnah ter so bili v prometu med občino Breže, ki ni mejna občina, in štajerskimi sosednimi občinami dosedaj potrebni za promet med ožjem in širšim ozemljeni zahtevani izkazilni dokumenti, V bodoče zadostn e, za imenovani promet od orožništva vidimi, od ’občinskega predstojnika v Brezah izdan identitetni izkaz. _________
M®r©l@¥a«I© samoli© n delile«» vii
„Straže**« Kdor hoče imeti „Stražo" samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči posebej. Naročnina se pošlje po poštni nakaznici na naslov: Upravništvo Pondeljkove Straže“ v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je moip ali star naročnik, da ne bo pomot. Sama Pon-] deljkova Straž« stane za celo leto K 3*20«
' pol leta K 1*60 t za četrt leta 90 Vlil*
Izdajatelj in založnik: Kem sordi .Straža.'
Odsrovornl urednik: Vekoslav Stapan«
Tisk tiskarne sv« Cirila v Maribor«;