Stev. 5. V (Mani, dne 30. januarja 1919. Leto XXXI'. ■ Izba), vuk č.trl.V, - Cena ntt K 10-— oa leto — (Z* Nemčijo K «-, I. Ameriko in driij. lu|e dri.t. K 14'—J — Poiamezaa iteTllke m proda|a|a p« I M Tlaar|«T. Ld-- DOMOLJUB ii1iiiiumimiii«ik SLOVENSKEMU LJUDSTVU : V POUK IN ZABAVO : SpUl Is do-pivi a« poii-Uajo i Urad* alitre »po-■tllib«', ■i 1 U«bl|aaa. . Kapilar) alica. — Naročnina, reklamacije in Ia-aaratl pat Upravnl>tra .Dem olluba", mm......i* Llubijaoa, Kopitarlava aliaa. I —dm I Komu zemljo? Regent Aleksander je rekel: »Tistega naj bo zemlja, kdor jo obdeluje.« Da ni bi-, la njegova beseda samo beseda, dokazuje to, da se je osnovala komisija, ki naj se bavi s tem, kako je razdeliti veleposestva. Tudi v Sloveniji pride uekej veleposestev ■ pod ta prtftrični nož. Bogvekaj jih ni, a skoro izključno so last nemških grofov in mo-gočnjakov, Kako bodo delili in kako od-škodovali sedanje lastnike, to je stvar komisije. Mi pa danes načninto drugo vprašanje med nami: namreč: komu zemljo? kdo jo bo delal? Naša poglavitna skrb — skrb za kmetijstvo. Prvo, kar moramo ugotoviti je to, da naš regent Aleksander vse drugače ceni zemljo in vse drugače pozna svojo državo — kot jo cenijo mnogi pri nas. Ljudje kar tolpoma pozabljajo, da je naša nova država SHS skoro izključno ena sama velika kmetija. 90 odstotkov .vseh prebivalcev so kmetje. In če jc, in ker je kmetija, je potemtakem tudi ves glavni dohodek, ves vir blagostanja, ves izvor, za enkrat naveaan na kmetijo in ne na tovarno, ki jih je doslej tako kruto.malo. Zato pa je nujna potreba ta, da se zavemo vsi, kako silno potrebno je, da se obrne v^a skrb, vsa ljubezen i!> delo do zemlje.— do grude. Iskati moramo tam, kjer je mogoče najti; vire odpirati tam", Kjer vemo, da je studenec — da je živi voda. Zato je po eni strani dolžnost vlade, da posveti vso skrb kmetijstvu, dolžnost strokovnjakov, da,z vso paro de!ujejo na lo, kako bo mogoče največ sadov izru-vati iz zemlje, katerih najbolj dobičkanos-nlh za nas, na drugi strani je naloga kmeta, da porabi vsak čas za izobrazbo in umno kmetovanje, da se organizira po stanu z vso vnemo, da se otrese vseh starokopit-nosli in čil in svež stopi v tekmo z drugimi kmetijskimi narodi. V3e te potrebe so jasne kot na dlani. Naša najnevarnejši rana — mržnja do kmetske grude. Sedaj pa vprašanje: Ali res mi ljubimo zemljo kot se spodobi? Ali se zavedamo, da smo pravzaprav sami kmetje v novi državi? Na to moramo z žaJostjo odgovoriti; ni ljubezni — zadostne do grude, ni še zadosti smisla -za kmetsko delo, ni zavesti, v kaki državi živimo. Ni ljubezni —• odtod ta beg z grude in t c potrebno drvenje v mesta. Koliko, sto- insto brezposelnih ljudi je samo v Ljubljani! To niso kmetje — ampak tovarniški delavci, livarji, obrtni pomočniki itd. Nikoli niso kmetovali*— zato ne znajo — in sedaj se ne bodo učili. Za te brezposelne treba skrbeti in vlada jim mora izplačevati podpore, da se za salo preživljajoi Torej teh je več kot dovolj in kar v kratkem vsi ti ne bodo dobili dela. Je nemogoč«* Toda to Število pa še pomnožuje pritok pribežni-kov s kmetov, ker nočejo več biti na rodni grudi, posebno še ženske, in se potikajo po mestih {er iščejo služb za hišne, pestunje, natakarice — ali pa love možičke, da se vzameta na >.roke« — pa na prazne in na lene še povrhu. Posestniki pa tožijo, da iščejo po pol leta deklo h kravam, k pre-šičem, na vrt — in nobene ne morejo dobiti. »Krav že ne bom vrdevala.i pravi ena, druga: »Prešičev ne bom krmila,^ tretja: »uj, da bi na polje hodila —■ pa kopala po njivah — nočem.;; Toda vse hoče jesti, dobro jesti, poceni jesti. Za Boga vendar, kaj je Jugoslavija tu ta deveta dežela, v kateri bodo na grmovju rastle potice, na tepkah zorele klobase, mleko se natakalo pri vodovodu in s češminja bo curljala žlahtna kapljica v vesela grla? Da, potic, klobas in vina vsega ima država SHS v izobilju — toda dala nam bo le tedaj, če bo-' rno to v potu svojega obraza zaslužili. Če bo pa vse bežalo z grude in tiščalo v tovarne — katerih še nimamo in kar jih je, še teh delavcev ne morejo zaposliti, ki čakajo- nanje — potem zemlja ne bo rodila. Poglejmo samo tobačno tovarno! Za več let je že vse pnaprej zasedeno in T.aoroše-no. Res, tudi tovarne bomo imeli — ali čez noč ne bodo zrastle — ni mogoče. Zato je treba pohiteti in iskati dohodkov tam, kjer so. Zemljo omm, !d jo de'.£»o iti ljubijo! -Zemljišča so trpe'a vsled vojske: otrok in ženska sta delala. Morda se bo letos že prav dobro poznalo, kako jc padla rocio- ' vitnost. Le s posebno skrbnim obdelovanjem jo bo mogoče spet dvigniti. Kako oa bo dobro obdelano, Če bosta rrmo gospodar an gospodinia pa mali otro*. delali na veliki kmetiji! Garala boeta, da si prigarata prezgodnji grob, zemlja bo pa vendar zelo površno obdelana. Tam, kjer bi morali biti pri delu trije, bo en sam. In če vprašamo, zakaj nimaš hlapca, z.akaj ne dekle, odgovarja vsak: Saj nikogar ne dobim. Če ga dobim, je pa slab delavec, da imam samo nadlogo ž njim in rajši sam vlečem. Drugi se izgovarja: Saj niso netrmn', da bi i šli na kmete delat, ko je v tovarni dela sa- i mo osem tir. Vse čaka na tovarne, ob tem pa rajši stradajo — in seve zabavljajo, ker ni zadosti podpore. In spet drugi: Kaka bom pa plačal deklo, ko zahteva po 1000 kron letne plače. Saj moram zahtevati, pravi dekla. Dobri čevlji stanejo še vedno 200—300 K. Ena obleka — koliko? Ta rana za obleko se je vila skozi vso vojsko. Jasno vemo, da so imeli judje in drugi milijonarji na Dunaju in drugod blaga skritega cela skladišča, pa nobena postava ni segla do njih in nobena roka pravice ni prijela teh pijavk za vrat. Še danes bi bilo potrebno seči po tem blagu in vsaj za delavnega človeka in otroka s silo postaviti ceno, da bi se mogel tudi tisti obleči, ki ni vojni dobičkar in oderuh. Kmet pa v garanju trpi in — peša. In sedaj vprašanje: Zakaj bi bil tako krut in krivičen, da ne privoščiš ljudem, ki si želijo po svobodi in po samostojnosti? Vsak vendar zato tišči v mesto, da bi lagodno živel, da ne bi bil večni hlapeč, ampak samostojen človek,' ki si lahko ustanovi svoje ognjišče, svojo družino. Ta ugovor je deloma popolnoma pravilen. Vsak ima nagon, in ima tudi pravico, da si življenje uredi, kar se le da pcf svojih razmerah, ugodno. Vpraša se pa: Ali je res tovarniški delavec tako prost in svoboden kot kmet? Ali je res delo v vsaki tovarni, ki izrablja zadnjo silo delavca, tako mikavno, da se kmetsko delo skrije? In potem še ta stanovanja, ta gnezda {etike?! Ugovor drži samo ta: Kot kmetiški dninar, kot hlapec in dekla nima upanja, ■Ja bi bil samostojen, da si more prirobotati ugodnejšo bodočnost. Prav temu pa hoče odpomoči novi zakon v delitvi veleposestev onim, ki zemljo res obdelujejo. Vsak stan naj jc za to, za kar je in tam naj bo ves in cel. Tisti kmet, ki dela pravzaprav s sužnji, sam pa ne zna prijeti in nikoli ni prijel za plug, ne za koso, tisti kmet ni kmet. Tisti kmetje — veleposestniki — so delali z naiemniki (Goriško) delali • tlačani (Galicija, Ogrska) in so skrbeli, da so dobili malo plačo in da so ostali neuki in čepeli v blatu in revščini —»zato da so drage volje tlačanili. Poslej mora biti drugače. Zemljo naj ima oni, ki jo sam obdeluje. Toda za obdelovanje zemlje je treba imeti veselje, in kmet mora biti utrjen za to delo. Kdor se je privadil lagodnega dela v mestu, ne bo segel več po motiki in plugu. Čc se bo pa število teh čez dalje bolj množilo, komu naj da vlada zemljo? I e ponudi zemljo ljudem, ki so odvajeni de|a na polju! Kdo jo bo maral? Za to že, da bi jo koj prodal, za to pa nc, da bi jo sam delal. Zato je treba kmetski naraščaj varovati, ljubezen do grude množiti, pred nepotrebnim begom v mesta svariti in tako pripraviti ljudi na trenotek, ki Je zelo blizu, da bodo na lastni zemlji postavili svoj dom, postali gospodarji, bolj svobodni, kot vsak uradnik in vsak tovarniški delavec, krepki in zdravi in bodo temelj (n steber naše države, Ako teh ne bo, kaj pomaga delitev? Ako nc bo modrih postav, ako življenje na kmelih ne bo vredno življen)a, ako bo vsak bolje in lažje živel v Ameriki kot doma, potem bo v Jugoslaviji na polju začela rasti praprot, kakor je bilo marsikje pred vojsko, namesto obljubljene dežele bomo imeli deželo nezadovoljnosti in deželo Amerikancev. Torej zemljo tistemu, ki jo dela in jo ljubi! Kmetijska preosnova v naši državi. Kakor je precej znano, tvori vprašanje pravične razdelitve zemlje eno izmed največjih naleg naše države. V zmisla oklica regenta Aleksandra je ministrski svet sklenil, naj se tako: začne z rešitvijo tega vprašanja. Nujno potrebno je, da se ta naloga vsaj v glavnih točkah reši še pred pomladansko setvijo, Za-n.di tega je ministrski svet že v eni svojih prvih sej imenoval posebno komisijo pod vodstvom ministra za socialno politiko Korača. Ta komisija je že ugotovila glavna načela kmetijske relorme in jih predle žila ministrskemu svetu, ki jih je odobril. — Prememba obsega šjri panoge našega kmetskega vprašanja: kmetsko razmer e in kolonat, raz delitev veleposestev, ureditev gozdnega vprašanja in revizijo zloženih poseslev. Kmetsko in kelonntsko razmerje bo takoj odpravljeno. Kmetje in koloni (v Dalmaciji in na GorišKem) postanejo takoj lastniki Kemije, ne da bi s tem prevzeli kakršnekoli obveznosti napram dosedanjim lastnikom. Te cbveznosli bo prevzela država, ki bo dosedanjim lastnikom izplačala ali enkratno odpravnino, ali jim nakazala rento; onim pa, ki so pripravi eni sami obdelovati zemljo, bo vlada dala v zameno kako drugo zemljišče. — Glede veleposestev bo vlada takoj izdala naredbo, ki prepoveduje vsako izpremembo lastnine. Država bo ta veleposestva razdelila med one. ki si bodo hoteli služiti kruh z obdelovanjem zemlje. Pri tem se bo ozirala posebno na one kmete, ki danes ne morejo živeti od svojega zaslužka, nadalje na invalide, na kmetske delavce in oa one, ki imajo vsled vojne veliko škodo. Dosedanjim las.ckom bo država odmerila primerno odškodnino, vendar pa bo pri tem nekaj izjem za ona veleposestva, ki bodo razlaščena brez odškodnine. Tako 1, veleposestva članov bivše habsburške vladarske hiše. 2. veleposestva dinasti: sovražnih držav, 3. veleposestva, ki so jih lastniki dobili v dar od b.vše habsburške dinastije in 4. veleposestva. ki so bila pridobljena med vojno. Posebna kom.sija bo odločevala, katera veleposestva naj se raz-dele. Ozirati se bodo morale pred vsem na krajevne razmere. — Velike gozdne skupine bodo prešle v državno last. Kmetfe iz okolice bodo Imeli pravico pašnje in drvarenja. — Za Izvedbo teh velikopoteznih prenredb bo osnovan poseben državni urad. kjer bodo zas.op-■iki vteh interesiranih krogov. — Kakor ie »vedel Jugoslovanski dopisni urad. se bodo tis <" ,e ,a*rarnc relorme začela v slovesni BbUici, in sicer s posebnim maniiestom regenti t^kJ1iraVli. pa °,b!.aTO Cevnih načel, ki jih bo določil skupni ministrski svet. Kakor te vidi, se pasa vlada živo zaveda, da ie v ogromni večini kmetoka država in Ja bo mora a predvie® gledati na to, da postavi kmet-«kistan na zdrav temelf. In reči moramo, da |e dobro in temeljito začela, želimo le, d« bi bili v teb komisijah z« podrobno izpeljalo teh načrtov res zastop.nl kmetje, ki imajo skušnje in poznajo krajevne razmere. Nova vojska napovedana. V nedeljo, dne 19. t. m. se jc vršil v Ljub-1'ani tabor »Svete vojske«. Dvorana hotel« »Union« je bila cel dan napolnjena in kar se je posebno opazilo na taboru; Petnajstletni boj zoper alkoholizem na eni strani in divjaško pijančevanje zadnjih časov sla potisnila Sveto vojsko iz ozkega kroga, ki »e ie zbiral okrog »Zlate Dobe«, v ospredje; bof proti alkoholizmu. ki ga je bojeval doseda; z veciim ali manjšim uspehom majhen del nase stranke, je postal geslo vseh strank in organizacij brez razlike svetovnega naziranja. Želimo le, da bi to mišljenje res ostalo trajno in šele, ko se Slovenci temeljito iznebimo alkohola, bomo lahko brez skrbi računali na kulturni in gospodarski napredek. Ne Jugoslavija nas bo rešila, temveč trezna Jugoslavija bo naša rešitev. Zborovanje se začenja. Predsednik Svete vo ske, konz. svetnik K a I a n je otvoril zborovanie in pozdravil navzoče. posebno Srbe in Hrvate ter venček pridnih štajerskih deklet in iantov. Kakor kliče naše ian'.e dolžnost na Ifaroško, tako kliče nas, ki nismo za krvavi boj, dolžnost na boj proti notranjemu sovražniku. Danes si hočemo napraviti načrt, kako jjovzdigniti treznost In nravnost našega naroda in s tem zagotoviti lepe dnev« Jugoslaviji. Naše delo hočemo razširiti na ves slovanski jug. Nato prečita pismo knezoškola dr. A. B. Jedliča, ki shed pozdravla in mu želi najlepšega nsr>eha; duhovščina bo to gibanje krepko podpiralo. Alkohol — ven iz vojašnic! Ko' prvi je dobil besedo poverjenik za narodno brambo dr. Lovro Pogačnik, ki je pozdravil zborovalce v imenu narodne voske. V načrtu za reorganizaedo te vojske 'e, da naj bedo vojašnice v bodeče za naše iante domovi, k|tr se bo poleg vsestranske. plemenite izobrazbe gojila tudi pbstinerčna mise*. — Pozdravlja shod tudi v imenu Zveze Orlov, ki je proglasila thlfen, da se marajo vsi člani ndeleževati protialkoholnega delu Vlada za boj proti alkoholu. Poverjenik Narodre vlade Anton Kristan jc pozdravil shod v imenn poverjeništva za socialno skrb. Sedai, ko smo zrušili okove militarizma. moramo zrušiti tudi okove drugega zla: alkoholizma. Engel^ert Gand! prinaša pozdrave S o -kolskc Zveze. Na vsesokotskem sestanka re re sklenilo, da Sokoli do 18. leta re smejo uživa'! alkoholnih pijač, da se med sokelskimi priredbami ne smejo točiti alkoholne pi?ače, žganje ie sploh brezpogojno izključeno in člani se v kroju ne smelo udeležiti ničesar, kar se z namenom in čast'o sokolstva ne širini«. Narod mora ostati telesno in duševno zdrav in čil, drugače ga čaka nazadovanje in smrt. Zdravniki — bojevniki proti alkoholizmu. Dr. Vinko Gregorič pozdravita v imenu društva zdravnikov, kj obljublja, da ho z vsemi s.Iami delalo proti alkoholizmu. Alkoholizem in spolne bolezni so ljudske bolezni, boj pro« njim mora biti skupen. Le v treznosti, je srečna bojdoč- ><*vc;:' aff »f>* J i ., i »»'»vit, VIIUCHII MUKIttUVVja H Rredsedmk Svete vo|ske v Mariboru, izvaia: asi zastopniki se odpravljajo v Pariz na končni obračun * sovražnikom našega naroda in vsega kulturnega sveta — Nemcem. Tu ie ,/*? ,are<>pag pro« domačemu sovražniku; alkohola. Stara Avstrija je živela od pijan- aSLuJSS/** TV>i'b narodov in prepregla dežele z gostilnami in ŽUanfaraami. Nova nala KuteS nc Mt Svetnik Kalan izvaja: Potrebna nam [c gospodarska, umska in nravna kultur«, a temi jc najvažnefSa poslednja. Kan dovede t* samo gospodarska in umska kultura brez kal. ture irca, nam (e pokazala sedanja vojna. 15 let se le bojuje bof proti alkoholizma, a nje. gov glas je Dfl več aH manf glas vpijočega v puščavi. Navaja, koliko milijonov smo V3ako Utp izdajali Nemcem za pivo in žganje, spo-njinja Staersko In Ptuj, kjer so Nemci delali proti nam v prvi vrati z žganjem. Alkohol nun Je povzročil več gorja nejlo svetovna vofoa. Zdramimo se, vrzimo od sebe to sramete! Bol alkoholizma, nenravnosti in sirovostil V to svrho »e organizirajmo v Sveti Vojski, ki temelji na verski podlagi, ki je za ljudstvo najtrdnejša, V šoli naj se začnel Učiteljica gospa Marica Koželj je predavala o vzgoji mladine k treznosti. Luka Jelene izjavlja v imenu Zaveze hi. goslovanskcga .nčteljstva, da se bo to u~• dal zgodovino hrvatrke Svete Vojske, k. se fe ustanovila na pobudo svoječasoega protinlko. holnega tabora na Prcz'ah in je podružnica liubKarl'*ke Svete Vojske. Najboljše se fe doslej hrvatsko protialkohclno gibanje obneslo med mladino, dijaštvom. ki more v tem sU-žiti za zgled tudi Slovencem. Poslej naj se združi cchkupni narod SHS v eno samo sveto vojsko za treznost in nravnost in s Srbi skupno! Srbski častnik Mihajlc Živancevič, s!m6*» telj belgrajske lilozofske fakultete, fe zborovalce pozdravil kot sin srbskega naroda in nato v resno zamišljenem predavasin razvijal misij o razlog.h alkoholizma in njegovih posledicah.- Poudari! je, da je alkoholizem nevaren demokraciji. Vsaka stran zgodovine prira, da zmagu'efo vselej Ie trezni in nravni narodi, a drugi propadajo. Zato naj živi trezna Jugoslavija! Navzočih je bilo tudi nekaj dragih srbskih častnkov, med drugimi g. major čirič, M jih ie predsednik pozdravil. (Klicf: Kje so pa naši?) Postave proti alkoholizmu. Podpredsednik Narodne vlade dr. Žerjav Je v svoera predavanju 6 zakonodaji in al'm-uo.iznm izvafal, kako je naše ncdanfe splniac nc.voznob-ti kriv v prvi vrsti alkoholizem. S samim zakonom se alkoholizmu ne da priti do živet marveč te treba, da duh treznosti prešine ,vse ^loje. Radikalno sredstvo: da se če* noc,: prepove vsaka produkcija Sn prodaja a!-; »ohola, je zaenkrat pač neizvedljiva, zadela bi v vseh slojih na prehud odpor. Ptič pa nar dobe deželni In okrožni zbori v ustavi pravico, dA temeljem plebiscita v svojem območju prepovedo alkohol za gotovo dobo, na primer e» pet let. To se je v Ameriki prav dobro obneslo. žganje naj prepovedo popolnoma. Vlada imej ustavno pravico, da o priliki splošne-ga razburjenja, to je ob vojski, volitvah. Krtl-hib itd. alkohol popolnoma prepove. — tm vijak ni posebno sredstvo DrotS alkohol*- Stev- 5, Domoljub 191» Stran 13. zntOf a obdačen;e mora ostati. Zastopati moreno načelo, da alkohol ni živilo, ampak da [e laksas. Dohodki n davka na alkoholne pijače naj se piorabijo za financiranje. prolialko-holnega boja v šolah, zdraviliščih itd. — Število gostilniških koncesij se mora znižati in tudi prenašanje koncesif omejiti. V manj prometnih krajih naj pride na 500 prebivalcev po ena gostilna, v prometnih krajih nai se dovolijo izjeme. Zatreti se mora ponarejanje pijač. Žganje nai se za mladostne osebe pod 16. leti prepove. Naredbe narod, vlade naj ostanejo v veljavi. Policijska ura naj se ravna po danem položaju. Ob sobotah in nedel.'ah naj se določbe glede policijske ure posebno strogo izvajajo. Točenje pod vejo naj se odpravi. Na shodih in podobnih prireditvah se mora alkohol prepovedati — politika se mora vzeti pijancem iz roki — Sedanji kazenski zakonik označuje pijanost kot razbremenilno okolšči-co. Poslej naj se pijanost na primeren način strogo kaznue. Nepoboljšljivi pijanci naj sc internirajo. Posebno strogo nai se kaznuje pijanost v službi, posebno tam, kjer prihaja ▼ nevarnost človeško življenje. Ravno tako naj se kaznuje napajanje drugih oseb, posebno otrok. — Sedaj sc bodo delale v naši državi nove postave, sedaj 'e čas za treznostno akcij«! Javnost n4j pritisne na poslance, da sklenejo oostave, k! bodo pospeševale treznosti Otvorlla se je debata. Predsednik Kalan omeu'a, da imaio politiki še vedno prevelik rešpekt pred pijanci in interesenti alkohola. Sestavila se bo komisija strokovnjakov, ki bo sestavita zahteve na zakonodajo. — Industrija ra;*a naj se razvije ▼ protialkoholni smeri: ne Spiritovih tovarn in pivovarn, ampak to-varcr; za brezalkoholne pijače, konzerve ltd.1 — Sedanje protialkohoine naredbe Narodne vlade naj ostanejo trajne! Vt. Alojzij Zalokar je v svojem predavanju« Treznost in nravnost — pogoj zdravega narodnega naraščaja izvajal, kako so t Tpan-ski bolezni podlegli mnogi baš zato, ker so preganjali bolezen z alkoholom. Bacil je le povod bolezni, a glavni krivec so slabe, nezdrave socialne ra/tnere, ki jih v veliki taeri ustvarja alkoholizem. Nenravnost, spolne bolezni. ic-lika so doma v zaduhlih, tesnih s'.a-nsvavjih, v bednih socialnih razmerah. Zadnji čas ne je začela tudi pri nas širiti francoska bok-ren: omejevanje porodov. Tu nam preti velika nevarnost. Temu nevarnemu pojavu naj posveti ti asa javnost vso pozornosti Nravnost in žena. »jftspia Ivana Klemenčič izvaja v temeljito sestavljenem govoru, da more žensko zadovoljiti le krščanski nravni ideal. Na predlog predsednika Kalana zahteva zbor soglasno, da -e tolerančna hiša v Ljubljani odpravi in se prepreči pehujševanje v Vinih. Povc.-jenik Narodne vlade Albin Prepeluh naglasa v svojem predavanju: Mir med sumi, da moramo iz zasebnega in javnega EjM'cnja iztrebiti laž in se postaviti na stališče resnice in pravičnosti, medsebojnega spo-štovac'« in ljubezni do bližnjega. Potem bomo polteni mož)C, narod poštenjakov. Boj klet vini. Predsednik Kalan naglaša, da moramo izkoreniniti med narodom sirovost, ki se javlja EfaHti v obliki ostudne kletvine. Skrbeti pa moramo, da se tudi ▼ naše javno življenje ne povrne nikdar več tista sirovost, ki je vladala pred vojsko. Predlaga, da se us'nnovi društvo za OKOjenje domačega političnega boja, v katero bi pristopili pristaši vseh treh sirank in delovali vsak v svoji stranki pomirjevalno. P, Jeromm Tomnc se ▼ v/jcienln besedah pote?« za bratsko ljubezen in vsestransko •Upljivost med SHS. S • «« o suženjski narodi so pijanci. Župnik in pisatelj Finžgar: Današnji tabor je vbtepomemben. Zbrani so vsi sloji in stanovi, Narod, ki je tako temeljitim in resnim razpravam sledil tako zbrano in toliko časa. je zrel. Naj le še k vsemi' reče krepko: Amen! — Pijanstvo je nedvomno znamenje suženjstva. Res je, da smo med Slovani Stoireaci, Hrvati in ruski kmetje največji pi- ianci. Čehi in posebno Srbi so trezni Sedaj, co smo se otresli suženjstva, proč tudi c alkoholizmom! Prvi pogoj za to: boljše socialne razmere. Ljudstvo mora dobiti človeka dostojna stanovanja; ustanove naj se klubi za razvoj družabnega življen a. Pijanec nam mora biti kakor bolnik, in poslati ga moramo v sa-natorij. Kozarec vina v razvedrilo si dovolimo, a pred abstinenti klobuk doli! Iz ljubezni do naroda streljajo malo višje zato, da končno dosežejo cilj: splošno treznost. Ne pij-mo >n ne kričimo, ampak delajmo za lepo našo domovino! •Predsednik Kalan se zborovalcem prisrčno zahvali in jih pozove, naj zaneso seme tega dne širom domovine. Vsi v Sveto Vojsko, če ne v L, pa v IL stopinol Nato so go|enke Llchtenthurnovega zavoda dovršeno zapele tri kitice jako melodi-iozne himne, nato pa Lepo našo domovino, katero so zborovalci stoje poslušali in peli. Dvorana in galerija sta bili do zadnjega polni. Tedenske novice. Mirovna konferenca. Ne bo brez težav. Plen eatente je ▼elik in ga bo težko tako razdeliti, da se nihče ne bo čutil prikrajšanega. Najtrši oreh bo vprašanje med Italijo in Jugoslavijo. Francozi bodo menda podpirali Italijane, da se jim kot sosedi ne zamerijo in da bodo Francozi več profitirali pri računu, ki ga imajo še poravnati z Italijani. Angleži pa ne bodo radi videli, da bi Italija dobila preveliko moč na Sredozemskem morju in je treba to moč deliti med Italijo in Jugoslavijo, da ne bo nikjer prevelika in ne bo nikjer zrastla Angležem čez glavo. Amerikanci so pa menda tudi za nas, ti pa menda zavoljo pravičnosti. Med Francozi in Angleži se je tudi zato pojavilo veliko nesoglasje, ker si niso edini radi zastopstva Rusiie na mirovni konferenci — Osrednje velesile bodo povabljene na konferenco šele ob sklepu mirovnih razgovorov. — Posveti. 22 januarja so sklenili da ententa pomaga Poljski, da se uduši boljševiško gibanje, ki se tam vedno bolj širi. Dalje so sklenili imenovati dve komisiji, katerih prva se bo posvetovala o odškodnini, ki {o bodo terjali od Nemčije, druga pa bo obravnavala o zvezi narodov, ki naj se ustanovL — Tudi ruski zastopniki pridejo h konferenci. Mirovna konferenca je sprejela Wilsonov predlog, v katerem izraža ententa svoje prijateljstvo do ruskega naroda, nikakor pa da ne bo podpirala korakov, hi so naperjeni nroti revoluciji. V Rusiji je potreben mir, zakaj če ga ne bo v Rusiji, ga v celi Evropi ne bo. Vsaka ruska skupina, ki izvaja sedaj neko politično in vojaško oblast, naj vsaj do 15. februarja odpošlje svojega odpos'anca na mirovno konferenco. Menda so sedaj štiri take ruske Vlade. Jugoslavija, Uradno ime naše države se glasi: Kraljevina Srbov, Hrvatov »n Slovencev. Državni uradni list je zrSel izhajati v Belgradu pod imenom: »Službeni list kraljestva SHS«. Naslov lista je natisnjen en dan v cirilici, drugI dan v latinici. Pravtako je tudi besedilo deloma v cirilici, deloma v latinici. Vsi članki in naredbe bodo objavljene v ciriltri in latinici. Slovensko vseučilišče v Ljubljani. Znanstveni odsek kufturpega sveta je Oklenil, da se ustanovi v Liubljanf slovensko vs^ičiJiš|tj^menovali s$,že tjudi kandidati Preureditev jugoslovanske armade je končana. Sedež armadnega poveljstva bo v Zrgrebu. Armadni poveljnik bo srbski ficceral Božo Jankovfč. Dravska divizija, del jugoslovanske armade, bo imela svoj sedež v Ljubljani. Jugoslovansko brodovje, preje avstro-ogrsko, prevzame v svoje varstvo francoski admiral. V ta namen se bo usidralo brodovje pri otoku Krfu. Devet poštnih ravnateljstev bo v JugoDtavip in sict-r v i-a^r^u, i.)jui|uai, Splitu, barajevem, lemeavuru, uei^uuu, l\i-šu, i>kopi)u in letinju. irsia pi-i>.w-a.uiu, uar pa m prav. l a glavnega ravnaie.|a do imenovan dosedan.i poštni ravna.ei, hadzi. Žigosanje bankovcev na hrvaškem. Žigosan.e bankovcev na^ieuuie ie zeio počasi. l>asi je bU termin za z.gošauje bankovcev podaljšan, ne bodo mogie, kakor vse seuaj bate, puiuuc^iie numivii<: uc.a vu-vlaoaii. Se siaoše je na aežeu. Maval n ».omii si,am je siej ko prej izrecno velik. Opaža se tud', oa skusajo razni špeiulana vl.uoiapiii velike množine avstro - ogrskin bankovcev u soseane Ogrske. Na meinih postaian »e oiio zapiengeno ze veliko števuo banKov&v, ki so jili skušali vtihotap.ti. Slovenci v državnem veču. Prvotno je biio določeno Slovencem v držav« nem veču 38 zastopnikov, neaaaoma pa prtu« iz belgrada vest, oa jin e Jadranska banka, Kreditna banka in Tržaška posojilnica ustaviti svoje delovanje. Cirll-M«?todqve Šole t Voloskl m Opatiji so dali Italijani zapreti. Nemške šole pouk nadaljujejo. i. » odneha vajo. Italijani Izjavljalo, da bi jim rrr!ostova'a posest Pulia, Zadra in Lošinja. Baje italijansko vojaštvo ie zapuSča Reko. S Plesom jih hočejo prido-' P0 GoriJU™ prirejajo Lahi p'ese, da privabijo naše fudl. Duhovnike, ki zoo^r to nastopajo, kličejo na odgovor. Ko so dekleta nekje iz avila da nimajo čevljev za ples, so čevlji f podalf15 M. parov l.kastih Kom^Ve novice. EliX ""t Nemci in Slovenci premirje, je fp !* morci° betfnndiakoj vrniti. Nemška vlada pa -e Izdala naredbo d« morafo imeti vsi betfunci, Id m hočejo vrni« dovolfen e ^dotnega okr. tflavarstv«, k^ se vračajo. S em skušajo k-roški NeiciTre-25?' Tr°»,te bed,,"CCT- «1» ie-ti r»e M , -^ „!mr'jklt P°"«do7«t«v o pravem sla-rztrallo S. 0 "meriški zastopniki Pri£mlnu£j »e zbero v VMjkovcn. Amerikanikl zaslonkie sV^^ ml. u. »e t bero v V-iikovcu. ^ P° ..« med Nemci in &i'o »en. m ? "T''0 domov vrniti. 2 Volni *.fc-enfafo; ranenci m ^eo pod nemškim bičem. — Konč"o po-šibaiLo vsem bni cem in bralkam »Domoljuba« sičnc pozdrave in želimo kmalu na svi-deniel Ipavec Slavko Pelerncl Joško. Kuo-lenik Franc, Sivka Rudolf, Dn'žan Mafija, Kaučič Ivan, Umek Franc, )'(rnc Ivan, G'inšek Ivan. Mikolič Franc, .Tenjter e Franc, Cirinski Alojzij, Božič Ivan, Nov« k Kari. Pozdravljajo tudi vsi drogi iantie, ki branijo Koritan. Srčne pordrave s koroške iron, »d no sve m. Nov občinski volilni red na češkem. Cehosloveška vlada je predložila zbor-n.ci nov občinski volilni red. Volilna pratica je splošna in proporcijalna, to se pravi; v-a ka slranka dobi toliko mandatov, kolikor jih •i po števila glasov pripada. Velika pravico ima vsakdo, ki je 21 let star, ravnotako ženske. P o £ u n čeboslovaški. čehn'W9-šjd in mažarski meščani mestu Požun na Ogr-, "V? 'S'*^1'-. da mipadaj 1 ožun čeno-slovaški državi. Kakor se vidi, Ogrska vedno belf medli. Med Poljaki in Cehi pos«aiajo razmere "fdno bc'i napete. Ore za določitev meiA tued Poljsko in češko \ ši.ziji. N a P o I f g k c m rec,avlja Pilsudski, ki so ga Nemci svoj čas zaprli, n-vo vlado, v kateri naj booo vse uTike. Z oziram na večkratne nemire fe bilo protilašeno na Pol-^Vem obsedno stanje ra dobo treb mesecev. Vrši se nabor le.nika 1898. Bolgarija za Jugoslavijo. V Prago je došel bolgarski zastopnik dr. B*1a-Prosil predsednika Čeh. -'ovaške republike dr. MaMŽvka, da posreduje med Kn« ? rfJnf°'Boftfarif° fe voljna Pristopiti Judojlaviji. ako oostane Jugcdavila i[u ft I- obstoječa Iz več ma^repablftpo vzorcu Svkc). c »? ® HA o o 1 j še viki menda mf^Hlo na-pasli Nemčijo z velikans' o armado. V Nemč-naji bi f,m oorna^aB šnar.akflvci, ki pa tino hitro ieml-ejo konec. Zato ho menda ta bol'- ški vtef K'f°b t«™ " nem- Ska Jlada ranroc.i, Pir^^r-hur«?*, "v rovat vzhodne meje. N.- m>„|a-, tudi v Ku-U> rir^T^V gibanje, ki dal. R«J«4 "krMIna ie n«n0ve- Kus"' "»oisko. Rušil« pa nima voli« te bojevati in je prepovedala tvojlu, ^^ Angiežl Odest Vrhovno n,,.^ sivo v Ooes. tO prevzele tjgleške -iele Zveza narodov tamo na'«. piriu. Anglija in francija sta te w, orožitvi. lorei bodo mornie biti tuai \^f* države oborožene. Ali bomo torej zopet oU čevaa milijone in mi.ijarde za kanone m o j?" ter trdnj.-.ve in miiijonske armade? K,- * publike. Na irskem se jc sešel novn flB m.-ki kongres, Ki zah.eva da ic isni usianovi samosto na irska republika. ' ' D o L r o znamenje. V Italiji vedra boli dv.geio giavo in pridobivajo na moči soc ;iti ki odločno •ohicjajo imperializem itau,3 »skc viadc in so za Witsonova najeta. Volitve v Nemčiji. Končni rcznl-tat voiilev v nemško narodno skupš- so po neuradnih poročilih izpadel 'nkole: V l. Vo-li.nih ekrožjih s 421 mandati so dobili: ška narodca ljudska slranka 34, krilj ljudska slranka (cenirum) 88, nemška stranka 23, nemška demokratična str a socialno-dcinckraiicna stranka. 164 in visna socialnc-derokratična stranki " s accev. Dalje je izvoljenih 11 divjakov. /. c n s k c v p o ! i t i k i. V lc zber je iz-rcljenih 30 žen, in siccr 15 i alisfičrc stranke, 4 od neodv.snih so ti 4 od deme-ratsi.e stiamie, 6 od cec od nem?' e 1 uds_e stranke. Pol milijona ljudi fe umrlo vojske v ! vs od lakote. Razrtoroka v Nemški Av ji. Socb'ni demokratke v Nemški Avs'. mis ijo, či v sedanjih č"ih ko lakota ia pose'nosl raz'edata mjč nemškega li nimajo drugega dela kot skrbeti za ti' kon--kc, Id so pre"om!!i za onsko zver bi sc radi drugam poroči'!. Vlada je pre la tozadevni za':on pa. ic r.astal .-> c želi t?k vihir, da ie orer"of» Propadel ni ta!a'k za pravosod'e ir. Rol er jc --dal vladi ostrvko ra tnu ie »'.ranica izreMa zj"pnico in sedaj ostane. Drug druge a v r c n n i. H t kr»Mt»in n-ldc!o v B«"fimoc?'.o ,ta1'an po-'an<-i, ki naj «e rgovore z M"žn:? prost j in 1»-dt-iv-TO- ^et sijo in J?P-'rifo. Nj ir^rr'1 Icer ar oo -I-tlt cer precej v.s^ko. rlcer bo kri?, z * vijo. i^ed^e zave*»''--e -o m na ooi"1"' jan': Nemre in M"ž-re. G'iha vkno Monarh's t čno dilanie ra T skem ;e narasUo, Opnov-1" se ie žc : rHčna -"'»^o. M f«- n--'«'-'-'*- izgnane^a kralja Manue'a za portitg-' kr«'»a. \e- ar glavnega n;c la m. n nircp;n " rok»h. Sklep piiru meseca marca. ranc^«ke<»a min. nred-ed-^^a Kle meseca marca mir ie p' t v od-de TC, Jasi, ■la-ili- piše, di bo Dal BcjH '»I-M-"m šc oi* On m ■ <;p m. Ne" u prehrana. Dr. Tavčar L' (s bil dotlej poverjenik Narodne vlade za re-hrano, te v »S ov. Narodu« bridko priio uie nad Hrvati, ki niao storili in še ne store s vje dolžnosti glede prehrane slovenskega o.' -"»-lia. Njegove prošnje so našle v Zagrebu • Ji» ošesa. To pa zavoljo te«?a* ker imajo na Hrvatskem prehrano v rokah razne de niške druž-b«, ki jim je samo za večji dobiček. č->.t 'di pri tem bratje Slovenci lakote ginejo. Na Hr-. vatskem danes še gnije koruza po polju, nri naa pa butja stradajo. Prehrana je tedaf prešla v rok* skupne vlade v Belgrada, h varno- da bo 'c-ta židovskim špekulantom v Za-grebn krepko na prste stopila. Beguncem v pojasnilo. Ker « * i cinct radi naknadne begunske podpore po fi 9. dri. za k. z dne 3t. decembra 1917 drž. za k. it 15 ex 1918, olso na farnem, nacnan! tem ootom oddelek: iVrb za vofne begunce v Ljubljani, da r smislu člena III. narodH* i*. t78 uradnega M seda-nfeifa bivališča Ie onim lahko pripoznajo aak- __podporo, kateri nedvomno dokažejo, da te podpore se niso pr^ieii, Vsak begunec nsera torej doprinesti uradno potrdilo od okr. glavarstva njegovega prejšnjega bivališča, da m naknadna podpora še ni bila nakazana, turoma od pristojnega davčnega urada, da m se ni biia izpiačana. Brez takega potrdila te mu naknadna podpora tu ne more izplačati. Preganjani župnik in pisatelj Ksaver Meško se je mudil nekaj časa v Ljubljani, nato je odšel na Brezje, kjer počaka mini na Koroškem. Če bo ie kajl Vsi tisti, ki jih je svoj čas avstrijska vlada preganjala na najrazličnejše načine zaradi njihovega političnega prepričanja, so imeli 19. jan. zaupno posvetovanje v Ljubljani, na katerem so se posvetovali, koliko naj tirjajo od Avstrije kot odškodnino za krivice, ki jih jim je storila. In sklenili so, da za vsak dan zapora 50 irankov, za prestane muke prvih treh mesecev po 10.000 ir. in za vsakih nadaljnjih šest mesecev zopet lOMO irankov. Njihove družine pa dobe še posebno odškodnino. Nemški kmetje žele pod Jugoslavijo. Nemški kmetje iz krajev severno »d Lucanso poslaii na shod dne 19. januarja pesebno dcputacijo, ki je izjavila, da žele tamosnji nemški kmetje priti pod Jugoslavijo, ker vlada tamkaj red in mir, ki ga pa v Nemški Avstriji ni. Izpostavljeni grabežent in vsakovrstnim oasiistvom po biezjposiluih tolpah in tujih temnih elementih, prosijo kmetje t-iverno od črte Lučane—Spilje generala Maku a, tla naredi tudi v oaih krajih red in mir. Pregnani k a p ti c i a i. Župan v Lip-nici je pozval ondotr.e slovenske kapucine, naj raai javne varnosti takoj zapuste Lipnico, nakar so odšii kapucini, štirje po številu, v Celje. Nepotrebna jeza. Kričaški list »Ju-goslavija«, katerega se celo jugoslovanska de-inokralska stranka brani, da nima ž njim no- j benega stika, se jezi, da je bii predsednik narodne vlade, Josip Pogačnik, odlikovan z redom sv. Save II. razreda. Da bo g. Pesek, ki dela z »Jugoslavijo« dober »kšeil-t, potoiažen, predlagamo bclgrajski vladi, naj odlikuje gospoda Peska z rerjom sv. Save I. razreda za iijetOve zasluge in dobičke, ki jih je imel, ko je omogočil dr. šusteršiču svojčas izdajati »Resnico« in »Novice«, Druge njegove »zasluge« pa naštele lahko »Naprej«. Okrajni šolski svet v Mariboru jc prešel v slovenske roke. Železniški minister inž. Vulovič sc je le dni mudil v Ljubljani. _ N cm ščina odpravljena iz ljudskih in meščanskih šol. Višji šolski Rvet v Ljubljani je izdal okrožnico, v kateri odreja, da se nemščina kot obvezen predmet takoj odpravi iz vseh ljudskih in meščanskih Kol slovenskega ozemlja. Dovcii se samo kot •neobvezen medmet, če to žele stariši in sc oglasi dovolj učencev. P r i z i v e v zadevi vzdrževalne-ji« prispevka jc naslavljati na »Državno komisijo za preživljanje v Ljubljani«.* Le re-kurzi v zadevi amerikanskih in begunskih podpor naj se naslavljajo na povfei jeništvo za socialno skrbstvo. Umrl je 14. januarja za špansko boleznijo Jože! Zupan, občinski odbornik in posestnik, po domače Vorin, na Prebačevem, v starosti 59 let. Bil je miroljuben, pošten, skrben katoliški oče in »Domoljubov« naročnik, rl n d divji maček. V '.orek, 21. januarja 1919 je šla cr.ajstletna deklica Kržanova Metkji iz vasi Doline, šenthelenske župnije, proti Domu v Že'sv Malo nad vasjo Dolino pri takoimenovanih »smrekah« je četici tik Ktrtnega pota na skali star. divji maček, z zelo velikim, košatim rcoom. Ko pride deklica mimo, jji piane maček ua vrat in jo hudo opraska po o' razu. Malo je manjkalo, da ji zver ni pokvarila levega očesa. Deklica, pogumna iu huda, ie pahnila mačka na tla, toda predrznež »i ic sledSl še dalj časa po zelo strmi, samotni a.ezi. Pravijo, da ie videti več takih mačkov v »rebri« nad Dolino. Lovci, puško v dlan! Cestni rop. V noči od 23. na 24, t. m. tta dva vojaka na glavnem kolodvoru v Ljub- ljani spravila nekega kmeta, da je šel ž njima proti topničarski vojašnici. Med potjo ste ia pa zgrabila in mu oropala 1200 K, nakar sta zbežala. Kmet se je vrnil na kolodvor in naznanil rop policiji. Povedal je vso stvar tudi nekemu postreščeku; ta je slučajno prej videl vse tri skupaj na kolodvoru in si je vojaka dobro zapomnil. Drugi dan sta se hotela vojaka, ki sta se preoblekla v civilno obleko, odpeljati proti Zagrebu. Dotičai postrešček je bi! slučajno zopet na kolodvoru in ju je takoj spoznal. Povedal je to stražniku, ki je oba roparja aretiral. Imela sta še 900 K denarja, 300 K sta pa že zapravila. Pogreša s c od 11. novembra 1918 desetletna deklica, ki ji je ime Mici Draksler, Izgubila se je idoč iz šole domov. Kdor bi kaj vedel o njej, naj blagovoli naznaniti na naslov: Marija Draksler. Ljubljana, Tržaška cesta št. 24, Kranjsko. Kdo izmed v r n i v š i h se ujetnikov vč kaj o Janezu Zupančič, pešp. 17.* ki je bil ujet 10. lebruarja 1915 in je zadnjič pisal v januarju 1917. Imel je naslov: Zupančič Ivan, Tobolska gub:, gorod Išim, 38 rota, št. 157, Rusija. Blagovoli naj sporočiti proti povračilu stroškov Ani Zupančič na Selu pri Bledu. Kdo v 6 kaj povedati, kaj se je zgodilo z Ivanom Grašič od 27. Lir., 12, komp., ki je bij dne 19, oktobra 1914 ranjen pri Novem miastu v Galiciji. Potem ni bilo o njem nobenega glasu več. Prosi sporočila njegova žena na naslov: Ivana Grašič, Golnik 12, p. Tržič na Gorenjskem. Na veke bo hvaležna. Kdo izmed vračujočih se ruskih ujetnikov ve kaj o Ivanu Dobravcu, ki je služil pri 27. pešpolku, 11. komp. sanitete, in bil leta 1914. zajet od Rusov, kjer je imel naslednji naslov: »J. D. Ujezd Gubernia Tomsk. Sibirija «. Proti povrnitvi stroškov naj se naznani na naslov: Tomaž Dobrave, Sitarjevič, Litija. Kdo izmed vračujočih se ujetnikov ve kaj povedati o Francetu Moličniku, Služil jc pri 87. peš"o\ku, 12. stotniji; ujet je bil v Galiciji »eta 1914,, pisal zadnje pismo meseca maja 1916 iz T»škenta. Nagrado dobi, kateri nazu-mi Jožefu Moličniku, posestnik v Karnici št. 21, nošta Luče pri Ljubnem, Gor. Savinjska dolina. Iz naših društev. S t. Vid nad Ljubljano. Blaž Potočnikova .čitalnica uprizori v Cebavovi dvoraui 2. februarja t. !. dfc igri: »Prisiljen stan je zaničevan« in »Davek na samce«. Začetek ob pol štirih popoldne, K a t. slov, izobraževalno društvo* Hrušici vabi za v nedeljo, ua svetnico, dne 2. lebruarja 1919, ob jiol štirih popoldne v Našem domu k zanimivemu predavanju. Predaval bo g. dr. Jež Fr. iz Ljubljane. Po predavanju se vrši redni občni zbor izobr. društva in telovadnega odseka Orla; vpisa-vali se bodo novi člani ia članice. Pridite vsi možje in fantje, r.cne in dekleta iz Šiepanje vasi, Hrušice in Bizovika. Vstop je vsakomur prost. Pododsek podružnice Planinskega društva za Selško dolino I vabi k prireditvi, katera se vrši dne 2. febru- ! aija 1919, ob «>ol 4. uri jionoIHne v Društve- i nem domu v Selcih. Spored: 1- Petje. 2, Dr. E. Krek: »Tri sestre«. Igra v treh delanjih. | Čisti dobiček jc namenjen za dr. Krekovo kočo na Ratitovcu. Naklo pri Kranj«), Skoro po celi Sloveniji je znana pesem: »Mi smo pn iz Nakita, fjjemo ga s frakelna«. kar pa ni pri nas j povsem iako. Po dolgi vcjs'si siri spravili pet »Bralno društvo« i.a noge. Dramatični od-sek je priredil d.-e 26. t. m. veseloigro: »Csšica kave« in žaloigro: »Pmrt pravičnega. Obe igri 7. dodatkom »Rdeči Saralfn« ec na Svečnic", dne 2, sveoaua, cb 3, uri popoldne v stari šo'i Dor,ovita. V Velikih Laščah se vrši na Sveč-nico, di«? ?.. februarja 191.9, ob.3. ur', pop^dne v »Društvenem doir-i« shod S. I„ S. — Somišljeniki S. I„ S,, udeležite se shoda poInoStevilno! Koprivnibv Bohinju. Proslava Valentina Vodnika ob 100 letnici njegove smrti B 12. t. m. t »led skrajno slabega vremena, k| trajalo cel teden, moral« od pasti. Vršila p« še bo na Svečnioo, dne 2. svečana, ob 2. uri. popoldne prav gotovo ob vsakem vremenu. Izvirna igra! »Nova fara na Koprivniku« je vzeta iz razmer, ki so bile na Koprivniku in Gorjušah takrat, ko ie prišel Vodnik kot prvi duhovni pastir gori. Vsi igralci bodo nastopili v zelo lepih in dobro ohranjenih narodnih nošah. — Spored: 1. Govor o ustanovitvi nove i are. 2, Deklamacije nekaterih Vodnikovih Sesmi. 3. Ilirija oživljena. 4. »Nova fara na oprivniku«. Ljudska igra s petjem v treh dejanjih. Spisal Fr. Ks. Steržaj. — Začetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina 1 K. Sedeži 2 K, V Mavčičah na Gorenjskem se je ustanovilo Katol slovensko prosvetno društvo. V nedeljo, 5. t. m., je priredilo društvo svojo prvo predstavo, ki je v vsakem oziru prav dobro uspela in se je zaradi prevelikega navala morala ponoviti še na praznik sv. treh Kraljev. Na sporedu sta bili poleg petja dve igri: »Sinovo maščevanje« z moškimi in »Oh ta Polona« z ženskimi vlogami. S čistim dobičkom se namerava ustanoviti knjižnico. Le vrlo naprej! Za ženine in neveste. t Sobna oprava. V predilnici v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 39 se bo raz-prodajala j>oj>olna sobna oprava za več sob v torek, sredo in četrtek, to je 4., 5. in 6. februarja, in sicer vsakokrat od 10. ure dopoldne dalje. Oprava je skoro nova. Na prodaj bodo postelje z vsemi pritiklinami, omare, mize,' stoli, umivalniki, nočne omare, kuhinjska opra-va, odeje in razni drugi predmeti. Vse v najboljšem stanju! Primerna in ugodna prilika za ženine in neveste! _ ' f —«-------- j........... Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za franCiSkansko cerkvijo) sprejema hranilne vioge, in jih obrestuje po 3 zadnjem času namestili dečki kot snazilci ievljev. Pravijo, da zasluži posamezni izmed •|ih po 60 do 80 kron dnevno ali 1600 do 2400 bon mesečno. Ni slabo, četudi je res komaj Polovica. .... »Prijazno« pismo. Listi pnobcuic-b pismo, ki je ie poslal cesar Viljem cesarju .Francu Jožefu. Pismo se glasi: »Srce mi krvavi, toda preplaviti moram vse z ognjem in fcrrjo. Žene, može, otroke in starce je treba pokončati. Prizanesti ne moremo nc hišam in M drevesom; kajti le s takim ttrahovanjem te mogoče premagati propali francoski narod lekom dveh mesecev.« _ Kako so delali... V Budimpešti preiskujejo delovanje vojnih sodnij. Razkril K ic ta-le slučaj: Neki vojak je dobil »dopust« par dni, da gre v Budimpešto nakupit raznih •fvari za gospoda stotnika. Ker ni mogel v določenem času vsega nakupiti, se je zamudil en dan. Radi tega je prišel pred vojno sodišče, ki ga jc obsodilo na smrt. Vojaka so takoj aslrclili. Obsodba je bila drogi dan podpisana In potrjena. Koliko ie snedel cesarski dvor ti Dunaju. Ko so bile uvedene karte za živila, so jih dobili vsi uradniki in služabniki cesarskega dvora, zraven tega pa je zahteval 'dvorni maršalski urad od ogrske vlade popolno preskrbo za 2000 oseb. Ko je postal knez lWindischgriitz minister za prehrano na Ogrskem, so zahtevali preskrbo za 14.000 oseb. Id knez je odredil za cesarski dvor 112 ton moke, 56 ton koruze, 14 ton ječmena, 7 ton riža, 24 ton sladkorja, 210 ton krompirja, 180 ilsoč jajc, 28 ton masti, 1(2 prašičev itd. vsak mcsec. Ministrski uradniki so se čez čas sami oprli temu škandaloznemu gospodarstvu. Papirnati denar v Rusiji. Kakor javljajo boljševiški listi, izdeluje v Petrogradu jn v Pensi 14.000 delavcev papirnati denar. ' — r- —- »»-—■ ■ »v » |#«x mi ki uvuni , Fctrograd dobavlja vsak dan 90 milijonov, Pensa 220 milijonov rnbljeT. Boljševiški vo- 1000 rubljev. Cena tobaka padla. Iz Soiije poročajo, da je cena tobaku padla od 45 levov ca 20 levov za kilogram. '' a n i m i v a v n r a š a n j a. Duhovnika rretni Jit-djc tako radi zapostavljajo in izpodrivajo. V znanosti in vedi mu nekateri ce marajo dati častnega mesta, ki mu gre. Toda odgovore naj na vprašanja: Kdo je iznašel note za petje? ... Bil je menih. — Kdo ie vpeljal roralno petje? Bi! je papež Gregor I. — Kdo fe iznašel smodnik? Bil je redovnik. — Kdo jc prvi umel in razkril svetovni sistem? Bil je r-adškoi Regimontanus, kardinel Cusa in kanonik Koocrnik. — Kdo je sestavil prve orgije? Bil je redovnik Budos iz Celic. — Kdo te nagovarjal ta podoiral K ištofa Kolumba, da te zasledil Ameriko' Bil fe katoliški duhovnik. — Kdo je izum i tel i ure % ko?"s«ew? Bil je menih P»lci'ikus iz Verone. — Kdo h iznašel ure z nihalom? Bil je panež Silvester drugi. Isti papež ie tudi sestavil arabske številke. — Kdo je izinnet novost, da ie m .žno orgije z e'ektnko Uoniti? Bil je duhovnik Can-dief v Lecesna Italijanskem. — Kdo je sestavil kompas/ BO le dijafcon Flavij Gioia. — KHo fe zasledil zdravilno moč lunina, ki pomiri B? ico,J.'? ki Scla ,aIt0 o vlogo v zdravilstvu? Bili so Huiti I,'nea in Sicard. J\<% fe svetu razkril zdravilno ir.oc vode? Bil ie župnik Koeinp — Kdo je sestavi! cravšla tlektnke? Bi! je nater Lana. - Kdo fe izna- šel brzojav? Duhovnik Chapp*. ~~ skoP7 PiTriškl duhovnšk Dealorges L 1773,--Kdo je prinesel sviloprejkc v JEvropo? Dva katoliška misijonarja s Kita skeg«, - KdoJe izumitelj alfabeta r* oslepele? Fr«nco«U pater L*Et*. _ —-——-*— Dopisi« šmartln pri Kranju. Na shodu V, L, S., ki se je vršil dne 22. decembra 1918, je je ustanovil krajevni odbor V, L. S., ki je postavil« delo za svoj narod na globoko vse obsegajoče podlago katoliške vere, — Naše Katoliško slovensko izobraževalno društvo se ie tudi jelo gibati Dne 15. decembra 1918 je imelo na praznik ujedinjenja SHS svoje prvo predavanje po vojski. Članov je pristopilo nad poldrag sto. Ves inventar in vso knjižnico, poškodovano po vojakih, je bilo treba popraviti Knjižnica prične zopet delovati. — V preteklem letu je bilo v naši župniji rojenih 44, umrlih 70, poročenih 17 parov. — V Srednjem Bitinju je t nedeljo, dne 19. januarja, nagloma nmrl 20 let sfari fant Berčič Franc, po domače Kovačev. Bolehal je le tri dni. Zopet španska. — »Domoljuba« prihaja z novim letom v našo župnijo pod skupnim zavitkom 54 izvodov. Mnogo je p« tudi še posameznih naročnikov. Cerlftie ob Kikl Podružnica kmetijske dm»e bode priredila dne 2. svečan« po prvi sv. maši občni zbor v novi šoli. Na sporedu bode sledeče: 1. Odobritev računov za leto 1917. in 1918. 2. Volitev odbora in načelnika. 3. Sprejemanje udnine z« leto 1919. 4. Sprejemanje novih udov. 5. Sprejemanje naročil za modro galico. 6. Predavanje o kmetijstvu v Jugoslaviji. Ker se bodo sprejemala naročila za modro galico in predavanje o kmetijstvu v Jugoslaviji, se občnega zbora lahko vsak udeleži ne glede na to, «li je nd aH nc. Želeti je, da se jih čim več priglasi za nove ude, ker v slogi je moč, in to najbolj pomembna kmetijska organizacija, Šmartno pri Litiji V preteklem letu je bilo rojenih 72, umrlo jih jc 144, poročenih 27 parov. — Možje in fantje so z malimi izjemami vsi ostali zvesti S. L. S. — Orli telovadijo dvakrat na teden. -— Otroci se učijo za Vodnikovo slavnost. — Umrla je za š-pan-sko boleznijo Marija Kotar, vneta in dobra igralka v našem društvu. Španska bolezen kar noče pominiti. Gorje. Naše bralno društvo je priredilo dne 12. prosinca Vodnikovo slavnost. Blejski g. kaplan nam je v krasnem govoru opisal Vodnika in njegovo delo. Potem je sledila igra »Županova Micika«. Igralci so vsi rešili popcl« noma svofe vloge. Po ii»ri so zapeli n?ši pevci tri pesmi: »Ob rek obali«, igra »Kolo« in ^Zadovoljni Kranjec«. Igra se je na željo ljudstva 19, prosinca zopet ponovila. Igralci so dodali zraven še burko »Kmet in avtomat«. — Krajevni odbor S. I-, S. jr poslal na shod zaupnikov v Ljubljano deset zaupnikov. Iz tega je rizvidno, da S, L. S. v Goijah še nc bo razpadla; akoravno so ii že rarpad napovedali. Krajevni odbor S. L. S. jc imel v nedeljo, 19. t. m., javno seio. Šefe se je udeležilo precejšnje število niših somišljenikov. Pri seji je dal g. kaplan Mevželj nat -.učno pojasnilo zaradi denarja, da ni 'esnica. da bi bil de^ar v nevarnosti v posojilnici. Natančno ie ftidi opisi!, no. kakem programa sloni naša V. » i soelaloodemokratična stranka. Tudi nam j? dal natančna po;rsni!a £lede časopisov, posebno glede »Jugoslavije«. Priporočal je da nai 5 tremo »Slovenca«, »Večerni Lnt--. »Domoljub«, »Sogoljob«, posebno pa rev.e ln dekleta da naj se oaroče na »Slovenko«, rri g. kapin,VJ, f^r fepirn ko', tomil krajev-nefe odbora S L. S. pobira naročnino za vse lrs.to"«kc časopise. V o k t o pri K r a n I u. Tudi pri nar &e *«o po*a»;o s»»be »orfedice vof-he. Nekateri iantj« so sc v vo^jki fear odvadili spanja- pa Po> cele noc« r>koii roj« nc sa«o i?nrtia ampak tudi po drugih sosednjih vaseh. Slišijo se pri- tožbe, kakomotijo nočni mir^in delajo to po t oŠ hišah ter tam plešejo i« dol^^ polnoč. - Fantje, imejte pamet! S svoj£ SS rodnim obnašanjem delate sramoto ne umn •cbi, ampak tadi vsei naii p^iteni v«si. cTbo tako upre) »o, bodo kmalu Vokaliani raz »ni U kot najTečfi»divj«ki n« Gorenjskem. S vojaki, ki ite se zdravi vrnili, bi morali vet imeti ia Boga hvaležni biti, d« Vam jT« tolikih nevarnostih življenje ohranil. Bog Vam je življenje ohranil ne za norost, ampak t« poštenost. — Mi vali pošteni sovaščani vt« torej opominjamo, poživljamo in prosimo; daj. te mir doma in dnijiod in ne blatite našega poštenega imena I — Več sovaičanov. Z Dobrove. Umrl je dne 16. januarja po kratki mučni bolezni g. Jakob Marinko posestnik na Komaniji štev. 2. Pokojni je bij in vzor dobrega krščanskega moža in očeta, Radi svojega blagega značaja je bii obče priljubljen. Vse gaje spoštovalo. Grozna morilka Španka, ki je ze toliko in toliko družinam ugrabila očeta, je tudi temu preblagemu možu pretrgala nit življenja. Bog tolaži spoštovano rodbino, k{ jo je zadela tako bridka usoda. Iz Dobrepolja. Sami nismo mislili, da se nam bode že tako dolgfc obetovano veselje, blagoslovljenje nove zastave, tako izvrstno izteklo kot se je. Udeležili so se te slav-nosti močno vsi fantje, kakor nalašč jc ravno tedaj tudi nastopil Jugoslovanski dan, da smo še bolj z navdušenjem obhajali ves ta prazaik. Naš č. g. voditelj Ignac Emalsen so povabili preč. g. Kalana. da smo imeli obenem kratke duhovne vaje. bili smo jih zelo potrebni. Jedrnati govori so nas oživili, ki jih je polagal t vso vnemo govornik fantom na srca, bili smo hvaljeni z zunanjo pripravo okrasbe cerkve Hd., ki je stalo veliko truda in dela, da niso še kmalu videli tako lepo okrašene ccrUve, ali povesili smo oči, ko so začele leteti na aas pušice graje, namreč premala udeležba pri slovesnih govorih v treh dneh duhovnih vaj, kajti ne zunanje, ampak notranje premembe je bil namen te slavnosti. Upamo, da kmnlu v Jugoslaviji >:aviada red, tedaj_se bodemo razvijali zopet dobro in pridno. *Tušcvno pokrep-čani smo pozdravili dan brezmadežnega Spočetja Marijinega dne 8. decembra. Sporni rele slsvnosti se jc vršil nek?ko takole: Zbrini med tolami smo v lepem redu v sprevodu odšli v cerkev. Ko smo stopili v krasno ozalj-šano cerkev, pozdravili so nas naši pevci t. lepim petjem. Govor preč. g. Kalana: pomen zastave in pozdrav iantom na domačih tleh. Blagoslovljenje nove zastave. Sprejem novih članov in članic. In v krasnem sprevodu s kipom roženvenške Matere Božje zunaj cerkve, in, nazadnje blagoslov z Najsvetejšim. Ob tef priliki smo se spomnili naših bratov, ki jih žc krije tuja zemlja, zložili kronicc za slovesno sv. mašo, katere sm i se vsi fantje Marriine družbe z zastavo in Orli z zastavo slovesno udeležili. Presenečeni smo biM, ko sc jc po tako dolgem času pogrešani moški zbor nn ko-ru zopet oglasil rod vodstvom g. uadn^Uija Svajgra. V prccinski župniji smo p?az' aik u.. odnega ujedinjenja praznovali pra'.'Je" po 15. decembra. Dopoldne slovesna sluzma božja ter končno tudi »Lepa naša domovina;; in /cthvalna pesem. Po končani službi boz)' slavnostna s,e!a občinskih odbornikov ter gasilcev. Gospod R. Faleshaii, odbornik ločen za nabiranie narodnega davka, je iBt'®1 na slavnrt.tni seji 535 kron. — Ne. božični večer jc pri nas sneg zapadel, ki jc sadno drcv|C precej poškodoval. Prav slabo jc, ko imamo tako mokro ia mehko zimo. Bati se je, da na™ zimtna setev pogoije. — Slov, kat. izobraževalno društvo jc priredilo predavanje 15. deccm-bra. Govornik je bil naš g. kaplan Fr. Šuslcr-sič. V nedeljo, 2f. decembra je bil občni zbor, na katerem sc je vpisalo tudi proč." novih članov. Naše društvo jc bilo nekoliko zaspano. večina odbornikov in členov je moral'1 .j"1 vojsko. Le dekleta ko kako »špas»o < ugani «; FIb, fnnlie in deklefe, seda} }e konec vojne! Treba {c, da sc sedaj poživi naše dmštvo, tako da bo res izobraževalno in ftoačHivo. Le Miti po poti Izobrazb« veselfa na podlagi krščansi štea«U del« In načel) Španski ruab m Je zopet orfasil v na« župniji. Najbolj po prizadete rad Podgora In Dalnfi Vrb. V 1 tednu je bilo v eni Tast šest mrličev, pri enem gospodarju 9 bolnikovi Žaloafnol čudna je de-Btev aprovizacije v naši občini. Sicer fe pre- srcih spomin nanj iu odmev molilve za njegovo dušo. R. I. P. Mlade moči vstajajo, (Poročilo z dežele.) Dobra štiri leta jc žc minilo, ouks>" je položil »popotnik iz mirenrke doui)£« svojo romarsko palico v kot, ?n. po teh dneh groze jo je zopet prijel v ro',o ter s s napotil kljub blatnj ce-s'i mulo pogleda! v naš dofšu ki svet. Marsikaj se je izprcmcDilo. Popotnik je obiskoval kmetske domove in nitrsikjc naletel na žalost. Ta ali ona hiša pogreša gospodarja in marsikatera sejtra plaka "a svojim !ra-tom, ki je še! in se ni vrnil. S solzami v očr'i pripoveduje nevesta o ženinu, ki ga je ji prevzela bleda žeua. >.Smrt in beda sta gospodarili; o, trdo ie bilo rebstvo, pod k? Usnm smo zdihovali tako dolgo,« govori mat?, brog kolere se zhiraji sestradani otroci. Pa jc odprl popotnik tudi vrsfa v naša izobraževala društva. Tu ir tam jc še vse mrtvo • . pa j«; ter podobna golazen ko se naselili v c.cstorc, kjer fino poprej gledali mladost, ki je pri.cjala Sovore, predstave in si določevala bodoč»ost. l- v nekatere društvene domove žc prihaja novo življenje. TttKo v Št. Ruperfu, kjer se prvič po vojski iopet prire 'ili 29. decembra |gro s petjem »Kovačtv študent '. PonoviL so (o ob obilni udeležbi 5. januarja. Poi.nalo sc ie,_ da so se igralci, dasi dtfetantjc, di-bro naučili svojih vlog, tako da je stvar izpadla povsem {ako dobro, Ttidl za lepo ubrano petje eo poskr' eli. Hvalevredno je, da sc je kljub pomanjkanju pcvccv vendar organiziral no-stoien pevski zbor. Lepo je jtieciati fc mla^c moči, ki hrepene po izobrazbi, na ks'.cri o vsl-i^ «ojakinih razmer tako bolehali. Upamo, da nam privošči izobraževalno društvo kmalu zopet kak zabaven popoldan. — Ma Silvestrov večer pa so Mokrocajzrrii vabili k Mfcjcnu, kjer so uprizorili' burko »Pri bclum koniiču«. " Jed slabega vremena ni biij dosti tfostov. Nai za enkrat zadostuje! Na delo tedaj, dvignite se mlade moči in pokažite, da je v vas kaj živi'enja in smbla ze lepo in koristno itvar! Pokažimo na^Im sosedom, da smo olikan narod, vreden velik« r. ide, Naj izgine surovost, naj preneha tisto c:'.itn« nabadanje na cesti) Bralje in sestre sme. Vsi moramo delati, drug drugemu pomagati vse- stransko. Tako nas bo vesel Beg, zadovoljen bo: t nami narod in s ponosom bo zrla Jugo-""" na Mlade tvoje sinove, Rizin Žarko. ■If^'. Boj pifančevanju. Narodna vlada je izdala proti popivanju precej strogo odredbo, iz katere posnemamo: Točenje in nadrobna prodaja žganih opojnih pijač sta prepovedana. Po gostilnah in kavarnah se do enajstih dopoldne ne smejo točiti nobene alkoholne pijače (vino, pivo, sadni mošt). V Ljubljani smejo biti odprte gostilne do devetih, kavarne pa do desetih zvečer. Po teh urah nc sme biti nobenega gosta več v gostilni ali kavarni. Dve uri pred policijsko uro gostilničar ali kavarnar ni več dolžan dajati gostom alkoholnih pijač. Sploh gostilničar ali kavarnar ni dolžan enemu gostu dati več kakor pol litra vina ali en liter piva. Gostilničar gostu ne sme odrekati hrane radi tega, ker gost ne pije. Kolodvorski bu-feti in restavracije v kolodvorskih poslopjih smejo biti za potujoče občinstvo odprti vso noč, toda glede točenja alkoholnih pijač veljajo zanje iste dnločitve kakor za gostilne in kavarne sploh. — Mladostne osebe, ki še niso dopolnile 17. leta svoje starosti, smejo hoditi v gostilne in kavarne le v spremstvu doraslih svojcev, varihov, rediteljev ali drugih nadzorovalnih oseb. — Javne veselice, plesi itd., uprizoritve vseh vrst (gledališke in kinematografske predstave, varieteji, glasbene zabave itd.) se morajo končati najkesneje opolnoči. Ob tem času morajo biti dotični prostori že izpraznjeni. Vse ostale določbe te naredbe večajo tudi za take prilike. — Gostilničarji in kavarnarji, pa tudi prireditelji javnih veselic in uprizoritev, k-i prestopijo to na-rndbo; se kaznujejo v prvo z globo od 200 do 1000 K, v drugo z globo od 1000 do 2000 K, v vsakem nadaljnjem primeru pa z globo od 2000 do 4000 K, Gostilničarju in kavamarju, ki je bil radi enega teh prestopkov že dvakrat kaznovan, sme, ako sc kaznuje v tretje, pristojna kazenska oblast za določen čas ali za vselej odvzeti tudi-obrtno koncesijo, — Gostje, ki po preteku policijske ure še bivajo v gostilni, oziroma kavarn", sc obsodijo na globo od 20 do 200 kron, Ako obsojenec globe ne more plačati, se ta './premeni v zaporno kazen; za vsaki'i 20 K računa en dan zapora. — Politične oblasti smejo izdati tudi strožje naredbe. Tc določbe se je poslužilo ljubljansko policijsko ravnateljstvo in odredilo, dr morajo biti v Ljubljani odprte go-st'!ne le do 8, ure, kavarne pa do 9, ure zvečer, »Slovenka-. Mnoge naše žene in dc-ldc'a ne vedo, da je naš list, ki stoji na strogo krščanskem programu, »Slovenka«, ne pa »Slovenska žena«, za katero agiti-rajo svobodomiselni časopisi. Zato pozor, naša dekleta in žene, . Slovenka« stane celoletno 12 K in se naroča v Jugoslovanski tiskarni, II. nadrstropje. Gospodarski del. Kaj mora kmetovalec vedeli o gnojilih? (Dalje.) O UMETNIH GNOJILIH. • Katera so najvažnejša dušična ta gnojila % Najvažnejša dušičnata gnojila so: 1. čilski s o 1 i t a r, 2. žveplenokisli amonija k", 3. apneni dušeč, 4. apneni solita r. Katera so najimenitnejša foslornokisla gnojila? Najimenitnejši fosfornokisli gnojili sta: 1. Tomaževa žlindra, 2. superfosfat. Katera so najboljša kalijeva gnojila? Najboljša kalijeva gnopla so: 1. k a j n i t, 2. 40odstotna (%) kalijeva so T, 3. 30% kalijeva sol, 4. 20% kalijeva sol. Katera so najvažnejša apnena gnojila? Najvažnejša apnena gnojila so: 1. lapor, 2. surovi apnenec, 3. žgano apno, 4. tudi Tomaževa žlindra ima do polovice ai>na v sebi. Katero gnojilo vsebuje dušeč, foslorno kislino in kalij? Dušeč, fosforno kislino in kali ima v. sebi- g v a n o. Kakšno je vnanje lice posameznih umetnih', gnojil? A. Dušičnata gnojila. Čilski solitar jc debelo* zrnata belkasta sol, ki vleče rada nase vlago in se potem sprijeina v kepe. Žveplenokisli amonijak jc drobnozniata, umazanobela sol, Apneni solitar je finozrnat, siv prah, ki vleče iz zraka močno vase vlago in se spremeni vsled tega v mazavo maso. Apneni dušeč je sivočrn, fjno-zrnat, močno apnenast prah (60 do 70 odstotkov apna). B. Foslornokisla gnojila. Pri Tomaževi žlindri se spreminja in menjava barva v vseh stopinjah med sivorčno in svetlo modrosivo barvo; a barva prav nič ne vpliva na vsakokratno vsebino fosforne kisline. Superfostat je fin prah, svetlo-sive barve, C. Kalijeva gnojil«. K a j n i t je debelo z mat a, različno barvana, večinoma belkasta do rdečkasta sol, ki rada vleče nase vlago in se sprijema v kepe. 40odstotna, 30% in 20% kalijeva sol je vedno bolj drobnozrnala C* in jasneje barvana nego kajmtj tudi vlečejo te kalijeve soli vlago manj iz sraka in se zato ne sprijemajo tako rade v, kepe kakor kajnit, P, Dušionato iosfornokislo kalijevo gnojilo. Gvano jc rjavkast prah, iUi se di že iz same vnanje poJobe skle-V pati o vsebini umetnega gnojila? Na golt- oči ne moreš razločevati prvo-yrstnega umetnega gnojila od manj vred-jiega ali polvorjenega biaga. Zato daj kupljeno umetno gnojilo še enkrat preizkusili y kakem kemičnem preizkuševališču. V kakšnih zavojih razpošiljajo navadno umetna gnojila? I. Dušičnata gnojila. 1. Čilski solitar in 2. žvtplenokisli amonijak v vrečah z različno težo 95 do 100 kilogramov. 3. Apneni dušeč v vrečah po 50, 75 in 100 kilogramov. 4. Apneni solitar v lesenih sodili (podobno kot cementj po 75 in 100 kilogramov, II. Fosfornokisla gnojila. 1. Tomaževa žlindra v vrečah po 100 in po 75 kilogramov, 2. Superfosfat v vrečah po 50. 75 in 100 kilogramov, III. Kalijeva gnojila. 1. Kajnit, 2. 20odstotna kalijeva spi, 3. 30odstotna kalijeva sol, 4. 40odstolna kalijeva sol — v vrečah po 50, 75 in 100 kilogramov. IV. Dušičnato fosfornokisJo kalijevo gnojilo. Gvano v vrečah po 50 in 75 kilogramov. Koliko redilnih snovi v odstotkih (%) vsebujejo ta gnojila? I. Dušičnala gnojila. 1. Čilski solitar 15 % dušca, 2. žveplenokisli amonijak 20 % dušca, 3. apneni dušeč: vrsta A 17—22 % dušca, vrsta B 15—16% dušca, 4- apneni solitar 12 % dušca, II. Fosfornokisla gnojila. 1. Tomaževa žlindra 15 do 20% fosforne kisline, 2. superfosfat 14 do 18% fosforne kisline. Znamka SP 22 pomeni 18 % vodo- . raztopne fosforne kisline. III. Kalijeva sol. 1. Kajnit 12% kalija, 2. 20/ina kalijeva sol 20 % kalija, 4 It^Jt ra!!!cva sc! 30 % kalija, kalija, 4. 40%na kalijeva sol 40 y0 tV. Dušičnato ioslornokislo kalijevo gnojilo, »ine G2%nkalija, ^ ^ ^ (Dalje!) 5J Gospodarska obvestila. Sadjarski in vlničarsU tečaj x a invalide. Ravnateljstvo šole na Grmu se ie obrnilo z okrožnico na vsa županstva zaradi sprejema invalidov t spredaj omenjenem tečaju. Vzlic temu se je priglasil dosedaj samo invalid Franc Koš.r iz Št. Jošta štev. 29 pri Vrhniki. Ker »e imata oba tečaja pneeti s 25. februarjem, opozarjamo naše invalide še enkrat na to priliko s pozivom, da se prtglasc za sprejem pri ravnateljstvu šole na Grmu. Neobdelana zemlja na Hrvatskem. Iz raznih strani Hrvatske prihajajo poročila, da »o ostali letošnjo jesen veliki deli zemlje in razna veleposestva na Hrvatskem neobdelana. Bati se je, da tudi spomladi nc bodo mogli obdelati vsega polja, zato bo pa tudi produkcija mnogo manjša, kakor bi lahko bila. Tako se zna zgoditi, da bodemo tudi prihodnje leto glede prehrane odvisni od inozemstva. , _ Dolg bivše Avstroogrskc znaša blizu 127 milijard kron. Od tega jc vojnega dolga 104 milijarde. Padanje cen v Dalmaciji. Hrvatski listi poročajo, da so se znižale cene vinu v Dalmaciji od 1000 K na 300 K hI; olje, ki je stalo v volni po 70 K liter, stane sedaj 10 K; sardels so bile nad 1000 K kg, sedaj 200 do 300 K. Posebno so padle cene :uhen;u južnemu sadju: smokvam, višnjam itd. Celo cena pšenici se je znižala od 15 K ua 4 do 5 K, Tako se pozna uvoz enientnih živil. Jugoslovansko državno posojilo. Zagrebški denarni zavodi se pogajajo z ministrom za iinance v Beogradu radi državnega posojila, ki naj bi znašalo 200 milijonov, in sicer polovico v dinarih, polovico v kronan. Finančni minister je zaprosil zc na račun tega posojila predujem 30 mitiionov kron, ki se bodo pnzncjc o priliki emisije celega posojila odbile. Bakreno galico bo začela naša država sama proizvajati. Narodna vtada je pooblastila poverjenika za javna dela, naj izvrši vse predpriprave v ta namen, da bodo naši vinogradniki čimprej lahko dobi vali m6dro galico. Sol i n v ž igalice za Slovenijo dobimo kmalu iz Nemške Avstrije. V zameno za to dobi Nemška Avstrija nekai vagonov moke in fižola. Marsikaj. IX. Ali ste brali kedaj »iOOth, povest, ki jo je •spirat /nanl dr. Nevesekdo. V preroškem duhu popisuje omejenost katoliško Cerkve če/. 1000 let iu ,se jako n^dutiovito norčuje iz cerkvenega slažabništva. Nt še preteklo «00 let, tn prerok dr. Ne-vesekdo ie skoreda videl sam popisano omejenost, samo da ne tam, kjer jo jo on holel videti, ampak v vrsiah tlstib inodriianov, ki so Bogu in Cerkvi Se davno odpovedali službo. V mislil' imam razne odredbe državnih modrijanov za čaia vojake. Prihajala so »oa-zgoraj« take odicdbe, da sc jo človek čudil, kje imajo ti prosvctljeni ljodjo tjlnvo. in poznejši rod ho s skrbjo povpraševat, Ce so je svetovna vojska rep bita v lotih lili—1918. Morila imajo vsi Usti tiskovno tiomoto in ne je ta vojska bila v letih 1014-1013, v temnem sreilnfem voku? Zato pribljiuo: Svetovna vojsk?. 1914 — 1918! Tfsti. ki so bili zakopani v strelskih jar-5ah, sc za vse neumnosti ne vedo nc. Naj lih nekaj omenim. Uliops kure! Vladni možje so hoteli da J\a'vas nit.imo z rczaniccl Kuram zrnju" po-kladatt je potiata, so dejali, kure so zado-1™',llei.s 'ravo- Samo drobno to trebn sesekljati Skoda da tisti mož ki jc izdal ta ukaz, nt nikdar gipii.il svoje kuharice, kadar jc zanj I". Za ,n.,eB,0V0, družino klala kure. I.ahko in t„Ly da, k"re iedo '»dl pfisek, pa bi bil 7i„ti t dfl ie "rch ,torn,» rzanjeo. še ka18wila Zab'U9e W bHa S°,0Va' Pravijo, da je Mki Mvfti e. kr. uradnik i ah taval od neka kmetic«, da mora ravno u ko prodajati o siroma nositi jajca ua tig k,, kor prej pred vojake. Bistroumna zenica >> pa zavrne: .Gospod, ali ne veste, Ua KeUaJ kure molzemo, odkar so zaCele Jesti mu! nico?« Cvetke, te ljubljenka nate mladine, m hoteli kar s sveta spraviti. Po vrtnih gredah naj bi rastlo zelje, repa, llžol, po mestnih balkonih bi bingljalo kumar«; zemlja naj po. stane nekaj tako dolgočasnega, kakor so bil« dolgočasne te odredbe. Kmetje so eukrat leta 1914. zmajevali i glavo pred nekim razglasom poljedelskega ministra. Poljedelski minister mora biti van, dar učena glava. Ocniu torej to zmajevanje Vprašam kmeta, čemu se tako muzajo on u njegovi tovariši Pa mi pove, da jim sam gospod poljedelski minister priporoča, naj nasade veliko »ozimnega« krompirja. Saui nisem bral tistega razglasa, mogoče pa je bilo v tistih dneh tudi kaj takega. Živina mora biti debela, so dojali, in proSiči morajo biti špeharji, ne pcrsulatji, je. sti pa ne sme nihče tega, k,t jih poredi. i.itaj pa jo bila čedalje slabša. Ali veste, zakaj? Samo zato, ker niso ukazali, Ua naj kmetje po hlevih uabijejo te premodre ukaze tuli Živini: »živina, ti moraš malo in slui.0 jc.U, pa dobro se moraš rediti, če hočeš biti patri-jotlčnn.« /.ato smo vedeli /a te ukr.ze samo tjudje. živina pa no, pa je bilo vse narobe... Kako je iiog dan In noč rai no za eno .mo s pomilovanjoin PTebrali take odredbe in si koiikortotiko hvalevredno pa njih ravnali, bolj zato, ker naia js bilo drago življenje, čeprav smo Uveli bolj pasje kakor pa človeško življenje, kakor pa zaio, dn bi bili dobri palrijoli. >n pa laill bi bili doživeli in gledali lep^e čase... Iz Pie žganja pii Litiji. Naše izobraževalno drnitvo, ki je tri leta počivalo, ie zopet oživelo. PllaUenjski odstk jc iine. na sveti veser po polnočni maši prireditev. Naj-prvo je imel navdušen in pomemben govoi n vstajenju k novemu piUličnemu življenju v Jugoslaviji načelnik orlovskega odseka Josip Calc — V lopi pcsmici je pozdravila Jugoslavijo dekllr.a Marjeta Gale. Nato so uprizorili mladeniči enadejnnsko komično burko iz voja?k':oa življenja »V ječi«. Nato jo sledilo še jietje; udeleženci so bili veseli in zadovoljni. Uftll dobiček to in piihodnjih prireditev je namenjen za spomenik, postavljen na pokopališču vseh mlaUeničcv in mož, ki so padli v svetovni vojski ali vsled nje umrli; do sedaj je znanih v prežganjski župniji dvajset smrtnih slučajev. Prireditev je prinesla dobička blizu 200 K. ša povest. Da Lodo uovi oaročniki >,Domoljuba' mogli slediti naši junakinji iz Štajra in s pridom brati nadaljevanje povesti, podajamo danes krnisk pregled dosedanjih dogodkov ter označbo cf.cb, katere nastopajo v povesti. _ Povest sc vrši v začetku 17. stoletja, v tisti žalostni dobi, ko se je- luteranska kriva vera, ki jo je zasejal na Nemškem Martin Luter, silno razpasla in širila tudi v deželah nekdanje Avstrije, ' Le mulo ie manjkalo, da se tudi v naših slovenskih krajih ni vzgnezdila ter zatrla prave, edinozveličalne kaloliške vere. Enako se je zasejalo luteransko seme tudi na Štajerskem, Zgornjem Avstrijskem in drugih kronovicah habsburške države. Naša povest se odigrava v malem mestu Štajer. ki teži na Zgornjem Avstrijskem, v ča3U, ko je noril habsburško krono cesar Matija, ki ie vladal ed le»a 1612. do leta 1619, Tu v Štaj.u sta udarili skupni stara, prava katoliška vera' in nova luteranska kriva vera. Zafel se je med njima boj za življenje m smrt. Ni manjkalo mož, ki so dvigali prapor prave vere in so en na vso moč trudili, ratreti strupeno seme krive vere. Blizu mesta fe bil garstenski samostan, ki je bil nekaka trdnjava katoliške vere. Opat tega samostana Viljem Heler je napenjal vse sile, da bi zajezil protestantovski naval. Da bi ljudstvo odvrnil od protestantovskih pridigarjev, je poklical iz tujega samostana slovečcga pridigarja, n.eniha patra Alberta, da bi z močjo žive božje beseae zadajal udarce luterauske-mu zmaju. Pater Albert oznanjuje božjo besedo ▼ Štajerski mestni župni cerkvi, kjer župnikuie neki Viderspergar. Sloves n'egovih pridig je vzbudil v nekaterih domačih gar-stenokib patrih neko duhovno nevoščljivost; zlasti pater Karel ni mogel ometi, kako bi tulec Albert mogel lepše oznanjevati božjo besedo, kakor domači patri. Toda vkljub vsem naporom opata Heler ja. gorečega Alberta in dragih dobrih katoliških mež se je vedno bolj širila kriva vera, ki ie imela mogočne zaščitnike v družini Hendel, ki je bila strastno udana lute-ranski veri. Bratje in bratranci Hendel — bilo jih ie pet — so bili denarni velikaši in mogotci v Štajru in ckolici. Bili so olavžarji, železničar i in livarji; daleč naokoli je bilo znano orožje, ki so je izdelovali, topovi, ki ro jih vlivali. Svoje izdelke _ so izvažali na Ogrsko in v inozemstvo: v Švico, na Laško in ▼ druge dežele. S premoženjem je rastel tutli pjih^v ugled: celo cesarja Matije milost so si znati pridobiti. Poglavar te lutcranske druži-.ne je ril .Tcahlm Hendel. glevni zli junak naše Dovesti. Prvo žero Marjeto, ki je bila Fran-,—<_!„ rr ;e pTin -lia' U G"nove, kamor je raha'al po kupčiji. Ta mu je dala sina tiiuima. pa mu je po osemnajstih mesecih že nmrla. 7.ato mu »e H' nrik posebno prirv ie dobf JoaMm Hendel. oropal na fe 'ratcHiU! k-ndidat Pravnik. Opatu Helena e pokalo srce ob te5 izvolitvi, zbolel je ter 'c»el na fmrtro posteHo. V dno duše ga je peklo, ko :e novi sodnik — opat Heler ga e imenoval le Antikrista — začel rovariti zoper 'nto'(*ko cerkev, klinb temn, da |c na da«* Izvolitve slove«r.o obljubil, da bo vsemi m*!-n pravičen sodnik: Iu»er'!kat rotil ga :e, naf l*žene iz mesta pohujšlfivca, ki {e bil s svo'o_ prfležnico -•srtnu p-estn v »notiko. ter mu !e žugal z 'WitH kaznimi. Vse zastonj: Jcahim Hendel nI le pridržal odpadnika, amoak ga fe še celo -oprav i za učitelja na protestantovski šoli. "r« fe »fobremn opatu stisnilo srce. Preden (e izdihnil, fe toplo priporočal patrom, zlasti patru Karlu, naf po n egovl smrti obdrže v samostanu natra Albctn, kateri fe edino zmoten Mju^ovati Antikistu. sodniku Joahimu Hendel. Knrel fe vse sveto oblfnbil umtraV-čemu opatu, toda po njegovi smrti na, ko fc sam postal prior in opatov namestnik, fe na-dolfe k«hal v svo'em srcu duhovno zavist zo-r>er AlbeVta. Da bi te ga iznebil. ga fe poslal no opravkih v mrzli zimi na silno nevarno pol. Tisto fesen, ko Je bil Joahira Hendel izvoljen za mestnega sodnika, se fe v vat Štajerec rf, ki leži blizu mesta Šta'er, priselile — ooat Heler fe bil takrat še pri življenju — tu'a družina. To fc bila vdova Švertnerica z od-jC«wio hčerko, osemnajstletno Štefano in s šti- rimi nedoraslimi otroci. Poprefe so švertner-jevi živeli v Admontn na Štajerskem in sc jim fe prav dobro godilo, dokler je živel oče švertner,-V Admontu co imeli ▼ najemu blizu samostana hišico, ki fe bila last admontskega samostana, ter so se pošteno preživljali z gostilniško obrtjo. Ko pa je oče legel v grob, jim fe začela huda presti. Mati Švertnerica n! "eč mogla zmagovati, pa ss je z vso družino ' izselila ter prišla v štajersko okolico, kjer jc kupila od garstenskega opata hišico, l(i je bila samostanska last. Tu je odprla gostilno ter je sebi in druž.ni pošteno služila vsakdanji košček kruha. Desna roka pri gospodinjstvu ji fe bila osemrtajstletna Štefana, glavna junakinja naše povesti. Štefana ljubi sv. Cerkev nad vse. iskreno fe udana katoliški veri, za katero je pripravljena preliti svojo kri. Luteransko zmoto mrzi iz dna svo'e duše. Možato kaže svofo vero in fo že izpriča Srvi večer, ko jc prišla na svoj dom ravno na an sodnikove volitve: Zvečer je bil ves Šta-jer z okolico vred razsvetljen, Štefana ni pustila materi oken razsvetliti ter ji fc iztrgala sveče iz rok. Takrat jo fe prvikrat videl sodnikov sin Henrik, mestni poročnik, ki jc ia-hal na čelu sprevoda. Pogumno je zaklicala razjasnim luteranom: »Krivovercem nc pridigamo sveči« Zato ji fe Henrik srdito zalučil v obraz psovko: »papeška cundra!« Šteiana jc izredno lepa po telesu, še lepša fe njena duša. Srce ji ie čisto, kakor kristal. Ka'.oliški učitelj Lindner te poteguje za njeno roko, Štefana ga ne mara, ker si fe izbrala druz^ga ženina — Jezusa, Zanj hoče živeti, zanj umreti! Iskreuu želi, vstopiti v kak ženski samostan, da tam daruje Bogu svojo tnladoSk. Kako je vesela, da fi fe bož'a previdnost naklonila dobrega dušnega vodnika — patra Alberta. Po zimi, na Štefanovo, ga ie, potem ko je slišala v iarni cerkvi njegovo pridigo, poiskala t izpovednici ter mn |c prvič raikrila svojo vest. Pater Albert j« precej spoznal, da fe l>ožja previdnost tef čisti, nedolžni, krepostni deklici namenila prav posebno nalogo v boju zoper Irteransko zmoto: eiana naj bo kakor svetla zvezda, ki naf si'e in sveti nad temnim, nesrečnim Štajrom, ki se fe vedno globlje pogrezal v proteatan-tizem. Pomladi aaslednfega leta 1615. fe udarila kuga v avstrijske dežele. Prišla fe iz Laškega ter se je neizrečeno hitro širila daleč na-okol. Oglasila fe fe že na Štajerskem, v Ad-montu ter v Jonspahu, ki je bil oddalfen od Štit Henrik in stotnik Gittn, na«tepi pjte; / Ibert, ki se ran pogumno pridruži junaška Štefana. aw Listek HBH 'unakfnfa fz Šfajra. Povest. Prevaja *" * (Dalje.)' Joahim Henrik je rekel: »Oče, ta zalega ne zna držati jezika za zobmi. Mu naj Ii posvetim?« Železnotr-'o je rekel te besede in je roiljal z mečem v'nožnici. Oče le položil svojo roko na sinova ramena, ves prevzet od vese.ja, da mu sin ostaja • zvest, medtem ko že nekate: i njegovi prijatelji omahujejo in se kislo držijo. »Jutri,« je rekel svojemu sinu, »udariš, če se mu še enkrat sproži jezik.« Nato je s povzdifinjenim glasom rekel nemški: »Kdor je iz Botfa, lahko moli, kjer hoče, Bog ga bo povsodi slišal. Bog je duh; to ljudstvo pa, zapeljano od vas menihov, uganja malikovanje. Postava je dana in veliaf Cerkev te bo zaprla, pa konec besedil To zahteva previdnost.« Ljudstvo na trgu je na glas zajokalo; prizor je bil tako pretresljiv, da so si celo protestantovski svetovalci eden za drugim bnsali oči in se obračali v stran. Pridigar Ins^ng je šel proč g svojimi učenci, ker mu je preveč v srce segalo tarnanje ljudstva. Samo Hendel in njegov sin sta nepremično stala, kakor pagnnski bog ln njegov sin Apolon, ki sta ne' premično zrla, kako njune ošice predirajo človeške sovražnike na zemlji. Albert ie zaklical; »Gospod, pride ura, ko bodo vse gore in skale v deželi padale na vas. To ni previdnost, to fe umori« »Misliš,« se je mrzlo smehljal sodnik. »Kar praviš, me malo briga. Tvoj župnik fe bolan o'd samega strahu pred kugo, ti' pa si< kakor bi bil znorel; hočeš li po vsej sili v ječo?«' »Moriti gade, ni umor,« je zakHcal mladi Hendel z glasom, ki je zvenel prav tako krepko, kakor očetov, da jc Albert za trenutek mislil, da govori oče. Poln bolesti je vprašal Albert: »Kje so adi? Tako nazivljate to nesrečno ljudstvo, i že šest mesecev ječi pod vašim jarmom, in je komaj ie živo . . . Gadje sikajo dru-gcd. — Ljudje,« jc nato rekel okoli stoječim, »pridite, ne omehčamo teh mož, ki nam jih je poslal Bog, kakor je nekoč poslal Se-naheriba nad svope ljudstvo, da nas kaznuje zaradi naših grehov. Vsled svojih grehov .smo zaslužili, da se od nas poslovi Jezus. Pridite, pojdimo v cerkev, prosili bomo Jezusa, naj nas blagoslovi, preden vzame slovo od tega nesrečnega mesta.« Ob osmih zvečer, ko so sodni sluge, ki so jih z ha ki jam i in orožjem spremljali štajerski strelci, odhiteli v predmestja, da bi oncH stanujočim razglasili kužno povelje, so ža-lobno in otožno doneli y temno noč trije zvonovi ia-ne cerkve na £ Mladenka, ie-li to varstvo božje in zmaga Ceritve, o kateri ste vedno govorili?« Mož je bil eden tistih/tki so se zarotili zoper Hen-delne. in mladenka je bila Štefana, Mirno fe odgovorila: »Tudi Jude so zatirali do krvi, potem še le so smeli v izvoljezo deželo. Kjer je sila največja, tam je pomoč božja najbližja.« Nato je mladenka stopila v cerkev. Vsem, ki so slišali njene priproste besede, je zopet začel rasti pegum, češ, saj. res še ni vse izgubljeno. " ' Nekako čudno je izgledala cerkev, ki jo jc. do razpokanega obločja gori napolnjevala temna noč; le na glavnem oltariu, na oltariu sv. Križa in oltarju Žalostne Matere je brlelo nekaj revnih svečic, katerih plamenčki so trepetali kakor izgubljeni angelci. Kakor strahovi so zrli raz steklenih sleolh oken iz svinca narejeni sivi obri i angelov, svetnikov, spak in zmajev dol: v ti i cerkvene ladje, ki se se zdele silno velike. Na slemenih ob stenah so mogočno stali kipi svetnikov (er rdeče bronaste postave pobožnih katoliških Štajercev, ki so živeli v ^avpih 'asjh. Na glavnem oltariu je Kristus globoko na prsi doli povešal svojo s trniem ovenčano glavo: veli roki sta mu upadali, kakor bi ne mogli več nesrečnega Štajerja vleči na liubcce srce. Poleg ie jokala Marija, ie .ihtela Magdalena, celo angeli, katerih leseni obraz, so se sice veselo smejali, se zdi, da žalujeio ta dan, ta grenki dan jeze božje, ob katerem Zveličar zapušča Štajer. ' Počasi, kakor sence, so stopah verniki v cerkev; nekateri so se v strahu, da bi um Hendel niti te žalostne pobožnosti ne pnvo-ičil in se ne znesel nad mirni, poskrili po kotih in izpovednicah... Se vedno so v zvoniku v žalostnem in otožnem soglasju doneli zvonovi, sedaj utihnejo — le mrtvaški zvon je Je javkal, — V ] zakristiji stoji mrtvaško bled Albert, ki so mu od solz pordečila lica. Na/preje je hotel neka; govoriti ljudstvu, toda jezik se drži nebesa, ne more govoriti. Kaj naj bi tudi govoril, o Gospod nebes in zemlje? Ne more v svetem navdušenju kriti tabernakelja s svojim telesom, ker je mož hudobije imenoval cerkev kraj kuge, in mn verjame ljudstvo. Ne more pozvati ljudstva, naj se upre postavi, ki je , firav satanska po svoji hudobiji, ki jo pa odev- j je navidezno sočustvo in očetovska skrb. Nič mu ne preostane drugega, kakor da se poslovi — od Zveličarja in ubogih, zapuščenih du{ — in to na tistem mestu, kjer je tolikokrat oznanjeval božjo besedo in večno resnico, kjer se je toliko trudil, da bi zaslepljeno mesto obvaroval najzagrizenejšega sovražnika — prepozno, prepozno in o gorje! i — zaman, zaman' Ogrinjala ga je bela alba, na prsih se mu je križala ^tola, veli roki sta se mu trudno, kakor brez moči povešali in oči so mu srepo zrle. | Jutri bo, kadar pridejo, vzel Najsvetejše v svoje roke in je bo branil, dokler ga ne ■ prebodejo z meči, pobijejo s puškinimi kopiti. Glej, glej! Umreti hočeš, menih, in l|ud- | stvo samo zapustiti? Res, zvest pastir si svoji ! čredi. Nič ni mučeniška smrt, boljše je v mu-čeništvu živeti in potrjevati brate v preganjanju. Pa premehak si, ne ljubi se ti naprej vleči svoj križ. Ti si pravi menih, glej, glej! I O Bog! Bog! je iskreno molil. Zate hočem živeli in zanje. O, usmili se ubogega ljud- , stva, da brez vsake dušne hrane ne pogine, • kakor pogine živina v gozdovih. Pod pretvezo kuge izvršuje božji rop ta mož, ki je krutejši kakor vsaka kuga. Odvrni kugo od nas, reši svoje ljudstvo, osramoti tega moža, vse to zamoreš. — V brezkončni boli, v strašni dušni zapuščenosti sa mu zdi. da mu šepeče skrivnosten glas — ne ve, li prihaja od Boga, ali od hudiča: »Veng! Vengl Romati v Veng!« Pred duhovno oko mu priplava milostipolni kraj, izklesan iz kamena, pokrit z zlatom, kjer se daruicio daritve, kjer gori nebroj sveč, se raz-;va čudoviti blagoslov. Toda — li sme, sme li izzvati jezo sodniku, ki je krvavo prepovedal vsa božja pota? Zase se ne boji, je mu le za uboge štajerske katoličane, te sužnje, ki jih bo ta grozni človek zdrobil z lastno pestjo, če prelomilo njegovo postavo. Vrhutega je Veng v Auženi deželi.,. Sme h izkušati Boga? „ 9°jie .— kje je naša vera, ki prestavlja gore? Gorje nam, kako ubožni, kako slabi smo poštah. Albert, kje je tvoja vera? lako se bori, kakor sc je nekoč boril Jakcb z angelom, proti notranjemu glasu, ki ga rngania, naj pahne ljudstvo v smrtno nevarnost. ves. Pretresen rekel služabniku »ljudje že čakajo v cerkvi...« ■tflrom t-.f1'0 ^i ' i 'e vi8el ob zakristiji na starem, prepere em konopcu, je zapel; vse sence k, so žalostno in jokaioč ždele v iz-pevedmeah in klečale po kotih, so seMrav-nalc in so se prekrižale. Težak mu je bil korak, ko je počasi i povešeno glavo stopal v prezhiter^ pred glavni oltar. Srce mu poka, misli mu zastalo mTT'- druzega,« je reke, »kakol*,d& iih blagoslovim in tebe, o moj Bog, odnesem v drugo revščino, da tc krivoverci jutri ne naj- dejo — ter oskrunijo. Vse drugo mi jc za-branjeno.« ^ je stopaI mjmo oltarja Žalostne Matere jc i.hkrat z oltarjev,h stopnic vstaia dekliška poriava, v temi sc je tuja roka dotaknila njegbve - začutil |c poljub na roki in čisti glas mu reče- > Prečastitl, mi moramo na božjo pot v Veng. Žuga num dvojna kuga, o kateri ste govorili: telesna in pa pogin vere v Stajeriu. Ako romamo tja in prosimo Boga, nas bo Albert ie obstal, plaho je pogledal mladenko, m roko mu je nad srcem krčevito grabila kuto ... 1 ak je bil menda Samuel v svetem strahu, ko ga je klical božji glas, tako ic menda izgledal Jožef, ko je o polnoči v žarni luči stal pred njim božji angel: V stani in Ueti v Ejtfpet. Od groze, strahu in pobožnosti ves prevzet je koira: mcgel izp ecovor-ti besede: »Štefana — Štefana — okrli Venga je kuga.« »V Vengu je svetišče, ki jo ozdravlja,« ie mirno in odločno odgovorila. V temi 60 se dvignile gluvc in mokre oči so se zasvetile... pri oltarju stoji in govori z mlaaenko? Vnovič je "ektl: »Dete, si li čuio prepoved?« ^Seveda saj so jo izbobnali pri nas doma v Štajerdorfu, l:udc je. Toda, saj so tudi v prvih časih krtraestva hudobni ccsarii kristjanom prepovedovali sveto daritev, kristjanj se pa niso mc-nili za take prepovedi. — Tudi mi moramo tuko storiti, in Bog nam bo sit. na strani. — Sicer na9 bo zapustil.« Stala je v »vito večne luči, ki Pa prosi Bega za me, da mi da en.-\ko srce < Stopal je po stopnicah k oltarju gori, Štefana pa. je pokleknila pred Žalostno Mater, potegnila ie iz žeo& rožni venec, ki ga ji ic bil podaril rajni oče, ter je začela prositi Boga, naj ga. potrdi, da nastopi loinnnjo. Stal je ob oltarju in odprl tabernakelj. Niso zabučale orgle, niti r,i zanel pobožen glas — molče se je spustilo ljudstvo na kolena. ^Menili jc vzel v roke zlati ciborij, ie stopil ž niim pred ljudstvo in ie oči preti nebu obrač.roč iskreno goreče govoril: »Jezus, naše rešenje! ki se danes poslavljaš iz našega nesrečnega mesta, poglej tu svoje ljudstvo, ki je s silo ženejo od Tebe proč, o usmili sr: nas!« > Usmili se nas, usmili se nas!« je ihlelo ljudstvo. (Dalje.) 0» To in ono. Svelovna produkcija cukra. Leta 1916./17, so producirali ne celcm svetu malo mani kakor 334 milijonov centov cukra, leta 1915./16. 331, leta 1914./15. pa 371. Torej jc produkcija najprvo zelo padla, potem se pa spet nekoliko avionua. Razmeric med cukrom iz pese in pa onim iz trsa je bilo sledeče: iz pese: 1. 1914'15 165; 1. 1915/16 118, L 1916/17 110 milijonrtv Ho^i,?^ !; .1914/15 206, 1. 1915/16 21 J, i. iyityi7 223 milijonov centov. Vidimo to-lc: Upitie ko traja vojska, manj je cukra iz peso, cuker iz Irsa ga pa ne more nadomestiti To je čisto lahko umevno. S sladkornim traon, s„ pokriti določeni deli sveta v vročih pokraii nah, ki se ne dajo tako hitro razširiti, zato i* ,produkcija le malo napredovala. Glavn« de žele cukrove pese so pa Nemčija, Rusija in Avstrija. Ravno te so pa vsled vojske silno trpele in zato ni čuda, če ie šla produkcii« nazaj. Ker je bilo pa pred voisko več cukra iz pese kakor onega iz trsa, zato bo po vojski gotovo zopet prišlo do starega razmerja, od onega trenutka naprej, ko bo dosti delavnih moči in bodo dani tudi drugi pogoji. &OT MT Živinorejci! -fes^^ Sauormann A Kerberjevo vegetnbilno fog. forokislo krepijo krmile, katero je sjdoSno zinno kot nsjboljfa in najizdatneiša kima za boveiio, prašiče in konje, je po dolgem času zoi>et doSlo. Znsti se pri kravah dosnže izven-redno zvijanje inolznosti. Naročite, da se pre! pričate Zavisck 5 kg stana 14 K HO v. Trgovci za večja naročilu dobe primeren pojnist. Glav. nn zaloga m prodaja -'-lian Kravanja, Beyun,« pri Rakeku, V nekem Industrijskem kroju na Spodnjem Štajerskem jo na prodaj 1 fllioico, Naslov pove upravništvo Domoljuba pod flt 707. Vajenca ?ti kovn?kt obrt sprejme T. HROMEČ, Podijo.' rita, št. 2 p. D01 pri L ubitanl. uit DomaČo semensko deteljo, la» neno seme, smrekovo setne, sirk, suhe cobe in diuaa domača semena kupuje v vsaki množini FRAN POGAČNIK v Ljubljani, Dn- r»a'ska c. 36. Miihleisnova hiša. i/lsirt motno, por; VIIIv* . . . . «^elo in sploh vsako vinsko bolezen popravim. Prosi'sc vzorce prinesti ali poslali P, SKEBBIC-u L:ub!jara, Riubrožev _ _ trg o, II.______ P n. občinstvu naznanjam a tem, dasl.fob, t. 1 otvorim v Kran,u, H»."na ut cn, hlS. Si, M dcSnikarsko obri. Popravila Izvršujem vseskozi eolicJu^ in po niiernili ccnab. Ko so bo zamoplo dobiti blago, otvotlm trgovino z cložnlki lastnega izcielka. Obilnemu obisku so priporoča volcspoStovaje Uogomir Cof. Čevlji! Snkncnl dorar.El čevlji z debelimi prebitimi klobučevinastimi pod|)lntt velikost 36- 11, par K 9 50. Za rnzorodnjalco liri naročilu 1 tu-cata par K 8 50. Usnjeni vojni čevlji z lesenimi podplati in uanjatiinl varovalcl podplatov, dobro dolo in ličnp, izvrAltov s celimi usojatiml Gormmi deli za par J16—41 K 28—, velikost 4Ž—4f> K 3<—. Pri odjemu 13 parov povrnem poštnino, zavoitilno ter dovolim 60,o eUonto. Gorski čevlji iz kravjega uinja za moško, močni čevlji za štrapac 5t tO—46 par IC 75--« Usisjeul čevlji za otroka z lesenimi podplati, velikost 83—£5 K 19 2(1 - 28 K 2C59. Pošilja po povzetju na vso strani. RUDOLF WF,RDXSHEIM, zaloga tovarno za Čevlja, Grade«, Sporuasss 11- Pozor trgovci! Več tisočkgjako ilne' hoiomsie (3mir za vozove) v zavojčkih po pol, 1 in 0 kg in ve« atotls-oC Skatljtc veiftllna in llt^la (biksa) Skatljlce v različni velikosti, dalje zelo Veliko zalogo Sablje« vsako velikosti, knkor tudi Kgaito llco (drat) št. 12 do 18 po zelo nizki ceni ima v zalogi J. MENART, trgovec, Dom« Žale, Gorenjsko. ' 650 Odda se takoj služba • I • 672 - Dohodki: užitek I. posestvo, ki prerodi 2 kravi, 'i tolic in 4 prašiče; 2. ustanovnimi 8V, maš 20kron; 3, plača župne cerkve:13 uron; 4. drva 43 voz; 6. bira 20 mernikov pšenice, 17 mernikov ječmena, nekaj boba In Ionu; 6. prosto staiiovauje; 7. v denarju 180 kron; 8. štolnina do 100 kron Prošnje na žopnJ urad v Rakitni, posta Boiovnica, do 20 svečana 1919. Želi se vze i v najem ali v nakup dobro. I (toča knvapnioa ki bl >mela najmanj HUVdtllltdj dveognjišči Ponudbe naj se blagovolijo poslati na g. Hupar Franc, kova« v 8kof|i loki. 662 HT* Kupim Diil/fti/a rifl/a »uha v polenih, eji metur isn o m nor i no: DURU v D Ul i 0, doiga. za ravni: knctaninu loc 0li 10 cm »'"belino i« motor dolžino lUjlulljUv IbJ naprej, daljo vsako vrste rezanega In tesan*, ga amrekovega lena. Ponudbo takoj na r.&Biov Anton HescliHz, trgovina e lesom, Ljubljana. Pisarna: Dvorni fg št. 1, II. 873 Naznanilo. Slavnemu občinstvu uliudno naznanjam, da Imam v elnriofo hiSIM- Sukno za mošMO oble-zalogi še OiCuCLC lilulfll. ke Široko 140 cm od 76-150 K. hlačevlno 130 cm Široko I. vrate 55 K, II. vrste 45 K. Belo platno od 20 - 25 K, p sane piatno za predpasnike od 24—28 K, sukaneo naj-boljSc vrHte 400 m po H K. Vse lo pravo trpežno blago. Vzorci se ne razpošiliajo, Pošilja se proti povzetju najmanj za 300 K skupni. Ivanka.Pra-protnik, Sv. Petra tasta 29, Hubliana. 671 Povorl Vsakovrstne Pozor I ZOBOTREBCE kupuje še vedno v vsaki množini in po najvišli dnevni ceni Ivan AndolSH, Rašica tO poŠta Velike Lašče. 548 x .i .. Čevlje in opanke vsake vrste si lahko sam nabije (tumpla) če si naroči (kopito) la ceno od K 11'— postKvno tovarna. Pošilja po poftnem povzetju £MEV, tvornlca strojeva, Bfelovar POZOR! POZOR Poljedelski stroji fn orodje Vseh vrst, lastnega in tujega izdelka se nabavi najcenejše pri slovenski tvrdki: 0. Btacio, D "I, "*, HUiaegctss 4. — Dopisuje s« slovensko / Zemfna ponudba: Posestniški sin na najboljšem glasu, prijetne zunanjosti vajen tudi kupčije; premožen, izobražen, ?eli spoznati dekle. pcscstnico kmetije, trgovine, gostilne, ali kakega podjetja. Gospice ali vdove brez otrok, ki se mislijo v kratkem poročiti na) pošljeio ponudbe, čo mogoče a sliko, na upravo ..Domoljuba" pod št. 149 Tajnost pod častno besedo zajamčena. 149(3) tonske, ako hočete primeroma poceni ku- f!Lrat- blago za žensko in otroško obleko, plsnico na upravo „Domoliuba'. Pove Vam na-slov trgovine, katera ima v zalogi £e lepo in trpežno predvojno l>laqo. Razpošilja so le v množini nad 300 kron vrednosti, 5399 Mlinska sita (pajtljo). za vseh vrst moko, dalje vsakovrstno umetniške razglednice, sttačn ce zti cigarete 4t. i m 3, p semski pap.r, Šolske tablice, krasne albumo za razglednice, vžigalice kamne za vžigalnike, okrogle in oglate, dobite v galanterijski trgovini Ana C»dež, u.ubijana, Kolodvorska. ulica 35 (polog ,.TiSleria"). (180) „Jn£0" milo za pran e zboliiana vrsta, bela. v kosih do četrt kilo-lirama. I zaboi 25 tt« It i. 100 komadov i It« K franko zaboi U 2atfr«ba. S oošto 4 kil aeto 28 kron Ivanko. Potilia oo povzetiu zavod za eksport M.' Jttnkar, Zagreb št 1, Petrlnjska 3. Z naročilom se prosi poslati tudi polovico zneska Pozor! (lečje števili POZOR! »■r n, 'jmo tako do oo, kaktr ie u *no v zalogi 1 t« Zimsko blago, kakor n. pri moške nogavice, zapestnice, zimske čepice, -pase iLeibhinden), ženski jopiči in volneni otročji jopiči so s posebnim n.žiem cenam za' oddati. Eksportna hiša »Lana«, Maribor št. 73. trpežne konstrukcije v raznih izpeljavah je došlo. Vsakdo, kl potiebuje slamoreznieo, naj si Jo pride takoj kopiti ker je povpraševanje za iste zelo veliko.* — V zalogi so tudi z75 (6) fr. osafeoorstni dragi stroji. miši - podgane stenice - ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno "hvaljena sredstva, kot: proti poljskim nrtim K 5"—, za podgane in miii K S.—| u iJttrli, K 5—| MnUlora u stenic* K 2*—; posebna moč»a (fnklnra ta Menice K 5'—j uničevalec mollee K 2—| prstek proti mrčesom 2 in 4 Ki tinktura proti uiem pri Hudeh 3' K; tffa-zilo ta ali pri »vini 2 K; prstek sa ali * obleki Id perila K ?"—j MnMora ta bolh« pH paab K 1'iOj lir lit ar s proti mrčesa n> saditi Id zeleAfadi (uničevalec rastlin) K J'—, — Posiliš po povzetju Zavod za eksoor; M. Jfinker. Zagreb 1, Petrinjsks illca 3. Uspeli zagotovljen. Zoper izpadanje las uporahliaite le svet vnos«, brezovo mazilo HAABOLOID kl deluje hllro in iiotovo. Najbo |l« mazili. za lase, kl ie od zdran.it.kov toplo ptlporoCeno in 1WX krat prei kuSeno. Nikakega tzpa-davan;a las, nobenih lusk oa q avi nobene srbečice, nrbe-nega pr dCas-neoa osivenia, lomli< n a In cepcema. ainoak samo if.-ol bu|-n . svllenomeh-ki In aosl asie." „HaaroW id" utrdi in oZivl latlsCc in podeli NOVO RAST. TisoCI so mu h» »kodam: I rsanovrstna izdelane stavbe, kakor tudi stavbe mod <'aa»m »nrsdbe. s vse i>teml6jio 1)1.go. mobilij« poliBko aradje, stroj«, itvino svoDose in euako, i. vse poljoke pridelke, »itn in krmo, t stonovo proti proli mn. i sprejema »odi zavarovanja na *>» ienj«, oziroma doSustic in dzug« hombmaotje In proti nesgodare. vsakovrstna podiotia obrti kakor tudi t osamesne osebe sa doiolno nilieatatriisko araruvalnieo, • »«|a«rtla.la|» ronataljaiva, eiarao poearJanUtvo » Oalju la aa Proaaku, kakor tu« P« smah Istra* aaatavljaati »retrJanlM. Uene primerne, bitia eannee in ukotsnje tzpin^no dobi vaflk r« Jelfo »o: cenili o zlato nI. srebr-nln. in godalih. Violin« po K «IV-. 45 -. ».- In vlJle. Dohrc harmonike K «■-, 60-, »u- dvovrstne dunalske harmonike K 120,110, trlvrstnc K 5X), 400 In vllj c. Zamena dovol|ena aH de-rar naiat. PoSIlla po povzelluall predplačilu razposlii. Jan Konrad, Bril« 1991, c. In kr. dvomi založnik, Cilko. ____za lirilii n brez vode. 1 poralaaull looftk 6 K, I ducat 60 K- iS u orifje 3 K, I tuc.l 30 K. - PelUj« ■t proti ntpreipoJufilvi d«o«r|« M, Jflmk«r, ek.portn« l; Z»|reb I, Pctrlojaka 3 lil., Hrv. Pristne TOALETNO MILO lino dUeCe komad 100 8 r 3 kosi K 13—, 12 kos. K18—, M kos. K riuuo fcaiit sihj PIIALNu Milil ta kp K Zi--, pri »etlem naroČilu populi. PoSIlia proti predplačilu M. Iflnker, izvorna tvrdka Zagreb 1, Petrlntika 5, -Hrvatsko. mr Popolno belo platno -mm morete dobiti z vporabo našega Izborneua luga PBASEK ZH PLATNO. Velik prihranek fu malo . __i____l_ _____i ,Kn .»»».nT, U 1._ truda pri pranju. 1 zavoj 150 gramov Ki--, 260 gramov K 1-SO, 450 gramov K 2-SO. Kajninj u nore naroČiti 10 zavojev! Pri naroČila S ko popnstt Hazpoilljo se po povzetju. Prodalalci dob« popust. z.vod«. izvoz m. jooker, firM^a 309(10) Ako rabite comoria vrtna ali poljska »VlUtllC!, Trgovina s semeni plMte po cenovnik. SEVER & COMP., LJUBLJANA SODA" poštnino vred za K 22-—. strani Karol Lolboer, Cel)«. 99 za pranje in kuhanje mila se dobi en poštni zavitek (5 kilogramov) s liazpošilja na vse 186 (3) Zobotrebce okroglo rezane, potem plo.ščnato rezano (fino brušene) kupuj* po najboljši peni tvrdka AnL Krlsper, Ljubljana, Mostni trg. 271 (10) m. 60. AKOKDEON v najboljši izpeljavi, cern, mhi-kijajo po »Uki. Zahtevan« veliki oenik e nego 100© slikami brezplačno. E. Luna, Maribor št. 73. Kuverte s firmo, pisma, račune fttf. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna > v Ljubljani. a. a «etel»e življenjske lu renta« occgoAne la )am» Domoljuba« Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna aredstvn ta krmila. I)a to krmo živina, perutnina dobro prebavt in popolnoma izkoristi, na) so primeša 2 krat na tedon krmi. ena pest polna «»„„«;,.« to je dr. pl.Trnk6cr.y-a redllut prašek/ ,,IM«MiII Paket velja 3 K, & puketov 15 K poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mosecc za enega vola, kravo ali prašiča, da se zreti.. Dol>iva ao pri vsakem trpovcu. Glavna zaloga: lekarna Trnfc6ca:y zraven rotovža v Ljubljani, Mastln je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu In Rimu. Na tisofe kmetovalcev hvali in rabi ..Mastln". Srbečico, NSaje odstrani pruv naglo dr.Fiosch-a Izvir, zakonito zajnmčeno „Skabotonnu mu. žilo". Popolnima broz duha, ne mužo Poskusni lop< ok K 4-— veliki K G -porcija za rodbino K 16 —. Zaloga za l.jubijnno in okolico: Lekarna pri /latem jelenu, LJubljana, Marijin trg. 1320 Pazite nt vurslvono ri.nuik« „Skabeiorm"l 25 Avtomatična past £ ra K 7*60, Kft nudi, K 5-30 love Ure« nu«leor«tVft do 40 mali » oni nocJ, uo r.apuete xi i k s k u h ! o»l i i,, bo sume ropot naHtavl.jo. — r„., ,, feurkv ,,Aapia"Vjsu,c i:a llho,'e 5,;^, eni noii, po K 8-80. - laborno iieloiooi Joviluo z, luttbn „Hova" korntiJ 1£ 6'ao. l'ovno-1 r*jbvrljA/ n«pi.,bi Mi.o,ji, rabvalnie. l'oAil:a sc pu povziitiu Coštniriti K r;0 Izvozna tvrdiift TI9TNEB, Dunaj m O, HeuUngg«a«s l , I8s£s55gsiišiife%si'i i Li.—""181 UUD5M P050JILMICA v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih 3n Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 4913 nad 43 milijonov kron vlog in nad 1 milijon epstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. Največja Izbora ur, zlatnine, srebrnine H- SVTTHEH 55 svetovn oznani a tfazpošiljalniea samo v št 1 Odgovorni uredaik Josip Gostiufttr y Ljubljani. Tiska JuJoslovanAa tiskarna,