-----   61    -----
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Siska 7. febr.    Pretekli teden se je prodalo 6000
vaganov  pšenice banaške  od  84 do   8772  funtov težke
po   50  do 56-/3   gi*08ev,   in horvaške   po   46^/3   do   50
grošev.    Nap o lic a  se je  po 43   do 45 ^rošev na drobno
prodajala;   koruze se je  specalo 2000 \ag. po 44 do 46
grošev, najbolje sriemske po 46% g-rošev.   Ječmen se je
prodajal na drobno po   30 do 35 ^rošev,   oves  po  25 do
26 grošev.   Reke so z ledom zabite;   mraz je hud;   vozo-
vina do Zidanega mosta je 45 do 51 kr.        (Gosp. list.)
Iz starega Terga  na   Štajerskem   nam   naznanjajo
čast. §:ospod Fr. Verbnjak žalostno novico, da je ^osp.
Janez Zadravec,   kaplan   v Jerenini  poleg" Maribora
29. dan pr. m.   v Gospodu  zaspal.    Bil je  mlad duhovnik,
obče ljubljen in spoštovan gospod.    Gosp. Verbnjak,  ki
so rajnega napravili,   da je šel  v šolo,  in so mu bili vse-
skoz prijazen podpornik,   so   mu   zapeli  tudi   žalostinko,   t
kteri pravijo:
Moj  školar liibleni
Mi dela krivico: Napreje gre meni Na Božjo pravico.
Bodi mu žemljica lahka!
Od sv. Trojice na Staj. 6. febr. Pri nas je zima huda tako, da voda se v vodnjakih suši, tako, da moramo deleč po njo hoditi; tudi za živinico je hudo, ker jo moramo deleč napajati goniti, pot je pa zmerznjena. Ters ali vinska terta je tu in tam pozebla. Vince se lepo čisti in se lepo dela; dobi se še pri nas štertinjak od 40 do 50 fl. Slanina (špeh) je po 24 krajcarjev sr. funt; zlo skop je; ker nismo reje imeli, so bili fureži do novega leta že vsi opravljeni, zato nam pa zabelje manjka. Koruza je tudi draga po 3 fl. 20 kr. vagfan;   al za ajdino  bo letos  huda^
ker je pri nas  celo  nič  pridelali nismo ;   slana jo je vso popalila.                                                              J. Žurman.
Iz Picna v Istri 10. febr. — Tukaj  v Pičnu je že 12 dni na ogled postavljena neka sila čudna ženska iz izhodne Indije unkraj  reke Gang-esa,   iz polotoka Tonknig-a, kjer je vročina taka, da rast ljudi zatera; zato so tu ljudje samo do štiri pedi veliki,   njih telo je  slabo in šibko,   podobno našim   otrokom  dve leti  starim.    Oni nimajo  ne hiše ne obleke , samo s svojimi lasmi si pokrivajo telo.   Podnevi iz jam, v kterih bivajo, ne prilezejo zavolj silne vročine in zavolj strahu,   da   bi jih  ne  raztergala   in  požerla  strašna zver, samo ponoči se priplazijo iz podzemeljskih votlin,   si iskat potrebneg-a živeža, divjih sladkih korenin, zelenjadi in posebnih tičkov;   pitje njih je jgerda černa voda.    Tudi ne-znajo prav govoriti; le neke glasove dajejo od sebe in z rokami in g^ibanjem se porazumijajo;   kadar ne morejo ničesa jesti dobiti,   napadajo eden druzeg^a,   se zadavijo in pojejo. Luna jim je Bog;   z povzdig^njenimi   rokami  in   na  obrazu ležeči jo molijo kot svojega dobrotnika ; na solnce pa raer-zijo,   ker jih zelo peče,   ako   se   iz  votlin pod   milo   nebo prikažejo. — Da   je   vse   to  istina (^resnica),  nam  pričuje omenjena ženska,  ktera je tam živela,   dokler ni bila prodana in v Carig"rad odpeljana.    Bila je tačas 8 let stara in že popolnoma g:odna.    V Carig:radu   se  je  učila  francozki, laški in nemški,   pa tudi v nauku božjem je bila podučena in pred tremi leti v Napolji   (Neapel) keršena.    Povem Ti, predragi bravec, da še nikoli nisem take stvari vidil. Glavo ima kaj debelo,   in sicer  tako,   da znaša   četerti   del  cele osebe;   lase ima kot oglje černe ,   leposvetle  in   pol lakata dalje kakor je ona sama ; stavim, da mnogo naših žensk bi želelo takih las; oči ima černe,  pogleda je bistrega, zobje so lepo beli, veliki in zdravi; obraza je černkastega;   vrat in persi so vkup stisnjeni; telo je šibko; roke ima slabe in vidiš lahko, da ljudje v tem kraji ne lazijo po dveh, temuč po štirih; to pričujejo členi na rokah,  ki so vsi stlačeni in poškodovani, pa je ne bolijo.   Sliši se, kaj ona pripoveduje od svojih ljudi:   da   so   ženske   večje kakor   moški, — da mati samo 7 tednov svoje dete doji, potem ga zapusti,   da je siljeno samo po  rokah in nogah  se   plaziti  in   si   hrane iskati,   —  da   njih   narvečji   sovražniki  so   zverine   in   pa černi ljudje, ki jih s sulicami iščejo,  in ko jih najdejo, jih poberejo in   v druge dežele kot sužnje prodajajo, — da so ondi velike grabljive tiče ,   ki s svojimi  kremplji  njih čuda veliko pomorijo, — da njim   nohti   prav  dolgi   zrastejo,   s kterimi si  kopljejo luknje,   v ktere  se  poskrivajo, — in v zadnje, da dočakajo starost le do trideset let. Le-ta ženska pije tobak iz smodk in pipe.   Njene imena, ki so jih ji dali neki škof,   ko so jo kerstili,   so Anna Maria Lisabeta ;   v spomin kersta so jo obdarili s sreberno svetinjo in verižico, ktera ima podobo B. M. D. od roženkranca. — Radi hodijo ljudje to čudno stvar gledat in radi jo poslušajo,   pa že bi bila davnej na Reki, ako bi dosihmal huda zima potovanja ne bila overala;   gospodar njeni jo misli peljati tudi v Zagreb.   Srečno poti!                                    Janez Korban.
Iz ]\ovega mesta 21. febr. L. — Žalostno dogodbo imam oznaniti „Novicam'', da je eden njih najzvestejših prijatlov umeri; danes namreč smo pokopali verlega domoljuba , častitega gosp. Janeza Burger-ja, tajnika tu-kajšne okrajne sodnije in namestnika deržavnega pravdnika, ki je 19. dan t. m., 60 let star, za mertudom umeri. Bodi mu zemlja lahka!
Iz Ljubljane. ,,Vodnikov teden^' — tako slišimo najraji imenovati tisti teden tega mesca, v kterem smo stoletni god Vodnikov obhajali z narodnimi slavnostmi, ktere nam je tako izverstno osnoval iskreni rodoljub gosp. dr. Toman in si tako zaslužil serčno hvalo in zahvalo vsega slovenskega naroda — je s popisom omenjenih slovesnost in z drugimi Vodnika zadevajočih stvari toliko pobral „Novicam"  prostora,   da  smo  mogli  odložiti  popise
občnih zborov 3 domačih družb, ktere zadevajo materialni ali telesni prid naših rojakov, in se torej po pravici prištevajo občnokoristnim napravam naše dežele, vrednim, da jih tudi omenimo, ko smo najpoprej spolnili duševno dolžnost. Te družbe so: hranilnica (Spar-kasse), družba v pripomoč bolnim kupčijskim, in apotekarskim pomočnikom, in pa družba ^^ dnarno podporo o bertnikov in rokodelcov.
Naj začnemo z najmlajšo družbo, namreč z družbo za dnarno podporo obertnikov in rokodelcov ljubljanskih (Aushilfs-Cassa-Verein fiir Gewerbsleufe), ktera je poslednjo nedeljo preteklega mesca imela svoj drug^i veliki zbor, ktereg^a so tudi Njih ekscelencija deželni poglavar, gospod grof Chorinsky, počastili s svojo nazočostjo, kteri, kakor naši bravci vedo, se radj udeležujejo vseh naprav, ki so deželi v čast in prid. Čeravno je bilo lepo viditi, da so skor vsi častni udje bili pričujoči v tem zboru, nam je veliko bolj še to dopadlo, da je bila zbornica polna naših obertnijskih in rokodelskih mojstrov, ki so 8 tem očitno pokazali, da jim družba ta ni mertva stvar. Družbe neutrudljivi predsednik g. Janez Honak^ mestni rokovičarski mojster in posestnik, je z krepko besedo pozdravil zbor, in v tem lepem govoru posebno hvaležno omenil podpornikov te družbe, ki se je pohlevno lani začela, sedaj pa že ponašati mora, da ni bila brez prida našim obertnikom in rokodelcom. Družtveni tajnik, gospod Jožef Vogel, kteremu kot predstojniku dunajske bankne poddružnice v Ljubljani, se ni zamalo zdelo, da je prevzel opravilstvo tajnika te družbe, je naznanil potem zboru rajtengo do konca preteklega leta, iz ktere smo zvedili, da je družba skozi leto in dan 18,980 fl. posodila, za ktere jo je 178 družbenikov prosilo; 113 jih je že posojilo z 10,750 11. do konca leta po-vernilo, 8,330 fl. je imela še razposojenih; s tožbo terjati ni bilo treba nobenega. Družbeniki so leto in dan vložili družbi lepi znesek od 6864 fl., za ktere jim je 144 fl. 18 kr. obresti plačala. V teh vložbah se očitno vidi zau^ panje, ki ga vživa družba pri svojih deležnikih. S trosijo v za razne opravila ni imela velikih; vsi skupaj so znašali le 200 fl. Varčno ravnanje v vseh rečeh je naredilo, da je imela družba konec lanskega leta že 640 fl. 31 lastnega premoženja za neprevidene stroške. Lep prihranek! — Potem so bili revizorji letne rajtenge in pa štirje odborniki na novo voljeni, kterih vseh skupej je 10, razun predsednika gosp. Ho raka, namestnika njegovega gosp. Strzelba, pravosrednika gosp. dr. E. Costa-ta, tajnika gosp. Vogel-na in dnarničarja gosp. Tambor-nino-ta. Kdor pomisli sedanje dnarne stiske, po kterih zdihuje skor ves svet, bo hvalo vedil družbi, ktera hiti malim obertnikom in rokodelcom na pomoč, kadar pridejo v zadrego, da jim dnarja pomanjka. Bog daj srečo tudi v prihodnje! —
Druga družba, ki se more po pravici bratovšina v pomoč bolnim imenovati, je družba, ktera podpira kupčij ske in apotekarske pomočnike (Handlungs-u. Apothekergehiilfen}, kadar jih nesreča zadene, da zbolijo. Ce je že bogat človek revež, kadar zboli, koliko bolj je milovanja vreden tisti, ki zboli, pa n i m a s čim bi si stregel, s čim zdravnikove pomoči iskal. Da si pošten kupčijsk in apotekarsk strežnik ne more veliko prihraniti čez vsakdanje potrebe, je gotovo, — pa ravno tako gotovo je tudi, da je veliko takih, ki so konec leta čisto „brez čvenka'*; lahko so tedaj zapopasti nadloge, če pride bolezen, in posebno če pride dolgočasna bolezen. Verlemu našemu gospodu Ferdinandu Šmidt-u gre čast in hvala, da je spravil le-to napravo na noge, ktera je prava „usmiljena mati*' svojim deležnikom. Imenuje se ta naprava družba bolnih kupčijskih in apotekarskih pomočnikov (Handlungs-Kranken-Verein). Tudi ta družba je imela  svoj  navadni   veliki letni  zbor  6. dan  pr. m.
Naj tedaj tudi od njega spomnimo, da ljudje po naši deželi in drugih slovenskih okrajnah kaj več zvejo tudi od te mi-lodarne naprave. — Veliki zbor tega družtva 6. dan p. m. je namesto sedanjega gosp* vodja Mih. Ambroža, kte^" rega je bolezen zaderževala, vodja-namestnik goep. Jožef pi^e-ivi^eis z^ ogovoromv začel', v kterem je lepo in jasno raz^ložil vse imenitniše dogodbe tega družtva v preteklem letu-. Iz tega naznanila smo zvodili, da je sedaj djanskih družbenikov 177, in 9 več kakor poprejšnje leto. Kakor pa se od leta do leta družbeniki množijo, tako se množi tudi družbeno premoženje, kije konec leta že znašalo 11,710 fl., se je tedaj od lani pomnožilo za 1,406 fl; Največ k lanski po-množitvi premoženja — je rekel g. govornik — je pripomoglo tistih 400 fl., ki so se lani skupili iz plesa (bala), ki ga vsako leto napravlja družba in s tem, da jih sto in sto v pošteni družbi veselo raja, tolaži nadlogo svojih bolnih ljudi, kterim je lani podelila 244 fl\ 4 kr. Družba je lani prenaredila tudi svoje postave po potrebah sedanjega časa, iz kterih pozvedanio, da namen njeni je svojim udom^ kadar z/bolijo, podeliti vso pomoč za ozdravljenje s tem, da jih vzame ali v &vojo lastno bolnišnico ali da jim poverne stroške, ki jim jih je prizadjala bolezen. Vsak kupčijski in apotekarski strežnik na Krajnskem ali pa tudi v kaki drugi deželi našega cesarstva lahko v to družbo stopi, če je zdrav in še ne 40 let star in da plača vsako leto 3 fl. v družbeno kašo, iz kterega dnarja se plačujejo vsi stroški^ ki jih družbi prizadevajo bolni udje. Kdor koli izmed mladih ljudi kupčijskega ali apotekarskega stanii hoče v to res dobrotljivo družbo stopiti, se ima s pisano prošnjo oglasiti pri vodstvu v Ljubljani. Veselo je brati v letniku, kako je sčasoma iz male revne družbice zrastla velika, dosti premožna. Ko je leta 1835 gosp. Ferdinand Schmidt, takrat namestnik ljubljanskih kopcov, pervikrat razglasil svoje želje, naj bi se ustanovila ta družba, ni bila sicer množica velika, ki je sprejela ta glas, vendar za tadanje čase je bila dosti številna, — 62 udov je stopilo že leta 1836 v družbo, in 800 fl. je bilo premoženje njeno. Od leta do leta pa je rasla družba, in seme, ki ga je vsejal Ijudomili Šmidt, donaša še obilni sad. Zatorej čast in hvala, komur hvala ^e! Ker je gosp. Šmidt stopil iz vodstva, ga je počastila družba s tem, da ga je izvolila svojega častnega uda. Tudi sedanje vodstvo se krepko poganja za blagor družbe, in skerbi na vse strani za svoje bolnike, zraven pa tudi za pomnoženje družbenega premoženja. Kakor pri vsaki družbi mora biti tajnik duša družbe, ako hoče krepko napredovati, tako gre tudi g. Matevžu Treun-u hvala, da je nevtrudljiv delavec pri ti družbi. Mi pa sklenemo ta popis s serčno željo: naj bi kupci (ter-govci) in njih pomočniki, pa tudi apotekarji in njih pomočniki tudi iz Štajerskega, Koroškega, Goriškega, Teržaškega in sploh iz vseh slovenskih dežel stopili v popisano ljubljansko bratov-sino, da bi čedalje krepkeja bila, pomoč delila vsem kupčijskega in apotekarskega stanu, ki v bolezni pomoči njene potrebujejo, in pa da bi se kadaj še druge želje te družbe spolnile , namreč da bi mogla biti kadaj tudi pripomočnica (Pensionsanstalt) postarnim in onemoglim kupčijskim in apotekarskim strežnikom!
Drugo pot od hranilnice ljubljanske.
Iz Ljubljane. Štacunarjem, kramarjem in obertnikom dolgo zaželjeno novico moremo danes svojim bravcom oznaniti, namreč, da je si. c. k. deželno poglavarstvo dovoli/o, da vsaki peterih ljubljanskih sejmov bo v prihodnje 6 dni terpel; vsaki smenj se bo začel v pondeljk in jenjal v sabo t o; če pa je pondeljk praznik, se bo začel v torek; pervi dan je tedaj vselej smajni dan in pa tudi živinski smenj. Že prihodnji smenj v majniku bo poti novi postavi, in se bo začel v pondeljk 3. maja in končal vsaboto 8. maja. Vse na drobno bo razglasil ljubljanski  magistrat  tudi v Oglasnika   „Novie."   — Te
— 62 —
------    63    ----
dni je dobila naša kmetijska družba tisto osnovo postave za obdelovanje Krasa nazaj, ktero je leta 1853 predložila sL ministerstvu notranjih oprav; el. ministerstvo ji velaje, naj se po zaslišanji zvedenih mož iz Krasa tudi za p o-gojzdovanje krajnskega Krasa izdelajo postave po tistih pravilih, ktere je si. ministerstvo ravnokar za po-g-ojzdovanje primorskega Krasa poterdilo, in tako naj se ti enaka družba osnuje tudi na Notrajnskem. Domoljubom iz Notrajnske^a bo tedaj kmalo lepa priložnost dana, ustanoviti si koristno družbo.
Iz Ljubljane. Pretekli petek zvečer je bilo v izbani filharmoniške^a družtva šesto prosto razlaganje učenih reci. Gospod Drag^otin Dežman, naš muzealni kustos, je govoril o „mahu." Njegovo govorjenje se je ločilo tudi potem od tako imenovanih „vorlesung'', ker ni bral iz pisma, ampak govoril iz glave. S krepko pa prosto besedo je dokazoval, kako velika je narava v na rman jih rečeh, — kako čudovito je vse ustvarjeno, — da ni tako majhne stvari, da bi ne bila vredna globo-cega in tancega premišljevanja. Omenili smo tega razlaganja, ktero kakor terdijo vsi, ki so vedni v teh rečeh, je bilo kaj izverstno in narbolje izmed dozdanjih, da izrečemo željo očitno, naj bi nam učeni gospod to, kar so tako mikavno razložili po nemško, v „Novicah" povedali tudi po slovenski. — O poslednjih hudih zametih sta dva delovca, ki sta na železnici sneg odmetavala, tako ozebla, da je eden v Sent-Petru umeri. — Gosp. minister pravosodja je z dekretom od 1. t. m. izvolil g. dr. Lovr. To man-a za advokata v Radoljci, kamor se bo tudi kmalo podal.