#lV : ________ Leto XXI 25. april 1987 številka 4/198 glasilo kolektiva gip pionir novo mesto fe J Zadnje dni v mesecu marcu smo predstavili izgradnjo turističnega naselja Stinica predstavnikom občine in komunalnih organizacij Senja, (foto: Opalk) ( ^ IDEJA, INOVACIJA, RAZVOJ v Smer razvoja svetovnega, z malo zamudo pa tudi domačega tržišča, zahteva od nas vedno večji delež znanja, vgrajenega v proizvod. Niso več redke zahteve investitorjev v razpisnih tenderjih po »proizvodu v roke«, »proizvodu na tržišče« in še dlje, tja do vodenja in razvoja v fazi eksploatacije. To pa zahteva od nas, da se za uresničevanje teh zahtev primerno organiziramo. Ena od strateških usmeritev, ki pelje k temu cilju, je pospešen razvoj inventivne dejavnosti v vseh poslovnih funkcijah. Vsak še tako majhen inventivni prispevek v kakršnikoli obliki je delček tega cilja in množica teh delčkov je celota. Zato ni čudno, da se tako kot vsako leto v mesecu maju obračamo na vse zaposlene, da prispevajo svoj delež k razvoju inovacij in s tem pospešijo razvoj delovne organizacije v smeri uspešnejšega zadovoljevanja potreb tržišča in s tem tudi lastnih. Doktrina našega dela mora biti razvoj in ne delo zaradi preživetja. Komisija za inventivno dejavnost IMAŠ IDEJO, NA DAN Z NJO! J Čestitamo za dan OF in 1. maj! vnice, plačilo najemnine računalniških programov, plačila storitev ipd.). ' Izračun naredi pooblaščena banka na podlagi podatkov o povprečnem uvozu blaga na režimu LBO, ustvarjenem v preteklih treh letih, ki ga' posreduje Zvezna uprava za carino, ter ga poveča za vrednost storitev in neblagovnih plačil v letu 1986 za organizacije združenega dela z daljšim ciklusom proizvodnje. Tako znaša višina DPRP za našo DO v letu 1987 približno 310.000 ameriških dolarjev. Pooblaščena banka tudi ugotavlja status naše DO na podlagi podatkov o ustvarjenem izvozu blaga in storitev ter opravljenem uvozu blaga in storitev v prejšnjih štirih trimesečjih v konvertibilnih devizah. Za obdobje 1. 4. 1986 — 31. 3. 1987 je imel GIP PIONIR za USA $ 2.077.383 IZVOZA in USA $ 518.796 UVOZA, tako da smo še vedno pretežni izvozniki in smo v znaša 214,620.503 din — oz. vrstnem redu plačil v tujino v USA $ 475.245 (po tečaju ZIS drugi prioriteti. Poudariti je za leto 1987), ter v višini 9% treba, da se bo razmerje med izvoza na konvertibilno ob-izvozom in uvozom v priho- močje, kar znaša USA $ 194.085. dnjih kvartalih bistveno posla- Plačevanje odnosno odpi-bšalo in bomo drugo leto ranje akreditivov v letu 1987 verjetno nastopali kot pasivci. poteka samo preko pridoblje-Pereč problem je tudi prido- nih blagovnih kreditov, pri bivanje potrdil o zagotovitvi čemer mora domača DO izpe-deviznih sredstev, ki jih je ljati celoten postopek prido-potrebno predložiti pri vsaki bitve soglasij in dovoljenj za posamezni prijavi o uvozu investicije za stoodstotni kre-rezervnih delov, repromateria- dit z zahtevo, da je investicija la ali opreme. To potrdilo iz- izvozno usmerjena. Postopek daja LB TDB Novo mesto na traja nekaj mesecev, podlagi priliva v tekočem letu, Izvajanje plačil v tujino je ki pride iz tujine za nas na našo zelo počasno zaradi kronične pooblaščeno banko. V letoš- nelikvidnosti Jugoslavije. Na-njem letu pa doslej nismo logi za plačilo stojijo tudi po prejeli še nobenega priliva, ta- več mesecev, s tem pa izgu-ko da imamo probleme pri bljamo zaupanje tujih doba-oridobivanju potrdil. viteljev, da ne omenjamo GIP PIONIR Novo mesto problemov v proizvodnji zara-sme v letu 1987 sklepati di kasnitve dobav rezervnih pogodbe o uvozu opreme s delov ali repromateriala iz konvertibilnega območja v uvoza, višini 31% od obračunane INTERNA BANKA amortizacije v letu 1986, kar Devizna operativa Možnost izrabe uvoznih pravic Za našo DO je končno izračunana višina družbeno priznanih reprodukcijskih potreb (kratko DPRP) s strani LB TDB Novo mesto. DPRP predstavljajo obseg pravic do uvoza in pravic do plačila surovin in repromateriala na režimu LBO ter obseg neblagovnih plačil (devizne dne- opažnimi kasetami, in montažne konstrukcije kot sklop različnih materialov — jeklo, beton, les. V nalogi delno prednapeti beton smo obdelali računske postopke in prikazali smiselnost teh konstrukcij. V svetu in tudi pri nas že dolgo poznamo konstrukcije iz prednapetega betona. Vendar pa naši trenutno veljavni predpisi dovoljujejo samo polno, prednapete konstrukcije. Široko področje betonskih konstrukcij zajema med polno armiranimi in prednapetimi tudi delno prednapete konstrukcije. Delno prednapeti beton predstavlja povezavo med armiranim in polno prednapetim betonim, projektantom pa omogoča večjo svobodo pri projektiranju betonskih konstrukcij. Naloga Armiranobetonski rebričasti križem armirani stropovi, izdelanimi z acrylnimi opažnimi kasetami je izdelana v sodelovanju s tovarno Novo-les. V nalogi je prikazan nov, ekonomičnejši način opaževa-nja stropov razponov od 3 do 12 m. Sistem opaženja s kasetami je najuporabnejši pri klasični armirano betonski gradnji večetažnih poslovnih in tovarniških objektov z veliki- IMAŠ IDEJO, NA DAN Z NJO! bno mesto, saj v principu izpolnjujejo vse zahteve za varno in ekonomično gradnjo. Uporaba posameznih materialov pa je odvisna tudi od gibanja gospodarskih tokov, ki prevladujejo v danem trenutku. Rezultati naloge so uporabni predvsem za projektante in investitorje, saj nam prikažejo uporabnost in ekonomičnost določenega tipa konstrukcij za posamezne objekte. Darko Derlink, dipl. ing. gr. Komisija za proizvodna tekmovanja pri Republiškem odboru sindikata delavcev gradbeništva SR Slovenije razpisuje XIII. PROIZVODNO TEKMOVANJE DELAVCEV GRADBENIŠTVA SLOVENIJE TEKMOVALI BODO: — zidarji — tesarji — odrarji — železokrivci — žerjavisti — keramičarji Organizator bo GRADBENO PODJETJE »KOG-RAD« DRAVOGRAD, Mariborska 9, Dravograd v sodelovanju z Zveznim centrom za izobraževanje gradbenih inštruktorjev iz Ljubljane. mi obtežbami (do 20 KN/m2). Na osnovi ugodnih rezultatov raziskovalne naloge bomo skupaj z proizvajalcem kaset tovarno pohištva Novoles pričeli z vpeljavo novega opažnega sistema v gradbeno operativo. V nalogi Montažni sistemi gradenj kot sklop različnih materialov so obravnavani montažni sistemi gradenj, ki uporabljajo za osnovni material beton, les ali kovine. Pri razvoju montažnih gradenj so vsi ti materiali dobili pomemb- r Razisko- valne naloge v GIP »Pionir« Gospodarska kriza tudi naši delovni organizaciji ni prizanesla. Zavedamo se, da so lastno znanje, uporaba lastnih surovin in lastne tehnologije ključ do uspešnega dela. Zaradi tega dobivajo raziskovalne naloge vse večji pomen. Pri GIP Pionir smo v letu 1986 v sodelovanju z Občinsko raziskovalno skupnostjo Novo mesto realizirali več raziskovalnih nalog: delno prednapeti beton, armiranobetonski rebričasti križem armirani stropovi, izdelani z acrylnimi Nekateri vidiki nadaljnjega dela na področju razvoja kadrovske funkcije v GIP Pionir Novo mesto Uvod Kadrovska funkcija v GIP Pionir Novo mesto mora pomeniti združenje vseh dejavnosti, ki so kakorkoli povezane s kadri (v funkciji kadrov). To pomeni, da je kadrovska funkcija širši pojem kot pa kadrovska služba oz. strokovna služba za kadrovsko dejavnost. Pod pojmom kadrovska funkcija okvirno razumemo: kadrovsko politiko, kadrovsko službo, tehnologijo kadrovske dejavnosti in kadrovsko operativo. Nosilci in hkrati tudi predmet kadrovske dejavnosti (funkcije) so kadri. Torej kadri v pripravi in kadri v funkciji. Imperativ današnjega in prihodnjega strateškega razvoja DO GIP Pionir morata postati večja skrb in vlaganje v kadre. Razvoj kadrov naj bo temeljna usmeritev in najvitalnejša pod-funkcija kadrovske dejavnosti oz. celotnega razvoja DO. Projekt Pionirekaje idelana priložnost za opredelitev razvoja kadrovske funkcije kot integralnega dela celotne razvojne strategije DO. Nadaljnji razvoj kadrovske funkcije mora temeljiti na razvojno-raz-iskovalnem kadrovskem delu. Razmisliti je treba, ali bi kazalo v okviru Pionireke kot globalnega strateško-razvoj-nega programa DO opredeliti posebne analitično-razvojne projekte za posamezna področja dejavnosti, torej tudi področje kadrovske dejavnosti. V nadaljevanju podajam nekaj lastnih predlogov poglavitnih usmeritev nadaljnjega razvoja kadrovske funkcije DO. Nekaj smernic nadaljnjega razvoja kadrovske dejavnosti v DO GIP Pionir a) Lotiti se moramo temeljite prenove sistema razvoja kadrov in izobraževanja na nivoju DO. V ta namen predlagam sledeče aktivnosti: — oblikovati ustrezno enotno stališče v vseh vodilnih, vodstvenih in strokovnih krogih TOZD, DS in na nivoju DO (predhodno pripraviti argumentirano gradivo oz. ustrezno strokovno podlago za razprave), — ustvariti ustrezno politično klimo v smislu nadaljnjega realiziranja tozadevnih zaključkov akcijske konference ZK in argumentiranih razprav na sejah samoupravnih organov in DPO TOZD, DS in na nivoju celotne DO, — v primeru pozitivnih stališč izdelati načrt empirične raziskave razvoja kadrov v DO v zadnjih 10 letih in pripraviti vse potrebno za projekcijo razvoja kadrov DO GIP Pionir do leta 1995 in 2000. V ta namen oblikovati ustrezno ■ projektno skupino, v katero se stalno ali občasno vključujejo delavci iz strokovne kadrovske službe DO in TOZD, vodilni in vodstveni delavci ter nekateri ostali strokovni in razvojni kadri, — načrt raziskave in projektno skupino predstaviti strokovnemu kolegiju, samoupravnim organom in DPO v TOZD, DS in DO ter pridobiti ustrezno verifikacijo, — izvesti raziskavo z uporabo ustrezne metodologije in organizacije dela (anketna oz. delphi metoda, statistične metode pri kadrovanju in izobraževanju, priprava parametrov za poznejšo izvedbo projekcije razvoja kadrov po IKB metodi — indeks kadrov prihodnosti, metoda itervjujev — organizirati strokovno posvetovanje o izsledkih raziskave in opredeliti konkretne akcije za morebitno sanacijo stanja, vse skupaj pa publicirati v internem glasilu Pionir pa tudi v ustrezni strokovni literaturi, kadrovskih posvetovanjih in drugih javnih občilih, — na osnovi analize izdelati projekcijo razvoja kadrov do leta 1995 in 2000, vse skupaj pa obravnavati v okviru projekta Pionireka, — nenehno dograjevati in ohranjati sistem planiranja in spremljanja razvoja kadrov oz. razvijati računalniško podprt kadrovsko-informacijski sistem, — za realizacijo navedenih nalog je potrebno predvsem tesno medsebojno delovanje oddelka za planiranje in spremljanje razvoja kadrov (oddelek za kadrovanje po predlaganem organigramu) in oddelka za izobraževanje, skupaj z ustreznimi službami in organi v TOZD in DS ter DO. b) Izdelati ustreznejši model stalnega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja kadrov na nivoju DO. V ta namen bo potrebno zastaviti predvsem sledeče naloge: — sistematično ter na ustreznem strokovnem nivoju ugotavljati potrebe po izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju, pri tem pa temeljiti predvsem na izhodiščih iz prejšnje točke in na razvojnih ciljih posameznih dejavnosti in DO kot celote, — izdelati dolgoročni, srednjeročni in operativne plane izobraževanja, pri tem pa delo temeljito uskladiti na nivoju DO, — posebej pripraviti načrt in izvesti empirično raziskavo o motiviranosti delavcev in drugih možnostih za manjkajoče osnovnošolsko izobraževanje zaposlenih (38% zaposlenih nima popolne osnovne šole!), oblikovati ustrezne učne skupine, planirati, organizirati in postopno izvajati osnovnošolsko izobraževanje, po možnosti kombinirano s funkcionalnim izobraževanjem, — pripraviti vsestransko proučene programe izobraževalnih oblik, oblikovati ustrezne učne skupine, organizirati, izvajati in kompleksno valorizirati posamezne interne in eksterne izobraževalne akcije, praviloma nobena izobraževalna akcija ne bi smela biti izvedena, ki ne bi sledila trenutnim, predvsem pa razvojnim ciljem delovnih procesov v GIP Pionir. — v ta namen pripraviti ustrezno strokovno navodilo, temelječe na izsledkih raziskav in že znanih dejstvih. — izdelati ustreznejši model organizacije pripravništva, proizvodnega dela in delovne prakse, predvsem z vidika izdelave ustreznih programov ipd. c) Izdelati metodološki model analize strukture kadrov: — objektivno ugotavljanje (snemanje) potreb po kadrih. č) Izdelati ustreznejši model procesa kadrovanja: — posebej opredeliti sisteme: pridobivanja, sprejemanja, uvajanja razvrščanja, premeščanja in napredovanja delavcev. d) Opraviti temeljito analizo izvajanja obstoječega sistema vrednotenja dela in nagrajevanja delavcev, ugotoviti glavne pomanjkljivosti sistema in izvajanja, predvsem pa proučiti možnosti ustreznejšega vrednotenja uspešnosti dela ter vrednotenje zahteve po strokovnosti dela. e) Kot izhodišče za izvajanje aktivnosti iz točk c, č in d temeljito proučiti obstoječo sistemizacijo oz. razvid del in nalog z vidika vseh kategorij zahtevnosti, po potrebi pa izvesti dodatne oz. dopolnilne analize zahtevnosti del in nalog. V bodoče se izogibati alternativam glede strokovne usposobljenosti, predvsem pa je nesmiselno postavljati trojne alternative: visoka ali višja ali srednja strokovna izobrazba. f) Na podlagi že znanih dejstev in dodatnih analiz oblikovati program socialnega dela, predvsem v smislu odpravljanja negativnih pojavov, prerazporejanja delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo in izboljševanja interka-drovskih odnosov (posebej analizirati stopnjo in vzroke fluktuacije, in sicer s pomočjo ustrezne strokovne metodologije). g) Proučiti možnosti in sprejeti samoupravni sporazum med delavci TOZD in DS o izvajanju enotne kadrovske politike na nivoju DO GIP Pionir. Nato izvajati strogi nadzor nad izvajanjem sporazuma. V ta namen pripraviti ustrezno strokovno podlago. Proučiti obstoječe opredelitve kadrovske politike v samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev. h) Izdelati model funkcionalnega vodenja strokovne kadrovske dejavnosti na relaciji kadrovsko-splošna služba DO — kadrovsko-splošne službe tozdov. V ta namen bo potrebno doseči soglasje med vodji kadrovsko-splošnih služb, direktorji tozdov ipd. i) Proučiti možnosti nadaljnjega razvoja zdravstvene in tehnično-varstvene prevencije kadrov, predvsem z vidika humanizacije dela oz. ergonomije. V ta namen izdelati ustrezne strokovne podlage. j) Izdelati okvirni program razvojno-raziskovalnega dela na področju kadrovske dejavnosti in ga predložiti v verifikacijo samoupravnim organom, DPO in strokovnemu kolegiju DO. 2 k) Pripraviti model infor- » macijskega sistema s področja kadrovske dejavnosti in v ta namen pripravljati ustrezne strokovne članke za glasilo' Pionir za osveščanje o pomenu demokratičnega izvajanja posameznih kadrovskih subfun-kcij. Vsi delavci morajo biti' (Nadaljevanje na 6. 4 O^Dt^lD^flOra ran^ir^nnr^! 5 Direktor Drago Trnovšek na otvoritvi Giposovega dne na sejmu v Gornji Radgoni. Tri plakete na sejmu v Gornji Radgoni »Navdušen sem, da se industrija gradbene opreme uspešno razvija, da se predstavlja s številnimi novostmi in da se naše gradbene organizacije z domačo opremo že pojavljajo na svetovnem tržišču. Gre za pomemben korak naprej, ko gradbinci niso več samo izvajalci del. Z izvozom gradbene opreme stopa gradbeništvo v višjo fazo razvoja in si širše odpira okno v svet.« To so bile besede, ki jih je med drugim povedal Andrej Ocvirk, predsednik zveznega komiteja za industrijo in energetiko ob otvoritvi četrtega sejma gradbeništva in gradbenih materialov z mednarodno udeležbo 6. aprila na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, kjer sodeluje 350 razstavljalcev iz Jugoslavije in 30 iz šestih tujih držav. Letošnji sejem je skušal tako na razstavnem prostoru kot • "V IlUlllit ' |: tudi z različnimi spremljajočimi strokovnimi posveti prikazati prav novosti jugoslovanskega gradbeništva in industrije gradbenega materiala. Na sejmu smo se predstavili tudi mi v sklopu SOZD GIPOSS, ki je organiziral tudi svoj dan. Predstavili so se tozdi Lesni obrat s harmonika vrati in preklopnimi vrati, Keramika s pečmi in kamini ter MKI, kije za svoje proizvode prejel kar tri plakete, in sicer: zlato za vibracijski valjar PV 45, ki ga izdelujemo v sodelovanju z zahodnonemškim podjetjem, in srebrni plaketi za servisni merilnik SM 01 in napravo za prečiščevanje olj MFN 2/4. Vsi nagrajeni izdelki pomenijo nadomeščanje uvoza. Za vse te nagrade pa ima prav gotovo zasluge posebna skupina, ki že več let deluje v tozdu: Marjan Zupanc, Slavko Bašelj, Peter Bračko, Ivan Hočevar s sodelavci, ki načrtno razvijajo vse te projekte. Sam razstavni prostor je prinesel veliko novega. Za naše proizvode je bilo mnogo povpraševanja, škoda le, da smo bili tako raztreseni po sejmišču z izdelki, zaradi česar ni bilo mogoče navezovati stikov. O tem velja razmisliti za naslednje leto. Katjuša Borsan Nagrajeni valjar s zlato plaketo, v katerem je vgrajenih 4/5 domačih delov. Uporaben je predvsem pri gradnji cest in drugih infrastrukturnih objektov. Servisni merilnik SM 01 je prvi aparat te vrste, izdelan v Jugoslaviji — srebrna plaketa. Naprava za prečiščevanje olj MFN 2/4 — srebrna plaketa ionskem sejmu tudi opaži jfl 1 □ m I : j*T~ iflBpBM) [j^DI^D^OOra 6 c« ZJ Popravek 3. številka glasila Pionirje izšla 25. marca in ne 25. aprila, kot je bilo napačno navedeno na naslovnici. Slikano pred Erjavčevo kočo na Vršiču obveščeni o strokovnih prizadevanjih v kadrovskem delu. l) Izdelati program stjo-kovnega izobraževanja in izpopolnjevanja kadrovskih delavcev in sploh intenzivirati tozadevni izobraževalni proces. m) Proučiti obstoječi sistem ocenjevanja vodilnih in vodstvenih delavcev ter po potrebi zgraditi ustreznejši model. n) Nadalje dograjevati organizacijo in sistem funkcioniranja strokovne kadrovske dejavnosti na nivoju DO. o) V sistemu spremljanja razvoja kadrov se dogovoriti predvsem o enotni kadrovski evidenci (predvsem dinamičnih podatkov o kadrih: končane izobraževalne oblike, sodelovanje v inovacijah, pridobitev posebnih znanj, vidnejši dosežki pri delu, družbenopolitična in samoupravljalska aktivnost, sodelovanje na strokovnih posvetih, ekskurzijah ipd.). Na podlagi sistematičnega spremljanja razvoja kadrov oblikovati objektivizirane informacije o kadrih za potrebe določenih kadrovskih akcij. p) Dograjevati sistem spodbujanja inovativne dejavnosti med delavci. r) Na podlagi empirične raziskave ugotoviti stanje osebnega in družbenega standarda delavcev ter izdelati ustrezen model nadaljnjega razvoja. s) Pričujoči program strokovno proučiti in pripraviti operativni načrt za izvajanje posameznih akcij. Zaključek Nenehen razvoj kadrovske funkcije je pogoj za revolucionirale proizvajalnih sil in razvijanje samoupravljanja v DO GIP Pionir. Strokovno delo na področju razvoja kadrovske funkcije zahteva od konkretnega nosilca, da cca 30% delovnega časa posveti študiju strokovne kadrološke literature, udeležbam na domačih in tujih strokovnih posvetovanjih, strokovnih ekskurzijah doma in na tujem, v smislu revitalizacije kadrološkega znanja. Le visoko strokoven in izkušen kadrovski strokovnjak lahko opraviči pričakovano poslanstvo. Anton Mihelič, dipl. org. dela Planinska sekcija Planinska sekcija pri SŠD PIONIR Novo mesto ima v letošnjem letu naslednji plan izletov: 30. maj — Golica, 27. junij — Zelenica, Stol, 28. in 29. 30. avgust — Kamniške Alpe, 12. september — pohod planincev GIPOSS, 24. oktober — izlet v neznano. Vsi datumi izletov, ki so določeni, so orientacijski, lahko pride do določenih sprememb. Točni datumi bodo objavljeni z razpisom posameznega izleta preko OBVEŠČEVALCA. Letna članarina PZSje 1.000.— din. Plačate jo lahko pri vodji sekcije Marku Remsu, DSSS — teh. služba (int. 207), kjer dobite planinsko izkaznico (novi člani) in markico za tekoče leto. Planinski pozdrav! onSoi/ ^ /t/\AA^_ (' c J" ____ £\p-j €L š«. 'f'O /tuA^JUO- L-, , dLe, 6-Cc^ečc^ |5~nT!5>_ W ^ \yJLc CU—‘ vtk P^U & V'f'Na dU ^ Dom na Gorjancih V lanskem letu smo adaptirali počitniški dom na Gorjancih. Preuredili smo sobo za okoli 35 oseb in sanitarije. V letošnjem letu pa bomo uredili še zunanjo ureditev. Imamo svojega oskrbnika, kjer vam bomo nudili domače specialitete s tega dela Gorjancev. Postregli vam bomo s pristnimi vini in domačim žganjem. Idealni sprehodi — izkoristite nabiranje gozdnih sadežev, planinarjenje, skratka nabiranje moči in barve. Dom bo odprt vsak dan, razen torka, od 11. ure dalje. Pridite! Družbeni standard rsim NOVO MESTO Pionir na Kranjskem sejmu Od 10. do 20. aprila je bil v Kranju Gorenjski kmetijski sejem, na katerem sta se predstavila s svojimi izdelki tudi tozda Keramika in Lesni obrat. Razstavljali smo preko kranjskega Merkurja, ki za nas prodaja peči in tipska vrata. Za naše izdelke je vladal na sejmu velik interes in veliko jih je bilo tudi prodanih. 7 ranr^irr^inra mmm V tem mesecu so se nam predstavili kolesarji Kolesarskega društva Krka z bero priznanj, pokalov in drugih odličij. V pogovoru z ekipo je tekla beseda, o njihovem trdnem delu in uspehih. Na sliki je ekipa in njihovo vodstvo, manjka še trener Ivan Turk. (Foto: Borsan) Sandi Papež se vpisuje v spominsko knjigo. »Zahvaljujemo se DO Pionir za vso pomoč kolesarjem Krke«. (Foto: Borsan) Janezu Kocjanu v slovo V času, ko se vsa narava pripravlja na novo življenje, ko se ob jutrih vse glasneje oglaša žvrgolenje ptic, smo v četrtek, 9. aprila, prejeli tragično novico, da je cesta zopet terjala mlado življenje, tokrat mladega delavca, ki je bil zaposlen v TOZD M KI še do pred kratkim, to je do 6. aprila. Rodil se je 12. 7. 1965 v kmečki družini v Šentjerneju, kjer so se ukvarjali z živinorejo, posebno pa še z vzgojo konjev, za kar je imel velik interes tudi on, in kjer je kot kratkohlačnik preživel otroška leta. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Šentjerneju, se je najprej zaposlil v tovarni NO-VOLES Gotna vas, nato pa v 1MV Podgorje Šentjernej, kjer je delal tri leta, dokler ni odšel v JLA. V času služenja vojaškega roka je uspešno končal izpit za voznika. Takoj po služenju vojske se je vpisal v poklicno šolo za voznike, jo uspešno končal in se zaposlil pri nas. Takoj smo opazili njegovo prizadevnost in vestnost pri delu. Zavedajoč se njegovega položaja in osebnih vrlin, ki jih je kazal pri opravljanju dela in njegovih želja, smo skrbno načrtovali njegovo usposabljanje. Hoteli smo mu izpolniti njegovo mladostno željo in smo ga kot voznika razporedili na delo na gradbiščih širom naše ožje in širše domovine, saj je med delom vedno občudoval velike gradbene stroje in vozila ter delavce, ko so delali z njimi. V mesecu novembru 1986 se je poročil in z ženo Andrejo sta pričakovala prav sedaj, nekje v začetku meseca maja, rojstvo njunega tako težko pričakovanega otroka. Cesta je zahtevala tako še eno življenje mladega in vestnega delavca, polnega elana in načrtov. Kruta usoda je preprečila njegove načrte, ki jih je hote! dopolnjevati, in to tretji dan zaposlitve na novem delovnem mestu. Mi se mu lahko le zahvalimo za vso požrtvovalnost in prizadevnost pri delu ter za tovariški in pristen odnos do sodelavcev. Jožica Fabjan TOZD MKI kronika V času od 13. 3. 1987 do 14. 4. 1987 je prišlo v TOZD Keramika, TOZD TKI, TOZD PB, TOZD LO, DSSS in DS IB do naslednjih kadrovskih sprememb: Delovno razmerje so sklenili: DSSS: Tomljanovič-Torkar Miran, dipl. gr. ing, v centralni laboratorij Struna Franc, inštr. učencev Merlin Anton, gradb. tehnik, iz GS Novo mesto Kolar Martin, inštr. učencev, iz GS Novo mesto Stanko Miran, dipl. oec., iz GS Krško TOZD Keramika: Milenkovič Vladimir, keramik DS IB: Miklič Danica, ek. tehnik, iz GS Ljubljana TOZD TKI: Kralj Andrej, dipl. gr. ing., iz GS Ljubljana Iz JLA sta se vrnila: TOZD LO: Kolenc Jože, delavec TOZD Keramika: Bevc Franc, delavec Delovno razmerje so prekinili: DSSS: Zarabec Dragoslava, administrator TOZD Keramika: Nikolič Radivoje, keramik Stamenkovič Miloš, delavec TOZD LO: Nadarevič Rasim, mizar Sajko Dragutin, mizar DS IB: Lovrič Martina, administrator V JLA so odšli: TOZD Keramika: Babič Milorad, delavec Kos Momir, delavec Kerin Andrej, keramik-pečar Črtalič Tomaž, keramik-pečar TOZD TKI: Zupančič Franc, gradb. tehnik Upokojila sta se: DSSS: Bartolj Kristina, čistilka TOZD LO: Aš Alojz, mizar Anica Bučinel Kadrovske spremembe v TOZD Gradbeni sektor Novo mesto v mesecu aprilu 1987. V delovno razmerje so sprejeli: L Atajič Nijaz, delavec 2. Bjelčevič Tihomir, delavec 3. Bobič Ibro, delavec 4. Čatič Zuhdija, delavec 5. Hasić Derviš, delavec 6. Hadžič Džemal, delavec 7. Halilovič Zikret, delavec 8. Harbaš Derviš, delavec 9. Hadžič Hasan, delavec 10. Hasanagič Fadil, delavec 11. Jakupovič Meho, delavec 12. Kukolj Jožo 1962, delavec 13. Kukolj Jožo 1964, delavec 14. Musič Samir, delavec 15. Nikolič Vladimir, delavec 16. Paripovič Vladimir, delavec 17. Sivonjič Ljubomir, delavec 18. Šomič Hasib, delavec 19. Dropulja Ivo, zidar 20. Husagič Mirsad, zidar 21. Husanovič Nusret, zidar 22. Ivanjič Ninko, zidar 23. Jakupovič Senad, zidar 24. Jušič Pašaga, zidar 25. Krešič Ivica, zidar 26. Omerovič Hazim, zidar 27. Sukur Ostoja, zidar 28. Šlogar Damir, zidar 29. Tadič Franjo, zidar 30. Zlovarič Vladimir, zidar 31. Alibašič Hajrudin, tesar 32. Beganovič Mujo, tesar 33. Bešo Rifat, tesar 34. Duranovič Bajro, tesar 35. Halilovič Salih, tesar 36. Malič Razim, tesar 37. Muharemovič Mirsad, tesar 38. Puščul Kemal, tesar 39. SivičTvteho, tesar 40. Ljevakovič Zijad, miner 41. Čatič Nisvet, železokrivec 42. Jahič Fadil, železokrivec 43. Mujanovič Mehdin, železokrivec 44. Delalič Rasim, natakar za DS DS 45. Kusić Đurđa, natakar za DS DS 46. Maletič Dragica, natakar za DS DS IZ JLA so se vrnili: L Abdič Esad, delavec 2. Gerzič Emir, delavec 3. Jušič Fikret, delavec 4. Mahmič Mehmed, delavec 5. Pečanin Osman, delavec 6. Zupevec Alojz, zidar 7. Kovanušič Slobodan, tesar Delovno razmerje so prekinili: L Ban Igor, zidar 2. Nagelj Franc, zidar 3. Maleševac Marjan, zidar . 4. Kolar Martin, gradb. delovodja — na DSSS Upokojila sta se: L Marolt Marija, kuharica 2. Hrastar Anton, tesar GIP TOZD MKI Iz JLA so se vrnili: 1. Bohte Andrej, avtomehanik 2. Marijan Ivica, monter ogrevalnih naprav 3. Juršič Pero, ključavničar 4. Špelič Darko, pomožni elektroinštalater 5. Križaj Miljenko, ključavničar 6. Škrbec Tomaž, monter VO naprav 7. Poreber Samo, strojni tehnik 8. Grudne Igor, strojnik TGM 9. Vovko Franci, avtoelek-tričar 10. Jerele Martin, monter OG naprav 11. Ogulin Janez, monter VO naprav Na novo so sklenili delovno razmerje L Davidovič Juro, ključavničar 2. Omerdič Sead, varilec 3. Grabnar Jože, avtomehanik Kot pripravniki so nastopili delo: L Krašovec Miro, str. ing., pripravnik V JLA so odšli: L Šutila Vladimir, ključavničar 2. Kerep Marjan, monter VO naprav 3. Bevec Peter, avtomehanik 4. Murič Sead, strojnik TGM 5. Skol Igor, elektroinštalater 6. Renuša Stane, strojni tehnik 7. Kaplar Tomaž, monter CK 8. Kocjan Anton, avtoklepar 9. Juršič Jože, stavbni klepar 10. Zupančič Slavko, monter VO naprav Delovno razmerje so prekinili: L Balabanič Ivan, strojnik 2. Bursič Božidar, strojnik TGM 3. Pavlin Darko, elektroinštalater 4. Pintarič Jožefa, čistilka 5. Krese Robert, avtoličar 6. Stariha Lado, avtomehanik 7. Barbič Igor, avtoelektri-čar 8. Zajc Cveto, strojnik TGM 9. Jerman Damjana, ekonomski tehnik 10. Bizovičar Robert, avtomehanik 11. Saje Miro, avtoklepar 12. Davidovič Juro, ključavničar 13. Turk Brigita, ekonomski tehnik 14. Pintarič Boris, monter VO naprav 15. Bobnar Franc, elektro-mehanik Nemanič Erika MKI TOZD zaključna dela Metlika Prijave in odjave v marcu 87 Delovno razmerje so sklenili naslednji delavci: L Gorše Mladen, tehnolog v pripravi dela 2. 3. 1987 2. Adžič Ivica, pleskar KV II 3. 3 1987 3. Šušič Ismet, klepar KV II 3. 3. 1987 4. Mustič Avdo, klepar KV II 3. 3. 1987 5. Frkatovič Ismet, klepar KV II 3. 3. 1987 6. Vikovič Miralem, klepar KV II 4. 3. 1987 7. Halilovič Munib, PU pleskar 10. 3. 1987 8. Dolinar Ljubica, čistilka 12. 3. 1987 Delovno razmerje je prenehalo: L Bakal Dušan, pleskar VK I 27. 2. 1987 2. Ivančič Dragica, čistilka 27. 2. 1987 3. Bakal Boško, pleskar VK I 13. 3. 1987 Pionir je glasilo kolektiva GIP PIONIR Novo mesto. Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica: Katjuša Borsan, namestnik Danila Jenko TOZD LO, člani uredniškega odbora: Štefka Šega (Gradbena operativa Novo mesto), Vera Hiti (Gradbena operativa Ljubljana), Ida Slapšak (Gradbena operativa Krško), Branko Lavrenčič (Togrel), Boško Živkovič (Gradbena operativa Zagreb), Drago Popovič (gradbena operativa Metlika), Smilja Kos (Keramika in zaključna dela), Fanika Krivec (Projektivni biro), Marija Jurekič (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije), Roman Tomšič (Interna banka) Polona Mlinar (Skupne službe). Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva GIP Pionir, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Lektoriranje, tehnična ureditev, stavek, montaža in filmi: DIC Novo mesto. Tisk v Tiskarni Novo mesto.