SNEŽNI PLAZOVI V SLOVENIJI . . • PREDGOVOR Brž ko smo osnovali Inštitut za geografi jo SAZU, smo si vzeli za nalogo, da organiziramo opazovanje snežnih plazov j Sloveniji . Sa j smo že dolgo čutili, kako nam m a n j k a j o ko l ička j trdni in kon- kre tn i podatki, k j e , kako, k d a j in s kakšnimi učinki se proži jo snežni plazovi v našem goratem svetu. Pač so l judem v posameznih naših pokra j inah v dolinah, po gorah in ob snežnikih znani k ra j i , k j e r se radi proži jo plazovi, toda pregleda o tem, k j e so ti k r a j i in kakšni so, nimamo. Naši pokra j insk i opisi, gorski vodniki, zlasti smučarski, so prinesli označbe, k j e so n a j b o l j plazovita področja. Brali smo pogosto poročila o posameznih plazovih, posebno o tistih, ki so povzročili hude nesreče. Pregleda o snežnih plazovih v Slo- venskih Alpah in n j ihovem predgor ju še nimamo, kakor tudi ni- mamo š tud i j o pr irodi snežnih plazov pri nas, pogojih nj ihovega nastanka ter nj ihovih učinkov. Namenili smo se tedaj , da začnemo s sistematičnim proučeva- n j e m plazov pri nas. Inštitut za geografi jo SAZU je zbral n e k a j dobrih opazovalcev plazov. Posrečilo se nam je, da smo z anke- t i ran jem dobili podatke o plazovih za posamezne zime iz d o k a j raznovrstnih pokra j in Slovenije. Res je, da nam še za mnoge k r a j e m a n j k a j o vesti o snežnih plazovih, vendar imamo vtis, da smo do- bili pregled, k j e v Sloveniji so plazovita področja in k j e nam j e koncentr i rat i bodoča opazovanja. Posamezni naši člani in sotrud- niki so nalašč zaradi plazov pregledali posamezne gorske predele, posebno gorsko Posočje v debelem snegu f e b r u a r j u 1952. Ko smo si prizadevali , da zberemo tudi podatke o škodi, ki j i h povzročajo plazovi, smo se obrnili za sodelovanje do ustanov gozdne uprave Slovenije in pri n j ih dobili zelo dragoceno gradivo' o škodi v gozdih in na divjačini. Za dragoceno pomoč se j im tudi na tem mestu iskreno zahval ju jemo. Prav tako se zahva l ju jemo vsem našim so- delavcem ter Slovenski akademi j i znanosti in umetnosti, ki nam j e s f inančno pomočjo omogočila delo. Ob jav l j amo p rva poročila o uspehih našega dosedanjega pro- učevanja snežnih plazov v Sloveniji. Želimo, da bi bi la ta poročila osnova za n a d a l j n j e delo. Vabimo na sodelovanje še širši krog sodelavcev, vse tiste, k i imajo opravka s plazovi ali se zan je iz kakršnihkol i vzrokov zanimajo. Proučevanje plazov je zelo koan- pleksna stvar. Menda se j e moremo na jus t rezne je in najš i rše lotiti geografi, s a j so snežni plazovi predvsem zavisni od reliefa, terenskih in hipsografskih pogojev, vegetacijske odeje in še drugih svojstev zemeljskega površja; učinki plazov imajo veliko vlogo v morfo- genezi, v poteku kult ivaci je , nameščanju zgradb in naselij , uspe- v a n j u prometnih zvez itd. Naše poročilo j e sestavil na osnovi poslanih drobnih poročil in samostojnega ogleda na mnogih k r a j i h na terenu samem asistent Inštituta za geografi jo SAZU Ivan Gams, k i pa je hkra t i poiskal v starejših publ ikaci jah k r a j š e in dal jše zapiske o plazovih. Podoba je , da se v naših gorah snežišča zadržu je jo dolgo v polet je , v na jn iž j ih legah in n a j d a l j e v tistih osojah, kamor so j ih na j izdatneje nagrmadili ponavl ja joč i se veliki plazovi. Koristno bo, tem posvetiti prav posebno pozornost, s a j zalagajo vodne izvirke, o s k r b u j e j o živino in pas t i r j e z vodo ter so pomembni še drugače. V najugodnejš ih , to j e n a j b o l j osojnih položajih se v n j i h ob l iku je »zeleni sneg«, ki j e na jpr imi t ivnejš i zametek ledenikov. Zanimivo bo napravi t i si pregled vseh teh »zelenih snegov« in spremljat i n j ih menjavo po vremenskih in kl imatskih obdobjih. V š tudi ju plazov smo zelo navezani na sodelovanje meteoro- logov in zelo nam j e pr i je tno, da se j im moremo zahvaliti za so- udeležbo, posebej prof. D. Fur lanu, že v tem našem prvem poročilu, in sicer za razpravo o hudem snežnem metežu in z n j im zvezanih katastrofalnih plazovih v f e b r u a r j u 1952. Na sodelovanje z gospo- darskimi ustanovami in kolektivi bomo vedno navezani, bodisi za gospodarsko področje in za prometna sredstva ali za druge panoge. Želimo si zelo sodelovanja s turističnimi organizacijami, s kater imi smo se že do seda j našli v skupnem delu. Za proučevanje snežnih plazov samih na sebi, za analizo raznih oblik, tipov in specifičnih svojstev posameznih pojavov se priporočamo za sodelovanje stro- kovn jakom iz fizikalnega področja. Ze b l ižn ja bodočnost bo po- kazala, katere bodo na jbo l j še organizacijske oblike sodelovanja v ci l ju, da dovedemo do uspešnih zakl jučkov š tud i j snežnih plazov v Sloveniji. Nemara se bo mogla na to naše delo nasloniti tudi praksa tehnične borbe zoper nevarnosti in oškodbe snežnih plazov, zlasti pri gozdarstvu, nasel j ih in prometnih sredstvih. V naslednjem ob jav l j amo besedilo našega vabila na sodelovanje, v š tudi ju plazov v zimi 1950/51 in prav tako navodila za opazo- van je plazov. Ob jav l j amo oboje predvsem iz želje, da bi bilo eno in drugo tudi v bodoče opora za plodno sodelovanje zainteresiranih. Plazovi v naših k r a j i h Inštitut za geografi jo pr i Slovenski akademij i znanosti in umet- nosti si j e vzel za eno prvih, neposrednih nalog, da prouči snežne plazove na Slovenskem. Proučit i j e treba nj ihovo p o j a v l j a n j e po letnih časih in po vremenski pogojenosti, dognati k r a j e , k j e r se redno ali vsa j včasih prožijo plazovi in si napravi t i pregled o učinkih, predvsem o škodi, k i jo povzročajo, bodisi v gozdih ali nasel j ih ali z drugimi nesrečami, ki j ih pr inašajo. Mars ik je po svetu imajo snežne plazove že dodobra raziskane in mars ik je so prešli že na dejansko sistematično zaščito gozdov in nasel i j ter prometnih poti s posebnimi napravami ob ogroženih pobočjih. Na Slovenskem smo šele ob začetku sistematične proučitve snežnih plazov. Inštitut za geograf i jo v Slovenski akademi j i znanosti in umet- nosti se obrača te dni na posameznike na široko po Sloveniji s prošnjo in predlogom, da bi mu za svoj k r a j in za svojo okolico poročali o pojavu in učinkih snežnih plazov v letošnji zimi. V ta namen smo izdelali posebna navodila v obliki vprašan j in j i h raz- poslali posameznikom s prošnjo za poročanje. Obračamo se po t e j poti tudi na druge, na vse tiste, ki se za plazove zanimajo in ki bi nam mogli povedati mars ika j važnega in zanimivega, pa nj ihovih naslovov do sedaj še ne poznamo. Prosimo jih, da se p r i j av i jo na naš naslov: Inštitut za geografi jo v Slovenski akademi j i znanosti in umetnosti, L jub l j ana , Novi trg št. 3. Navodila za opazovanje snežnih plazov K j e so se v letošnji zimi prožili plazovi: Ime gore ali hriba, južna, severna, vzhodna ali zahodna stran pobočja. Približna višina, k j e r se j e plaz utrgal in do koder se j e spustil. Ali j e v golem ska- lovju, ali v t ravnatem pobočju, ali na ozemlju, poraslem z grmovjem ali gozdom? Ali j e plaz šel po golih tleh ali po starejši snežni podlagi? K d a j so se sprožili plazovi, datumi plazov. Posebna omemba, če so se plazovi na novo sprožili v istem območju v t eku zime. Opo- zoritev, če so bili tu plazovi redni ali v sa j pogosti tudi v p re j šn j ih zimah. Vsaj v poglavitnem karakter is t ika vremenskih pogojev, v ka- terih so se prožili plazovi, n. pr. po zelo hudem metežu, ob suhem ali južnem snegu, za časa odjuge itd. Po možnosti karakter is t ika plazov: ali iz suhega snega, ali iz južnega, iz na novo padlega ali iz starega snega, k i ga j e zmehčala odjuga. Morebiti živijo med prebivalstvom posebni izrazi za označbo posameznih tipov snežnih plazov ali za razne pojave ob proženju plazov. Učinki plazov: Plaz j e poškodoval gozd. Plaz poškoduje gozd ali posamezno d rev je tako rekoč sleherno zimo in s tem odganja gozd ali vsa j ovira gozdno rast. Morebiti se more ugotoviti, da v plazinah, k j e r se stalno pro- ži jo plazovi, uspeva samo grmovje ali le posamezna drevesa ali celo le trava, morebiti j e ostala le gola skala. Morebiti plazovi vsako zimo, pa ob vsaki sprožitvi pr inaša jo s seboj več ali m a n j k a m e n j a in skalovja, pa nemara izruvanega g rmovja ali d rev ja , in s tem sodeluje jo v kopičenju kamenitega d rob i r j a ali preperel ine ter prsti v položnejših pregibih v boč ju ali v vznožju? Plazovi nakopiči jo debele gmote snega v položnejših p l an j ah na pobočju ali na vznožju, ali v gorah na vznožju plazin in žlebov; tam se nemara drži jo snežišča dolgo v pomlad ali celo v polet je . Pod n j imi morebiti izvira jo studenci. Ali so plazovi pobrali kako zgradbo, senik v bočju ali d rvarsko ba j to , planinsko stavbo ali hišo ali kakršnokol i zgradbo v stalnem nasel ju . Primerom, k j e r j e plaz prizadel kakršnokoli t r a j n o nasel- binsko zgradbo, j e treba posvetiti posebno pozornost. Prav tako bi bilo zelo dobrodošlo, navesti primere, če so se v preteklosti dogodili takšni učinki plazov, kakor tudi primere, da so se zaradi nevarnosti plazov l j u d j e izogibali določenim legam in n a n j e niso postavljal i hiš ter drugih zgradb. Ali so plazovi prizadeli l judi , domačine ali izletnike, turiste ali smučar je? Ali so iz preteklosti znane človeške žrtve, ki so j i h po- vzročili snežni plazovi? Ali so plazovi povzročili kake druge poškodbe ali nesreče, more- biti v prometu ali kakorkol i? Ali so bile že k d a j naprav l jene kakršnekol i zaščitne naprave, ki n a j bi zadržale plazove, j ih omejile ali usmerile v m a n j nevarno smer? Ali b i bili takšni ukrepi potrebni, k j e in k a j n a j bi zaščitili ter kako? S temi uvodnimi informativnimi podatki pošil jamo javnosti naše prvo poročilo o snežnih plazovih v Sloveniji v obdobju 1950—1954. A n t o n M e l i k upravnik Inštituta za geografijo SAZU SNEŽNI PLAZOVI V SLOVENIJI V ZIMAH 1950-1954 I v a n G a m s Inštitut za geograf i jo Slovenske akademi je znanosti in umetnosti si j e v letu 1950 zadel nalogo, pričeti s sistematičnim opazovanjem plazov na slovenskih tleh. Pred zimo 1950/51 se j e pismeno obrnil na 402 osebi iz raznih k r a j ev , predvsem na učiteljstvo, s prošnjo, da bi mu poročale o plazovih v domačem k r a j u . Ker j e odgovorilo 24 % naprošenih in ke r j e bilo to zimo izredno veliko plazov, smo tako dobili že po prvi opazovani zimi pregledno podobo o obsegu plazovitega predela. To j e bila osnova za n a d a l j n j e delo. Pred zimo 1951/52 smo pismeno zaprosili za poročanje poleg dobrih poročevalcev iz p r e j šn j e zime še l judi , k i so po vsakdanj i potrebi vedno v živi zvezi z gorsko prirodo, logarje , lovce, planince, gorske vodnike itd. Od večine smo sprejel i dobre odgovore. Delo j e olajšala zima, k i j e s plazovi pr ipravi la našemu l juds tvu na jveč jo snežno katastrofo, k a r jo pomnimo. Še b o l j kot pa številni plazovi j e prišlo našemu delu v prid to, da j e vzbudila katas t rofa v slo- i venski javnosti zan imanje za plazove in zavest, da so pojav, k i resno ogroža našega človeka in njegovo gospodarstvo. Uvideli smo, da bo treba, sledeč z doka j šn jo zamudo drugim alpskim naro- dom, tudi pr i nas začeti s plazovi akt ivno borbo. Uspešnost take borbe pa j e zagotovljena le tedaj , če sloni na izkušnjah dolgoletnega opazovanja. Pr ičujoča razprava, plod dela, katerega upravičenost j e potrdil predvsem februar 1952, n a j služi j a č e n j u te zavesti. Če bo ostala ta živa, potem katas t rofa v f e b r u a r j u 1952 ne bo samo ne- sreča, marveč pojav, k i j e privedel do d e j a n j a , s ka ter im j e sedan ja družba zavarovala potomce pred podobnimi nezgodami. Kot rezultat posvetovanj z vsemi za borbo proti plazovom zainte- resiranimi ustanovami smo lahko ob koncu leta 1952 naslonili večino opazovalne mreže na organizacijo, k i j e za š tudi j plazov n a j b o l j zainteresirana in ima za opazovanje na jbo l j še pogoje, na takratno Glavno upravo za gozdno gospodarstvo LRS. To sodelovanje opra- vičuje naše upanje , da bomo lahko v bodočnosti podali sliko plazo- vitosti na slovenskih tleh z vso n j eno povezanostjo s prirodo in človekom. Pr ičujoče poročilo nima namena, preds tavl ja t i zakl jučno študijo o plazovih na Slovenskem. Zato bo treba še obilo dela, dolgotrajnega opazovanja in š tudi ja plazov ter plažo vitega terena. Več ali man j ob strani pušča številna važna geografska vprašanja , kot j e vpra- šanje, kolik del preobl ikovanja površ ja lahko pripišemo plazovom, vprašanje slovenske terminologije za pojave snega ter plazov itd. Je več ali m a n j samo u re jen material, ki smo ga lahko zbrali v štirih zaporednih zimah, od ka ter ih sta bili prvi dve glede plazov izredno bogati, n ada l j n j i dve pa izredno siromašni. Ker j e bila v nekater ih sprejet ih in nekontrol iranih poročilih poman jk l j i va lokalizacija plazov, nekater ih plazov nismo mogli vrisati na priloženo karto, čeprav smo j ih omenili v tekstu. (V okle- pa j ih med tekstom navedene številke pomenijo ustrezajoči plaz na priloženi karti.) Ni nam bilo nada l je mogoče kontrol irat i vseh imen in drugih podatkov, povzetih iz poročil. Podatke smo lahko dobili in plazove vrisali na priložene kar te samo v primerih, ko plazovi p r ide jo ali se v celoti po jav i jo v nižj ih legah, v gozdnatem ali celo poseljenem delu gorovja. Vemo pa, da ostanejo številni plaziči v golem skalnem ovršju, k j e r puščajo za sabo le malo sledov in škode. Na jvečkra t gre za tako imenovane »uvršne plaziče«, ki j ih bomo opisali kasneje . Vse te predele, k i so nam znani iz pisanih virov ali lastnih opažanj kot tako plazoviti, ali se vsled strmin na n j i h sneg sploh ne more naložiti v večjih debelinah, marveč se ob sneženju sproti obleti, smo na ka r tah črtkali . To delo se nam j e zdelo potrebno predvsem zaradi zimskega turizma, k i j e tod ob posebnih vremenskih razmerah ogrožen. Na pregledni kar t i so vrisani vsi plazovi, za ka tere smo imeli podatke naših opazovanj ali iz t iskanih virov. K l jub tem pomanjkl j ivost im ne dvomimo, da bo to poročilo koristno za bodoča opazovanja , za turiste in druge, k i pozimi hodijo v gore, za p lan i ran je novih gradenj , za aktivno borbo proti pla- zovom in, končno, za poznavanje morfoloških procesov, k i preobli- k u j e j o sedanje lice naše zemlje. Naglasiti moramo veliko zaslugo, ki jo imajo pri tem delu poro- čevalci, kater im izrekamo za sodelovanje toplo zahvalo. Nemogoče je, da bi nava ja l i v tekstu vsa poročila, iz ka ter ih so povzeti po- datki, ne moremo se tudi na tem mestu poimensko zahvaliti vsem, ki so nam pomagali pr i zb i ran ju gradiva. Posebno zahvalo pa smo dolžni Državnemu sekretar ia tu za gospodarstvo, oddelku za gozdno gospodarstvo, O k r a j n e m u l judskemu odboru Tolmin, Planinskemu društvu Cel je in Planinskemu društvu Tolmin, od posameznikov pa Jožetu Mikulušu z Bleda, Stanetu Kr ižnar ju iz Preddvora, Andre jku Šlebir ju iz Stahovice in Jožetu Omanu iz Planice. RELIEF IN VSAKOLETNI PLAZOVI JULIJSKE ALPE S PREDGORJEM IN KARAVANKE OB DOLINI Ko govorimo o rel iefnih pogojih Jul i j skih Alp, moramo po- udari t i razliko med vzhodnim delom gorovja, k i leži na vzhodu od črte Krma—Triglav—Krn, in med gorovjem zahodneje od tod. Vzhodni del j e v glavnem planot as t. Večje strmine so le tam, k j e r se planotasto površje v skoku prevesi v robne nižine in doline. Zahodni del j e razen Kanina brez večj ih planot in se pobočja spuščajo od vrhov do dna številnih dolin brez znatnejših stopenj, ka r omogoča dal jše plazine in večje plazove. Posebno mesto gre tistim Juli jskim Alpam, ki j ih je razrezala Soča. Zaradi mladega in intenzivnega grezan ja Jadranskega m o r j a si j e lahko Soča poglobila svoje doline bo l j kot Sava in s tem ustvari la s trmejša pobočja. Visokogorsko Posočje sprejema od vseh slovenskih gora na jveč padavin, ki j ih j e na leto povprečno tudi do 3000 mm.1 Znaten del j ih pade v hladni polovici leta, takrat , ko v gorah sneži, ka r vse pospešuje plazove. Bližina Mediterana prinaša še eno ugodnost za p lazenje snega — hi tre in izdatne otoplitve v hladni polovici leta. Ni brez pomena dejstvo, da se višinska kl imatska gozdna meja od os red ja Jul i jskih Alp proti j ugu naglo znižuje.2 Še usodneje je , da je površ je sorazmerno zelo ogoličeno, brez večjih gozdov, ka r j e pripisati pr i rodnim pogojem in človeku, ki j e v bližini sušnega Mediterana v želji po poletni paši uničil gozdno vegetacijo bo l j kot drugod. Edino v Posočju j e p o m a n j k a n j e zemlje privedlo do naselitve visokogorskih dolin (Trenta, Bavščica, Koritnica). Po- dobnih, zaradi plazov nevarnih visokogorskih dolin se je drugod v Jul i jskih Alpah človek pri stalni naselitvi ra j š i izognil. Julijske Alpe v savskem porečju Po vzhodnem pobočju J e l o v i c e gredo proti Gorenjski ravnini plazovi le v nekater ih k ra j ih , k j e r j e strmino povečala nekoliko v planoto vr in jena k r a t k a dolina ali posebna petrografska sestava. V koncu take doline se j a v l j a j o plazovi že v dolini Besnice, ki leži že izven apnenčaste grude Jelovice na pretežno karbonskih tleh. Z vrha hriba Sv. Jošta se t u k a j pogosto t rga jo kratki , k o m a j kak ih 100 m dolgi plaziči, k i p rečka jo pot iz Besnice. Tam, k j e r mej i apnenčasta gruda Jelovice na skrilavo obrobje, j e pobočje d o k a j strmo. Strmine so ob tektonskih l inijah, ob kater ih 1 Reya Oskar, Padavinska kar ta Slovenije, L jub l j ana . 2 A. Melik, Planine v Jul i jskih Alpah. L j u b l j a n a 1951, str. 41—48. se j e dvignila Jelovica, podkrepe pa j ih skrilavci, ki so v podnožju in ki j ih vode bo l j odnašajo. Take razmere so nad k r a j e m Jamnikom, k j e r poznajo domačini tako imenovan Žanov plaz. Južneje od njega, nad Podblico, p r iha j a plaz po Mihovčevi driči in po driči pri Beli peči ter po Smreškar jevi driči. Ker so na trdih tr iadnih apnencih Jelovice pobočja sicer strma, a v drobnem razjedena, se j a v l j a j o plazovi predvsem na neapnen- častem svetu. Pobočje severozahodno od Ta ježa j e v po r f i r j u in ima značilno ime V plazeh. Drugo ledinsko ime »Plazovi« na jdemo južno od Lipnice, k j e r je prav tako večji kompleks por f i r j a . V m a n j od- porne kamenine (vverfenske skrilavce) j e vrezana dolina Kroparice. Na mej i z odpornejšimi kameninami so tu pobočja strma in pla- zovita. Jav l ja ta se le dva večja plazova, prvi do izvira Kroparice, drugi pod Vodicami. Plaz pod Vodicami (od 900 do 700 m nadmorske višine) j e vsako- leten v času odjuge. Zaradi n jega j e grapa več ali m a n j gola. Če j e večji, poškoduje d rev j e ob plazini. Njegov v r ša j obleži navadno do aprila. Ogroža pot, ki pe l je v Vodice. O d k a r j e požar uničil v plazini vegetacijo, opažajo, da se j a v l j a plaz pogosteje. Plaz po grapi iznad izvira Kroparice (od 900 do 550 m nad- morske višine) gre po pobočju, poraslem z grmičevjem in redkimi drevesi, in pušča vršaj , k i se drži tudi do j u n i j a in ob t a l j e n j u povečuje izvirnico Krope. Oba imenovana plazova prinašata v dno doline poleg snega tudi ruš je in zlomljeno drev je . Poleti so n j u n e plazine hudourniške grape. Ne moreta j u zadržati niti dva, proti hudournikom postav- l j ena jezova nad izvirom Kroparice. Dolina Bohinjske Save z Bohinjem j e v glavnem poglobljena v planotast svet. Planoto pa obrob l ja jo še višja slemena in tako nudi relief ugodne pogoje za plazove na dveh mestih: s slemen in vrhov na planote ter ob pobočjih planot proti Bohin ju in soteski reke. V pobočju Bohinjskega grebena med Črno prs t jo in Voglom izrazitih planot sicer ni, so pa v višini, v ka ter ih so severno od Bohinja planote, večje kotanje , kamor se naleti sneg in os ta ja jo plazovi. Ker pa j e t u k a j kl imatska in orografska gozdna me ja zelo nizka, komaj okrog 1500—1600 m,3 vemo o t u k a j š n j i h plazovih malo. Nad planino Vogel imajo s t rmejša pobočja, ki segajo že iznad gozda, ime Kra tk i plazi. Poman jk l j i v i podatki so tudi s predela severno od Bohinja . Bohinjci vedo, da so pozimi zaradi plazov nevarna gorska pota na nas lednj ih odsekih: pot od Sv. Janeza na planino Vogel na Rebkojci in pod lovsko kočo v nadmorski višini okrog 1200—1350 m, 3 A. Melik, Planine v Jul i j skih Alpah, L j u b l j a n a 1951, str. 45. pot med Migovcem in Konjskim vrhom, pot med Rodico in Zadnjo Suho čez sedlo Skrb i ne in pot iz Ukanške Suhe pod Konjskim vrhom. Plazove opaža jo nada l je tudi na poti med Domom na Komni in planino Na k r a j u . Na poti med Dolino Pr i Jezerih (to j e Dolino Triglavskih jezer) in kočo pod Bogatinom j e leta 1938 manjš i plaz SI. 1. Stene in zaplažena melišča na vzhodni s trani Jezerske doline z nevisokega griča zasul 7 l judi , ki pa so se živi izkopali iz snega. Isto zimo j e odnesel turista plaz, ki se j e sprožil z nizkih sten, mimo ka ter ih se v i je nedaleč od planine Lopučnice pot v Lepo Komno. V Dolini Pr i Jezerih j e spomladi več sledov plazičev pod vzhodnim pobočjem, pod stenami od Štapc mimo Tičarice de Zel- narice oziroma Kanjavca . Na podnožna melišča se naleti toliko snega, da j e ta, pr i so jna stran, navadno kasne je kopna kot pa osojna, zahodna. Dne 11. marca 1937 j e v Dolini Pr i Jezerih zasul plaz 6 planincev, k i j im j e uspelo rešiti se izpod snega.4 Bohinjci vedo, da j e včasih nevarna pot od Zelenega jezera na Hribar ice in n a d a l j n j a pot proti Doliču pod nekaterimi pobočji, predvsem pod Šmar je tno glavo. Na strmih pobočjih, s kater imi se zniža površ je planot v kotlino Bohinja in v dolino bohin j ske Save, so plazovi omejeni na hudo- urniške žlebove in r edke krčevine. Zaradi n j i h so morali zavarovati železniško progo s snegobrani na naslednjih mestih: ob Vin tgar ju 1 J. T., Usodni sneženi plazovi — deset smučar jev mrtvih, eden po- grešan. Planinski Vestnik, L j u b l j a n a 1937, str. 173. (od Jesenic mer jeno med 2, 8 in 3 km), v Soteski pr i Bohinjski Beli (16,8—17 km), pri Nomenju (19,6—19,7 km in 20,7—20,18 km). Ob vremenu, ugodnem za plazove, j e ogrožena v Bohinju pot čez Komarčo in včasih tudi cesta od Savice na Komno oziroma peš- pot, k i j e bl ižnjica ob n j e j . Dolina ima severno, karavanško pobočje povsem drugačno kot pa južno. Zaradi doka j šn j e gozdnatosti so južna pobočja Karavank m a n j plazovita kot bi bila sicer. Dne 15. oktobra 1887 j e na sedlu med Babo in Plevelnico plaz izpod Plevelnice zasul skupino drvar jev , k i so se vračali z Rožčice. Dva od n j ih sta našla pod plazom smrt.5 Pogost j e plaz z Vrtaškega vrha (karta III, 27). Skopi podatki o plazovih na karavanški s trani pravi jo, da se spuščajo redni plaziči po južnem ovrš ju Jelenjega vrha nad Jese- nicami (kota 1096 m) na cesto med Prihodi in Planino (Sv. Križem), nada l j e po golem ovrš ju Golice, Dovške Babe, s Kepe pa po žlebeh, ki se s t rnejo na zahodnem pobočju v izvirno grapo Belce. Na dnu teh žlebov leži sneg še takrat , ko je ovrš je že mesece popre j kopno. Na južni strani Doline j e pobočje nižje, bo l j p rek in jeno s stranskimi dolinami in drugačne, bo l j apnenčaste sestave. Iz jema je Mar tu l jkova gorska skupina, ki ima tipične visokogorske plazovne razmere: z apnenčastega ostenja se sneg naleti na melišča in v konte, k j e r os ta ja jo snežišča še čez poletje. Tako mesto je tudi Za Akom, kamor se naleti sneg z Dovškega Križa. Večja znana pla- zova p r iha ja t a pod Rušico (2100 m) in pod Špikom (karta I, 1 a). Leta 1909 j e pod Brano, nasproti železniške postaje Dovje- Mojstrana, plaz zasul kočo z d r v a r j e m in njegovo ženo.6 Krma. O plazovitosti na pobočjih obeh strani te doline priča orografska gozdna meja , ki zelo niha od k r a j a do k r a j a . V Zgornji Krmi rastejo drevesa še v višini okrog 1900 m, pod pobočjem Rja - vine pa j ih j e na j t i k o m a j v višinah okrog 1300 m. Med Maces- novcem in Trto se kmalu nato povzpne gozd na sam gorski hrbet . Zelo j e gozdna zarast znižana tudi na nasprotni s t rani doline pod Draškim vrhom (okrog 1200 m), medtem ko se ob Klečici (1888 m) povzpne na v rhn je višine. P1 azovi z obeh pobočij se navadno združi jo šele v končnem delu doline, k j e r ostaja gozd na dnu doline le še v zavetnih legah (n. pr. v Travnem polju). Kot poroča Aljaž, pa so se leta 1909 plazovi strnili tudi v Spodnji Radovni, k j e r so prišli do hiš.7 Kot, Z razliko od Krine in Vrat sega Kot med visokogorski svet, ki se dviguje nad gozdno mejo, le s svojim končnim delom, s Klinom. Pobočja na severozahodni strani so vse do Mlinarice, na 5 Jakob Aljaž, Plazovi. Planinski Vestnik I—IV, 1923. 8 J. Aljaž, o. c. 7 J. Aljaž, Plazovi. Planinski Vestnik 1923. jugovzhodni strani pa vse do Mecesnovca do vrha porasla z gozdom. Vsakoletne plazove lahko to re j pr ičakujemo predvsem v Klinu in seveda v nada l j evan ju doline čez Prag in Pekel, k j e r pr iča jo o zimskih plazovih poletna snežišča. Eno na jveč j ih j e izpod Velike Rjavine na dnu žleba na prostranem meliščnem svetu. Vsakoletni plazovi p r i h a j a j o po žlebu v zahodnem robu Komarče, ki ga prečka lovska in pastirska pot. Vrata. Plazove v Vratih iz pretekle dobe poznamo po Aljaževih zapiskih. Al jaž je v slovenski l i teraturi prvič opisal plaziče v Vratih, kakršni so značilni za vso visokogorsko apnenčasto ostenje8 in ki niso brez privlačnosti.811 Na vsakoletne plazove nas v Vratih spo- m i n j a j o tudi ledinska oziroma k r a j e v n a imena. Predel pod severno Triglavsko steno ima ime Plaziči, žleb izpod Peči pa Suhi plaz.9 Krnica pod Dovškim Križem se imenuje Med plazmi. Nekatere plazine se v Vratih končajo na meliščih pod pobočjem. N e k a j pa se j ih spušča do dna doline, od koder j e do vrhov mestoma do 1500 m višinske raz- like, ki jo lahko preide plaz brez večjih vmesnih položne j ših s topenj . Ob L u k n j i in pod Peričnikom je znan primer, da sta se v dnu doline strnila plazova, k i s ta se sprožila z nasprotnih pobočij, s Črne gore (karta III, 17) in s pobočja iznad Peričnika (25).10 Izpod Slemena (2076 m) oziroma Čerlovca se spusti vsako leto plaz (24), k i počisti plazino in prinaša na melišče nove kupe kamen ja . Med vsakoletne plazove v Vratih moremo štetiti tudi plaz po Brinovem žlebu izpod Brinove glave (1573 m). Žleb j e skalovit in od nadmorske višine 1350 m ob straneh porasel z gozdom (22). Kadar j e večji, oplazi gozd, k i j e s plazom v stalni borbi za prostor. V zimi 1909 so bili v Vratih številni veliki plazovi. Izredno mnogo gozda j e poškodoval to leto plaz čez Galer i je , plaz z Dovka pa j e prizadel mlademu slovenskemu planinskemu društvu težko škodo. Z Ruš ja -Bukovja se j e takra t sprožil plaz (20), ki se j e v spodnjem delu razcepil v dva kraka . Severni j e drvel okrog 400 m od nekdanjega Aljaževega doma in je šel čez Kopiše do Bistrice. Južni j e zavil proti Domu. Bil je plaz suhega, prašnega snega. Glav- nina snežne mase j e sicer ostala pred stavbo, vendar j e bil zračni prit isk tako močan, da jo j e odnesel oziroma porušil. 8 J .A l j až pravi o n j i h : »Ob prehodu spomladi v polet je meseca m a j a in j un i j a se lepo vidi, kako tečejo ozki plazovi kakor potoki vode z velikim ropotom s Triglava v nižino. Po kotlinah v steni postanejo, da se napolnijo, potem pa zopet n a p r e j tečejo, kakor voda v Peričniku. Pas t i r ju Jožetu Jake l jnu je še meseca j un i j a nek plaz s S tenar ja podsul 20 ovac, ki so se pasle pod steno« (Planinski Vestnik 1923, str. 3). 8a Pisec (K-c) pravi o n j ih : »To je n e k a j strašno lepega. Kdor le more, n a j si privošči izredni užitek« (Planinski Vestnik 1906, str. 52). 9 Turna pravi, da so to ime pomotoma posplošili na vso Škrlatico (H. Tuma, Imenoslovje Juli jskih Alp. L j u b l j a n a 1926, str. 40). 10 J. Aljaž, Planinski Vestnik I—IV, 1923. Pogosto pr idrv i v dolino plaz s Križa oziroma Škrnatar ice čeiz Gale r i j e (23). Leta 1878 j e bil širok do 300 m in j e poškodoval nemalo gozda. Jugozahodno od Škrnatar ice (2448 m) j e večja krnica, v ka tero se nalet i sneg s t reh strani in nato spolzi po sk r a j a plitvem žlebu preko prepadnih odsekov in po melišču v dolino. Že v gozdnem svetu, k i se tu pr ičenja v višini okrog 1200 m, se plaz razdeli. Del gre preko Gale r i j v strugo Bistrice, ob kater i leži včasih snežišče še v polet ju . Leta 1850 j e povzročil ta plaz izredno škodo. V končnem delu Vrat se sneg s skalnega os tenja sprot i obleti in ne pr ide do večjih plazov. Današn j i Al jažev dom so postavili po Al jaževem nasvetu nedaleč od pre j šn jega , nekoliko južneje , bliže Cmiru, s katerega se po Aljaževih besedah »sneg sproti ob- leti«.11 Po že omenjeni plazini Suhi plaz izpod Kališa (21) drsi plaz po večkrat na leto. Ker zelo men java dolžino, un iču je p rece j gozda. Pišnica. V Veliki Pišnici so plazovita predvsem vzhodna in južna pobočja, ki so višja in m a n j gozdnata kot zahodna. Na vzhodnem pobočju so številni tako imenovani »Grabni«, v ka ter ih j e več ali m a n j neprek in jena strmina od vrha do tal. Po n j i h se spuščajo vsakoletni plazovi. Med večje moramo šteti nas lednje : Plaz izpod Špika (karta I, 1) se začne v ožjem Žlebu, se nato razdeli v Kačniku in pr idrv i do potoka Pišnice ali pa gre, če j e izredno velik, p reko potoka v Klin. Nekoč j e pobral v Klinu pa- stirsko kočo. Ta in še nekater i manjš i (2) plazovi ogrožajo ob odjugi pot, k i pe l je čez Kačnik v Krnico. Nedaleč od Klina pr ide večji plaz do k r a j a Črna voda in včasih doseže dno doline. Pogosti plazovi so s Polic na Lipnjek (3). Ob izdatnih od jugah dosežejo mladi gozd, ki je , odkar pomnijo, vedno mlad, ker ga uni- č u j e j o plazovi. Veliko snega zdrsne po plazinah izpod Gamsice (Gam- sovca) (4, 5), Velike Dnine (6), izpod Rogljice (7) in izpod Križa (8), Razora (9) in Mlinarice (10). Skoncentrira se v Krnici, k j e r uspeva na dnu večinoma le nizko borovje. N e k a j več bukov ja lahko raste le v Travnem brdu , ki j e v zavetni legi. Osojna lega in plazovi ter plaiziči omogočajo v Klinu smučanje do pozne pomladi. Da pa tekmovalna proga ob razmerah, k i so ugodne za večje pla- zove, ni brez .nevarnosti, priča dejstvo, da so nekoč dva dni po t ekmovan ju progo preplavil i plazovi. Južno os tenje Pišnice j e bo l j strmo, žlebovi manjš i in d r sen je snega se vrši v obliki manjš ih plazičev. Večji plaz se sproži izpod P r e d n j e glave do Malega t a m a r j a (11), nada l j e s Pr isojnika v Suho Pišnico (12), k j e r ostaja sneg v pole t je in pr ivabl ja smučarje . P re t rž je , po ka terem j e spel jana cesta čez Vršič, j e iz jedeno v werfenskih skrilcih. Pobočja so m a n j prepadna in horizontalno m a n j raz jedena. Zato se t u k a j j a v l j a j o večkrat plazovi kložastega 11 J .Al jaž , o. c„ 1925. tipa. V niž j ih legah so porasla pobočja z rušjem, med kater im se j a v l j a j o plazovi predvsem po hudourniških žlebovih, kakor po po- bočju izpod vrha Vršiča proti Suhi Pišnici (13), pod Robičjem (14): povsem po kameri i tem površ ju pa drse plazovi z Vratic (15) in izpod Mojstrovke na cesto čez Vršič (16). Leta 1916 so katast rofalni plazovi na Vršiču zasuli ba rake ruskih vojnih ujetnikov, k i so gradili cesto, v bližini današnjega spome- nika. Število žrtev ni točno znano, ceni pa se na 182 ruskih u je tn ikov in 80 s t ražar jev (?). Podobno vreme kot ob katastrof i leta 1916 j e bilo ob veliko- nočnih dneh leta 1937 (obilica padavin, k i so bile v nižj ih legah kot moker sneg, v višjih legah pa kot gost pršič). Dne 28. marca j e za je l 50 m pod prevalom Vršiča plaz n e k a j tečajnikov smučarske šole v Kran j sk i gori. Vsi so se srečno izkopali iz snega.12 Plazovi z Mojstrovke zapolnijo ko t an j e t ik ob prevalu, zahodno od Tičar jeve koče. Malo niže izvira studenec, k i presahne le v sušni poletni dobi. V Mali Pišnici pobočja niso kdo ve k a j visoka, vendar p r iča jo o vsakoletnih plazovih številne ogoličene grape. O plazovih samih ni na razpolago nobenih podatkov. Planica. Ta ledeniška dolina ima sorazmerno široko dno, po- bočja pa posebno na vzhodni strani sk r a j a nizka in poraščena z gozdom. Nekoliko večji plaziči se j a v l j a j o šele na j ugu od Visoke Ponce in od Suhega grla. Dolinsko dno j e od tod n a p r e j na obeh straneh zaradi plazičev pod ostenjem ogoličeno in uspeva gozd šele v sredi dolinskega dna. Ratečani pomnijo, da j e leta 1820 plaz zasul t r i kmete, k i so delali pot pod Prodi (ob državni meji). Trupla so našli šele čez dva meseca. Nevarnejš i plazovi so po vzhodni strani Male Ponce (karta I, !)• V osnovi so tod werfenski skrilavci, k i v pasu zavi je jo na severni strani vrha čez planino Ovč j i stan. Večji plaz se spušča z Velike Ponce po žlebu Mokrega potoka (2). Močnejši plazovi drve v dno doline predvsem v kotu Planice, za Tamar jem. Do sem se priplazi sneg s severne strani Jalovca in z jalovčevega Žleba. Tu j e znano stalno snežišče, ki se včasih spremeni v srenski led (4). Z vzhodnega pobočja p r i h a j a plaz še s Slemena (4 a). Julijske Alpe v soškem porečju Koritnica. Eden na jveč j ih in na j redne j š ih plazov j e plaz »Spod jame«, k i se spušča po vzhodnem pobočju Rombona (»Plamenic«). (Karta II, 42). Jarek se navzgor prstasto razcepija in zato združuje več 12 Usodni sneženi plazovi — deset smučar jev mrtvih, eden pogrešan. Planinski Vestnik 1937, str. 173. 9 Geografsk i zbornik 129 plazov. Če zdrsne večji plaz v strugo Koritnice, začasno dvigne vodno gladino za več metrov. Neredko zapolni istočasno strugo Koritnice tudi plaz z nasprotnega pobočja doline, s Krnice (27). Leta 1916 j e imel decembrski plaz izreden obseg in j e odnesel s seboj več ba rak in vojakov, ki so bili na položajih. Število žrtev ni točno znano, po pr ipovedovanju domačinov pa je bilo večje od sto. Znan j e nada l je plaz s Kanje , ki ima ime Z bregi. V dolini Možnice j e plazovita predvsem severna prisojna stran. Redni večji plazovi so navezani na žlebove izpod Jerebice, Krivega roba in Mesnovke (41). Vrša j i se obdrže do polet ja . Ceste v Log pod Mangrtom ne p r e k i n j a j o plazovi samo pri vhodu iz Kluž, to j e od bovške strani, marveč tudi na prehodu od severa, na prevalu Predel. Tod zasipl je jo cesto večinoma manjš i plaziči.13 Od večjih plazov moramo omeniti plaz ob Mangrtskem potoku (38), ki gre preko ceste v n. v. okrog 1150 m v grapo pod njo . Večji plaz zdrči na cesto med Skutnikom in Predelsko glavo (39), medtem ko j e plaz, k i si u t re pot mimo razvalin francoske t rdnjave , manjš i in redkejš i (40). Po pobočju na vzhodni strani doline p r iha j a plaz med Ozeb- nikom in Jalovcem po tako imenovanem Loškem žlebu (36), n a j - večkrat ob odjugi . Sneg, ki se nalet i z Mangrta, včasih spolzi po meliščnem svetu še da l j e proti dolini (37). K r a j Plešivca pride v dolino Čelevc plaz, k i se v nekater ih letih ponovi po 20 do 30-krat, včasih tudi še pozno spomladi.14 Sneg z ostenja Goleževice tvori plaz, ki se spusti v predel Na prodih, severno od Ruše ve glave (34). Znaten plaz p r iha ja tudi izpod vrha, ki ima na topografskih ka r tah vpisano višino 2261 m (33). V stenah Bricel jka ima svoje početke plaz Poloh. V nižj ih legah se razdeli po grapah, od ka ter ih j e ena ob Pongrtu, druga pa se konča severne je v Kaludru (32). Pogost j e plaz v Vrha Krnice, ki se usuje v k r a j V plaze (31). Mnogo škode v gozdu dela jo plazovi na Gregorjevcu, na po- bočju iznad klanca in ovinka glavne ceste pod Krnico. En plaz zdrsi na cesto samo, sosed pa zavi je nekoliko severneje po grapi potoka, preko katerega pe l je cesto po kamenitem mostu. Plazovi na Pustini so manjši . P r i h a j a j o z Fer janovca in zasip- l j e j o cesto. Eden se imenuje Požganina (28). Plaz, o ka terem smo dejal i , da se včasih strne v strugi Koritnice s plazom izpod Rombona, p r iha j a s Krnice. Včasih obleži na cesti (27). Večji plaz se spušča nada l j e z Izgore (26). Odkar j e požar raz- redčil drevje , j e pogostnejši. 13 Domačini pravi jo , da se v manjš ih plazičih »sneg omeli« 14 V Logu je pregovor, da je t akra t saditi krompir , kada r gre sneg s Plati (Plati so del tako imenovanih Loških sten). Domačini vedo za pri- mere, ko so plaziči pod Mangrtom in pod Loškimi stenami še v pozni spo- mladi zasuli ovce na paši. Bavščico od l iku je jo izredno strma in skalnata pobočja. Ta pojav moremo pripisati dejstvu, da j e vzhodni nižji del doline izjeden v jurskih , m a n j odpornih skladih, dočim j e ovrš je iz tršega tr iad- nega apnenca. Od tod živahna plazovitost in številni podori,15 ki so značilni posebno za dolino Bale. Zahodno pobočje j e posebno pod Izgoro in Krnico, pa tudi v dolini Bale, gladko. Slemenitev in vpad skladov se t u k a j u j emata s smer jo pobočja. To j e zato golo in v celoti plazovito. Grape, k i so pod vrhovi še izrazita poteza pobočja, se v n iž j ih legah porazgube in n imajo k a r a k t e r j a združevanja plazov v taki meri, kot j e običajno drugod. Del snega se zato na pobočju ne obdrži. Večji plazovi so ob južnem snegu. Ta prinaša s seboj v dolino obilo kamenja , s kater im zasiplje podnožne t ravnike. Vzhodno pobočje Bavščice j e m a n j golo in gladko ter b o l j po- raščeno z gozdom. Kot vsakoletni plazovi so v Bavščici znani: plaz s Krnice (25), plaz s Preloščka (24), plaz Po p lan j i (23), plaz z Rupe (22), plaz v Lozeh (21), plaz pod planino Bala (20), plaz izza K a n j e (19). Severno od Kosmate glave p r i h a j a v dolino plaz Z ruše. Dolgot ra jne jša sne- žišča pušča za sabo plaz S Špice izpod Kosmatih glav (18). S Kosmate glave pr ipe l je v dolino še ena plazina, po kater i se obnavl ja plaz vsako zimo (17). Trenta j e poleg Bavščice n a j b o l j plazovita slovenska dolina. Preseneča, da j e vk l j ub temu poseljena. To omogočuje znača j po- boči j ozir. n j ihova geološka sestava. Na dachsteinskem apnencu j e pobočje sicer strmo, a prepreženo z grapami, po kater ih se spuščajo pogosti, a sorazmerno manjš i plazovi, ki navadno ne m e n j a j o plazin. Iz trentske preteklosti vemo samo za eno nesrečo, ki so jo za- krivi l i plazovi.16 Značilno je, da so zahtevali ž iv l jen je treh ruda r j ev , ki so šli iz koče v Zapodnem v jame v Srednjici , in ne morda do- mačih pas t i r jev in lovcev, k i se umejo ogibati nevarnih plazin. Na levem pobočju so poznani naslednji , več ali m a n j vsako- zimski plazovi. Po Rdečem grabnu drsi plaz do nad rastl inskega vrta »Alpi- netum Juliana« (karta I, 1). Z Veverice p r iha ja v podal jšek Korit plaz v predel z imenom Pod plazom (2). Večji plaz se proži nada l j e z Razor ja v Mlinarico (3). Plazovi s Pr i so jn ika (Prisanka) poglab- l j a j o žlebove, ki se j a sne j e odrazi jo v pobočju šele v nižjem, gozd- natem pasu. Po plazovitosti sta znana Mali (4) in Veliki žleb (5). S k r a j a , k i ga domačini imenuje jo Pod kancel jnom, se plazovi v r iva jo v gozd v Lomu (6), kadar se podal j ša jo preko grap kot so Dolgi žleb, Globoki žleb ali Široki žleb. Po pobočju izpod Vršiča se usipl je plaz, ki se us tavl ja na Hudih ravnah. S Polic se usu je plaz 15 G le j Cumin G., Note geographiche sulla Val Bausizza (Alpi Giulie). Boli. Soc. Geogr. italiana, 1933 16 Jos .Abram, Opis Trente, Planinski Vestnik 1907, št. 8, str. 119. 9* 131 proti Arcva j tu (8), po grapi vzhodno od izvira Soče. Plaz proti izviru Soče v hudih zimah napolni strugo izvirnice (9). Plaz Čez Skočič z Velike Dnine (10) j e eden na jveč j ih in rednih t rentskih plazov. S Travnika pride v Trento še plaz Čez steno (11), po Strugi (12) in po Zlajf ih (13). Plaz po Korenjaci (14) j e leta 1916 močno razširil jaso, pred ka tero j e navadno obstal. Sosed j e plazu po Koritu (15), nato pa sledi plaz po Ježi (16). Večji je plaz po grapi SI. 2. Pobočje Vratice prot i Zadnji Trent i Grebli (17), kamor se vsiplje sneg z v rhn j ih , z grapami m a n j pre- preženih pobočij. V koncu Zapodna poznajo plaz Po plazi (18), plaz z Zadnjega Pelca (19), plaz z Jelenka (20) in plaz z Bovškega Grintavca (21). Mnogo plazičev z golega ovrš ja pa ostaja na podih Lašte, kamor se nalet i jo s (Trentskega) Pelca in vzpetinic Nizkega vrha, pa tudi v kontah pod Jelenkom in Zgorilcem. Del snega z vrha Grintavca os ta ja na polici, k j e r os ta ja snežišče, včasih spremenjeno v led, iz leta v leto. Z jugozahodnega pobočja drse v dno doline nas lednj i plazovi: plaz k Žva jku (22), plaz s Korenine do k r a j a izpod Ognj iea (23). Z Jerebice se spuščata dva plazova, po Jurčevem žlebu (24) in plaz v Kloniu (25). Soseda sta plazu s Kadr jo le (26) in plazu Za Oko t j em (27). Po pobočju gore, ki ima na top. kar t i naziv Ušje, pri- h a j a plaz v k r a j Pod plazom (28), manjš i pa po Leščevju, po pobočju proti cerkvi (29). Niže ob Soči zdrsne v strugo še en plaz, in sicer po grapi Riže (30). Ze iz tega pregleda vidimo, da so pr isojna t rentska pobočja b o l j plazovita kot osojna, ker so tudi m a n j razčlenjena in dal jša . Pod SI. 3. Pobočje Rutarske Trente— Dnine proti Zadnji Trent i Veliko Dnino in Ozebnikom raste gozd le med plazmami, k i so pasovi ogoličenega pobočja, lepo vidni v pokra j in i . Dolina Zadnjice. Čeprav j e relief v Zadnjici ugoden za številne plazove, so podatki o n j i h pičli. Po vsej verjetnost i se j a v l j a j o pla- zovi po grapi Belega potoka, po žlebovih s P lanje , z Goličiee in Razora, s Kriških podov in V. Pihavca. Pod n j imi j e na j t i spomladi snežne vršaje . Veliko snega se zadrži čez pomlad in polet je v Žlebu, k i pe l je od L u k n j e preko Korit in Skoka do dna doline. V a n j se naletava sneg s Pihavca in masiva Triglava. Ob ugodnih pr i l ikah spolzi sneg po Žlebu v Zadnjico, k j e r os ta ja na pomlad znaten vrša j (39). Plaz čez Komar (38) polzi v zajedo, ki je v smeri doline Zad- njice. Pr i izviru Zadnjice nakopiči toliko snega, da si včasih napravi voda skozenj tunel. Zadnjico napa ja navadno še v pole t ju tudi plaz, k i drsi po vesinah Kanjavca (37). Snežni v r ša j se včasih spremeni v srenski led. Soška dolina od Loga do Soče. Že na tem odseku gorn je Soške doline opažamo lastnost, k i j e značilna tudi za nada l j n jo dolino do nasel ja Kala: plažo vita so predvsem desna, to j e severozahodna, pri- sojna pobočja. Nasprotno pobočje j e bo l j gozdnato in v drobnem bo l j razčlenjeno. Osnova so tr iadni apnenci. Man j odporni jursk i skladi so na levi strani Soče le na enem mestu. Planina, ki leži na njih, ima značilno ime V plazeh. Prot i nasel ju t rentskega Loga se spušča z Ozebnika po grapi Klomi (36) plaz, k i j e eden redkih večjih plazov na levi strani Soče. Onstran nasel ja p r iha j a z desnega pobočja z Voglja (31) manjši , a pogost plaz. Niže ob Soči polzi v dolino plaz izpod Pelca (32) in mimo planine Veverice (»Beberice«), S Srebrn j aka drsi na cesto v dolini in preko vojaške ceste v pobočju plaz, katerega v r š a j ostaja blizu kmet i je Fe j an (34). Plaz s Strmerice se navadno drži grape, ki vodi mimo nasel ja Pod skalo (35). Vrsnik. Dolina, ki j o j e izjedel potok Vrsnik, ima posebno strme stene na jugovzhodu in vzhodu. T u k a j j e petrografska meja med krednimi in ju rsk imi apnenci ter dachsteinskim apnencem, ki tvori strmine. Ker so tekoče vode zniževale mehkejše apnence, v kater ih j e iz jedena t u k a j dolina, hi t re je , se j a v l j a j o pod dachsteinskim apnencem melišča, na katerih se ustavljajo številni plaziči. Jugozahodno od sotočja Vrsnika s Sočo se spušča v dolino plaz Korenjakovca (karta II, 8). Večji plaz spolzi izpod Kaludra proti nase l ju Pod Zjabci (9), k j e r os t a j a jo dolgotra jna snežišča. Enako je s plazovi, ki se ustav- l j a j o v zaobljeni široki suhi dolini severovzhodno od Črnega vrha. Obsežen plazovit predel j e pobočje pod planino Za skalo (10), k j e r so plazovi meliščnega tipa. Manjši a številni so plazovi po pobočju Kuka, s katerega polzijo včasih še preko Ščamevce. Lepena. V Lepeni so bo l j plazovita leva, osojna, kot pa desna pr i so jna pobočja, ki so nižja. Kot drugod v tr iadnih apnencih so tudi v Lepeni plazovi navezani na žlebove in zato pogosti a manjši . Nedaleč od sotočja Lepene s Sočo prispe do dna doline plaz po pobočju Kozjega brega in Kolobar ja (1). V času i ta l i janske oku- paci je j e porušil samotno hišo. Po grapi med Vršiči in Srednjo Špico se proži plaz (2), o katerem vedo domačini, da se spušča v nekater ih zimah tudi po dvajse tkra t . Njegov sosed j e plaz izpod Lipnika (3). Sledi plaz z vrha Vršiča (4). Že nad gornjo mejo gozdne poraščenosti se dvigajoča pobočja nad Šumnikom hrani jo s snegom manjše plaziče (5), k i pogosto os t a j a jo v kontah in žlebeh. Ti plaziči in plazovi so 'bili posebno usodni v zimi 1916 (16. decembra), ko j e potekala tod čez f ronta in so plazovi po deževnem m snežnem vremenu pobrali s položajev številne skupine avstroogrskih vojakov. Domačini vedo za nas lednja grobišča: pod Skutnikom, pod Lipnikom, pri planini Dupli , pod Šmogorjem in pri Krnskem jezeru. Števila žrtev ni mogoče več ugotoviti, ver je tno pa znaša več sto l judi . Del plazovnega snega pride po grapi Šumnika do dna Lepene. Večji plaz j e plaz izpod Lemeža (6). Z vesin med Lemežem in Kaludrom se us ip l je jo le manjš i plazovi. Večje plazove pa poznajo domačini na južnem pobočju vrha Predela (7). Soška dolina od nasel ja Soče do Kala. Razlika med desnim pri- sojnim in levim osojnim pobočjem j e t u k a j ostrejša kot drugod. Levo pobočje j e v drobnem močno razjedeno, doka j visoko in inten- zivno poraslo z gozdom in hosto, desno pa skalnato, golo in strmo. Pobočje »Sončnega hriba« (tako namreč domačini imenuje jo vso zahodno gorsko ra jdo) sestavljata dva morfološko različna dela, gorn j i zložnejši (zanj j e značilno ime Planja) , pretežno pašniški, ter spodnj i skalnati in strmejši. K strmini in neporaščenosti pripomore tudi lega in nagnjenost skladov, ki je taka kot pobočje samo. Levo pobočje j e vsled opisanih razmer mnogo m a n j plazovito. V kolikor pa zdrsne tu in tam po žlebu manjš i plaz, domačini zan j n imajo posebnega imena. Na desni strani Soče se spustita v dolino skora j vsako zimo dva večja plaza. Prvi j e Širokec (13), ki pripolzi z Grintovca v dolino med nasel jem Grča in Pod Klancem. V zimi 1916 so napravil i skozi n jegov v r ša j cestni predor. Drugi plaz pride v Korita (12) nedaleč od naselja Kumerče. Oba plazova se usuje ta na jvečkra t ob mokrem snegu. V zimah z obilo snega se 'naleti na cesto, k j e r se ta približa desnemu pobočju, toliko snega, da neredko ustavi tovorni promet. V zimi 1909 j e bila cesta Koritnica—Soča—Trenta v dolžini 18 km zaradi plazov in žametov zaprta še 9. marca.17 Leta 1916 se je zadnj i - k ra t pojavil plaz v dolini pred naseljem Soča. Obnovil se j e šele leta 1951. Bovška kotlina. Na vrhu gora okrog Bovške kotline se j a v l j a že planotast svet, kot je na Kaninu (Podi), ali pa so ostanki planot izraženi v slemenskih nivojih (Polovnik). Zato j e dal jš ih nepre- k in jen ih pobočij m a n j (ob Babanskem skednju, ob Rombonu, ob Svinjaku) . Ker so v spodnj ih legah, posebno na južni strani kotline, deloma poraščena z gozdom, se zbira v Bovški kotlini m a n j plazov 17 Plazovi na cesti Koritnica—Soča—Trenta. Članek v časopisu Soča dne 1. m a j a 1909. kot na pr imer v izvirnih dolinah Soče, čeprav so pobočja mestoma d o k a j strma.18 Pasovi ogoličenega sveta, k i so značilni za severno pobočje Po- lovnika, so delo plazov, hudournikov in človekovega k rčen ja . Po n j i h namreč sp rav l j a jo v dolino drva. Ker so ti pasovi ožji, se lahko razv i j e jo le manjš i plazovi. Soška dolina od Žage do Kobarida. Ostra razlika med severnimi skalovitimi in nepogozdenimi pobočji na tr iadnih apnencih in med južnimi, ki so večinoma gozdnata in v glavnem na ju r sk ih in k red- nih apnencih, se kaže v tem delu Soške doline tudi v plazovitosti. Na severnem pr isojnem pobočju se j a v l j a j o pogosti, na jvečk ra t manjš i plazovi; na južnih pobočjih j ih ob normalnih zimah ni. Reliefne razmere kažejo na plazove, k i p r i h a j a j o po žlebovih s Skutnika v dolino Učeje. Podatkov o n j i h pa ni. Pogost j e plaz prot i slapu Bočiču. Omembe vredna j e razlika med zahodnim in južnim pobočjem Polovnika. Zahodno j e strmo, vendar drobno razjedeno in poraslo s hosto. Zato tod plazov ni. Vas Čezsoški Log j e pos tavl jena tik pod strmo pobočje, vendar ne pomni porušen j vsled plazov. Na južnem pobočju pa so plazovi vsako zimo. Čeprav bi bil te ren ugoden za naselitev, zaradi plazov t u k a j ni stalnih naselij . Večjih plazov pa rel iefne razmere ob normalnih zimah ne dovol ju je jo . Pr i pregledu plazovitosti zasluži posebno omembo Drežniški kot, če tako imenu je jo svet med Krnom, Kobaridom in Polovnikom. T u k a j so v podnožju tr iadnih apnencev vloženi m a n j odporni kredni skladi. Pobočja so zato v gorn jem delu strma, v spodnjem meliščna. N a j b o l j izrazita so taka pobočja pod slemenom Kožlak—Krn—Vršič, k j e r j e tud i na jveč rednih plazov. Eden od n j i h j e v času pred prvo svetovno vojno odnesel eno prvih planinskih koč S. P. D., Kočo na Krnu.19 Manjš i plazovi >se j a v l j a j o : na se v. pobočju pod Prehodavci, Šmohorjem, zlasti pa v krnici pod Krnskim sedlom proti planini na Pol ju . S Kraškega vrha drsi vzhodno od nasel ja Magozd plaz po grapi Drobovšček. Navadno ostaja nad glavno cesto. S Kožl jaka polzi v Sedole plaz, ki se ob visokem snegu združi s sosednjim z Jarčka ter obstane v grapi med gozdom. S Krna pri- h a j a s predela izpod nekdan jega i ta l i janskega zavetišča plaz v Zagon. Severneje od tod sta plazova z Malega in Srednjega vrha. Plaz izpod Vršiča, imenovan Skutnik, j e navadno na jveč j i . Nedaleč od n jega ostaja v r ša j v Jalovem Lepoču, ostanek plazu s t amkajš - n j ega pobočja. 18 Dno kotl ine ses tav l ja jo kredni , deloma jursk i skladi, ki so proti ero- ziji m a n j odporni od trših apnencev na gorskem obodu. Taka pobočja po- spešu je jo plazove in podore (glej Fr . Planina, Podor na Javorščku. Geo- grafski Vestnik 1952). 19 Akademik Viktor Dvorsky, Kori tnicka chata pod Mangrtem. Zbornik Československe společnosti zemepisne, 1954, 2 zv., str. 71. Krejsko podolje. Po severnem, osojnem in k raško razjedenem pobočju M a t a j u r j a se spuščajo le redki in manjš i plazovi, o ka ter ih m a n j k a j o podatki o legi. Znatno bo l j plazovito j e severno pobočje podolja , to j e južno pobočje slemena Breginjskega Stola. To- pobočje ima zanimivo petrografsko sestavo. V r h n j e sleme j e iz pretežno ju r sk ih skladov, v n iž je pobočje pa j e vložen pas dachsteinskega apnenca. Tega vidimo tudi na površju, ke r preds tavl ja tu in tam (na pr imer nad Bor jano in Potoki) p repadne stene. Pod tem pasom se prično melišča. Na teh j e vrsta naseli j od Starega sela do Bre- ginja , povezana s cesto. Ker j e v r h n j e pobočje nad strmini odsekom enakomerno nag- n j eno in pašniško, spolzi z n j ega vsaka debelejša snežna ode ja v obliki manjš ih plazičev. Posebno številni so ti plaziči nad Bre- ginjem, k j e r j e pobočje višje. Plaziči normalno obleže pod strmi- nami na meliščih nad naselji . Na obodu podol ja j e plazovito pobočje tudi še na zahodu, nad vasjo Prosnid. V začetku tega stoletja j e t u k a j plaz zasul hišo s sta- novalci vred. Večjo škodo j e v preteklosti napravi l plaz v Črnem vrhu (oba k r a j a sta danes onstran državne meje). Soška dolina med Kobaridom in Mostom na Soči. Kolovrat j e po geološki sestavi (kredni in ju r sk i apnenci), po površ ju in plazovi- tosti do neke mere podoben Kobariškemu Stolu, le da so dimenzije manjše . Tudi Kolovrat j e ogoličen predvsem na južni strani, dočim prev ladu je na severni strani hosta, ki j e n a j b o l j izkrčena v pašnike v v rhn j ih delih. Na severni strani zavira plazove kvar ta rna soška terasa, k i j e pr is lonjena ob breg in ki so jo, posebno ob Senici, razrezale samo redke hudourniške grape. Če ne pre j , zastanejo plaziči na t e j terasi in le ob katas t rofalnih zimah, kakršna j e na primer bila v letu 1951—52, prodre jo do dna Soške doline in do ceste. Južna stran Kolovrata j e m a n j razrezana in bo l j plazovita. Ker pa j e delno že onstran državne meje, j e o plazovih m a n j podatkov. Vsekakor pa lahko Ravne (Gornje in Dolnje) ter Dreko štejemo skupno z Bor jano in Potoki v skupino soških vasi, ki niso povsem na varnem mestu pred katastrofalnimi plazovi. Vaščani Dreke še pomnijo, da j e nekoč v preteklosti povzročil plaz nase l ju veliko škodo. Pobočje na severni strani Soške doline j e bo l j poseljeno kot južno. Pomemben j e pas t r iadnih apnencev, k i j e vložen v pobočje od Libušnje do Pol jubina. Tvori pas bo l j skalnatega in prepadnega površja , ki j e vidno posebno pod Mrzlim vrhom in Vodelom. T u k a j j e nad n j im še n e k a j sto metrov visoko pašniško pobočje, ki j e ploskovno plazovito. Če se utrga debela plast snega, j e nevarnost, da zdrsi preko sten in da ga ne zadrži več niti gozd ali hosta, k i j e na nižjem pobočju. Gorovje med Krnom in Baško grapo. Osredn j i visokogorski svet Jul i j skih Alp se med Tolminko in gornjo Sočo razširi, k j e r obsega tudi gorovje Krna. V glavnem je to predel dachsteinskih apnencev, v ka te r ih so pobočja in plazovi taki, kot smo j ih opisali že pri do- sedanjem opisu visokogorskega sveta Jul i jskih Alp. Vzhodni osred- n j i greben (Rodica, Črna prst) j e nekoliko drugačen po površ ju in plazovih. Pobočje j e m a n j skalnato in prepadno. Robno hr ibovje osrednjemu gorovju ses tavl ja jo m a n j odporni kredni in ju rsk i škr i l jevci z vloženimi pasovi t r iadnih apnencev. Osnova je petrografsko zelo pestra in raznolika, j e pa tektonsko tako pregnetena, da značilnosti petrografske sestave ne more jo prit i do izraza v pretežno fluviati lnem reliefu. Zato j e strmec pobočij bo l j enakomeren. Pobočja so intenzivno razrezana z globokimi grapami, v drobnem pa s tako imenovanimi »dolinami«, to j e nekakimi za- okroženimi ja rk i , nastalimi ver je tno z denudaci jskim spi ranjem pod rušo. Preperel ina oziroma prst sta sorazmerno globoki, čeprav so pobočja sorazmerno prece j strma. — V kulturno-geografskem po- gledu so po vrhovih slemen navadno pašniki, k i segajo po pobočju navzdol do višine redkih naselij . Nižja pobočja prot i dnu grap so večinoma poraščena s hosto ali gozdom. V takih rel iefnih razmerah so plazovi omejeni predvsem na pašniški svet. Plazovitost j e na jvečkra t ploskovna. Spolzeli sneg se skoncentrira v »dolinah«,20 k i imajo v nižj ih gozdnatih delih včasih znača j grapic. Ob n j i h sega ogoličen svet globoko v nižine. Številni plaziči os t a j a jo na spodnjem robu pašnika ob začetku gozda. Ponekod puščajo domačini rasti na pašnikih vrsto dreves, ki poteka v smeri izohips in ki ima nalogo, zadrževati plazeči se sneg. Kot zelo plazovita j e znana Kobil ja glava, posebno na južni in zahodni strani. V letih pred prvo svetovno vojno j e prišel z Rodice večji plaz tik do vasi Grant . V zimi 1926—27 so zahtevali plazovi v planini Lom dve človeški žrtvi. Predgorje Julijskih Alp Baška grapa. Obe pobočji grape sta prece j plazoviti v gornjem delu Baške doline, nekako do Koritnice. Od tu j e levo pobočje ob tako imenovani Šentviški planoti nizko in zaraščeno z gozdom, tako da plazov v dolino s te strani ni. Ko so gradili skozi grapo železnico, so morali zavarovati progo na naslednj ih mestih, k j e r plazovi stalno ogrožajo promet: 20 V nemščini tudi »Dellen« imenovane (glej A. Penck, Morphologische Analyse, Stut tgart 1924, str. 94—95. med pos ta jami : Podbrdo—Hudajužna med km 37,0—37,2 v dolžini 171 m km 37,2—37,4 v dolžini 113 m km 37,9 v dolžini 55 m km 39,2—39,5 v dolžini 122 m pri Huda južn i k m 39,9 v dolžini 12 m med Huda južno in Grahovim . . . . km 41,8—41,9 v dolžini 25 m med Podmelcem in Mostom na Soči . . km 54,7 v dolžini 40 m Vkl jub temu se dogaja , da katastrofalni plazovi p r e k i n j a j o promet. Tak primer j e bil tudi v j a n u a r j u 1939, ko j e plaz zasul progo blizu čuvajnice pri Grahovem in pokopal pod sabo človeško žrtev.21 Istega dne j e po odjugi zahteval drug plaz človeško žrtev na cesti proti Grahovemu. Domačini vedo za česte primere, ko so plazovi pobrali senike, ne pa za primere, ko bi plaz odnesel domove. V dolini in po pobočjih grape same so namreč postavl jene hiše, če j e nevarnost plazu, pod navpično skalo in na ali pod vzpetinico, k i razdvaja plazove. Porečje Idrijce. Za Cerk l j ansko gorovje vel ja isto kot za hribe v porečju Bače: plazovi se j a v l j a j o predvsem po senožetih. Ker pa j e teh na jveč na ovrš ju hribov, so n a j b o l j plazoviti v rhn j i deli. Širok predel, na ka terem se ne obdrži debelejša snežna odeja, j e na južnem pobočju slemena Porezen—Počanska gora—Cimprovka. Sneg obsta ja šele na spodnjem robu travnatega sveta, na mej i gozda, ki mu močno ovira rast.22 Sneg zdrsi s teh pobočij v nekater ih zimah po več kot desetkrat . Podobne plazove na jdemo na jugovzhodnem pobočju Ritov- čevega vrha in številne po južnem in zahodnem pobočju Kojce oziroma slemena zahodno od samega vrha. Vzhodno od potoka Cerknice na jdemo plazove na severnem pobočju Velikega vrha (880 m). Drugi predel, k j e r se j a v l j a j o v porečju Idr i jce plaziči, so strma pobočja dolin in grap, k i so razrezale planote. T u k a j se j a v l j a j o ma jhn i plaziči, ki j i h v dolini Idr i jce zadrži navadno že cesta na pobočju. Cesto z Mosta na Soči v Cepovan zasuje jo plaziči v ne- kater ih zimah na t reh mestih. N a d a l j n j i podatki govore o plazovih na pobočju blizu Spodnje Idr i je in sicer izpod Ledin, k j e r gredo po 21 »Jutro« dne 8. j a n u a r j a 1939. 22 Dr. Anton Melik piše o plazovih na južnem pobočju Porezna, ko n a v a j a dokaze, da v rh Porezna ni po prirodi gol, sledeče: »Nadalje je po- doba, da jelšam zelo n a g a j a j o plazovi, ki se tu radi in pogosto prožijo, posebno v južnih straneh. A proži jo se tudi proti zahodu na skoro povsod gladkih pobočjih in le malo nižje moremo v bukovem gozdu, ki je tik pod je lš jem, ugotoviti močne poškodbe, ki so jih povzročili snežni plazovi še pred nedavnim.« (Planine v Jul i jskih Alpah. L j u b l j a n a 1950, str. 48.) senožetih od Razpot ja do Špehove grape. Nedvomno j e takih pr i - merov še več, vendar ne v z b u j a j o pozornosti, ker plazovi niso nevarni . Plazovi v porečju Selške Sore. V porečju Selške Sore j e značilen strm rob, v katerem se pregane površ je Jelovice in Bohinjskega grebena v okolici Ratitovca proti dolini Selščice. Ta rob gre iz- nad Sorce mimo Kačjega roba in Ratitovca do Gladkega vrha. Je pet rografska meja med sklenjenim triadnim svetom na severu in m a n j odpornimi skrilavci (starejše geološke ka r t e j ih označuje jo s paleozoikom) oziroma jursk imi lapor j i nad Sorico. To j e glavno torišče plazov, ki imajo pričetke v strmih apnenčastih pobočjih, konča jo pa se na podnožnem meliščnem ali skri lavem ali lapor- natem svetu, navadno nekoliko nad vrsto naseli j , ki j e pod tem robom. Podobne razmere smo že omenili na pobočju Bohinjskega grebena nad Stržiščem, Rutom in Grantom, nada l j e na južnem po- bočju Kolovrata in na južn i strani Kobariškega Stola. Kot tam tudi v našem pr imeru cesto, ki veže ta naselja, sko ra j vsako zimo ogro- ža jo plazovi. S Kačjega roba polže plazovi na obeh straneh nasel ja Zgor- n j e D a n j e (karta IX, 37). Izpod Ratitovca drsita dva da l j ša plazova zahodno od Zabrda (38) in eden tik vzhodno od zadnj ih poslopij (39). Manjš i plazovi se prožijo na cesto Zabrdo—Torka (40) in na cesto Zabrdo—Ravne (41) pod tako imenovano Štomando, n e k a j pa na cesto pod Laj tn ikom (42), blizu kmet i j e Šurk, in po pobočju (43) severozahodno od planine Pretovč.23 Cesto ogroža nadal je plaz pred Železniki. Drs i s pobočja Pod zi javko, tam, k j e r j e pobočje nenavadno strmo in leži na mej i med apnenci in skrilavci. T u k a j j e plaz zasul že enega potnika. Ja- n u a r j a 1940 j e nedaleč od poslopja nekdanjega Sokolskega doma podsul delavca in enega vojaka.2 4 škofjeloško hribovje in Polhograjski Dolomiti. T u k a j so plazovi na jvečkra t navezani na t ravnato površje. K j e r j e podlaga skrilava ali sicer k rhka , j e preperel ina debela in v hladni polovici leta na- močena. Na razmočeni podlagi pa se snežna odeja prične t a j a t i pogosto tudi od spodaj navzgor in se s tem odlušči od podlage. Posebno na spomlad opažamo na osojnih legah, da se snežna odeja krči, razpoka in poseda. Pr i tem često zdrsi j o cele zaplate po t ravni odej i do roba gozda, ob ka te rem zastanejo. — Taki pojavi navadno niso nevarni in škodljivi . Vendar niso redki primeri , da so taki plazovi pokopali l judi . Na jveč takih primerov j e bilo takrat , kadar j e zapadel moker sneg na nezamrznjeno podlago. 23 Pred deset let jem je plaz prestavil naložen voz in voznika s konj i vred s ceste, ne da bi ju poškodoval. 24 »Jutro« 27. j a n u a r j a 1940. Znana mesta, k j e r se pogosto j a v l j a j o plazovi, so: Kopačev hrib, senožeti pod Sv. Andrejem, pod Ožboltom in pod Stenami. J a n u a r j a 1940 j e plaz s strmega pobočja pod cerkvi jo sv. Filipa in Jakoba odnesel s poti 7 l judi , ki j ih j e odložil na dnu grape, k j e r sta našla dva od n j i h v snegu in vodi potočka smrt. Istega meseca j e plaz na debelo zasul cesto med Praprotnim in Bukovico, plaz s hriba Sv. Ožbalta pa j e zasul očeta in sina, k i sta orala novo- zapadli sneg.25 Posebno mesto zavzemajo plazovi z na jv i š j ih hribov, ki so na- vadno iz apnenca. Tudi t u k a j se drže na jveč t ravnih zemljišč in pr isojnih mest, poda l j ša jo pa se še v hosto, k i j e preredka, da bi j i h zadržala. Z vrha Blegaša se us ip l je jo plazovi, k i se končajo v grapah v nadmorski višini okrog 7000—8000 m. Rednih plazov j e na vzhodnem pobočju 5, na severnem 3 in na jugozahodnem 4. Podobno j e s Ko- privnikom, s katerega se prožijo plazovi na jveč po južnem pobočju in preko stare vojaške ceste. Tudi po južnem pobočju Starega vrha zdrse manjš i in k r a j š i plaziči. Travnat ih pobočij , s ka ter ih včasih zdrsi jo manjš i plaziči, j e obilo. V naslednjem j e omenjenih le n e k a j takih mest. V porečju Poljanščice so plazovi v preteklosti zasuli l judi , ovi- rali promet ali napravil i drugačno škodo na naslednj ih mestih: na vzhodnem pobočju Mahovice proti Kopačnici, na Sla jk i poleg Ho- tavel j , na pobočju ob Hotavel jski grapi pr i Pol janah, okrog Fužin, posebno nad vasjo K lad je na pobočju Zirovskega vrha. Tu so pre- kinil i že avtobusni promet proti Zirem. V Polhograjskih hribih polzijo v okolico Sv. Katarine plazovi z Roga, s Peha r j a , z Je t rbenka in Leskovega griča. Leta 1940 so zasuli moža, ki j e oral sneg. Številni manjš i plaziči so se j av l j a l i nada l j e na hr ibu Koreno nad Hor ju lom, in sicer: na Slevskih s trminah nad dolino Prošoo (to j e severozahodno pobočje), na južnem pobočju na Tomincove skale s Samotarice, po Bregu nad Kopriv jem in po Jan- ševem bregu; na severnem pobočju pr i domačij i Rožnik in pr i C u r k u . F e b r u a r j a 1941 j e zahteval s lednji plaz smrtno žrtev. OSTALE KARAVANKE IN SAVINJSKE (KAMNIŠKE) ALPE Med Savinjskimi (Kamniškimi) Alpami in Karavankami j e n e k a j za presojo plazovitosti bistvenih razlik. V Karavankah so s t rmine pobočji navadno enakomerne in sklenjene, v Savinjskih Alpah pa p rev l adu je jo proti erozij i odporni t r iadni apnenci in taka pobočja, k i j ih poznamo že iz osrednj ih Jul i jskih Alp. V Savinjskih Alpah tudi višinske razlike med vrhovi oziroma vrhnj imi slemeni 25 Novice v Jutru in Slovencu v j a n u a r j u 1940. in dni dolin niso mnogo manjše kot v Jul i jskih Alpah. Podobnost j e tudi v tem, da imajo tako Savinjske kot Jul i j ske Alpe vzhodni del bo l j planotast, medtem ko je zahodni bo l j razrezan. Kot v Jul i jskih so tudi v Savinjskih Alpah južne doline globlje kot severne. Vkl jub razlikam v rel iefu med Savinjskimi Alpami in Kara- vankami poda jam plazove obeh gorovi j skupno, ker sta v s rednjem delu geografsko povezani. Dolgo sleme Košute od L jube l j a do Jezerskega in južna stran Begunjščice pozna nad gozdno zaras t jo manjše plaziče. Grap, ki bi združile snežne mase v večje plazove, na v rhn j ih pobočjih ni. Plaziči so zato manjš i in se u s t av l j a jo ob ruševju ali ob prvih sestojih dreves. Ver je tno gre p rav tem pripisati tako nizko orografsko gozdno mejo na tem delu Karavank, k j e r lahko na jdemo na za- tišnih mestih posamezna drevesa d o k a j više. Plaz, ki se pojavi kak ih 20 m severno od cestnega predora v Tržiški Bistrici v Zgornj i Dolini, ovira promet. Najusodnejš i za promet pa j e l jube l j sk i plaz, ki v plazovitih zimah zasuje cesto. Ogne jo se mu z obvozno potjo, ki poteka vzhodno od glavne ceste. Manjše plaziče srečamo na južni strani Dobrče. Pr ičnejo se na v rhn j ih senožetih in se konča jo v grapah. Najpogostejš i so ob suhem snegu. Ljudstvo v okolici ima za suhe plaziče ime »puh« in »hmel«. Ob odjugi , ki navadno nastopa iz nižin v višine in od jugozahoda prot i severovzhodu, opažajo plaziče na Dobrči en dan popre j kot pa na pobočjih Košute in Begunjščice. Na južni strani Stola p r i h a j a j o z ovrš ja sem in t j a manjš i pla- zovi, na jveč po meliščnih grapah, ki segajo na jn iže navzdol po pobočju nad Zabreško in Zirovniško planino. T u k a j se drži sneg n a j d l j e v pomlad. Storžičeva gorska skupina. Za sam vrh Storžiča so značilni žle- biči po v rhn jem neporaslem pobočju. V teh žlebeh se naleti na jveč snega, ki os ta ja n a j d l j e v pomlad. Ti žlebiči so tudi plazine. Na severni n a j strme jš i strani se žlebiči v podnožju vrha ste- k a j o na melišče oziroma v žleb (Skar jev žleb) med vrhom in Škar- jevim robom. Ce se nato sproži s Škar jevega roba plaz, spravi v g iban je ves ta sneg. V dnevih pred veliko nočjo 1937. leta j e zapadlo na Storžiču p rece j mokrega snega. O d j u g a j e t r a j a l a še na božič, ko je tržiško planinsko društvo priredilo smučarsko tekmo. Tekmovalna proga je potekala po Škar jevem žlebu. Ko so šli tekmovalci na start, j i h j e v žlebu zajel in podsul plaz, v katerem j e našlo smrt 9 smučarjev. Na južni strani Storžiča pomnijo domačini primer, ko j e plaz pod Malini Storžičem zasul t r i d r v a r j e iz Bašla. Podobno kot že na omenjeni Dobrči j e pašniško ovršje plazovito tudi na Križki gori; plaziči os ta ja jo na robu gozda. Povsem gola v ovrš ju j e na drugi, vzhodni strani Storžiča tudi Zaplata, s katere p rav tako zdrkne sneg. V nižj ih legah se skon- centr ira v dveh »dolinah« v dva plaza, s Kogel jčka v Skodonek (karta VI, 4) in po Zal ipju preko Grla proti koncu Mačevske poti (3). Manjša plaziča opažajo tudi na ovrš ju Potoške gore (to j e na Kopišu), in sicer po Regelnovcu in v Stočem dolu. Dolina Kokre. Na levem pobočju Kokrske doline plazovi one- mogočujejo gozd, na desnem pa gozd plazove. V Krvavški gorski skupini so plazovi navezani predvsem na senožeti, od kater ih so posebno plazovite na južnem pobočju Trdovnika (1174 m). D a l j e proti severu os ta ja nad gozdno' zarašče- nostjo toliko skalnega golega sveta, da si lahko plaz utre pot skozi gozd. Tako p r iha ja prot i Kokri plaz s Cjanovca (karta IV, 26) in z Gradišča v Široki plaz (27). V Roblekov kot p r iha j a plaz z Veli- kega Z voha (29), nada l j e tako imenovani Široki plaz (28) ter plaz s Kogla (30). Zelo j e plazovit Kalški greben. Na njegovem pobočju se vrste od juga proti severu: plaz pod Jur jevo ba j to , plaz iz Pri- moževe doline, plaz izza Er javca , plaz izpod Kl juke v Široki plaz, plaz s P lan je in plaz s Požar ja . V naspro t ju z zahodnim je severno pobočje Grebena polno skokov in prepadov, pod kater imi se nabira melišče in pozimi sneg. T u k a j gredo plaz v Galtrščah in plaz za Lomom ter plaz s Kalške gore. Od Grintovčevih plazov sta domačinom n a j b o l j znana plaz čez Taško in plaz z Malega Grintovca ter z vrha Grintovca. S Kočne se vsiplje sneg n a j b o l j po grapah Kamnitovec, Silovka in Dov j i plaz. Na desni strani Kokre j e plazovito pobočje Kozjega vrha. Dva plaza si u t i ra ta pot do iznad Fužin, k j e r se strneta. Med Cijanovco in Kozjim vrhom j e vzhodno pobočje v p rece j šn j i meri pašniško. Z n jega zdrkne sneg, ki se ustavi v dolini Oblanci. V vzhodno po- bočje Javor jevega vrha j e nad kmet i jo Slapar izjeden žleb, po ka terem se pogosto proži plaz (9). Slično kot v to grapo zdrkne jo plaziči tudi na jugovzhodnem pobočju Javor jevega vrha z v rhn j ih »kopiš« v Čemšenik. Plazovi v Makekovi kočni so številni. J av l j a jo se predvsem kot uvršni plazovi. To so: 1. plaz v Požganiščih; 2. plaz z Velikega Kupa nad Čepco j e redek in pada čez stene nad Četco v obliki slapa na položen svet pod steno; 3. plaz iz Ponove doline pobira sneg od Malega in Velikega Kupa in od vrha Makekove Kočne. Ponova dolina j e globoka grapa z več kot 1000 m višinske razlike in se konča na pragu, k j e r se navadno plazenje konča. Če pa pride velik plaz, sestavljen iz suhega snega, ga potegne zračni prit isk in srk preko praga. Raz- pršeni sneg takra t zamegli večino kočne. Snežišče navadno ne izgine do druge zime; 4. plaz v Široki dolini p r iha j a po golem l i j aku mimo- Malega Kupa; 5. Zeleni plaz si nabi ra sneg na strmem, s travo, ruš jem in črno jelšo poraslem terenu ter os ta ja že više v kotanj i . V Ravenski kočni so plazovi nas lednj i : 1. Zelen plaz, k i gre proti Prodom; 2. plaz ob Makekovi mej i ; 3. plaz iz Požanič zahodno od Češke koče; 4. plaz med Malo in Srednjo Babo pušča veliko snežišče, k i ostaja vse leto; 5. plaz izpod Vadin po »Nemški stezi« izpod Babe; 6. plaz pod Skuto vzhodno od Češke koče. Sneg s Skute in Rinke se naleti v krnico ledenika Skute. Ta ledenik ima v zimi konkavno površ je z zvišanimi robovi ob stenah, medtem ko j e površina poleti in jeseni ravna, a k o ne konveksna. — V celem pa j e Ravenska kočna k r a j , k j e r se v toplih popoldnevih, posebno spomladi, da izvrstno opazovati za ves apnenčasti visoko- gorski svet značilne plaziče (tako imenovane »uvršne plaziče«). Da pa pr ide jo do dna doline včasih tudi večji plazovi, priča vegetacija. N e k a j 100 m od konca doline uspeva namreč samo rušje , čeprav so vsi pogoji za visokorasel gozd. Kamniška Bistrica. Plazovi v dolini Kamniške Bistrice so zna- čilni za visokogorski svet v tr iadnih apnencih. Grintovega sveta nad gozdno poraščenostjo j e na obeh straneh spodnje Bistriške doline, na k rvavšk i in velikoplaninski strani, man j . Zato so tod plazovi k r a j š i in os ta j a jo navadno visoko v pobočju. Na jveč pa j e plazov v osrednj ih Grintovcih, od Grintovca do Presed l j a j a . S slemena med Grintovcem in Turško goro drsi jo navadno z višin pod 2000 m, ke r j ih više zadrži jo Mali in Veliki Podi. Ker teh ob Babi ni, j e to pobočje b o l j plazovito. Pod Brano na jdemo številna l judska imena z oznako »plaz«, kot so: Bobnar jev plaz, Košen, Vazarjev, Kap- tanski, Ober la j tnan tov in Rdeči plaz.26 Kra jevna imena, k i imenu je jo plaz, so številna tudi na pobočju Krvavške gorske skupine, med Korošico in Mokrico. T u k a j j e : Velik, Osran, Bel, Mihcov, F a r j e v , Pra jzov, Markov in Jerinov plaz.27 On- stran Bistrice, na zahodnem pobočju Velike planine, pa pr ičajo o plazovih imena: Vuknarski , Dovj i , Kukvarski , Šimnov, Bel, Nov, Meniški plaz.28 To so stalni manjš i plaziči, k i se zar inejo v gozdni svet le ob izredno snežnih zimah. Večino teh plazov opisujemo v pregledu plazov v zimi 1950/51. 26 Vlasto Kopač, Kra j evna imena v Grintovcih. Gore in l j u d j e 1946, str. 48 in 49. 27 Isti, str. 207—208. 28 Isti, str. 206—207. Visoko gorstvo v porečju Savinje. Vsakoletni plazovi so domala isti kot j ih opisujemo v zimi 1950/51, le da so bili to zimo večji. Na jveč plazov j e v Robanovem kotu in v koncu Logarske do- line. V obeh primerih j e iz jedena dolina v školjkovitem apnencu, ki se na površ ju za jeda v obliki klina v rudistni apnenec. Ta j e tod odpornejši proti r azpadan ju in eroziji. Zaradi takih geoloških SI. 4. Plazovni v rša j i na Okreš l ju in v Mrzlem clolu razmer so pobočja zelo strma, ka r velja posebno za konec Roba- novega kota, pobočje Planjave , Planinščice in Ojstr ice. Tudi v Podvolovjeku so na j s t rmejša in plazovita pobočja tam, do koder segajo po dolini navzgor v podnožju pobočij miocenski tufni sedimenti. Med Mrzlo goro, Rinko in Brano zbira plazove Okreše l j . L. 1907, ko j e bila zelo plazovita zima, j e plaz porušil kočo celjske podruž- nice D. u. o. A. V. in delavsko kočo slovenske Savinjske podružnice Planinskega društva. Današn j i Frischaufov dom so postavili ne- koliko vzhodneje od p re j šn jega doma, na porasli vzpetinici. Dne 18 . j a n u a r j a 1950 so plazovi na Inkre tu zasuli Alojza Žitnika in Mari jo Poljanškovo. Včasih j e ogrožena tudi pot iz koče na Okreš l ju v Logarsko dolino. Ob veliki noči 1937 j e plaz zaje l med kočo in slapom Rinko skupino smučarjev. Ostali so se rešili, le eno smučarko j e sneg zasul 5 m globoko na dnu j a r k a , okrog 70 m nad b r v j o nad slapom.29 29 Usodni sneženi plazovi — deset smučar jev mrtvili, eden pogrešan. Planinski Vestnik 1893, str. 173. 10 Geografsk i zbornik 145 Pred dvemi deset let j i j e udri po pobočju 1293 m visokega Kas- nega vrha med Podvolovjekom in Mačkinim kotom plaz, ki j e uničil okrog 800 m3 lesa. Od t l e j se obnavl ja zelo pogosto. Na Menini nam j e znan samo en plaz, in sicer po grapi, ki g re z vrha na severno stran. N e k a j plazov opažajo na Raduhi, predvsem z reber, s kater imi p r eha j a apnenčasto pobočje na neapnenčasto, zložnejše. S pečin nad SI. 5. Žlebovi izpod Kordeževe glave (Peca) proti Topli Durcami (karta V, 10) se proži in obleži v vrtači večji plaz. Manjš i plazovi se us ipl je jo tudi na severni strani Dure proti Grohatu (8) in v k r a j e južno od tega. Plaz po Lanežu (9) j e manjš i . Vzhodne Karavanke imajo plazove samo v tistem delu, k j e r se še dv igu je jo nad gozdno mejo, to je na vzhod do Uršl je . Številni manjš i plazovi drse z Olševe. Na južni s trani vidimo, kako rade so plazovite apnenčaste rebri, k i imajo nad neapnen- častimi, m a n j odpornimi sedimenti navadno precejšen strmec. Ver- je tno gre pripisati nizko gozdno zaraščenost na južnem pobočju Olševe tudi plazovom. Na Peci so pogosti plazovi predvsem na južno stran, proti Topli, k j e r so po plazovih s Kordeževe glave poznani Končnikov, Kor- dežev in Bur jakov žleb. Plazine so ogoličene. Plazovi s Pece so ob veliki noči 1937 zasuli dva smučar ja na povra tku iz Uletove koče. Med gorskim slemenom Raduho-Smrekovec in Olševa-Peca j e v pov i r ju gorn je Meže svet intenzivno razrezan z globokimi in strmimi dolinami. Ker j e površ je s k o r a j vse pod gozdom, j e plazov sorazmerno malo. Znana sta le dva rednejša plazova, plaz pr i Gro- fovi baj t i , ki drsi po ogoličeni drči že več let zaporedoma na cesto Črna—Mlinarsko, in Vriskov plaz, k i se u su j e v potok Bistro. SI. 6. Mrzlica Z Uršl je gredo plazovi predvsem na severno stran, k j e r so strmine nad miocenskimi kotul jskim podol jem večje. Plazovi se spu- ščajo po žlebovih med Kozjim hrbtom in skalo Smrekovec ter se ustavi jo nad Kotl jami. Leta 1935 je za je l plaz v enem od teh ogoličenih žlebov med gozdnim svetom planinca na poti iz Slovenjega Gradca na Uršljo. OSTALA GORATA SLOVENIJA Po ostali gorati Sloveniji so plazovi le še osamljen in redek pojav. Na hr ibu Barino nad Sv. Flor janom, severno od Rogaške Slatine (v sistemu Bočkega pogorja) , j e toliko ogoličenega in redko po- 10* 147 raščenega sveta, da se j e lahko 19. f eb rua r j a 1984 usul, čeprav samo z višine 400 m, večji plaz in zasul dva človeka na poti; enega j e ubil, d rugemu pa zlomil noge. Savski hribi imajo pozimi prece j m a n j padavin. Čeprav so me- stoma strmine znatne, j e plazov malo, predvsem zaradi intenzivne pogozdenosti. Marsikateri gozd v Savski grapi lahko štejemo med SI. 7. Mrzlica nad planinsko kočo zaščitni gozd, k a r velja posebno za železniški promet. Vkl jub gozdu so morali železniško progo zavarovati na dveh mestih, med posta- j ami Laze in Zalog (500 m dolžine) in Laško—Celje (195 m dolžine). Kot drugod v predalpskem gorovju so tudi v Savskih hribih še n a j b o l j ogoličena ovrš ja vrhov, k j e r j e tudi na jveč plazov. Tako j e s Kriško goro, k j e r zdrkne sneg na severnem pobočju pod koto 1030 m in po južnem pobočju pod koto 1051 m. Na Mrzlici gredo plaziči proti jugozahodu in severozahodu. Po večkrat v eni zimi se sproži plaz na sever od kote 1030 m, k j e r ovira rast d r e v j a in se us tavl ja na cesti, k i vodi proti koči pod Mrzlico. Vsi ti plaziči pa o s t a j a jo med prvim drev jem gozda, k i leži pod pašnikom. Manjše plazove opazu je jo na Čemšeniški planini, in sicer na južnih in jugovzhodnih pobočjih. O s t a j a j o še nad Razborom in Sv. Primožem. Vzhodno od Savinje vemo le še za en plaz. Spušča se na cesto po južni strani Ojs t rega vrha na odseku Kalobje—Podmelec. V pre- teklosti j e n e k a j k r a t i ustavil avtobusni promet. V dinarskem gorskem svetu nudi jo ugodne pogoje za plazove robovi visokih planot. T u k a j j e padavin v hladni polovici leta izredno veliko. Oviralno pa vpliva kraška razdrobljenost mikro- reliefa. Zaradi tega so tu plazovi navadno samo tam, k j e r so v osnovi m a n j čisti apnenci in bo l j izravnan strmec na pašniškem svetu. V preteklosti so zabeležili plazove na južnem pobočju Slivnice (pri Cerknici), k j e r se j e sprožil leta 1935 večji plaz. V bl ižnj i Me- nišij i se j a v l j a j o plaziči po senožetnih površinah na pobočju od nasel ja Koščaki do Pikovnika, nadal je nad Zahribom na severni strani Hr iba in z gore Zibovnik, ki leži zahodneje. Redkokda j se pojavi plaz po zapadlem pobočju Velike gore in se spusti na cesto Sodražica—Loški potok blizu vasi Globe, manjš i pa nad tako imenovanim Iber jem. Manjš ih mest, k j e r se posede snežna odeja, j e po robovih kra - ških planot še več, tako na pobočju Cepovanske suhe doline, k j e r so plazovi pod Lokvami v preteklosti že zasuli l judi . Zelo strmo po- bočje doline Trebuše j e prav tako v svojem koncu plazovito. ZIMA 1950/51 A. VREME November, V višinah nad 1000 m j e v naših hribih zapadel sneg že v času od 26. do konca oktobra, a se j e v naslednjem, sorazmerno toplem vremenu obdržal le v višjih predelih Jul i j skih Alp, k j e r ga j e na Pok l juk i zapadlo pol metra. Nov val sneženja se j e pričel 3. novembra, ko j e zapadel sneg tudi v podgorju . To pot je pokri l vzhodnoslovensko hr ibovje bo l j kot zahodnoslovenske Alpe, in to tako v nižini kot v višinah (4. novembra: Jezersko 30 cm snega, Planica 28 cm, izvir Soče 11 cm, povi r je Bače brez snežne odeje. 1247 m visoko ležeči Sv. Duh nad Solčavo j e imel 140 cm snega, Po- k l j u k a pa istočasno le 76 cm). V Jul i jskih Alpah j e bil namreč sneg južnejš i in pomešan z dežjem. Na travnih površinah v porečju Sore so se pojavil i prvi mokri plazovi. Sorazmerno toplo vreme naslednj ih dni j e ta sneg večinoma od- pravilo, in to v Savinjskih Alpah bo l j kot v Jul i jskih. To se j e zgodilo ob dežju okrog srede meseca, ko so ostali zasneženi le še na jv i š j i deli Grintovcev in Jul i jskih Alp. Mraz ob koncu meseca j e preostalo snežno odejo utrdil . December j e bil zelo spremenlj iv in padavinski. Padavine so bile v hribih kot sneg, v nižini kot dež. Padavinski dnevi od 5. do 7. decembra so pustili na visokogorskem podgor ju še malo snega, na Jezerskem 37 cm, v Planici 44 cm; ne mnogo več v Trenti . Ob Bači j e skopnel sneg že naslednji dan. V hribih je istočasno naraščala snežna odeja. Največ padavin j e bilo sredi meseca. Okrog 18. decembra j e dosegla snežna odeja ob gorn j i Savinj i v višini nad 1200 m 1 m debe- line, na Krvavcu skora j 1 m, na Pok l juk i nad 1 m. V podgor ju j e padal sneg z dežjem in snežne ode je ni odebelil, razen v zahodni Sloveniji, predvsem v savskem porečju, k j e r so imeli n. pr . v Planici 18. decembra že 140 cm snega (v Trent i le 81 cm). V dolini Bače j e tudi to pot pobralo sneg že čez n e k a j dni. V visokogorskem Posočju se j e sprožilo ob mokrem snegu n e k a j plazov. V dneh od 24. do 27. decembra j e zajela vso Slovenijo močna od juga (Krvavec j e imel 25. decembra maksimalno temperaturo + 5,4° C!), ki jo j e spremlja l v hribih sneg in dež, v dolinah sam dež. V hribih j e snežna odeja znova narastla. Januar in februar . Sneženje zadnjega dne decembra se j e v prv ih dneh j a n u a r j a sprevrglo tudi v s redogor ju v dež, k i j e sprožil v Posočju nove plazove. V višjem svetu j e nada l j e padal moker sneg, mestoma pomešan z dežjem. Zapadlo pa j e v Jul i j skih Alpah znatno več snega kot v Savinjskih. Na Krvavcu 4. j anua r ja sneg še ni dosegel debeline 1 m in pol, dočim j e bilo na s k o r a j 500 m nižji Pok l juk i ta čas že 205 cm snega. Preko 1 m ga j e bilo v Trenti , 152 cm na 1054 m visoki Planini nad Jesenicami, nad 1 m in pol v Planici. Vse do t r e t j e dekade j e nato snežna odeja stagnirala, v nižinah se nekoliko strdila, v višinah ob sneženju 13. in 14. dne nekoliko narastla. V naslednjem razdobju od 20. j a n u a r j a do 6. f e b r u a r j a so zajeli Alpe n a j b o l j katastrofalni plazovi, kar j ih v Švici pomnijo v tem stoletju.30 Pr i nas so bili ta čas najš tevi lnejš i plazovi te zime. Po 20. j a n u a r j u se j e od Azorov do Vzhodne Evrope razširilo področje visokega zračnega prit iska. Ko se j e pričelo razkra ja t i , so pričele v a n j pr i tekat i tople subtropske zračne mase z juga, pri- našajoč v Alpe znatno otoplitev. Nato so dosegle Alpe at lantske zračne mase. V Švici je postala prva padavinska perioda (18.—21. ja - nuar ja ) prav tako in ponekod še bo l j katas t rofalna kot druga (od 4,—14. februar ja) . 3 1 Naših gora v prvi periodi katas t rofalni plazovi niso preplavil i predvsem zato, ker j e bilo v pr imeri z ostalimi Al- pami malo starega snega, m a n j novih padavin in ker j e bila v visokogorskem svetu temperatura vse do 26. j a n u a r j a pod 0° C. 30 Dr. Max Oechslin, Der Lawinenwinter 1950—51 im Kanton Uri. Der Lawinenwinter 1950—51, str. 56. Bern 1951. 31 V Alpah so plazovi 20. in 21. j a n u a r j a 1951 zahtevali 231 smrtnih žrtev (Lucien Vandaux, Les avalanches des 20. et 21. januier 1951 dans les Alps suisses, autr ichiennes et italiennes. Revue de Geographie alpine XXXIX, Grenoble 1951. Tabela 1 D at um Jezersko 006 m Krvavec 1700 m Planina nad Jesenicami 1054 m Planica 865 m Trenta Kobarid D at um 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 1 2 3 1 2 3 1 2 3 D at um 7 h 14 h 21 h 7 h 14 h 21 h 7 h 14 h 21 h 21.1. 48 8,7 10 1,4 ESE SE NE 155 6,7 5 -4 ,0 N NW N 80 8,3 3 3,4 NE NE N 90 1,1 5 76 6,1 22. 41 0,8 3 -0,4 — — — 140 — — -3.5 N N NW 83 18,0 — 3,1 E W NW 90 1,3 — 76 1,1 — — — — 23. 46 — — 3,7 SE W N W NNE 140 — — -1,4 NW N W SW 83 — — 0,0 NE W NE 90 — — 73 — — — — — 24. 41 2,3 — 2,4 — W — 145 4,9 5 -0,5 NW SW SW 85 0,0 2 1,0 N W W W 90 — — 85 — — _ 1,3 — 25. 48 14,0 11 5,6 — W N W WN W 150 11,5 10 0,0 SW WS SW 88 8,4 13 0,1 N W W 96 — — 83 31,6 12 — 27,0 — 26. 40 26,8 — 5,0 — NE — 160 7,5 10 0,0 w E E 102 31,5 4 2,4 N N NE 220 7,2 30 83 38,1 3 — 50,6 — 27. 37 11,5 2 1,5 — — — • 170 7,5 10 -1,3 — S SW 104 11,6 6 2,1 NNW N NW 250 2,3 25 81 — — — 1,5 — 28. 44 9,7 7 1,4 — — — 160 4,0 S -2,0 SE SE E 112 17,2 8 0,0 W NNW ENE 175? 6,9 7 98 3,5 17 9,0 43,2 — 29. 43 8,5 4 0,8 E ENE ENE 165 2,8 5 -2,0 E E NE 125 22,8 13 -1,0 E NW NE 200 29,3 30 113 23,3 15 13,0 26,2 6,0 30. 46 3,5 3 0,7 NW NE E 170 1,5 5 -3,0 - N NE 125 0,0 - -0,1 E E NE 205 0,8 5 110 31,5 — 10,0 0,7 — 31. 47 1,1 1 0.2 ESE NE NE 170 0,8 — -4,0 NE N NE 124 0,0 — -0,1 NE NE — 210 3,J 5 101 — — 9,0 — — 1.11. 49 2,2 2 2,2 E E E 170 — — -3,0 N E NE 127 8,5 2 2,8 E W NE 182 0,3 2 99 — — 7,6 — — 2. 50 1,2 1 3,4 SE ENE — 170 — - -2,0 NE N N 125 4,5 3 3,5 E E NE 180 0,3 — 99 — — 6,0 — — 3. 50 0,0 — 1,2 — — _ 170 0,7 - -4,5 E W N 123 1,3 2 -2,9 N E NW 180 — — 98 — — 6,0 — — 4. 50 0,0 — 1,2 NW NW 170 0,5 3 -4,0 NW W S 120 — — -3,2 N W SW 180 0,5 — 98 — — 5,0 — — 5. 54 22,6 4 5,0 W SW SW 180 6,0 10 -0,7 SW s w s w 156 72,5 40 2,1 N W W W 220 0,4 40 156 48,1 58 31,0 73,0 26 6. 44 83,2 — 6,0 w W w 200 22,5 20 0,5 S s s 132 92,1 — 3,3 SW W NW 180 16,4 — 177 130,2 21 24,0 168,2 — 7. 39 85,5 — 7,4 w SW SE 200 9,0 — 1,0 S s E 113 121,7 — — SW W NW 160 68,7 — 135 119,7 — — 116,0 — 1. Višina snežne o d e j e i. Maks imalna dnevna t e m p e r a t u r a 2. Padav ine v mm 5. Smeri ve t rov 3. Novozapadlega snega Kot vidimo iz priloženega izpisa nekater ih vremenskih ele- mentov iz šestih vremenskih posta j (tabela 1), je bilo 21. j a n u a r j a , ko so drugod v Alpah bil i katastrofalni plazovi, malo padavin, k i starega snega niso preobremenile. Tudi odjuga 25. in 26. j a n u a r j a še ni povzročila večje plazovitosti, čeprav j e padlo v visokogorskem svetu do višin 1500 m prece j dežja . Ko se j e ozračje 27. j a n u a r j a ohladilo, se j e dež v sredogorju in podgor ju sprevrgel v sneg, moker sneg v visokogorju pa v pršič. Padavine so se nadal jevale do konca meseca, bile pa so različno intenzivne v k r a j u in času. Na južni strani Jul i j skih Alp so bile zelo intenzivne že 27. j a n u a r j a , ko j e bilo sorazmerno toplo. Na jveč snega j e padlo v savskem porečju Jul i jcev 28. j a n u a r j a . V naspro t ju s Savinjskimi Alpami so bile padavine t u k a j izdatnejše kot pa 24. in 25. j a n u a r j a . Več starega snega, ki ga j e odjuga 25. in 26. j a - n u a r j u bo l j zmehčala, ter več novih padavin j e povzročilo, da so za je l i v zadnjem tednu meseca katastrofalni plazovi predvsem Ju- l i j ske Alpe, k j e r so bili tako številni, kot j ih l judstvo ne pomni od leta 1916.32 V Savinjskih Alpah plazovi niso bili časovno tako skoncentri- rani. Na severnem pobočju Karavank in Savinjskih Alp j e zapadlo 1. in 2. f e b r u a r j a ponovno nekoliko snega in k e r j e nastopila isto- časno še odjuga, so se plazovi nadal jeval i tudi ta dva dneva, dočim so se pobočja v Jul i jskih Alpah že p r e j »izpraznila«. V celem vidimo, da so višje temperature ob manjš i snežni ode j i dne 24. in 25. j a n u a r j a sprožile mnogo m a n j plazov kot pa večje padavine 28. in 29. j a n u a r j a ob višji snežni odeji in nižj i temperaturi . V Savinjskih Alpah in Vzhodnih Karavankah so se jav l ja l i pla- zovi posamič še vso prvo polovico meseca. Vremenske kar te Evrope so kazale ob koncu meseca j a n u a r j a naslednjo si tuacijo (glej vremensko ka r to I in II na prilogi 1). 27. j a n u a r j a sta ob 7. uri da ja la značaj evropskemu vremenu dva minima, prvi (1004 mb) nad severnim Jadranom, drugi (980 mb) južno od Islandije. Topla fronta je potekala čez Vzhodne Alpe. Sledila j i j e hladna fronta. Ker j e vladalo nas lednje dni nad Rusi jo področje visokega pritiska, j e poglobljena depres i ja nad Jadranom stagnirala in j e bila še 50. j a n u a r j a (glej priloženo skico I!) nad južno Ital i jo (998mb). Nad severnim Atlantikom j e bila ta dan depresi ja zahodno od Islanda. Naslednj i dan na jdemo še vedno isto situacijo, le da se j e depres i ja nad južno I tal i jo nekoliko zapolnila (1050 mb). V celem pa je te dni pojav, ki so ga beležili v Švici pred katas t rofo 20. in 21. j a n u a r j a : pogosti prehodi toplih in hladnih f ront 32 Neposredno pred »črnim četrtkom« 16. decembra 1916 je bilo po- dobno vreme kot seda j : sorazmerno toplo, v nižini obilo dežja, v hribih pa snega, ki je zapadel na nezamrzlo podlago. oziroma men javan j e hladnih in toplih zračnih mas in z n j imi zve- zane padavine.33 Vremenska si tuaci ja v dneh 6. in 7. f eb rua r j a , ko je bila d ruga doba katastrofalnih plazov na Slovenskem, j e bila podobna t e j iz časa prvih katastrofalnih plazov (28. in 29. j a n u a r j a ) . Dne 6. j a n u a r j a j e bila izredno globoka depres i ja med Angli jo in Islandijo (965 mb), nad Alpami pa slabo izražen visoki pritisk. Pr i nas so ta dan pre- vladovali slabotni južni ali jugozahodni vetrovi (glej pos ta je Krva- vec in Planina v priloženi tabeli I!), k i so prinesli otoplitev. Naslednjega dne se j e islandska depresi ja , ver je tno vsled vi- sokega zračnega pr i t iska nad Rusi jo (1020 mb) odmaknila od Islanda, v Mediteranu pa se je napravi la nad Beleari in nad Tirenskim mor jem nova depresi ja (1000 odnosno 995 mb). (Glej priloženo vre- mensko kar to II za 7. f eb ruar 1951!) Ob 7. uri j e segala oklusi ja vzdolž Vzhodnih Alp. Veter se j e spreobrnil iz južnega ali zahodnega kvadran ta v severnik šele zvečer (glej postajo Krvavec!), ko se j e ozračje shladilo in prineslo postopno zbol j šanje vremena, hlad in zman j šan je padavin. Dne 1. in 2. f e b r u a r j a j e nastopila znova od juga s sneženjem v Karavankah, nato pa do 4. f e b r u a r j a hladno vreme brez večjih pa- davin. Snežna odeja v visokogorskih dolinah, posebno v Jul i j skih Alpah, se j e v tem času nekoliko znižala, na južni strani že v okolici Kobarida povsem izginila. Dne 4. f e b r u a r j a j e zavel severozahodnik, temperatura se j e dvignila do višin okrog 1000 m na n e k a j s topinj nad 0° C. Sneg, ki j e pričel padat i suh, se j e v dolinah kmalu spre- vrgel v moker sneg in ta v dež. Tako vreme se j e nadal jevalo še nas lednj i dan. V visokogorskem svetu pa se je suh sneg sprevrgel v mokrega. Padavin j e bilo v zahodni Sloveniji p rece j več kot v vzhodni (v Kobaridu 5. f e b r u a r j a : 168,2mm padavin, predvsem dežja, na Krvavcu 22,5 mm padavin, ki so dale 20 cm novega snega). Tako j e snežna odeja v podgor ju plahnela, v gorah pa naraščala. V vi- šinah nad 2000 m j e nateg snežne mase na pobočjih ponovno pre- vagal odpornost drsenja . Sprožili so se novi plazovi, ki so bili v začetku vrhnj i , v nižinah pa vedno bo l j talni. Po snežnem metežu 5. in 6. f eb rua r j a j e pokrivala hribe snežna odeja do te-le višine: Savinjske Alpe in Vzhodne Karavanke: v nadmorski višini 900 m 44 cm (Jezersko) v porečju Savinje v nadmorski višini 1250 m 170 cm (Sv. Duh) v porečju Save v nadmorski višini . . 1700 m 170 cm (Krvavec) 33 Dr. Th. Zingg, Die Wet ter - und Schneeverhaltnisse des Winters 1950—51 in den Schvveizer Alpen. Der Lawinenwinter 1950—51, str. 48. Juli jske Alpe: v savskem porečju v nadmorski višini 850 m 220 cm (Planica) 1200 m 260 cm (Pokljuka) 1500 m 538 cm (Komna) v soškem porečju: Podbrdo 10 cm Trenta 177 cm Dne 6. in 7. f e b r u a r j a j e ob izdatni odjugi deževalo, in sicer v Ju- l i j skih Alpah do višin okrog 1500 m, v Savinjskih Alpah pa do višin okrog 1200 m. Više j e snežilo. Pr i tem j e padlo na zahodnoslovenskih snežnikih in na podgor ju več padavin (v Trent i 130,2 in 119,7 mm, v Planici 47,0 in 107,4 mm, na Jezerskem 83,5 in 85,5 mm, na Krvavcu 22,5 in 9 mm [?]). Zato j e razumljivo, da so pustošili plazovi pred- vsem Jul i j ske Alpe. Nas lednja od juga okrog 11. do 13. f e b r u a r j a j e z dežjem zajela zahodno h r ibov je ponovno močneje kot Savinjske Alpe. V istih višinah j e upadla v Jul i j skih Alpah ob dež ju (Pokljuka) snežna odeja za 20 cm, v Savinjskih Alpah j e (Sv. D u h pri Solčavi) stagni- rala, na Krvavcu pa nenehno naraščala. Lepega vremena j e bilo malo tudi v d rug i polovici meseca. Padavine so se vrstile dan za dnem, v nižini dež, v višini sneg. Po izdatnih padavinah 26. in 27. f eb rua r j a , ko j e padal sam sneg tudi v podgorskih dolinah, j e bila snežna odeja visoka: v Savinjskih Alpah: v nadmorski višini: 900 m 30 cm 1250 m 170 cm 1700 m 240 cm v Julijskih Alpah: na južni strani: v nadmorski višini okrog 500 m (Podbrdo) 4 cm okrog 600 m (Log v Trenti) 203 cm na severni strani: v nadmorski višini 850 m 180 cm 1200 m 290 cm 1500 m 365 cm Marec in april . Prve dni marca se j e vreme ponovno poslabšalo, ko j e nastopila odjuga in dež. Drug i podoben val j e za je l hribe 7. marca, ko j e znašala maksimalna dnevna temperatura na Krvavcu 4° C. Ko se j e nato ozračje shladilo, j e vrglo p rece j snega predvsem v Jul i j skih Alpah, na jveč v pov i r ju Soče. Po 7. dnevu se j e pričela da l j ša doba sorazmerno toplega vremena. Na Planini nad Jese- nicami (1000 m) so se od 5. marca da l je gibale vse maksimalne dnevne tempera ture nad 0° C. Manjše padavine, dež in sneg, v dneh od 7. do 10., 13. do 15., 19. do 22. marca, so povzročile kopnen je snega, v Savinjskih Alpah do višin okrog 1700 m, v Jul i j skih do 1500 m (Komne). Na Komni (edini opazovalnici nad 1500 m v Jul. Alpah) pa j e snežna odeja še vedno neprestano naraščala. Podgor je Sa- vinjskih Alp j e bilo sredi meseca že kopno do višin 900 m (Jezersko). Zaradi odjug (v Planici j e bila 21. marca maksimalna dnevna temperatura že 17,6° C) in dež ja so se sprožili plazovi predvsem v Ju l i j sk ih Alpah v vsem mesecu. Od 25. marca do konca meseca j e sk r a j a nastopila ponovna od- j u g a z dežjem ozir. snegom, ki j e ob koncu pobelil tudi podgor je in zvišal snežno odejo v hribih, v zahodnoslovenskih snežnikih bo l j kot v Savinjskih Alpah in Vzhodnih Karavankah. T u k a j j e dosegla ode ja to pot svoj sekundarni , v Jul i jskih Alpah pa svoj pr imarni letni maksimum. O tem govore naslednje številke za 31. marec: Savinjske Alpe: v nadmorski višini 900 m 30 cm 1200 m 100 cm 1700 m 250 cm Julijske Alpe: južna stran: v nadmorski višini 500 m 50 cm 900 m 170 cm severna stran: v nadmorski višini 900 m 260 cm 1200 m 325 cm 1500 m 450 cm (?)34 ' * * M Kot vidimo, j e bilo ob koncu meseca marca v hribih še ogromno snega, ki so predstavl ja l i za plazove veliko nevarnost . Da ni prišlo do katastrofe, ki b i presegla ono iz 5. in 6. f eb rua r j a , gre pripisati de js tvu , da j e nato sledilo sorazmerno nespremenlj ivo in v celoti toplo ter m a n j padavinsko vreme ves n a d a l j n j i mesec. V nižinah j e zato snežna odeja kmalu splahnela, v Podbrdu že prve dni aprila, na Jezerskem 3. aprila, medtem ko se j e v visokogorskih dolinah v zahodni Sloveniji držala dal je , v Trenti do 24., v Planici do 29. apri la (to j e da l je kot na višj i Planini nad Jesenicami, k j e r j e skopnela že 24. aprila). V hribih j e kopnela h i t re je šele v drugi polovici me- seca, ko j e izginila nad Solčavo v višini 1200 m okrog 28. aprila, na Krvavcu, k j e r ga j e bilo 15. apri la 2 m, p rve dni ma ja . Na Pokl juk i , k j e r ga j e bilo pr i Mrzlem studencu 15. apri la še 257, 1. m a j a 208 cm, 1. j u n i j a pa še 112 cm, j e izginil sneg z ravnih površin šele 22. j un i j a , v kontah pa še mnogo kasneje . Na Komni, k j e r ga j e bilo 1. m a j a 220 cm, 1. j u n i j a pa 30 cm, j e izginil šele prve dni ju l i j a . Velo pol je , 31 Višina 450 cm snega ni povsem zaneslj iva, ke r j e opazovalcu na Komni sneg zasul meri lno napravo in je višino nad mer i lno palico samo ocenil. Računati je z možnost jo žametov. Planina v Lazu in druge ko tan je v teh višinah so kazale ob kresu lice, kakršno je tod navadno meseca marca.35 Pregled zime 1950/51. Vremenu so daja l i znača j pogosti vdori at lantskih in sredozemskih zračnih mas ob u v e l j a v l j a n j u depresi j - skega režima. Od tod toliko padavin v zimskih mesecih. Kot j e videti iz pregleda padavin, j e padlo v decembru 1950, v j a n u a r j u , f e b r u a r j u in marcu 1951 2 do 3-krat več padavin kot v povprečju pretekl ih opazovanih let. V dolinah j e bilo to povprečje še b o l j pre- seženo, vendar j e prišlo do nenavadno visoke snežne odeje samo v visokih hribih. Višina štiri in pol metra, izmer jena v Jul i jskih Alpah že v višini 1500 m, presega na jv i š j e višine, ki so j ih to zimo imeli v 2540 m visoko ležeči vremenski postaj i Weissf luhjoch (314 cm dne 10. apri la 1951). 36 Je višja kot j e izredni maksimum zime 1944/45 (366 cm), dosežen v Švici, ali prav tako izredna višina v k r a j u Bosco- Gurinu, k je r so namerili 16. februar ja 1951 4,30 m visoko snežno odejo.37 Ker j e bilo tako na jveč snega v visokem gorovju, j e razumljivo, da j e bilo sorazmerno na jveč plazov v snežnikih. Zaradi sorazmerno visokih tempera tur so se pojavi l i na južni strani Jul i j skih Alp pla- zovi samo v visokogorskem svetu, v povi r ju Soče samo do Bovške kotline. Južno od črte Krn—Čadrg—Vogel—Porezen—Ljubljanska kotl ina ni bilo večjih plazov. Kako izredne so bile padavine v t e j zimi, vidimo iz nas lednje tabele, ki kaže mesečne količine padavin zime 1950/51 in zraven v ok lepa ju dolgoletne povprečke. D e c e m b e r J a n u a r F e b r u a r Marec S k u p a j dec.—mar. Jezersko (906 m) . . . 273 (109) 209 (81) 320 (83) 235 (145) 1037 (418) Sv. Duh nad Solčavo (1247 m) 201 (98) 114 (80) 243 (68) 242 (110) 800 (356) Krvavec (1700 m) . . . 141 85? 178 302 706? Planina nad Jesenicami (1034 m) 352 (105) 262 (81) 429 (81) 220 (149) 1263 (416) Planica (865 m) . . . . 287 (99) 250 (67) 315 (86) 208 (123) 1063 (375) Mrzli Studenec (1214 m) 405 (169) 270 (110) 358 (120) 263 (192) 1296 (591) Komna (1525 m) . . . 515 400 162 ? 453 1530? Kobarid 222 150 110 125 607 35 Vzporedno s tem se j e zakasnela tudi paša. Z višj ih planin in pla- ninskih pašnikov je skopnela snežna odeja v povpreč ju 22—28 dni kasne je kot p r e j š n j e leto, na vrhovih nad 2000 m šele prve dni avgusta. 36 Die Lawinenkatas t rophen in den Schweizer Alpen. Januar und Fe- b r u a r 1951. Odtis iz »Die Erde«, 1952, str. 29. 37 Adria Janner-J. C. Thams, Ein Bergdorf wird von der Umwelt ab- geschnitten. Der Winter 1950—51 in Bosco-Gurin. Die Alpen. Dez. 1951, Nr. 12, str. 405. B. PLAZOVI V ZIMI 1950/51 Ju l i j ske Alpe s p redgor jem Bohinj . Mnogo škode so povzročili plazovi na vzhodnem pobočju Pokl juškega grebena. Tu so bili večji plazovi: z Viševnika proti Zlati vodi (karta III, 4 a), z Lipanskega vrha proti j ugu (5) in mimo planine Lipance (karta III, 6) ter z Debele peči (7). Čeprav s toj i jo Skica 3. Plazina Lipanjskega plazu. Primer plazu, ki se je v zimi 1950/51 podal jšal v sk lenjen gozd. Skiciral Jože Mikuluš s ta je planine Lipance ob strani plazine, j e vendarle vtis, da ne- ka te re niso na povsem varnem mestu. Lipanski plaz je navadno k r a j š i in os ta ja nad sklenjenim gozdom, to zimo pa je segel globoko v gozd do nadmorske višine ca. 1400 m. Snežni v r ša j j e pokrival še ob koncu ju l i j a okrog 200 m2 površine.38 (Glej skico 3!) 38 Ledeniški sledovi pr i planini Javorniku (glej Milan Šifrer, Obseg poledenitve na Pokl juki , Geografski Vestnik 1952, str. 103) pričajo, da je bil predel, k j e r se danes us ipl je plaz, nekoč glavni dotok snežnih mas. Velo Okrog planine Konjščice so spomladi 1951 opazili vršaje , k i j im j e bilo težko določiti plazine. Pod Krascami in Slemenom je gozd tako redek, da ni mogel ustaviti plazičev s t ravnatega in skalnatega ovršja , vendar so v n j em polomili plazovi d rev j e le tu in tam. Na pobočjih Špika in Viševnika označuje jo stalne plazine goli skalni žlebovi, k i se v r iva jo v spodnjem delu med rušje . V Klancih j e sneg izravnal razčlenjeno površ je in vk l j ub ma jhnemu naklonu zdrsel proti planini. Ver je tno j e ta plaz nakopičil ogromne vršaje , ki so obstali t ik pred prvimi s ta jami. Vsa v snegu j e bila spomladi tudi ko t an j a na Jezercih. Po vzhodnem pobočju Tošca j e morala biti to zimo ploskovna plazovitost, na dveh mestih pa so bili znaki dveh večjih plazov (4, 3). Da so tu plazovi pogost pojav, priča poraščenost z gozdom, ki os ta ja večinoma precej pod pot jo Studorski preval—Velo pol je (okrog 1850m nadmorske višine), mestoma pa se povzpne v zatišnih mestih nad pot. Na zahodnem pobočju j e plazeči sneg v zimi 1950/51 mestoma posnel vso preperel ino z nadelano pot jo vred. V Velem pol ju so še sredi avgusta 1951 našteli 14 snežišč, to j e ostankov plazov.39 Pred pol jem so plazovi po pobočju Tošca po- lomili n e k a j d rev ja . Številnim snežnim vrša jem v Mišeljski dolini ni bilo mogoče določiti plazine, po kater ih so drseli plazovi. Z Malega Stoga j e šel večji plaz skozi planino Grintovco in po Črtovem grabnu do dna Voj. Ob plazini j e polomil p rece j d rev ja . Od fužinarskih planin j e v t e j zimi ut rpela na jveč jo škodo Planina v lazu. Stalni plaziči z Ogradov so se podaljšal i in zarili v gozdiček, ki v a r u j e planino na severni strani. Večina plazov j e obtičala med drevjem, le eden j e prodrl do s t a j in eno porušil . Njegov v r ša j se j e obdržal pri s tudencu Močila do d ruge zime. Na vzhodnem pobočju Debelega vrha sta dva večja in n e k a j manjš ih plazov poškodovali gozd v Zatrepu. Na jveč škode pa j e povzročil plaz čez Belo steno, ki ima značilne rel iefne razmere, ki pogosto u s t v a r j a j o katastrofalne plazove. Sneg, ki drs i po južnem ovrš ju Debelega vrha, pade čez več sto metrov visoke stene. Pod n j imi so zložne, proti vzhodu nagnjene Konjske police, s ka ter ih navadno ne zdrkne sneg, k e r so tla raz- j edena in položna. Kadar pa se pod stenami nabere toliko snega, da izravna melišča in kotanje , se sproži plaz. Jarek, k i j e pod stenami, j e napravi l poleg tekoče vode gotovo tudi pogosto plazeči sneg. Ob Beli peči se plazina zoži, strmina pa poveča. Plaz dobi večjo brzino in kinetično energijo. To zimo se je zaril daleč v gozd. V kontah j e pol je in Konjščica p rav tako kažeta, da je p r i ha j a l ledeniški jezik iz predela, ki je še danes močno plazovit. 39 Pavel Kunaver, Snežišča v Jul i jskih Alpah 1951. Planinski Vestnik zapolnil vrtače in polomil več hektarov d r e v j a (glej fotograf i jo št.8), ki ga j e mestoma izkoreninil, mestoma zlomil v višini n e k a j metrov nad zemljo. Škoda j e tem večja, ker ni ceste, po kater i b i lahko odvozili les. Podobno kot pod stenami Debelega vrha j e to zimo pridrvel večji plaz tudi pod Slatno in se prav tako zarinil v gozd V kontah. Vrša ja obeh plazov sta se malodane združila. Na severnem pobočju Krede so drseli to zimo plazovi po vseh žlebovih, mestoma tudi skozi gozd. Snežišča v Pol jan i so ostala do druge zime. Na jugovzhodnem pobočju Krede sta bila ob poti Laz—Dedno polje, k j e r ta zavije v kolenu na jug, dva večja plazova. Z Bohinjskega grebena so znani plazovi z Lisca. Severno pobočje Lisca j e izjemno v tem, da ga ne p r e k i n j a j o konte, krnice ali police, marveč j e sklenjeno'. Površ ja nad gozdom j e sicer le n e k a j sto metrov, ka r j e dovolj , da so se izoblikovali toliki plazovi, da so si lahko utr l i pot skozi star sklenjen bukov gozd. Podoben ka rak te r j e imel plaz s Črne gore, ki j e nadal jeval pot po okrog 20—30° naklonjen i površini skozi gozd do 1100 m nad- morske vršine. Plazovi s Komarče so zasuli pot, ki pe l je od bližine nove elek- t ra rne na Pršivec, na odseku pred Koriti, k j e r so ostali vršaj i . Večjo škodo sta napravi la plazova V stopu in z Malega vrha. Bila sta izrazito talna. SI. 8. Plaz čez Belo steno pri planini Lazu Vrata. Plazovi so bili to zimo mnogo daljši in so zato pomandrali obsežne gozdne komplekse. Še v pole t ju j e ležal na podnožju Splevte obsežen vršaj . V j a rk ih in na meliščih pod Crnirom (18) so bili sledovi plazov, od kater ih j e prišel najniže ta za Anclovim rovtom v nadmorski višini okrog 970 m. V njegov v r ša j si je v pole t ju izdelal potoček vrata. S snegom za- Oslerje s travnatimi policami Skica 4. Plaz izpod Dovškega Križa. Pr imer meliščnega plazu. Skiciral Jože Mikuluš t rpano je bilo še v pole t ju melišče, ob ka te rem se prične dvigati Tominškova pot. Še v pole t ju j e bilo med Severno triglavsko steno, L u k n j o in Pihavcem sklenjeno snežišče, ki j e segalo pod Triglavsko steno do prvih vzponov v plezalne smeri. V avgustu j e blizu razpot ja za Prag in L u k n j o izvirala Bistrica, nad katero se j e v izviru odpiral tunel. Istočasno je bilo snežišče pod Jugovim j a rkom še sklenjeno z ostalim snežiščem v smeri Luknje.4 0 40 Vse po: Pavel Kunaver , Snežišča v . . . , PV 1952. Do dna doline Vrat j e prišel v t e j zimi tudi plaz iznad pobočij nad poslopjem karavle za Aljaževim domom (19). Izredno velik plaz j e v Vratih pr idrvel izpod Dovškega Križa. V spodnjih delih j e polomil na obeh straneh plazine bukov gozd (23) 111 j e s svojimi jeziki segel še preko poti proti Al jaževemu domu. Na j južne j š i k rak j e zdrsnil tik mimo nove lovske koče, ki ne kaže, da bi bila na absolutno varni legi (glej skico št. 4). Manjši plazovi so se nadal jeval i dolgo v poletje. Se 12. avgusta se j e v eni od Stenar jevih krnic odluščil večj i blok snega in se kot plaz prestavil za več sto metrov niže, potem ko se j e v obliki snež- nega slapu razlil preko stene. Na Kriških podih so bila še v po le t ju s snegom zapolnjena Kriška jezerca. S snegom zapolnjene so bile poleti konte in ko t an j e tudi okrog Triglava, posebno med Kredarico in Malim Triglavom ter Za planjo. Krma. Ker je sneg končni del doline pod Vrtačo tako zasul, da j e izravnal strmec, j e pričelo p lazenje tudi po dnu doline vse do pod Draški vrh. V jeseni j e izpod snega pogledalo rušje , ki j e me- stoma vzdržalo prit isk do 20 m debele snežne odeje. Večjo škodo so plazovi povzročili v s rednjem delu Krme, k j e r j e poraščenost po pobočjih visoka, vendar pušča nad gozdom več sto metrov golega ovrš ja (Mecesnovec, Debela peč). Večji plazovi so prišli z Debele peči (10), z Rjavine (12, 13), Mecesnovca (14) in Lipanskega vrha (11). Vr ša j s lednjega j e vse leto zalagal z vodo planinsko kočo v Krmi. Okrog nasel ja Zgornja Radovna so se pojavil i le manjš i plaziči, in sicer s Srednje gore (15), k j e r je požar razredčil gozd, in s Trčko- vega vrha (9). Ta j e prekini l na cesti promet. Z Mežakl je j e prišlo po žlebeh le n e k a j manjš ih plazov. Kot. V Klinu se j e nagrmadilo toliko snega, da j e izviral potok še v pole t ju izpod snežnega vrša ja . Izpod sten Rjav ine sta bila ob poti v Pekel dva večja vršaja.4 1 Pišnica. Ob koncu marca so prvič opazili plaz po Tarmanovem žlebu (karta I, 4) izpod Gamsice oziroma Lipne police. P r e j j e ostajal vedno nad gozdom, ki j e tu v višini okrog 1500 m, seda j pa j e v dolini polomil okrog 4 ha gozda. Na Vršiču j e plaz z Mojstrovke tako zravnal melišče pod ste- nami in konte pod cesto, da j e nastalo s t rn jeno snežno pobočje na vzhod vse do Tičar jevega doma, ki mu j e zasulo še stopnišče. Del snežnega toka se j e usmeril po grapi proti j ugu (glej skico 5!). Planica. Večji plaz j e prišel z Velike Ponce. Ko se j e razdelil, j e preplavil skora j vse vzhodno pobočje (1). Plaz z Zadnje Ponce j e prinesel v dolino toliko snega, da j e ostal v r ša j do pole t ja (3). 41 Pavel Kunaver, o. c. 1952. 11 Geografsk i zbornik 161 Dne 18. apri la je ob odjugi pridrsel plaz po zahodni strani Vi- tranca. N e k a j manjš ih plazov j e bilo na zahodni strani Ciprnika in Vitranca (5, 6). Ozebnik j e pokrivalo dolgo nepretrgano snežišče vse leto. Trenta je imela tokra t eno n a j b o l j plažo vitih zim, kar j i h pomnijo. V dnevih okrog pusta so se stanovalci marsikatere hiše zatekli k sosedom, ki so imeli domove na m a n j ogroženih mestih. K sreči pa ni bila porušena nobena hiša. Skica 5. Plaz z Mojstrovke proti Tičar jevemu domu. Skiciral Jože Mikuluš Če bi hoteli navesti plazove posamič, bi morali ponoviti vse plazove, navedene v pregledu plazovitosti, in pripomniti, da so imeli to pot izreden obseg. V naslednjem se ome ju j em le na iz jemne pr i - mere. S Pr isojnika j e med drugimi pridrvel, prvič odkar pomnijo, tudi plaz Po Drasti . Po jugozahodnem pobočju Pr isojnika j e šel večji plaz preko ceste na Vršič (6 a) tam, k j e r se ta spusti v tunel. Plaz z Mojstrovke (16) j e izravnal podnožje in prišel do vrat Tičar- jevega doma (glej skico št. 5). Proti Arcva j tu (8) je s Polic pr idrsel n.v. 14-00 m tolik plaz, da j e nadal jeva l pot še po zložnem svetu ob zavoju so- škega pri toka na vzhod in polomil d rev je na široko na obe strani doline. Plaz nad izvirom Soče j e poškodoval okrog 100 m3 lesa in za- polnil strugo do betonskega mostu in preko n jega (9). Od plazov pod Veliko Dnino je napravi l na jveč jo škodo na gozdu ob koncu plazine plaz po Žlajfih (13). Veliki so bili plazovi v Korenjaci (14), Po Ježi (16) in po Koritu (15), eden na jveč j ih pa j e bil ta s t ravnate Srednj ice izmed Vršaca in Grive.42 Segel je preko prodnega dna Zapotoka na nasprotno pobočje. Zaradi težavnega od- voza so les, ki j e obležal v vrša ju , pričeli uporabl ja t i oglar j i za oglje, vendar ga do pole t ja 1953 niso povsem porabili. Sosednji plaz, ki j e prišel s predela med Grivo in Skutnikom, j e pustil vrša j , ki j e bil ob koncu avgusta 80 m širok, n e k a j sto metrov dolg in do 15 m debel.43 Bavšica. Plaz s Krnice j e zasul z gruščem in skalnimi bloki več arov travnika. Poleg tega plazu (karta II, 24 a) so bil i izredno veliki še plazovi s Preloščka (24), Po p lan j i (23), z Rupe (22), v Lozeh (21) in plaz izza Kan je (19), ki j e izjemoma dosegel dolinsko dno. Velika sta bila tudi plazova izpod planine Bale (20) in s Kosmatih glav. Koritnica. Na cesti iz Bovca v Log pod Mangrtom so med Krnico in Rombonom plazovi zaprli promet sko ra j za en mesec. Na cesto j e prišel prvi plaz že pr i Klužah, nada l jn j i z Izgore (26). Največ snega pa sta odložila plazova z Rombona (42) in s Krnice (27), ki sta se združila v strugi Koritnice. Slednj i j e zasul cesto do 16 m visoko. Veliki plazovi v Možnici so pustili pet večjih vršajev, ki so se držali do druge zime. Na cesto j e prišel še plaz pri Pustini. Plaz na Grego- r i jevec (29) j e podrl ob cesti večji gozdni kompleks. Severneje od n jega se je pri mostu končal plaz, ki j e prišel po grapi potoka (30). Plaz po predelu V plaze (31) je prav tako poškodoval gozd. Vrša j plaza Poloha (32) se je ohranil do druge zime. Proti severu si slede: po dolini Čelevc (35), plaz po grapi med Ozebnikom in Jalovcem (36), ki je odnesel sirarnico in se strnil s plazom, ki p r iha j a izpod ostenja Mangrta (37). Izpod Skutnika j e pridrse! po Žlebu (38) plaz, ki j e prečkal predel jsko cesto, podobno kot plaz med Skutnikom in Pre- delsko glavo (39). Soška dolina od trentskega Loga do Kala. Plaz po grapi Klomi iznad Malega in Velikega Vršovca j e odložil svoj v r š a j tik pri prvih domovih na levi strani Zadnjice. Kaže, da na jb l i žn je loške hiše ob grapi niso na povsem varnem mestu. Plaz mimo planine Berebice se je v t e j zimi ponovil t r ikra t . Pričetki plazu so na zložnejših policah pod Bovškim Grintovcem, 42 Pavel Kunaver, o. c. 1952. 43 Pavel Kunaver, o. c. 1952. t r 163 izpod kater ih vodi hudourniška grapa. Decembra meseca j e po n j e j pr idrvel plaz dvakrat , v presledkih po n e k a j dni, obakra t pa po snežnem metežu in sledeči od jugi . Prvič j e zasul cesto 30 m široko in 4 m visoko, drugič 80 m široko in do 12 m visoko. Dne 3. j a n u a r j a j e po novem snežnem metežu, ko še ni skopnel v r ša j zadnjega plazu, prišel nov plaz in zasul cesto 200 m široko in 15 m visoko. Plaz v Korita, ki j e eden na j redne j š ih plazov, j e to zimo izostal. V Vrsniku j e napravi l več škode plaz Pod Zjabci (karta II, 10). V Lepeni so oživeli vsi plazovi, k i so našteti v pregledu. Od n j i h j e imel izreden obseg plaz izpod Lipnika, ki j e poškodoval bukov gozd. Vrša j se j e ohranil v drugo zimo (3). Velika sta bila plazova po Šumniku (5) in po grapi med Lemežem in Debe l jakom proti nase l ju Gorn je Lepene (6). Plaz mimo planine nad Sočo zasluži podrobnejši opis (11). Pričetki segajo na Planje , k j e r j e bilo v začetku f e b r u a r j a rušev je in nizko mecesnovo d rev je prekr i to z debelim snegom. Ob od jugi je v r h n j a plast zmrznila. Nan jo je nato zapadel novi sneg, k i j e začel 6. f e b r u a r j a ob 14. uri polzeti n a j p r e j po starem snegu, kmalu pa j e pričel pobirati tudi stari sneg z d r e v j e m in kamenjem vred. Zavil j e mimo planine in ko j e pričela snežna masa padati p reko niž je prepadne plazine, j e dobila oblike mešanega plazu. Oči- videc opisuje prvi val, k i j e prišel v obliki snežnega oblaka, takole: »Megla se j e t ako j razgubila in t e d a j se j e pr ikazal plaz, v katerem so se valile silne mase snega še dobre pol ure s pobočja.«44 Plaz j e zasul cesto 400 m južno od šole do 25 m visoko in v širino do 300 m. Zajezil j e tudi strugo Soče, k i si j e kmalu utr la pot skozi sneg. Poleg d r e v j a nad planino j e plaz uničil telefonski vod ob cesti in ustavil na cesti tovorni promet za več tednov, ko so od- s t ran jeva l i sneg in skale. Dne 14. marca se j e isti plaz ob podobnih vremenskih razmerah obnovil, vendar v manjšem obsegu. Na tem mestu je po spominu domačinov plaz zadn j ik ra t zasul cesto leta 1916, vendar v skromnejšem obsegu.45 Mimo planine Lipnik j e pripolzel plaz Širokec (13). Prvič se j e sprožil sredi decembra, drugič v j a n u a r j u , na jveč j i pa j e bil v febru- a r j u , ko j e zasul cesto do 15 m visoko in 200 m dolgo. Vozovni promet j e bil s tem prek in jen do srede aprila. Večji plaz j e prišel tudi po jugozahodnem pobočju Bovškega Sv in jaka na cesto med Malnikom in Kršovcem (14). V vrša ju j e pole t je odkrilo obilo zlomljenega bukovega lesa. 44 Roni j Kozjak, uči te l j v Soči, v poročilu našemu inštitutu. Po rel iefu in po poteku sodeč imamo opravka z plazom, ki ga bomo kasne je imenovali »bor janski tip«. Zan j je značilno večkratno obnav l jan je . S tega gledišča poročilo, da so se valile snežne mase »še pol u re s pobočja«, ni toliko pre- t irano. 45 L judsko izročilo v Soči pravi, da je nekoč plaz zajezil Sočo v jezero. Izročilo ima morda zgodovinsko podlago. Bovška kotlina. Na pobočju Kaninske gorske skupine j e bilo mogoče ugotoviti nad vasjo Plužne sledove večili plazov. V gorn jem delu Krnice j e zelo zakraselo površje, k i ga j e zravnal avtohtoni sneg in sneg s slemena nad Vratnim vrhom. Plaz, k i se j e tod pričel, j e nadal jeval pot še daleč preko gornjega gozdnega roba, k i je tu v višini okrog 1600 m, vse do nadmorske višine n e k a j nad 1000 m. Plaz j e poškodoval gozd tudi v sosednji grapi med vrhovi Kojc in Mali Skeden j pr i planini Gozdec. Po grapi izpod Malega Skedn ja j e prišel plaz, k i se j e malo nad opuščeno planino Gozdec razdelil, tako da j e šel en k r a k vzhodno in drugi zahodno od planine. Oba sta se zarila daleč v gozd. Številni so bili plazovi na severnem pobočju Polovnika, k i so se držali že omenjenih drč. Gorovje med Krnom in Idrijco. Mimo planine Dobrenjščice se j e spustil v j a n u a r j u velik plaz, k i pa j e napravi l na ogoličeni plazini malo škode. Istega meseca sta se sprožila plazova z Rdečega roba severo- zahodno od planine Polog in pomandrala 250—300 m3 bukovine. Na južni strani Kobje glave, k j e r so na vrhu senožeti, niže pa skalovito pobočje, so se v prvi polovici zime pojavi l i plazovi okrog 25. oktobra, 7. in 8. ter 25. decembra in 3. j a n u a r j a . Plaz s Črne prsti proti vasi Stržišče navadno obstane pod s t rmej- šim pobočjem na prodišču, pod kater im j e vaško polje, ako ga p r e j ne zadrži zaščitni gozd nad poljem. To leto (karta IX, 14) pa j e šel plaz preko pol ja in prečkal cesto med Prvo in Srednjo vasjo Stržišča. Podrl j e 1 kozolec in postrgal s plazine prst. Ker se j e v r ša j stalil šele meseca jun i j a , se j e setev močno zakasnila. Baška grapa. To zimo so opazili plazove na vzhodnem in za- hodnem pobočju šuš te r j a , na južnem pobočju Slatnika, k j e r so prečkali cesto, ter na južnem pobočju Kupa. T u k a j se j e vsul manjš i plaz na cesto Podbrdo—Petrovo brdo. Selščica. V predelu Sorica-Petrovč so opazili plazove 4. novembra, 3., 4., 15., 16., 19. in 20. decembra, 21.—28. f e b r u a r j a ter 5.—14. marca. Obnovili so se vsi plazovi, k i so navedeni v pregledu plazovitosti. Plazovi s tako imenovanih »Torkarskih robov« (pod Ratitovcem) so se podaljšal i preko melišč v gozdove in po senožetih. Loško in Polhograjsko hribovje. Na Starem vrhu, Koprivniku in Blegašu so opazili to zimo vse plazove, k i so omenjeni v pre- gledu. Pod hribom Sv. Lenar ta j e zdrsela snežna odeja z okrog 1 ha t r avn ika proti t a m k a j š n j i električni centrali, ki so jo morali nato prestavit i na varnejš i k r a j . Okrog Sv. Katar ine so šli plazovi pred- vsem 24. decembra in v f eb rua r ju . Ostanke plazovnih vrša jev so našli pod l is t jem pod Korenom še j u n i j a meseca v nadmorski višini 650 do 700 m. Plaz v Strminah se je to zimo ponovil kakih desetkrat . Karavanke in Savinjske (Kamniške) Alpe Srednje Karavanke. Med Orlic j e in Mali Stol se vriva krnica, iz ka t e re je prišel plaz, k i se j e končal v gozdu v nadmorski višini okrog 1300 m. Po grapi, ki se za jeda med Srednj i vrh in masiv Stola (oziroma Sredn jo peč), se j e spustil zahodno od planine plaz Za Šijo, ki j e obstal v nadmorski višini okrog 1500 m. Plazovi s Srednjega vrha so bil i to zimo izredno dolgi. V porečju Završnice se j e zaklinil v gozd na predelu Zelenice plaz z Velike Vrtače. Dne 6. februarja se j e usul (karta VI, 13) na l jube l j sko cesto kak ih 20 minut pod Sv. Ano plaz z Begunjščice. Zajezil j e potok, ki se j e razlil čez strugo. Ker j e bila cesta zasuta okrog 100 m na široko, so domačini uporabl ja l i obvozno pot (13). En dan p r e j j e prišel v isti k r a j z nasprotnega pobočja, to je Košute, plaz, ki j e segel do ceste (14). Cestni promet je oviral tudi plaz v Zg. Doliču pri Tržiču (12). Usul se j e večkrat , prvič že decembra meseca, nanovo pa 5. fe- b r u a r j a . Po meliščnem svetu, k i sega v obliki kl ina med gozd od vrh- n jega slemena blizu Velikega Vrha (2087 m) do potoka Gebenca (11), to j e do nadmorske višine okrog 950 m, se je letos obnovil plaz proti Zajmenovi planini. Izreden j e bil to pot plaz mimo planine Sije (10). Plazovi s Cisovca (1358 m [7]), izpod Tegovske planine (8) in izpod Kladiva do Pungar ta (2093 m [9]), so se zarili globoko v gozd. Obilo škode v gozd« j e napravil tudi plaz v Krnici nad Dolgimi n j ivami (6). Storžičeva skupina. Nad planino Javornik so se utrgali t r i je plazovi. Prvi j e šel z Malega Storžiča decembra meseca in se je ustavil blizu planine. Do sem j e pr idrsel v mesecu f e b r u a r j u še plaz s Kopov (1). Na jveč j i pa j e bil plaz v marcu, ko j e udr i po grapi pod planino, po kater i obdobno teče potok, do senožeti nad vasjo Povlje . T u k a j j e obležal v r ša j z debelino 4 m do srede m a j a (2). Na severni strani Storžiča j e ob Škar jevem robu udri plaz po gozdu. Nehal se j e šele pred novo pastirsko kočo na k r a j u planine V jesenu. Plaz si j e utr l izpod tako imenovane Stare planine široko plazino sredi gostega d r e v j a (5). Poškodoval j e 500 m3 lesa. Zračni pri t isk j e poškodoval streho poslopja. Dolina Kamniške Bistrice. Po južnem pobočju Velikega Zvoha se j e utrgal plaz, ki je zdrsel v grapo potoka. Ob poti, k i pe l je od Križke planine na Košutno, je odnesel pastirsko kočo kmeta iz Mekinj in jo odložil 600 m niže v svojem vrša ju (karta IV, 26). Z golega ovršja jugovzhodne Košutne j e plaz prodrl skozi slabo gozdno zarast in se ustavil šele v grapi Korošice (25). Plazovi na vzhod od Košutne so bili manjš i in so se ustavili že med prvim d rev jem (24), enako plazovi po vzhodnem pobočju Mokrice (3), nad predelom, ki ima značilno ime F a r j e v plaz. Plazovi severno od Mokrice so pridrl i do dna doline Bistrice. Plaz po severovzhodnem pobočju Mokrice (22) se j e ustavil nad lovsko kočo, onstran Doma v Kamniški Bistrici. Veliko snega so nagrmadili plazovi z Mokrice. SI. 9. Na koncu plazu s Tra t in izpod Gamsovega skreta. Konec Kamniške Bistrice Dolge n j ive in Kalcev v K u r j i dolini (21), k j e r so ostala snežišča vse leto. Nedaleč d rug od drugega so s Kalcev in Kalške gore prišli t r i j e večji plazovi, eden k Žagani peči (18), drugi, ki si j e to pot na novo utr l plazino skozi gozd, nekoliko severneje (19) in plaz čez Skok (20). Izpod Kokrškega sedla sta pridrla dva plazova, od kater ih j e dobil eden sneg s sten na južnem, drugi s sten na severnem robu tega p re t r ž j a (17). Posebno severni j e podrl obilo d rev ja . Pilaz pod Jur jevcem (16), odtrgan v Mošnjakovi lašti, j e drsel p reko steze iz Konca. Soseda sta bila plazova po Malem (14) in Velikem Hudem grabnu (15). Eden na jveč j ih plazov j e bil ta, k i so ga napa ja le stene Slemena in Kogla in ki j e prišel mimo Gamsovega skreta čez Trate (13).46 Zaril se je na vrša jnem svetu, k i ga v zunanj i podobi označuje s t rn jen listnat gozd, daleč med gozdne komplekse. Izredno nizko j e prišel to zimo plaz po Zmavcarj ih (13), kamor j e naletel s sten Turške gore. Zaril se j e globoko v gozd in se na koncu strnil s plazom izpod Gamsovega skreta. Takega pr imera niso pom- nili nit i na j s t a re j š i domačini. V vrsto velikih plazov prištevamo tudi plaz Bobnar (11), k i j e bil to zimo izredno pogost. SI. 10. Del plazu Bobnar Tako kot se z zahodnih sten Brane sneg večinoma obleti v pla- zino Bobnar ja , tako se na jugovzhodni strani sneg osredotoči v grape, po kater ih so prišli š t i r je večji plazovi in ostali deloma v dolini Sedelščka (16, 17), deloma v Klinu (20). Na zložnejšem trav- natem svetu nad pastirsko kočo v Klinu (Kamniško sedlo) o s t a j a jo pod Brano in na drugi strani pod P lan javo ogromne snežne mase. To leto pa j e sneg s Sukalnika tako izravnal teren, da j e pričel polzeti po grapah, k i sta še pri koči rahlo vrezani pod stene Brane in P l an j ave in ki se pod kočo strneta (20). Sneg j e tod drsel vse do 46 Pavel Kunaver (o. c.) pravi o plazu izpod Gamsovega skreta na- s lednje : »Bilo ga je groza gledati — morda je bil "tak videti zametek lede- nika, ko se je p red več deset tisoč leti pričela ledena doba.« — Obsežno ruševnato in t ravnato Veliko Trato pod Gamsovim skretom sestavl ja prven- stveno morenski material , ki ga je ve r j e tno tuka j , k j e r obleže še danes plazovi s predela med Grintovcem in Slemenom, odložil ledenik v enem od umikalnih stadijev. sotočja z Repovim kotom, k j e r se j e plaz pognal še malce po po- bočju Črnega vrha. Večina snega pa j e tudi letos obležala pod Babami (Planjava) in pod Brano nad kočo v Klinu, k j e r so ležala snežišča vse leto (9, 10). V Repov kot p r iha ja t a dva plazova (8 a, 8b) , ki sta bila letos velika. Po dolini, ki gre izpod P resed l j a j a proti Kamniški Bistrici, gredo pogosti plazovi (3, 3 a)), k i dovo l ju je jo le rušje . V decembru 1950. leta j e našel v n jenem gornjem delu v plazu smrt upravnik SI. 10 a. Vršaj i plazov pod stenami v Koncu Kamniške Bistrice planinske koče na Korošici, Stanislav Derganc. Ver je tno j e prišel izpod Vežice.47 Njegova smrt j e bila opozorilo planincem, kakšno nevarnost p reds tav l j a jo to zimo plazovi. Ver je tno bi brez n j e za- htevala ta zima med slovenskimi planinci več žrtev. Z Velike planine j e šel v Konjsko plaz Kevder (8). Menda ga j e povzročil odlom snežne strehe na vrhu stene, v ka ter i je vdolbinica Kevder. Obstal j e sko ra j 1000 m niže. Sosed j e bil plaz izpod roba Njivice in j e šel v j a rek , v katerem sta se združila dva manj ša plazova z zahodnega t ravnatega pobočja. Po 900 m dolgi poti se j e ustavil v bukovem gozdu (7). Kot ta j e imel dva izvirna k r a k a tudi plaz izpod P lan jave (6). En k r a k j e prečkal gozd Zaboštek. Manjša sta bila plazova v Zrelo, ki j e obstal v grapi pod Lopato (5), in plaz s Pol janskega roba (4). Plaz j e pridrsel tudi pod Pas jo pečjo (4 a). 47 Pavel Kunaver, Posledice zime 1950—51 v osrednj ih Kamniških pla- ninah. Planinski Vestnik št. 2, 1951. Manjš i plazovi so se pojavi l i na Senožetih nad Sv. Primožem in se ustavili v grapah v gozdu. Tudi ob poti od Sv. Primoža po pobočju hr iba 1191 m proti Kisovcu j e bilo opaziti, da j e drsel sneg. Alpe v Savinjskem porečju . V dolino Podvolovljek sta prišla dva plazova z Dleskovške planote, in sicer na pot med kmet i jo Kladnik in Planico. Izdatno je združeval plazove zatrepni del Luške Bele, predvsem te z Deske, od koder so pridrl i plazovi proti Šibju (karta IV, 1) in proti Zegnanemu studencu. Številni plazovi so se ustavili pod vzhodnim pobočjem slemena Lastovec-Deska-Tolsti vrh. Večji plaz j e prišel (karta V, 1) z Dleskovca proti luški lovski koči. Izredno plazovito j e bilo pobočje v kotu Robanovega kota, od Luci jana in Veže napre j . Vendar do večjih plazov ni prišlo, ker j e bila plazovitost predvsem ploskovna. V Logarski dolini sta bila pod ostenjem P lan jave in Ojstr ice med plazovi, ki so omenjeni v pregledu, na jveč ja plaz Pod Podi (3), katerega v r ša j j e bil v j u n i j u še okrog 40 m visok, j u l i j a pa še vedno 500 m dolg in 100 m širok, ter plaz za Ogradcem (4), kamor se naleti sneg izpod Jermanovih vrat. Večji plaz j e prišel nada l je z vrha Planinščice skozi Grlo, z Rjavičkega vrha mimo Pavel- novega kugelna in mimo Klemenškove planine (2). Od dveh plazov, ki sta šla mimo te planine, se j e eden ustavil 150—200 m pred sta- jami, potem ko j e podrl veliko gozda. Plaz pod slapom Rinko j e to pot polomil, ker j e bil izredno velik, obilo gozda (5). Veliko snega se j e to zimo zbralo na Okreš l ju . Sem so pri- tekali plazovi po vseh pobočjih, po t reh grapah z Brane, izpod Kotličev, Turške gore, po Turškem žlebu, z Rink in s Križa. Z Mrzle gore j e prišel Šumanov plaz, plaz na Kamniti zelenici in s Širokih peskov pa do dna Mrzlega dola. Ta plaz se j e ustavil kakih 100 m pred planinsko kočo na Okreš l ju . Jun i ja meseca j e imel Okreše l j zaradi teh v r ša jev še zimski značaj . Tudi v ostalih Savinjskih Alpah so ležali v r ša j i plazov izredno dolgo. Vršaj i plazov s Strelovca. Luci jana in s Krofičke so ležali v Robanovem kotu p rav do poti, ki drži od Rogovilovca v Kot in na Moličko peč. Od Strelovca j e segalo še v j u n i j u neprekin jeno sne- žišče v macesnove gozdove že pod Podklovico na pobočju Krofičke. Vrša j pod Jeruzalami v koncu Robanovega kota je ostal vse poletje. V vsem visokogorskem svetu pa so se ohranila številna snežišča do srede avgusta. N e k a j j i h j e ostalo tudi v dolinah. Vrša j plaza Pod Podami j e na koncu Logarske doline služil smučar jem za po- letni trening. Pod P lan javo j e bilo veliko snežišče še blizu poti, ki pe l je na Okrešel j . V Matkovem kotu je n a j d l j e ostalo snežišče v Korenu (6).48 43 Številni podatki za Savinjske Alpe so povzeti iz članka Tineta Orla. Posledice zime v Osrednj ih Kamniških planinah, ki je dostavek k že ome- n j enemu članku Pavla Kunaver ja , Planinski Vestnik št. 8, 1951. ŠKODA PLAZOV V ZIMI 1950/51 Vkl jub obilici plazov je bila v jugoslovanski Sloveniji le ena smrtna žrtev (Ernest Derganc, umrl 19. decembra 1951). To število j e majhno, posebno v p r imer jav i z žrtvami v bližini slovenskih Alp, n.pr . v Heiligenblutu (16 mrtvih) ali v Val Auriani (4 žrtve) ali drugod v Alpah, k j e r so zabeležili samo 20. in 21. j a n u a r j a 231 žrtev.49 Da so bile žrtve plazov v naših Alpah maloštevilne, j e vzrok gotovo tudi v tem, da so visokogorske doline z izjemo Trente, delno Korit- nice in Bavščice, neposeljene. D a pa je bilo to zimo tako malo žrtev, gre pripisati tudi izredno majhnemu zimskemu tu j skemu prometu, k i ga j e zaviralo slabo vreme. Škodo v gozdovih bomo omenili samo toliko, kolikor so jo po- vzročili plazovi s tem, da so to pot ubral i novo plazino ali pa » Lucien Vaudaux, Les avalanches des 20 et 21 janvier 1951 dans les Alpes suisses, autr ichiennes et italiennes. Revue de Geographie alpine. Grenoble 1951. 50 Pregled snežnih plazov v zimi 1950/51 in povzročene škode. Dopis Glavne uprave za gozdno gospodarstvo LRS. L j u b l j a n a 1951. ZIMA 1951/52 A. VREME December 1951. To zimo j e zapadel sneg zelo pozno. Prvič j e pobelil podgor je in vzpetine med 3. do 8. decembrom, vendar ga j e nas lednje toplo vreme večinoma pobralo, do srede meseca tudi na Krvavcu. V Jul i j skih Alpah pa j e nad višino 1000 m t r a jno obležal. Sledila j e dal jša doba sorazmerno toplega vremena do 27. decembra, ko j e pričelo snežiti z dežjem. Debel ina snežne odeje pa j e bila še po tem metežu sorazmerno majhna , v poreč ju gorn je Savin je v višini 1200 m k o m a j 45 cm, na južni strani Savinjskih Alp v višini 1700 m 20 cm. Na jveč j e bilo snega v Jul i j skih Alpah, k j e r ga j e bilo na severni s t rani v višini 1200 m 45 cm. Podčrtat i j e treba, da ta sneg ni zapadel na zmrznjeno podlago, posebno ne v alpskem, sorazmerno močno senožetnem predgor ju , k j e r j e na mokrotnem travnem ruš ju že tako tendenca, da se zemlja pod snežno odejo odjuži . Januar 1952. Vsa prva polovica meseca j e bila v znamenju to- plega vremena, ko so bile maksimalne dnevne temperature n. pr. na okrog 1000m visoki Planini (Karavanke) vse do 19. j a n u a r j a nenehno nad 0° C. Vkl jub večkratnemu sneženju se snežna odeja n i k j e r ni bistveno zvišala. N e k a j več snega j e obležalo šele po sneženju 18. j a n u a r j a , ko j e zapadel sneg tudi v dolini Bače. T r e t j a dekada meseca j e bila znatno hladnejša . Stara snežna odeja, k i se j e v toplem vremenu znatno zbila, j e dobila seda j do- k a j š n j o kompaktnost . Od 23. do 28. j a n u a r j a j e sledila padavinska doba. Sneg j e pokril vso Slovenijo. V hribih j e bila snežna odeja dne 28. j a n u a r j a raz- pore jena takole: Vzhodne Karavanke, višina 1200 m 140 cm Kamniške Alpe, južna stran, višina 1700 m 130 cm Zahodne Karavanke, višina 1050 cm 125 cm Jul i j ske Alpe, južna stran, višina 500 m 70 cm Ker j e padel novi sneg na kompaktno podlago, v teh dneh še ni bilo znatnejših plazov. Februar 1952. Sneženje, ki se j e pričelo že zadn j i dan p re j šn jega meseca, se j e nadal jevalo še 1. f eb rua r j a , ko j e pobelil sneg tudi dosle j kopne predele v nižinah in nižje Posočje, k j e r je zapadel južna stran, višina 900 m . severna stran, višina 1200 m severna stran, višina 1500 m 136 cm 155 cm 205 cm sneg na mokro podlago. Sledilo j e do 12. f e b r u a r j a lepo vreme, ko se j e sneg ob opoldanskih otoplitvah znižal in utrdil . Dne 12. f e b r u a r j a j e bilo snežne odeje : v Vzhodnih Karavankah na južni strani v višini 1200 m okrog 1 m snega, v Kamniških Alpah v višini 1700 m 90 cm, tna zahodnih Karavankah v višini 1060 m 137 cm, na severni strani Jul i j skih Alp v višini 1200 m 138 cm, na južni strani v Trent i ob izviru Soče 155 cm, na Logu 97 cm, pr i Ko- bar idu 65 cm, v dolini Bače pr i Podbrdu okrog 80 cm. — Zgornja Trenta j e imela to re j v višni 900 m več snega- kot 1200 m visoko ležeča Pok l juka ali pa kot 1700 m visoko ležeča opazovalnica na Krvavcu. Dne 12., 13. in 14. j e bila ser i ja izdatnih padavin, ki so izzvale doslej na jusodnejše plazove, ka r jih, z izjemo decembra 1926, pomni slovenska kronika. V teh treh dneh so v Posočju zabeležili v vremenskih pos ta jah nas lednje količine padavin v mm: Solkan Kobar id n a % g e n t i g * Podbrdo Ravne 12. f e b r u a r j a . 24,1 22,6 20,0 31,5 23,8 39,6 13. f e b r u a r j a . 93,1 50,1 86,1 34,1 20,5 67,2 14. f e b r u a r j a . 66,8 53,7 90,5 32,3 30,4 75,0 184,0 126,2 196,6 97,9 74,7 181,8 Na severni strani Jul i j skih Alp pa j e bilo padavin: Plan ina Mrzli v nad Jes. s tudenec K o m n a Krvavec 12. f e b r u a r j a 17,7 20,9 22,8 16,5 13. f e b r u a r j a 26,8 71,0 38,6 18,1 14. f e b r u a r j a 23,5 7 M P 24,0 68,0 190,2 91,9 Kot vidimo, so bile padavine naj in tenzivnejše v Posočju, in to tem bolj , čim globlje v gorovje gremo, bodisi ob Soči sami ali pa ob Bači. Malo nad 1000m ležeča Planina (na Karavankah) j e imela t r ikra t m a n j padavin kot n. pr. Solkan ali Log v Trenti . V nižjem Posočju j e te dni predvsem deževalo. Snežna ode ja j e zato naraščala neenakomerno, kot kažejo nas lednje številke: Log v T r e n t i Kobarid snežna ode ja maks ima lna snežna o d e j a v cm t e m p e r a t u r a v cm 12. f e b r u a r j a 97 2,6° C 65 13. f e b r u a r j a 101 2,6° C 62 14. f e b r u a r j a 110 0,0° C 126 15. f e b r u a r j a 225 1,0° C 189 V porečju Save je naraščala snežna odeja tako: n i d t s . s t u d e t c Komna Krvavec 12. f e b r u a r j a 137 138 218 90 13. f e b r u a r j a 172 170 246 120 14. f e b r u a r j a 193 220 314 150 15. f e b r u a r j a 245 304 400 180 In še pregled temperaturnih razmer: Solkan Most na Soči Log v Tren t i ob 7. u r i 14. ur i 21. ur i ob 7. u r i 14. ur i 21. u r i ob 7. u r i 14. uri 21. u r i 12. f e b r u a r j a . . 2,3 4,0 2,7 — 0,2 1,2 0,4 1,6 2,4 1,0 13. f e b r u a r j a . . 4,1 1,3 3,9 1,2 — 1,1 — 1,3 1,0 0,0 — 2,0 14. f e b r u a r j a . . 1,9 2,5 1,1 — 2 , 2 — 2 , 1 — 3 , 0 — 2 , 0 — 1 , 6 — 1 , 0 Plalnevna I eS- dnevna maksim. temp. t emP' o b 7" u r l maksim. temp. 12. f e b r u a r j a 2,5 — 7,0 —1,2 13. f e b r u a r j a 2,1 0,0 — 2,0 14. f e b r u a r j a —4,5 —3,0 —4,0 15. f e b r u a r j a —3,1 —6,0 —6,5 Gorn j i podatki p r ikazu je jo , da padavin v sredogorskem Posočju ni bilo mnogo več kot v visokogorju. Pač pa j e bila odjuga v sredo- g o r j u izdatnejša kot v višjem Posočju. Več dežja in višje tempera- ture so tako v sredogorju odmehčale staro snežno odejo bo l j kot drugod. Snega, ki j e imel težnjo k plazenju, j e bilo tako na jveč v Posočju od Tolmina do Bovca in pa od Mosta na Soči do pov i r j a Bače. Niže ob Soči j e bila celotna odeja starega in pičlo padlega novega snega tanjša , v visokogorskem svetu pa j e ohranil stari sneg večjo stabilnost. Dne 13. f e b r u a r j a so za je le Slovenijo hladne zračne mase. Ob prehodu hladne zračne fronte je opoldne vremenska postaja Log v Trenti zabeležila grmenje . V hladu se j e sprevrgel dež v sneg, ki j e padal vedno bo l j suh. Nova obtežba j e prevagala odpornost snega proti d r sen ju n a j p r e j tam, k j e r j e bila podlaga n a j b o l j omehčana, nov sneg pa n a j m a n j spri jet . To j e bilo v s rednjem Posočju. Čas, ko j e doseglo plazenje n a j b o l j kritično točko, se j e zakasneval v smeri od nizkega v visoko Posočje. To nam kaže jo nas lednj i podatki o času katastrofalnih plazov: z Mrzlega vrha so prišli ponoči od 13. na 14. februar , pri Bor jan i 14. popoldne in zvečer, s Kanina proti Žagi istega dne ponoči, v Soči pa večinoma 15. f e b r u a r j a v prvih urah (ob 3. uri). V isti smeri, to j e iz spodnjega v gornje Posočje, se j e spre- min ja la tudi sestava plazov. Plazovi v sredogorskem Posočju so bil i v glavnem plazovi mešanega, zgornjega suhega in spodnjega mo- krega snega, z vidno komponento talnih plazov. V višjem gorovju pa j e plazel predvsem suh sneg in plazovi so imeli na jvečkra t značaj prašnih plazov, le včasih značaj mešanega snega. Vse te vremenske spremembe so nastopile izven Posočja v omi- l jeni obliki. Ogromno snega j e padlo v n iž jem svetu tudi drugod po Sloveniji, vendar j e prišlo do katastrofe zaradi zgora j opisanih spe- cifičnih vremenskih razmer samo v Posočju. Poleg vremenskih razmer so temu vzrok tudi orografske, k a j t i n ik j e r v Sloveniji ni v sredogorskem svetu toliko strmih nepogozdenih pobočij, kot t u k a j v bližini sušnega Mediterana. Sredi meseca f e b r u a r j a je ostalo v hr ibih še toliko snega, da bi izdatna odjuga z dežjem lahko sprožila novo katastrofo, ki ne bi bila man j ša od predhodne. Do tega ni prišlo, ker j e zavladalo v vsej drugi polovici meseca lepo milo vreme, ko j e bil ponoči zmeren hlad, podnevi pa je toplo sonce počasi s tapl jalo v rhn jo sneženo plast. Ponoči j e snežnica počasi utrdi la sneg. Vk l jub obilici snega so pla- zovi po katastrofalnih dneh na mah prestali . Marec in april . Lepo vreme, ki ga j e sprejel marec od druge polovice f eb rua r j a , j e prevladovalo sko ra j ves mesec marec. Pa- davin j e bilo v celem malo, n e k a j le 13. in 15. dne ter v času od 27.—31., ko j e deževalo tudi visoko v hribih. Sicer pa se je nadal je - valo sorazmerno lepo vreme z opoldanskimi otoplitvami in nočnim zmrzovanjem. Posledica takega vremena je bila postopno p lahnenje snežne odeje, počasnejše v prvi, h i t re jše v drugi polovici meseca, posebno pa po 27. marcu. Ker ta dan ni bilo več znatnih debelin snega, dež ni sprožil pomembnejših plazov. (Snega je bilo t akra t pri Sv. Duhu nad Solčavo 70 cm, na Krvavcu 80 cm, na Pok l juk i 1 m in pol, pri izviru Soče 77 cm.) V kolikor ni sneg skopnel že marca, ga j e vzelo toplo vreme aprila, predvsem v drugem tednu. Naslednji podatki o dnevu, ko j e sneg skopnel, nam v p r imer jav i s podobnimi lanskoletnimi kažejo velike razlike: Podbrdo 6. marca, Planina nad Jesenicami 13. april, Trenta 17. april (kasneje kot Planina!), Sv. D u h nad Solčavo 14. aprila, Mrzli studenec 17. ma ja . Pregled vremena v zimi 1951/52. Iz priložene tabele »Padavine v zimi 1951/52« vidimo, da ni bilo v višinskih vremenskih posta jah to zimo v celem nič več padavin kot je dolgoletni povpreček. Dvak ra t več pa j e bilo padavin v f eb rua r ju , več kot dvakra t m a n j pa v marcu. Vse padavine so se to zimo izrazito skoncentrirale ob koncu j a n u a r j a in pa med 12. in 15. februar jem. Še večjo skoncentriranost so imeli plazovi, ki so se sko ra j vsi sprožili v času od 13. do 15. fe- b r u a r j a . Padavine v zimi 1951/52 Dec. 1951 l Jan. 1952 i Febr . 1952 i Marec 1952 i S k u p a j l Kobarid . . . . 42,3 162,3 205,2 78,8 488,6 Planica . . . . 70,4 99 152,0 67 202,1 86 26,7 123 451,2 375 Jezersko . . . 86,3 109 136,9 81 134,5 83 49,8 145 407,5 418 Planina nad Jes. 76,2 105 111,3 81 115,7 81 29,1 149 332,3 416 Sv. Duh n. Solč. 96,1 98 103,9 80 124,4 68 39,5 110 363,9 356 Mrzli Studenec . 75,6 169 172,6 110 232,2 120 47,3 122 527,7 591 Krvavec . . . 61,4 75,3 77,4 60,7 274,8 1 => povpreček za iste mesce (po dr . O s k a r Reya , Padav inska k a r t a Sloveni je , L j u b l j a n a 1946). Velika razlika s p r e j šn jo zimo j e v tem, da j e padlo v zimi 1950/51 mnogo več snega v hribih, dočim ga j e bilo v nižinah zelo malo. V zimi 1951/52 pa j e bil glede zapadlega snega povpreček pre- sežen predvsem v nižjem in sredogorskem svetu. N a d a l j n j a razlika med obema katastrofalnima zimama je bila v tem, da so bili v prvi zimi predvsem plazovi mokrega snega (talni plazovi), plazovi v fe- b r u a r j u 1952 pa plazovi mešanega, mokrega in suhega snega (Schlag- lawinen). Bolj kot s snegom so rušili z zračnim pritiskom. PLAZOVI V ZIMI 1951/52 Bohinj . Katastrofalni plazovi v zimi 1950/51 so pustili za sabo jasno sled v porušenih gozdovih. Drugače je s plazovi v zimi 1951/52. Bili so m a n j številni in veliki, vendar so v Bohinju ubral i predvsem pota, izkrčena p r e j šn j e leto. Zato j ih j e bilo mogoče regi- s t r i ra t i mnogo man j . Plazovi prot i planini Konjščici so pustili sled le v redkokje po- lomljenem d r e v j u v okoliškem gozdu. Plazovi pod Viševnikom in Špikom so pustili znatno manjše vršaje . Suhi plaz severno od kote 1821 m j e ogoličil le go rn j i del plazine, dočim j e šel v spodnjem delu, po vsem videzu, v obliki prašnega plazu, preko ruš ja in gozda, k i ga ni polomil, do dna kotlinice, k j e r j e pusti l vrša j . V Planini v lazu se j e škoda letošnjih plazov razlikovala od lanske po tem, da j e to pot plaz polomil d r e v j e n e k a j metrov nad tlemi. Plaz v Močila j e izostal. V Pol jan i so ostali vrša j i do poznega polet ja . Ver je tno v mesecu marcu j e pridrvel večji plaz s Stoga proti planini Grintovci. Še v pole t ju 1952 so opazili v fužinarskih planinah sledove plazov na naslednjih mestih: ob poti od koče pri Triglavskih jezerih čez Štapce tam, k j e r se ta spušča čez dolinsko stopnjo; ob poti čez severozahodni rob kotanje , v ka terem leži Črno jezero; po melišču izpod Grive proti Črnemu jezeru; ob poti s S tudor ja od Črnega jezera proti planini Viševnik. Manjš i plaz j e zdrknil s severnega pobočja v »jezerce« pr i pla- nini Pr i jezeru. V Ukane je prišel večji plaz s Pršivca in sicer po Menihovem grabnu. Januarski sneg je j a r ek tako zapolnil, da j e sneg ob drugi ser i j i sneženja 14. f e b r u a r j a ob 18. uri zdrsel z vsega pobočja. Plaz j e šel še preko poti, k i pel je na severnem robu Ukanca od Zlatoroga k Savici. V sredini pobočja Vodela in Pezdence se je utrgal v začetku marca ob južnem vremenu plaz v absolutni višini okrog 1000 m in v svojem 400 m dolgem potu oplazil bukov gozd. Zdrsela pa je samo go rn ja plast snega, ne pa bol j s t rn jena podlaga. Z Bohinjskega gorovja je pridrl istočasno plaz po grapi Veliki Mirnik, ki j e zaraščena z bukvami in smrekami. Plaz j e podrl gozd do nadmorske višine 600 m. Plaz z Malega vrha, k i je bil v preteklosti zelo redek, je porušil gozd, mestoma do 100 m široko. V gozdarskem rev i r ju Mokri log se j e pojavil 14. f e b r u a r j a plaz, ki j e na dnu Soteske zavrl za k ra j š i čas cestni in železniški promet. V bohinjski okolici so napravil i plazovi škodo še na Lipanci, na Rudnem po l ju (v Avšah) ter v Zg. Radovni. Vrata. Največ plazov j e bilo okrog srede f eb rua r j a . Izredno velik plaz j e bil Lukšica-Gradec izpod Škrnatarice. En rokav j e zavil preko Galer i j . Poškodoval j e 10 ha gozda in zasul cesto za mesec dni. Delno je poškodoval tudi lovsko kočo (23). Istega dne (14. f ebruar ja ) j e prišel plaz po Brinovem žlebu ozi- roma Rdečem potoku (karta III, 22). Ko se j e v spodnjem toku močno razširil, j e polomil robni pas gozda. Ker j e ta plaz doka j tipičen za plazove v meliščnih ja rk ih , pogostih posebno v Vratih, prilagamo celotni tekst poročila, ki ga je poslala Uprava za gozdno gospo- darstvo o k r a j a Kran j , ter skico (št. 6), ki nam jo j e poslal poroče- valec Jože Mikuluš. Opomba: Pod zaporedne številke so uvrščeni odgovori na nas lednja v p r a š a n j a : 1. Ime plazine; 2. lega plazine; 3. opis plazine; 4. snežne raz- mere ; 5. čas plazu; 6. obseg plazu; 7. kakšna je bila sestava plazu; 8. po- gostnost plazu; 9. k a j je vse posnel; 10. znača j v r ša ja ; 11. koliko je bilo uničenega lesa; 12. ostala škoda; 13. škoda plazu v preteklost i ; 14. ali so že bili podvzeti zaščitni ukrepi . 12 Geografsk i zbornik 1 7 7 1. K. o. Dovje-Mojstrana, Brinov žleb-Rdeči potok. 2. Brinova glava 2250 m nadmorske višine. Visoki rokav 2500 m nad morjem, severovzhod. 3. Delno prepadna, skalovita plazina, sem in t j a porasla z rušjem. V dolnjem delu skalovita grapa z gozdovi ob straneh. Skica 6. Plaz po Brinovem žlebu. Vrata. Pr imer plazme po skalnem žlebu, ki se konča z meliščem. Skiciral Jože Mikuluš 4. 70 cm pršiča na 120 cm srena. 5. 15. februar 1952. Plaz se j e utrgal ob snežnem metežu, ki j e t r a j a l par dni. 6. Dolžina plazu 2850 m. Širina zgora j 20 m, spodaj 400 m. 7. Plaz j e obstojal iz pršiča ter j e pobral vse s seboj do gole zemlje. 8. V te j zimi je prišel plaz samo enkrat . Po jav l j a se vsako zimo, vendar obstaja v grapi ter ne naprav l j a škode na spodaj ležečih gozdovih, dočim j e v zgornj ih legah na njegovem območju vegeta- ci ja močno uničena. 9. Gozd se vzpenja do višine 1350 m. Plaz j e prinesel s seboj n e k a j starih mecesnov. 10. Ker se j e v spodnjem delu plaz močno razširil, j e skopnel že sredi meseca jun i j a . Hudournik v j a r k u j e imel p rece j vode, dokler ni odkopnel plaz. Studencev ni. 11. Gozda j e bilo uničeno 8,2 ha — z lesno maso 1100 prm drv in 50 m3 smrekovega tehničnega lesa. 12. Zasul j e dva gamsa, d ruge nesreče ni bilo. 13. Plaz se po jav l j a vsako leto, a os ta ja v grapi. 14 Zaščitnih naprav ni. Plaz s Slemena izpod kote 2076m, imenovan Grlovec, j e prav tako napravi l p rece j šn jo škodo v gozdu (24). Iz ostalih visokogorskih dolin v porečju Save niso javil i znat- nejš ih plazov. Dolina Koritnice. Plazovi, k i so omenjeni v pregledu plazovi- tosti, so bili tako majhni , da j ih večina ni prišla do dna doline. Plaz Spod jame z Rombona j e segal komaj do struge Koritnice. Na levi strani Koritnice sta prečkala cesto dva pomembnejša plazova in sicer po zahodnem pobočju Izgore in izpod Krnice. Ponekod drugod se j e na cesti nakopičil sneg, ki se j e »omelil« s pobočja, kot na primer malo za kmet i jo Pustina (karta II, 28). Bavščica. Od Kluže do klanca v pr ičetku nasel ja Bavščice se je na številnih mestih usul s pobočja Izgore sneg, vendar ni napravi l n i k j e r večje škode. Ostali, že v pregledu omenjeni plazovi so se večinoma pojavili , niso pa zavzeli katastrofalnega obsega. Iz jema sta bila plaz mimo planine Bale in plaz izpod Šmihevca, k i sta po- vzročla n e k a j škode. Trenta. Sorazmerno veliki plazovi so prišli s Pr isojnika. Plaz z Utra se j e nada l jeva l z grape skozi gozd do potoka Mlinarice. Pri- sojnikov plaz, k i si j e lansko zimo prvič utr l plazino skozi gozd (glej str. 162), se j e to pot ponovil v nezmanjšanem obsegu. Plaz pr i Arcva j tu j e manjka l . Plaz prot i izviru Soče pa j e tudi to zimo za- t rpal strugo do mostu (karta 1,9). Plazovi Čez steno (11), čez Skočič (10) in po Žlajf ih (13) so bili to zimo manjš i kot p re j šn jo . Plaz po Ko- renjaci (14) pa se j e obnovil v takem obsegu, kot j e bil v letu 1916. Takra t j e na robu doline podrl obširen kompleks gozda, ki se j e do letos dodobra zarastel. To zimo pa ga j e plazov v r ša j ponovno po- ložil. Ostali plazovi v Zgornj i Trent i so se sicer ponovili, nekater i tudi po večkrat, vendar niso napravil i občutnih škod. Nekoliko večji kot normalno j e bil plaz po Grebli, ki mu je predhodnik p re j šn jo zimo razširil plazino. V Spodnj i Trenti j e pod trentskim Logom prišel na cesto plaz. ki p r iha j a mimo plaza Berebice izpod Ribežnov. Prav tako j e pr idr l na cesto plaz pri kmetu Fe j anu in sicer s S reb ren jaka (34). Niže ob Soči j e prišel do dna velik plaz po Nemškem žlebu. Ko ga j e pri nase l ju Pod skalo vrglo iz grape, je porušil kmečko hišo, v kater i pa ni bilo l jud i (karta VII, 13). 12* 179 Nasel ja Soča, Lepena in Vrsnik. Prvi val plazov se j e pojavil po sneženju 3. in 4. f eb rua r j a . Preds tavl ja l j e suhe plazove, v ka- ter ih j e ploskovno zdrknil sneg s »Sončnega hriba«, in ki so zatrpali cesto ter prekinil i telefonski promet. Jeziki plazov so segli v dolino na naslednj ih mestih: Malo pod naseljem Soče j e pr i cestnem znamenju v noči na 1. fe- b r u a r prišel po stalni plazini plaz, ki j e večinoma ostal še na trav- Sl. 11. Plaz izpod Jerebice proti kmetu Fejanu v Spodnji Trenti niku nad cesto v nadmorski višini 480—490 m. Plaz za Kovačem, ki se j e sprožil v isti noči, j e ostal prav tako na meliščih nad cesto. Istega dne j e ob 16. uri prišel nedaleč od Kunfka kakih 6 m širok plaz, k i j e pogost vsako zimo. Plazina je taka, da zgora j enoten plaz razdeli v spodnjem delu na več vej . Severno od Za otoki (nadmorska višina 428 m) se je istega dne pojavil vsakoletni plaz v širini kakih 16 m in naložil v r ša j delno na plaz, ki j e prišel v dolino v nekoliko drugačni smeri 26. j a n u a r j a 1952. Malo pod Cerčami (nadmorska višina 422 m) j e pripolzel v dolino dne 1. f e b r u a r j a plaz po grapi, ki zd ružu je dva žleba. Na Kršovcu pr i brvi čez Sočo se j e tudi to zimo obnovil večji plaz. Blizu tam j e prišel z desnega pobočja Soče eden. ki so ga opazili to zimo prvič. Pobočje j e m a n j skalnato, a bol j prodnato in gozdnato; plaz j e zato poškodoval n e k a j več drev ja . Plazovi sredi f e b r u a r j a so bili znatno večji od imenovanih. Med nasel jem Sočo in Kalom so se pod stenami razlezli na podnožnem meliščnem in prodnem zložnem svetu. V dveh primerih so se raz- dvojil i na vzpetinici, na kater i stoji malo da l je dom. Cesto so zasuli tako, da j e bilo mestoma težko ločiti plaz od plazu. Plazovi so p r iha ja l i s P l a n j (pod »Sončnim vrhom«), k j e r pa so, kot je bilo mogoče ugotoviti še kasneje , zajel i le v rhn jo sneženo plast. Pozornosti vredno j e dejstvo, da so se plazovi od nasel ja Soče do Kala utrgali istočasno, 15. f eb rua r j a ob 3. uri ponoči. Videz je, da SI. 12. Plaz v Koritih (Soča) imamo opravka z enim samim sestavljenim plazom, ki j e potegnil s seboj v rhn j i sneg pod vrhovi. Pr i p a d a n j u preko prepadnih sten v nižj ih legah j e postal sneg prašen; na podnožnem meliščnem svetu pa se j e spet razdelil v žlebovih v veje. Plaz, vrisan na kar t i (št. VII) Soške doline s št. 22, j e zašel pod Svinjakom v žleb Vrsnik. Plaz št. 20. in 19. sta imela predhodnike že v noči med 1. in 2. f eb rua r j em. Plaz št. 17 je imel izredno širino in j e še na koncu, v Koritih, zasul cesto okrog 250 m široko ter izravnal kan jon Soče, ki se j e t u k a j vrezala v apnenec. Pod Klancem j e plaz z zračnim pritiskom odnesel eno mizarsko delavnico in odkril dve hiši, na nasprotni strani Soče pa poškodoval smreke v k r a j u Pod Mišcah. Drevesa j e polomil tudi plaz št. 14, k i je prišel izpod Muzcev. Ne pomnijo, da bi prišel že k d a j na tem k r a j u na cesto, ki jo j e letos zasul do 80 m na široko. Plaz (10) izpod Kuka, na levi strani Soče, j e podaljšal svojo pot z golega ovrš ja globoko v gozd. Plaz pod Kolenom j e uničil na severni strani Črnega vrha okrog 5000 m gozda. V Lepeni so bili nekoliko znatnejši plazovi v D e p j u (6), nedaleč od n jega plaz z Debe l j aka izpod predela s planino Dupl j a . Poleg teh j e prišlo še neka j večjih, ki pa niso povzročili večje škode. Bovška kotlina. Na jveč žrtev od vseh plazov j e to zimo zahteval plaz izpod Rombona (Velikega vrha) s pobočja nad planino Rob. T u k a j sta dve grapi, ki se v višini okrog 1000 m spojita. Ker se žlebova v nižj ih legah močno zabrišeta, j e morda res, ka r menijo domačini, da j e po isti grapi prišel 1909 katastrofalni plaz na cesto pred t rdn javo Klužo, letos pa na Ravne (karta VII, 27). Dne 14. fe- b r u a r j a zvečer je plaz, k i j e že v višjih legah izstopil iz j a rka , pridrvel po senožetnem pobočju in se malo nad zaselkom Ravne raz- cepil v dva kraka . Levi k r a k j e do temelja porušil hišo z gospo- darskim poslopjem domačije vulgo Jezi (Bovec št. 378) in v n j e j podsul štiri človeške žrtve. Dve uri pred tem plazom se je sprožil malo zahodneje, pod Kra- ljiščem nad Ravnim lazom, plaz, ki se j e na koncu združil z desnim SI. 13. Porušena-domači ja vulgo Jezi na Ravnah pri Bovcu krakom p r e j imenovanega plazu. Kot p r e j š n j i je prišel tudi ta po pretežno pašniškem svetu, poraslem z redkim grmičevjem. V Ravnem lazu j e odnesel dom (vulgo Marinkel j , Bovec št. 413) in zahteval tri človeške žrtve, ki j ih j e zasul v s tanovanju. Oba plaza sta bila tipična »viharna« plaza. Zadnj i plaz j e pustil nepolomljeno drevje , k i je raslo tik odnesene hiše. Okolica zaselkov Ravne in Ravni laz j e bila plazovita že v pre- teklih letih, vendar so ostali plazovi više v pobočju ali pa zavili mimo naselij . Severovzhodno od nasel ja Bovca j e prišel s Č u k l j e (29) še en večji plaz, ki ni zahteval žrtev. Dva plaza sta se to zimo obnovila na pobočjih iznad k r a j a Za Vrzelom (30) in nad Plužnami (31). Usoden j e bil plaz, k i j e prišel izpod Babanjskega skednja čez v rh Zori in Listnik (32). Navadno je ostal pri planini Babanj . To pot pa se mu j e v nadmorski višini okrog 800 m pridružil plaz izpod Kope. Tako j e plaz šel mimo s ta j , ki so med slapom Boko in Debelim robom, v širini do 300 m, nakar je zdrvel preko strmega odseka proti dolini Soče. T u k a j se j e sprostil terenske navezanosti na grapo, k i pel je proti Boki. ter zdrvel proti nasel ju Bočič. Predno je prečkal dolinsko cesto, j e zrušil eno hišo z gospodarskim poslopjem (Žaga hišna št. 145, vulgo Furs). Del snega je z ruševinami vred zaneslo na levo stran Soče. Pod ruševinami so našli smrt t r i je iz ome- njene hiše. Sosednji dve hiši sta utrpeli le manjšo škodo. Na južnem obodu Bovške kotline so podatki o plazovih z Ja- vorščka. Pod i tal i jansko okupaci jo so na njegovem pobočju napra- vili golosek. V zimi 1933/34 so nato plazovi uničili nada l jn j ih 3000 m3 lesa in odnesli mestoma prst do skale. Do zime 1951/52 gozdni podmladek še ni bil dovolj močan, da bi vzdržal prit isk snega. Nastali so t r i j e večji plazovi, od n j i h dva na predelu z imenom Plaziči. Učja in dolina Soče od Žage do Kobarida in Krna. Po pobočju Kaninskega masiva j e prišel v dolino Učje plaz izpod planine Glo- boke (33). Nedaleč od tod se je utrgal plaz po senožetih Oslovega brda in pod Orlovim brdoni (34). Škoda je predvsem na gozdu. Na severni strani (Breginjskega) Stola je zdrselo po senožetih več manjš ih plazov, k i pa niso napravil i večje škode. Redka plazo- vitost na gozdnem severnem pobočju je pravo naspro t je južni strani istega gorovja. Izredno plazovito j e bilo južno pobočje slemena Polovnik— Kraški vrh. posebno v vzhodni polovici. Na meliščih na levi strani Soče j e bilo onstran Trnovega v Morizmi toliko ve j plazovnih vrša- jev, da često ni bilo mogoče ugotoviti, kateremu plazu pr ipadajo . Više v golem skalnem ostenju pa puščajo plazovi le slabe sledove. Od zahoda sem je bil prvi večji plaz z Klinca (karta VIII, 29). V P reve jku je zrušil stajo. Poginilo je okrog 50 glav drobnice. Sosed j e bil plaz z Brd (28). Plaz izpod Pirhovca j e imel zanimiv učinek. Ob žlebu, po katerem j e drvel, j e stalo gospodarsko poslopje-staja in pod isto streho bliže žlebu leseni hlev, ki se ga j e držalo sta- novan je past i r ja . Plaz ni šel preko poslopja, vendar j e zrušil s tanovanje in potegnil ruševine v žleb, dočim j e s ta ja ostala. Pod ruševinami s tanovanja j e našel smrt pastir iz Magozda. Ta po jav kaže, da j e plaz rušil s silo zraka in to s srkom, ki j e nastal za drvečo snežno gmoto. Plazovi pod Morizmo so potegnili s skalnega pobočja ves sneg (24 do 27). Večji med nj imi so bili v Skr i l javah ter s sosednjega Kra- Sl. 14. Plaz po grapi mimo vasi Stanovišče škega vrha in sicer s P l a n j e (23) in dva z Rasukovca. Plazovi s Kraškega vrha so šli po grapah in preko ceste, ki pe l je iz Raven v Magozd. Plaz Drobovšek je uničil več sadnega drev ja , sosednji plaz (22) pa j e podrl dva hleva in ubil eno kravo ter več drobnice. Sosed (21) j e odnesel manjše poslopje. Plaz iznad Sr. Raven (20) j e pr idrvel tik do prvih poslopij nasel ja Sp. Ravne, ki niso, kot kaže, na povsem varnem mestu. Večina plazov s Krnskega pogor ja (14—19) proti zahodu ima plazine v skalnem pobočju, k j e r so napravil i m a n j škode (na pr imer plaz na Skalo, iz Zagona, V Škrici in Adamovci). Iz jema sta bila plaz iz Smrečja in plaz iz Krnšce, k i sta se zarila globoko v gozd. Izredno velik j e bil plaz nad planino Zaplečam, ki se j e združil s plazom z Vrat in si z n j im podal jšal plazino še daleč po pobočju. To zimo niso bili redki plazovi tudi na južni strani slemena Krn-Maselnik. Južno, pašniško pobočje samega Krna j e sorazmerno položno in ker so mestoma meliščna tla, ki zavi ra jo d rsen je snega, se lahko uve l j av l j a jo plazovi samo ob zelo visokem snegu. Nad planino Kašino (13) se j e pri Ostrem brdu utrgal plaz, ki j e zrušil 6 hlevov. Večji plaz j e bil tudi iz Strmel po senožetih Crčer. Okrog vasi Krn so bili plazovi manjši . T u k a j so namreč v osnovi že drugačne kamenine, ki dovo l ju je jo tak relief in tako plazovitost, kot j e tipična za vzhod od tod proti Baški grapi. Krejsko podolje. Na južni strani j e bilo na pobočju M a t a j u r j a n e k a j manjš ih nepomembnih plazičev, o kater ih pa m a n j k a j o toč- nejši podatki. Značilno je, da ima izvirna dolina Nadiže ime Na Plazeh. SI. 15. Konfiguraci ja plazine, po kater i je prišel plaz v Bor jano Drugače j e bilo na severni strani podolja, na prisojnem po- bočju (Breginjskega) Stola in njegovega slemena, k j e r so bili pla- zovi v vzhodnem delu m a n j številni a veliki, v zahodnem delu pa pogosti a manjši . Od vasi Kreda na zahod so se letos podaljšal i plazovi, ki so na- vadno ostali pod pasom tr iadnih apnencev, po grapah v meliščnem svetu. V nekdan jem KLO Sedlo j e napravil več škode v gozdu plaz Klince, ki j e prišel s Klincev (41). Plaz izpod Mostišča (40) se j e zaril v mlad gozd 5—10 let. Podobno razde jan je v mladem gozdu j e napravi l plaz Hosta (39) v Laznah za Breginjem. Južno pobočje vrha Stola (1668 m) j e bilo v vrhu v celoti zaplaženo. Posamezne jezike j e bilo mogoče razločiti šele v niž j ih legah, k j e r so grape. Na desno j e zavil plaz Pleča, k i j e zdrsel v grapo Nadižinega pritoka. Plaz Gostik (38) j e odvedel sneg z ovršja po grapi na zahodu od vzpeti- nice nad Homcem in po grapah, ki obideta nasel je Stanovišče. Oazno varno mesto vasi kaže, da j e premišl jeno izbrano. Plaz je oplazil le tisto vaško hišo, k i j e bi la pomaknjena na zahodu nasel ja v pobočje hudournika, po katerem j e zdrsel plaz še preko ceste Breginj— Bor jana . Vzhodno od n jega se j e usul čez cesto in čez t amka j šn j i most plaz Skobra (37), ki j e v grapi odložil obilo lesa. Tako kot vsi doslej našteti plazovi v Krejskem podolju je tudi ta prinesel s seboj in Skica 7. Rekonstrukcija usodnega plazu v Borjano po sledovih, najdenih na terenu odložil med snežnim vršajem veliko sena. Na pašniškem pobočju namreč puščajo kme t j e senene kope, da j ih ob lepem vremenu po- zimi odpel je jo na saneh. To zimo pa j e večino kop odnesel sneg. Posebno mesto gre plazu nad G. Borjano. Bil j e za slovenskega človeka najusodnejš i ne samo v t e j zimi, marveč v vsej pisani zgo- dovini (36). Tik nad nasel jem se združita dve grapi. Prva, Pod Lokar jem imenovana, pr ide izpod 100—150 m visokih sten iz dachsteinskega apnenca. Nad temi stenami j e še okrog 300m pašniškega pobočja Na skalci, ki j e na liadnih in krednih kameninah m a n j razrezano. Od vrha slemena, ki j e tu v nadmorski višini okrog 1400 m, do Borjane, j e strmec pobočja naslednj i : na pašniškem ovrš ju Nad Skalco 30 do 35°, v stenah 60—70°, Pod Lokar jem 20—30° (Glej skico št. 7). V z h o d n e j š a g r a p a , k i se p r i d r u ž i t e j p r e d v a s j o , j e p l i t v e j š a in i m a z n a t n o b o l j i z r a v n a n s t r m e c . Usodnega 14. f e b r u a r j a j e pr idrvel v vas, potem ko so vaščani vse popoldne in zvečer poslušali g rmenje plazov, prvi plaz ob 20. uri, in sicer po vzhodni grapi »Otegostih« (35). Porušil j e eno hišo in podsul SI. t6. Porušeni del Borjane, k j e r je plaz odpihnil poslopja dva človeka. S tem je alarmiral vaščane na pretečo nevarnost in res se j e preselila večina prebivalstva iz vzhodnega ogroženega dela vasi v zahodnega, ki leži pod varujočo vzpetinico. N e k a j ur kasne je j e udari l v vas drugi plaz, z večjo silovitostjo kot prvi. Našel j e prazne hiše, ki j ih j e sedem porušil, številna n a d a l j n j a poslopja pa poškodoval. Po ogledu plazine j e bilo mogoče ugotoviti, da je prišel z Lokar jev . Pod stenami Pod Lokar j i j e bilo vidnih sedem večjih vršajev, k i so ostali pod žlebovi Na skalci. Od teh vrša jev so se nadal jeval i plazovi, vidni po zbitem snegu in polomljenem drev ju , proti jugu, in se kmalu združili v enoten plaz, h ka teremu je privedlo n e k a j manjš ih plazin tudi iz grape Otegostih. Po teh znakih sodeč imamo opravka s kombiniranim plazom, ki se j e morda začel v eni izmed grap na Skalci. Snežne mase so pri p a d a n j u preko sten znatno pridobile na potencialni energij i in tako povlekle s seboj labilne prašne snežne mase v sosedstvu. Če bi bil sneg ves moker, bi obležal kot druga leta pod steno. To pot pa j e bi l sestavljen sneg iz zgornjega suhega in spodnjega mokrega. Suh sneg j e lahko nadal jeval pod stenami pot po Lokar j ih . T u k a j j e bilo mogoče opaziti pod strmejšimi mesti polomljeno grmovje in mlada drevesca, medtem ko so bile izpostavljene grbine razgal jene do žive skale. Valeči se sneg je moral s srkom, ki nas ta ja za premi- ka jočo se maso v enaki energi j i kot zračni pri t isk pred maso, pri- tegniti izpod sten še del mokrega snega, ki j e pos ta ja l v nada l j n j em p lazen ju vedno bo l j prašen. Ver je tno je plaz povečal tudi sneg iz plazine Otegosti. Vzhodno od Bor jane sta šla čez glavno cesto še plazova iz Doline in Stedora (34). .Plaz Za potokom (33) bi lahko bil prav tako usoden za nasel je Potoki kot j e bil plaz po Loka r j ih za Borjano. Ko j e prišel čez strmejši odsek pobočja (dachsteinski apnenec!), se j e razdelil. Levi k r ak j e nadal jeva l pot po grapici do ceste, desni, manjš i , pa j e zavil proti naselju. Pred prvimi hišami j e polomil n e k a j sadnega d rev ja , vendar stavb ni poškodoval. V katastrski občini Kred j e prišel z ovršja plaz (32), ki j e ostal v gmajnskem gozdu. Dva manjša plazova sta se pojavila še v ka- tastrski občini Staro selo (31, 30). Da l j e na vzhod se s hosto po- raščeno in v drobnem razjedeno površ je dvigne v pobočje tako visoko, da izrine v rhn j i pašniški pas, ki j e torišče plazov na ostalem slemenu. Med Kobaridom in Mostom na Soči. V idr i jskih planinah j e pr idrvel z vrha Lažca plaz, ki j e pomandral 2 ha gozda. Sosed j e imel pričetke na pašniškem svetu pod občinskim gozdom Mata jur . Izredno plazovit je bil zahodni Kolovrat. Na jugozahodnem in južnem pobočju so napravi l i škodo naslednji plazovi: na pobočju Kuka s predela Na Skali (42), po senožetih na Nagnoju (43), na Ulaki (44): v Panu (45), na Dlani (46) in na Grebenci (47). Po ve- likem snežnem metežu sredi f e b r u a r j a je bilo ogroženo nasel je (livške) Ravne,51 zaradi česar so gorski reševalci grozeče snežne mase z eksplozivom spravili v plazenje . Na severno stran Kolovrata so pridrl i z ovrš ja t r i j e plazovi prav do ceste Tolmin—Kobarid in čez n jo ter jo zasuli n e k a j metrov na debelo. Ko so prišli s pobočja na prodno ravnico, so se razcepili v veje, ki so j ih sestavljali sneg, les in prst, in ki so menjava le smeri ter se včasih tudi križale. Ko so vzpostavljali cestni promet Tolmin—Bovec, so morali van j e napravit i globoke useke. V vzhodnem Kolovratu so opazili v grapi volčanske Kamnice tri plazove, ki so prišli z vrha Dreke ali s senožeti pod njo. Na senožetnem svetu so se pojavi l i plazovi še v volčanskih Rutah. Med Kobaridom in Mostom na Soči so pri šli plazovi do dna doline predvsem pod Mrzlim vrhom in Vodelom. Značilno je, da imata obe gori geološko in morfološko podobnost — pas dachstein- 51 G le j Zupan, Plaz nad vasjo smo razstrelili. Tovariš, št. 11 dne 14 marca 1954, L jub l j ana . skih apnencev pod v rhn j imi pašniki —, k a r spominja na južno po- bočje (breginjskega) Stola. V g o z d u n a d v a s j o V o l a r j e j e n e k a j s to m e t r o v n a d v a s j o po - lomi l m a n j š i p l a z p r e c e j v e j e v j a in v e r j e t n o z a s t a l m e d d r e v j e m . Č e b i p r o d r l do vas i , b i l a h k o b i l p r a v t a k o u s o d e n k o t b o r j a n s k i . Vzhodno od tod pa sta prišla dva plazova (11, 10) prav do Soče oziroma v Sočo samo. N e k a j sto metrov vzhodno od nasel ja Volar j i j e pridrsel v Sočo plaz, ki j e bil po obliki eden n a j b o l j talnih v t e j zimi, s a j j e bilo v v r ša ju primešanega ogromno skalovja in pre- pereline ter d rev ja (560 m3), pomešanega s senom in seniki. Na po- ložni ravnici ob Soči se j e razlezel v dva kraka , k a r je tipično za letošnje viharne plazove, k i so prišli s strmine na zložen svet. V dva k r a k a se je razlezel tudi v r š a j soseda, k i j e prišel do Soče blizu G a b r j a (9). S 650 m3 uničene lesne mase spada ta plaz med tiste, ki so napravil i v t e j zimi v gozdu na jveč škode. Ta plaz j e imel enako, kot p r e j imenovani, izvor v Brdeh, v v rhn j ih senožetih Mrzlega vrha. Z Vodela se j e na jug usul plaz (8), k i se je ustavil na koncu pobočja, blizu vasi Dol je , k j e r bi skora j porušil na jzahodnejšo hišo. Z istega hriba j e prišel plaz tudi prot i vzhodu. Zavil j e mimo s t a j planine v grapo hudornika, po ka ter i j e prispel do prvih hiš Zatolmina, ne da bi porušil hudourniške naprave. Če ne bi bilo teh ovir, bi se morda podaljšal v vas samo. Po severovzhodnem pobočju slemena Vodel-Mrzli vrh sta pri- drsela še dva plazova, k i sta se pod Zavrhom združila in napravi la več škode v gozdu. Za promet je bil zelo usoden plaz, ki se j e sprožil z v rhn j ih pašniških in z redkim grmovjem poraslih pobočij masiva Senice (9) na cesto Most na Soči—Tolmin. T u k a j j e prirodno pobočje padalo p r e j direktno v vode Soče. Cesta se j e t u k a j za jedla v skalo, s čimer j e še povečala strmino pobočja, na katerem se na spiranem površ ju ne more obdržati zarast. Ko je sneg padel v širini več sto metrov čez strme odseke, j e zasul cesto na n a j b o l j eksponiranem mestu. Ker se j e ponovil večkrat , so opustili odkidavanje . Tako se j e moral prestaviti ves cestni promet iz Mosta na Soči, k j e r j e železniška postaja, v Tolmin preko Modrejce in Volč. Ta cestni ovinek j e bil pri reševanju, ki so ga velikopotezno pričeli v dneh po snežni katastrof i v sredi f eb rua r j a , velika ovira. Med Tolminko in Baško grapo. V porečju Tolminke je bila zelo plazovita Grušnica (1569 m), k i j e na petrografski mej i med sever- nimi dachsteinskimi apnenci in južnimi jursk imi skladi. Z n j e so se spustili proti Čadrgu, proti jugu, t r i j e plazovi (1—3). V poreč ju Tolminke j e planina Medri je , k j e r so plazovi porušili dve staj i . V k r a j u Špik (5, 6) sta v razdal j i 300m prišla dva plazova proti dolini Tolminke. Eden j e porušil kozolec, drugi pa betoniran zid ob cesti. V takra tnem KLO Poljubil i se j e pojavil v senožetih v Lazih plaz, ki j e prebil gozd in se zrušil na državno cesto pod Ključem. Izpod senožeti na Kobali (Kavali) se j e s k r a j a Gradišče usul plaz v gozd, k j e r j e polomil 250m3 drv. V okolici L j u b i n j a j e prišel še plaz z Lipja (karta IX, 2). Povsem plazovito j e bilo spet pobočje Jalovnika, k j e r so napravil i plazovi škodo le tam, k j e r navadno niso šli, to j e pod vasjo (3) in nad vasjo Sela (4), medtem ko j e teren stalnih plazov že tako gol. V porečju Kneže je bil vrhnj i , n e k a j 100 m širok senožetni pas v celoti ploskovno plazovit, vendar plazovi, pogosti a majhni , niso napravil i večje škode. Iz jema j e plaz v Prodih izpod slemena Vogel- Ši ja (5), ki j e pobral d rev j e v ozkem in dolgem pasu. Od 24 večjih plazov, ki j ih j e lahko od Prodov do Temlin evidentiral državni logar, so bili človeku nevarni le tisti, ki so se sprožili nad vasjo Lisec (z vrha Lisec po,»dolinah« Lisec, Žleb in Javor [6]). V nasel ju Zalisec j e za je l plaz (7) dva domačina, ki sta šla iz hiše v hlev, in j u odložil, še živa, več sto metrov niže v j a rku , k j e r sta se izkopala iz snega. Sicer pa j e nad nasel jem gozd, ki ga čuva pred večjimi plazovi. Med grapami Kneže in Koritnice so prišli do struge na dnu grape le redki plazovi, čeprav so bile v v rhn j ih senožetih plazovite vse »doline«. Nasel je Podleskovca j e lep primer smotrne izrabe mikrorel iefa za varnost pred plazovi, ki so to zimo šli na obeh straneh zaselka. Nekoliko večji plaz j e bil ta s Ploče (Pleč? [8]), k i je pobral precej dreves. V Rutarski planini j e bilo demoliranih n e k a j s taj . Kaže, da so okoliške senožeti že previsoko izkrčili. Večji plaz j e prišel po grapi potoka pod Rutarsko planino (9). Senožetno pobočje, prepreženo z »dolinami«, j e bilo med omenjeno planino in Grantom po katastrofalnih plazovih sredi f e b r u a r j a več ali m a n j golo, zato pa j e ležalo še ob koncu f e b r u a r j a v potoku (10) sedean večjih snežnih vršajev, skozi katere in preko ka ter ih se j e prebi ja la potočna voda. Pr i vasi Grani j e segel to zimo plaz po Runži do blizu vasi (11). Od plazov, ki os ta ja jo nad nasel jem Rut, j e bil nekoliko večji le plaz na Žvantu (12). Med Rutom in Stržiščem, k j e r so pustili plazovi sledi po vseh grapah, j e napravi l na jveč škode plaz Sitar (13). Blizu poti iz Stržišča v Rut se grapa, po ka ter i j e pridrvel ta plaz, pred kakih 30 m visoko vzpetinico naglo zaokrene v levo. Večji del plazu ni sledil nada l j n j i grapi, marveč se j e povzpel čez vzpetinico in ubral novo pot po celem gozdu. V Stržišču je prišel med Prvo in Srednjo vasjo tudi letos plaz s Črne prsti (14). Ker pa ni bil talen kot lansko leto, ni odnesel s po l ja prsti in j e pustil znatno manjš i vršaj . Grape po pobočju Soštar ja (Kotnega vrha, 1535 m) (15) so bile tudi to zimo plazine. Pet plazov je po teh grapah prečkalo cesto, ki napravi lok vzhodno od vasi Kal. Baška grapa. Na priloženi kar t i Baške grape so vrisani nas lednj i plazovi: Plaz št. 22 je bil na jveč j i od vseh, k i so prišli s Slatnika. Plazovi 19 do 21 so vsakoletni in manjši . Plaz št. 18 pa se j e sprožil to zimo prvič po 42 letih in j e odnesel pet kozolcev in en senik. Plaz št. 17 se j e sprožil to pot prvič, k a r pomnijo domačini. Kmetu v Poldnu j e delno zrušil hlev in ubil 1 kravo ter 5 ovac. Plaz št. 18 se j e obnovil po 42 letih. Prišel j e z vrha Uger je , zahodno od nasel ja Trtnik. Dosegel j e strugo Bače. V naspro t ju od plazu št. 23, k i j e vsakoleten, se j e to pot prvič pojavi l plaz št. 24. Bil j e ma jhen in j e skozi okna vdrl v hišo, ne da bi porušil stene. Vsakoletni so plazovi št. 25, 26 in 27. Obstanejo pred zaščitnimi napravami ob železniški progi. Podobni so plazovi št. 28—30, plaz št. 31 pa j e nov in j e odnesel senik, šel čez železniško progo ter se ustavil šele v Bači. Plaz št. 32 j e podrl snegobrane. Dne 17. f e b r u a r j a 1952. leta j e med odkidavanjem proge zasul pet progovnih delavcev, k i so j ih po dvournem delu Hudo južn jan i odkopali še žive. Prvič se j e letos pojavil plaz št. 34. Večji plaz j e pr idrvel po »dolini« pod L a j n a r j e m nad vasjo Obloke. Z vrha Kotla j e zdrselo n e k a j manjš ih plazov mimo Temi j in v strugo Kneže (36). Manjši j e zavil v levo proti nase l ju Kneža, k j e r j e podrl n e k a j senikov. Plaziči, ki so drseli z istega vrha proti vzhodu, proti Bači (35), so bili majhni , ke r se s strmih senožeti sneg sproti obleti. Više ob toku Bače do blizu Hudejužne j e plazov mnogo manj . Tu j e v prevladi t r iadni apnenec. Med Koritnico in Oblokami se v r in ja v a n j pas ju r sk ih skladov, predvsem v Kotlu — in prav tu smo navedli na desni strani Bače na jveč plazov. Porečje Idrijce. Na tem mnogo m a n j planotastem ozemlju j e na pobočjih v globoke doline mnogo strmih senožeti, k j e r so se sprožili kra tk i , le v redkih primerih škodlj ivi plazovi. Pobočje Trnovskega gozda proti Idr i jc i in n jen im pritokom j e bilo n a j b o l j plazovito v dolini Trebuši, k j e r so plazovi vsakoleten po jav ter tudi to zimo niso imeli posebnega obsega in škode. Najbo l j š i ind ika tor j i plazov so bili na tem senožetnem svetu porušeni obcestni zidovi. Po n j ih smemo sklepati na plazove na cesto na naslednj ih odsekih: Jazne-Ledine, Kanomlja-Razpot je , Mrzla rupa-Hudo polje, Cerkno-Trebče in Podpleče-Novaki. Odnesenih j e bilo obilo senikov, na planini Porezen in Ostalni pa j e bila škoda tudi na zgradbah. Visoki sneg in nevarnost plazov so prekinil i promet na marsi- kater i cesti. Med k ra j i , k i so j i h po katastrofalnih snežnih padavinah oskrbovali z letali začasno z najpotrebnejš im, sta bila tudi Trebuša in Čepovan. Poreč je Sore. Največ plazov j e bilo j a n u a r j a in v f eb rua r ju , ko j e sneg padal n a j p r e j na zmrzlo podlago, nato pa se j e odjužil in nato lahko na zmrzlem svetu zdrsel v nižino. V Zabrdu j e porušil plaz en mlin. V Ravnih j e porušil obsežen gozd in poškodoval hišo in en hlev ter več kozolcev. Pojavi la se j e večina plazov, ki smo j i h našteli že pri pregledu plažovitosti. Poleg n j i h so domačini opazili še plaz s Kačjega roba do v Zgornje D a n j e in dolg plaz z Gladkega vrha do Raven, ki j e bil letos občutno daljši kot po navadi. To zimo se j e spet obnovil plaz na južn i strani Starega vrha. Izven Jul i j skih Alp j e bilo iz razlogov, k i smo j ih razložili pr i pregledu vremena, presenetl j ivo malo plazov. V glavnem so se po- javi l i le vsakoletni plazovi, ki j ih pušča l judstvo vnemar. Izjeme so redke. Na južnem pobočju S to ržka j e napravi l plaz po vzhodni Zaplati, s Kogelčka (karta VI, 4), več škode, ko j e polomil več sto kubičnih metrov lesa. Tudi plaz čez Zalipje (3) j e napravi l občutno škodo na 12 let starem smrekovem gozdu. N e k a j več plazov so opazili v porečju Kamniške Bistrice in to, ka r j e značilno, predvsem na sredogorskem svetu. Po južnem, povsem pašniškem in strmem pobočju slemena, ki se znižuje od Kržišč proti vzhodu med potokoma Korošica in Bi- strica, so se pojavi l i sorazmerno večji plazovi: 27. j a n u a r j a 1952 predvsem na južnem pobočju pod Kamniškim vrhom (v dolžini ka- kega pol kilometra); 21. f e b r u a r j a več manjš ih plazov prav tako pod Kamniškim vrhom in po Jagoščevih senožetih izpod Kržišč. Isti plaz se j e ponovil še čez šest dni. T u k a j združuje plazove večja, od daleč vidna grapa. Dva manjša plazova sta prišla 28. j a n u a r j a in 1. f e b r u a r j a 1952 po jugovzhodnem pobočju Mokrice. Istega dne je pridrsel večji plaz tudi po tako imenovanem Tr j avem (Farjevem?) plazu. Bil j e dolg okrog 1000 m. Konec j a n u a r j a so opazili v visokogorskem svetu večji plaz izpod Skute, in sicer po grabnu Slemena pod Trato. Bobnar jev plaz j e bil manjš i od lanskega. Dne 27. j a n u a r j a se j e na Senožetih izpod Ravnega hr iba severo- vzhodno od Stahovice pojavi l plaz, ki je šel po snežnem metežu suhega snega po grapi v gozd. Ob odjugi 21. f e b r u a r j a se j e na istih senožetih pojavilo še več manjš ih plazov. ŠKODA PLAZOV V ZIMI 1951/52 V naspro t ju s p r e j šn jo zimo plazovi v zimi 1951/52 niso priza- deli prvenstveno visokogorskega, marveč srednjegorski svet. Zelo izrazito se j e to zimo škoda skoncentrirala na primorski s trani Jul i j skih Alp, k j e r je , kot smo že rekli, človek poselil take gorske doline, ki se j im je drugod ognil. N a j b o l j prizadete k r a j e bi lahko označili z imeni Kobariško in Bovško (če odbijemo od slednjega še Trento, Bavščico in Koritnico). Na jveč škode pr i l judeh in poslopjih so imeli naslednji k r a j i : N a s e l j e Človeških Porušene Porušen i Poškodovane J žr tev s tan. h iše h levi s tan. hiše Zgornja Borjana 2 7 3 12 Sleme 1 — _ Lazni-Prevejk 1 1 2 — Zaga (Bočič) 3 1 — 2 Lažni (Bovec) 3 1 — — Ravne (Bovec) 4 1 — — Soča 1 — — , 5 Skupaj . . . 15 11 5 17 Od planin so bile poškodovane: Zaslap, Leskovica, Medri je, Košina, Kal, Rut in Kolovrat. V n j ih j e bilo porušenih 15 s t a j in ena mlekarna. Vsi gorn j i podatki ne obsegajo Baške grape. Celokupna škoda v Tolminskem in Id r i j skem o k r a j u n a j bi bila po časopisnih vesteh: 16 porušenih hiš, 29 hlevov in 84 drugih gospo- darskih poslopij (senikov, sušilnic itd.), močno poškodovanih pa j e bilo 41 hiš, 17 hlevov in 2 gospodarski poslopji.52 Ogromno škode j e bilo povzročene živinoreji . Zal ni bilo mo- goče ugotoviti števila ubite živine in količine odnesenega sena. Na jveč snega j e bilo primešanega snežnim vrša jem v Kre jskem podolju, v Soški dolini pod Kobaridom in v Baški grapi. Škodo na d iv jadi j e O k r a j n a lovska zveza Tolmin ocenila po nepopolnih podatkih na 2 mil i jona din, pr i čemer j e računala izgubo 400 srn. Gamsi niso vračunani . Gozdove so to zimo prizadeli plazovi in snegolom. Lanskoletni plazovi so napravil i na jveč škode s tem, da so se podaljšali v gozd. Letošnji plazovi pa so povzročili na jveč škode v gozdu s tem, da so ubral i nove poti. Gozdar j i tolminskega o k r a j a so ocenili škodo le 103 plazov in ugotovili, da so uničili na n e k a j več kot 120 ha po- vršine 4527 m3 lesne mase. Najobčutnejša j e ta škoda pri mladih sestojih, k i j ih na jveč izvira iz katastrofalno plazovitega leta 1916 in iz let po frontnih pustošenjih prve svetovne vojne. 52 L judska pravica, L jub l j ana , 17. apri la 1952. 13 Geografsk i zbornik 1 Geomorfološka preoblikovalna moč letošnjih plazov j e bila man j ša kot pr i lanskih plazovih, k i so bili. bo l j talni. Znatno škodo so ut rpele hudourniške grape, ker so v n j ih pla- zovi polomili obilo d rev ja . Kot j e znano, so melioraci jska dela na hudournikih izredno draga. Škoda v prirodi ni bila mnogo man j ša od škode v naselj ih. Škodo v Bor jan i so ocenili na 63 mili jonov din, škoda v prirodi pa je bila:53 1. v gozdu 12,500.000 din 2. v lovstvu 2,000.000 din 3. v hudourniškem gospodarstvu 24,000.000 din Številčno ni mogoče zaje t i škodo na prometnih poteh in v pro- metu samem. Skozi tisto Posočje, ki so ga prizadeli plazovi, gre le ena železniška proga, železnica skozi Baško grapo. T u k a j so plazovi prekinil i promet za več dni. Železniška di rekci ja v L jub l j an i j e v t e j zimi registr irala samo na 2,8 km dolgem odseku proge med Pod- brdom in Hudojužno na levi strani Bače 37 plazov, ki so šli preko proge ali obležali na n j e j oziroma pred njo . Časovno so ti plazovi razvrščeni takole: 1. f e b r u a r j a osem, 2. f e b r u a r j a eden, od 14. do 18. f e b r u a r j a sedemnajst , od 23. do 28. f e b r u a r j a pet in od 2. do 5. marca štiri. Skupno so odložili 12.050 m3 snega.54 Cestni promet so na glavni cesti plazovi prekinili , kot že ome- njeno, na dveh odsekih: pri Modrej i in pod Kolovratom onstran Kamna. Od stranskih cest so bile zaplažene: cesta Kobarid—Breginj med Potoki in Stanoviščem, cesta ob gorn j i Soči med Koritnico in nasel jem Soča. Omembe vredno škodo so plazovi povzročili na telefonskih, vodovodnih in električnih napel javah. P rek in j en j e bil tudi dal jno- vod Kobarid—Bovec. Prva skrb slovenske skupnosti, ki j e priskočila na pomoč pri- zadetim k ra j em, j e bila, poleg zdravniške pomoči, namenjena obnovi prometnih zvez. Z mobilizirano delovno silo v prizadetih k r a j i h in o k r a j i h ter s prostovoljci iz vse republ ike so obnovili cestni promet do 21. f e b r u a r j a do Kobarida. Samo od železniške postaje Most na Soči do Tolmina j e delalo 1200 civilnih in 250 vojaških oseb. Orga- nizirano j e delalo te dni v vsem o k r a j u okrog 6000 l judi . Pr i oskrbi vasi z na jpot rebnejš im in pr i rekognosciranju pro- metno odrezanih k r a j e v j e sodelovalo tudi letalstvo.55 Med k ra j i , k j e r so odvrgli potrebščine, so tudi taki, do kater ih so prekinil i cestne zveze zameti in visok sneg vobče (Čepovan, Vojsko in G o r n j a Trebuša). 53 Iz dopisa Izvršnega odbora OLO Tolmin, Štab za organizacijo pro- metnih poti. 54 Dopis Železniške d i rekci je z dne 8. m a j a 1952. 55 Slov. Poročevalec, 22. februar 1952, L jub l j ana . Neposredno po plazovni katastrof i se j e začela po vsej Sloveniji in po vsej državi nabiralna akc i ja denarne in materialne pomoči, s katero so prizadetim delno pokril i povzročeno škodo. Do leta 1954 so bile obnovljene tudi že porušene stavbe v Bor jan i in proti pla- zovom zavarovan teren na Lokar j ih . Zanimiva j e p r imejava škode plazov iz zime 1951/52 z o b l i k o n a s e l j e n o s t i v P o s o č j u . Vs i l ju je se namreč misel, da so poškodovana ali ogrožena nasel ja mlajšega porekla, iz dobe, ko ni bilo več na razpolago ugodnih varnih mest. Na Tolminskem in Kobariškem so razen n e k a j izjem s t rn jena in večja naselja. V samo vas so pridrl i plazovi le v enem k r a j u , v Zgornj i Borjani . Res pa je, da so se plazovi ustavili ponekod le malo pred nasel jem in da bi lahko ob malo povol jnejš ih pogojih za pla- zove udrl i tudi v te vasi (Zatolmin, Volarj i , Livške Ravne, Potoke). To bi dalo misliti, da so nekatere od starih vasi nastale na ne povsem varnih mestih. Treba pa j e pripomniti, da so vsa zgora j omenjena poškodovana ali ogrožena nasel ja pod sorazmerno položnimi pobočji. Če bi bila ta pokri ta s prirodno vegetacijo, z gozdom, kot so bila ver je tno ob naselitvi, vas ne bi bila ogrožana. Nevarnost pred pla- zovi je tako nastala šele s posegom človeka v prirodno vegetacijo. V Soški dolini od Kobarida do Žage in v Bovški kotlini so poleg prevladujočih s t rn jen ih naseli j številnejši zaselki in raztresene do- mačije. Od teh nekatere že s svojim imenom govore za mladost nastanka (Laz pri P reve jku , Ravni Laz v Bovcu). V tem predelu so ut rpela škodo izkl jučno le ta manjša nasel ja (Laz pr i P reve jku , Ravni Laz pri Bovcu, Ravne, Bočič). V visokogorskih soških dolinah (gornja Soča, Bavščica, Korit- nica) j e raztresena naseljenost že v prevladi nad gručastimi naselj i . Z gledišča plazov j e t u k a j taka naseljenost še edino možna. Iz jema j e dolina Koritnice, ki ima pr i rodne pogoje za sklenjena nasel ja , v novejšem času pa tudi vas Soča. Pr i vasi Soča pa j e pristaviti, da j e kot večje nasel je šele plod modernejše dobe.56 Po rel iefu in po s tarejš ih plazovih pa lahko sklepamo, da vas v današnjem obsegu ni več na absolutno varnem mestu. Čeprav j e nesklenjena naseljenost v teh dolinah sorazmerno mlada, j e bilo vendar mogoče ugotoviti, da so posamič stoječi do- movi na smotrno izbranem, pred plazovi varnem k r a j u . Določiti taka mesta je bilo t u k a j laže kot drugod, ker plazovitost ne koleba v taki meri od zime do zime kot v sredogor ju in ker se plazovi bo l j drže stalnih plazin po grapah ter žlebovih. Isto ugotovimo lahko za Baško grapo, k i spada po rel iefu že v sredogorski svet. Tudi t u k a j j e bilo sorazmerno malo škode na s tanovanjskih hišah v sklenjenih in v nesklenjenih naseljih, ki i z r ab l j a jo za varstvo pred plazovi mikrorel iefne pojave. 56 G le j Janez Planina, Soča. Geografski zbornik II, L j u b l j a n a 1954, str. 223. 13* 195 ZIMA 1952/53 A. VREME November 1952 j e bil v glavnem še deževen v nižinah in višinah. Višinske posta je v Savinjskih Alpah in Karavankah so merile samo dež in dež s snegom. Sam sneg j e padal le 12. novembra. Ker pa j e bila temperatura še p rece j šn ja in ni bilo zmrzle podlage, se tudi t e d a j kot v vsem nada l j n j em mesecu snežna odeja ni opr i je la tal. P r e j so dobile s t rn jeno snežno odejo Jul i jske Alpe. V nižinah, n. pr. v Baški grapi, se tudi tu sneg ni obdržal, pač pa v višinah, posebno na severni strani gorovja, k j e r se j e snežna odeja opr i je la tal 4. novembra in j e nato počasi rastla ves mesec ter dosegla ob koncu debelino 90 cm. December. Padavine so bile v t reh obdobj ih : v prvi dekadi. okrog srede meseca (14.—19. decembra) in ob koncu meseca. V Sa- vinjskih Alpah in Vzhodnih Karavankah je ostalo po prvem pada- vinskem obdobju zaradi dež ja in talne podlage malo snega, k i ga j e nov sneg okrog srede meseca dvignil pri Sv. Duhu nad Solčavo na 70 cm debeline. Ta višina se j e ohranila do konca meseca. V Ju- l i j skih Alpah so padavine v prvem in drugem padavinskem obdobju dvignile snežno odejo više in je znašala debelina snega v Planici sko ra j 1 m, na Komni pa malo nad 1 m. Tako v novembru kot v decembru so se pojav l ja l i t u in tam plaziči mokrega snega, k i ni imel na razmočenih tleh dobre opore. Snega za večje plazove pa j e bilo premalo tudi v višjem gorovju. Ker ga j e bilo malo tudi v visokogorskih dolinah, so nastali plaziči zamrli navadno že v višj ih legah. Januar . Nestalno vreme v decembru se j e nadal jevalo še v prvi teden v j a n u a r j u , ko j e bilo nekoliko več padavin. Ob koncu prvega tedna se j e dvignila snežna odeja na Krvavcu na 110 cm, na Po- k l j u k i (Mrzli studenec) na 130 cm. Nato j e nastopila očitna pre- okretnica vremena vse zime: vlažno in toplo vreme se j e sprevrglo v hladno in suho. Nočni mraz je počasi s t rn jeva l snežno odejo, k i j e pričela rahlo upadati . Opoldanske od juge niso bile dovoljne, da bi odluščile snežno odejo od tal in sprožile plazove. Februar . Lepo vreme se j e nadal jevalo iz j a n u a r j a še v vso prvo dekado. Nato j e nastopilo rahlo sneženje, ki j e dvignilo snežno odejo na Krvavcu na 160 cm, v Planici na 100 cm, v Trent i na 110 cm, na Pok l juk i pa na 160 cm. To so bili absolutni maksimumi višine snežne odeje v t e j zimi, tudi v visokogorju, k j e r j e ta čas daleč prezgoden.57 57 V Alpah n a j bi dosegla snežna odeja svoj maksimum v absolutni višini 1000 m povprečno 11. f eb rua r j a , v višini 1500 m 26. f eb rua r j a , v abso- Plazovi so postali zelo redki, ke r j e sneg s t rn jeva la nočna zmrzal. V Planici ni bilo v f e b r u a r j u niti ene noči, ki bi imela minimum temperature nad 0° C. Opoldanske otoplitve so počasi zniževale snežno odejo. Marec, april . Lepo vreme se n a d a l j u j e še ves mesec marec. V Planici j e v marcu padla temperatura vsako noč pod 0° C, vsako opoldne se dvignila nad 0° C. Snežna odeja počasi plahni in izgine: v Planici 27. marca, v Trent i 28. marca. Više v gorah se je obdržala dlje, na Krvavcu, k j e r je zapadlo 14. apri la 12 cm novega snega, do 28. aprila, na Pok l juk i do 13. maja . Pregled vremena. V t e j zimi je padlo izredno malo snega, ker j e bila večina padavin v mokrotni polovici zime v obliki dežja, v suhi polovici pa padavin sko ra j da ni bilo. Tako j e bila nekoliko plazovita le prva polovica zime. V drugi polovici so se odluščili le redki »vrhujaki« ob sončni pripeki . Za večje plazove ni bilo po- gojev in tako lahko štejemo to zimo med n a j siromašne j še s pla- zovi, k a r j ih pomnimo zadnja leta. B. PLAZOVI V ZIMI 1952/53 V t e j zimi se niso pojavi l i niti vsi plazovi, ki smo j ih v začetku poročila opisali kot vsakoletne. Ker j ih j e večina omenjena že v predhodnem pregledu vsakoletnih plazov, j ih t u k a j ne naštevamo posebej. Sorazmerno več kot drugod j e bilo po koncu zime opaziti sledi plazov v Vratih. Jesensko in zgodnjezimsko deževje j e odprlo šte- vilne, že zarasle hudourniške žlebove v prodih in meliščih. Po n j ih j e nato prišlo n e k a j izrednih plazov. Plaz čez Galer i je j e to pot zavil nekoliko južne je kot po navadi. V Planici so se pojavi l i plazovi manjšega obsega v dneh: 2. ja - nua r j a , 12. f e b r u a r j a in 4. marca.58 Med 1. in 10. f e b r u a r j e m se j e spustil znatnejši Vrtačnikov plaz v okolici Črne v Vzhodnih Karavankah. Ustavil se j e na cesti. Na cesto sta blizu tod pr idrvela 16. f e b r u a r j a tudi plaz pri »Grofovi bajt i« in Vriskov plaz. lutni višini 2000 m 26. marca in v višini 3000 m 29. m a j a (po Steinhauser Hans, Ueber die Bewertung der Schneeverhaltnisse alpiner Orte auf Grund der Abhangigkeit der Andauer der Schneedecke, der mitt leren maximalen Schneehohe und ihrer Eintrit tszeit von der Seehohe. Archiv f. Met., Geoph. Biokl., Ser. B, 2, 120, 1950). 58 Poročilo Omana Jožeta, upravnika doma SAZU v Planici, z dne 7. ju- ni ja 1953. ZIMA 1953/54 A. VREME V novembru 1953 j e prevladovalo oblačno vreme. Padavine so bile pogoste, a manjše. Na jveč j ih j e bilo prve štiri dni. Ker je bilo t akra t sorazmerno hladno, j e sneg pobelil vrhove nad okrog 800 m in zapadel na Komni četrt metra debelo. V drugi dekadi j e bilo tople je in m a n j padavin, tako da j e proti koncu izginila snežna ode ja skora j z vseh Savinjskih Alp. Kolikor je bilo padavin do konca meseca, je bil večinoma dež. Zato j e izginil sneg do konca meseca tudi z Jul i jskih Alp do višine okrog 1500 m. V decembru j e v celem prevladovalo lepo vreme. Sorazmerno topli sta bili predvsem prvi dve dekadi, s k r a j a podnevi in ponoči (na Komni j e bila temperatura do 12. decembra stalno nad 0°C), nato pa j e prevladovalo večje dnevno kolebanje . Zaradi intenziv- nega toplotnega obrata v drugi dekadi je bilo v gorah celo topleje kot v visokogorskih dolinah. Povprečna dnevna temperatura na 1500 m visoki Komni j e bila v drugi dekadi + 0,45° C, v 865 mvisoki Planici pa — 0,22° C (temperaturni obrat kažeta tudi povprečni me- sečni temperatur i Komne (—0,22° C) in Planice (—1,5° C). V tem času j e bilo n e k a j redkih manjš ih padavin, večinoma dež, pomešan visoko v hribih s snegom. Vendar so ostali snežniki, razen Zahodnih Karavank, kopni vse do 20. decembra, ko se j e pričela de janska zima. V dveh dneh j e pobelil sneg vrhove in podgor je : na Jezerskem 18 cm na debelo, pri Sv. D u h u nad Solčavo 20 cm, pri Planini 53 cm, v Planici 48 cm, v Trent i 20 cm, na Komni 66 cm. To so bili mesečni maksimi snežne odeje, k a j t i do konca meseca j e nato sneg kopnel. Nekoliko se j e dvignila snežna odeja le na severni strani Savinjskih Alp in v Vzhodnih Karavankah ob sneženju zadnje dni v mesecu. Snežna odeja j e ležala na zmrzli podlagi in j e bila kompaktna ter nizka. Zato ni bilo pogojev za plazove. V j a n u a r j u 1954 je prevladovalo hladno vreme, posebno v prvi in t r e t j i dekadi. Prvih š t i r inajs t dni j e večkrat po malem snežilo in snežna odeja j e počasi rasla do srede meseca, ko j e nastopila 15. ja - n u a r j a znatna odjuga. O d j u g o so spremljale padavine, ki so bile v podnožju dež, v višinah okrog 1000 m dež in sneg, više pa sam sneg. Ker j e nato sledilo mrzlo in nepadavinsko vreme, j e dosegla ob od jug i snežna ode ja mesečni maksimum, v nižjem svetu pred od- jugo, v višjem po n j e j oziroma ob takra tn ih padavinah. Ta maksi- mum je bil sorazmerno še vedno nizek (Sv. Duh 59 cm, Jezersko 44 cm, Planina nad Jesenicami 42 cm, Planica 57 cm, Trenta 26 cm, Komna 70 cm). Edine pogoje za plazove je ustvarila odjuga sredi meseca. Ker j e bila k ra tko t ra jna , ni prepoj i la vse odeje. Zato so bili plaziči redki in majhni . Sledilo je lepo mrzlo vreme, ob ka terem se j e snežna ode ja zgostila in počasi nižala, v Vzhodnih Karavankah in Savinjskih Alpah izdatneje kot v Jul i jskih Alpah. Podobno kot v p r e j š n j e m mesecu j e tudi sedaj ob koncu meseca zapadlo n e k a j novega snega, ki je zdebelil sneg predvsem v Savinjskih Alpah in Vzhodnih Kara- vankah ter na podnožju, v Jul i jskih Alpah pa samo v na jv iš j ih legah. Višine snega so še vedno ma jhne (ob koncu meseca: Sv. Duh 33 cm, Jezersko 23, Planina 20, Planica 36, Trenta 12, Komna 93 cm). Februar . Prve dni je vrglo n e k a j padavin, k i so bile sk r a j a tudi v gorah mešanica snega in dežja. Izdatnejše padavine, v nižinah dež in sneg, v višinah sneg, so bile 11. in 12. dne. Snežna odeja se j e ob n j i h v gorah zvišala, v podgor ju in v visokogorskih dolinah v Sa- vinjskih Alpah pa rahlo upadla. Tako so prvoimenovani k r a j i imeli mesečni maksimum snežne odeje 3., drugi pa 12. f e b r u a r j a (Komna 160 cm, Planica 57 cm, Planina 56 cm, Sv. D u h 69 cm). Po odjugi sredi meseca, ki je znatno znižala sneg, j e nastopilo spet hladno lepo vreme, v katerem j e v gorah snežna ode ja stagnirala ali rahlo pa- dala, v podgor ju pa ves čas upadala. 26. in 27. dne j e padal v dolinah in v podgor ju v Jul i j skih Alpah dež, k i j e pobral sneg v Trenti . Istočasno j e izginil na Jezerskem. Nizek sneg in stabilnost vremena tudi v tem mesecu nista bila povol jna za plazove. Marec 1954 j e imel znatno več padavin, podobno kot p r e j š n j i meseci, prve in zadn je dni. Na jveč padavin je bilo p rv i teden, pred- vsem 4. marca (Sv. D u h 19,0 mm, Jezersko 56,7 mm, Planina 56,7 mm, Planica 38,9 mm, Komna 70,2 mm). Prve dni j e padal v nižjem svetu sam dež, k i se j e sprevrgel v moker sneg. Pobelil j e že kopno Trento in Jezersko, toda le za n e k a j dni. V gorah j e vse dni ob sneženju snežna odeja naraščala in dosegla 5. dne mesečni maksimum (pri Sv. Duhu 55 cm, Planica 55 cm, Planina 25 cm, Trenta 12 cm, Komna 221 cm), k i j e bil obenem tudi letni maksimum. Sledilo je stabilno vreme, ob katerem j e snežna odeja vso prvo polovico meseca stagni- nirala. V visokogorskih dolinah j e izginila na Jezerskem 8., v Trent i 12., v Planici 24. marca, tudi pr i Sv. D u h u do 23. marca; v drugi polovici j e sledilo do 23. dne hi t re jše upadanje , ki ga je prekinil nov sneg. Ta pa je v nižinah izginil že po n e k a j dneh in je tudi visoko v gorah zdebelil snežno odejo le za malenkost. V aprilu j e bilo sk r a j a toplo in deževno vreme, k i se je obnovilo, kot v vseh mesecih te zime, ob koncu meseca. Sneg j e ležal le še v snežnikih, k j e r j e počasi plahnel. Ponovno ga j e nekoliko zapadlo v gorovju in v podgor ju po 26. marcu, k i pa ni mogel d a l j časa za- držat i pomladi. Na Komni se j e znižala od 145 cm 1. apri la na 75 cm zadnjega v mesecu. Obilo padavin j e imel tudi ma j , vendar tudi že v gorah v obliki dežja, včasih pomešanega s snegom, ka r je obdržalo na Komni s t rn jeno snežno odejo do 23. dne. Pregled zime 1953/54 Vse do marca j e bilo v t e j zimi sorazmerno malo padavin. To i zda j a jo tudi nas lednje mesečne količine. V ok lepa ju so dolgoletni povprečki. November December J anua r F e b r u a r Marec Apr i l Sv. Duh nad Solčavo 26,? (176) 32,5 (99) 52,9 (76) 39,1 (68) 127,3 (120) 59,2 (135) Jezersko 56,3 (208) 32,4 (108) 39,2 (85) 36,5 (82) 221,2 (144) 73,3 (159) P lan ina 46,5 (208) 44,3 (113) 36,0 (86) 68,6 (82) 190,9 (149) 76,8 (173) Planica 16,3 (162) 41,3 (101) 42,4 (67) 34,0 (90) 173,6 (121) 63,5 (150) T r e n t a (na Logu) 21,9 (332) 80,7 (162) 35,8 (117) 69,8 (108) 246,2 (224) 115,1 (253) Mrzli Studenec (Pokl juka) . . . 42,8 (274) 64,4 (164) 58,9 (110) 66,7 (138) 217,5 (193) 106,6 (261) Komna 68,1 55,6 81,8 123,7 306,8 161,2 V ok lepa ju so označeni dolgoletni povprečki . Nekoliko več padavin j e bilo šele marca in aprila. Takra t pa j e bila temperatura tudi že v gorah previsoka, da bi se lahko nabralo več snega. Značilnost te zime j e bila stabilnost snežne odeje, k i se j e v gorah držala od 20. decembra neprekin jeno do apri la in ma ja . Ker j e bilo odjug malo> in j e prevladoval zmeren mraz, j e dosegla snežna odeja, posebno v niž j ih legah, znatno kompaktnost . Vse to j e zavi- ralo plazove, tako da se niso pojavi l i niti nekater i od teh, k i smo j ih uvodoma označili za vsakoletne, drugi pa so zastali v višinah nad gozdno mejo. Zaradi takih pogojev moramo tudi to zimo šteti med izjemno siromašne plazov. B) PLAZOVI V ZIMI 1953/54 O večjem plazu poročajo iz k r a j a Dolge nj ive, z vrha Po za- ležju, katas t rska občina Bistričica, Kamniške Alpe. Plaz se j e utrgal 14. j a n u a r j a 1953 ob južnem vremenu, ko j e bilo 1,2 m snega na 20 cm pršiča, v višini n e k a j pod nadmorsko višino 1000 m. Porušil j e ob plazini n e k a j gozda in zaprodil 40 m2 pašnika. O TIPIH PLAZOVITOSTI IN PLAZOV V SLOVENIJI Ni brez pomena dejstvo, da sestavlja naše snežnike prvenstveno kompaktni apnenec in da so pobočja vsled tega in vsled mlade tek- tonike strma, zaradi klimatskih in petrografskih razmer v drobnem doka j zakrasela in v malem razčlenjena. Na takem reliefu se raz- v i j e jo predvsem manjš i plazovi.59 Drobna razčlenjenost kamnitega površ ja j e dobra opora snežni odeji , ki se zato obdrži, tudi če j e p rece j debela. Cesto se zato dogodi, da je odpor proti d r sen ju manjš i v snežni ode j i sami kot v n jen i osnovi. Zato so tako pogosti tako imenovani k l o ž a s t i p l a z o v i . Najpogostejš i plazovi nastanejo takrat , ko sonce odjuži in odmehča v rhn j i sneg, k i se odlušči od spodnjega in dobesedno steče po starem tršem snegu. Taki plazovi so tipični za vse naše visokogorske doline. Nan je je opozoril že J. Al jaž , k i j ih j e opisal iz Vrat (glej str. 127). Pogosto niti ne dosežejo dolin- skega dna, ker se p r e j za r i j e jo v odpornejši srenec v osojnejših legah in t u k a j , kot p rav i jo Ratečani, »zamro«. Pogostost teh plazov ima vzroke v južni legi naših snežnikov, k i dovo l ju j e spomladan- skemu oziroma opoldanskemu soncu p rece j šn jo insolacijo, in pa petrografska sestava ter mikrorel iefne razmere. Pospešuje j ih na- d a l j e odjuga, ki je v naših gorah, k i so na pragu Mediterana in na mej i dveh kl imatskih področij , mediteranskega in alpsko-kontinen- talnega, posebno v zvezi s sekundarnimi mediteranskimi depresi jami tako pogoste. Domačini v Dolini imajo za to vrsto plazov ime »u v r š n i « ali »plazili« plazovi. Prvi izraz se mi zdi vreden, da ga sprejmemo v strokovno nomenklaturo. - Uvršni plazovi se p o j a v l j a j o še spomladi in doga ja se celo, da se u su j e jo na drobnico med poletno pašo. Včasih se ustavi jo ti plaziči šele na melišču pod strmejšimi bre- govi. Veliko snega se nabere tudi na meliščih pod stenami. Meliščna podlaga dobro zadržu je plazenje. Ce pa j e obremenitev prevelika, nas tanejo večji plazovi, ki p r inaša jo sabo obilo d rob i r j a . Tak m e - l i s č n i t i p p l a z o v smo med drugim navedli pod Zelnarico, pod Triglavsko steno in še v mnogih k ra j ih . Večji plazovi so razen gornj ih večinoma navezani na žlebove, j a rke , grape in kamine. Pogosto se j e izkazalo, da so od teh n a j b o l j nevarni tisti, kater ih plazina j e tako plitva, da ob določenih pogojih »uidejo« iz redne struge in ubere jo novo pot. Drugo veliko skupino pobočij tvori jo proti eksogenim silam m a n j odporne kamenine kot j e apnenec. Površ je je t u k a j zložne j še, ni kraško in ima bo l j enakomeren in zravnan strmec, oblike pa so bo l j oble. N e k a j pobočij te vrste j e že v Karavankah, n a j b o l j ti- pična pa so za alpsko predgor je . V naspro t ju z apniškimi snežniki, k j e r so v prevladi l inearni plazovi, je t u k a j plazovitost pogostejša v c e l i l i p l o s k v a h . T u k a j b i bili reliefni pogoji za take večje plazove, k i so značilni za Centralne Alpe, če bi bi le relativne in absolutne višine teh pobočij večje in če ne bi segala gozdna zara- ščenost do vrha. Plazovi se lahko zato u v e l j a v l j a j o le na oaznih krčevinah, ki j ih je tod povzročila raztresena naseljenost, v glavnem samotne kmeti je . H gorn jemu tipu plazovitosti in plazov štejemo Po- 59 G le j Anton Melik, Slovenija I. L j u b l j a n a 1935, str. 227. savsko hribovje, Polhograjske, Loške in Cerk l j anske hribe, deloma tudi Vzhodne Karavanke. Kombinacijo obeh tipov plazovitosti na jdemo tam, k j e r je pod strmim apniškim grintovim svetom zložnejše podnožje na m a n j od- pornih kameninah (škriljcih i. dr.). Na zložnejšem svetu se nabere obilo snega z višin; ko j e snežna odeja tudi t u k a j preobtežena. pride do večjih plazov. Na takih petrografskih mejah, k j e r j e prst zaradi mešan ja bo l j rodovitna, so neredko nastala naselja, k i j ih plazovi tu in tam ogro- ža jo (n. pr. na južni strani Breginjskega Stola, podnožje Bohinjskih gora prot i Bači, Tolminki in Selščici). Doga ja se tudi, da preide na takih mestih uvršni plaz di rektno v talnega, ploskovnega. Ponekod j e pobočje modificirano s tem, da j e nad strmim bregom zložnejša polica ali p lan java oziroma kopaisto ovršje. Na zložnejšem višjem svetu se lahko narede večji, po navadi talni plazovi mokrega snega, ki prično padat i p reko strmih odsekov, preko sten. Pr i tem padu pridobe energi jo in postanejo bo l j suhi. Plazovi mokrega snega pos t a j a jo plazovi mešanega, suhega in prašnega snega60 (Schlaglawinen). Ti pa ruš i jo prvenstveno z zračnim prit iskom pred seboj in — ka r se pogosto pozabl ja — s srkom za sabo.61 S t ruktura mokrega in suhega snega omogoča plazu, da n a d a l j u j e pot tudi še po spodnjem, zložnejšem terenu pod stenami. Če plazina združu je več vej, plaz po eni grapi sproži plazove v sosednjih grapah in v glavno plazino lahko pr i teka sneg več časa. Značilen primer takega plazu, ki j e zrasel iz manjš ih in ki se d l j e časa obnavlja , smo opisali pri Borjani . Imenujem ga b o r j a n s k i t i p p l a z u . Podobne reliefne razmere smo navedli na južn i strani breginjskega Stola, na Mrzlem vrhu, Vodelu, na »Sončnem vrhu« s P lan jami v občini Soča, delno pa tudi pr i Rombonu in Kaninu. Plazove mešanega snega (Misch- ali Schlaglawinen) imenuje jo Posočani » v i h a r n i p l a z « ali tudi samo »vihar«. Prvi izraz je vsekakor pr imernejš i kot dobesedna prevedenka »udarni plaz«. Možno bi bilo plazove, k i smo j ih doslej evidentirali , ločiti po sestavi snega, po obliki plazine in poteku p lazenja v več variant in zan je na j t i pr imerne izraze.62 To bo delo mladega plazoslovja (lavi- nologije) v bodoče.63 60 V drugih zvezah so to opažali tudi drugod — gle j Wal ther Flaig, Lawinen. Leipzig 1935, str. 68—70. 61 Primere porušenja s srkom smo navedli v Lažni nad Prevejkom in v bovških Lažnih. 62 Med ljudstvom smo našli samo še en izraz in sicer »puh« ali »hmelj« za uvršne in suhe plazove (iz poročila t Bulovec Alojza, šol. uprav, v pok. v Begunjah pri Lescah). 63 Dos le j so v slovenski l i tera tur i pisali o plazovih nas lednj i članki: Dr. H. Tuma, Plazovi in opasti, PV 1936; Slavko Peršič, Plazovi, PV 1940: Milan Hodalič, Bela smrt — plazovi, PV 1947; C.Malovrh, Sneg in led v gorah, PV 1950; dr. Fr . Avčin, Sneg in plazovi, PV 1951. Zaključek Uvod, ki opisuje metodo in namen dela, p o j a s n j u j e tudi, da j e Inštitut za geograf i jo Slovenske akademi je znanosti in umetnosti v začetku zime 1950—51 organiziral mrežo opazovalcev plazov, ki je prispevala večino po- datkov, podanih v tem poročilu. Ci l j dela j e bil, da bi dobili pregledno podobo o plazovih na slovenskih tleh in n j ihovih učinkih. Prvi dve opazovani zimi sta bili s plazovi izredno bogati, nas lednj i dve pa izredno siromašni. Pod naslovom »Relief in vsakoletni plazovi« poda ja avtor na k ra tko pr i rodne pogoje za plazove po posameznih gorskih skupinah. Prva in na j - pomembnejša gorska skupina so Jul i jske Alpe s p redgor jem in Karavan- kami ob jeseniški Dolini. Vzhodne Jul i jske Alpe, ki so planotaste, so mnogo m a n j ugodne za večje plazove kot pa Zahodne, ki so intenzivno razrezane z globokimi dolinami. V Jul i jskih Alpah so nada l j e n a j b o l j ugodni kli- matski pogoji. Od velike množine letnih padavin, ki dosežejo v dolgoletnem letnem povprečku do 3000 mm, j ih pade t u k a j v bližini Mediterana velik del v hladni polovici leta kot sneg. Ker so na me j i med srednjeevropskim kont inentalnim podnebjem in medi teranskim podnebjem, p r i h a j a j o v Ju- l i j ske Alpe hitre t empera turne spremembe tudi pozimi, predvsem v zvezi z mediteranskimi sekundarnimi depresi jami. Posebno ugodne pogoje ima to gorovje na medi teranski strani, k j e r so tudi doline n a j b o l j globoko vrezane in k j e r je človek v bližini sušnega Mediterana nekoč za poletno pašo v hribih bo l j izkrčil gozd kot drugod. Samo tu j e slovenski človek vsled p o m a n j k a n j a zeml je in rudars tva poselil take visokogorske plazovite doline, ki se j ih je v ostali Sloveniji izognil. Neugodno za plazove v Jul i jskih Alpah pa je, da so v prevladi odporni apnenčast i skladi, na ka ter ih so v celoti velike strmine, vendar so strmine neizravnane, pobočja p rek in jena s policami in prepadi , v drobnem pa močno raz jedena in mestoma zakrasela, k a r vse da j e dobro oporo snežni odeji . Drugače je s predgor jem, ki je v celem za okrog tisoč metrov nižje in k j e r je pet rografska sestava zelo pisana, f luviat i lnemu rel iefu pa d a j e j o glavne značilnosti škr i l jc i in lapornate kamenine. Pobočja so tu mnogo bo l j sklenjena, izdatno izkrčena. Plazovi so tu sicer pogosti, a majhni , ker so pobočja že p rekra tka . Avtor nato opisuje specifične pogoje za plazove po posameznih do- l inah in istočasno našteva v celem skromne zgodovinske podatke o plazovih v preteklosti in pa o vsakoletnih plazovih. V savskem porečju se izkažejo za n a j b o l j plazovite visokogorske doline Krma, Vrata, Pišnica in Planica, v soškem porečju pa Koritnica, Bavščica in Trenta . Številne manjše plazove ima tudi Baška dolina, k j e r v a r u j e j o železniško progo snegobrani. Plazovitost se ostro neha na mej i s kraškimi planotami na jugu in jugovzhodu, nekako na črti Idrijca—Ziri, dočim se plazovi na vzhodno stran konča jo na robu L j u b l j a n s k e kotline. P redgor je na vzhodu L jub- l janske kotline (tako imenovani Savski hribi) je mnogo bol j gozdnato in ima veliko m a n j padavin, posebno zimskih. Izven Jul i jskih Alp so plazovi le še redek osamljen pojav, ki ga na jdemo mestoma le še na robu kraških planot ali na večjih krčevinah. Kraški, v drobnem razčlenjen relief se povsod izkaže za veliko oviro, tudi tam, k j e r so padavine izdatne. Nas lednja pomembna gorska skupina so Kamniške ali Savinjske Alpe s Karavankami vzhodno od Jesenic. Os redn je Kamniške Alpe imajo v celem podobne rel iefne pogoje kot pa Jul i jske Alpe, le da je tu že p r ece j m a n j letnih padavin, ka ter ih povpreček doseže le še do 2000 mm na leto. Tudi t u k a j so n a j b o l j plazovite visokogorske doline, kot dolina Kokre, Kamniške Bistrice, konec Logarske doline in Robanovega kota. V Kara- vankah se j a v l j a j o pogostejši plazovi na vzhod do Urš l je gore, to je do tam, do koder segajo nad kl imatsko gozdno mejo. V celem pa je lahko avtor zabeležil v Karavankah vk l jub dolgim pobočjem s pogostimi skle- n jen imi s trminami malo plazov, čemur je delni vzrok tudi p rece j šn j a od- I judenost gorovja. Z malo obiskovanih gora in predvsem od tam, k j e r pla- zovi ne puščajo jasnih sledov v poletno dobo, to je z območja alpskih pašnikov nad gozdno mejo, j e dobil avtor le malo podatkov o plazovih. Pod naslovom »Zima 1950/51« avtor n a j p r e j opisuje potek vremena po posameznih mesecih in rast snežne odeje. Ta zima je bila značilna po pogostih vdorih at lantskih in sredozemskih zračnih mas ob j a v l j a n j u se- kundarn ih sredozemskih depresi j . V zimskih mesecih december—marec j e bilo v hribih n e k a j nad dvakra t več padavin kot znaša jo dolgoletni po- vprečki. K sreči je bila p rva polovica zime doka j topla; padavine so tudi v gorah bile pogosto v obliki dežja in zato snežna m e j a ni tako narast la , posebno ne v Juli jskih Alpah. Zato n a j b o l j padavinska doba, ki je bila od 20. j a n u a r j a do 6. f eb rua r j a , t ako j v začetku ni sprožila toliko in tako velikih plazov, kot se je to pripetilo v zahodnejših, predvsem v švicarskih Alpah. Nada l jn j i vzrok, da niso v času okrog 21. j a n u a r j a zajel i katastro- falni plazovi tudi slovenskih Asp, j e v tem, da j e padlo pri nas takra t m a n j snega. V slovenskih Alpah so se to zimo skoncentriral i plazovi v dva obdobja, v čas 27.—29. j anua r in 5.—6. februar . Obakra t je bilo vreme pod vplivom depres i je nad Mediteranom, ki je več dni stagnirala. Obakra t so bili pr i nas plazovi mokrega, le v višinah tudi mešanega snega. Obilne padavine so sledile še ves f eb rua r in marec, v nižinah kot dež, v visokogorstvu kot sneg. Snežna odeja se je zato v nižinah tanjšala , v vi- šinah naraščala. Dne 31. marca je bilo v Kamniških Alpah v višini 1700 m (Krvavec) 250 cm snega, v Jul i jskih Alpah v višini 1200 m (Pokljuka) 325 cm, v vremenski opazovalnici v višini 1500 m na Komni pa je sneg zasul 4 m visok merilni drog in je opazovalec ocenil višino snega na 450 cm. To j e več, kot pa znaša nam znani maksimum izmer jene snežne odeje v kater i koli alpski vremenski opazovalnici. Sledi opis plazov iste zime, ki so vrisani tudi na priloženo karto. Bili so izredno številni in značilni po tem, da so se kot talni plazovi večinoma držali starih plazin, preko ka ter ih pa so se podaljšal i globoko v gozdove. Škodo so povzročili predvsem v gozdovih. Ker je slabo vreme to zimo močno oviralo zimski turizem, so t e r ja l i eno samo človeško žrtev. Podobno obravnava avtor plazove v zimi 1951/52. Opis vremena po mesecih kaže, da sta bila december in j anua r zelo mila in da je sneg pokri l vso Slovenijo šele v zadnj i dekadi j a n u a r j a , medtem ko je bila v visokih hribih snežna odeja še zda j pod dolgoletnim povprečkom. Od 12.—14. f e b r u a r j a pa je nastopila izrazita padavinska perioda, ko je padlo v t reh dneh v Soški dolini do 196 mm padavin, ki so bile v bližini Jadrana kot dež, v gorovju predvsem kot sneg. Od soških Jul i j skih Alp na vzhod v not ran jos t Slovenije so hi t ro jenjavale , n ik j e r pa to pot ni bilo povpreč- nih razlik med višinami in nižinami. V Kamniških Alpah je bila v višini 1700 m snežna odeja visoka 15. f e b r u a r j a 1952 180 cm, v Kobaridu, ki leži ob Soči v nadmorski višini 210 m, pa 189 cm. Drugi faktor , ki je vplival na plazovitost, je bila odjuga, ki je bila n a j b o l j intenzivna na mediteranski s trani Jul i jskih Alp. Ta j e v sredo- gorskem Posočju omehčala na jveč stare snežne odeje in ke r je tu poleg tega padlo prav toliko snega kot v visokogorju, so bili v sredogorskem svetu, na Tolminskem, Kobariškem in okrog Bovca, n a j b o l j katastrofalni plazovi. Februarsko katas t rofo lahko p r imer j amo samo še s 16. dec. 1916, ko so plazovi pobrali veliko število avstroogrskih vojakov, bo ju joč ih se v prvi svetovni vojni na soški fronti . Zaradi vojne pa nam takra tne žrtve niso znane. K sreči j e lepo vreme z nočnimi zmrzalmi preostalo snežno odejo kmalu utrdilo in se plazovi po tem niso več javl ja l i , čeprav je bilo v hribih še obilo snega. V celem pa je imela ta zima povprečno količino padavin. V naspro t ju s p r e j šn jo zimo, ko je bila izredna snežna odeja samo v visokem gorovju, je zapadel to zimo debel sneg tudi v nižinah. Avtor nato opisuje plazove te zime in se d a l j časa zadržu je pr i tistih, ki so napravi l i škodo z rušen jem hiš in so zahtevali smrtne žrtve. Zanimiv j e plaz, ki je dvakra t udari l v vas Bor jano (Kobariško) in porušil 7 hiš in 3 hleve in poškodoval 12 n a d a l j n j i h hiš. Ker so se l j u d j e umakni l i iz ogroženega dela vasi že po prvem manjšem plazu, sta našla v ruševinah smrt samo dva vaščana. Plazina se začenja v grapicah v uvršnem paš- niškem položnem svetu, pod ka ter im je pas s k o r a j navpičnih sten, pod n j imi pa melišče. Avtor domneva, da je p a d a n j e preko stene sprožilo s s rkom okoliške snežne mase, ki so se združile v plaz mešanega snega (Schlaglawinen). Tak tip plazu mešanega snega, k j e r vsled specifičnih rel iefnih razmer in zaradi nas ta ja joče verižne reakci je sproženja snežnih mas t r a j a p lazenje d a l j časa, imenu je avtor bo r j ansk i tip. Na podobnem rel iefu ga je našel avtor še v več slovenskih k ra j ih . Zabeleženih j e več primerov, k j e r so se plazovi ustavili t ik pred prvimi vaškimi hišami. V Posočju so februarsk i plazovi zahtevali 15 človeških žrtev, razrušili 16 hiš in j ih 41 močno poškodovali. Ker so plazovi prekini l i skupno z vi- sokim snegom vse prometne naprave, so bila reševalna in očiščevalna dela. pr i ka ter ih je sodelovala mobilizirana sila in prostovoljci iz vse Slovenije, težavna. Pričela se je po vse j jugoslovanski državi nabira lna akci ja , s ka te ro so finančno priskočili na pomoč močno prizadetim. Februarsk i plazovi so bili plazovi mešanega snega (Schlaglawinen) do pravih prašnih plazov (Staublawinen) v visokogorju. Na jveč škode so na- pravili , k j e r so ubral i nova pota. Ko p r imer j a avtor škodo plazov z obliko nasel jenost i v Posočju, ugo- tavl ja , da so prizadeli plazovi s t rn jena nase l ja zato, ke r so vaščani preveč izkrčili gozdove na pobočjih nad vasmi. V visokogorstvu so prizadeli pred- vsem zaselke, m a n j samotne domove, ki laže izkoriščajo lokalna zaščitena mesta. V nas lednjem obravnava avtor vreme in snežno odejo v zimah 1952/53 in 1953/54, čeprav je bilo izredno malo snežnih padavin in izredno malo plazov. Na koncu poda ja avtor pregled tipov plazov in plazovitosti. Pouda r j a razliko, ki je med apnenčast im visokogorjem, k j e r so. navezani plazovi na žlebove, dočim se lahko na zakraselih strmih pobočjih j a v l j a j o pred- vsem le kložasti plazovi, ob spomladanskih popoldanskih odjugah pa po- gosti manjš i »uvršni« plazovi, in med skrilavim ali lapornat im pašniškim sredogorjem, k j e r je na izdatni preperel ini plazovitost tudi ploskovna. Na stikališču obeh tipov plazovitosti se mestoma razv i j a jo plazovi bor janskega tipa, ki ogrožajo tudi n e k a j slovenskih naseli j . Sledi še n e k a j o slovenski nomenklatur i plazov. VIRI 1. Arhiv meteorološke pos ta je Hidrometeorološke službe LRS v L jub- l jani . 2. R e y a O s k a r , Padavinska kar ta Slovenije. L j u b l j a n a 1946. 3. A. M e l i k , Planine v Jul i jskih Alpah. L j u b l j a n a 1951. 4. J. T., Usodni sneženi plazovi — deset smučar jev mrtvih, eden po- grešan. Planinski Vestnik 1937. 5. J a k o b A l j a ž , Plazovi. Planinski Vestnik 1923. 6. H. T u m a , Imenoslovje Jul i jskih Alp, L j u b l j a n a 1926. 7. C u m i n G., Note geographiche sulla Val Bausizza (Alpi Giulie). Boli. Soc. Geogr. it. 1923. 8. F r. P l a n i n a , Podor na Javorščku. Geografski Vestnik 1952. 9. Akademik V i k t o r D v o r s k y , Koritnicka chata pod Mangrtem. Zbornik Ceskoslovenske společnosti zemepisne, 1954, 2. zv. 10. A n t o n M e l i k , Slovenija I, L jub l j ana , 1935. 11. V l a s t o K o p a č , Kra j evna imena v Grintovcih. Gore in l j ud j e , 1946. 12. D r . M a x O e c h l i n , Der Lawinenwinter 1950—51 im Kanton Uri. Der Lawinenwinter 1950—51, Bern 1951. 13. L u c i e n V a n d a u x , Les avalanches des 20 et 21. janvier 1951 dans les Alps suisses, autrachiennes et i taliennnes. Revue de Geographie alpine, Grenoble 1951. 14. D r . T h. Z i n g g , Die Wetter- und Schneeverhaltnisse des Winters 1950—51 in den Schweizer Alpen. Der Lawinenwinter 1950—51. 15. M a r c e l d e Q u e r v a i n , T h e o d o r Z i n g g , A n d r e R o c h und M e l c h i o r S c h i l d , Die Lawinenkatas t rophen in den Schweizer Alpen. Sonderdruck aus der Zeitschrift »Die Erde« 1952. 16. A d r i a J a n ne r - J. C. T h a m e s , Ein Bergdorf wird von der Umwelt abgeschnitten. Der Winter 1950—51 in Bosco-Gurin. Die Alpen, 1951, Nr. 12. 17. M i l a n Š i f r e r , Obseg poledenitve na Pokl juki . Geografski Vestnik 1952. 18. P a v e l K u n a v e r , Snežišča v Jul i jskih Alpah 1951. Planinski Vestnik 1952. 19. P a v e l K u n a v e r , Posledice zime 1950—51 v os rednj ih Kam- niških planinah. Planinski Vestnik 1951. 20. Z u p a n , Plaz nad vas jo smo razstrelili. Tovariš, 14. marca 1954. 21. J a n e z P l a n i n a , Soča. Geografski zbornik II, L j u b l j a n a 1954. 22. S t e i n h a u s e r H a n s , Ueber Abhangigkeit der Andauer der Schneedecke, der mitt leren maximalen Schneehohe und ih re r Eintrit tszeit von der Seehohe. Archiv f. Met., Geogr. Biokl. Ser. B, 1950. 24. J o s. A b r a m , Opis Trente, Planinski Vestnik 1907. 25. Novice iz časopisov: Soča l . m a j a 1909, Jut ro 8. j a n u a r j a 1939, Jut ro 27. j a n u a r j a 1940, Jutro in Slovenec v j a n u a r j u 1940, L judska pravica, L jub l j ana , 17. apri la 1952. Slovenski Poročevalec 22. f e b r u a r j a 1952. Karta I. Plazovi v zahodnih Julijskih Alpah Karta II. Bovško v zimi 1950/51 208 Karta III. Plazovi v Vratih, Kotu in Krmi 14 Geografsk i zbornik 2 0 9 Karta IV. Plazovi v Kamniški Bistrici in Kokri v zimi 1950/51 ro to Zajmen Zg. Dolina] Kopor Vattotnik Karta VI. Plazovi v poreč ju Tržiške Bistrice 1951/52 Karta VIL Bovško v zimi 1951/52 SEZNAM KART I. Zahodne Jul i jske Alpe 207 II. Bovško v zimi 1950/51 208 III. Vrata, Kot in Krma 209 IV. Kamniška Bistrica in Kokra v zimi 1950/51 210 V. Porečje gorn je Savinje 211 VI. Porečje Tržiške Bisrice 1951/52 212 VII. Bovško v zimi 1951/52 213 VIII. Kobariško in Tolminsko v zimi 1951/52 128/129 IX. Porečje Bače in Idr i jce v zimi 1951/52 136/137 X. Pregledna kar ta plazov in plazovitega terena v LR Sloveniji 200/201 SEZNAM SKIC 1. Vremenska si tuacija 30. januar ja 1951 od 7. uri 152/153 2. Vremenska si tuacija 7. f e b r u a r j a 1951 od 7. uri 152/153 3. Plazina Lipanjskega plazu 157 4. Plaz izpod Dovškega Križa 160 5. Plaz z Mojstrovke proti T ičar jevem domu 162 6. Plaz po Brinovem žlebu. Vrata 178 7. Rekonst rukci ja usodnega plazu v Bor jano 186 SEZNAM FOTOGRAFIJ 1. Stene in zaplažena melišča na vzhodni strani Jezerske doline . . . . 125 2. Pobočje Vratice proti Zadnj i Trenti 132 3. Pobočje Rutarske Trente—Velike Dnine proti Zadnj i Trenti 133 4. Plazovni vrša j i na Okreš l ju in v Mrzlem dolu 145 5. Žlebovi izpod Kordeževe glave (Peca) proti Topli ! 146 6. Mrzlica 147 7. Mrzlica iznad planinske koče 148 8. Plaz čez Belo steno pri planini V lazu 159 9. Na koncu plazu s Trat in izpod Gamsovega skreta. Konec Kamniške Bistrice 167 10. Del plazu Bobnar 168 10 a. Vršaj i plazov pod stenami v Koncu Kamniške Bistrice 169 11. Plaz izpod Jerebice proti kmetu Fe janu v Spodnji Trent i 180 12. Plaz v Koritih (Soča) 181 13. Porušena domačija vulgo Jezi na Ravnah pri Bovcu 182 14. Plaz po grapi mimo vasi Stanovišče 184 15. Konfiguraci ja plazine, po kater i je prišel plaz v Bor jano 185 16. Porušeni del Bor jane. s ka terega je plaz odpihnil poslopja 187 LES AVALANCHES DES HIVERS 1950—1954 EN SLOVENIE Resume Dans 1'introduction, 1'auteur decrit les methodes et les buts. de son t iavai l ainsi que le reseau des postes dobservat ion crees par 1'Institut de Geographie de 1'Academie slovene des sciences et des ar ts au debut de l 'hiver 1950/1951. Ce furen t ces observateurs qui lui ont fourni la p lupar t des donnees qui ont servi de base a 1'etude presente. L 'auteur s'est propose de passer en revue les avalanches et lenrs effets en Slovenie. Des quat re hivers sur lesquels ont porte les observations, les deux premiers fu ren t extremement riches, et les deux derniers tres pauvres en avalanches. Dans le chapitre «Le relief et les avalanches annuelles» 1'auteur donne un bref aper^u sur les conditions naturel les qui favorisent la formation des avalanches dans les divers groupes de montagnes. Le premier groupe qui est aussi le plus important comprend les Alpes Juliennes avec leurs contre-forts et les Karavanke qui longent la vallee de Jesenice. Dans les Alpes Juliennes orientales ou les plateaux predominent, les avalanches sont moins f requentes que dans les massifs occidentaux qui ont un relief tres accidente aux vallees profondement creusees. Aussi le climat des Alpes Juliennes predispose cette region a u x avalanches. Les precipitations tres abondantes — la moyenne annuel le est jusqu'a 3000 mm — tombent la, a pro- ximite de la Mediterranee, sui tout dans les mois froids et sous forme de neige. Cette region se t rouvant entre la zone du climat Continental de 1'Europe Centrale et celle du climat mediterraneen, les Alpes Juliennes sont sujet tes meme en hiver aux changements rapides de temperature, consequence des depressions secondaires medi terraneennes. C e s t surtout sur son versant meridional que ce massif presente des conditions tres favo- rables: les vallees y sont profondement creusees et les pentes tres deboisees, puisque 1'habitant y avait, en raison de la secheresse medi terraneenne, un grand besoin de paturages alpestres. C e s t la seule region de la Slovenie ofi on a colonise des vallees alpines aussi su je t tes aux avalanches. II en faut chercher la raison dans le manque des terres a rables et dans la ri- chesse minerale de ce terr i toire. Un facteur qui s'oppose a la formation des avalanches est la s t ructure calcaire de ce massif. Bien que les pentes soient tres abruptes, elles ne presentent pas une surface unie, etant interrompues pa r des corniches et des precipices; les aisperites de la surface qui est par endroits karst if iee, ret iennent elles aussi la neige. Les contre-forts des Alpes Juliennes presentent une image di f ferente ; leur a l t i tude est d 'un millier de metres inferieure, leur s t ructure petro- graphique est tres variee. Le relief fluviatil est caracterise par des schistes et des marnes. Les pentes sont plus unies et considerablement deboisees. Les avalanches, bien que frequentes, n'y sont pas importantes, puisque les pentes ne sont pas assez longues. L a u t e u r decrit ensuite les conditions specifiques des avalanches dans les d i f ferentes vallees de cette region et resume les maigres renseignements historiques sur les avalanches dans le passe et sur les avalanches annuelles. Dans le bassin de la Sava, les avalanches sont part icul ierement abondantes dans les vallees alpines de Krma, de Vrata, de Pišnica et de Planica, tandis que dans le bassin de la Soča, ce sont les vallees de Koritnica, de Bavščica et de Trenta qui sont le plus menacees. Aussi dans la Baška dolina que t raverse la ligne du chemin de fer protegee contre la neige par des bar- rages, les avalanches sont f requentes , mais de moindre importance. La region su je t te aux avalanches est delimitee au sud et au sud-est par la ligne Idrijca—Ziri ou commencent les p la teaux karst iques, tandis qu 'a l'est, elle s 'etend jusqu 'au bord du bassin de L jub l j ana . Les montagnes a l 'est du bassin de L j u b l j a n a (dites Monts de Sava) sont couvertes de forets et ont aussi moins de precipitations, surtout en hiver. En dehors de la region des Alpes Juliennes, les avalanches sont un phenomene ra re et isole; on en t rouve parfois en bordure des p la teaux kars t iques ou sur de vastes pentes deboisees. Le relief karst ique avec les petites asperi tes de sa surface s'est avere comme un grave obstacle meme la ou les pre- cipitations sont abondantes. Le second massif important est celui des Alpes de Kamnik (ou de Savinja) avec les Karavanke a l'est de Jesenice. Dans la par t ie centrale des Alpes de Kamnik, le relief est sensiblement le meme que dans les Alpes jul iennes, les precipitations annuel les cependant y sont moins abondantes; la moyenne annuel le ne depasse pas 2000 mm. La aussi, les vallees alpines sont sous la menace constante des avalanches, notamment celles de Kokra, de Kamniška Bistrica, les bouts superieurs de la Logarska dolina et de Robanov kot. Dans les Karavanke, les avalanches sont plus f requentes a 1'est de 1'Uršlja gora, c 'est-a-dire la ou elles peuvent se former au-dessus de la limite des forets. Mais en general, 1'auteur n'a pu noter dans les Karavanke, malgre leurs pentes longues et unies, que peu d'avalanches, ce qui peut s 'expliquer aussi par la situation isolee et eloignee de ces montagnes. II n 'a pu reunir que peu de renseignements sur les regions montagneuses peu f requentees ou les avalanches ne laissent que des traces faibles, presque imperceptibles en ete, ce qui se produi t surtout sur les paturages alpestres situes au-dessus de la limite des forets. Dans le chapitre «L'hiver 1950/51», 1'auteur decrit d 'abord le temps qu'il faisait au cours des mois d'hiver et la croissance de la couche de neige. Cet hiver fu t caracterise par de f requentes i rruptions des masses d'air venant de l 'Atlantique et de la Mediterranee qui accompagnaient les depressions secondaires medi terraneennes. De decembre a marš, il tomba dans les montagnes une quant i te de precipitations plus que deux fois plus grande de la moyenne telle qu'on l'a observee en de longues annees. La premiere moitie de l 'hiver fu t heureusement assez chaude; les precipitations tombaient aussi en montagne souvent sous forme de pluie, c'est pourquoi la couche de neige, surtout dans les Alipes Juliennes, n 'atteignit pas une epaisseur exageree. La periode qui avait le plus de precipitations, comprise entre le 20 janvier et le 6 fevrier , ne declencha done pas a son debut des avalanches aussi nombreuses et aussi importantes comme ce fu t le cas dans les Alpes occidentales, et surtout en Suisse. Une au t r e raison qui preserva les Alpes slovenes, vers le 21 janvier , des avalanches catastrophiques, fu t la moindre quant i te de neige qui etait tombee ces jours-ci. Dans les Alpes slovenes, cet hiver-la, les avalanches fu ren t f requentes surtout entre le 27 et le 29 janvier et le 5 et 6 fevrier . Toutes les deux fois, le temps fut in- f luence par une depression medi ter raneenne qui etait en etat de stagnation. Les avalanches etaient composees de neige mouillee, et dans les hautes altitudes, aussi de neige mixte. Les precipitations fu ren t eneore tres abondantes au cours du fevr ier et du mars. Elles tombaient sous forme de pluie dans la plaine, et sous forme de neige en terr i toire alpin. C e s t pourquoi la couche de neige devenait plus mince dans la plaine, et plus epaisse en montagne. Le 31 mars, il y avai t dans les Alpes de Kamnik a 1'altitude de 1700 m (Krvavec) 250 cm de neige, dans les Alpes Juliennes a l 'al t i tude de 1200 m (Pokljuka) 325 cm, tandis qu'au poste d'observation de Komna (1500 m) la neige ensevelit le poteau haut de 4 m qui servait a mesurer la hau teur de la neige. L'observa- teur jugea qu'il y eut 450 cm de neige, ce qui depasse, autant que I'on sache, le maximum mesure dans n ' importe quel poste dobservat ion alpin. Suit la description des avalanches de cet hiver-la qui sont marquees aussi sur Ia carte ci-jointe. Elles fu ren t extremement nombreuses et carac- terisees par le fait qu'elles suivaient, en tant qu 'avalanches de fond, les voies tracees par des avalanches anciennes qu'elles depassaient cependant en se prolongeant profondement dans la zone des forets. Ce furent les forets qui en pat i rent le plus. Puisque le temps mauvais de cet hiver s'opposait au tourisme d'hiver, on ne compta qu 'une seule victime. L a u t e u r passe ensuite a la description des avalanches de l 'hiver 1951/52. En decembre et en janvier , il faisait tres doux et la neige ne recouvrit la Slovenie entiere que dans les dix derniers jours de janvier , tandis que dans les Alpes, la couche de neige continuait a e tre in fe r ieure a la moyenne. Ent re le 12 et le 14 fevrier cependant, le temps changea. Dans la vallee de la Soča, il tomba en trois jours 196 mm de precipitations, a proximite de TAdriatique sous forme de pluie, et en montagne surtout sous forme de neige. En par tan t des Alpes Juliennes de la Soča vers l'est, c'est-a-dire vers la Slovenie centrale, la quant i te des precipitations al lai t en decroissant, mais on n'observa nulle par t de difference de moyenne en t re la montagne et la plaine. Dans les Alpes de Kamnik a 1'altitude de 1700 m la couche de neige avait le 15 fevr ier 1952 180 cm d'epaisseur, tandis qu'a Kobarid sur la Soča qui a une al t i tude de 210 m. la neige etait hau te de 189 cm. Un a u t r e facteur qui agissait sur les avalanches fu t le degel, intense surtout sur le versant meridional des Alpes Juliennes. II amollit la vieille couche de neige sur les montagnes de hauteur moyenne dans le bassin de la Soča ou la neige etait tombee aussi abondante que dans les hautes re- gions alpines. Par consequent, les avalanches les plus catastrophiques se produisirent dans les montagnes de hauteur moyenne a u x environs de Tolmin, de Kobarid et de Bovec. Cet te catastrophe du fevr ier 1952 n'est comparable qu'a celle du 16 decembre 1916 ou de nombreux soldats autr icniens qui combattaient sur le f ront de la Soča per i rent dans les avalanches. En raison de la guerre cependant le nombre de victimes est reste inconnu. Apres le 15 fevrier , le temps s'ameliora, le froid nocturne consolida la couche de neige subsistante et le« avalanches cesserent bien qu'il y eut dans les montagnes encore beaucoup de neige. La quanti te totale des precipitations de cet hiver-la fu t 'cependant moyenne. A 1'encontre de 1'hiver precedent ou les hautes regions alpines seules avaient une couche de neige tres epaisse, il y eut beaucoup de neige aussi dans la plaine. L a u t e u r decrit ensuite les avalanches de cet hiver, surtout celles qui avaient detrui t des maisons et demande des victimes parmi la population. 11 presente comme part icul ierement interessante 1'avalanche qui a f r appe a deux reprises le village Bor jana (region de Kobarid) ou elle a detrui t 7 maisons et 3 etables et endommage 12 autres maisons. Les habitants ayan t fu i la par t ie menacee du village des la premiere avalanche qui fu t plus petite, il n 'y eut que 2 victimes ensevelies sous les decombres. Lava lanche s'est declenchee dans les petits ravins sur les paturages au-dessus du vil- lage qui ont une pente assez douce. Ces paturages surplombent une zone de parois presque verticales qui s'elevent au-dessus des pentes couvertes d'eboulis. L a u t e u r suppose que l 'avalanche, en tombant par dessus les parois, a exerce une succion sur les masses de neige voisines qui fu ren t declenchees a leur tour pour former une avalanche de neige mixte (Schlag- Iawine). L 'auteur a donne a ce type d 'avalanche fo rmee de neige mixte ou les masses de neige, en raison des conditions specifiques du relief et de la reaction en chaine qui se produit, se declechent successivement, le nom du type de Bor jana . L a u t e u r a pu constater ce type aussi ai l leurs en Slovenie ou le relief est d'un caractere analogue. Dans le bassin de la Soča, les avalanches de fevr ier ont demande 15 victimes; elles ont detrui t 16 et endommage 41 maisons. Puisque les avalanches et les grandes masses de la neige tombee avaient interrompu toutes les communications, les t ravaux de sauvetage et de deblaiement, entrepris par des groupes de mobilises et de volontaires venus de toute la Slovenie, fu ren t tres difficiles. On organisa dans toute la Yougoslavie des collectes qui permirent de venir promptement en aide aux sinistres. Les avalanches de fevrier furent des avalanches de neige mixte (Schlaglawinen) dans les regions de hauteur moyenne, et des avalanches de poudreuse (Staublawinen) en haute montagne. Les degats fu ren t les plus sensibles la ou elles etaient sorties de leurs voies habituelles. L 'auteur etudie ensuite les rapports en t re 1'importance des degats et la fo rme de la colonisation dans le bassin de la Soča. II a r r ive a la con- clusion que les avalanches ont f rappe surtout des villages a u x maisons rapprochees parce que les paysans avaient defr iche d 'une maniere exa- geree les forets sur les pentes au-dessus de ces villages. Dans les regions alpines, ce fu ren t sur tout les petits hameaux qui souffr irent , tandis que les fermes isolees qui ont plus de possibilite a choisir des emplacements naturel lement abrites, fu ren t presque par tout epargnees. L 'auteur passe ensuite a 1'etude du temps et des precipitat ions dans les hivers 1952/53 et 1953/54 qui eurent tres peu de neige et, par tant , peu davalanches . En conclusion, 1'auteur passe en revue les types dava lanches et les terra ins suje ts a ce fleau. II souligne la di f ference en t re la haute montagne calcaire ou les avalanches suivent le cours des ravins, tandis que sur des pentes ab rup tes karst if iees ne peuvent se produire que des avalanches de neige strat if iee et grumeleuse ou bien, lors du degel pr intanier , de fre- quentes et petites avalanches par tant des sommets memes, et entre les regions de paturages d'alt i tude moyenne a sol schisteux ou marneux peu solide ou parfois de grandes surfaces de neige se mettent a glisser. La ou les deux types de terrain se rencontrent , on peut voir parfois des ava- lanches du type de Bor jana qui menacent aussi quelques aut res villages slovenes. Suivent des remarques sur la nomenclature slovene des avalanches. VSEBINA 1. Uvod 121 2. Relief in vsakoletni plazovi 123 a) Jul i jske Alpe s p redgor jem in Karavanke ob Dolini 123 b) Ostale Karavanke in Savinjske (Kamniške) Alpe 141 c) Ostala gorata Slovenija 147 3. Zima 1950/51 149 a) Vreme 149 b) Plazovi 157 4. Zima 1951/52 172 a) Vreme 172 b) Plazovi 176 5. Zima 1952/53 196 a) Vreme 196 b) Plazovi 197 6. Zima 1953/54 198 a) Vreme 198 b) Plazovi 200 7. O tipih plazovitosti in plazov v Sloveniji 200 Seznam ka r t in skic 214 Seznam fo tograf i j 214 Les avalanches des hivers 1950—1954 en Slovenie 215 Pri loga 2 S n e ž n i p l a z o v i v S l o v e n i j i v z i m a h 1950—1954 Ravne Mogozikl Breginf Drežnica, Idensko Robiajščt ^Ufr^afolmM -TOLMI] Karta VIII. Plazovi na Kobariškem in Tolminskem v zimi 1951/52 S n e ž n i p l a z o v i v S l o v e n i j i v z i m a h 1950—1954 P r i l o g a 3 t N \wahopoj p r u S K - i W m W ' . Karta IX. Plazovi v porečju Bače in Idr i jce v zimi 1951/52 Sneži l i p l a z o v i v S l o v e n i j i v z i m a h 1950—1954 Skica 1. Vremenska si tuacija 30. j a n u a r j a 1951 ob 7. uri P r i l o g a I Skica 2. Vremenska si tuaci ja 7. f e b r u a r j a 1951 ob 7. ur i Pri loga 4 Snežn i p l a z o v i v S l o v e n i j i v z i m a h 1950—1954 JESENICE BOH. BISTRICA K4MN1K TOLMIN j i Karta X. Pregledna kar ta plazov in plazovi tega terena v LR Sloveniji 1. do leta 1944 evidentirani plazovi 2. plazovita gola pobočja