Poštnina plačana v gatovini
Izhaja vsakega 5., 15.in 25. dne v mesecu; če je na tak dan prašnik, dan prej. — Pas. štev. V— din.; letna naročnina 39 din., v zamejstva 6D din. — Poštno-ček. rač. št. 17.735 Oglasi po cenika. — Izdaja konz. lista, čigar predst. je Karel Škulj, župnik v Dol. vasi pri Ribnici. — Urednik Andrej Struna, Kočevje. — Tiska tiskarna I. Pavliček, Kočevje
Etbin Bojc:
Zstiouc'jnosl ljudskih sloje? v naroun
(Konec)
Poteg in vzporedno 3 socialno preureditvijo družbe gre narodnostno gibanje tkzv. nacionalizmov, ki poskuša prav tako od zgoraj navzdol v mejah držav preurediti trhle podstave prejšnjega družbenega reda. Tudi to sodobno gibanje prezira posameznika in njegovo osebno svobodo življenja in stvarjanja. Kakor pa ima boljševizem težnjo, da zrevolucionira ves svet v prilog svojih načrtov o sproletariziranju vsega sveta, tako ima nacionalizem fiksno idejo o svojem kar naj večjem življenjskem prostoru in o svojih rasnih predpravicah napram malim narodom, ki se mu morajo umikati in suženjsko uklanjati. Ta oholost in nadutost, da, prevzetnost sodobnih velikih nacionalizmov bo prav tako maščevana ob svojem času kakor slepost
v: 'j -	V'	& H« W T W|
dovini preteklosti, sedanjosti in bodočnosti mogel stalno izbrisati iz obličja zemlje, pa naj si prizadeva z vsemi najmodernejšimi tehničnimi sredstvi, treh osnovnih gibal vsega človeškega kulturnega življenja: osebe, družine in naroda, pa naj bi bile te družbene slanice se tako v posameznih primerih slabotne, majhne in neznatne. Zakaj one so nosilke kulturnega življenja.
Lahko pa vsied teh medsebojnih prerivsnj-in borb mnogo utrpi kak človeški rod aii celo več človeških rodov v sodobnosti, pripadajočih nekemu narodu. Gre za to, da se izognemo časovnim nepriiikam in da zberemo vse svoje moči in sile v to, da se rešimo velikih okvar, ki nas lahko zadenejo, ali, če bi se teh ne mogli izogniti, da jih vsaj omilimo. To pa zmoremo v vsakem, tudi najhujšem primeru, kar je tudi eden temeljnih osnov naše narodne obrambe. Mi moramo biti namreč vsak čas na straži in opaziti moramo vsako najmanjšo nevarnost, ki bi nam utegnila groziti iz te aii one strani.
Ni namreč vseeno, v kakšnem stanju se nahaja napadenec napram napadalcu v trenutku napada. To pa ni zavisno načelno od naše majhnosti in prav to je, kar hočem najbolj po-vdariti: duševno se moramo pripraviti in utrditi, da se po eni strani iznebimo vsakršne prevelike strahopetnosti in da do zadnjega ostanemo ravnodušni, presodni, uravnovešeni. Kragulj skuša svojo kuretinsko žrtev preplašiti, da ta izgubi glavo, kača skuša svojo žrtev očarati s svojim pogledom in tudi človeški sovražnik iz današnjih dni hoče ustvariti primerno duševno razpoloženje, da mu žrtev, ki si jo je izbral, čim bolj sama po sebi, kakor zrelo jabolko pade v žrelo, odn. se vjame v njegove
mreže. Na te mreže moramo paziti in, kjer jih začutimo, odločno nastopiti, da se nikdo od nas ne vjame vanje. Omenjene mreže so predvsem nastavljene za slabiče, narodne nezadovoljneže in materialiste, ki jim je osebno dobro nad dobro lastnega naroda in ki jih hočejo vjeti v nastavljene mreže, da postanejo izdajalci svoje narodne skupnosti. Zato je treba, da smo kar moč pozorni ra tkzv. tuj e agitatorje za ka-ferikoli od vojskujočih se taborov, na tuje agente ‘n vohune, ki prihajajo k nam morda kakor še . Angina nevtralnim državam z določenimi tež-“jarni ter v ta nainen skušajo ustvarjati kako naši državi in našemu narodu škodljivo in nevarno razpoloženje.
i . ^[ugodnejša tla za te vojne pripravljače in obf--, Pa nsj hodijo med nami v kakršnekoli kj 0.‘:i> 80 pač tista, kjer vlada nezadovoljnost •’ J° znajo ti tuji ogleduhi primerno netiti, 1Czigati in napeljavati na svoj mlin. Zato je
eden najvažnejših o o g o i e v narodne odpornosti zadovoljnost vseh stanov v njem, tista zadovoljnost, ki temelji na močni narodni zavesti. Gotovo nihče nima danes v svojem poklicu ati stanu tako rožnat položaj, da bi moral biti zaradi tega zadovoljen. Toda danes so že tabo slabi časi, da to pač nikjer, v nobeni sodobni državi ni dano. Zato naj vsakdo, ki ga tu motijo kake razlike in ima kakšne skušnjave glede tega, pomisli — posebno pri nas, v našem malem narodu — da pa imamo mi še vedno tisto, kar je od gmotnih koristi še večje vrednosti, namreč osebno svobodo in da živimo v miru, medtem ko stoje še večje države in narodi danes v vojnem stanju. Vsi stanovi so zato lahko pri nas danes relativno, t. j. v primeri z drugimi, zadovoljni. Vzgled nam naj bodo naši kulturni delavci, umetniki in znanstveniki, ki iz ljubezni do naroda, v ka-
Ob šesti obletnici blagopokojnega
Viteškega kralja Aleksandra \.
Osvoboditelja
„Čuvajte mi Jugoslavijo!u S temi besedami Si izdihnil Svojo blago dušo, naš Veliki Mučenik. Ne samo čuvali, složno jo bomo gradili in delali, da postane močna in silna, da postane veličasten spomenik Tvojega nesmrtnega življenskega dela.
EL™——■ -.;:i Jltr'.TLLZLL
terem stvarjajo in kot pridne čebelice odlagajo v panjenje naše duhovne kulture svoje duševne plodove, četudi pri tem stradajo vsega tistega, kar nudi takim delavcem velik narod, velika država. Mi ne bi danes imeli svoje narodne svobode, če bi ji ne pripravljali pot ti naši kulturni tvorci v preteklem stoletju in tudi sodobni kulturni delavci se dobro zavedajo, kaj jim pomenja narodna svoboda in zato ne obešajo svojega težkega gmotnega stanja na veliki zvon, da bi ga ne slišali kaki nepoklicane!, ki bi znali iz tega kovati kak svoj, nam vsem škodljiv kapital. Mi vsi moramo biti toliko presodni in zavedni, da bomo, pa naj pripadamo kateremukoli stanu ali poklicu, znali ceniti predvsem to našo narodno svobodo, brez katere bi životarili kakor životari riba na suhem ali ptica brez peruti ter okušali s Prešernom pod svetlim soncem sužnje dni. Se vedno je naš kmetič na deželi kralj napram skolhoziranemu ruskemu muziku, pa čeprav jo statistika o njegovem položaju taka, da ne moremo govoriti več o kaki „kmetski idiliut Statistika nobenega stanu danes ni razveseljiva. \ si sc moramo danes marsičemu odreči in utesniti svoje potrebe na minimum. A kljub temu smo
lahko duševno vedri in zadovoljni vsak v svojem stanu ia poklica ob pomisleku, da se mnogim drugim godi še veliko slabše danes, četudi je njih država še tako velika in morda bogatejša od naše. Zato ne smemo v tem trenutku nasedati raznim preostrim kritikom o našem gospodarskem stanju in pesimizmu glede naše bodočnosti, ker bi bi bila taka pesem preveč dobrodošla tistim, ki prihajajo k nam s posebnimi nameni in hočejo tako ustvarjati ugodna tla za njih setev, o katere sadovih pa iz dosedanjih neuspehov ne morejo biti prepričani sami, kaj šele mi, ki imamo še možnost, da nas ne potegnejo v svoj vrtinec in da na vse dogajanje okoli nas gledamo svobodno. Naše zahteve morajo biti previdne in skromne.
Le če bomo ravnali tako, gledajoč v narodni svobodi najvišje dobro, bomo ustvarili v nas samih tisto potrebno uravnovešenost in zadovoljnost, ki ji ne bo mogla blizu kaka tuja in nevarna vaba vseokoli nas nastavljenih pasti in mrež. Nikar zato ne pritegnimo tistim pretiranim in dostikrat tendenčnim črnogledem, ki ustvarjajo la še večjo nezadovoljnost in zmedenost in jemljejo .	■ potrebne
volje za vztrajanje in zavračanje vseh tujih, nezdravih in škodljivih posegov v našo narodno skupnost in m«,6 v teh težkih časih.
preglas
Prehranjevalni urad
Nas Slovence posebno zanima, da je ban dr. Natlačen dosegel, da dobi naša banovina svoj lasten prehranjevalni urad, ki so mu že preskrbljena sredstva, da za področje slovenske dežele nakupi tiste količine živeža, ki je za prehrano ljudstva neobhoden potreben. Prehranjevalnemu uradu stojijo na razpolago tudi najbolj nujne količine tistih predmetov, ki prihajajo v poštev za prehrano širokih- plasti ljudstva. S to ustanovo imamo v rokah varno sredstvo, ki bo skrbelo, da ne bomo gladovali in da se z ljudskim živežen ne bo nihče bogatil.
Judom odvzeta pravica trgovanja z živili
V	isti okvir prehranjevalnih vprašanj spada,
tudi uredba, ki trgovcem judovskega porekla odjemlje pravico, da bi se bavili s trgovino ži-vežnega blaga, ki spada pod ime ljudske prehrane.	*
Na vidiku važni ukrepi
V	vladnih krogih, tako čujemo, so pri številnih posvetovanjih, ki so bila te dni v Bel-gradu, razmotrivali še o drugih važnih ukrepih,. ki tičejo predvsem čiščenja v prosveti ter nadzorstvu nad kapitalom, ki bo postavljen v službo
'skupnosti.
Nemški izseljenci na poti v Nemčijo v v naši državi
Ves pretekli teden vozijo skozi našo državo po obeh slovenskih progah v Nemčijo nemške izseljence, ki zapuščajo sovjetsko Besarabijo in se selijo v Nemčijo, kjer jim pripravljajo nove domove na ozemljih, ki javnosti še niso bila označena. K tranzitno prehranjevalni akciji je odšlo na razne postaje precej kočevarskih deklet in fantov.
Kočevski okraj
G. sreski načelnik je izdal odločbo dne 21. septembra 1940, da je cena za 1 kg ljudskega kruha 5 dinarjev. Kruh se sme prodajati en dan po peki. Peki naj pečejo kruh zaradi kontrole le v hlebčkih po 1 kg, 1/2 kg in 1/i kg. Cena 12 dkg težke žemlje je 1 din. Za prestopke so predvidene hude kazni. Izšla jc tudi odločba o prodaji mesa in mesnih izdelkov.
a
Cena 1 kg govejega mesa je določena 16 din. Z višjo ceno se lahko prodajajo samo specielni kosi brez pri klad e. Telečje meso je 1 kg po 16 din, svinjsko meso 1 kg po 20 din največ, 1 kg svinjske masti po 24 din. Za postranske proizvode govejega in svinjskega ter telečjega mesa so določene znatno nižje cene. Cene so stopile v veljavo 28. septembra in so tudi tu za prestopke določene kazni.
Slomšek
učitelj in vzgojitelj mladine in slovenskega naroda
Slomškova modra glava je kmalu opazila, da je treba za šolo enotnih knjig. „Če človek po •drugem kopitu šiva, ni dobrega blaga,“ je dejal, se oprijel novega dela, postal je pisatelj. Po 15 truda polnih letih je izšlo njegovo prvo delo, — krona Slomškovega pisateljevanja, — biser slovenske književnosti, — knjiga „Blažek in Nežica11. Za učence je tudi napisal deset šolskih zapovedi in sestavil navodila, kako naj se vede mladina doma, v družbi in drugod.
Slomšek se je vedno potegoval za skupno delo med šolo in domom. Dejal je: „Učitelji vadijo v šoli zveličavne nauke otrokom v glavo in svete kreposti v srce, zalivati in pleti pa jih morajo doma starši. Seme vsajeno po starših obrodi najlepši sad. Kar dobra mati v srce vsadi, ne usahne vse žive dni.u
Vzgojitelje je učil, da je najboljše in najmočnejše vzgojno sredstvo ljubezen, ki naj si ji pridobe pri otrocih, toda za hude pregreske ni zametal telesnih kazni. Učiteljski stan je smatral za prevažen stan in je povdarjal njegov pomen za človeško družbo. Zlati nauk več velja, kakor zlat denar 1 Pa še več so vredni učitelji, ki skrbijo za pravo vzgojo mladine. Moder in priden učitelj več koristi človeškemu rodu, kakor najslavnejši vojskovodja, ki premaga sovražnika. Četudi učitelja svet ne pozna, ga ne vidi v njegovem delu, ga slabo plačuje, v knjigi večnega življenja se sveti njegovo ime in med svetniki bo njegovo plačilo. Kako lepe in bodrilne besede tudi za nas, da ne klonemo v trenutku, ko pogubonosni valovi besne in pluskajo od vseh strani.
Najvidnejši znak njegovega živega, prijateljskega občestva je pesem. Pesem je izliv radujočega se srca. Koliko takih pesmi nam je podaril Slomšek 1 Njegove pesmi nam kažejo pristen pesniški dar, pa tudi njegovo veselo, dobrodušno naravo, nežno čustvovanje in gorko ljubezen do vsega stvarstva. Zato so se tudi njegove pesmi med narodom hitro udomačile. Ljudstvo jih še dandanes rado prepeva. Nad vse lepe so njegove otroške pesmi, ki kažejo nežno čustvovanje in umevanje otroške duše.
f Dekan Anton Skubic:	15
SgoSoviaa ribniške župnije — prsvša kmetov
Ali ve, da so te tri osebe do smrti zatrjevale kot resnično, kar so o nji govorile in da niso niti besedice preklicale? — „Bodi temu, kakor hoče, vendar so krivo pričale." Vse hude duhove zaroti, naj jo takoj vzamejo, če je res čarovnica.
Ker ni hotela jetnica o svoji pregrehi ničesar priznati, se ji je velelo, naj gre zopet v svoje prejšnje stanovanje. Izpraševanje pa se bo nadaljevalo. Isti dan popoldne se je ta jetnica drugič izprašala, pa je odgovarjala ravno tako kakor poprej. Ko je bila neke laži prepričana, so ji naznanili, da ne bodo več gledali na njene lažnjive trditve. Pa saj je -bila tudi njena mati vdana tej hudobiji, tako je že nekaj prič pričalo zoper njo. Pri vsem tem pa hudodelka še vedno trdovratno taji.
Začasni sklep: Ker Marina Šušarkova ob tolikih dokazih noče prostovoljno priznati svojega hudodelstva, naj se posadi na navadni čarovniški stol in potem naj se dalje izprašuje.
Šestega maja se je izvršila ta obsodba n ko so jetnico cele tri ure trpinčili, je pripovedovala takole:
Večno lepa je pesem „Veseli dom", pesem o vaški ledenici. Kakor nikdar ne bo usahnil nebeški sijaj nedolžnega otroškega očesa, tako bo tudi vedno vnovič vžigala Slomškova pesem o vaški ledenici edinost in slogo med kmečkimi domovi v naši slovenski vasi. Pesem je bila zanj šele tedaj popolna, ko je imela tudi napev. Dejal je, da slajše reči na svetu ni, kakor je lepa pesem. Dodal je: „Ni jih pa tudi na svetu ljudi, ki bi raj še peli kakor Slovenci. Nič lepšega daru ne vem, kakor jim čedno pesmico dati. Lepo petje, — lepo srce 1 Teža let me k zemlji vleče, glava se beli od skrbi, pa me še vselej glas nekdanjih pesmi omladi — sladki glas mladih dni!u Tako je rekel Slomšek v svoji starosti. Pesnil je največ zato, ker je spoznal, da so pesmi ljudstvu koristne in potrebne. Namen pesmi je, da ljudi razveseljujejo, jih vzgajajo, navajajo k dobremu ter jih poučujejo. Kakor Vodnik, bi laliko tudi Slomšek o sebi dejal:
Ne hčere, ne sina po meni ne bo,
dovolj je spomina, me pesmi pojo.
Podobno sliko kot pri Slomšku pesniku, opažamo tudi pri Slomšku pisatelju. Tudi na tem polju mu ni bilo do umetniških, nego do vzgojnih in poučnih ciljev. S svojimi mnogobrojnimi mladinskimi spisi je Slomšek po času prvi večji mladinski književnik. Vse njegovo delovanje na tem polju kaže toplo pisateljevo ljubezen do mladine in skrbno zanimanje za njeno časno in večno blaginjo, obenem pa tudi globoko umevanje ukaželjnih otroških src.
Kako lepi in še danes pomembni so njegovi poučni spisi, pregovori, njegove basni in prilike. Ni bilo izlepa važnejšega dogodka in ni ga skoro vprašanja, ki bi se ga ne bil dotaknil Slomšek v svojih poučnih spisih. Nehote se nam vrine vprašanje: „Kje pa je Slomšek zajemal moč, da je s svojimi spisi tako močno vplival na naše ljudstvo ?“
Vir Slomškovega programa je žuborel v ljudstvu samem. Ni umetno sestavljal svojega programa, prisluhnil je slovenskemu ljudstvu, slovenski zemlji, slovenskemu domu. Vse bogastvo ljudske duše je sprejel, ga prečistil in obogatel ter v poveličani obliki vrnil zopet ljudstvu. In Slomškovo ljudstvo, njegov narod se je dvignil v novem življenju. Slovenska polja so vzcvetela v polnem cvetu, veseli vinski griči so z&rajali, v stolpih naših belih cerkvic je zazvonilo — čez hrib in plan je zavel nov duh.
Tako je deloval Slomšek polnih 10 let neumorno in v tej dobi s ponatiski vred izdal okrog 50 knjig. Še danes so redki pisatelji, ki bi kazali tako bogato žetev. Njegova dela šo bila prva, ki so prodrla v najširše narodne plasti in Slomšek je bil prvi, ki je narodu iz-pregovoril z besedo, ki mu je šla do srca, da je segel po slovenski knjigi. S svojimi pesmimi in spisi je zanesel slovensko knjigo v zadnjo
Ali je res, kar se je govorilo zoper njo? Res je, da je čarovnica.
Od koga se je naučila čarovništva? Kako in kdaj se ga je lotila? Od Anke Zbačnikove in od Neže Rusovke, ravno od tistih, ki so bile sežgane. Z njima je pila pred osmimi leti pri sv. Marjeti (v Dolenji vasi), ko je bilo tam žegnanje. Nazaj grede so jo povabile k sebi, češ da bo vživala veselje in kratkočasja, kolikor si le more misliti. Ko je v to privolila, sta jo namazali po navadnih krajih (pod pazduho) z nekim mazilom in nato so vse zletele kvišku.
Kam so takrat prišle in kje so imele shod? — Najprej so prišle na zemljo na križpot, potem pa so letele na goro Klek, kjer je veliko shodišče.
Koga so tam našle? — Mnogo čarovniških ljudi, pa tudi hudobnih duhov vmes.
Kaj so vsi ti ondi počeli? — Sedeli so pri dolgi mizi, pa imeli različnih vin, mesa in tudi drugih jedil, kakor tudi belega, črnega in zelenega kruha. Tudi godci in piskači so bili pri njih.
Kdo so bili vsi tisti in če jih je poznala? — Tuji ljudje so bili.
S kom se je ona tam pajdašila in kdo se ji je pridružil? — Dobila je tam ljubčka, ki se je z njim pečala.
Kako mu je bilo ime in kdo je bil? — On, ki ga je kot za moža vzela, je imel sicer človeško podobo, pa je bil vendarle hudobni duh, ime pa mu je bilo Hanzel.
kmečko hišo tudi po narodno, najbolj ogroženih slovenskih pokrajinah.
Ohranilo se je tudi podjetje, ki je še v obširnejšem smislu posvečeno vsestranski omiki slovenskemu narodu, t. j. Družba sv. Mohorja. Njo je Slomšek ustanovil, ona je plod njegovega dela. Mohorjeva družba je Slomškova slava, neminljiv spomin, ki bo blagroval njegovo ime med Slovenci od roda do roda. Za pouk in nedolžno veselje, ki ga Mohorjeve knjige razširjajo po slovenskih krajih, ga dajejo našim ljudem v tujini — bosta domovina in slovenski narod Slomšku hvaležna do konca dni.
Slomšek je bil tudi vzor iskrenega domoljuba. „Narod, ki hoče živeti, mora biti samozavesten. Drage mu morajo biti domače šege, običaji, lepe navade. Ljubimo svoj narod in vse, kar je lepega, bodimo iz globin srca navdušeni za svojo domovino,11 uči Slomšek z besedo in dejanji. Vse svoje življenje je posvetil narodu in domovini. Ob vsaki priliki je navduševal k pravi ljubezni do domovine. „Ni dobro svoj narod ljubiti, soseda pa srvažiti, dobro in pošteno je le vsakemu svoje a vice pridobiti in dati." Cujmo, kako prisr j je ljubil svoj slovenski jezik. „Ako hočemo, da bo slovenska beseda slovela, imela čast vpričo narodov, naših sosedov, sami jo prvi spoštujemo, ne toliko v praznih besedah in malovrednemu pričkanju, temveč v dejanju. Beseda materina bodi v naših družbah in veselicah, kakor doma naj se cilje in slavi povsod. Tako bodo pošteni tujci našo slovensko besedo spoštovali, ako bodo spoznali, da je mi prvi spoštujemo. Pohlevnost in modrost, prijaznost in miroljubnost so bile od nekdaj zvezde slovenske, naj ostanejo tudi odslej naše voditeljice. Srčnost in stanovitnost naj nas podpirata pri našem delu. oni naj bodeta naši vrli družici. Tako, prijatelji dragi, zvijajmo venec, lep venec spletajmo mili materi naši — Sloveniji.11 Tako je govoril Slomšek.
Kakor je Slomšek prisrčno ljubil svoje rojake, zveste slovenskemu narodu, tako se je tudi mnogokrat pritoževal nad odpadniki in izdajalci naroda. O odpadnikih pravi: „Rojen Slovenec, ki svoj narod zataji, je podoben pogreti jedi, ki nobenemu zdrava ni. Tak človek svojega rodu žlahtne lastnosti pozabi, se slabostim privadi, je kakor preoblečen vran od vseh zaničevan. — Ne bodi nas sram, da smo Slovenci, — to naj tj naša čast in ponos. V narodnem boju je neustrašen pridobival ljudstvo in navduševal mladino z besedami:
Le bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani
sovražnim narodom prodani.
Slomšek je bil mož značajno .čist, kakor biser, trden kakor skala, plemenit kakor zlato. Okusil je sladkost brezmejne ljubezni in vdanosti, okusil pa tudi grenkobo smrtnega sovraštva. Sladkost ga ni prevzela in sovraštvo ga ni omajalo — ostal je zvest.
Če ni tudi plesal z njim? .. . Plesala?
Ali ni naredila z njim kake zveze? — Morala je zatajiti Boga in vse ljube svetnike in njemu namreč hudobnemu duhu obljubiti popolno zvestobo ter se mu vdati z dušo in telesom in ga častiti in moliti kot svojega Boga.
Kdaj se je zgodila ta vdanostna zveza? — Takoj pri prvem prihodu?
Za koliko časa? — Na veke!
Kdo jo je v to zapeljal? — Slaba tovarišija.
Kakšno znamenje ima od njega? — Na levem pleču jo je s kremplji vprašnil do krvi in jo zapisal v svoj zapisnik.
Če je že kdaj čarovala? — Delala je točo, ki je z njo predlansko leto poškodovala poljske sadeže v tem kraju in proti Hrovači.
Ali delajo čarovnice še kake druge škode pri setvi? — Da, izpreminjajo se v ptiče in v predpasnik prestrezajo vse tisto zrnje, ki ga vrže sejalec naprej, tako da požene le tisto seme, ki pada zadaj za sejalcem.
Kam devajo prestreženo zrnje? — V neko globoko jamo blizu Kleka.
Ali je tudi ona naučila koga čarovništva in koga? — Nikogar.
Če ni nevredno prejela sv. hostije, jo oskrunila in nesla na čarovniško goro? Kdaj in kako? — Pred tremi leti jo je tukaj v župnijski cerkvi nevredno sprejela pri sv. obha:" in jo nesla na Klek.
„In ti slovenski sin, hči slovenske matere! Ali se mn ne boš tndi ti oddolžil? Ali ne veš, kaj je pisal o tebi veliki sin ? Stvar, ki nam je draga in ljuba kakor naše svetlo oko, je naša slovenska domovina.14 Ko sem se vozil po morju in sem malo časa bival v pustem primorskem mestu, v goli kameniti okolici, in sem se zopet vrnil na svojo domačo zemljo, zagledal zelene gaje, rodovitno polje in vinske gorice, sem se od veseija zajokal in poljubil zemljo, na kateri je tekla moja zibelka. Mladina dra8a, ljubi svojo domovino, kakor jo je ljubil naš Slomšek. To bo najlepši spomin velikemu sinu matere Slovenije. Slava mu. večna !
Kmetu Esšdito 2
Velikokrat beremo po našem časopisju, kako se javna oblast zavzema za kmeta, beremo o izsuševanju zamočvirjenih predelov, o kultiviranja zanemarjenega polja, o pospeševanju umnega gospodarstva itd., skratka o tendencah, da se vsak košček naše zemlje temeljito izrabi, da bi naš kmet na svoji zemlji čim več pridelal. Pri vsej skrbi za kmeta pa pušča javna oblast še veliko vprašanje nerešeno, ki pa nujno kliče po ureditvi, to je divjad in zverjad, ki uničuje leto za letom kmetu pridelek in mu povzroča občutno škodo. Le kako more merodajna oblast, ki se hoče na eni strani zavzemati za kmeta, na dragi strani pustiti, da zlasti medvedje nemoteno uničujejo koruzo, za naše prebivalstvo najvažnejši pridelek. Res čudna logika!
Medvedje so letos napravili že zelo veliko škode. Uničili so že cele njive koruze. Ge bo šlo tako naprej, nam bodo te medvedje mrcine uničile v prav kratkem prav vso koruzo. Na svojih nočnih pohodih pridejo prav do hiš. Le kako morejo zagovorniki medvedove zaščite spričo tolikšne škode, ki jo povzroča medved, to medvedjo mrcino še zagovarjati! Seveda, oni niso iz vrst kmetovalcev, njim medved ne dela nikake škode! Nočejo uvideti, da škoda, povzročena po medvedu, gre kmetom v tisoče in tisoče. Z odškodnino, ki jo daje banovina, ljudstvo ni zadovoljno, ker je premajhna in ne odgovarja resnični škodi. — In letos! Letina je slaba, draginja je tu, zdaj pustoši še medvedja zalega po naših poljih. Marsikdo zre z upravičeno skrbjo v bodočnost, kako bo čez zimo prehranil svojo družino.
Zato prosimo, ne, zahtevamo, da merodajna oblast ukrene vse potrebno, da namesto, da ščiti
medvedje mrcine, da zares zaščiti našega prizadetega kmeta! Medved, ki dela • kmetu le škodo, naj se v obrobnih go-z'd ovih ' pb p o 1 n o m a zatre in sicer brez usmiljenja! Umakne naj se globlje v gozdove, tam naj se nemoteno množi in raste, ne pa uničuje kmetu pridelke. Za lovca bo pa tudi bolj imenitno, da bo šel lahko nad medveda globoko v temni gozd. Naj dobrobit človeškega rodu ima vendar prednost pred medvedjo zalego!
Naj se merodajna oblast takoj in energično postavi na stran prizadetega kmeta, pusti ob strani vse morebitne „interese44 (luksus) lovcev in medvedje zalege ter zavaruje našega kmeta,, to je, zavaruje pred n e var-, nos tj o uničenja to, kar rodi naša zemlja. Tudi kmet bo najbolj zadovoljen, Če bo lahko sam svoj pridelek užival.
Zatorej zaščito kmetu!
F. Mihelič
Poročajo
Kočevska Reka. Slovenci radi gremo v cerkev, to dokazuje slovenska maša, to je nedelja, ko je slovenska služba božja. Taka nedelja nas zbere v lepem številu. Imamo slovensko petje v cerkvi, le nečesa pogrešamo: Prosto govorjene slovenske božje besede. Ne razumemo, zakaj se baš nam čita vedno le pa-ativske liste, ko vemo, da je službujoč duhovnik Prav dobro zmožen našega jezika. Pred kratkem oam se je čitalo iz novega zakonika naše ško-ee smo prav razumelj o taksah, a končno . le nismo slišali. Vsaj to, kar se nam daje, ”®J se nam daje tako, kot cerkev hoče in mi celimo!
Kako je pa to, da se na naši šoli šolski pouk v slovenskih razredih prekinjuje večkrat po en dan, dočim imajo drugi razredi redni pouk vsak dan? Slovencem se to čudno zdiI
Dolenja vas. Deževje ni preje odnehalo, dokler ni povodenj preplavila polje. Velik del njiv in vse košenice v Župenci so v vodi. Koruza je skoraj dozorela, zdaj pa je mnogo leži v vodi, ker jo je nedeljski piš podrl na tla. Ljudje iz vode pobirajo koruzne štore, drugi rešujejo fižol, nekateri pa imajo še krompir, vsi pa repo, ječmen in korenje na polju. Ko bi bila zvršena regulacija vodovja, kaj bi se prihranilo mnogo ubogemu kmetu na pridelkih in na strahu.
Loški potok. Prejino nedeljo popoldne je zagorelo na Hribu. Zažgali so otroci. Sreča, da so bili ljudje doma. Prihiteli so domači gasilci iz Travnika in Malega loga. Vlekla je močna sapa in močno je deževalo, a ravno sapa je sproti odkrivala plasti sena in slame, ki se je užigala navzlic deževju. Zgoreli so štirim posestnikom skednji in hlevi polni krme. Nesreča je še večja, ker poslopje ni bilo zavarovano, še manj pa seno.
Letina je letos slaba. Krompir, zlasti beli je gnil, rdeči je malo boljši. Pšenica je dobro kazala, a zrnje je slabo. Koruza pri nas pa itak ne dozori, zato se malo goji. Da bi bilo vsaj dosti tesanja, ki je glavni vir preživljanja naše občine.
Kočevje. Slovenska Straža na Kočevskem bo dobila vagon moke, ki jo razdeli po znižani ceni revnim slovenskim družinam po vaseh.
Gora. Pred kratkem je oblast kolavdirala , novo zgrajeni vodovod, ki tvori prvo polovico nameravane oskrbe z vodo naših vasi. Glavna spodbuda in podpora je zasluga bivšega narodnega poslanca g. Škulja, ki je pri gradbenem ministrstvu oskrbel 50.000 din podpore, kar se je porabilo za začetna in kopalna dela, za kar se prebivalstvo g. Škulju iskreno zahvaljuje. Nadaljne podpore so dali: banska uprava, higi-jonski zavod in občina. Ljudje so zelo požrtvovalno sami delali, nekateri po 40 delovnih dni. Voda je gorska studenčnica, zdrava in čista, da bi jo nam marsikatero mesto zavidalo. Vsem, ki so pripomogli srčna zalivala! Gorniki.
Zdihovo. Naš učitelj g. Slomšek se je poročil in odšel na drugo službeno mesto. Šolsko letp se je pričelo, a pri nas še ni nove učue moči. Že doslej je bil pouk večkrat prekinjen radi vpoklica g. učitelja v vojaško službo in je pouk zelo trpel, zdaj pa sploh nič ni. Naj bi se merodajne oblasti ozirale na to in oskrbele takim samotnim krajem še posebno dobro« in redno podučevanje. Upamo, da ne bomo dolgo čakali! — Že dolgo časa prosimo, da bi se nam napravila cestna zveza z Mravo. Doslej se še ni ničesar napravilo v tej zadevi, dasiravno je potreba vedno večja, kajti kot drugje v svetu, tako se tudi pri nas gospodarsko polagoma razvija. Kako škodo imamo radi slabe ceste, nam pove sledeče dejstvo. Popravljali smo letos šolo. Opeko smo dobili iz Ribnice in tvrdka jo je sama pripeljala do Morave, kar je zneslo 400 din prevoznine s tovornim avtom 30 km daleč. Da smo pa spravili isto opeko do šole, t. j. 5 km, smo pa morali plačati 740 din. In tako gre vedno. Beremo, koliko milijonov se porabi za nove ceste, vsem privoščimo, a vendar smemo tudi mi enkrat zavpiti merodajnim oblastem: Uslišita nas vendar in dajte nam cesto! Vložili smo ponovno prošnjo 1 Kmetski posestnik.
Stara cerkev. Ker je zadnji Kočevski Slovenec poročal o medvedu, bomo pa še mi nekaj dodali v dokaz tistim nevernim Tomažem, ki trdijo, da tu ni medveda in da ne dela nikake škode. Pred tednom je imel delavec opravka na progi pri koblarskih vrtačah. Utrujen sede na bližnji štor ob progi, da se malo odpočije. Kar se v skokih približa na 20 m iz grmovja žival, ki jo je mož na prvi pogled smatral za velikega psa, pa kmalu spozna, da je mlad medved. Komaj se zave, že jo maha naravnost proti njemu stara velika medvedka. Kaj sedaj 1 Mož zagrabi veliko kladivo in udari po pragu na progi, hoteč s tem oplašiti zver. Toda ni šlo. Medvedka Se postavi na zadnji nogi in zatuli, kar je prestrašenemu možu vlilo neverjetno moč, da se je pognal v dir in prepustil bojišče kosmatinki, ki je glasno godrnjajoč odšla z mladičem v grmovje. „Taka srečanja zares niso prijetna14, tako končuje oplašen delavec opis dogodka.
FlOI/iOS
Prejšnji teden se je mudil v Belgradn predsednik Slovenske Straže na Kočevskem g. Skolj. Posredoval je za razne gospodarske potrebe kočevskega okraja. Obiskal je več ministrov, g. dr. Kreka je izročil načrt potrebnih gradbenih del na Kočevskem, kot ga je sklenila Slovenska Straža na Kočevskem. Y trgovskem ministrstva je posredoval za razna dela, s katerimi naj se ohrani in podpre že stoletja stara lesna domača obrt v ribniškem sodnem okraju ia ustanovi tečaje, a katerim se bo zaposlilo naše slovensko že.nstvo po vaseh na Kočevskem. Povdaril je na merodajnem mestu potrebo cenejših živil za revno prebivalstvo. Da bi le vse uspelo!
Pri železniški upravi je Slovenska Straža na Kočevskem posredovala, da se omogoči zgodnejši prihod jutranjega vlaka v Kočevje in za slučaj ukinitve katerega dopoldanskega vlaka, da se bodo mogli dijaki vseeno pravočasno pripeljati za dopoldanski pouk na gimnaziji. Železniška uprava je upoštevala prošnjo Slovenske Straže in se je ukrenila, da.bo obisk gimnazijskega pouka vedno omogočen onim dijakom, ki dnevno odhajajo domov v Ribnico, Velike Lašče in drugam.
Prisilno bivališče verižnikov je sedaj v Starem trgu ob Kolpi, na meji kočevskega sreza. Že par takih tako zaslužnih ljudi je potovalo tja.
Napredovanje. G. ing. Vivod pri sreskem •cestnem odbora je napredoval v višjo skupino.
Premestitve. Na kočevsko gimnazijo so bili premeščeni profesorji g. Mehle, g. Pavšič in g. Sladič. Odšel je iz Kočevja za starešino okrajnega sodišča v Ribnici dolgoletni sodnik v Kočevju g. Arko Jožef."
Novo slovensko prosvetno društvo na Kočevskem ! Nedeljsko zborovanje, ko smo ustanovili Katoliško prosvetno društvo za župnije Kočevska Reka, Borovec in Gotenico, se je zvršilo prav lepo. Neprestani nalivi so nam vzeli sicer zelo veliko udeležbo zlasti iz oddaljenih krajev, gaj revščina mnogim brani razpeti dežnik, a končno se je le nabralo lepo število v ljudski šoli v Štalcerjih, Zborovanje je vodil šolski upravitelj g. Vrabič in prvo pozdravil navzočega našega novega sreskega načelnika g. dr. Bratino, kar je izzvalo navdušeno pritrjevanje v dokaz, kako smo se kočevski Slovenci zveselili novega šefa v srezu, ki je pokazal, da hoče prav od blizu nas spoznati in na ta način biti višjim oblastem zvest tolmač naših potreb in teženj. Nato je g. predsednik pozdravil: predsednika Slovenske Stražo v Ljubljani profesorja g. Etbina Bojca,. bivšega narodnega poslanca g. Škulja, predsednika Prosvetnega društva iž Mozija g. Pirnata in predsednika Prosvetnega društva iz Stare cerkve g. Bavdeka, predsednika fantovskega odseka iz Kočevja g. Kuntaro, zastopnico osrednjega odbora dekliških krožkov gdč. Pregeljevo, predsednico dekliškega odseka v Mozlju gdč. Mohar, upraviteljico Doma za slepo deco iz Kočevja gdč. Dobovškovo, g. ing. Vivoda, predsednika okrajne kmetske zveze g. Marolta i. dr. Da, kljub dežju so Prosvetno društvo iz Stare cerkve, Prosvetno društvo iz Mozija in F. O. Kočevje podali prav močno zastopstvo, kar je oživelo veliko navdušenje. Prof. Etbin Bojc je nato v lepem govoru obravnal domovinska ljubezen, kar priobčimo prihodnjič v celoti. Predsedniki Pirnat, Bavdek in Kuntara so v imenu svojih društev zagotavljali vsestransko pomoč in zanimanje za novo prosvetno organizacijo. Gdč. Pregelj je govorila o nalogi in delu dekliških krožkov in izrazila željo, da se D. K. osnuje čimpreje v okviru novega društva, češ triperesna deteljica t. j. Prosvetna društva na Kočevskem: Kočevje, Mozelj in Stara cerkev, že pomenja srečo, kaj šele štiriperesna, t. j. novo društvo v Kočevski reki. G. Škulj se je v živahnem in daljnem govoru spomnil Slovenskega dneva v Kočevju leta 1938 in orisal dejstva, ki kažejo, kako se natančno po načrtu, ki sta ga takrat naznsčila dr. Korošec in dr. Kuhar, zvršuje prosvetno delo na Kočevskem in tak nov kres krščanskega prosvetnega narodnega dela se pričenja v Kočevski reki z ustanovitvijo novega društva. Srečno je prikazal na sodobnih vojnih nesrečah, kam vodi napačna prosveta celokupno človeštvo. Koncem govora je cela dvorana stoje navdušeno zapela vedno lepo „Hej Slovenci44. Na to so se sprejela pravila in se izvolil odbor Prosvetnega društva. Ganljiv je bil prizor, ko je g. Škulj novemu sreskemu načelniku g. dr. Bratinu pred-
stavil kočevske Slovence, povdarjajoč poštenje, zaupanje in zvestobo kralju, državi in narodu tega siromašnega in dobrega ljudstva. Nato je g. Bojc obljubil knjige Slovenske Straže iz Ljubljane za novo društvo. Z velikim navdušenjem se je sprejel predlog g. Kaliča, da se odpošlje vdanostne izjave N. V. kralju Petru II., N. Vis. knezu-namestniku Pavlu in pozdrav ministru dr. A. Korošcu ter banu g. dr. Natlačenu. Potem je pa zadonela na\dušujoča: „Dvignite orliu in „Lepa naša domovina^. Po zaključku smo se pa raz-govarjali in zborovalci so stiskali s solznimi očmi roke gostem, češ, oh, kako je bilo lepo, še pridite, še 1 Odšli smo navdušeni spet na svoje domove ne zmeneč se za neprestane nalive, saj ljubezen vse prenese!
Uredništvo. V zadnji številki je tiskarski škrat v naslovu podlistka natiskal — Zatajena sobica —. Glasiti pa se mora: Zatajena solza.
V rudniku v Kočevju se je letos delo zelo razvilo. Lani je bilo 90—100 delavcev, letošnje stanje pa kaže 550 delavcev.
Kontrola zunanje trgovine. Ministrski svet je izdal naredbo o kontroli zunanje trgovine. Direkcija za zunanjo trgovino bo nadzorovala uvoz in izvoz vsega blaga. Uvažati in izvažati bo odslej mogoče samo s posebnim uvoznim odnosno izvoznim dovoljenjem, ki ga bo dala ta direkcija.
Ko vi ukrepi proti draginji. Z naredbo ministrskega sveta bodo odslej lahko upravna oblastva izrekale kazni ne glede na sodno postopanje proti vsem osebam, ki so prijavljene sodišču zaradi prestopka naredbe o pobijanju draginje in o brezvestni špekulaciji.
Enotno milo bodo uvedli, in sicer zato, ker primanjkuje potrebnih surovin. Za enotno milo bo urad za kontrolo cen določil tudi enotno ceno. Trgovci bodo pa morali v dveh mesecih prodati dosedanje- zaloge mila.
Nove prodajne cene za sladkor so že določene. Finančni minister je predpisal, da smejo tovarne prodajati novi sladkor v vagonskih pošiljkah za 100 kg kristalnega sladkorja 1330 din, za 100 kg sladkorja v kockah pa 1495 din. Pri tem so všteti vsi stroški razen skupnega davka. Sipa bo potem stala kilo približno 17 din, kocke pa približno 18 din.
Z&S£?^£lji ESi'egEsd
Zveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko
V Berlin se je pripeljal italijanski zunanji minister grof Ciano in je pri tej priložnosti pri kanclerju Hitlerju 'podpisal vojaško zvezno pogodbo med Nemčijo, Italijo in Japonsko. Imenovane tri države se v tej pogodbi obvezujejo, da bodo druga drugi takoj prišle vojaško na pomoč, ako bi eno ali drugo med njimi napadla kakšna država, ki danes še ni v vojni ne v Evropi in ne v Aziji, odnosno, kakor je to jasno povedal italijanski časopis „GiornaledTtaIiau, ako bi se katera druga država vtikala v to, kar Nemčija in Italija delate v Evropi in v Afriki, ali v to, kar Japonska dela v vzhodni Aziji.
Vse razlage so si edine v tem, da pomeni nova trozveza politično in vojaško kritje za veliki napadalni načrt, ki ga Nemčija in Italija pripravljata na angleški imperij na Sredozemskem morju in v severnem delu Afrike, kamor bo sedaj preloženo glavno težišče bojev. Japonski je v tem načrtu odmerjena čisto posebna vloga, da namreč zaposli Ameriko na Tihem morjn, da ne bi mogla teže svoje pomoči Angliji prenesti na evropsko-afriški prostor, in da — to je druga naloga — Sovjetski Rusiji odvzame vsako željo po motnjah, dokler trajajo vojaške operacije na Sredozemlju in v Afriki.
Sestanek Mussolinija in Hitlerja na Bren-nerju - Drugo poglavje v Sredozemlju
Sestanek med Mussolinijem in Hitlerjem na Brennerju pretekli petek je bil neke vrste slovesen signal, da Nemčija in Italija sedaj, ko sta .se zavarovali na vse strani, pričenjata izvajati
svoj napadalni načrt na sredozemskem prostoru. Čeprav o sestanku na Brennerju niso izšla nobena podrobnostna uradna pojasnila, se da iz pisanja nemških in italijanskih časopisov dosti jasno razbrati, da se bo „drugo poglavje11 v sedanji vojni odigravalo predvsem na Sredozemskem morju in bo nemško-italijanski napad na tem prostoru veljal poskusu, da se Anglijo iz tega prostora politično in vojaško odstrani. Kaj ima Anglija na sredozemskem prostoru? Prvič ima tamkaj zelo močno brodovje. Drugič ima močno utrjena pomorska oporišča pri zahodnem izhodu iz Sredozemskega morja pri Gibraltarju, nadalje v središču Sredozemlja na Malti in končno v vzhodnem delu Sredozemlja na vsej egiptski obali do Sueza, v Hajfi, v Palestini in na otoku Cipru. Končno ima politične postojanke v zavezništvu z Egiptom, v zavezništvu s Turčijo in prijateljskih odnošajih z Grčijo. Napad na angleške postojanke v Sredozemlju objema torej več poglavij, od katerih so nekatera čisto vojaškega značaja, druga pa zadevajo tudi'v politično stanje med obalnimi državami Sredozemlja. Napad na Gibraltar in zapora Sredozemlja predpostavlja sodelovanje Španije in ni slučajno, da prebiva španski notranji minister Suner že skoraj 14 dni v Nemčiji in v Italiji. Napad na angleške postojanke v Egiptu postavlja v ospredje vstop Egipta v vojno ob strani Anglije. Napad
na angleške postojanke v Palestini bo sprožil vprašanje francoske Sirije in s tem tudi vprašanje o zadržanju Turčije, ki si prisvaja lastnino nad Sirijo, če bi francoska oblast tamkaj propadla. Napad na angleško brodovje pa postavlja vprašanje grških oporišč in s tem tudi vprašanje, kakšen bo položaj Grčije kot takšne do sredozemskih bojev.
Letalski napadi na London
Nemške bombe so bile namenjene angleškim vojnim industrijam, pristaniščem, prometnim potom, v glavnem pa le Londonu, ki je politično in gospodarsko osrčje angleškega imperija. Angleške bombe pa so veljale nasprotnikovim orožnim tovarnam, petrolejskim skladiščem, pristaniščem in letališčem, predvsem pa velikim nemškim zbirališčem na francoski in belgijski obali.
©LEP L - VKKBLGU
INDUSTRIJA PERILA IN OBLEK
Stari trg 2 LfisbSjsna Podtrančol
Prodaja na veliko in malo. — Obleke in perilo se izvršujejo po meri po najnovejšem kroju in po najnižjih cenah. —
Sprejema se tudi blago za perilo v izdelavo
n n
vi.p@yr?-9
• . i 1	V:, f m | /ds
lluJv lii
i
f	ER I
UL
m ':M' I; k^i
VciB Llu a a u Ul
m
L P
a
i
EP
VT .*

ijillSliiil
je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod
Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe Za vse vloge in obveze hranilnice jamči
uOStito
I V *
U
v J.
Id
\

mhlfensfa
eLLu UlLu L'uLi
Naša čisto domača zavarovalnica za vse vrste zavarovanj je edindie
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Požar - Življenje - Posmrtnina - Dota - Starostna preskrba - Avtomobili - Vlomska tatvina - Nezgode - Jamstvo -
Steklo - Zvonovi. — Člani prejemajo mesečnik „Našo moč“.