TMSH^r,:
T h
est me
i u m to r e a c
h the best
customers
B
'S
Izhaja dvakrat 1 na „teden.
s
Velja za celo leto $3.00
Published semy weekly.

Subscription
$3.00
yearly. . 5oninninjit3fiMiimniai!Hitiiimi<®r
□
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER xi. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL,, UNDER THE ACT OF MAgCH 3rd 1879.
"EDINOST**
1849 W. 32. St.
Telephone: Canal 98.
Chicago, 111.
ZA RESNICO IN PRAVICO.
ŠTEV. (No.) 17.
CHICAGO, ILLr-> TOREK 1.M ARC A, 1921.
LETO (VOL.) VII.
Published and distributed under permit (No. 3*0) authorised by the Act of October 6- 1,17, on file at the Post Office of Chicago. I1L - By the Order of the President A. S. Burleson, Postmaster General.
NAJNOVEJŠE YESTL
STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI POR-TERJU, IND.
40 mrtvih.
Včeraj je zadel brzovlak newyorske centralne železnice v osebni vlak michiganske centralne železnice na križišču prog pri Porterju, Ind. Brzovlak je vozil z največjo hitrostjo ter je prerezal osebni vlak, kar je tirjalo 40 človeških žrtev. Veliko trupel je tako razmesarjenih, da se jih ne da spoznati. Ranjenih je 25 oseb, nekatere tako težko, da bodo umrle. Na vlaku je bilo veliko Chicažanov, toda ranjenih je samo malo.
Ako brzovlak ne bi bil vozil s tako velikansko hitrostjo, bi bila nesreča še veliko večja. Tako pa je dobesedno prerezal en vagon, do-čim so vsi drugi ostali nepoškodovani, ali le malo poškodovani- U-bite oziroma ranjene so samo tiste osebe, ki so bile v dotičnem vagonu, ki je bil prerezan. Tresku je sledilo pretresljivo žvižganje. Razbiti vagon se je takoj vnel, pa so ga hitro pogasili, ostali vagoni michiganske železnice pa so z vso silo odleteli naprej in nazaj, tako da je vse potnike vrglo po tleh. Kako so se vsi prestrašili, se ne da popisati. Seveda so prišli na kraj nesreče takoj zdravniki in rešilni avtomobili ter cele trume radovednežev.
Kdo je zakrivil to nesrečo, dose-člaj še niso dognali.
JAPONSKA NE ODSTOPI OTOKA YAP.
Tokio,- 28. febr.—Na merodajnem mestu so izjavili, da Japonska ne odstopi od imenovanega otoka, ker ji je vrhovni svet maja meseca 1919 izročil mandat nad vsemi nemškimi otoki severno ad ekvatorja. Če SI l<i predsednik Wilson preje samo utsmenim potom izgovoril Yap, japonska vlada o tem ni bila obveščena in zastopa prepričanje, da ji gre po mandatu isto stališče do kabla, kakor ga je zavzemala prej Nemčija. Za nadomestilo pa predlaga Združenim državam, naj se napravi direktna kabelska zveza med Shanghai in Guam.
da napademo Rumunijo, Litavska in Georgija pa bosta igrali svojo ulo-go med našo vojsko s Poljsko in bližnjim vzhodom". Razmerje z Nemčijo in Japonsko, " Ohraniti moramo vedno prijateljsko razmerje z Nemčijo. Ta dežela nas najboljše zalaga z munici-jo in njej se moramo zahvaliti za svoje podmorske čolne.
Pa tudi Japonske ne smemo razjeziti. Japonska postaja za Ameriko vedno nevarnejša, kar nam bo zelo v korist, ko se bomo bojevali z "bližnjim vzhodom", posebno še v slučaju, da bi se Japonska zvezala
z Nemčijo, kar bi bilo čisto narav-„ »»
no .
KRPANJE MEJE MED SLOVENCI IN ITALIJO.
Komisija, ki določi (začasno) mej6 od Peči do Reke, se je sestala v Ljubljani.—Dva srbska polkovnika zastopata Slovence.
Belgrad, (Inform, biro SHS, Wa-
COSTA RICA IN PANAMA V VOJSKI.
Panamski predsednik Porras je napovedal vojno.—Gre za nove petrolejske vrelce.
Panamski predsednik zahteva od
SINNFEINOVCI SO OBJAVLI ŽALOSTNO STATISTIKO.
Razkrili so zločine, ki so jih britanski uradniki in vojaki izvršili nad Sinnfeinovci od 1. jan. do 1. febr. 1921.
London, 28. febr.—Sinnfeinovci so sedaj preiskali vse posebne okol-nosti, ki so v zvezi z umori Ircev, ki se niso mogli braniti. Preiskali so samo dogodke, ki so se pripetili meseca januarja.
Dognali so, ,da je bilo med usmr-čenimi 8 dečkov starih manj kot 17 let in s mož starih nad 50 let. Ose-
t REV. PRINČIČ — UMRL.
Ravno ko smo zaključili uredništvo za to številko, smo prejeli od prijatelja iz Clevelanda poročilo, da je pretekli petek tamkaj umrl Rev. Anton Prinčič. Danes 1. marca bo pokopan.
* Pokojni je bil rojen v Ljubljani !. 1892, kjer je dovršil 4 gimn. razrede. Leta 1907 je prišel s svojimi starši v Ameriko in tukaj nadaljeval študije. Že v semenišču se je prehla-dil; prijela se ga je jetika, ki ga je sedaj spravila v grob. L. 1918 je bil posvečen v mašnika. Kmalu nato je odšel na West v Arizono in nato v Colorado zavoljo ugodnejšega zraka. Toda vse je bilo zastonj, bolezni se ni mogel otresti.
Pred enim mesecem se je vrnil v Cleveland k smrtni postelji svoje matere. Pred nekaj dnevi smo poročali o njeni smrti. V življenju sta bila zvezana z vezjo izredne ljubezni, — združena sta tudi v smrti.
Rev. Prinčič ni imel z materjo vred veliko prijetnosti v zemljskem življenju, zato pa vživata, kakor smo prepričani tamkaj tem večje veselje in srečo ...
shington).—Včeraj se je sešla jugo- Združenih držav, naj vrnejo več ti-slovansko - italijanska komisija v soč pušk, ki jim jih je posodila Pa-Lj ubij an i z namenom, da določi vse nama 1. 1916, da se bo mogla zdaj podrobnosti glede meje med I talijo] bojevati s Costa Rico. Porras je 1 državo Srbov, Hrvatov in Slo- ^osta Rici že napovedal vojsko. Za vencev. Komisija uredi mejo od i^anes je sklical zakonodajno osobje, Peči do reške države.
Polkovnika Ječmenič in Daskolo-vič zastopata Jugoslavijo, senator Sallata, general Vachelli in polkovnik Garibaldi^jla Italijo.
TROTZKYJEV PROGRAM BODOČE VOJSKE.
ZA
!a potrdi njegdv korak. V spornem ozemlju med Panamo in Costa Rico, ki ga je sodni minister Združenih držav 1. 1914 obljubil Costa Rici. česar Panama noče priznati, so odkrili nove petrolejske vrelce, ki jih je Costa Rica baje že prodala Angliji. To je Panamčane razjezilo. 2000 mož se je že prostovoljno javilo v vojaško službo.
UPOR V MOSKVI.
Riga, 28. febr.—Iz Moskve poročajo^ da vedno rastejo nemiri v U-distriktih Tombod in
AMERIKA POSLALA LIGI NARODOV ULTIMAT.
V zadnji številki smo poročali o noti, ki jo je poslala Amerika vrhovnemu svetu v Pariz. Združene države, ki so ena glavnih zavezniških in asociiranih sil, imajo enake pravice in interese z glavnimi zavezniš-
kimi in asociiranimi silami vred pri mindvajset slučajev pa se ne more[ razpoiaganju s prekomorskimi nem-drugače imenovati kot pravi zahrbt- škimi kolonijami in otoki ni umori. Največ izmed ustreljenih je bilo umorjenih zato, ker niso takoj ubogali, poziva, da morajo "biti mirni'*.
Tako se glasi jedro pozitivnega ultimata, ki ga je ameriška vlada naslovila na svet lige narodov.
S tem ultimatom je Amerika po-Dne 20. febr. so britanski vojaki vj kazala, da noče mirno gledati, kako Dublin (^astle pretepli dva Irca, na-j si Anglija, Francija in Japonska de-to so ju peljali v Conturk Park, ji- le bivše nemške otoke in kolonije.
ma zavezali oči in ju poštrelili čisto od blizu.
Irški ujetniki v werfordskih vo-jaškah barakah se pritožujejo, da so Angleži živinsko postopali z njimi, kakor hitro so se branili delati. To je bilo tem sramotnejše, ker še niso bili obsojeni, temveč samo v preiskovalnem zaporu. Večkrat so jih baje tudi prisilili z nasajenimi bajoneti, da so se morali popolnoma sleči. Potem so pa napeljali vodo vodne cevi in jih škropili nage v največjem mrazu z ledenomrzlo vodo.
Omenjena buljetina je skrajno sla-*bo spričevalo za Anglijo:
in žahteva neoporečno, da mora bi-ti tudi ona zraven in da mora nje-
na beseda ravno tako veljati kakor beseda velike četvorice. Spor se ne tiče samo otokov v severnem Pacifiku, temveč tudi nemških kolonij v Afriki in vseh nemških kablov, ki so bili zaseženi tekom vojne.
Uradniki državnega departmenta so pojasnili, da je ameriška vlada že sita grabežljive sebičnosti, s katero se odlikujejo zavezniki, hoteč pograbiti vse v Pacifiškem morju. Pograbili bi radi tudi majčken otok Jap, ,ki je bil obljubljen predsedniku Wilson u kot kabelska postaja. A-merika je stopila v vojno v momentu — pravijo vladni uradniki — kc so bili zavezniki popolnoma izčrpani in njene sile so odločile zavezniško zmago, zdaj jo pa hočejo popolnoma prezreti, ko se deli nagrabljen plen.
V svojem govoru povdarja, da je treba ohraniti razmerje z Nemčijo in da Rusija ne sme razjeziti Japonske.
Washington, 28. febr.—Danes smo zvedeli vsebino govora, ki ga je pred krajini in v kratkim govoril ruski vojni minister Oremburg.
Trotzky in so mu vsi ruski generali i Kakor pravi to poročila, stavka 14 z navdušenjem aplavdirali. Trotzky tisoč nastavljencev v vladnih tovar-je izjavil, da je zaradi slabega eko- nah v Nanovnikowu, nedaleč od Mo-nomskega in gospodarskega položa- skve. S topovi so morali steljati na ja Rusije neobhodno potrebno, da razburjena množico. * Streljanje s nadaljuje vojsko in da zveča svojo puškami pa je trajalo celo noč.
Vlada se trudi na vso moč, da bi zatrla upor. Veliko delavcev je
irmado na 2,000,000 mož.
Mir s Poljsko se zavlačuje.
"Mir s Poljsko moramo podpisati kar mogočo kasno, da dobimo časa. Ko bomo zopet zadosti pripravljeni, bomo že našli povod, da bomo napadli Poljsko, če tudi bo mir že podpisan".
"Za vsak slučaj moramo koncentrirati svoje čete na mejah baltiških držav in Finske. Besarabija nam bo vedno služila kot izvrsten povod,
ubitih, zelo veliko ranjenih. Uporniki zahtevajo več hrane, pravico-zborovanja in prosto obrt.
ITALIJANI SO SE UMAKNILI.
Trst, 28. febr.—Jugoslovanske čete so danes zasedle kolodvor v Logatcu, ki spada po rapallski pogodbi pod Jugoslavijo. Z velikimi slo-vestnostmi so obhajali odhod italijanskih čet. -

JUGOSLAVIJA BO ODPRLA NA REKI SVOJ KONZULAT.
To nam poroča bi^ojavka, ki smo je prejeli pred kratkim iz Beograda.
H KONCU GRE
NAŠA ZALOGA MOHORJEVIH KNJIG
ZA L. 1921.
Med njimi je tudi novo delo:
"KAKO SI OHRANIMO ZDRAVJE."
v
Notri je obilo koristnih nasvetov ZA ŽENE IN DEKLETA.
Ne zamudite prilike in pohitite z teh knjig ne bomo imeli več.
naročilom! Pozneje
* * * * * + 4* * * * * * * * * * * *
NAJLEPŠE PIRUHE
boste dali svojim v stari domovini, ako jim pošljete nekaj denarja.
NAJVEČ DENARJA
bodo prejeli Vaši, če ga jim pošljete po našem posredovanju. O tent se boste prepričali.
NOBENIH SITNOSTI
za one, ki prejmejo denar, kajti ne bodo imeli nobenih potov, temveč bodo dobili denar naravnost na dom.
NAJHITREJE IN NAJCENEJE PO DNEVNEM KURZU ZVEZE Z VEČ BANKAMI
Obrnite • se osebno ali pismeno na:
EDINOST, 1849 West 22nd St.	CHICAGO, ELL.
* * * * *
4-4-
4-*
4-*
i
4-*
_
_


pn	^

'EDINOST
»
12 SLOVENSKIH NASELBIN.
Cleveland, Ohio. — Cela dva tedna je minilo, odkar se nisem oglasil v kolonah našega lista. Naš Mr. editor me je že pismeno vprašal, kaj delam. Med drugim me je tudi vprašal, če sem kaj žalosten, ali če me je morda sram, ker sem na pepelnico ploh vlekel. Ko sem prebral njegove vrstice, sem se popraskal za ušesi in sam pri sebi rekel: "Kaj vedo editorji, kako se Nace izpod Klanca obnaša!" Nace je hvaležen Bogu, da ga še ni potisnil za omrežje zakonskega življenja. Še manj me zanima zakonsko življenje sedaj, ko mi je neki moj znanec, po imenu "Raisin Jack" povedal, kaj je vse izkusil v okovih "blaženega" zakonskega jarma. Radi tega javno povem, naj najmanj ene kvatre nobena ne meče oči za menoj! — To naj zadostuje našemu editorju, ki "vača" na vsako mojo stopinjo. Ne vem, če si predstavlja, da je moj prokurator ali kaj? Sicer sem mu hvaležen za njegovo skrb, a da bi on meni dekleta izbiral, tega pa že ne! Ali misli, da Nace izpod Klanca nima sam oči?
Pred par dnevi sem šel k nekemu krojaču, da mi umeri novo obleko. Takoj pri vstopu me je krojač tako postrani pogledal, da sem mu takoj bral iz obraza, da mi me najraje u-bodel z iglo. — Kaj hočete, prijatelj ? — O, nič, očka, mu odgovorim. Potem pa se vendar ojunačim, stopim bližje in povem, naj mi vmeri novo obleko. Ko to izrečem, se možakor na glas zakrohota in pravi, "tega pa še ne, da bi fantje v postu naročevali nove obleke, ko vendar Bog ljudi pari v blaženem predpu-•stu." No ja, očka, jaz jo bom pa zdaj naročil od veselja, da še nisem zaprt v zakonski kurnik. —•» Mož je zarudel, kakor bi se bil z iglo vbo-del; ne vem, ali je bil nevoščljiv moji samski prostosti, ali pa sem odgovoril preveč osorno za visokorod-nega gospoda krojača.
Stopite na sredo sobe, da Vam umerim obleko! mi zapove krojač zelo resnega obraza. Reči moram, da njegovemu nenavadnemu obnašanju nisem nič kaj zaupal. Zato sem vedno pazil na njegovo desno roko, kjer je imel iglo. No, pa ni bilo nič hudega. "Le pokonci glavo, pa mirno se držite!" mi veli. Da-siravno sem stal kolikor mogoče ravno, je imel moj hrbet še vedno obliko srpa. Ko me izmeri od vrha do pet,' me vpraša, koliko tehtam in še razne druge stvari. Pri tem izpraševanju me je že začelo skrbeti, kaj ko bi bil ta krojač kakšen "recruiting officer", ker zahteva več podatkov od mene kakor "Uncle Sam", ko me je uvrstil med svoje fante in me poslal "over there".
Med tem se je nabralo v krojač-niči več drugih ljudi. In poglejte ga starega šmenta, ko je bil z mero gotov, mi vpričo vseh ljudi zabrusi v zobe, da moram nositi "special made suit" ker je moj hrbet preveč kriv, in da mi mora zaradi tega računati celih 15 dolarjev več, kakor drugim. Med navzočim^ so bila še celo tri dekleta; v hipu sem postal rdeč ko puran, kako pa tudi ne, ko me gre nesnaga tako £rdo ponižati. Najraj-še bi ga bil poklical na dvoboj, pa se nisem prav upal, ker zna tako spretno sukati svoje špičate igle kakor pajek kadar prede pajčevino.
Naredite mi obleko, pa naj stane kolikor hoče! mu odgovorim in jezno odidem.
Kako se mi bo nova obleka prilegla in kako se bom žnjo postavljal po Clevelandu, to pa Vam, Mr. editor, sporočim prihodnjič. Do tedaj pa ostajam Vaš
Nace izpod Klanca.
proga Matija Sedlarja, po večletni nesrečni bolezni, sušici, dne 15. febr. takoj po poldnevu. K zadnjemu počitku pa smo jo spremili šele 19. febr., ker nam to radi velike razdalje od cerkve in radi silnih snežnih viharjev skoraj ni bilo mogoče po-preje. Vsled hude zime udeležba pri pogrebu ni bila posebno velika, akoravno je bila ranjka zelo priljubljena pri sosedih. Umrla je v 39. letu in zapušča žalujočega moža, dve hčeri in tri sinove. Družina je pred kakimi trinajstimi leti prišla semkaj iz Calumeta, Mich., in si prido-jbila precej premoženja, za kar se ima veliko zahvaliti pokojni Mariji.
Ostalim žalujočim naše sožalje!
K sklepu pozdravljam vse čitate-1 je "Edinosti" ter želim listu dober napredek in obilo novih naročnikov! Ako se mi roka kaj navadi pisanja, bom drugič kaj več popisal, kako sem nam tukaj godi.
John Rejc.
Cenjeni g. Rejc- — Zelo nas bo /veselilo, če se boste še kaj oglasili. Navadno prejemamo dopise samo iz gotovih naselbin, radi bi pa vedeli, kaj se godi tudi v drugih naselbinah naših rojakov. To naj nobenega ne straši, češ, ne znam lepo sestaviti. Napiše naj tako, kakor bi pripovedoval svojemu znancu. Če bo treba, bomo že tukaj eno ali drugo reč popravili, saj zato smo tukaj. — Pozdravljeni!	Urednik.
Lesak Sask, Canada. — Cenjeno uredništvo: — Ker se iz naše naselbine nikdo ne oglasi v priljubljenem nam listu "Edinost", Vam pišem jaz. Posebnih novic pri nas navadno ni. Sedaj pa me je prisilila k pisanju žalostna vest, da nam je umrla naša soseda Marija Sedlar, so-
Denver, Colo. — Cenjeni g. urednik: Sporočam Vam, da je prevzel dušno pastirsto v naši župniji Rev. J. Judnič, do sedaj župnik v Lea-ville, Colo. — Našemu č. g. župniku kličemo prisrčni dobrodošli! Bog blagoslovi Vaše delo v novem delokrogu v vinogradu Gospodovem!— Pozdrav vsem čitateljem!
Joseph Pavlakovič.
OBLJUBLJENA DEŽELA, KJER VERE NI . . .
"Vera je mračnjaštvo in nazadnja-štvo, — vera je humbug, — vera je sužnost, — vera ovira napredek in ljudsko blagostanje, — vera je sramota za sedanjo prosvitljeno dobo. — vera je nesreča za človeštvo, vir vsega zla, vsega nereda in vsega gorja, ki tlači sedanje človeštvo. Zato proč ž njo! Prej ne bo na svetu sreče in miru. Samo eno je potrebno: uničiti vero in svet bo rešen. —
Duhovniki ljudi poneumnujejo; drže jih v temi nevednosti in praznoverja. Oni so sovražniki svobode in vsakega napredka. Oni niso nič drugega kakor sleparji in goljufi, zmožni vseh hudobij in zločinov, zato so največja nesreča za človeštvo. Ljudje so samo zato slabi, ker poslušajo duhovnike, ki jih z vero kvarijo in pohujšujejo".
Tako in podobno pišejo svobodo-miselski listi. Črno opisujejo razmere tam, kjer so ljudje še verni,, obenem pa hvalijo tiste, ki se za vero in duhovnika več ne brigajo, ali pa imajo vero le še za prazno formalnost ob gotovih prilikah, kakor je na pr. v naši nesrečni stari domovini.
Ali ne čitamo v naših listih in v zasebnih pismih poročil, kako so zdaj ljudje tam versko brezbrižni in mlačni, da jih veliko ne hodi v .cerkev, da več ne poslušajo in ne ubogajo svojih duhovnikov, da naročajo in čitajo slabe liste, da vstopajo v brezverske organizacije in volijo protikatoliške kandidate.
In kako tukajšni svobodomiselski listi, zlasti G. N., zdaj hvalijo narod doma, češ, kako se probuja, kako se je začel "brihtati" in spregledovati, kako postajajo ljudje vedn® bolj napredni, pametni, zavedni in samostojni, ker več "farjev" ne poslušajo in jih ti več ne vodijo.
Človek bi od teh listov pričakoval, da bi ob enem tudi poročali, kako so zdaj ljudje v stari domovini do bri, pošteni in pravični, zmerni, mirni in krotki, kako vlada med njimi ljubezen, mir in sloga. Vse to bi mi pričakovali od njih, če so res tako probujeni, zbrihtani, napredni, zavedni in samostojni. Pa delajo
ravno nasprotno.
V isti sapi ko hvalijo probujeni narod, tožijo o silni pokvarjenosti, o strahoviti podivjanosti tamkajšnjega ljudstva in sploh o žalostnih razmerah, ki vladajo zdaj v stari domovini.
Ti listi bijejo sami sebe po zobeh, kajti s tem priznavajo svoji nedoslednosti, da je ravno to krivo, da so ljudje tako slabi, ker se ne zmenijo več za Boga in njegove zapovedi in se -udajajo vsem strastem in pregreham.
Po naukih protikatoliških listov, ki trde,' da duhovniki ljudstvo zapeljujejo in pohujšujejo, bi morali biti tisti ljudje, ki duhovnikov ne poslušajo, dobri kakor angeljci. Kdo neki dela zdaj ljudi slabe v stari domovini, ko ljudje, kakor pravijo ti listi, duhovnikov več ne poslušajo?
Če dela vera ljudi slabe s tem, ko uči, da mora biti človek pošten in pravičen, da mora ljubiti svojega bližnjega, da ne sn e ubijati, ne pre-šestvovati, ne krasti, ne goljufati in lagati i. t. d. in če bodo na rugi strani ljudje takrat ko ne bodo več vere imeli, tako dobri, da bo nastal nekak raj na zemlji, kako je potem mogoče, da vi, sovražniki vere, tožite, kako slabi, hudobni, pokvarjeni in podivjani so ljudje? Zakaj se zgražate nad njimi, saj vendar nimajo več vere, ki dela po vaših besedah ljudi take?
Nevero hvalite, njene sadove pa ste prisiljeni grajati, — vero sovražite in jo skušate zatirati, njenih sadov si pa želite!
Če tožite o pokvarjenosti in po-divljanosti ljudi, tožite tudi o žalostni sadovih vaših lastnih naukov, katerih žrtve so postali nesrečni ljudje, ki se vi zdaj nad njimi zgražate, v resnici ste pa vi več krivi ka-kq roni!
Ubogi zaslepljenci, ki mežite in pustite da vas taki laži-učenjaki vodijo za nos! Vi jim verujete in dopustite, da vam izrujejo iz srca vero, vaš najdragocenejši zapad. Mesto sreče, ki vam jo obetajo, vam povzročajo le nesrečo in propad, potem vas pa zaničujejo in se nad vami zgražajo, ker ste se ravnali po njihovih naukih.	A. T.
DRAGI ROJAKI IZ PODTURNA IN OKOLICE, FARA TOPLICE, DOLENJSKO!
Prejel sem pismo cerkvenih ključarjev podturenske rerkve, Marko-viča in Makovea. Prosijo me, naj bi malo pomagal, da bi si mogli kupiti nove zvonove. Bil sem sam lansko leto doma. V resnici Vam povem, da me je prav pretreslo in v srce zabolelo, ko sem v prvič slišal zvoniti. Mesto lepo donečih naših starih zvonov, pa slišim glas ubitega piskra. Stara Avstrija je vse pobrala. tudi naši zvonovi so šli. Prosim Vas amerikanske Podturnčane, Selj ane, Oberščane, Cerovčane in vse, ki stQ s doma iz bližine, pomagajte malo, da se bode zopet slišalo zvonenje v naši dolini. Dobrovoljne darove, pošljite ali meni, ali pa naravnost domov. Rad bi znal, kolik nas je v Ameriki in kje bivamo. Če tudi bi poslali pomoč domov, vendar Vas prosim da mi pošljete svoje naslove.
Moj naslov je:
Rev. Anselm Murn, OFM.,
408 — 5th St..
Bethlehem, Pa.
-o-
DOPIS IZ STAREGA KRAJA.
Cleveland, O. — Med mnogimi prosilci, ki so se iz stare domovine oglasili sem v Ameriko, so tudi rojaki iz okraja Preserje na Notranjskem ; Dolenjci in Gorenjci tega kraja še ne poznajo. Naj omenim, kje se nahaja ta pokrajinica. Najbolj je, da rečem : ta pokrajinica leži v kotu, pod hribi in gozdovi nekako ob vznožuj znane gore "Krim". Takoj pod vznožjem je pa znani "morost" (močvirje) ali "mah", kakor mi pravimo, po katerem se vije reka Ljubljanica, po kateri se je nekdaj vozilo kamenje z naših gričev, da se je zidala Ljubljana. Mimo nas gre južna Dunajska železnica skozi
Borovnico proti Trstu, Gorici ali Reki. Po tem popisu bo vsak čitatelj vsaj nekoliko spoznal, kje nekako je ta Preser, za katerega je namenjen
ta moj Spis.
Ker je pa v tej občini še drugi kraj-, ki je pa bolj znan širši naši domovini, naj pa še to povem, da je to Žalostna Gora v preserski župniji, ki je priljubljena božja pot za vso oklico, mesto Ljubljano in posebno pa hribe in Notranjsko.
Od častitega gospoda župnika Peršiča sem dobil pismo, v katerem me prosi pomoči za nakup zvona na Žalostni gori. G. župnik lepo prosi in se obrača na vse prijatelje te gore, da bi se je spomnili in poslali kako malenkost domov v ta namen.
Jaz pa dostavljam še sledeče: Rojaki, domovina je tužna. Ne samo da je velika revščina med revnimi sloji, temveč ker je oropana najdragocenejše stvari, ki je bila tako mila vsakemu Slovencu — lepega zvo-nenja. V našem kraju je bilo zvonenje nekaj posebnega, česar drugje nimajo in ne poznajo. Iz pet cerkva, posajenih po gričkih, smo čuli ob predpražnikih veselo in slovesno uglašenih zvonov. Ostala sta po vojski samo dva, v Preserju in na Žalostni gori, najmanjša. Na Žalostni gori so potem kupili železnega, Poprej so ti zvonovi spremljali umrle naše prednike iz visocih lin kar po vrsti. Ko so v eni cerkvi utihnili, oglasili so se v drugi. Danes tega ni več. Kakor veliki petek, vedno je vse tiho. Mislite si, kako mora biti starejšim našim ljudem pri srcu, ki so bili navajeni na to, posebno ko v svoji revščini ne vidijo' možnosti, da bi si pomagali.
Tako so oropani še tega najmanjšega svojega razvedrila duha. Rojaki, ako bi bili samo malo časa doma. bi takoj videli, da je največja potreba, da se vrnejo nazaj zvonovi, vsaj nekaj. To pa že radi morale ljudstva, ki je radi pomanjkanja zvonov izgubilo veselje do vsega, kar je v zvezi z vero in cerkvijo. Strašen je bil čin in brutalni zločin, katerega je storila na našem narodu vlada s tem, ko je pokradla ljudstvu zvonove iz zvonikov. Proklet-stvo, katerega si je s tem nakopala, jo tepe in mori. Ljudstvo je nedolžno. Ne rečem, da bi ne zmogli sami tega, ko bi bili vsi dobri. Toda žal, da ravno tisti, ki bi lahko storili, ki so za časa vojske obogateli, se najmanj brigajo. Bogati posestniki. ki imajo lepe in goste gozdove in premoženja, da sami ne vedo koliko, imajo polna ušesa, pa samih brezpomembnih puhlih liberalnih glasov, za glas zvona se ne zmenijo veliko.
Mi pa na vso to zmešnjavo ne smemo gledati. Pomagajmo onim dobrim, ki bi radi dobili zvonove nazaj. Pomagajmo jim, da se jim bodo zopet .oglasili njim v duševno radost, onim drugim pa v osramo-čenje.
Nekaj oseb je že poslalo tja večje svote. Drugi še storite. Lahko pošljete nravnost domov gospodu župniku ali pa izročite meni (tudi uredništvo Edinosti sprejema darove).— Ta prošnja je za Žalostno goro, ki nima nikogar, da bi jo oskrboval. Ko sem bil doma zadnjič, sem se spoznal z sedanjim gospodom župnikom in videl, kako se gospod na vse strani trudi in prizadeva, pridobiti ljudstvo nazaj za versko in domoljubno življenje. .Zvonovi bodo mnoge duševno mrtve oživeli in mnogo zaspaniH prebudili in celo župnijo poživili. Vsak najmanjši dar je dobrodošel. Zlasti zdaj bo veliko * zalegel, ker je valuta tako nizka. Čuli smo, da so farani dru-zih občin enako storili. Ne zaosta-nimo mi, preserski rojaki, za njimi in tudi mi se pokažimo!
Anton Grdina, 1053 East 62 Street,
Cleveland, Ohio.
bral* in poslal za naše nove zvonove. Za ta prelepi dar se prav srčno zahvaljujem najprvo njemu, ki je nabiral in tudi sam toliko daroval, potem* pa tudi vsem drugim, ki so toliko žrtvovali v čast božjo. Naj bo Bog vsem skupaj plačnik! Darovali pa so, po $50: Jure Rožman, Purga 6., in Jure Veselič, Adlešiči 15. $20 pa je daroval Jure Adle-šič, Purga . Po $5 so darovali: Matija Kralj in Ivana Kralj iz Adlešič; Jože Vlašič, Dolenjci; Mate Vrane-šič, Gorenjci; Ivan Grabrijan, M. Sela; Jure Požek, Ivan Veselič in Rudolf Grabrijan, vsi iz Adlešič; Bara Petric iz Sel. $6 je daroval Miko Kralj, Dolenjci. $5 Štefan Skiner, Lomič; $3 Jakob Kapele, Dolenjci. Po $2 so darovali: Marija Kapele, Suhar, Marija Vlašič, Adlešiči; Bara Vromešič, Tribuče; I-vana Skiner, Tribuče; Matija Tr-dič, Dragatuš ; Ivan Rus, Radovica ; Ivan Jakobčič, Griblje. Po $1 : Fr. Papež, Žužemberk ; Janez Gregorič, Žužemberk; Vido Latkovič, Zago-rac ; Janez Starašinič, Krasinec ; Miko Galovec, Krasinec; Josip Stari-ha, Semič; Ivan Požek, Adlešič^ Toni Filak, Zemel; Urša Grarijan, Bedenj ; Ivan Željko, Griblje; Kata Cvitkovič, Trbiučef Josip Težak, Lakvica ; Martin Petric, Rosalnice ; Jakob Aliklavčič, Semič. Po 50c pa so darovali: Peter Ferderbar, Dragatuš; Mate Agnič, Dragatuš; Anton Gornik, Suhar; Josip Kam-bič, Lakvica; Ivan Trlep, Josip U-mek, Novomesto; Ivan SSagornik, Idrija; Janez Grahek, Semič; Ivan Grahek, Semič. Meri Skiner $ii I-van Ivec, Tribuče $1. Po 25c so darovali: Anton Muha, Idrija; Martin Zmajič, Zemelj ; Tom Legan. Žužemberk, Janez Kukar, Semič. $1 Mefan Stukelj, Semič. Vsega sku-ipaj je bilo nabranega $215.50.
1. t. m. pop. so imeli v Marindo-lu požar. Pogoreli so 3 Seljakoviči, Makse, ki je pogorel v 10. letih že trikrat, in Glišo in Lata. Zgorele so 3 hiše, 1 pod in r senik. Vse rojake lepo pozdravlja
Ivan Šašelj.
Chicago, 111.
Na cvetno nedeljo bo priredilo naše društvo Marije Pomagaj v cerkveni dvorani igro v korist slovenske nove šole. Ža danes opozarjamo rojake na to prireditev, ki bo gotovo zelo zanimiva, i Cvetni petek, 18. marca zvečer, po j postni pridigi, bomo imeli v cerkveni dvorani. Moving Picture predstavo "Eternal light", Kristusovo življenja in smrt. Popoldne ob treh pa za otroke.
-o-
SRŠENI.
Iz Adlešič, 5. febr. — Včeraj sem dobil od našega ižupljana g. Jur. Rozmana iz Jolieta. za dom iz Purge. št. 6., pismo in nekaj dni preje pa ček za 31.500 K, katere je na-
Mej prohibicijonisti in socialisti je ta razloček, da prohibicijonisti suše grla, socialisti pa žepe. Pa ta, da prohibicijonisti suše grla na državne stroške, socialisti pa žepe na stroške svojih žrtev.
*	*	55:
Pravi i o, da Kristana radi znaner ga sklada s katerim jo je popihal čez morje vest peče. Sirote, za katere je bil sklad po namenu darovav-cev določen, ga noč in dan prega-jnjajo. Da si pomiri kosmato vest. j je sklenil zbrane dolarje porabiti za človekoljubne namene. V Ljubljani misli zidati zavod za tiste slepce, ki so za ta sklad prispevali. Prvotno je mislil zanje na Studencu najeti nekaj prostora, pa so mu odgovorili, da za take norce ondi ni zadosti posamnih celic, kakor bi jih
bilo na vsak način treba.
*	* *
Svobodna ljubezen in svobodna 'misel je oboje za eno figo, tako ka-jkor se jih vidi po cestah, za katere se le cestni pometači brigajo — pa Felče.
* * *
Kedar pregledujem Glas naroda mi vedno pride na misel ljubljanski "tantelmark", kjer se vse dobi. samo nič prida. Boljši ljudje se tam mimo, kjer se ta pisana roba f£ fik-sa" in prodaja, niti ne upajo iti, jih je sram.



V PUSTIY JE ŠLA.
Spisal Fr. Jaklič.
(Nadaljevanje.)
III.
po njem od sramote in togote; toda ni vedel, nad kom bi se znesel.
"Lej, ni mu tako hudo zanjo, le jezen je", r^če stara možu.
"I nu, kaj pa hoče? Ali naj jo-
__ ..	.	,	ka? Jezen je-pa po pravici. Sko-
Matiia je spal nenavadno dolero. •	, .	, . -
,	. . ,	& i raj v največjem delu smo, a delati
Ko se vzbudi, je imel težko glavo ^ i - , , , i u -	a
'	6 l ne bo imel kdo, ako brz ne pride,
in je bil res nekam potrt. Ozre se po;	u- u-i at	• w
.J.	„	j . A t.	" j Ako bi bil Matija pameten, ponjo bi
stopil".
"Meniš? Potem bo pa še bolj pre-
hiši, ni-li žena notri. Ali čudno in nenavadno se mu je danes videlo vse, dasi je še enkrat premel zaspane oči. Žene ni bilo. Postelja je bila še lepo zrahljana, zibeli z o
trokom pa ni bilo nikjer, dasi j*'ko hitro zadosti. Sama se naj vrne, pretaknil z očmi vse ko*e in stične. kadar se naveličaj kakor je sama
šla r
te, tudi dobro'
V
vzetna, ker bo mislila, da brez nje ne moremo živeti. — Gotovo ji da-lueii z o-| jejQ doma potuho, zato ji je bilo ta-, dasi je un Vi i l-rr-k 7nr1r»cti Nutria c^ nai vrnp
"Kam bi bila šla z otrokom?" premišlja, ko se preoblači in misli na prejšni dan. Spomnil se je pač, da je bil prejšnji dan v gostilni, a kaj se je zgodilo potem, tega se že ni več spominjal. V veži začuje hojo, katero spozna za materino. Gre ven.
"Kje je pa ona?" vpraša nekaj nemiren.
"Oh, ali še tega ne veš?' Kam je izginila, ne veš? V pustiv je šla!" pove starka važno in precej zanič-Ijivo.
"V pustiv je šla?" začudi se mladi Novljan neprijetno iznenajen. "V pustiv je šla? 'Kdaj pa? Zakaj?"
"Snoči je šla. Precej po večerji se je odpravila. Vpila sem sicer za njo, toda ni hotela nazaj. Hudo je zamerljiva in od sile svojeglava.
"Eh, saj ni tako, kakor se ti zdi. Morda pride kmalu nazaj, morda tudi ne. Brez nje pa ne moremo biti, ker nimamo dekle. In koliko bo šele govorjenja med ljudmi, ako se ne vrne skoraj! — Najbolje bi bilo, ako bi šel precej ponjo".
"Reci, reci mu še enkrat, naj jo gre iskat!" sili mati, ker so jo prepričale moževe besede.
Izprva si je misli inaa,jjčETA Izprva si je mislila, naj je snaha, j glasu, kjef hoče, naj poskusi živeti nekaj "Pleve! časa tako kakor nihče, da bo videla, da ni nikomur prav, ako neče nekoliko več potrpeti. Dozdevalo se ji je tudi, da ji doma dajejo potuho; zato si je mislila, naj jim je na glavi, ker so toli nespametni.
Morda io je pa obšla čez dolgo ča-
Novljanove kokoši so bile tega jutra sila nemirne. Spreletavale so se po kašči, silile so v vežo in hišo, zle-tavale so na okna in vpile, da jih je stara vedno odganjala. Lepi be-lolisasti maček je postajal, na vež-nem pragu, migal in vil z repom ter se pozorno oziral na vse strani; včasih je prav zategnjeno zamijavkal. Potem je skočil na okno in je bolščal skozi sipe v hiso.
Nje, ki je krmila kokoši in tolikokrat božala mačka, ni bilo in njo je pogrešala krotka žival.
Prihajale so sosede, nekatere po opravku, druge na pomenek.
"Kje je ona? Kje je Mica? Kje je mlada gospodinja?" izpraševale so Novljanove ljudi.
Izprva so bili Novljanovi v zadregi, da so se kar spogledovali.
"Na njivi" neodkritosrčno, kar se je poznalo na
ustavi ju Matija in ( Matija se je rotil in klel, da bo (je nemirna vest. gre.	Mici izplačal vso sramoto, katero j "Ali je storila prav? — Ali
Človek kaj 'hitro stori kak trden mu je naredila, in umikal se je po- ravnala nepremišljeno!" sklep in ravno tako hitro svoj trd- | smehujočim se ljudem v hlev, v kletT. obsodil jo je zopet in kdo ve, ko-ni sklep razdere, ali ga celo pozabi, na skedenj in v druge zatišne kote. tokrat še.
I "Bog ve; zakaj je šla v pustiv?" ^^ ne	^
ugibalo se je ves dan v Hudem Kon-	J
cu. "Kaj sta neki imela?"
Skuhale so se čudne, prečudne stvari. Budalaste čenče so šle od hiše do hiše, od ust do ust.
Osameli mqž leže zvečer brez večerje k počitku,. ččemeren, jezen in nevoljen nase, na ženo in na ves svet. Izkušal je zaspati, da bi pozabil, kar*je dožive 1 dopnv.eučp zabil, kar je doživel po dnevu. Drugikrat je naglo zaspal, ker je bil truden, a nocoj, dasi je delal ves dan, ni mogel zaspati. j Razne misli so mu vznemirjale kri. Nemirno se je premetaval po postelji, in zdelo se mu je silno dolg čas in neznano prazno. Govoril bi bi lrad, toda ni imel s kom, niti zibati ni imel koga. Uh, kak dolg čas, kako pusta praz-odgovarjala je matP|nota! — In zakai tako? Le zaradi,
— Veš, lepo pa tudi ni, da te ves sa zopet želja po gospodinjstvu?
božji dan ni domov in te mora iskati po gostilnah", pripoveduje in kara mati.
Sin pa ni vedel, ali bi se jezil in klel. ali bi bil žalosten.
"V pustiv ie šla", šumelo mu je po glavi, in v duhu je videl posmehljive in škodoželjne obraze, poslu-
Kdo ve ?
Urno je napravila kosilo.
Pri kosilu — pri nas se kosi zjutraj ob sedmih — se je držal Matija od sile jezno in čemerno. Zajel je nekolikokrat in je očlložil žlico.
"Le jej ! Le jej ! — Ali ni dobro? Al i ni tako, kakršno ti skuha ona ?"
šal je roganje in norčevanje ljudi.j ponuja mati.
Ves ie bil zmešan. "Kje je pa otrok?" "O, s seboj ga je vzela! Menda ni taka, da bi majhnega otroka pustila samega".
- Koplje! — Sadi!"
Sosede v Hudem Koncu so pa čudne ženske. Ugenile so brž, da nekaj ni prav pri Novljanovih. Nekatere so vedele, da je Matija prejšnji večer precej junaško popival, in je Mica vse popoldne prejokala. To se jim seve ni zdelo prav. Ko se pa naposled za trdno zve, da pri Novljanovih tudi zibeli z otrokom ni doma, se je ženam nekaj zasvetilo in uganile so po svoji prebrisanosti^ kam je šla Novljanka. Takoj je počilo po Hudem Koncu:
"Novljanka je šla v pustiv!" Zakai po zdravi pameti ženic v Hudem Koncu žena ne more in ne sme iti drugam, kakor v pustiv, kadar pride z možem navskriž.
"Dobro je. toda imam dovolj". Vzame j.e. toda imam dovolj". Vzame klobuk in hoče iti. "Matija", izpregovori oče resno, itopi ponjo. Veš, grdo je, ker bi "Oh, še tega mi je vzela!" vzdih- dejali, da pri nas ne more živeti. Pa mo da so gledali zadrego Novlianov. ne glasno ves srdit. "Tudi otroka tudi brez nje ne mremo biti, kaj bi mi ne privošči! Hu, to jo bom! Po- tisto! V dveh urah sta nazaj, in kažem ji. čigav je otrok".	nihče ne b vedel ničesar".
Vsa vas*se#je smejala, norčevali so se ter delali dobre in slabe do-vtipe. Hodili so nalašč okoli Novljanovih, drugi so celo vasovali., sa-
nje, ki ga je pustila tako sramotno,
v	posmeh vaščanom. Zaradi tega je plalo po njem od jeze, da se ji je grozil in rotil ... In ko se je zopet nekoliko umiril, ko je mislil nekoliko trezneje, zastavil si je vprašanje:
"Odkod pa je vendar vsa ta neprijetnost ?"
In črez nekaj časa si je priznal, da ni sam brez krivde, da ni tako nedolžen, kakor bi bil rad. Nejgo-
vi	duši se je prikazala cela slika.
Bilo je v nedeljo popoldne. V žepu je imel lepe denarce, katere je bil prejel od mesarja. Oh, kako lepo
vriskali v žepu zveneči denarci! Oh, kako so mu silili vinski duhovi v nos! Zapeljali so gp v gostilno, kjer je pil in pel, kjer je rajal in bil preširoke volje. Pozabil je bil že-1 no, pozabil otroka, pozabil ves svet. j Trdo in grdo je gavoril potem doma z ženo, kar ji je tako segalo v srce, da je ni bilo zjutraj več, da je noč. vzela njo z otrokom.
"V pustiv je šla!" opominjala ga!
nisem podil; nikdar ne vprašam po njej", sklene trdno.
"Če se pa vrne skesana ter me prosi, odpustim ji rad. Ponjo pa ne grem nikdar!"
Tako je odločila Novljanova moška zavest. Zavil se je in spal po sili. Užival je divno spanje. Vso noč je gledal posmehljive ljudske o-braze, vso noč mu je bilo na ušesa krohotanje in smejanje. Obračal se je na postelji na to in na ono stran, pa bilo je vse zaman. Ko prisveti v hišo beli dan, je bil že oblečen.
Drugi dan se mu ni godilo nič bolje. Povsod isti prizori, le še več nereda je bilo okoli doma in v hiši. Umikal se je še bolj ljudem in sam premišljeval mnogo in vsestranko.— Zazdelo se mu je, da je vendar sam tudi precej kriv, in zato se je kesal bridko, da je šel v gostilno ter tam pil. Ni maral jedi in pijače, ni se razgovarjal s starima, tudi branil se ni iti — po ženo, ko sta ga silila. Le pretežka se mu je zdela pot tje na Babje Gredi, pot brez potrebe, saj bi vendar prišla sama lahko nazaj.
"Kmalu pojde ponjo", nasmehnil ?e je oče materi, ko je opazil skesanega sina.
Spanje naslednje noči je bilo še slabše kakor prejšnje. Skoraj ni za-tisnil očesa, le premišljal je in u-gibal:
"Kdo je kriv, jaz ali — ona?"
(Dalje prihodnjič.)
"ŠIRITE LIST "EDINOST"t
"Kaj robantiš in se srdiš, saj ti midva nisva nič kriva. Ponjo pojdi, pa se zmenita!" oglasi se oče, sto-pišči v vežo.
"Kajpak, ponjo moraš".
"Ne grem. Nivredna, da bi šel kdo ponjo. Dobro ve, kje nas je pustila. Zakaj mi niste povedali sno-či, kaj namerja? Zakaj niste zaprli vrat? Hu, le čakaj zloba!"
Zagrozi se ves razkačen in gre v hlev pokladat živini. Vse je vrelo
"Oče. ali sem ji kaj storil, da me ie pustila in šla? Ali je lepo od nje iti prav? Res sem se bil napil precej. toda kolikokrat se pa napijem?"
"Prizanesi i i ! Storila je v naglici in jezi. Mlada je še in neizkušena".
"Pa pojdi ponjo, Matija, morda bo tako res najbolje!"
"Ne grem ! Tam naj ostane, kamor je šla! Gospodinjite Vi, ako hočete, namestu nje; ako pa neče-
PODPIRAJTE M0ZA: RI VAS PODPIRA.
FRANK SUHADOLNIK
.eliko stori za "Ave Maria" in "Edinost," zato ker je navdušen za kato-iški tisk.
On je zastopnik za ta dva lista.
Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem on ima VELIKO ZALOGO OBUVAL.
Ljubeznjiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave.	CLEVELAND, OHIO.
Dr. Richterjev Močan družinski liniment
Pain-Expeller uporabljajo že več kot petdeset lit v skoraj vsaki deželi "na svetu.
' Z a revmatične bolečine, nevralgijo, ohromelost, izpahke, prenapetje mišic, za hitro od pomoč zgodnjim prehladom je ta stari zanesljivi družinski prijatelj neprecenljive vrednosti.
Vsak lekarnar prodaja Pain-Expeller. Bodite gotovi, da vam ponudijo pristnega z varnostno znamko "Sidro." Zavrnite vse drugo kot nadomestek in po-naredbo.
F. AD. RICHTER & CO., 3rd Ave. & 3i*th St., Brooklyn, New York
ROJAKOM V SHEBOYGAN, WIS.!
m
Kadar želite poslati denar v staro domovino se obrnite na
rojaka
MIHAEL PROGAR
1621 N. gth STREET	SHEBOYGAN, Wis.
Varno in zanesljivo pošilja denar v stari kraj, vsaka pošiljatev
je jamčena.
Š i"-*:-
SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno.
Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na:
JAMES A. JANDOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne Ave.,	Chicago* I1L
Tel.: Canal 4108
SLOVENCEM V JOLIETU!
Naznanjamo, da kdor si želi v Jolietu in tamkajšni okolici Mohorjevih knjig, raznih molitevnikov ali drugih povestnih knjig in karkoli spada v področje našega podjetja, naj se obrne na nara tamkajšna zastopnika:
MARKO BLUTH, 505 N. Bluff St.,
JOLIET, ILL.
JOSEPH MUHIč, 506 Summit St., JOLIET, ILL.
Oba gg. zastopnika proporočamo kar najbolje cenjenemu občinstvu v Jolietu in okolici.
SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, 1849 W. 22nd St.	CHICAGO, ELL.


j*.-
U^Ssc Pozor!
— Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce, raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik!
A. M. KAPSA
FRANK SEDLAK'S SONS
Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA.
Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet.
2448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 250.
(General Hardwe store)
2000 - 2004 Blu Island Ave Cor. 20th St. CHICAGO, ILL
**************
Telefon: Canal 6319. MATH KREMESEC
Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico.
Vsaki dan »veže meso, kakor
tudi
— prave kranjske klobase —
doma delane vedno na razpolag«.
1912 W. 22nd St., Ch»ea*o» I1L
EDINOST
CULASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI
Iz jaha dvakrat na teden.
-NASLOV :
Slovenian Franciscan Press,
-1849 W. 22nd St.	Telephone Canal 98.
Chicago, I1L
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W, 22nd St., CHICAGO, ILL
Entered as second-class matter Oct. n, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Srbija pozabljena.
Pretekli teden smo po dolgem času zopet enkrat čitali po naših angleških listih malo poročilce, katerega je "velika" beograjska vlada spravila v svet, najbrže seveda le z veliko težavo, kajti reva je itak velika duševna pokveka. V teh poročilih smo toraj čitali, da se je ta beograjska srbska (toraj ne jugoslovanska) vlada pritožila pri gonferenci v Parizu češ, "Naša dežela je majhna, zato smo pozabljeni". Bolj prav bi bilo, ko bi bila ta "kunštna" vlada rekla: "MI smo majhni, xato smo pa pozabljeni".
Nam ni ta pritožba prišla nepričakovano. Mi smo itak že videli, da je Srbija pozabljena in smo tej vladi že lani par-krat povedali črez morje, da bo popolnoma pozabljena, kajti tako neumne, tako otroško malenkostne politike, kakoršno je vodila celi čas po vojski ta vlada, še nismo videli in mislimo, da je zgodovina ne pozna. V resnici povemo, da je bilo nas amerikanskih Jugoslovanov sram, da smo kedaj tukaj pred ameriško javnostjo imenovali besedo Jugoslavija
T \	1	1 1 1	-. _	.	_____
JCiVUlV/IUA K	MIHI' -«■■
—	*	II	. m 1
pošte z Ameriko. Koliko tisoče paketov bi šlo vsaki mesec v Jugoslavijo, ko bi bila pošta urejena. Toda seveda, kdo se bo s tem ukvarjal?
O, ko bi se našel kdo, ki bi pometel z Beograda vse te pu-hloglavce in jih poslal v kak muzej med mumije! . Ko bi prišel kak veliki mož, ki bi se zavedel, da mora vsaka "državna vla-da v?diti ve'liko svetovno politiko, imamo v Washingtonu GruiČa za poslanika. Ali ste že kedaj čitali njegovo ime v kakem ameriškem časniku? Ali ste sploh kedaj čitali kje, da je sploh kak "srbski poslanik" tam? In tako gre dalje.
Zato vnovič kličemo črez morje: Nikar tako! Taka politika vaškega korita vas ne bo privedla nikamor. Danes ste pozabljeni. Pozabljeni boste še bolj! Majhni ste, pravite, še manjši boste, ako se ne boste postavili na visoko svetovno stališče. Bodite ne Srbi, pustite Srbijo! Srbija je majhna, kakor prav sami priznavate! Majhna je res tudi Hrvatska, še manjša je Slovenija, katere ste itak velik del prodali. Toda velika bo pa samo Jugoslavija, to je združene Srbija, Hrvatska m Slovenija. Združite vse konstruktivne moči skupaj* Pustite vse druge stvari na stran! Vse kar more koristiti pri
zidavi podstave, vse naj vam bo dobrodošlo, če vam je res mar država!
„ če .?a teSa ne boste hoteli, boste pa še bolj pozabljeni in se manjši!	o 1 j
AKO SE BO NEMŠKA AVSTRIJA PRIKLOPILA K NEMČIJI.
"Slovenski Gospodar" od 3. feb. 1921 prinaša o tem lep uvodnik, iz katerega podajamo glavno misli.
Avstrija sama izjavlja, da je njeno edino rešilno zdravilo — spojitev z Nemčijo. Te priklopitve Avstrije k Nemčiji se
me"e°Nemlije.ranCOZi' " trePe&j° pred tem' ^ * se
koraSK AvsaSe?naj ZaVZamem° ™	* temu
Spojitev Avstrije z Nemčijo je nam Jugoslovanom in
u	-------—»—"'	i i .	^ --w.wv^u jc xicxiii jugusiovanom in
Da, britko smo se varali v tej vladi* zelo britko! Vse naše, 10S?5>lt0 se nam Slovencem v dosedaj še nem-eo-ledni nHH Tr ™
d n ln^i	T----- •• 1 - ... __	i. .. T , Ilticnem in O-ncnnrln^l-----1 &	1 m N lJU~
'	----------■	y	o. mu . T	naov
sanje o lepi, močni, krasni Jugoslaviji, kjer se bodo trije bratje objeli v bratskem objemu in bratski slogi, kjer ne bo noben skušal stopiti drugemu na tilnik, kjer ne bo skušal noben na škodo druzega zidati kake 'velike" Srbije ali kakih druzih takih predpustnih šal, so se razblinile, vsaj kakor sedaj kaže
DAKOTI.
Bismarck, N. Dak. — Z "Bank of
North Dakota", zavodom, ki je bil navadno korito Non-Partisan stranke, oz. socijalistov, gre vedno bolj in bolj navzdol. Poročilo, ki so ga izdal i veščaki o stanju in položaju banki, izjavlja kratko in jasno, da se mora banka proglasiti bankerot-no, tudi če bi bilo zaenkrat mogoče, da zadosti vsem obveznostim. Poročilo pravi nadalje, da banka ne bo mogla, ako bo šlo vse tako naprej, kakor sedaj, več vzdriavati državnih institucij. Pogajanja, ki so se vršila zadnji čas, med velefinančniki in sedanjo državno upravo, so se popolnoma razbila. V svoji zadregi je sedaj "Industrial Commission'' sklenila, da da svojo banko i "zasebnikom" v porabo. Na milijone letakov je razposlanih po državi na farmarje, na duhovne itd., da bi podpisali bonde za državno banko v zneskih po $50, $100, $500 in $1,000. Vpeljati hoče po vseh okrajih podružnice, ki naj bi sprejemale denar za državno banko pod najugodnejšimi pogoji (visoke obresti in prostost davkov. Radi bi sedaj z drugimi bankami konkurirali. V klavnico pri Fargo vtaknili so $700,-000, v mlin pri Drake okoli $150,000, zidali so "delavske hiše" po $7000— 5000, stala je vsaka do $10.—12.000. Guverner Frazier je šel moledvat v Washington, D. C., k delavskim unijam, da bi tam spravil nekoliko milijonov bondov pod streho. Imel jr rnzne razgovore v voditelji delavskih unij. "Štiri milijone vas je, ako da vsak vas samo $1.50, imamo $6.000.000 vkup". (Koliko bodo li kaj Prosvetarji io Kondeži prispevali???.—Op. stavca). Računajo seveda na davke, ki se ravno sedaj vplačujejo, da bodo tako zopet vsaj
----j----— -	iwnowtuaiiw ouvciciia uuidOl, IVI l)U UltJ-
dila ves dom, obliko vlade, vse. Obetali so nam versko svobodo, politično svobodo. — Vse so pomandrali v blato.
Ko smo mi sanjali te lepe sanje o lepi Jugoslaviji, tedaj smo seveda upali, da bo Jašič šel o pravem času v pokoj, ker on je stari srbski lisjak in ozkosrčni šovinist. Vemo, kako je nastopal na Krfu, kako je mešetaril v Parizu. Vse to vemo in mu nikdar nismo zaupali. In vemo, dokler bo on na krmilu, ne bo nikdar bolje. Slepomišarilo se bo in Veli-
i	✓ n \ n i • *	• •	-t	vi	1	_
litičnem in gospodarskem ozira.
m-en?hakzn n^nh*	?drUŽitev Atrije z Nemčijo, vpijejo,
Ssti noten ^ inOSt senzermenske pogodbe, nam mora » Kratek- čas napolni« prazn* <«1-piipasti potem Kbrosko, zahtevati pa tudi moramo v tem slu- l»vno-socijalistično» blagajno. To-
o /a naS V.V0Jaskem ozi,-u ugodnejšo razmejitev na severu da vse to ne bo pomagalo nič. Piedvsem nižino pod Radiom, Lucane. Sirili* i„	Jti6i preveč v blatu, sleparije in
zeleznico vred.
Voz sla-
px^pu^tiuii sal, so se razoimiie, vsaj Kakor sedaj kaze.	v vojasKem ozira ugodnejšo razmejitev ni spvp™ da vse to ne **>'pomagalo nič
Slepili so nas, da bo konstituanta suverena oblast, ki bo ure- { redvsem nižino pod Radiom, Lucane Špilie in P 1	jtiči preveč v blatu, sleparije
dila ves dom, obliko vlade, vse. Obetali so nam versko svobo- zeleznico vred.	' " ' J	^agono z ,bo gospodarstvo pride v vseh pano-
Veliko veeipcr-i r^m^n« ,	1..........gah državneg*a gospodarstva dan za
Avstrije Z Npm^! 1	1Gg0 ^°IltlCni dobrobit spojitve dneven, na dan; preiskave se vrše
- ^Stl lje z Nemčijo za nas pa je gospodarski.	|še vedno, in vedno se dozvc kai no
Vsak kmet ima rajši za soseda delavnega, imoviteira in
a SE	kak0r Pa -d^-ega berača N.
Avsti ija je za nas kot samostojna republika vedno gladni be-
PraV n°bGnega haska' Ka^r Mtro
bo od	Ne^mčijo, dobimo soseda, ki
ka (?) Srbija jim bo šla vedno po glavi in bo zavirala vsak bo od nas rabil od^^relnLTnTše n^f ^ J^T	M
napredek Jugoslavije, kar bo postavilo celo cel obstoj države v bro plačal v dobri valuti nh^JZ	t' J° b? lahko do"
napredek Jugoslavije, kar bo postavilo celo cel obstoj države v nevarnost.
In v resnici so ozkosrčni ti politiki, ki vodijo sedaj "Srbi jo" (Jugoslavije itak ni). Mesto da bi sedaj vodilni krogi v teh velikih časih skušali združiti k skupnemu delu vse konstruktivne sile in moči, kjer bi jim bil enako dobrodošel kak duhovnik kakor kak profesor ali zadnji pastir, sploh brez razlike vsakdo, samo, da je pripravljen pomagati zidati temelje države, ki bi pustili, da si narod sam zida kakor si hoče, ne kakor hoče par omejenih starih lahkoživcev, kakor kak Pribi-cevič ali enaki možje, pa stikujejo po župnijskih smetiščih, pa igrajo veliko ulogo "obermežnarja", pa zasledujejo prozeb't-sko pravoslavno politiko, pa zidajo veliko Srbijo, pa se tepo ah bo kralj nosil krono na glavi ali na nosu. Mesto da bi sku-	oioven<
sali stara stoletna nasprotstva med Hrvati in Srbi ublažiti, bi strinjali ž niim
dokazati Hrvatom, da ni res, kar jim je Avstrija in Mažar- ___
ska lagala, ko jim je slikala ozkorščnost Srbov, njih verski	& a ^
n ti 7Pm nilVi nn^nfA^f i-« ^-Jiu ~____*_____.	1 1 ,, . . .
bro plačal v dobri Valuti, obe=
tio^imt:rih,indUStrijSkih izdelkov' ki nanfkmeto V i tS kJ primanknjejo in ki jih bomo dobili edi-no iz JNemcije. Ivakor hitro bodo Avstrijci pod nemško
Jih bo ta navadila dela, založila njihove tova^e s premoč
^'Jiwris^sEE r
reci, da bomo z Avstrijo povečani' Nemčiii m lu!	v B,smarck' PRVI' ki -i™1
ozira.	^tsi.icijl zaupali V vsakem na nevarnost stranke in pred njenim
g-ospodarstvom. Škof Wehrle je bil
je prepotoval del peš. in je toraj dobro poznal razmere v dr-
vega, tako da nima do sedanje državne uprave nikdo več zaupanja, raz u n strankinih koritarjev.
Klici, da naj se odpokličejo uradniki in da naj se razpišejo nove volitve. so se culi vedno bolj in bolj. Treba je za to seveda podpisov tretjine volilcev. Zadnje poročilo iz Bismarcka. X. D. — kjer je kapi-tolj — se glasi: "Recall launched".
Radovedno smo, kaj bo Prosveta odgovorila in pojasnila famozno socialistično gospodarstvo v Severni Dakoti. Najbolj zanimivo pa je, da je bil Rt. Rev. Vincen Wehrle. škof v Bismarck. PRVI, ki je opozoril
o- 1 i - i	gospodarstvom. Skof A
.T \ skušala ententa to spojitev kolikor moeoče z-, pijonir-misijonar, ki j
a pa Sbik, ,°J1 Pre-Telike NfmČi^' jugoslovanskega kme- H "fT ^^ '
ca pa bi bila ta spojitev nerodna iz nnliH^u ______toraJ ^obro poznal ra:
za vi.
-t -t
fanatizem, njih nadutost in njih omejenost, pa jih'odbija in se,kaže, da je res taka, da Hrvat ne more drugače, kakor da spomni na vsa ta obrekovanja naših skupnih sovražnikov m pravi: "Prav so imeli! Sedaj sam vidim, da je Srb res ? sovmist m zabit ignorant. Kako smešne "storije" gredo po Ameriki o raznih "višjih uradnikih", ki jih nastavlja Srbija " po Hrvatski in Sloveniji, nekateri baje niti čitati niti pisati ne znajo, ne vedo niti kaj je to "doktor", da so morda pred kratkim se svinje pasli sedaj pa igrajo kakega "višjega" u-radnika po Sloveniji ali Hrvatski. In druge take neumnosti In potem še kulturni boj!
Vesnič — sramotni mu spomin! — se je izrazil pretekli Pf.te , v,.Parlzu> ko se J'e opravičeval, zakaj je prodal Jugoslavijo Italiji, da je "mislil, da bo blagostanje v novi Jugoslavia
lrr\ Trolilr« ^J „ T---3 _______i	• .	„	_	0	J
ta^i Ma „ spojitev u^na SSE^S
SSjifZf'	-	da se neZZ&iSZ££
I siti na vrat bonde Severne Dr.I. ote
-;____ _'voditeljem delavskih organizacij, k.
J"ih Je skušal pridobiti za to. da bi naložili denar delavskih unij v bon-
- .	.	---,----v 11UV1 Jugoslaviji'
tako veliko, da bode narod sam, k temu še celo Italijani silili pod Jugoslavijo!" Kako neumen je ta izgovor, kaže dejstvo, da sedaj ravna nasprotno ravna in pomaga "Jugoslavijo" uničevati in usiljevati veliko Srbijo.
, . D?> r,es J'e - Nobena druga država bi lažje ne vspevala bi ne imela lepše prihodnjosti in bi se hitreje ne dvignila do' blagostanja kakor ravno Jugoslavija, samo ko bi imela prave voditelje. ]?o danes na primer še nimamo uravnane pakete

* * + * * +
Mi pošiljamo denar
f
na vse kraje
JUGOSLAVIJE,
Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Vse pošiljatve garantira
AMERICAN STATE BANK
1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
❖
4» +
* ♦
4» 4-
de, izrazili so mu voditelji raznih or-Š-nizacij "sočutje" v njegovi stiski in zadregi, ? denarjem pa niso hoteli na dan. Simpatija, sočustvo
J"C ,P° ceni' "cash" pa tudi pri sodi-jalistih kaj nerad pride pri njihovih podjetjih. Tički se pač poznajo mej seboj in ne zaupajo drup drugemu.
4»
■h
J. F ŠTEPINA. predsednik; *
J. KRASA, tajnik.

'4-❖
4-4-4» 4-4» 4» 4» 4-4»
•X
NAROČAJTE IN PRIPOROČAJTE LIST "EDINOST"!
" DVA POSESTVA NA PRODAJ
v Zagradcu pri Starem Trgu.
Razen večjih hiš in lepega gospodarskega poslopja polje, obširni gozdovi in vinogradi v Mavrilinu.
Za pojasnilo se obrnite na Mrs. Lucija Kure, 1849 Allport St., Rear, Chicago, 111., ali pa na Ivana Mihel-čič, trgovca v Starem Trgu pri Kočevju.

'EDINOST"
Novice iz Jugoslavije.
NESREČNA MEJA NA SEVERU.)
Gospodje, katere je beograjska viada imenovala v komisijo, da se uredi državna meja med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo, so napravili obliko državne meje tako, da se temu smeji vsak otrok. Reklo se je, da bo komisija mejo izravnala, a sedaj jo Je šele čudno, nepojmljivo; zverižila. Meja skače semintje, kakor so Nemci želeli. Nemcem iz Gradca, Lipnice, Strassa, itd., ki i-majo v mariborskem okraju tik meje svoja posestva, se je ugodila vsaka njih želja. Mejo, ki ni meja med dvema zeljnikoma, ampak med dvema državama, so merili nekako tako, kakor meri vinjeni človek cesto, po kateri koraka. Samo na ljubo nekaterim Nemcem so žrtvovali na črti Št. Jurij—Št. Ilj veliko število Slovencev v občinah Pesnica, Vr-hovce, Špičnik, Slatina, Svečina, Plavč in Št. Ilj. Ne enega slovenskega posestva onstran bivše upravne črte niso mogli rešiti naši zastopniki v komisiji. Nemci pa so dosegli, da pride vsak pašnik, vsak gozdič ali vinogradna parcela, last Nmcev na jugoslovanski strani k Nemški Avstriji. Državna meja nima prav nobene oblike. Vzeli so nam tudi vse važnejše višine na razvodju. Nemec lahko pride tako,v nekaj urah v Maribor. Naši ljudje, ki so vrženi v žrelo nemškemu volku, jokajo, prosijo, a nič ne izda. Naj zapiše zgodovina imena mož, ki so določevali to mejo, — tako kakor si zaslužijo. Čudimo se le, ker slovenski listi to zadevo zamolčijo, kot da ni vredno, da se o njej piše.
klet, da z ke vesti, ključem.
alkoholom zadušita očit-Oba ubijalca sta že pod
Ljubico ustrelil — in sam se umoril je v Zagrebu krojaški pomočnik Ivan Vimpolšek, ki je ustrelil svojo ljubo na pokopališču, sam pa je šel pod vlak, ki ga je povozil na smrt.
IZ KATOLIŠKEGA SVETA.
KATOLIŠKA KATEDRALA V BEOGRADU.
Za zgradbo katoliške katedrale v Beogradu je sv. Oče daroval kot svoj prvi prispevek IOO.OOO lir. Njegovemu vzgledu je sledil takoj junaški belgijski kardinal Mercier z zneskom iooo frankov. Ker se že vrše predpriprave za zgradbo, je upati, da dobi Beograd v doglednem času katoliško katedralo.
ODPRAVA CERKVENIH PRAZNIKOV NA ČEŠKEM.
V češkem parlamentu so sprejeli predlog, s katerim bi se odpravili cerkveni prazniki, in naj bi se njih praznovanje prepustilo svobodni volji posameznih državljanov.
italijanska in madjarska kri, njena domačija je Dunaj. Obiskovala ni
nikake gimnazije, marveč samo dunajsko meščansko šolo; razen tega je vživala eno leto samostanske vzgoje V St. Poltnu. Glasba, slikanje, risanje, latinščina, francoščina, angleščina, italijanščina so izpopolnjevali njena mlada leta. Iz francoščine in nemščine jo položila tudi izpit. "Akademično izobražena" torej ni bila, toda izobražena je za nekaj doktoratov; nabirati si znanja, se ji ni nikoli tožilo in pof do vsakega njenih romanov vodi preko neštetih knjig in drugih znanstvenih virov; v 17. stoletju je domača kakor
ROJAKOM IZ LEPE PRIMORSKE.
Krvava svatba. — V Prviču pri Šibeniku se je vršila te dni v neki priprosti hiši vesela kmetska ohcet. Kmetje so razobesili pri tej priliki iz hiše našo trobojnico. Italijanski karabinerji so hoteli odstraniti zastavo nasilnim potom. Prišlo je pri tej priliki do opasnega pretepa, v katerem sta jo smrtno izkupila dva| Kakor znano vsem Primorcem, bi-kmeta in eden karabinerjev ranjen-j la je cerkev Matere Božje na Sve-cev pa je 14.	ti Gori popolnoma porušena. Bil
je tam ubit tudi slovenski frančiškan, P. Frančišek Ambrož. Sedaj bi rojaki iz cele Primorske radi nazaj pozidali cerkev in samostan, kjer bi našli sedaj v svoji narodni suž-nosti svojo tolažbo in pomoč. Zato se ponižno obračajo na vse rojake Slovence, zlasti one iz Primorske, da bi se spominjali vsak s kakim malim darom te lepe božje poti in bi pomagali, da se vse nazaj sezida.
Tukaj je sedaj neka Miss M. Ker-vin, ki ima pismeno pooblastilo od nadškofa Goriškega, da skuša tukaj nabrati kolikor mogoče veliko milih darov v ta namen.
Kateri bi hotel kaj dati v ta namen, ha j pošlje na naše uredništvo pa bomo poslali na pristojno mesto.
Pijan sin zabodel očeta. — V vasi Pudob pri Starem trgu na .Kranjskem je v pijanosti in v prepiru zabodel Franc Baraga svojega lastnega očeta posestnika Janeza Baraga, ki je v groznih bolečinah izdihnil. Izprijenega sina so pa orožniki gnali v zapor. Grozovite posledice alkohola !
Prstan obtičal v goltancu.—Kljub policijski prepovedi se je te dni vrnila na Dunaj neka zloglasna ženska. Ko jo je policija prijela in jo hotela odvesti v policijski zapor, je na vse mogoče načine skušala izvršiti samomor. Hotela se je iztrgati iz rok policistov in se vreči pred tramvajski voz, a policija ji je namero pravočasno zabranila. Grizla je kakor blazna okrog sebe, tako, da policaju ni druzega preostajalo, nego da jo z veže. Toda porabila je trenutek, vtaknila v usta prst svoje roke, na katerem je imela prstan. Prstan je požrla. Toda obtičal ji je v goltancu in bi se bila zadušila, ako bi ji policijski zdravnik tje bil z žepnim nožem takoj prerezal goltanec ter iz njega izvlekel prstan. Ko so ji obvezali rano, so jo spravili v o-oazovalnico.
noben profesor kulturne zgodovine. Bogoslovne fagultete tudi in obiskovala, toda bogoslovje razume kakor kak rimski ali drug doktor. Blizu je tudi dan, ko postane častni doktor; to po pravici, ker je "disertacijo" predložila. Handel-Mazzetti tudi ni (jure?" — Miško: prišla v veliki svet; Dunaj, Steyr in'zadnjega vloma Linz so postaje njenega romanja.— Pisateljevati je začela že v meščanski šoli, prva njena stvar pa je bila
nje, razbije v mestu veliko okno, vredno petdeset kron, in hoče trgovcu škodo plačati s stotakom. Ta mu
pa ne more "vun dati", pa steče sto-tak menjat. — Kam boste hodili", ga Jaka pridrži, "za ostalih petdeset kj-on Vam še eno okno razbijem, pa <sVa zgovorjena".
Znanca. — "Zdi se mi, da sya se lansko zimo videla v neki gostilni; Vaša skunja se mi zelo znana zdi". — "Saj je takrat še imel nisem". — "Seveda ne Vi, ampak jaz".
Vsakdo ne more vzdržati. — Gospodinja (novi služkinji): "Kaj, samo štiri tedne ste v zadnji služi vzdržali?" — Služkinja: "Jaz bi že še, toda gospodinja ni mogla več".
Ponosen potepuh. — " Kaj pa vendar s tako vnemo po časniku iščeš,
"Oceno mojega
Nedeljski lovec. — Lovec: "Mislim, da sem petelina zadel, gospod
tiskana 1. 1890. v "Waisenkindu", ki. gozdar. Ali niste nič videli, kdo je ga je urejeval msgr. Schopfleuthner. ' perje zletelo? —v Gozdar: "Kajpa-— V Enriki Hendel-Mazzetti živi in da, saj še sedaj vedno leti, s peteli-ustvarja močna in zvesta duša. Ka- nom vred".
tolištvo je njena vera. Občudujemo ;	_
njeno vernost, njeno katoliško po- j Ribničan je prišel v New York in božnost, srčnost njenega1 prepriča- gledal ;zi0žbe. V nekem izložbenem nja; v vseh njenih delih živi duh ka- oknu vidi zapisane siedeče besede: tolištva. Tega pa mnogi ne razu- »Kupi si našo peč in prihranil boš mejo Handel-Mazzetti in razumeli' j ^uriva'»
jo bodo še-le, ko bodo doumeli ka-( Ribničan pa gre in si kupi dve pe-tolištvo. Iz njega se dviga njena ^ čeg> tako gi bom prihranil vse ku_
veličina, njena čista dobrota in nje- rJvo no geslo se glasi: "Največje pa je i	..
ljubezen".	Zaupljivo.
ZABAVA.
Tatvina na železnici. — Uslužbenec južne železnice Janez Gorjanc v Spilju ie oropal železniško blagajno na postaji v Spilju ter odnesel 47.000 kron. Zasačili so ga v trenutku. ko je nameraval poskriti u-kradeni denar. Izročili so ga graš-kemu kazenskemu sodišču.
Mladeniči -— rekruti, rojeni leta 1000 so bili poklicani v vojake v soboto 12. februarja ob 8. uri zjutraj.
Krvoločna žena. — Xa Telovcu pri Makolah je tamošnja posestnica Antonija Mesarič najela? nekega izprijenega Jakoba Lepeja. da je z batom ubil njenega moža. Po izvršenem umoru sta se podala ubiialca v
Lisjak in Puran. — Pri Lesniko-] vih nekie blizu Drave so imeli pripravljenega za pustnonedeljo debelega in težkega purana. Stricu Na-cetu so se že naprej cedile sline po slastni pečenki, ki jo bodo smukali na pustno nedeljo. Stric so obračali, a lisjak, ki je kraljeval v bližnji šumi, je nameraval obrniti — purana v prid svoje družine. Obiskal je preteklo soboto -družbo Lešnikove kuretnine in je povabil purana-de-beluharja seboj. Tiral ga je počasi proti svojemu dvorcu. Ni ga zaklal, ker mu je bil pretežak. ampak ga priganjal k hitrejšemu korakanju s svojim košastim repom. Gospod 'isjaček ie srečno pritiral purana do gozda, kjer pa ga ie zapazilo bistro oko lovca Ivana Jazbec. Z enim edinim strelom mu je vpihnil življenje. Tako so stric Nace vendar le u-7. i vali na pustno nedeljo pečenko mastnega purana.
50 LETNICA NAJVEČJE KATOLIŠKE PISATELJICE SEDANJEGA ČASA.
Pretekli mesec je praznovala 50-letnico svojega rojstva največja katoliška pisateljica sedanjega časa: Knrica pl. Handel-Mazzetti. Napisala je poleg neštetih manjših del in črtic pet velikih zgodovinskih romanov, ki so ji prinesli svetovno slavo. Po enem teh romanov — "Štefani Schwertner" ali "Junakinji iz Staj-ra". ki je izšel v "Domoljubu", je znana tudi med Slovenci najširšim krogom. Pisateljevati je začela v dunajskih katoliških listih, zadnji ve-<iki roman "Nemški junak'^je izhajal v "Reichsposti". Ob njeni 50-letnici ji posveča Jožef Neumair v " Reichsposti" lep podlistek, iz katerega posnamemo: Po Enriki pl. H andel-Mazzetti se pretaka nemška.
Za tobakarje. — Ko se je začel tobak po Evropi širiti, je imel izpo-četka veliko nasprotnikov, kajenje je veljalo kot nekaj zelo slabega, tudi s prižnic se je slišal večkrat zelo oster glas zoper to razvado, veli-( ko ljudi je imelo kajenje kot nekako predpodobo peklenskega ognja. Neki zamorec, ki je bil za strežaja
■ Nova hišna sosedi: "Menim, da bova dobri prijateljici. Vsi, gospod, gospa, hči in sin so me vprašali, če znam držati jezik za zobmi ... v takih slučaj pa je vedno veliko za povedati".
Društvo Sv. Cirila in Metoda štev. 18 S. D. Z. v Clevelandu, O.
V društvo se sprejemajo člani od 16. do 55. leta. Za smrtnino se lahko zavaruje za $150, $300, $500, $1000, $1500 in za $2000. Rojaki ne odlašajte, ampak pristopite k društvu še danes. Na-
,	,	.... . j še društvo Vam nudi najlepšo priliko,
pri nekem visokem vladajočem kne-j da se zavarujete za slučaj nesreče
zu, je šel nekoč s knezom na lov,- Za vsa pojasnila se obrnite na društvene uradnike.	*
pa je ponudil domačinu pipo tobaka. "Na'a. milostljivi gospod hudič", je mož z vso ponižnostjo odvrnil in se v strahu globoko priklonil, "lepo zahvalim, jaz ognja ne jem".
Za primerno plačo vse mogoče. —
Gledališki ravnatelj očita igralcu: 4iKako se le morete smejati v prizoru. ko umirate?!" Igralec: "Pri taki plači, kakršno mi dajete, mi je smrt resnična zabava".
Predsednik Rudolf Cerkvenik, podpredsednik Jožef Zakrajšek, tajnik John Vidervol (ii53 East 61st Street, Cleveland, Ohio), zapisnikar Jos. B. Zaver-šek, blagajnik Anton Bašča; nadzorniki: Anton Strniša, Jos. Zakrajšek, Viktor Kompare.
Društveni zdravnik: Dr. J. M. Seliš-
kar.
Zastavonoša: John Jerman. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mescu v-šolski dvorani.
Bahaški zapravljivec. — Jaka. ki
ie ravno podedoval veliko premože-

pG4

Prepričajte' se!
Da mi resnično izdelujemo najkrnsnejše žen kovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujem^ vsa dela točno in po naj Zmernejših cenah.	w
Vsem se pripgročam.
1 Si!
emeceK
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
PHONE: CANAL 2534.
55a
3E
I
X. +
+
4* ❖
4* *
❖
4s. 4» 4*
4* +
*
4*
4* *
+
4* *
* *
4*
4* *
4» 4« 4-4> 4-4-4» * 4» 4-4" 4? 4-4> 4" 4" *
4*
ZAKAJ PLAČEVATI PREVEČ?
TAKO naj bi se vprašal vsakdo, ki potrebuje ali bo kedaj potreboval kakih notarskih del. Razni zakotni agentje odirajo naše ljudstvo da je groza. Vsakdo ki plača več kot potrebno, meče proč denar!
HA DI TEGA, naznanjamo slavnemu občinstvu v Chicagi in okolici, kakor tudi širom Amerike, da doli podpisana izdelujeva vsa notarske dela najceneje med vsemi!
NIHČE Vam ne bo naredil prošnje (affidavit) za dobiti svoje domače iz stare domovine ceneje kot mi!
KADAR ŽELITE dobiti svoje domače ali svoje prijatelje iz stare domovine, tedaj pišite nam in mi Vam bomo dali brezplačna navodila.
POMNITE, da je naše geslo: "Točno in pošteno postreči vsakomur, po najnižji ceni!"
Pisma naslavljajte vedno na:
JERIC & ŽELEZNIKAR,
(Slovenska notarja.) 1849 W. 22nd ST.,	' CHICAGO, ILL.
DR. OHLENDORFOYA ZDRAVILA
so izvrstna proti
KAŠLJU, UJEDANJU,
ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU.
Steklenica stane 75c.
1924 BLUE ISLAND AVE.
POZOR!	POZOR!
PRODA SE GROCERIJA
blizu nove Slovenske šole in Narodnega Doma, ki se postavi v kratkem. Lepa prilika za podjetnega Slovenca, posebno za mesarja. Trgovina je prostorna, ter je rent sedaj še zelo nizek. — Pisma naslovite na "Lepa prilika", cf. Edinost, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.

^®®0®®®®®0®®®0®0®
POTREBUJEMO
IZUČENE SLAMNIKARICE ZA DELO PRI ŽENSKIH KLOBUKIH. PRIDITE NA DELO TAKOJ.
ORIGINAL HAT WORK, 1145 Blue Islanr Ave., Chicago, 111.
ppr -	• m


- ---t - ' i t . :	• , , K • , ■	......V- - V V • • •»
KAKO JE MIKE PEST0YAL.
Vesela zgodba-
"EDINOST
99
Menim, da bo najboljše, da nam Mike kar sam pove, kako se mu je godilo, ko je moral igrati ulogo pestunje. Sam najbolje ve, kako je bilo. Da ne bomo po nepotrebnem izgubljali časa, naj kar začne. — Mike pripoveduje:
Vodopivčev je imel letošnjo angel j sko nedeljo novo mašo. Takrat bi bil tudi jaz rad šel v cerkev, pa nisem mogel, ker sem bil ravno nekaj krevljast tiste dni;; v shopi mi je kos železa padel na nogo. V nedeljo zjutraj pa ti pride k meni soseda in pravi, da bi šli danes vsi radi v cerkev, in če bi bil jaz tako dober, ko moram že tako in tako-ostati doma, da bi malo pazil na njene otroke. — Da povem po pravici, mi ni bilo posebno za tako delo, ker se bojim majhnih otrok; kadar se katerega dotaknem, sem vedno v strahu, da ga ne bi zdrobil ali mu kaj odlomil. Pa stori enkrat dobro delo, sem si mislil; babnica bo pa še zate molila pri novi maši. —. Šel sem tedaj, ali bolje povedano, t drj
ali četveroglasno cerkveno petje! — Najrajše bi bil iz kože skočil, ko bi vedel, da bo kaj pomagalo . . . Kaj
naj storim ? — Ali naj čakam, da bodo sami od sebe jenjaii? — Lahko še presneto dolgo čakam. — Poskusimo nekaj drugega!
Vzamem škorenj iz podpečka in udarim ž njim po klopi, kar sem imel moči v sebi. — Na mah, kakor bi strela udarila, je bilo vse tiho. — To sem si pa pametno izmi-slil! — A prehitro sem se razveselil, kajti kakor na znamenje so zopet začeli vsi trije bilje peti in sedaj je šlo šele po pravici, ravno tako kakor če po maši organist naenkrat odpre vse registre v orgijah. — Veš kaj, Mike, sem si mislil sam pri sebi, nekaj drugega moraš iznajti.
"Pojdi sem Frenki, ti si priden dečko ; vidiš, tukaj imaš cent". Sedaj počasi prikoraka k meni. Z eno roko si potegne pod nosom, z drugo pa seže po centu. — 4'Na, tukaj ga imaš", obenem mu obrisen nos v njegovo lastno srajco. "Če boš pa še enkrat začel, jih boš pa dobil, že veš, kod!"
Med tem se je Žovi prav krepko
T
"Na, tukaj se igraj s čevljem !" in dal sem mu škorenj, ki sem njim preje udaril po klopi.
Nato sem se spravil na najtežje
ni — in res, kmalu zaslišim, da se je cent zakotljal po tleh. Na, sedaj mi je bilo šele jasno, da dečko ceh-ta sploh ni požrl, temveč, da mu je
delo. — Soseda mi je bila tudi na- samo padel med obleko.
ročila, naj dam malemu piti mleka, ki je pripravljeno zunaj na ognjišču. — Ampak veste, te zgodbe pa že ne bom opisoval, ker bi se mi preveč smejali. — Samo toliko bom povedal: Vzel sem bojsa iz zibelke, ga posadil na koleno in mu dajal z malo žličko mleka. Nazadnje je bil mali po celem obrazu z mlekom polit, pa tudi v moj£m rokavu in sploh po celi moji obleki ga ni manjkalo. Mali seveda zdaj ni več tulil, zato bi bil pa najrajše jaz sam začel tuliti. — Ko sem bil s tem delom gotov, mi je naenkrat postalo zelo vroče in mislil sem, da se potim : teklo mi je ravno od kolena doli. Kaj, ko bi nazadnje še mrzlico dobil?
Tristo zelenih! To je bilo čisto nekaj drugega!
"Marš v zibelko, ti ajaprabolski kajon!"—Sedaj te imam pa zadosti. Ti si pa tič, ti!" pa sem ga hitro dejal nazaj v zibelko.
Tedaj pa začne zopet Frenki tro-
eno
štorkljal sem k sosedu in sprejel1 službo pestunje. —
Troje jih je bilo. Žani je ležal še v plenicah in spal; Žovi se je že znal nekoliko plaziti po tleh, po zadnjem delu, kajpada; Frenki pa je nosil že prve hlače, take. da so se kar zadaj zapenjale. — Torej na te tri pankerte naj pazim. — Komaj je stara odšla, je že začel Frenki tuliti; Frenki je bil sploh dober trobentač. "Ma-ma, e-e-e, e-e-e, ma-ma, e-e-e, e-e-e". Dobro se je začelo! — Žovi je sedel na tleh pri omari in se igral s starim klobukom. Zdaj si ga je dejal na glavo, zdaj zopet na no-
naprej. Vzdignem ga od tal in ]3jtj kakor bi ga kdo na meh drl.
ga postavim na klop zraven sebe: "Vidiš, Žovi, kako je to lepo! Jaz si bom zrezal malo tobaka, le glej me! O, kako si ti priden bojs!" Vzel sem tobak in ga začel rezati.
"Ko si tako priden, Žovi, mi boš pa zdaj pomagal vzdigniti mehur, da bova tobak notri stlačila. Glej, glej, kdo bi si mislil, da si tako močan !" To mu je ugajalo in za nekaj časa je res utihnil. Dva sem na ta način ukrotil, Žani je pa tudi kmalu nehal, ker se mu ni zdelo vredno, da l>i se Sam drl. pn sem spravil tobak
" Bajgali, najraje bi mu bil primazal okoli ušes za strah, ki mi ga je napravil. — Pa sem bil vesel, da je možakar umolknil in začel iskati denar. — Žovi je bil pa tako tiho ves ta čas. Kaj neki dela? — Ozrem se nanj in kaj vidim ? Kakor dimnikar je izgledal, ko je obrnil glavo. Ali vam ni boljševik iz-lizal ves biks iz čevlja ter si ga raz-mazal po obrazu! — "Naj bo zaradi mene!" pravim in si prižgem pi-pico.
Sedaj pa se začne muzika od kraja. — Frenki bi rad še en cent, ker mu ga pa ne dam, jamo vpiti, kot bi mu vse zobe poruval; Žovi hoče, da bi ga nosil štuporamo, kar pa nisem mogel, ker me je bolela noga, zato vpije tudi ta in slednjič se pridruži še Žani, najbrže zato, ker bi rad še mleka. — Ne znam si več pomaga-j ti. Vsedem se na klop in začnem s pestmi tolči po mizi, z zdravo nogo pa po tleh, toda krič in ropot je bil
s=============s=========
čimdalje večji, da mi je bilo obupati. — Tedaj se pa ,tis< hvala Bogu, odpro vrata — je prišla iz cerkve — vsi trije oti so naenkrat utihnili.
*'Prav lepo boklonaj, sosed", mi pravi. "Zmolila sem tri Oešč< Marije za tebe. Otročički so bili prav pridni, kaj ne?"
"Šur, tisto pa tisto, kakor razbojniki", pravim. "Gudbaj, soseda, saj rad storim malo uslugo! Želim vam dober tek!"
— Sicer se ne smem zagovoriti, toda pestunje pa že ne bom igral nikdar več! —
"Kaj pa ti je, Frenki?" "Cent", je zastokal in pokazal na! trebuh. — Sveta nebesa, zdaj ti pa gre poba kar cel cent požreti! Ko bi mu ga bil prej vsaj s salom namazal, da bi šlo bolj gladko po grlu!
—	Mogoče se ga da spraviti ven.
—	Odprem mu gobec na stežaj in porinem svoj mezinec notri, če bi morda vjel nesrečni cent. — Oba!
—	Že me je samosrajčnik ugriznil v prst, menda je mislil, da je kranjska klobasa, obenem je pa še hujše
Kakor hitro |zatulil, tako, da sem postal čisto o mehur, že bupan.
I začne
oi sra
4'Kaj te pa boli, Frenki?" "Cent!" in zatuli iznova. "Ali si ga požrl?" "Mm — notri je —" pokaže
na;
Žovi iznova, kakor če go. — Naenkrat pa začne tudi onl^ nataknil na raženj. cviliti: "i-i-i, — i-i-i". Revče se je j "Kaj pa imaš zopet, nesrečni pan-na vso moc napenjalo, da se mu je kert?» Začel je še bolj zijati in za-vlil kar cel potok iz oči in iz, — no [pazil sem, da ima nekaj črnega na j trebuh. ja _ iz nosa. — Ko mi vsaj Žanita < jeziku. boljševik je žvečil tobak, pa Tako sem se prestrašil, da me je ne bi zbudilaKomaj sem si to mu menda ok'U5 n; bil prav pogodu. kar kurji pot oblil. mislil, se je že zganil v zibelki in j	gi pa tudi pravj? da jokaš za-
zaslišal sem novo muziko: "a-a-a, jradi trohice čika". Z rokavom svo-Tako! Ko bi bil vsaj še
LOOK OUT ZA PIJAČE,
katere so zdrave kot je TRIGLOV CAJ vroč prejden greste k počitku. MELISSA, zavoj 75c, 1000 R02E zavoj 75c, Encian (GENTIAN) zavoj 90c, in druga zelišča v zalogi. BRINJE iz starega kraja po l6c funt, celo vrečo 120 funtov (4 bušle) po 14c funt. PRAŠEK od vina (wine stein) po $3 funt zadostuje za 40 galonov najboljše kisle pijače za žejo. GRAPE JUICE $95 00 ^od. SUGAR Coloring (Short Pint) $1.50. GAUGE (MERO) za alcohol auto-radiator in za vse tekočine ki imajo proof vsebi. meri mani kot pol errada pa do 200 gradov, stane Sv?.50. Vse <fene vsebujejo tudi poštnino, samo Grape Juice in Brinje ne. K naročilom je pridja-ti ček. monev order aH draft. A. H OR WAT, 1903 \V. 22nd St., Chicago, Illinois
POŠILJANJE DENARJA ¥ KRONAH IN DINARJIH
na vse kraje Jugoslavije po pošti ali telegrafično po najnižji dnevni ceni.
IZPLAČILO DOLARJEV v gotovem denarju po celi Jugoslaviji
točno in s popolno garancijo.
Mesta, v katerih stranke lahko osebno prejmejo poslani denar v dolarjih so: ZAGREB, OSIJEK, VRŠAC, ŠABAC, DUBROVNIK, SPLIT IN BROD.
Za vsako pošiljatev od $100.00 se plača $3.00. Najmanjša cena je $1.00.
PRODAJA ŠIFKART za vse linije po določeni ceni.
SPREJEMAMO DENARNE
ULOGE in plačujemo od njih obresti.
Dajamo nasvete in pojasnila o vseli vrstah poslov svojim bra-Jugoslovanom popolnoma
■ r.'"n!ačno.

EMIL KISS,
BANKIR, 3 Second Ave., New York.

Exzcr i. a Ej-m
ITOW C~D SfZ
a-a-a
eden zraven, pa bi imel lep kvartet j
; c s 11 k n i c sem mu potegnil po jeziku.
Ven mora!" si mislim, primem bojsa za noge, ga postavim na gla-vo in ga začnem tresti na vse stra-.
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Knjigarna "AVE MARJA
19
1849 W. 22nd St.,
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Našim naročnikom in dobrotnikom kakor tudi vsem rojakom v Clevelandu in državi Ohio naznanjamo, da jih bo te dni obiskal Mr. John Jerič.
On je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse, kar je zvezi z našimi listi "Ave Maria", "Edinost" in ''Glasnik Presv. Srca Jezusovega".
Vsem ga toplo priporočamo in obenem prosimo, da mu gredo rojaki na roke v vseh ozirih. UPRAVA IN UREDNIŠTVO AVE MARIJE, EDINOSTI IN GLASNIKA P. S. J.
Izčisti svojo kri.
Sedaj potrebujete spomladansko zdravilo. Kot posledica zimskega življenja, ko je človek po večini zaprt v sobi in mu manjka zraka in gibanja—postane vaš sistem okoren, prebava nepravilna in udje več ali manj negibčni.
S
9.
ever a s Blodal
(preje Severov Kričistilec) je pravo obnovljevalno zdravilo, ki bo delalo blagodejno na izmenjavo vašega sistema, ki ga tako želite. Pomaga do poprave nenaravnih razmer in deluje kot regulator za zdravljenje kožnih izpuščajev. Cena $l.2S, Pri vseh lekarjih.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
V ZALOGI IMAMO SLEDEČE MOLITVENIKE:
Dušna paša ......................$1 50
Slava Gospodu, z velikimi črkami.. 1.50
Lurška Mati Božja .............. 1.50/ L'mni kletai


Pripravite se za neodvisnost
Priprava na smrt .........• -............1.50
Nebeška hrana ........................1.50
Vir življenja in svetosti ..........1.50
Duhovni boj ......................	1.50
imarnice, Skufca ................................150
Sveta spoved ..........................................1.50
Premišljevanje o Presvtem Reš-
njem Telesu ......................................1 50
Sv. Jožef.............................................i 50
Evangeljska zakladnica ................1.50
Krščanska mati ....................................1,50
Šmarnice, Volčič ..................................1 50
Sv. Rožni Venec ................................1.50
Marija Devica Majnikova Kraljica	1.50
Kruh življenja ........................................2.00
Večna Molitev...........................2,00
Molitevnik, Rev. K Zakrajšek
O F M ................................................r.oo
Sv. Družina ........................2.00
Bodi moj naslednik ............................1 50
Hvala Božja ■ ................................1.00
Chicago, 111.
Kristusa ........................ 1 00
Življenje svetnikov I. in I.. del
(stara izdaja) zvezek ...........4.OO
Zore, Življenje svetnikov I. zvezek 1.00 Zore, Življenje svetnikov II. zvezek 1.00
.50 .50
.50 .50 .50
.50 .5or
Varna banka, kamor nalagate svoj denar.
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka •dprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer.
CENIK KNJIG DRUŽBE SV. MOHORJA.
Katere ima v zalogi knjigarna "Ave Maria".
Jeruzalemski romar, dva zvezka po $ .50
Jedro katoliškega nauka „........ 1.50
Kazalo za Slov. prijatelja
Od blagoslovil.................... 75
K ristusovo življenje in smrt......3 00
Križana usmiljenost .............. 75
Krščansko katoliško nravoslovje.. 75
Mesija, I. in II. del, zvezek........ "50
Nebeška krona ...................- 50
Pamet in vera, I. II. in III. del
zvezek ..........................50
Prilike P. Bonaventure •.......... .75
Slovenski Goffine ................ 3 00
Slomšekovi pastirski listi.......... 50
V	boj za temelje krščanske vere., .50
V	tem znamenju boš zmagal .... .50 Katoliška cerkev kraljestvo božje
na zemlji ......................
Zgobe sv. pisma I. in II. del zve-
zelc ............................ 1.00
Življenje našega Gospoda Jezusa
Gospodarski nauki ................
Naše škodljive rastline 1.—5. zvezqk Poljedelstvo i. in 2. snopič 13 del Umna živinoreja 1. in 2 snopič.... U mni kmetovalec, II. in III. snopič
Živali v podobah, 2. zvfezek ......
Brstje ............................ 50
Cecilija, pesmarica I. in II. del po i'oo Slovenska pesmarica I. in II. po.. 1.00
Poezije ........................... 75
Slovenske legende ................ 50
Avstralija in nje otoki .......... .. ,50
Bolgarija in Srbija ...............50
Pri Severnih Slovanih ............ 50
V Kelmorajn .................... 50
Kitajci in Japonci ......................50
Podobe iz misijonskih dežel....... 50
Domači zdravnik .................50
Kako si ohranimo ljubo zdravje i.
in 2. snopič .....................50
Pravljice .....................
Na smrt obsojeni — Igra — Rev.
Meško ......................... go
Lešniki ............................
Jagode ........................... ;50
Zimski večeri .......................
Cerkvena zgodovina i., 2., 3. zvezek .50
Boj za pravico, povest.............
Deset i brat, povest .............. 50
Deteljica, povest...................50
Fabijola ...........................50
Izdajavec, povest ..................50
Križem sveta, povest...............50
Mati božja dobrega sveta.......... "50
Na krivih potih, povest .......... .50
Oglenica, povest ...................50
Perpetua, povest ................. .50
Pisana mati. povest ............•. =;o
Ptički brez pnezda,. povest .........50
Razne povesti .................... .50
Sorodstvo, povest .................50
Svetloba in senca, povest .........50
i voje angeljcvih češčcnj ............50
fTnorniki, novest...................50
Veliki trgovec, povest .............50
Za srečo, povest ................• • .50
ŽivUenia trnjeva pot, povest.......50
Friderik Baraga ...................50
Franc Pire .................____ .50
Slovenske večernice od 41. zv. do 72 zv. po .......................50
Pri naročilih naslavljajte pisma na:
SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS,
1849 West 22nd StREET
CHICAGO, ILL.
1
... .A ..1. .k- ..	feiiK

ill


AMERIŠKA
SLOVENKA t
(Iz urada am. Rdečega križa, infor. odd.)
A
RAZNO
4> *
4-
KAKO
Urejuje Miss Marica.
4» *
Dete mora biti vsaki dan okopano. Mati naj ima za dete posebne brisače kakor tudi krpe za umivanje. V sobi, v kateri mati koplje otroka, naj temperatura ne presega 75 stopinj in voda ne 100 stopinj Fahrenheita. Ko je dete staro šest mesecev se lahko gorkota vode zniža na -90 stopinj. iZelo priporočljivo je detetu umivati prsa večkrat z hladno vodo, s čemur se dete utrdi in se ne prehladi tako hitro.
Najprimernejši čas za kopanje je sredi predpoldneva in sicer predno se mu da hrano.
Dete naj bo oblečeno kar najbolj mogoče enostavno in priprosto. Vsa obleka deteta naj bo iz blaga, katero se lahko pere. Dete naj vedno -nosi pas ali povoj. Plenice in vrhovno oblačilo je glavni del obleke; v hladnih in mrzlih letnih časih naj ho dete oblečeno še v lahke volnene srajčke in krilce iz flanele. V sobi naj bo dete oblečeno zelo lahko ko se pa soba, v kateri dete spi ali! se igra, zrači ali ko se ga vzame ria zrak, naj bo dete temu primerno tudi oblečeno.
Vsako dete dobi dovolj prostih vaj z jokanjem, brcanjem, mahanjem z rokami ali pa plazenjem po tleh. Vsle dtega se ne sme dete zavijati v tesna oblačila, ampak ista morajo biti dovolj ohlapna, da dete lahko giblje z udi. Nepriporočljivo je dete preveč nositi na rokah, vsled česar postane dete razvajeno.
Dete naj bo navajeno na red v vsaki stvari, kopanju, hrani in spanju. Detetu je treba dajati redno, vsake tri ali štiri ure hrano, navaditi ga je treba na redno spanje, in ravno tako ga je treba tudi kopati ob gotovem času. Ko je dete staro šest mesecev naj se mu ponoči ne daje nobene hrane in naj nepretrgoma spi. —
-o-
KUHINJA.
8.	Drobnjakovi štrukeljci za v juho. — Napravi vlečeno testo iz l/\ litra moke, mlačne vode, pol jajca in nekoliko soli ter pusti pokrito, da počiva vsaj pol ure. Medtem vmešaj v skledi pol žlice masti, surovega ali kuhanega masla, 1 žlico kisle smetane, 1 rumenjak in sneg 1 beljaka. Razvleči testo, odreži, kar je ob robu debelega ter namaži s pri-
" pravljenim nadevom, potresi po njem za eno pest krušnih drobtin in za eno žlico drobno zrezanega drob-njaka, potem zvij od široke strani, da je štrukelj bolj podolgast, ga razdeli s kuhalničnim držalmo v dva prsta široke kose in jih odreži, kjer si pritisnila, na male štrukeljčke. Te štrukeljčke zakuhaj v vrelo juho, kjer naj vro 8 dp 10 minut. Stresi jih v skledo in postavi takoj na mizo.
9.	Ocvrt kruh. — Kruh zreži na male kocke, stresi ga v raztepena jajca, v ponvi razbeli masla ali masti, ko je vroča, prideni v jajca pomočeni kruh ter lepo rumeno ocvri.
10.	Žličniki z ocvirki v juhi. — Sesekljaj prav na drobno 5 dkg mrzlih ocvirkov, deni jih v skledo in jim primešaj desetino litra mrzlega mleka, 11 dkg moke in 1 celo jajce. Testo dobro stepi, potem pa ga zajemaj z žlico in polagaj v oso-Ijeno vrelo vodo, kjer naj se tako pripravljeni žličniki kuhajo 8 do 10
SE VRSE POROKE V RUSIJI?
Žalosten vzgled boljševiške in brezverske zablode nam daje Rusija. Prvotno so boljševiki namera-;vali odstraniti vse ovire in omejitve pri sklepanju zakonov. Nameravali so kakor vse drugo komunizirati tudi žene, to je, ženska bi naj postala skupna last. Toda to ni šlo in uvedli so civilni zakon. Sedaj se v boljševiški Rusiji sklene zakon pred civilnim uradom. Ženin in nevesta
, r . . ...	gresta enostavno skupaj na urad,
\ mešaj za jajčno velikost surovega ondi ju vpišejo y knjigo> rQke
masla, 2 rumenjaka, 2 v vodi na- ložita kot znak prisege na rdeČQ za_ močeni m ozeti žemlji, 15 do 20 dkg stavo in ka je končana. Zeni izstrgane vranice, nekoliko drobno je dano na prosto ali si ohrani syo_ zrezane čebule, zelenega peteršilja je prvotno ime, ali pa sprejme mo-in strok česna, pridaj sneg 2 belja-} ževo ime. Nevesti da država pokov, 3 do 4 pesti krušnih drobtin, trebno perilo. In ravno to je bil nekoliko soli in za žlico moke. To^ povod, da so se nekatere ženske vsak vse narahlo zmešaj; ko juha zavre,' mesec poročile z drugim moškim, Ie
vzemi žlico, jo vtakni v vrelo juho da dobe mnogo obleke in perila. _
in	T^	Boljševiki so pa končno bili prisi-
M m tt it ^^ it ^ ^ ^
0
0
FOR OUR YOUNG FOLKS.
in zajemaj, ne preveč polno, testo in ga spuščaj v vrelo juho. Žličnike kuhaj v prostorni posodi pokrite 10 minut. QZa 8 do 10 oseb.)
12.	Vranični cmoki za juho. — Zreži tri 1 dan stare žemlje (ali belega kruha) na kocke, jih popari z osminko litra vrele juhe in pokrij ter postavi za yz ure v stran, da se napoje. Medtem vmešaj 1 žlico masti, 1 jajce, 8 dkg vranične mezge, ki si jo nastrgala iz sirove vranice, nekoliko drobno zrezanega peteršilja, čebule, popra in majaronovih plev. Nato prideni žčmlje in pičlo žlico moke ter napravi iz tega testa cmoke, ki naj bodo za drobno jajce veliki. Cmoke kuhaj % ure narahlo v vreli juhi. (Za 4 do 6 oseb.)
13.	Vranični cmoki z zdrobom. Naprej vmešaj iJ/2 dkg masti z rumenjakom debelega jajca in 5 dkg izstrgane vranice; nato napravi sneg iz beljaka in ga narahlo primešaj rumenjaku ter končno primešaj še 12 dkg pšeničnega zdroba. Potem pa takoj vzemi žlico, jo pomoči v juho in ž njo zajemaj po pol žlice testa in ga spuščaj v juho, ki mora vreti. Testa ne smeš prav nič pustiti stati, ker bi sicer postali žličniki trd i. \ 20 minutah so kuhani.
14.	Žličniki iz obrezkov od štruk-ljev (za v juho.) — Te žličnike pri pravi tako-le: Ko si razvlekla testo za štruklje, ga okrog kraja ob-reži, zgneti dobro in skuhaj (y2 ure je kuhan), ter postavi na hladno.— Kadar ga potrebuješ, zribaj ga na strgalniku, potem vmešaj 2 dkg masti ali surovega masla in 1 jajce, primešaj še zribano testo, primeroma od enega štruklja, malo osoli in zakuhaj z žlico, kakor druge žličnike, v vrelo juho. Kuhajo naj se 8 do to minut.
15.	Možganji žličniki. — Vmešaj 1 žlico masti in 1 jajce; pridaj drobno zrezanega zelenega peteršilja in čebule, ščep popra, eno v vodi namočeno in ožeto zemljo ter polovico svinjskih, telečjih ali govejih možganov (možgane poprej osnaži in sesekljaj). Prideni žlico moke, par zrn soli in žlico krušnih drobtin. Nato vse narahlo zmešaj, zajemaj z žlico krušnih drobtin. Nato vse narahlo zmešaj, zajemaj z žlico ter zakuhaj majhne žličnike v vrelo juho. Ko so 12 minut vreli, jih stresi v skledo in daj na mizo.
16.	Polžki iz obrezkov vlečenega testa. — Potrebna je deščica, ki je nalašč za to narejena, ki ima vrezane majhne žlebičke. (Dobi se v vsaki prodajalni suhe robe.) Ko delaš gibanico (štru-delj), obreži, preden ga namažeš z nadevom, o-kroginokrog testo, ga zgneti skupaj in z dlanjo zvaljVj iz njega za prst debelo klobaso, to razrezi v koščke, za debel fižol velike, podrgni vsakega posebej po robati deščici, da se napravijo tanki, zaokroženi polžki. Te polžke zakuhaj v slano vrelo vodo 10 minut. Nato jih odcedi.
TO OUR BOYS AND GIRLS.
. " _*
From now on we will publish letters in cJur column "For Young Folks", so we would be very glad to hear from our young folks from various parts of the country. We are quite certain that every boy and girl has some interesting subject to write about, for instance how your clubs, socialities, etc., are making progress, and such similar things.
Hiping to hear from our young folks,	I remain,
EDITOR.
Ijeni, da so omejili prepogosto sklepanje zakonov enih in istih oseb. Komunizem zahteva, bodi vsa vzgoja otrok v državnih rokah. Sicer so po nekaterih večjih mestih uvedli državna vzgojevališča^ za otroke, katera bodo pa morali polagoma spremeniti v državne poboljševalnice, kajti v teh državnih vzgojevališčih ni najti nobenega sledu prave otroške vzgoje. Vsaka verska vzgoja o-trok je izključena in strogo prepovedana. Brezyerska vzgoja mladine naletava v Rusiji na vedno hujši odpor, zlasti od strani duhovščine, ki si kljub preganjanju znala ohraniti znaten vpliv med priprostim ljudstvom. Vsa znamenja kažejo, da bo prišlo v Rusiji do splošnega odpora širokih ljudskih mas. Ta odpor pa bo brezdvomno strmoglavil ves današnji ne vzdržljiv družabni red v boljševiški Rusiji.
TALE OF AN APOSTATE.
(Continued from last issue.)
KRVAVE ŠTEVILKE.
Ruski boljševik Crevvčajka, ki je član boljševiške preiskovalne komisi je, je pred dnevi podal o delovanju te komisije v 20 ruskih pokrajinah v dobi od leta 1918 en 1919 sledeče podatke: V dobi od leta 1918 do 1919 e bilo v 20 ruskih pokrajinah udušenih 344 uporov, razkritih 412 protirevolucijonarnih organizacij, u-smrčenih je bilo 8359 oseb, v zapore vrženih 34,344 oseb, 13,111 oseb je pa bilo zaprtih kot talci. Te krvave in grozne številke nam pravijo, kako daleč bi prišlo tudi pri nas. ako bi se spolnile sanje in želje boljše viških fanatikov.
NEKAJ O GRŠKI VOJSKI.
Največji vojaški škandal v dobi svetovne vojne je bilo romunsko vojaštvo, ki je bilo tako tepeno od Nemcev, kot nikdo drugi. Menda še slabši vojaški materijal kot ga posedajo- Romuni, imajo še danes Grki, ki so odnesli srečno svoje zajčje pete iz svetovne borbe. Ker so, igrali Grki v svetovni vojski vlogo dolgouhcev, so se spustili sedaj z 'bogato vojno" skušnjo nad uboge Turke v Mali Aziji, ki tudi menda niso bogzna kaki junaki. Mesto vojno slave so doživeli Grki v bojih s
The girl broke from her and hurried on; the earnestness of the prayer disconcerted her, and she walked rapidly past the bare fields, and brown, dying trees, as if by very speed she could control her whirling thoughts. The sombre, melancholy country was such an image of herself,—withered, bleak, and bare as her own wretched life. On and on she went, ever walking faster, until fatigued, and almost out of breath, she approached a lw. irregularly shaped dark building. She started as she saw the open doorway. Unconsciously she had taken the road which led to the monastery of the
P- Fathers, situated at H-. She
knew the building, for she had passed it on previous occasions, but she had never entered it. Now, however, a strong desire to rest, blended with an unaccountable impulse to enter, sent her within. There was no light save that of the sanctuary lamp; and as she went up the stone aisle, her steps, to her own ears, seemed to have a singularly echoing 'sound; half way from the altar she sank into a seat and buried her face in her hands. Dead as she was to her faith, some reviving instinct of it made her veil her gaze from the altar, where, she once believed, there resided th divinity and humanity of hr God and Saviour.
Various and many were the thoughts which thronged upon her.—feelings, influences, aspirations of the old times when she lived strictly to her faith and was happy in its practice, rushed upon her. and somehow, oddly linking itself with them all was a vivid picture of St. Peter's denial. She saw whim as she had seen him, in a painting years before, meeting the glance of his Divine Master. She looked up suddenly to dissipate her wild fancies, and her eyes met a life-size picture of our Lord. Owing to the di m light of the chapel the face in its
lirfht coloring alone was visible; she Not as Ordered.—Judging by the way
started at the expression of the eyes Germany is acting, the Allies seem to that seemed bent upon her; they were! have won the Peare de Resistance —
e J'ving orbs in their deep, wistful,! Seattle Post Intelligencer, reproachful look. She shrunk from them,	—_
him.
He did not interrupt by a word that tearful, broken contrite story. The penitent did not look up; she had but one consciousness, that of being still at the wounded feet of her cruelly-forsaken Saviour, and she bared her soul as she would have done to Him. Every circumstance of that miserable five years was told; every thought and feeling accompanying her singular restoration, related. The white, seamed face that bent above her was radiant; the deep, dark eyes moist with joyful tears—rarely had souls come to him so touched by God as was this one.
He spoke at length, as if inspired, all that her stricken soul so needed. His words strengthened her; they fanned into brighter flame the desire to do a lifelong penanc^, and they infused into her a new, sweet hope—she might be all, and even more than she would have been, had she not been thus guilty; she might bind God's love to her more closely than if she had never outraged it; she might become His own more intimately, more preciously, than if,she had never sinned.
Having given instructions for her fu-tue conduct, he blessed her solemnly and tenderly, and she left him to go in turn before the altar, and pour forth such a thanksgiving as must have gladdened the whole court of Heaven (To be continued.)
JUST WHERE YOU ARE.
Don't waste your time in longing For bright, impossible things; Don't sit supinely yearning For the swiftness of angels wings: Don't spurn to be a rushlight, Because you are not a star; But brighten some bit of darkness By shining just where you are. t
There is need of the tiniest candle As well as the garish sun; The humblest deed is ennobled When it is worthily done;; You may never be called to brighten The darkened regions afar; So fill, for the day, your mission By shining just where you are. *
Just where God bids you stand, Though down in the deepest shadow Instead of the sunlit land; You may carry a brightness wwith you That no gloom or darkness can mar, For the light of a Christlike spirit Will be shining wherever you are.
The weaker a man in authority, layman or cleric, the stronger his insistence that all his privileges be acknowwledged.
Timely Advice.—The only way to keep
dry feet in wading through a slush-fund
is to gumshoe.—Pittsburgh Sun.
and looked at the large statue of the Virgin Mother a little to he right; but she felt as if the eves had followed her.
St range emotions warred in her soul. Was her faith returning? Were God's arms at last snatching her from the abyss to which she was hastening? She quickly sank upon her knees; she raised her clasped hands to the marble image, and prayed as she had never prayed before: "Mother of God! I was once your child. Help me now; save me from my-vself; restore me to my faith".
Her lips had not uttered the words, but her soul had cried them, and they were answered. She believed again.
It seemed as if her heart would melt in the tears she shed; copious, burning, they bedewed the part of the pew on which she leaned. Her betrayed, deserted God was vividly before her, and she
furki poraz, katerega ne bodo več vvas knee,ins at his fee like Magdalen of
old, seeking to bathe them with her
popravili. K zrahljani grški vojski,1 t°c„s
ki
Her soul, touched by some mir-
se je tepena zatekla v Smirno,j aculous influence of divine' grace gomazi toliko strahu pred Kemali-sti. da zahteva grško vojaštvo, da se ga prepelje domov. Potomci nekdanjih junaških Grkov, ki so klestili Perzijane doma in po Aziji se presneto slabo kažejo v junaštvu.
PALESTINSKA TRGOVINA NAPREDUJE.
London, 28. febr. — Meseca decern bra p. I. je Palestina uvozila blaga v vrednosti 559.000 egiptovskih funtov. (Egiptovski funt znaša $4.94). Tzvoz pa je znašal v istem času 67.-
nvnut. (Za 4 osebe.)
11. Vranični žličniki za juho. —'mostojno jed ali prikuho.
stresi na krožnik in zabeli z ma- 790 funtov, slom, v katerem si zarumenila ne-| Blago so uvažali iz Anglije (160-koliko krušnih drobtin. Polžke po-11 000 funtov), iz Združenih držav stavi s kislim zeljem na mizo kot sa-i ^7.385 funtov), iz ' Indije (41 000
Dangerous.—"I sing only for my
friends".
"And are they still your friends when you get through."—Boston Transcript.
WHAT IS MY CROSS OF TO-DAY?
It is a person whom Providence has
was
obsorbed in Him; it would have dissolved itself in contrite tears; it would have annihilated itself in its bitter remorse.
Lights now twinkled in different parts of the chapel, and dark-robed forms passed her on their way to the confessionals arranged on either side. She heard the slides of the different tribunals as they were drawn; the steps of the penitents as they repaired to the altar to make their thanksgiving. She looked about her, and after a moment impulsively rose. In a few seconds she was kneeling within one of the tribunals of penance.
Providence had guided her steps; for he at whose feet she knelt, had the re-
placed near me, and whom I dislike; who humiliates me constantly by her disdainful manner; who wearies me by her slowness in the work which I share with her; who excites my jealousy because she is loved more than I and because she succeeds better than I; who irritates me by her chatter, her frivolity, or even by her attentions to me.
It is a person who, for some vague reason, I believe to be inimical to me; who, according to my excited imagination, watches me, criticiese me, ridicules me.
She is there, always there . . . My efforts to avoid her are of no avail.
A mysterious power seems to multiply these appearances before me'. * * *
This is my most painful cross; the others are very small compared to this.
Circumstances change, temptations diminish, positions improve, misfortune becomes endurable by habit, but persons who are disagreeable to us always irritate us more and more.
* * *
HOW I MUST BEAR MY CROSS TO-DAY.
By not showing in any way the weariness, the dislike, or the involuntary repulsion which her presence causes me. By obliging myself to render her some service; it matters little whether she [ knows it—it is a secret between God
putation of a saint among his brethren;1 and me.
his austere life, his tender charity, and j To frequently say something good of his great detachment hadf long been, her talents, of her virtues, her tact . . . evident despite the humility which would I will, certainly, fined something to have concealed all. Some said that he! praise.
was divinely inspired in the confessional,' To pray seriously for her, and even to
i f«!*' \ 7*"""''	i 41 .mju so that he could read the souls of peni_ po so far as to ask Go(J tQ Jove her and
i iuntov) in iz Kgipta 35.OOO funtov, ^tents even before they were disclosed to leave her with me.
.....v ST- • ' '■

EDINOST'
Ta .misel se je zdela Janezu modra in pomirljiva. Na izprehod vendar ni hotel iti mimo Smukcfve hiše in na sprehodu z Jožetom ga je spremljalo vso pot pusto pričakovanje, da bo zdajzdaj srečal Meto. Od-dehnil si je, ko je bil zopet doma. Kmalu pa ga je zopet napadla zavest, da se ne bo mogel vedno ogibati in da se vidno nalašč niti ne sme ogibati, če noče zbuditi hujšega suma, in da se je treba vdati v neprijetne razmere.
Drugega dne je hitel vendar sam v tvornico. Potegnil si je klobuk na oči in naredil ovinek, da ni prišel delavkam preblizu. Ko pa se je vračal opoldne proti domu, ga je čakala Meta. Zdelo se mu je, da ima objokane oči.	tftii
" Kako pa, da si prišla na Fužine ?" jo je vprašal nejevoljen in ji segel v roke.
4'Za teboj", je dejala tiho in izku-šala uisti oči, ki jih je Janez umikal. "Doma mi ni bilo prestati več. Tvoj oče pravi, da sem te odgnala jaz od doma".
"Kaj poslušaš neumne besede! V tvornici vendar ne boš delala; vrni se r
"Če se vrneš ti. Sama ne grem".
" Ali nisi bila že prvi dan sita, nove družbe?"
"Slabi ljndje se dobe povsod in dobri tudi. Snedle me delavke ne bodo; vaša Dragica pa me je sprejela tako ljubeznivo, da ji ne bom nikoli - zadosti hvaležna. Vendar, Janez, ali bi ne bilo najboljše, da se vrneva oba. Vrniva se oba!"
"Jaz ne grem. Ti pojdi!"
"Brez tebe ne grem", je odgovorila Meta in potegnila z roko črez rosne oči. "Oh, poslušaj me, Janez, in pojdiva oba!"
"Prazne besede!" je dejal fant o-i sorno. "Ja nisem prišel, da bi se (
stran. "Oba bova služila v tvornici, morem gledati, če jim ne morem nič in če bi se devalo skupaj, kar si pri- dati. Z besedami me ne prosijo, am-služiva, bi bilo že nekaj denarja.— |Pak z očmi, z očmi. Niti mleka ne Kaj, če bi se poročila tukaj? Me- dobe zadosti. Pridni so pa vsi. Ko-
ni bi mati dovolila in tebi ne more nihče braniti".
"Na to še misliti ni", jo je zavrnil Janez. "Jaz da bi se ženil v tem nesrečnem kraju! Nikdar. Še naslikan ne bi hotel ostati tukaj. To so tako neumne, tako nore misli, da si jih takoj izbij iz glave. Jaz, ože-njen na Fužinah, v tem dimu in blatu!" Janez se je tako raztogotil, da ga je prestrašena prosila Meta, da naj ne kriči, da neNbodo mislili ljudje, da se prepirata. "Tem ljudem tukaj", je končal Janez s pritajeno jezo, "tudi ne pripoveduj, da sva se mislila vzeti! Njim to nič mar in jaz nočem, da bi se brigali za mene ljudje, za katere se jaz ne brigam nič. Torej molči!"
Ločila sta se oba slabe volje, oba s trdnim sklepom, da ostaneta, kjer sta. Mladeniču je pojemalo upanje, da bi ga poklicali domov; v Meti-nem srcu pa je prevarjeno pričako-i vanje rodilo trmo, ki se je upirala grenkim čuvstvom in jih sladila s tiho nado srečnega izida. Da jo je hotel Janez takorekoč zatajiti, jo je bolelo; toda opravičevala ga je z rahločutno obzirnostjo, ki noče, da bi njo obirali zlobni jeziki; zdelo se ji
ravnanje premalo previdno. Po pravici. Zakaj Jemčevi so imeli že svoje misli. Meta se prikupuje Janezu, morebiti nevedoma, to je bilo
je celo, da mu mora biti hvaležna za k0i$.
maj shodijo, že primejo za delo.— Deklice sede doma yes dan, kadar niso v šoli, in vezejo ali pleto, dečki pa nabirajo suhljad ali jagode ali gobe po gozdih ali pa letajo lačni za krajcarji. Oh, ti siromaki nimajo nobene mladosti".
"Starosti pa tudi ne", je dejal Je-mec. "Saj ne bodo živeli, ^dravje je kapital, ki se ne sme manjšati, če hočemo dobivati obresti. Ali ni tako, Janez?"
"Seveda", je pritrdil fant. "Kdor mladega konja prezgodaj vpreže in mu preveč nalaga, ga ugonobi".
"Kaj pa ti, Janez?" je dejala Jem-čevka. "Ali si nisi naložil preveč dela? Ali boš vzdržal?"
"Oh, res, Janez", je pritrdila Meta in ga proseče pogledala, "poslušaj pametne ljudi! Denar ne nadomesti zdravja; bolezen pa pobere oboje. Oh, varuj se!"
"Če bi pomagalo varovanje, bi bogatini večno živeli", je dejal Janez in se začel meniti z Dragico, ki je bila mirna in resna, brez nepotrebnih skrbi za sebe ali za druge. Poslavljal se je z Meto, kadar je odhajala, kakor vsi drugi, morda še nekoliko hladneje, in spremil je ni ni-
NEPOŠTENI HOTEL.
Dunajski stanovanjski urad je hteval 83 hotelov, ki služijo izl no umazanim namenom za stanoi
in
iasno; fant pa da je tako ponosen	...
■	, ,	V • „ nJa- V resnici je res nekaj nezasli-
tako moder, da se ne briga za no- J	J	. . asn
m h	jsanega, da stoje v mestu, kjer je ta-
ko pomanjkanje stanovanj, velikanske, deloma po štirinadstropne palače, izključeno na razpolago razuzdanosti. ' Toda gospodje lastniki so petični in imajo zvezo, obrnili so se na upravno sodnijo in so menda zmage gotovi. Mestni odbor je naročil stanovanjski komisiji, naj se z lastniki hotelov pogodi dobrim potom, očividno sluti, da bo sodnija odločila proti nji in za petične gospode. Taki hoteli delajo tudi veliko konkurenco drugim poštenim hotelom, ki ne delajo umazanih dobičkov, škodujejo tujskemu prometu, ogrožajo . javno varnost itd. toda lastniki so veliki in ugledni gospod-
to uslugo, za to nežno skrb. Kako previdno je občeval Janez z njo! Naj sumi ji vej šemu človeku bi ne mogel zbuditi nobene slutnje. Sčasoma pa se izide vse po sreči.
Tako je ostala tudi Meta kot delavka v tvornici. Imela pa je svoje razloge, da se je prijateljila z Drago, ki se je bila tako lepo potegnila zanjo. Hodila je k njej v vas, tem rajša, ker ni imela nobene dru-ffe družbe; nosila ji je sadja in kar je drugega dobivala od doma in ji pomagala pri domačih opravkih.
lanez pa se je previdno in ozirno odtegoval tej vsakdanji druščini. — Dobro došel izgovor se mu je pomiri
kmetskega dela pri krčmarju Roži-ču. '
"Človek vsaj tudi postrani nekaj zasluži", je dejal. Zvečer pa je ino-
si je dejal. "Saj pride
"Čemu!' jutri zopet".
In mi se motil. Prišla je s polnimi rokami, da bi delila, kar so ji bili poslali od doma. Nakopičila je na mizo pred Janeza jabolk in hru-šek in belega kruha in suhega mesa. On pa je nabiral obrvi in pori-
beno žensko nič. Janezov ugled je rasel in stari Jemec je bil vsel in srečen, da je dobil njegov sin takšnega tovariša, ki mu ni vedel para med vrstniki. Meti pa so se nekoliko muzali in nekoliko so jo milovali. Mati in hči sta preudarjali, kako bi lepo in ozirno spametovali deklico, ki se jima je zdela dobra in poštena, samo nekoliko ničemurna in premalo resna. Bali sta se zanjo, da se ne bi seznanila s kakšnim malopridnim delavcem ; začeli sta jo lepo učiti, in da bi laže pazili nanjo, sta jo držali v svoji družbi. In ker je bila tako ljubezniva, da je rada zahajala k njima, se je tudi začelo materi in hčeri dozdevati, da postaja vse bolj resna in modra, da se ne( Je-ozira po moških in ne nasmiha več. Janezu. Kaj čuda, ob takšni vzgoji* in v takšni družbi! Ugajalo jima je posebno, da se je Janez časi, kadar je prihajala Meta, kar poslovil. Moder, zlata vreden mladenič! Kako pridno je delal, kako premišljeno govoril, kako pametno se vedel! Da začno ljudje brez posebnih razlogov natolcevati in opravljati, to seve ; a njemu ni mogel nihče do živega.
(Dalje prihodnjič.)
SPREJMEMO IZPRAŠANE BOLNIŠKE STREŽNICE. Plača $50.00 na te^en.
The Mid West Hospital, 1940
PnrV Ave., Chicago, 111., sprejme v
nil darove od sebe: "Cemu mi bo!i službo reflektantinjc, ki imajo že Saj ne stradam. Dragica, vzemi in!dveletno P™kso. Obleka, stanova-
* itt
spravi I
Meta je zardela in se nasmehnila v zadregi. Opravičevala je sama pri sebi Janeza, ker se ji je zdelo, da umeje njegovo ravnanje. Drugič pa si ni več upala ponuditi Janezu do-, mačih darov. Kar na mizo jih je ko je dobil za proste ure nekaj J postavila, v nadi, da dobi vsaj svoj
del tudi Tanez, in najljubše ji je bilo, če so res vsi segli po tem, kar| je bilo enemu posebno namenjeno, j Tanezu se je vendar zd.elo njeno
nje, ni.
perilo in izdatki posebej plaču-Mid West Hospital, 1940 Park Ave., Chicago, 111.
Ali si že odgovoril na šaljiva vprašanja v zadnji številki Edinosti.?
imnwmnnnnTr»» SLOV. KAT.
PEVSKO
DRUŠTVO
"LIRA"
Slov. kat. pevsko društvo "Lira'*, Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 1109 Norwood Rd. — Tajnik: Ignacij Zupančič. 6303 Carl Ave. — Blagajnik: Frank Mat-jašič, ,6526. Schaifer ave. — Kolektor John Stele, 6713 Edna Ave.
Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer.
Seje vsak prvi torek v mesecu v stari šoli sv. Vida.
vračal. Zdaj sem tukaj in ostanem raj pa£ prisedati doma in poslušati.
tukaj, dokler se doma kaj ne izpre-meni". Molče sta hodila počasi vštric, mladenič jezen in dekle žalostno.
"Še nekaj mi e prišlo na misel", je dejala ona črez nekaj časa tiho s povešenimi očmi in se obrnila v
ko je pripovedovala Meta, kako siromašno da žive pri Smuku, kjer norabi gospodar skoraj ves zaslužek zase in morajo stradati žena in o-troci, hvaležni in veseli, kadar jih vrhu vsega drugega ne pretepe oče.
"Meni se tako smilijo, da jih ne
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6317 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O.
t

priporoča z* nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MO KF OBLEKE po naročilu točno in ceno.
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
ALPENTINKTURA je najuspešnejše na svetu za rast in proti izpadanj« las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradavice v 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru-slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane, opekline, potne noge in za druge bolezni imam jiko uspešna zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jih zastonj.
KRASEN KOLEDAR in žepno knjižico pošljem vsakomur zastonj, pošljite mi le za poštnino, V potrebi velja te knjižica vsakemu več kot $10,00. —
I	JAKOB W AHCIČ
1 6702 Bonna Ave., N. E.	Cleveland, O. I
SLOVENCEM V CLEVELAN-DU, OHIO!
Slovencem v Clevelandu in ta mošnji okolici naznanjamo da ima v zalogi letošnje "Mohorjeve knjige" za leto 1921, naš zastopnik
Frank Suhadolnik, 6107 St. Clair Ave., Cleveland, O On ima tudi v zalogi vse knjige, ki jih prodaja naša tiskarna. Za naročila in vse stvari, ki se tičejo nas se lahko obrnite vsakokrat na nje ga.- Vsem ga najtoplejše priporo čamo.	"
Slovenian Franciscan Press,
Chicago, 111.
če ste varčni pri eni stvari zakaj niste pri drugi?
— Slovencem v Chicagi naznanjam, da izvršujem [ vsa čevljarska "dela najboljše in najhitrejše. Sedaj ko je neznosna draginja, si veliko prihranite, če daste svoje čevlje popraviti. Zalegli Vam bodo kot novi, poleg tega pa ostane Vam v žepu nekaj dolarjev. Moje delo je izvršeno z najboljšimi stroji in je nad vse trpežno. — Poskusite in prepričajte se sami!
Prodajam tudi trakove za čevlje, kakor tudi razne kreme za čiščenje čevljev.
Za vse se Vam priporočam
J. ADAMS, i845 W. 22nd St., Chicago-
DRUŠTVO SV. VIDA STEV. 25
__	K. S. K. J.
Ima svojo redno mesečno sejo na 'sake orvo nedeljo v mesecu v Knausor
Ivorani, cor- St- Cleir Ave. and 62nd Str. N E
Uradniki zs. leto igao. Predsednik, Anton Grdina 1053 East 62nd Street., tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph Ogrin 1051 Addison Rd- W.; Društveni ? d ravni k Dr. J. M. Seliskar na 6127 St ~*lair Avenue-
Novi člani st »prejemajo v društvo )d 16-ffa leta do 50-ffa leta starosti i« e zavarujejo za posmrtnino $1000 500-0*
ili 250.00 noše društvo plačuje $6.00 te-lenske bol. potpore-
Naše društvo sprejme tudi otroke ▼ Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro-i in e zavarujejo Sioo.oo: Otroci po 16. rtv. starosti prestopijo k aktivnim Članom in se zavarujejo od $250.00 do $100©-^ačevanie društvenih ases- pri sejah o<J 1 ure dop. ir» do 5 ure pop.
Novi člani in članice morajo biti prešini od zdravnika naj kasneje do 15
Jne vfacejra rnrsrra
7.n vsr nadaljna pojasnila se ©brai-f «3 eori imenovane uradnike.

POKLIČITE NAS!
EE
BENJ. BASKERVILLE, D.D.S
Zobozdravnik
Se priporoča vsem Jugoslovanom.
Njegov urad je na:
2209 West 22nd Street (blizu Leavitt ulice.)
Phone: Canal 5426.
Kadar potrebujete Avtomobile za poroke, krstinje, kakor tudi pogrebne sprevode.
V enakih slučajih se uljudno priporočam vsem Slovencem.
ANDREW GLAVACH
1828 West 22nd Street	"Kadar pokličete na telefon, rabi-
Chicago, I1L	te vedno štev. Canal 5889."
!

.. . iJSt ttž .. >