PROLETAREC SlEV—NO. 834. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 6. SEPTEMBRA (September 6tH), 1923. LETO—VOL. XVIII. UpravniStvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364. REVOLUCIJE ŠOVINIZMOV. Slika mentalne anarhije. Po vojni so se v raznih deželah v različnih pojavili ekstremni šovinizmi, ki se poslužujejo nasilij za dosego svojih namenov — posledica duševne vzrujenosti in napetosti med inpo svetovni vojni. ■ V Zed. držayah je dvignila zastavo sovinima Ameriška Legija, ki se je organizirala iz veteranov svetovne vojne. Pod to zastavo je razbijala socialistične shode, izganjala socialistične govornike in govornice iz raznih mest, razdejala delavske lokale, pretepala komuniste in pričela nato stopati celo proti unijam ter stavkarjem. foker ni njen zamah opeišal. Danes je Ameriška Legija mirnejša in išče zaslombe tudi pri stro-tovno organiziranem delavstvu. Toda zastavo tajnega šovinizma ima še vedno razvito; "sto-idstotna amerikanizacija" je še zmerom njeno Tujerodno delavstvo smatra še vedno za nevarnost ti deželi. V nji vladajo še vedno isti interesi, kakor so jo ustanovili. Medtem se je v južnih državah pričela dvi-[aliorganizacija zakrinkanih obrazov, Ku Klux Elan. Svoj početek ima v ameriški civilni vojni. Južne države so bile poražene in s tem je bila poraženo tudi sužnost zamorcev na jugu. Po ptonu so postali ravnopravni državljani. Belo-pollna aristokracija se s tem dejstvom ni mogla sprijaznili in nastala je tajna organizacija Ku Klux Klan, ki je terorizirala črnce na jugu. Z zakrinkanimi obrazi, ogrnjeni v bele halje, so pri-Jirjali na konjih v selišča črncev, jih pretepali, pobijali in nekatere odvedli in jih obešali po drevesih. Zvezna vlada je bila koncem konca prisiljena uvesti 1. 1871. proti K. K. K. stroge odredbe in kmalu nato je bila zatrta. Sovraštvo i črncem v južnih državah pa ni izginilo In je danes še ravno tako močno kakor je bilo. Današnja organizacija Klanov je naslednica »ne,ki je obstajala po civilni vojni. V svojih metodah je enaka prejšnji in razlikuje se od nje le v toliko, da se je sedaj ogrnila v haljo najčistejšega "amerikanizma". Sovražna je črncem; stoji na načelu ločitve terkve od države, toda je vendar verska organizacija in sprejema za članele vernike prote-stantovskih cerkva. Katoličane mrzi; je protiži- dovska; navdušuje se za prohibicijo in moralo; razredno zavednemu delavstvu je absolutno sovražna. V južnih državah si je vzela pravico sodnika in rablja. Kogar osumi nemoralnosti ali kakega drugega "zločina", ga odvede, pretepe, povalja v smoli in perju in nato izpusti ali pa izžene iz kraja. Na vesti ima že celo vrsto umorov, dasi-ravno odvrača krivdo od sebe. V vzhodnih državah se je pričela širiti šele tekom zadnjih dveh let. Izgledalo je, da je ameriško javno mnenje proti nji in neštevilni listi so jo napadali. Toda pridobivala je na članstvu in se razširila tako kot še maloka-tera organizacija v tako kratkem času. Ljudje ljubijo v misterijo zavito romantiko; nočna vpeljevanja, kjer je zbranih na prostem, v svitu bakelj na stotine in tisoče klanov, oblečenih v bele halje, z zakritimi obrazi, to se zdi ljudem nekaj vabljivo mističnega. Ako se potem taka organizacija oboroži še s frazami o verski svobodi, če se proglaša za varuhinjo demokracije, amerikanizma, če napoveduje boj tujcem, tedaj je gotovo, da dobi ugodna tla za svojo propagando med ignorantno, "pa-triotično" maso. Kljub temu, da so ji bile dokazane velike sleparije, o katerih je časopisje obširno poročalo in je izgledalo, da je ubita, se je razlširila na vzhod in zapad. Dogajajo se radi nje izgredi v raznih krajih. Med zadnjimi je bila prizadeta Pennsylvania. Ako bo kedaj štela kaj več kakor danes, je težko reči; gotovo je to, da bo delala elementom, katerim nasprotuje, velike težave vsaj v nekaterih mestih in gotovo je, da bo terorizirala tujerodne delavce v mestih in krajih, kjer je tujerodno prebivalstvo v veliki manjšini in sovraštvo proti njemu podžigano. Črnci ne morejo pričakovati od nje nikake milosti in naravno je, da so ji oni najbolj nasprotni. Med klani niso samo navadni ljudje, ampak tudi cele raje javnih funkcionarjev. V Chicagi je neki fanatični "general" Davis, ki ima v Washingtonu precej vpliva, ustanovil organizacijo "Minutnih mož konstitucije". Njen namen je braniti ameriške institucije in ustavo ter propagirati "stoodstotni amerikanizem". V resnici je to nekaka fašistična organizacija, na- perjena proti delavstvu, ki ne zakriva celo svojega boja za odprto delavnico. Razun tega imamo še celo vrsto drugih džin-goističnih organizacij. Nič boljše ni v evropskih deželah. Italija je dobila fašizem. Falšizem se je pričel kot patrio-tično gibanje, odeto v radikalne fraze. Obljubo-val je kmetom zemljo in delavcem blagostanje. Celo tovarne jim je obljubil. Utrdil je svojo moč in danes je fašizem gospodar situacije v Italiji. Zavedno delavstvo je proti njemu, toda je.brez-močno. Veliki kapitalistični interesi žive v negotovosti, ker ima fašizem svoje "muhe". Masa ga tolerira. Na Bavarskem imajo ustanovljeno precej razvito gibanje po italijanskem vzorcu. Poleg "radikalnih" fraz propagira tudi monarhizem. Razun na Bavarskem je v Nemčiji več drugih ultrašovinističnih gibanj, ki razjedajo že itak izmozgano državo. Skoro vsa Ogrska je en sam šovinističen tabor. Na Hrvatskem cvete šovinizem kakor nikdar poprej. V Jugoslaviji se je pojavila "Orjuna", organizacija "j ugoslo venskega patriotizma", ustanovljena po Mussolinijevi metodi. Propadlo Turčijo je rešil "pomlajeni" turški patriotizem pod vodstvom Kemal palše. Bolgarski "patriotje" so strmoglavili Stamboliskije-vo vlado in razbili stranko bolgarskih kmetov. V Rusiji, kjer pod carizmom sploh ni bilo govora o patriotizmu med masami, se je pod novim režimom razvil resničen patriotizem. V Grčiji se razni patriotizmi bijejo med seboj in strmoglav-ljajo drug drugega. Vsepovsod skoro ena in ista povest. Velika večina vseh teh "patriotizmov" dobiva podporo od vladajočih slojev in privatnih interesov, kar je eno in isto. Vsi služijo sili, vsi se jo poslužujejo. Vojna je spravila ljudstva iz ravnotežja; v vojni je bil sklenjen mir ki ni mir in ne more biti. Za mir, ki bo vstvaril pogoje za mir, delajo tiste skupine delavstva, ki so zbrane pod zastavo mednarodnega socializma. One hočejo pravico in svobodo za vsa ljudstva na svetu. One hočejo napraviti iz človeka bitje, ki bo sposoben živeti v prijateljstvu s svojimi sosedi. Socializem ga vsposoblja za miren razvoj. Krvoprolitja, pohlepi, sebičnost, sovraštva, izkoriščanja, to so ostanki barbarizma. Socializma ne bo, dokler bodo živeli v človeku ti ostanki. Socializem dela za ogromno revolucijo, ki ustvarja prevrat v človeku, ne izven njega. In v tem smislu se vrši zaeno tudi socialna revolucija. 1^® "Tri sovražnike ima narod: Glad, nevednost, strah." Enega sovražnika imajo vsi trije, in ta je socializem. Misli so v prvi vrsti odvisne od ustroja možganov. Ne pričakuj torej, da bo kdo v vseh rečeh enakih misli s tabo, zakaj možgani so raizlični. Ekonomska obnova Rusije, Medtem, ko se Nemčija zvija v gospodari krizi, ko je postala njena marka brez vrednosti, ko se v drugih evropskih državah vrste razne politične in gospodarske krize, gre sovjetska Rusija navzgor po poti ekonomske obnove. Dasi je tudi ruski rubelj padel kakor sedaj nemška marka, je ruska vlada uspela stabilizirati valuto. Izdala je tudi nove bankovce, ki imajo za seboj pokritje v zlatu. Resnično rusko zlato pa so poljski pridelki Letina je letos v Rusiji skoro v vseh krajih it redno dobra, kar pomeni, da bo imela mnoj» žita za izvoz. Za denar, ki ga bo dobila za i» voženo žito in druge pridelke, bo nakupila orodja in druge potrebščine, katerih Rusija radi nerazvite domače industrije še ne more produ-cirati. Ruska mala industrija, ki je predana večinoma privatnim lastnikom, se po volj no razvija, istotako privatna mala trgovina. Nekatera sovjetska podjetja (državna) zelo dobro uspevajo, velika industrija pa je še v krizi. Prebivalstvo Petrograda in Moskve narašča, toda število industrialnega delavstva v Rusiji je manjše kakor je bilo pred revolucijo. Za hitro obnovo in razvoj ruske industrije je potreben zunanji kapital; ta pa bo dosežen, kadar velike kapitalistične sile priznajo sovjeti režim in sklenejo z njim trgovske pogodbe. Precej koncesij je že oddanih raznim kapitalističnim kartelom, toda obratujejo se še slabo radi prej omenjenega vzroka. Dne 20. avgusta je bila v Moskvi otvorjena velika poljedelska razstava — prva po revoluciji. Obisk je bil sijajen. Namen razstave je seznaniti zastopnike tujih trgovskih tvrdk z ruskimi živilskimi pridelki in pa učiti ruske mu-žike o umnem kmetijstvu. Ob otvoritvi so bill navzoči zastopniki vseh dežel, ki imajo diplo-matične stike z Rusijo. V otvoritvenem govoru je dejal Čičerin, komisar za zunanje zadeve, da je sovjetska Rusija sedaj v stanju delati za gospodarsko obnovo z lastnimi močmi. To je bil diplomatični migljaj kapitalističnim silam, naj ne pričakujejo od ruske vlade preveč popuščanja v pogledu svoje ekonomske politike. Razni ameriiški senatorji in kongresniki, ki so letos posetili Rusijo, so dobili o nji čisto drugo mnenje, kakor pa so ga imeli prej pod uti-skom, ki so ga dobili iz kapitalističnega časopisja- Nikjer niso videli groznih, kosmatih bolj-ševikov, ampak red in mir kakor v ameriških mestih. Le, da je mir v Rusiji uzornejši kakor pa v drugih civiliziranih deželah. Ti senatorji pripovdujejo, da v Rusiji ni več komunizma. Tega mnenja je tudi polkovnik Haskell, član Ameriške pomožne akcije, ki je delovala v Rusiji v po suši prizadetih krajih. Vsi so edini v Itm, da je sovjetski režim stabilen in da je za druge države najboljše, da ga čim prej pri-majo. S sosednimi deželami živi Rusija v prijateljstvu in ima skoro z vsemi diplomatične zve-ie,razun z Rumunijo. Najnevarnejša sosedinja iiusije je Poljska. Z baltiškimi deželami nima težav. Razmerje med sovjetsko Rusijo in Tur-tijo se je nekoliko uhladilo, kar je pripisati vplivu Velike Britanije na turško vlado. Kemal paša je pričel nastopati proti turškim komunistom z nasilnimi sredstvi. Vendar pa je Turčija v diplomatičnem pomenu besede Rusiji prijazna država. Cenzura je v Rusiji še vedno stroga. Več pa je osebne svobode. Shodi so sedaj dovoljeni tudi opozicionalnim skupinam, razun tistim, ki propagirajo odpravo sedanjega režima. Veliko kguncev, ki so sodelovali v civilni vojni na strani Kolčaka, Semenova, Wrangla in v drugih kontrarevolucionarnih skupinah, se je povrnilo i Rusiji. Obljubili so sodelovati z vlado za pro-speh Rusije. Obsojeni socialni revolucionarji, ti so politični nasprotniki vladajoče komunisti-tne stranke, so še vedno v ječi, toda smrtna obsodba nad njimi šle ni izvršena. Razne evropske unije in delavske politične stranke so poslale vladi v Moskvo apele, naj jih osvobodi in dovoli več politične svobode. V splošnem je Rusija danes ena najstabilnejših dežel v Evropi in gleda s polnimi upi v bodočnost. tč^ && 15,000 samomorov v enem letu. | List "The Spectator", ki ga izdajajo zavarovalne družbe, prinaša nekaj statističnih podatkov o samomorih v Zed. državah. Iz njih je razvidno, da je bilo v tej deželi tekom zadnjega leta od petnajst do šestnajst tisoč samomorov in nekaj tisoč ponesrečenih samomorov. i Na vsakih sto tisoč prebivalcev si je vzelo v zadnjem letu življenje 15.1 oseb, leto poprej pa 15.7 oseb na vsakih sto tisoč prebivalcev. Proporčno ima največ samomorov mesto San Diego, namreč 47.8 na sto tisoč prebivalcev, Sacramento je na drugem mestu s 37.9, San Francisco na tretjem s 30.4, Los Aingeles na četrtem s 30.3, Portland, Ore., na petem s 27.2, Seattle na šestem s 27.1, Trenton, N. J., na sedmem s 24 in Denver na osmem s 23.9 samomori na vsakih sto tisoč prebivalcev. Na podlagi te statistike prednjačijo kalifornijska in druga zapadna mesta, menda zato, ker se razočarani ljudje z vzhoda tudi nad cali-fornijskimi nebesi razočarajo, pa narede konec iskanju sreče v tej solzni dolini. Izčrpki iz enega zanimivega intervjuva. Kako je Mussolini spreminjal svoje "nazore". V zagrebški "Borbi", glasilu "nezavisne radničke stranke Jugoslavije" (komunistična stranka z legalnim delovanjem), je bil priobčen Cihlarjev intervju z nekim voditeljem italijanskih komunistov povodom berlinske konference za obnovo Rusije. Cihlar pravi, da ne omenja imena tega voditelja, ker ga skušajo dobiti v pest fašisti in nato pravi: "Omenil bom le to, da je bil leta 1919 in 1920 gospodar položaja v enem velikem italijanskem industrijskem mestu. Njegovim zahtevam se je pokoravala pre-fektura policije, buržvazija ga je imenovala "rdeči komandant". On je bil eden najboljših govornikov socialistične skupine poslancev v italijanskem parlamentu." Ako bi Cihlar povedal ime tega voditelja čitateljem Borbe, bi bilo ravno tako dobro, kajti opisal ga je tako, da bodo fašistične oblasti natančno vedele, ako se bi hotele zanimati, koga je imel v mislih, čita-telji Borbe pa ne. Ta voditelj je pripovedoval v pogovoru, da je k zmagi fašizma pripomoglo neodločno zadržanje socialistične stranke. Povedal pa ni, da je bil tudi sam voditelj italijanske socialistične stranke. Niti ni povedal, da je bila ta socialistična stranka zastopana na zborih v Moskvi in se je pogajala za pristop k moskovski international!. To je zato^ker hočejo taki ljudje odvrniti od sebe krivdo s tem, da izbrišejo stara imena in si napravijo nova. Priznal je sicer, da je bilo proti nasilnemu strmoglavljenju vlade le desno krilo socialistične stranke, ni pa pojasnil, da si tudi levo ni upalo prevzeti odgovornosti, ker so bili znaki neuspešnega obrata v zavzetih kovinskih tovarnah že vidni. Nato pripoveduje: "Ko je buržvazija za časa zavzetja tovaren videla neodločnost socialistične stranke, je rekla: ker nočete vi revolucije, bom pa jaz organizirala kontrarevolucijo . . ." Tudi to se ne glasi logično. Nadalje tolmači: "Buržvazija je vedela, da so mase izgubile vero v socialistično stranko, ki je obetala kmetom zemljo in lačnim kruha. Zato je pričela organizirati in oboroževati fašiste." Tudi tukaj vestem čitatelj ne najde soglasja. Nadalje: "Da boste razumeli katastrofo socialističnega gibanja v Italiji, morate vedeti sledeče: Italijanska socialistična stranka, kot edina protivojna stranka, je osvojila takoj po vojni vse italijanske mase. Te mase so se delile na tri dele: Prvi del je predstavljalo zavedno in-dustrialno in Išolano delavstvo, drugega kmetje ki so zahtevali, zemljo, a tretjega oni ogromni nezavedni del mase, ki je samo nezadovoljna, brez ciljev in politične izobrazbe, ki je hotela revolucijo radi revolucije, nagnjena k anarhističnemu naziranju stvari, in ta del je številno zastopan posebno v Italiji, gorki, vročekrvni deželi." Potem pravi, da socialistična stranka ni vzgojila te nevedne, nezadovoljne mase in ji očita ta greh. Toda kdo more izučiti v nekaj mesecih več miljonov ignorantnih ljudi. Neimenovani voditelj je priznal, da se je fašizem pojavil kot aktivna stranka šele po zavzetju tovaren po delavcih leta 1920. Potem je prešel v ofenzivo. Ako bi delavstvo znalo napraviti v obstoječih razmerah uspeh z okupira-njem tovaren, bi se nevedne mase ne obrnile k fašizmu. To nekateri pozabljajo omenjati. Mussolini j a opisuje v intervjuvu ^akole: "Mussolini je profesor francoskega jezika. Do oktobra 1914 je bil aktiven bojevnik socialistične stranke in urednik "Avantija". Kot tak je bil izgnan iz Švice. Oktobra 1914 je bil izključen iz milanske socialistične organizacije radi svoje vojne agitacije. Ko smo ga izključili, je zaklical: "Vi mi lahko iztrgate člansko karto iz rok, ali socializma mi ne boste mogli iztrgati iz srca!" Že v nekoliko dneh je ustanovil list "Popolo d'ltalia", v katerega je pisal najšovinističnejše članke. Po vojni se je hotel povrniti v socialistično gibanje. L. 1918 je ustanovil v Milanu prvi fašistični klub s programom: "Potom revolucije k osvojitvi industrije in zemlje!" Torej kakor vidite, je imela prva fašistična organizacija čisto boljševiški značaj! Ker pa je bil radi prejšnjih aktivnosti že preveč diskreditiran mu milanski delavci niso hoteli slediti, pa tudi zato ne, ker so pričakovali proglasitev te parole od strani svoje velike socialistične stranke. Ko je Mussolini izprevidel, da ne bo uspel na ta način, je začel propagirati nacionalistično revolucijo, strmoglavi j en je kralja itd. Umevno je, da se je grozno ljutil na socialistično stranko, ker se mu prvi poiskus nt obnesel. Zato jo je pričel brezobzirno napadati. Napadajoč socializem in socijalistično stranko, se ie bolj in bolj bližal kapitalistom, ki so ga za časa okupiranja tovaren izkoristili do gotove meje v svoje namene. Po končanem zavzetju tovaren so mu dali mandat organizirati fašistično armado, ki ga je, željan oblasti, sprejel z obema rokama. Iz nacionalističnega bolj-ševika je postal kapitalistični agent, po svoji zmagi ko se je polastil vlade, je pa postal veren monarhist. On je tip po moči hrepenečega politika. Ako bi ga n. pr. komunisti proglasili za svojega diktatorja bi bil poskusil izvesti komunistično revolucijo, kajti on je človek brez karakterja, brez programa in cilja. Alfa in ornega njegove politike je: oblast." Tako opisuje Mussolini j a v intervjuvu neimenovani voditelj italijanskih komunistov. Na vprašanje, kako dolgo se bo fašizem vzdržal, je dejal, da kakih par let, kvečjemu tri leta. Opozicija med delavstvom proti fašizmu narašča. Buržvazija ga tudi nima rada. Toda dodal je: "O veliki, uspešni delavski opoziciji sedaj ne more biti govora ..." V zaključku pogovora je dejal: "Na podlagi vsega tega sklepam, da bomo v teku dveh, treh let, ako žene: zmagali, priborili naši stranki in unijam vsi državljanske svobodščine in enakopravnost." Z drugimi besedami rečeno: Boriti se moramo za naše pravice zopet od kraja. Ta intervju je priobčil tudi ljubljanski "Glas Svobode," legalno komunistično glasilo za Slovenijo, toda so iz njega izpuščeni vsi stavki, kr ne gredo v prilog komunistične propagande. "Borba" je imela več poguma. Si^^ Nauki političnega prevrata v Bolgariji. Potreba miru za gospodarski in kulturni razvoj na Balkanu. Začetkom tega poletja je bolgarska buržvazija strmoglavila vlado agrarcev, kateri je načeljeval Aleksander Stambolijski. Stambo-lijski je zavzemal v svojem kabinetu portifelja vojnega ministra in ministra za zunanje zadeve. Najnovejši bolgarski Coup d'etat je vzel svetovni kapitalizem mirno, nekako z zadovoljstvom naznanje, več pa razpravlja o njem de lavsko gibanje, posebno moskovska internacio-nala. Bolgarija med vojno in po vojni. Bolgarija je bila v vojni zaveznica centralnih sil in poražena z njimi. Srbi jo sovražijo« in ne brez vzroka. Bolgarske čete so med vojna povzročile v srbskih krajih veliko gorja. Inkei; povprečen človek še ne zna razumevati resnice,, da ni bilo bolgarsko ljudstvo tisto, ki je hotelo« vojno, ampak vladajoča kasta s pronemško di-l nastijo na čelu, sovraži srbski seljak vse Bolga-1 re enako. Tudi Grki so neprijatelji Bolgarije, I "Mir" je Bolgarijo zelo oskubil njenega terito-1 rija ter ji naložil veliko vojno odškodnino. Ta-1 ko se je dogodilo, da je pričelo tudi bolgarsko! ljudstvo sovražiti svoje sosede. To sovraištvol podnetujejo še macedonski četaši, ki se bore se-1 daj proti novim gospodarjem, Srbiji in Grčiji,! kakor so se pred balkansko vojno in pred sve-1 tovno vojno zoper turško nadvlado. V talcih raz 1 merah se je bolgarsko ljudstvo obrnilo s sovra-l štvom tudi do tiste klike, ki je privedla Bolga-1 rijo v vojno na stran Nemčije, Avstro-Ogrske in 1 Turčije ter končno v poraz. Ljudsko štetje iz leta 1920 izkazuje, dal ima Bolgarija 4,861,439 prebivalcev; po obsegu I meri 40,656 štirjaških milj. Njeno glavno me-1 sto Sofija ima 155,000 prebivalcev. Kmetje sol v državi v veliki večini. D asi je bolgarsko mestno prebivalstvo v primeri s kmečkim majhno, e bolj zavedno, bolj "mestno" kakor n. pr. srb-to melščanstvo. Ker je bil srd kmečkega pre-palstva proti meščanstvu po porazu prikipel Jo vrhunca, se je Stambolijski brez posebnih težkoč polastil vlade. Kralj Ferdinand Kobur-iki je pobegnil, njegov sin Boris pa je postal iralj, ki ga je priznal za takega tudi Stambo-ijski, toda mu je odvzel ves vpliv in vladarsko flBOC. Stamboliskijeva diktatura. Stambolijski si je hotel zasigurati večino In stem absolutno moč tudi v sobranju (parlamen-Ita). Volilni zakon je preuredil tako, da je z njim zasigural večino svoji stranki. V tem oziru ja je pričel posnemati tudi Mussolini. Pri zadnjih volitvah spomladi je dobila kmečka (Stam-Miskijeva) stranka 500,000 glasov in 210 poslancev, komunisti 210,000 glasov in samo 15 poslancev, druge stranke skupaj pa 190,000 glasov in 13 poslancev. Razmerje v sobranju je torej bilo 210 proti 28 poslancem. Kakor vsi diktatorji, je tudi Stambolijski zatiral opozicijo s silo. Komuniste je en čas v interesu svoje politike toleriral, potem pa je pričel tudi proti njim drastično nastopati. Izdal je celo odlok, s katerim jim je nameraval zapie-niti premoženje in ga jim dati v skupno upra-vo,češ, če propagirate komunizem, se dajte tudi ravnati po njemu. Pristaše meščanskih strank j« preganjal. Nekaj ministrov prejšnje vlade je imel v zaporu in jim grozil s smrtno kaznijo. M jih je pred sodišče, da jim dokaže krivdo lavstop Bolgarije v vojno. Podoben proces smo videli svoječasno v Nemčiji in tudi v Grčiji; v zadnji so manj sodili pa več kaznovali, resničnim krivcem vojne pa se ni nikjer ničesar zgodilo. Vojno ne povzročajo ministri kot taki, ampak drugi vzroki, ki so socialistom znani in jih tudi ni treba razlagati. ! Revolucija bolgarske buržvazije. Meščanske stranke so s pomočjo vojaStva in bivših častnikov ter nezadovoljnežev z obstoječim režimom vrgle Stambolijskijevo vlado. Grozila je civilna vojna, toda maloštevilno meščanstvo je kmalo udušilo vsak odpor med kmeti. Stambolijski je bil ubit in v Bolgariji je postalo "vse zopet po starem." Kako so se zadržali komunisti in delavski razred sploh napram zemljoradniški vladi in potem napram buržvaznim strankam, ki so izvedle političen preobrat s tako lahkoto? Kol ie rečeno, je bila komunistična stranka v Bolgariji zelo jaka skupina, kar dokazujejo zanjo oddani glasovi, dasije bilo njeno zastopstvo v sobranju majhno — posledica Stamboliskijeve volilne "reforme". Toda politično se vseeno ni mogla toliko utrdili, da bi postala Stamboliski-jevemu režimu resnično nevarna. Kadar je šla v svojih kritiziranjih predaleč, ji je pokazal kmečki ministerski predsednik svojo železno moč, dokler je bila železna. Industrialno delavstvo, inteligenca in mestno uradništvo je mrzelo kmečki režim, istotako dinastija ter častniki. Bolgarija na podlagi mirovne pogodbe kot premagana dežela ni smela imeti velike armade, toda odpuščeni oficirji še niso pozabili na svoj poklic. Ti častniki so bili glavna sila pri strmoglavljenju Stamboliskijeve vlade. Potem je bil še-en drug zelo važen element, ki ji je pripomogel k padcu, macedonski komitaši. Del Macedonije, ki spada pod Jugoslavijo, sili k Bolgariji; istotako tisti del, ki ga ima Grčija. Če je hotel Stamboliski ohraniti "prijateljske" odnošaje z Jugoslavijo in Grčijo, ni smel vsaj navidezno protežirati komitašev, ki nastopajo z orožjem v roki proti omenjenima državama. Stamboliskijeva slabost je bila tudi v tem, da ni imel skoro nikake zaslombe v mestih. Nekatere druge kmečke stranke, n. pr. Radičeva na Hrvatskem ali Slovenska ljudska (klerikalna) stranka v Sloveniji, imata na svoji strani tudi precej meščanstva in industrialnega delavstva. Antipatije kmetov do mestnega delavstva. Kmetje tradicionalno mrze industrialne delavce in vse meščanstvo. Nesmiselno bi bilo zakrivati oči pred to resnico. Toda nobena revolucija kmetov se še ni mogla vzdržati, če ni imela na svoji strani tudi delavskega razreda. Revolucija v Bolgariji proti kmečkemu režimu je bila izvršena v Sofiji, glavnem mestu države, in od tam je poslala že organizirane čete na deželo, kjer so udulšile eventuelne upore kmetov. Kmetje so bili nesposobni postaviti se organizirano v bran. To je glavni vzrok njihovemu porazu. V dobi kapitalizma odločajo v slučajih nasilnih strmoglavljenj bolj ko kedaj poprej mesta. Vsi uspešni kmečki upori, znani v vzo-govini, so končno podlegli nadvladi mest. Mesta so sama na sebi organizacija. V njih je koncentriranega velika množina prebivalstva, vojaštvo, industrija, finance in sposobnost za organiziranje. Kmečko prebivalstvo lahko sodeluje z eno ali drugo mestno strujo, kakor je bil slučaj v Rusiji, toda voditi ne more. Ker bolgarska kmečka stranka ni imela dovolj jake zaslombe v Sofiji, je bila v teku par ur z največjo preciznostjo vržena z vlade. Bolgarsko delavstvo in novi režim. Komunisti, najjačja proletarska stranka v Bolgariji poleg kmečke stranke, so gledali coup d'etat ravnodušno od strani, kakor da se jih ne tiče. Za Stamboliskija se niso hoteli podati v boj — niso imeli vzroka. Mrzili so ga ravno tako kakor buržvazne stranke. "Široki" socialisti, predstavljajoči mestno delavstvo, so delali po svoje za poraz Stamboliskijeve diktature, ki jim je odvzela mnogo pravic. Delavstvo je torej če ne drugače, neposredno pomagalo k strmoglavljenju Stamboliskijeve diktature. Zadržanje bolgarske komunistične stranke pa ni bilo čisto nič po volji eksekutivi moskovske internacionale. Tudi za to so posebni vzroki. Stamboliskij ni gojil napram sovjetski Rusiji sovražne politike. Nič ni imel proti ruskim komunistom,.le bolgarski so mu bili napotu. Pod utiskom, da dela na pritisk komunistične stranke, je oviral Wranglove čete pri njihovih nakanah prirediti nov vpad v sovjetsko Rusijo. Razorožil jih je in jim napravil bivanje v deželi neprijetno. Napravil je tudi nekaj drugih potez, ki so šle v prilog Rusiji. V Angliji in Franciji ni imel bogzna kakega vpliva, zato je iskal poti, ki bi ga vodila v prijateljstvo z Rusijo. Novi režim pa bo iskal zaslombe v zapadni Evropi. V interesu zunaje politike sovjetske Rusije je. da se taki režimi, kot je bil Stamboliskij ev, ne strmoglavljajo, ako ni izgleda, da ga ima naslediti kaj boljšega. In tako se je bolgarska komunistična stranka zamerila eksekutivi tretje internacionale, ker ni, če že ni hotela obvarovati Stamboliskijeve vlade, vsaj skušala s civilno vojno priti sama na vlado. Tretja internacionala kritizira bolgarske komuniste. V poročilu presidiums tretje internacionale, ki ga je podal Zinovjev, se o situaciji v Bolgariji omenja med drugim sledeče (besedilo povzeto iz "Radnika"): "Nazor bolgarskih komunistov, da ni njihoVa dolžnost utikati se v spore dveh buržvaznih strank, pač pa ostati nevtralni in čakati kaj se bo dogodilo, je bil velika napaka. Kar se je dogodilo v Bolgariji, je bilo proti volji ogromne večine naroda . . . Dve najmočnejši stranki, kmečka in komunistična, sta postali brezmočne. Bolgarska komunistična stranka je bila v položaju prevzeti vlado. 25 let je vežbala svoje sile za ta moment in ko je prišel trenotek akcije, so komunisti proglasili nevtralnost." Radi te graje je prišlo med glavnim vodstvom in odborom bolgarske K. S. do polemike, ki je izzvala še večje kritiziranje bolgarskih komunistov. Slednji so v zagati in branijo kakor najboljše morejo svoje stališče. Mnenje ekse-kutive tretje internacionale je, da bi se morali bolgarski komunisti s silo polastiti vlade. Te odgovornosti za krvolitje si bolgarski komunisti niso upali naprtiti. Kaj, če ne bi uspeli? Kaj, če bi se jim dogodilo enako, kakor ogrskim in bavarskim? Njihovi kritiki pa vprašujejo: Odgovorite, kaj naj počnemo, pojasnite, kedaj pride do revolucije, če bodo vsi rabili enake izgovore in odlašali z akcijo v odločilnih momentih? Balkanu je potreben mir. Balkanske dežele so imele že mnogo revolucij, atentatov na vladne osebe, umore vladarjev itd. Balkan je bil in je še predmet sporom in intrigam kapitalističnih sil. Balkan je pola naravnih zakladov, bogat na rodovitni zemlji, gozdih itd. Toda je ekonomsko nerazvit, njegova ljudstva so nevedna in bojevita. Balkanska ljudstva so taka radi posebnih balkanskih raz-mer. Dolgoletni boji s Turki so jim onemogočali miren gospodarski razvoj. Za izobrazbo niso mogla skrbeti. Balkanski ognjenik se polagoma uhlaja. Počasi si ustvarja pogoje za mirnejši kulturni in gospodarski razvoj. Dokler ne bo odpravil vzrokov za spore med svojimi deželami in jiji združil v balkansko federacijo, bodo živela balkanska ljudstva v vedni nesigurnosti. Da se otresejo zunanjih intrig kakor je v obstoječih razmerah največ mogoče, morajo spoznati skupnost svojih interesov in jih skupno gojili in braniti. Dokler se to ne zgodi, se bodo igrali z balkanskimi deželicami mogočni tudi režimi. Balkanske dežele se morajo otresti v pni vrsti vseh škodljivih domačih vplivov, bili to dinastični, kapitalistični, militaristični in imperialistični, ter iskati prijateljstva druga z drugo, ki bo vodilo v federacijo balkanskih dežel za balkanska ljudstva, in potem naprej v socializem in svetovno federacijo. ^ Zmaga socialistov na Nizozemskem. Na Hollandskem so socialisti vodili boj za proporcionalno zastopstvo v zbornicah, in končno uspeli. Na podlagi proporčnega volilnega sistema so se dne 27. julija vršile volitve poslancev v nizozemsko višjo zbornico (senat), pri katerih so socialisti napredovali od tri na enajst sedežev. Rezultat je sledeči: Katoliška stranka 16 (preje 21 senatorjev); ortodoksisti 8 (preje 14); krščanska-historijska skupina, 7 (7); socialisti, 11 (preje 3); liberalna unija, o (1) ;libera!ni demokratje, 2 (4). Najjačje je socialistična stranka zastopana v nižji zbornici (državnem zboru). Radi spremenjenega volilnega sistema upa doseči pri bodočih volitvah v senat še večji uspeh. SEM I NT JA. Meja Albanije in italijanski ultimatum. — Španija "civilizira" Maročane. — Vprašanje Tangierja. — "Odkrivanje" graftov. — Dolarska princezinja. — Kedaj je solidarnost mogoča? i V Albaniji, oziroma Grčiji, se nahaja komisija, ki ima nalogo določiti natančno mejo med Albanijo in Grčijo. Italijanski člani komisije jo hočejo napraviti v interesu Albanije in s tem seposredno v interesu Italije, ki se smatra za nekako pokroviteljico Albanije. Neodgovorni ljudje, skorogotovo nahujskani Grki, so v Jami umorili italijanske člane "mednarodne" komisije za določitev meje Albaniji. V Rimu je završalo. Vlada je poslala Grčiji poniževalen ultimatum. Medtem so v Italiji demonstrirali, razbili grške konzulate, teptali grške zastave in ipili"doli z Grčijo!" V teku štiriindvajsetih ur jtpostalo razpoloženje "javnega mnenja" v Italiji naklonjeno vojni "za čast in obrambo domovine." * * * Španija se trudi podjarmiti Maročane, s ka-itrimi ima že leta velike težave. Maročani ne marajo španske nadvlade in njene "civilizacije," zato pošilja v Maroko vojaštvo, da ukroti taačine. Dosedaj še ni mogla uspeti, dasirav-110 je padlo na maročanskih bojiščih že tisoče Španskih vojakov in še več domačinov, ki po svoje razumejo "samoodločevanje narodov o svoji usodi". V Španiji sami je ljudstvo z ma-ročanskim pustolovstvom svoje vlade zelo nezadovoljno. Vojaki se puntajo in večkrat se dogodi, dajih s strojnimi puškami prisilijo ukrcati senaladije, namenjene v Maroko. Ko so en-tatna ladji, jih oficirji nekaj odberejo, postre-ltinpomečejo v morje. To pomaga, da ostanejo ostali vojaki "zvesti monarhiji, veri in domovini." * * * V Moroku, blizu prehoda iz Atlantika v Sredozemsko morje, je mestece Tangier, ki ra-zun strategične nima nobene druge važnosti. Kdor bi posedoval Gibraltar in Tangier, bi bil [ospodar Sredozemskega morja. Velika Britanija poseduje Gibraltar. Ralija hoče Tangier, Španija tudi. Italija je pred nekaj dnevi izkrcala v Tangierju malo četo, da "varuje interese italijanskih državljanov". Španski kralj ko potoval v Rim, da "sklene prijateljstvo z Kussolinijem". Evropa je polna takih in podobnih zapletljajev. Pristaši Lige narodov v Ameriki imajo težko polje pridobiti ameriško "javno mnenje" za pristop te republike v ligo narodov. "Zahvalimo Boga, da nas loči od onih Atlantiško morje!", pravijo pristaši izolacije. In marsikdo res hvali Boga, da je Amerika tako daleč od evropskega vulkana. Toda kadar prične resnično bruhati, bo evropska lava afekti-rala tudi to deželo. * * * Fašizem je postal nevarnost za svetovni mir, ker je provokatorski. Fašizem je izrodek napetosti, nesigurnosti in vedno grozečih vojen. Kapitalistični mir v obstoječih razmerah v centralni Evropi in v Evropi sploh je hujši od vojne. Kapitalistične tekme, imperialistična osvajanja in oboroževanje ne more voditi nikamor drugam kakor v novo vojno. Ali se bo ljudstvo izpametovalo p redno pride katastrofa? * # # Jugoslavija ima par svojih bark; eno so italijanski fašisti pred kratkim razibili v baroškem pristanišču poleg Reke. Jugoslavija nima vojnega brodovja, ne mogočne armade, zato Italiji ni poslala ultimatuma. Moč je pravica; in pravica je moč. Ko bi delavski razred hotel, bi imel lahko pravico in moč. Ker jo noče, trpi posledice in drugi, po številu šibkejši od njega se igrajo z njegovo usodo. * * * V Chicagi se "odkrivajo" grafti. To je zadnje dve leti naj prilj ubij ene jši sport illinoiskih politikov Prišlo je "na dan," da so oblasti okraja Cook potrošile $350,000 pred zadnjimi jesenskimi volitvami, v obliki plač. Mašina demokratske stranke je najela številne agitatorje pod pretvezo, da rabi delavce v okrajnih parkih in gozdih. Toda delali niso drugega kakor agitirali za svojo stranko. Davkoplačevalce stane ta igra nekaj stotisočakov, demokratje pa imajo v odboru okraja Cook zopet večino. Z ljudskim denarjem vodijo mašine kapitalističnih strank volilno propagando. Po volitvah pa se razbobnajo taki škandali. Delavstvo se zanje ne zanima in tako se dogodi, da glasuje naprej in naprej za graftarske administracije. Napadati kapitalistične politike in kapitaliste, kakor delajo nekateri "delavski" listi, ki so delavski samo po imenu, je nesmisel. Povejte delavcem, da so oni soodgovorni za korupcijo in rope ljudskega denarja. In povejte jim, naj se pridružijo socialistični stranki in prispevajo za njene kampanje, ako hočejo uradnike, ki bodo delali za ljudstvo. * * * Časopisje je prineslo vest o smrti grške princezije Anastazije, znana v Ameriki pod imenom "dolarska princezinja". Predno je postala princezinja, je imela plebejsko ime Mrs. William B. Leeds; predno je poročila Mr. Leed-sa, je bila stenografinja v nekem vzhodnem ameriškem mestu. Ko je njen ameriški soprog umrl, ji je zapustil svoje miljone. Ti miljoni so ji pomagali, da se je "primožila" na grls'ki dvor in postala dvorna dama. Tako so prišli milj oni dolarjev, produkt dela ameriških delavcev, na grški dvor. In grška dinastija ni bila radi te primesi "neplave" krvi prav nič ponižana. Dolar je danes najvažnejši aristokrat. * * * Katoličani ne marajo Židov in slednji mrze katoličane. V Perth Amboyju, N. J., so se u-gnezdili Ku Klux Klani. Dne 30. avgusta so imeli ti člani "nevidnega cesarstva" svoje zborovanje, združeno s ceremonijami. Napadla jih je šest tisoč ljudi broječa množica in jih razgnala. Raztrgala jim je bela ogrinjala, jih pretepla in nekateri so v metežu bili tudi ob drugo obleko poleg klanskih halij. V napadu so židje in člani Kolumovih vitezov (katoliška organizacija) enotno nastopili. V interesu obojih je uničiti K. K. K., predno jim postane nevaren. * * * V interesu proletariata vseh narodov bi bilo uničiti fašizme, odpraviti kapitalistične vlade, vreči sedanji ekonomski sistem in ga nadomestiti s takim, ki bi služil ljudstvu. Ampak svet je velik in delavstvo še ne zna nastopati solidarno. Ne pozna še svojega sovražnika, zato tudi ne čuti potrebe solidarnosti in resnega nastopanja. Ampak če je mogoče, da nastopajo skupno židje in katoličani zoper KKK, bi tudi delavstvo lahko nastopalo skupno proti skupnemu sovražniku. Med delavstvom ni križajočih interesov. Katoličani in židje pa se mrze. Do solidarnosti delavskega razreda pride takrat, ko bo delavstvo zanjo sposobno. ^ Duševno najbolj omejeni ljudje so tisti, ki trdijo, da se ne morejo od tebe ničesar naučiti in da so že vse tisto, kar jim pripoveduješ ti ali jaz, že davno pozabili. Nikdar se niso ničesar naučili in ničesar pozabili. Ampak niti tega ne vedo. V tovarni delaš s pomočjo tovarišev in strojev čudovite reči s čudovito naglico. To je mogoče, ker je način produkcije organiziran, ker si ti, tvoji tovariši in stroji pravzaprav le en sam stroj. Ta stroj se danes vrti za kapitalizem. Kadar boš ti in kadar bodo tvoji tovariši hoteli, bo to socialistični stroj, ki bo popolnejši od sedanjega in kar je zate in za tvoje tovariše važno, pravičen napram tebi in njim. v?® RAZPIS SLUŽBE. Radi izvolitve sodruga Chas. Pogorelca za tajnika JSZ. se potrebuje v uradu Proletarca novo pisarniško moč. Prosilec za to službo mora biti vešč slovenščine v govoru in pisavi, znati mora angleško, pisati na pisalni stroj in razumeti knjigovodstvo. Za to službo se imajo pravico priglasiti samo člani J. S. Z. Pošljite ponudbe na naslov: "Proletarec", 3639 W. 26th St. Članstvu Jugoslovanske Socialistične Zveze, kakor je že sporočil sodrug F. Petrich v zadnji izdaji "Proletarca". S 1. septembrom sem nastopil urad tajnika J. S. Z. Tajnike klubov, članstvo JSZ. in društva podpornih organizacij, včlanjena v "Pomožni izobraževalni akciji JSZ.", prosim, naj sodelujejo v uradom tajništva JSZ kakor do« daj tudi v bodoče. Od medsebojnega razumevanja in sodelovanja odvise naši uspehi. Čim več kooperacije, čim več volje za skupno delo, tim večje uspehe bomo mogli beležiti v področju Jugoslovanske socialistične zveze. Delo, ki ga imamo vršiti, je začrtal IV. redni zbor JSZ. To delo je ogromno. Vršili in izvršili ga bomo, če bomo delali VSI, ki čutimo in mislimo socialistično in HOČEMO delati za socializem. Socialistična stranka je pričela z veliko kampanjo za ojačanje svojih vrst. J. S. Z. jedel socialistične stranke in mednarodnega delavskega gibanja. Kot taki ne smemo stati v te akciji skupne stranke ob strani, ampak izvrši naš delež dela. Naše naloge so velike. Vršimo jih, kolikoi jih v obstoječih razmerah moremo vršiti. Vršili jih bomo v večji meri, ako bomo večali našo organizacijo. J. S. Z. je dosegla zadnje čase lepe uspehe V članstvu narašča. Prebolela je najhujše kri ze. Razgalila je svoje nasprotnike, ki so sni1 poštenimi sredstvi ruvali proti nji. V naše vrst! se uvaja nov duh, duh borbe za sveto stvar de^ lavske solidarnosti, bratstva in pravičnosti. Mi smo smo socialisti, ker hočemo vreči kapitalistični sistem in ga nadomestiti s socialističnim. To je cilj in naloga socialističnega delavstva. Mi smo armada zavednih, ponosni delavcev, in zato hočemo družabno uredbo, ki bo vredna človeka. ŽIVELO MEDNARODNO SOCIALISTIČNO* GIBANJE! ŽIVELA JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNA ZVEZA! NAPREJ PRI DELU ZA JAČANJE NAŠE ARMADE — AMERIŠKE SOCIALISTI^' STRANKE! Chas. Pogorelec, tajnik J. S. Z. LLOYDELL, PA. — Članstvu soc. kluba št. 181, JSZ., naznanjam, da se vrše naše seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v dvorani društva Sv, Petra in Pavla. Delavci, pristopajte v socialističai organizacijo. — Tony Zalar, tajnik. 50,000,000 delavcev organiziranih v unijah po svetu. Leta 1912 je bilo komaj dvanajst miljonov delavcev organiziranih v unijah. Do leta 1922 !se je število strokovno organiziranega delavska skoro potrojilo in še vedno narašča. Okoli 50,000,000 članov imajo razne strokovne in industrialne unije po svetu, kakor pravi statistika, ki jo je objavila "Mednarodna Federacija Strokovnih Unij" (Amsterdamska Internacionala). Na prvem mestu je Nemčija, ki ima 12,000,-KK) delavcev in delavk organizranih v unijah. \a drugem Rusija s 6,900,000; ruske unije so narasle v članstvu do te višine šele po revolu-dji. Na tretjem mestu je Anglija, ki ima 6,-1,000 članov v unijah. Nato slede: Zedinjene države, 5,200,000; Italija in Cehoslovakija, 2,-000,000 vsaka; Španija, 1,300,000; Francija in nemška Avstrija, 1,000,000 vsaka; Belgija, 920,-000; Poljska, 820,000; Mehiko, 710,000; Avstralija, 680,000; Nizozemska, 660,000; Indija, 500,-1; druge dežele manj kakor 500,000 vsaka. Mednarodni Federaciji Strokovnih Unij (Amsterdamski Internacionali), v kateri pre-vladujejo socialisti, pripada 22,400,000 članov. Sedem miljonov je kreditiranih ruski zvezi strokovnih unij, znana kot "rdeča internacionala strokovnih unij," namreč 6,900,000 v Rusiji, in nekaj nad sto tisoč članov iz drugih dežel. Okoli 6,600,000 članov pripada "nevtralnim" lederacijam, 3,900,000 v Ameriki. Kot znano, ne pripada Ameriška delavska federacija nobeni Internacionali strokovnih unij. Amsterdamska Internacionala ji je preradikalna, moskovska federacija pa ne pride pri nji niti v poštev. Linije, ki niso nikamor pridružene, se nahajajo t večjem številu tudi v Nemčiji, Čehoslovakiji, Poljski, Franciji, Švici in Nizozemskem. Katoliške unije, znane kot krščansko socialne unije, imajo nad osem miljonov članov. i Sindikalisti (I. W. W. v Ameriki, sindikalisti v Španiji, Franciji, Nemčiji, Italiji itd.), imajo nekaj nad 1,300,000 članov, izmed kate-rih jih je polovica ali 665,000 v Španiji; v Nem-iiji jih je 250,000 in v Italiji 100,000. Omenjena statistika kreditira 5,000,000 članov "drugim organizacijam". Pod to besedo se razumejo vse tiste unije, ki ne pripadajo nobeni prej označenih skupin, in so raztresene po raznih delih sveta. t V amsterdamski internacionali so zastopane sledeč izmed največjih skupin: kovinski delavci, 3,700,000; transportni delavci, 3,000,000; stavbinske stroke, 2,500,000; neizučeni delavci, 1100,000; rudarji, 1,800,000; tkalniški delavci, 1,700,000; poljedelski delavci, 1,500,000; mestni in državni uslužbenci, 1,000,000; pisarniški delavci, 1,000,000; krojaški delavci, 900,000; ži- vilski delavci, 800,000; tiskarji, 600,000; delavci v delavnicah lončevine, 300,000; drugi poklici in obrtni je, 500,000. Dne 21., 22. in 23. septembra se bo vršil v Belgradu kongres Socialistične stranke Jugoslavije, za katerega je določen sledeči provizo-rični dnevni red: 1. Konstituiranje kongresa; 2. Poročilo strankine eksekutive (a), referent Vitomir Korač, in (b) poročilo finančne kontrole, referent Jevdja Kiklič. 3. Poročilo strankine parlamentarne skupine, referent Nedeljko Divač; 4. Strankin štatut, referent Tasa Milojevič; 5. Politični položaj, referent Živko Topa-lovič; 6. Volitve strankine eksekutive in finančne kontrole; 7. Socialistična stranka in strokovno delavsko gibanje, referent S. Jaksič; 8. Socialistična delavska internacionala in naša stranka, referent V. Bukšeg; 9. Razno. Do zastopstva na kongresu imajo pravico samo tiste strankine organizacije, ki redno od-računavajo članarino; vsaka strankina organizacija, ki ima do sto članov, ima pravico poslati enega delegata in za vsakih nadaljnih sto enega več. Socialistična stranka Jugoslavije se je tekom zadnjih par let pojačala v Srbiji, Hrvatski, Vojvodini, Bosni in v Dalmaciji, oslabila pa je v Sloveniji radi notranjih bojev. Glavna politična glasila SSJ so: "Radničke Novine," Bel-grad; "Slobodna Riječ", Zagreb; "Glas Slobo-de", Sarajevo; "Pravo Naroda", Šid. Koliko je listov, ki so glasila SSJ v Sloveniji, nam ni znano. Vemo le, da so radi notranjih zapletljajev eni prenehali in pričeli izhajati drugi, t^ t^® Interesi, ki zagovarjajo prohibicijo, trosijo miljo-ne dolarjev za svojo propagando. Te miljone in še o-bresti po vrhu dobe nazaj na en ali drug način. Kapitalistične stranke trosijo miljone dolarjev za svoje agitacije in propagando, istotako cerkve. Ampak vse te miljone prispeva direktno ali indirektno delavsko ljudstvo. Tako vidimo, da podpira delavski razred vsako stvar bolj kakor svoje lastne organizacije in institucije. Jugoslovansko socialistično delavstvo je nosilec naprednega gibanja v Zedinjenih državah. Na svojem zboru dne 27. maja je izdelalo načrte za uspešnejše delo v bodočnosti. Naša moč raste, krize smo preboleli, sedaj gremo naprej, samo naprej. Kongres Socialistične Stranke Jugoslavije. LEONID ANDREJEV: TEMA. Poslovenil Jos. Vidmar. (Nadaljevanje.) Hišo so obkrožili kot da se ne pripravljajo prijeti enega samega spečega človeka, temveč kot da v njej tiči cela stotnija sovražnikov; in tiho, po prstih so se priplazili po temnem hodniku k onim strašnim vratom. Sledil je grozen ropot, krik, bojazljive grožnje, da ga ustrele skozi vrata; in ko so družno kakor lava planili v sobo in skoro podrli Ljubo, so napolnili sobo « škornji, suknjami in puškami. In videli so: on je sedel v sami srajci na postelji z nagimi, poraščenimi nogami na tleh, sedel je in molčal. In ni bilo ne bombe, ne ničesar drugega strašnega. Bila je samo navadna soba prostitutke, umazana in zoprna pri jutranjem svitu, povaljana široka postelja, razmetana obleka, zamazana in s porterom oblita miza; na postelji pa je sedel obrit, koščenoličen moški z zaspanim, oteklim obrazom in poraščenimi nogami — in molčal. — Roke gor! — je izza hrbta zakričal pristav in je krepkeje stisnil revolver v potni dlani. Toda on ni dvignil rok in ni odgovoril. ' — Preiščdte! — je kriknil pristav. — Saj ni ničesar. Saj sem vendar odnesla revolver! Jezus! — je kričala Ljuba in šklepetala z zobmi od strahu. Tudi ona je bila v sami srajci in med ljudmi, ki so imeli oblečene suknje, sta vzbujala polgoli moški in pravtako polgola ženska sramovanje, gnus, ostudno pomilovanje. Preiskali so njegovo obleko, prerili posteljo, pogledali v kote, v omaro, našli niso ničesar. — Saj sem vendar odnesla revolver! — je trdila Ljuba brezmiselno. — Molči, Ljubka! — je kriknil pristav. Dekleta je poznal dobro, dvakrat ali trikrat je spal z njo in verjel ji je; toda ta srečen konec je bil tako nepričakovan, da se mu je hotelo kričati od veselja, dajati povelja, poka-zovati oblast. — Kako se pišete? — Ne povem. In sploh ne bom odgovarjal na vprašanja. — Seveda, seveda! — je ironično odgovoril pristav, toda prišel je nekoliko v zadrego. Potem je pogledal njegove nage, obraščene noge, na vso to gnusobo — na dekle, ki je drgetalo v kotu, in je naenkrat vzdvomil. — Ampak, ali je to pravi? — je odpeljal detektiva v stran. — Nekam tako . . . Detektiv se je pozorno zagledal v njegov obraz in je pokimal. — Pravi. Samo brado si je obril. Po ličnicah ga je poznati. N — Ličnice ima razbojniške, to je res ... j — Da in poglejte oči. Izmed tisoč ljudi ga spoznam po očeh. — Oči, da . . . Pokaži no fotografijo! Dolgo je ogledoval motno, neretuširano sliko onega — zelo lep je bil na sliki, nekako posebno čist mladenič z veliko, široko rusko brado. Pogled je bil menda res isti, toda ne mrk,: temveč miren in jasen. Samo ličnic ni bilo vi- j deti. — Vidiš: ličnic ni videti. — Pod brado so vendar. Ampak če z oč-, mi pretipljete skoznjo . . . — To je sicer res, samo . . . Ali se ga vec-. krat napije ali kaj? Visoki, suhi detektiv z rumenim obrazom in redko brado, ki je bil sam perijodičen pijanec, se je pokroviteljsko nasmehnil: — Oni ne poznajo pijančevanja. — Tisto že sam vem, da ne pijejo. Samo..J Poslušajte, — je pristopil pristav k onemu: -ste se vi takrat udeležil umora . . .? — Spoilt-i Ijivo je imenoval zelo važno in znano ime. Toda oni je molčal in se smehljal. In je lahno kolebal poraščeno nogo s krivim, od čev- j Ijev pokvarjenimi prsti. — Ali slišite? — Pustite! Saj ne bo odgovarjal. Počakaj-mo komisarja in državnega pravdnika. Oni ga pripravijo do govorjenja. Pristav se je zasmejal, na duši pa mu je postajalo vse hujše in hujše. Ko so lezli pod posteljo, so nekaj razlili, in sedaj je v neprezračeni sobi zelo smrdelo. "Prekleta svinjarija!" — je pomislil pristav, čeprav ni bil človek posebnih zahtev, kar se tiče čistosti, in je z gnfrl som pogledal na golo gugajočo se nogo. — "Pa« še z nogo koleba!" Okrenil se je: mlad belolas stražnik s čisto belimi obrvmi je gledal na Ljubo in se smehljal; držal je puško z obema rokama, kakor nočni čuvaj na vasi palico. — Ej, Ljubka! — je kriknil pristav: zakaj nisi, ti psica, takoj naznanila, kdo je pri tebi! — Saj vendar . . . — Pristav jo je dvakrat spretno udaril po licu, po enem, po drugem. — Na! Tu imaš! Jaz vam bom že pokazal! ; Oni je namršil obrvi in nehal kolebati z nogo. — Vam to ne ugaja, gospod? — Pristav ga je preziral bolj in bolj. — Kaj hočeš? Vi šteta gobec polj ubovali, mi pa po tem gobcu ... (Konec prihodnjič.) Zt?^ DELAVSTVU V WAUKEGANU, North Chicagi ii okolici naznanjamo, da se vrše seje socialističnegi kluba št. 45, JSZ., vsako drugo nedeljo v mesecu v S, N. Domu. Udeležujte se jih točno. Na nečlane apeliramo, naj se pridružijo našemu klubu. — Tajnik. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. Iz železnega okrožja Minnesote. [ Siovenske naselbine po železnem okrožju Minne-ute se izmed !vseli drugih najmanj oglašajo v slo-Mski javnosti. Sem pa tam je v Proletarcu kak dopis iz Chisholma in Elyija, parkrat sem ga opazil iz tela, druge naselbine pa so tiho. V Prosveto pošiljajo večinoma društvena naznanila in kake novice. Kaj je vzrok temu vednemu mrtvilu med nami?. Ir smo slovenski delavci v Minnesoti slabši od dimih? Mislim da ne, kajti tudi tukaj imamo naprednja-b in nazadnjake, kakor povsod. Toda tukajšnji na-iredni delavci ne vrše tistih energičnih organiziranih litij, kakor jih vrše napredni delavci v mnogih draft slovenskih naselbinah. Za to so tu posebni vzro-li. Ko so se pričeli naseljevati sem naši rojaki (ne-titere slovenske naselbine v Minnesoti so izmed naj-ilirejših v Ameriki), so prinesli s seboj tudi svoje faokrajske nazore, ki jih jim je utepla v glavo kleri-talf vzgoja. Vise družabno življenje je bilo koncen-tirano v verskih društvih in v cerkvah. Kar je bi 16 »prednega gibanja med nami, so ga pa privatni in-kresi s pomočjo naše klerikalne mase že v kali zadu-I. Večina naših naseljencev pa se je medtem bolj i« bolj pogrezala v brezbrižnost in si ohranila nekak-kpobožnost radi tradicije. Razne stavke tukajšnjih radarjev so bile neuspeš-ii, kar je delavstvo še bolj odtujilo od delovanja za napredek. Edina izjema so bili finski delavci, ki se ni-»dali ustrahovati od komande jeklarskega trusta in ijegovih marijonet. Ti so ustanavljali socialistične postojanke, širili svoje delavske liste, gradili svoje lelavske domove ter prospevali s svojimi zadružnimi podjetji. Mi se nismo mogli nikdar povspeti tako da- I Drug vzrok naši brezbrižnosti je, da se delavci v ttajšnjih rudnikih do izmučenja zgarajo. V taki u-tijenosti povprečen rudar nima veselja do izobraženega in političnega dela med svojimi tovariši. Tu-ipilo se je mnogo in se še. Socialistični pisatelj Up-ta Sinclair je v eni svojih knjig zapisal tudi tele zna-lilie besede: "Ako mora človek živeti v peklu, je v (trnu rajši pijan kakor trezen." Te besede veliko po-itnijo, Ako si delavec ne zna in radi tega ne more polagati, kje naj sploh išče tolažbe v svoji miizeriji? In Ke jo v pijači, zato da se "razvedri", da malo pozabi II delo v jamah, na kare, na "tembranje", na surove lepne" in bose. Ko se je pojavila na našem političnem pozorišču »nnesotska farmarska-delavska stranka, so se je okle-ffitadi tukajšnji delavci. Ne v tem, da so se v nji »ganizirali, ampak glasovali so za njene kandidate, liuesotska farmarska-delavska stranka ni organizing tako kakor n,.pr. 'socialistična stranka, ampak bolj "talilo", približno enako kakor republikanska ali de-lotratska stranka. Meseca septembra bo imela far-mia-delavska stranka svojo konvencijo, na kateri »ima izdelati načrt za permanentno organizacijo. Milni krogi te stranke se namreč pritožujejo, da se rinejo v ospredje stranke razni koristolovski elementi, ti iščejo le svoje osebne interese. Razni političarji buržvaiznega kova ustanavljajo privatne klube katerih namen je, kakor sami trdijo, propagirati za farmar-sko-delavisko stranko. List "The Minnesota Union. Advocate" je pričel nastopati proti njim in istotako drugi, ki so pomagali da je minnesotska farmarska-delavska stranka postala to kar je. Na septemberski konvenciji se imajo torej za politično delovanje minnesot-skih delavcev in farmarjev napraviti dalelkosežni zaključki in ustvariti stranki pogoji za trajno podlago. D asi je minnesotsko slovensko delavstvo glasovalo pri zadnjih volitvah večinoma za kandidata far-marske-delavske stranke, nas tepe še vedno stari greh: pomankanje politične izobrazbe. Raditega pomanka-nja so tudi med nami pustili frakcijski boji svoje posledice. Četudi nismo imeli socialističnih klubov kakor jih imajo naše naselbine po drugih državah, je vendar precejšen del delavstva simpaitiziral s socialistično stranko. Zdi se mi, da se je število naših sim-patičarjev tekom zadnjih dveh let celo povečalo, toda organizirani niso! JSZ. ima samo en klub tukaj, in to na Chisholmu. Ako bi bil ta klub jačji, bi bilo od njega pričakovati, da razširi socialistično agitacijo tudi na druge naselbine v železnem okrožju. Kako odpomoči vsem tem nedostatkom? Po mojem mnenju je treba med tukajšnjim delavstvom naj-prvo razširiti "Proletarca" in pripraviti ljudi, da ga bodo tudi čitali. "Proletarec" je res list, ki skrbi za politično vzgojo našega delavstva. V nekaterih naselbinah po železnem okrožju sem opazil, da ima Proletarec precej naročnikov. Tisti, ki iga čitajo, so z njim prav zadovoljni. Toda agitatorjev, ki bi ga širili tako kakor treba, vendar manjka. Priporočam vodstvu JSZ. v Chicagi, naj enkrat poskusi poslati agitatorja v naše naselbine. Po mojem mnenju bo napraviTtukaj, kar se lista tiče, uspeh. Kar se tiče organiziranja klubov, pa veste, kako je tukaj in raizniere so vam znane. Moja želja in želja tudi več drugih zavednih delavcev v tem okrožju je, da se nekaj ukrene za povečanje agitacije za Proletarca. Pri tem pa ne pozabim na resnico, da odvisi podrobno delo agitacije vendar od nas samih. Apeliram na vas, delavce v minnesotskih naselbinah, da storite kolikor največ morete za razširjenje glasila slovenskega socialističnega delavstva, iz katerega se je naučilo marsikaj dobrega že toliko naših ljudi. — M. T. Prva priredba dramskega odseka kluba št. 1 v tej sezoni. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 30. septembra priredi dramski odsek soc. kluba št. 1 v dvorani C&PS svojo prvo dramsko priredbo v tej sezoni. Viprizorjena bo igra "Deseti brat" v petih dejanjih. Dvorana CSPS je na 1126 W. 18th St. (v bližini So. Racine Ave.) To je ista dvorana, v kateri smo vpri-zorili vse dosedanje igre. Vstopnina je 50 centov; po igri bo plesna zabava. Pričetek igre ob 3. popoldne. Slovensko občinstvo v Chicagi in, okolici vabimo, da nas tudi to pot poseti tako številno kakor nas je v zadnij sezoni, mi pa ga zagotavljamo, da bodo naši diletanti tudi sedaj skrbeli za dobro vprizoritev. — Dramski odsek kluba št. 1. Razcepljenost delavstva in njegovi zedinjevalci. Društvo št. 91, SNiPJ. v Johnston City, 111., je imelo v '"Prosveti" z dne 28. avgusta dopis, v katerem propagira vstop "vseh" članov SNPJ. v takozvano "federativno" farmarsko-delavsko stranko, ki jo je ustanovila dne 3. julija t. 1. Workers' Party v Chicagi. G. Tony Shragal, ki prejema direiktive za svoje delovanje od svojih rojakov okoli čikaškega "Radni-ka", pravi, da so bile na čikaški konferenci zastopane "v,se strokovne in politične organizacije razun, S. P. in S. L. P." Shragal, ki pravi da je bil sam delegat na tisti konferenci, ve da se moti. Ampak njemu ni za take zmote, ker so narejene z namenom priti z njimi do cilja. V Proletarcu je bilo že poročano. kdo je bil zastopan na tisti konferenci. Poročano je bilo, da se tistih par unijskih federacij, ki so imele na konferenci svoje delegate, ni hotelo pridružiti novi tvorbi. Nova "federativna stranka" sestoji sedaj le z odpadlih delov stare farmarske-delavske stranke in pa s celotne Workers' Party ter posameznikov, ki so se dali izvoliti za delegate na unijah ali od drugih organizacij. Večina delegatov ni zastopala drugega kakor samega sebe. Tu ni vprašanja dali so bili navdušeni za idejo federativne stranke ali ne, ampak vprašanje, dali so imeli za seboj organizirane mase. Voditelji Workers' Party v medsebojni diskuziji priznavajo, da je novp stranka f i ask o in bo, dokler se ji ne pridružijo velike unije. Kadar pa pišejo za propagando, nagla-šaijo, da govore v imenu šest sto tisoč delavcev, zastopanih na čikaški konferenci. Ljudje, ki so spisali dopis v imenu društva v Johnston Cityju, pravijo, da federativna far. del. stranka ni komunistična, kakor ji reakcionarji predbaciva-jo. Seveda ni. Zelo daleč je od komunističnega ali socialističnega programa. To je navadna reformistična stranka, in vendar so jo ustanovili komunisti, h katerim se prištevajo ali pa vsaj simpatizirajo z njimi tudi Shragel in njegovi tovariši. Poglejmo par let nazaj, ko je pričela socialistična stranka z akcijo za resnično federativno delavsko straniko. Ali jo niso ravno ti ljudje, ki so sedaj tako hiteli ustanavljati "federativno" stranko brez članstva in z reformističnim programom, napadali socialistično stranko radi njenega sklepa delovati za združenje političnih delavskih skupin in uinij v zvezno delavsko stranko? Ali se spomnite, kako so tisti elementi, ki so pred dvema leti ustanovili Workers Party in dne 3. julija t. 1. "federativno" far. del. stranko, napadali taktiko politične akcije? Ali ni bil Shragel in njemu podobni med njimi? "Kaj bo socialistična stranka naredila s svojo glasovnico?" so posmehljivo vpraševali. Sedaj pa so iz skrajnega ekistremizma pričeli jadrati na skrajno desinico delavskega gibanja in ustanovili stranko, ki sploh ni pridružena nikaki inter-nacionali in je strogo "ameriška", po imenu namreč. Z glasovnico bodo osvobodili ameriške kmete in de- _ lavce, kakor trdijo v propagandi iza "federativno" farmarsko-delavsko stranko. Kako morejo ti ljudje v teku štirih mesecev tako temeljito menjati svoje stališče? Včeraj za revolucijo, danas pa za glasovnico v strainki, o kateri pravi Shragel, "da je daleč od komunističnega programa." V dopisu omenjajo, da je delavstvo razdvojeno. Da, ampak nikar pozabiti povedati, kdo ga je razdva- jal in ustanavljal nove stranke. Potem: "Oni (kapi sti) se vesele naše razcepljenosti in dobro plača ljudi, ki se kažejo kot prijatelje delavstva, da pod krinko lahko delajo med delavskimi vrstami razdor Vse to je res in, o tem je bilo že mnogo pisanega Proletarcu. Navajana so bila tudi imena takih plačancev, ki so se nahajali do 1. 1919 v socialistični strank^ potem ko so bile ustanovljene komunistične stranlij so pa delovali v njih naprej za — razdor med delar stvom. Pošteni člani in mnogi dobri agitatorji so ji nasedli dokler niso končno spoznali, da je bila vsi njihova taktika le voda na mlin, agentom provokator jem. Oblasti niso preganjale provokatorje, ampak iti lavce — in to je prineslo spoznanje in "nove" taktiki ter končno še federativno strainko — ki pa mora self postati federativna. Shragel in njegovi tovariši pišejo v imenu dn štva nadalje: "Delavski razred v Ameriki ne pripoznava sock lizrna pod imenom socialistične stranke, treba maj terej dati nekaj drugega, socializem pod drugim ime nom." Ti ljudje si ne morejo pomagati, da se ne bi obn gali ob socialistično stranko. Zakaj ne govorit1 odkri to in poveste, da se ne bi obregali ob socialisti}« stranko. Zakaj ne govorite odkrito in, poveste, da J bili med elementi, ki so napadali in blatili socialistih no stranko ravno tako kakor so jo kapitalisti? Če nisi hinavci, čemu se sramujete imena svoje stranke, čem rajlše ne poveste, da ste ustanovili "federativno" str« ko zato, ker ste se diskreditirali z obe m't komunisti nima strankama, tako da tudi z legalno Workers paP ty pe morete nikamor? Povedali bi po pravici: 1 vsemi dosedamjimi akcijami smo napravili samo n» pake in naše stranke se niso mogle uveljaviti med ljudstvom. Sedaj pa bomo poskusiti še s to." Čel govorili talko, bi bili pošteni in vaše prepričanje ti bilo vsaj vredno tega imena. Socializma se ne more dajati "pod dragim ime nom". Stranka, ki bi gsr izvajala, pa lahko deluje pod drugim imenom. Ljudem ne moreš reči: kef nočete s«- j cialirma, vam ga bomo dali pa pod imenom "progre-1 sivizem". Stranka, ki so jo ustanovili komunisti 3. j»l lija v Ghicagi, sploh ne propagira socialni preobrni ampak le reforme, proti katerim so pred nedolgimsti tako rohneli. Dejali so: "Z reformami se pomaga j utrjevati kapitalistično državo. Kdor zagovarja refor- 3 me, ta ne more biiti komunist." Danes pa so za reforme, za vsakojake reforme! Ker so v štirih letih že neštetokrat spremenili svo-J je taktike, ker se obračajo semintam, so izgubili pri j masah ljudi in, pri njenih vodilnih elementih zaupt-1 nje in tako n« morejo nikamor. "Federativna delnf j sko-stranlka" je le njihov nov poiskus dobiti zaslcfflhl v masi. Socialisti smo za zedjnjenje delavstva. SocialisB so ga vsikdar propagirali, kajti geslo "delavci J dežel, izdružite se!" nam" je resnično geslo. Bili so gre« niki v delavskem gibanju in jih bo še; bil so v vsehtH koimenoVanih krilih delavskega gibanja. Ampak so-9 cialistiično gibanje, od kar obstoji, je propagiralo ifl delalo n,a podlagi rekov naših velikih učiteljevi "(H svoboditev delavskega razreda je delo delavstva ifl mega. In edino zedinjeno bo doseglo svojo zmsgjfl Ampalk socialisti nočemo slediti pustolovcem, H mamo že preveč izkušenj. Mi ne moremo verjeti lpB ta, ki so en čas IWWisti, en čas Gompersovi pristali, nato komunisti in potem propagatorji navadne re-Inrmistične stranke, ki so jo sami ustanovili. SNPJ. je na združitveni konvenciji v Clevelandu potrdila takozvano Molekovo resolucijo in, sklenila, da »jo natisne tudi v pravilih. S tem je konvencija izre-Ua svoje simpatije socialistični stranki. Člani soc. tanke, združeni v JSZ., so bili tisti elemeint, ki je radii SNPJ. po poti napredka in vzgajal njene člane za razredno zavedne delavce. Bili so aktivni na vseh (oljih razrednega boja, borili so se za stranlko ame-riškega delavstva, bojevali so se proti sovražnikom, liso delovali pod klerikalno, narodno ali kakršnokoli firmo med našim delavstvom. Boja nismo opu-i. Naša stranka je še zmerom NAŠA istranka. Z o-blim ameriškim delavstvom se bomo združili potom ilistiene stranke, kadar bo čas ugoden za zdru-!. In naša stranka deluje, da postane ugoden čim Ne bomo se pa ozirali na ipropagatorje, ki nimajo SVOJEGA prepričanja, ampak delujejo in spreminjajo "prepričanje", kakor jim narekujejo njihovi ge-itralni štabi. — F. Z. Naprej za socializem! PULLMAN, ILL. — Iz raznih krajev čitam vesela oročila o aktivnostih socialističnih klubov, o organi-iranju novih in reorgan.iziranju starih postojank. Vse daje človeku več volje, več veselja za delo v na-E socialističnem gibanju. Tudi pri nas imamo so-ialisticen klub, napredujemo pa tako nekako sredic. Seveda je tudi tu ogromna večina slovenskih Klavcev, ki še niso v naših vrstah. Na te apeliram, ase nam pridružijo, kajti njih mesto je v socialistični organizaciji. Otresite se malomarnosti v politič-»h vprašanjih, učite se in .postanite člani socialistična kluba in tako pomagajte nam in seibi do boljše bdoinosti. Naš kluib zboruje vsaki drugi pete'k v mesecu v čikovi dvorani. Prihodnja seja bo 14. sept. ob pol zvečer. Opozarjam članstvo kluiba, da se te seje ivo udeleži, ker imamo na dnevnem redu zelo važne stvari za rešiti. Na one, ki so zaostali z prispevki apeliram, da pridejo na to sejo in poravnajo ilanarino. Pripeljite seboj vsak po enega novega.člani in tako pomagajte jačati socialistično armado. Na [j seji bodo tudi razdeljene pole za zbiranje organi-aloričnega fonda socialistične stranke, za katerega liranje apelira naš stari veteran sodrug Debs in mi k smemo biti zadnji v tem oziru. Toraj naprej za so-ializem! — John Jereb, tajnik. Novi tajnik J. S. Z. Sodrug Chas. Pogorelec, ki je 1. septembra sprejel tajništvo J. S. Z., je aktiven v soc. stranki in v J. S. Z. že nad trinajst let. Znan je z agitacije v raznih naselbinah in bil je vedno med prvimi pri delu za razširjenje Proletarca. Od 1. 1921 je zavzemal mesto upravnika pri "Proletarcu". Službo upravnika bo vršil še v nadalje, dokler se ne dobi zanjo sposobno moč. Mnogim članom JSZ. je sodrug Pogorelec osebno znan, drugi ga poznajo z njegovega delovanja. Sodrug Frank Petrich, dosedanji tajnik J. S. Z., je bil tajnik, oziroma nekaj časa pomožni tajnik JSZ. od leta 1911. Sodrug Petrich je zavzemal v gibanju jugoslovanskega socialističnega gibanja razne urade. Prva leta je bila graditev socialističnega gibanja med našim delavstvom v Ameriki združena z velikimi težavami. Sovražniki so bili takrat še močni in številni, pristašev socializma pa malo. Delo pri Proletarcu in drugo delo so morali sodrugi vršiti največ ob prostih urah, ker ni bilo sredstev, da bi se moglo najeti stalne moči. Sodrug Petrich je pri zadnjih volitvah za tajnika JSZ. odklonil kandidaturo z motivacijo, da potrebuje v interesu svojega zdravja spremembe. Na nas je ležeče. Ako nimamo v tem ali onem kraju močnega socialističnega gibanja, ali ako sploh nimamo kluba, imamo navado, da se jezimo na — druge. Ampak socialističnega kluba nimamo zato, iker ga ne ustanovimo. Ako bi ga hoteli, bi ga oragnizirali. Če bi hoteli agitirati za naša glasila, bi imela naročnike v vseh krajih, kjer žive delavci. Mi ne verujemo v Mojzese, ki nas bodo vodili v obljubljeno deželo. Torej čemu se izgovarjati, da Mojzesi ne pridejo? Ker vemo, da je ustanovitev organizacije v vsakem kraju odvisna od delavcev prizadetega kraja, je krivda, da organizacije ni, ali da je slaba in neaktivna, na delavcih in nikomur drugemu. Socilistično gibanje bo močno, delavski razred postane sila, kadar bo imel voljo delati za svojo organizacijo in hotel postati sila. Socialistična stranka raste. Sodruginja Bertha Hale White poroča iz stranki-ga glavnega stana, da se situacija v stranki obrača dnje čase veliko na bolje. Iz številnih pisem sodru-»v, ki odgovarjajo na apele za zbiranje kamipanjske-fonda, je razvidno, da se v naše vrste zopet nase-duh energične akcije. Stranika stalno narašča v nstvu. Tekom tega leta so se ustanovile podružne nizacije v raznih krajih dežele. Sodrug E. V. Dehs govori sedaj na shodih soc. ke po zapadu, pozneje pa se vrne na agitacijo po nih mestih. DETROITSKIM SODRUGOM. Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator. Ako ne bi imeli "Proletarca", ali bi bil kateri slovenski list v tej deželi, ki bi navajal delavstvo v socialistično organizacijo in agitiral za socialistično stranko? Ali se vam ne zdi, da je Proletarec vreden vaše podpore, in bi morali tudi vi agitirati, da se ga razširi? Brez naslova. Ko je postal Mussolini glavar Italije, je stisnil pest in požugal zaveznikom: Jaz ne bom dopustil, da bi se ravnalo z Italijo kot manj vredno državo. Mi bomo dajali samo toliko kolikor bomo dobili. — Francozi in Angleži pa so se mu nasmejali. Ker pa je Mussolini energičen človek in Italija "velesila", je pričel pošiljati ultimate Grčiji in Jugoslaviji. Čast matere Italije je rešena. Slava Mussoliniju! V Belgradu so molili to poletje za dež. V vseh cerkvah so prosili Boga, naj pošlje svojo rosico suhi zemlji. In vendar je Donava, Sava in Drava tako blizu. V Ameriki so kmetje napeljali vodo iz rek, pa jim ni treba toliko prositi za dež. Bog je pravičen, dobrotljiv in usmiljen. Tako nas uče. Toda čemu ga je treba toliko prositi, naj nam da več deža v poletju, ko ga potrebujemo, ne pa v jeseni in na pomlad, ko ga imamo preveč? Tole reč bodo protestantovske cerkve kmalo izbrisale iz biblije. Ako se godi vse to, kar se godi, po božji volji, potem je nekaj napačnega v usmiljenosti, dobrotljivosti in pravičnosti. Zakrajškovi romarji so šli letos na božjo pot v Carry, 0., z avtomobili. Kar vas je starejših, se spomnite, da ste hodili peš po starokrajskih božjih potih. Mislite si vsaki dan par sto avtomobilov na Brezjah? Časi se spreminjajo, pa tudi romarji. Konvencija KSKJ v Clevelandu je končana. Mandati so spravljeni pod streho, navdušeni "spiči" si iztekli brez posebnih nezgod in clevelandski pobožni rojaki so dobili zopet enkrat priliko biti gotovim ljudem za stafažo. V Jugoslaviji se vrše čudne reči. Čimdalje vel narodov je v nji. Kje neki so tisti patriotje, ki so t» ko slovesno zatrjevali, da so S. H. S. en narod? Nekateri že niso znali govoriti nič drugega kakor jugoslovanski jezik. V nekem komunističnem jugoslovanskem listu (če ga smem imenovati jugoslovanski) je bil priobčen poziv "revolucionarnemu hrvatske™-slovenskemu - srbskemu - črnogorskemu - makedonskemu - muslimanskemu seljaštvu i radništvu." * Morda se bo S-H-S prekrstila na podlagi gornjega imena v "Kraljevino S-H-S-Č-M-M." V današnjih dneh je vse mogoče. V "svobodni troedini kraljevini trek svobodnih narodov" se bore trije narodi za svobodi in pripovedujejo drug drugemu, da niso svobodni Amerikanski Slovenci so napravili zanje zelo pripraven. program za stvoritev njihove države, ampak ker je bil narejen v Ameriki, ni dosti vreden. Samo ameriški dolarji imajo pomen. Vse drugo je zanič.—K. I Slovenski delavci, skrbite, da se Proletarca razširi v vse kraje, kjer živi naše delavstvo. Pridobivajte mu ob vsaki priložnosti nove naročnike. Delajte za svoj tisk. Pri učenju angleščine ali pri či-tanju angleške literature vam bo mnogo pripomogel dr. Kernov An-gleško-slovenski besednjak. Dobite ga pri Proletarcu. Ako kdo želi prevzeti zastopstvo Proletarca za nabiranje naročnikov in oglasov, naj piše u-pravništvu za potrebne listine in informacije. 6e imate v sebi zmožnosti agitatorja, ne odlašajte, nego pričnite z delom za list in organizacijo takoj. Oglaiajte priredbe vaiih kluh»v In druitev tudi v rraletarcu. Ak« Jih ejla-iate T drugih listih, zakaj Jih H M tudi v Proletarcu, ld J* flaeil* in l«»t »U-venskega delavatvm, ei-gaBiii ranega T J. S. Z. 7 "OGENJ" (Dnevnik desetnije) spisal H. BARBUSSE Najznamenitejša povest iz vojaškega življenja tekom zadnje vojne. Cena: Vezana $1.50; mehko vezana $1.10. NaroJa se pri "Proletarcu". JUGOSLOVANI POZOR! XJAZNANJAMO da -1- ^ imamo v Pittsbur-ghu, Pa., edino izdelo-valnico klavirjev, groma tičnih harmonik, koncertin in bandonij. Popravljamo in izdelujemo fine mehove kakor tudi vse druge god-bene inštrumente, kot violine, klarinete, itd. Kupujemo in zamenjavamo že rabljene harmonike in koncertine. Velika zaloga finih koncertin in bandonij, nemškega izdelka. Prodajamo razne glasbene komade (note). Pišite po naš cenik. Iščem izučenega pomočnika, ali pa enega ki bi bil pripravljen stopiti v zvezo z mojim podjetjem. Želim dobiti tudi dobrega brivca (barberja), Slovenca ali Hrvata. Za obilna naročila se priporoča FRANK DRAZUMERICH 5122 Butler St., Pittsburgh, Pa. BLAGOSLOV ZA ČLOVEŠTVO. 12. septembra se bo vršila proslava petdesetletni-te iznajdbe prvega praktičnega pisalnega stroja v lion, Herkimer Co., N. Y, Pisalni stroj je v današnjem modernem življenju taka potreba, da bi svet ioro ne mogel shajati brez njega. Njegov iznajditelj, t Lathan Sholes, Milwaukee, Wis., ki je umrl tam Ha 1890, je rekel v enem zadnjih svojih pisem: "Ne raje se na to kaj sem mislil v onih časih o vrednosti a stroja, eno je gotovo, da je postal pisalni froj blagoslov za človeštvo, posebno pa za ženski (ol," Iste besede bi lahko rabili za Trinerjevo zdra-grenko vino. To zdravilo je blagoslov za člo-rcštvo, posebno pa za ženske, ki tako pogostokrat trpi-radi slabega teka, slabe prebave, plinov v črevesju, ivobdov, nervoznosti, slabega sipanca in drugih :ov želodčnih neredov. Je pa čudovito in zanes-'o zdravilo za vsakega — vsake starosti in. vsakega i, kakor je rekla gospa Chollak, 767 Main St., tardsville, Pa., preteklega meseca maja: "Triner-zdravilno grenko vino je za stare in mlade, za Ine in zdrave." — Kupite ga v lekarni ali pa>pri ivcu z zdravili in imejte ga pri rokah za prihaja-premembo sezone 1 SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne, v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega |odruga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizi-rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva nalf ga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri ter pa vpoaštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMIN1E, PA. Socialistični klub št 69, JSZ., zboruje vsako tretjo deljo v mesecu ob 6. popoldne v dvorani društva tomisleci, it. 87, SNPJ. — Rojaki, pristopajte v |m vrste I — Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa. VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pičita po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam. iPreč i t aj t e naš cenik knjig, priobčen v tej izdaji. Velika izbera novih knjig, katere smo prejeli pred I nekaj dnevi iz Slovenije. Največja zaloga boljših književnih del. LOUIS KVEDER (200 Walsh Bl