\ S I K «5H ega mesta I5TP Prihodnje leto naj bi v IMV Revoz izdelali 35.000 avtomobilov R 5 campus — Ve-čino bodo izvozili — Marjan Anžur o nevzdržnem položaju izvoznikov BsElEa ERifl EB22S2ES1 tjo^TTTTTUTn EEE3ESI ^ G212E3ES1 ■ I%mL UJEJSSESl 3E9 NOVO MESTO — V sredo, 11. oktobra, so v IMV Revoz številnim gostom predstavili prve v Novem mestu narejene oziroma sestavljene avtomobile R 5 campus. Do konca leta bodo izdelali 3.000 petič, od tega polovico za domači trg. Cena R 5 campus še ni določena, predvidoma naj bi avto stal 15 odstotkov manj kot njegov uvoženi vrstnik. Petice iz Novega mesta bodo začeli prodajati po 15. novembru. Začetku serijske proizvodnje petič v Jugoslaviji so med drugimi prisostvovali Dušan Šinigoj, predsednik slovenske vlade, odpravnik poslov pri francoski ambasadi v Beogradu gospod Richard in gospod Lepeu, prvi mož direkcije za mednarodne posle pri Renaultu. W,? GOSPODARSTVU in ** URlJZBENEM razvoju jSred!š!v7i/~ Medobčinsko študijsko I voru 7 •^ 'vz Novega mesta je v dogo- * občin p lzvr^mrna svetoma skupščin rek v c rn?.me'j in Metlika pretekli to-Poh *micu pripravilo seminar o gos-Predvi ]Vu 'n družbenem razvoju. O orcan mh aktualnih spremembah v Nempn J' Podjetijje predaval Vilijem ZaVcKi’ svetovalec za upravljanje pri ljubi' M organizacijo poslovanja iz rah ,, .ne'° aktualnih političnih razme-S|0Vfn“8oslaviii >n bistvu sprememb sU«, cKe ustave Pa sekretar medobčin-lar. yJ,eta 24 Dolenjsko Uroš Du- * 0 seminarju prihodnjič. ■BVTEMIES! na 2. strani: * V »Stolih« napovedujejo stavko 118 3- strani: * Stroka svari pred prehitevanjem 1,4 4. strani: * ?reP°rod trgovine s konkurenco 113 5. strani: * Agonija, ki traja že Predolgo "a 6. strani: * ^c^°HE 'Zpel*anke 114 9. strani: Premier nam vrača dostojanstvo J* 13- strani: Nevarnost preži iz •edenih divjin n.a >4. strani: 'ga biljard in vlam- V letu 1990 naj bi v IM V Revoz izdelali 43.000 karte (35.000 za izvoz), 35.000 R 5 (30.000 za izvoz) ter 1000 avtomobilov R 5 expres za domači trg. Skupaj je to 79.000 avtomobilov; izvozne količine so večje, kot je bilo predvideno s prvotno pogodbo. Dnevna proizvodnja petič se bo od sedanjih 20 do 30 avtomobilov povečala do konca leta na 250 kosov v enem dnevu. IMV Revoz bo v polnem zagonu (najkasneje prvo tromesečje 1990) lahko naredil 50.000 katrc in 65.000 petič in ekspresov. Marjan Anžur, generalni direktor IMV, je v optimističnem, vendar trdno • Kot je dejal Dušan Šinigoj, je IMV Revoz največja v Sloveniji realizirana skupna naložba domačega in tujega kapitala. Odnos kapitala v mešanem podjetju, ki seje uradno rodilo 1. januarja letos, je 79,8 odstotka IMV in 20,2 odstotka Renault. Z realizacijo projekta R 5 je novomeška tovarna avtomobilov dokončala vse objekte, katerih gradnja je bila ustavljena v usodnem letu 1980. na tleh stoječem govoru poudaril, da pogojujeta razcvet IMV samo dva faktorja: prijazno politično okolje in uspeh tržno orientirane gospodarske reforme. Anžur je med drugim rekel: »V IMV nas ne skrbi prehod na tržni model, saj smo že več kot 20 let vajeni služiti kruh z izvozom, in pri tem smo se morali vseskozi hudo tržno obnašati. IMV danes izvaža več kot 75 odstotkov avtomobilske proizvodnje in več kot 90 odstotkov proizvodnje prikolic. V letošnjem letu smo tudi naj večji jugoslovanski izvoznik atomobilov. V IMV pozdravljamo odločno usmeritev zvezne vlade v tržno ekonomijo. Prepričani smo, daje tudi vrstni red potez pravilen in logičen. Nato je analiziral ves težji ekonomski položaj izvoznikov. Ti so v zagati zaradi neustrezne izvozne ekonomske politike; ta se kaže v tečaju dinarja, ki že celo leto močno zaostaja za inflacijo, ceni kapitala za izvozno proizvodnjo, ki je (cena) O POSEGIH V POSAVJE ČATEŽ — V Čateških Toplicah bo jutri ob 15.30 okrogla miza »Večji prostorski posegi v Posavje«, ki jo organizirata zveza geodetov Slovenije in dolenjsko geodetsko društvo. Kot so zapisali sklicatelji v vabilu, se v Posavju načrtujejo in izvajajo veliki infrastrukturni in drugi projekti, ki temeljijo na geodetskih podlagah. Na okrogli mizi bodo med drugim razpravljali o delu geodetov in drugih služb, o trgu stavbnih zemljišč in posameznih in prostorskih planskih projektih. absolutno previsoka in nekonkurenčna tujim kreditom, poleg tega pa izvoznih stimulacij praktično ni več ali pa prihajajo z dvo- ali večmesečno zamudo. »S takšno politiko,« je poudaril Anžur, »bomo dosegli ne 20-odstotnega letnega povečanja izvoza, ampak njegovo znižanje, kar bo še povečalo socialne probleme ob predvideni tržni selekciji programov v Jugoslaviji, če bo ob vsem tem do te selekcije sploh prišlo. Prepričan pa sem, da takšnega šoka ne bi vzdržalo nobeno gospodarstvo, kaj šele naše, kjer še ni niti čvrstega političnega dogovora o načinu izhoda iz krize.« M. BAUER ROJSTVO DOLENJSKE PETICE — »Z začetkom serijske proizvodnje R5 se končuje pomembna razvojna faza v procesu prenove IMV in z njo dograjuje ter pospešuje proces razvojne prenove slovenske industrije. Ne nazadnje se oživlja in krepi vloga IMV kot enega izmed gospodarskih stebrov dolenjskega gospodarstva«, to je med drugim v svojem govoru na slovesnosti povedal predsednik IS Slovenije Dušan Šinigoj. Na sliki: visoki gostje, med katerimi je bil Jean Marc Lepeu, direktor Renaultove direkcije za mednarodne odnose, Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, predsednik PO IMV Matjan Anžur si ogledujejo eno izmed prvih v Novem mestu izdelanih petič. (Foto: J. Pavlin) BO KOSTANJEVICA TURISTIČNO SREDIŠČE? — Na sestanku krškega izvršnega sveta v kostanjeviški osnovni šoli so se vsi strinjaji, daje treba kreniti na pot turističnega razvoja. V to sojih prepričale tudi lepote Kostanjevice, kijih sedaj s TV filmom predstavljajo domala po vsem svetu. (Foto: J. S.) Ne plač, ne odgovorov o usodi Tenela V torek spet stavka NOVO MESTO — Ob pisanju tega zapisa (torek dopoldne) še ni bilo znano, kakšna bo usoda novomeške Iskre Tenel, delavci pa so ob sedmi uri začeli s stavko, kot so napovedali že v začetku meseca, ko so zahtevali do 17. oktobra izplačilo osebnih dohodkov (na ravni povprečja sozda Iskra) in odgovore glede Tenela in njegovih delavcev v prihodnosti. Osebnih dohodkov do torka niso dobili, saj denaija zanje vodstvo ni moglo nikjer zagotoviti. Vzdušje v Tenelu je slabo, delavci so apatični in razdražljivi, prave storilnosti ni, sicer pa se proizvodnja trga tudi zaradi motene oskrbe. Predvideni plan proizvodnje za 1 milijon ECU-jev je v oktobru močno ogrožen. Glede odgovorov o usodi Tenela je bilo že na celodnevnem sestanku na občinskem izvršnem svetu (udeležili so se ga tudi predstavniki sozda Iskra, delovne organizacije Avtomatika in Iskra banke) 12. oktobra na koncu rečeno, da jih pred 18. oktobrom ne morebiti. V ponedeljek in torek naj bi namreč v Ljubljani potekali dokončni razgovori, kaj in kako s Tenelom, od tega je odvisno tudi, ali bo vodstvo ostalo ali ne. Na tem sestanku je bilo rečeno in tudi izzvenelo je tako, daje Novo mesto, posebno pa LB TDB, naredila vse, kar je lahko, in celo več, da bi Tenel ne potonil dokončno. LB TDB je skratka sprejela odločitve za vključitev v sanacijo. Pri tem jih je vodilo povsod potijevano dejstvo, da v Tenelu imajo nekaj programov, ki lahko dajejo normalno življenje podjetju. Dejstvo je, da bi bilo kruha za okrog 500 ljudi. V Novem mestu se vsi zavzemajo, da bi presežke (okrog 260 delavcev) razreševali postopoma, Avtomatika in tudi sozd pa zahtevata, da se tega stroška otresejo radikalno, čez noč. Za to je stečaj edina rešitev, če tega ne bodo naredili, trdijo, bo Tenel šel čez dober mesec v likvidacijo in bo brez dela 750 ljudi. Sicer vsi v Iskri trdijo, da so za sanacijo oz. pa preživetje skrčenega podjetja, problem je le v tem, da Iskra banka menda nima denarja in možnosti, da bi se v to vključila, LB TDB pa njenega deleža ne more prevzeti. Prodaji stavbe v Bršljinu, ki bi v tem lovljenju zadnje bilke precej pomenila, pa delavci nasprotujejo. Z. L.-D. Kostanjevica stavi na turizem Krški izvršni svet prižgal zeleno luč za projekt turističnega razvoja KOSTANJEVICA — 59. redna seja krškega izvršnega sveta, kije bila 11. oktobra v tem najmanjšem in najstarejšem dolenjskem mestecu, bo šla zagotovo v zgodovino. Na njej je dobil zeleno luč projekt turističnega razvoja Kostanjevice na Krki, ki gaje poldrugo leto pod budnim očesom izvršnega sveta pripravljal krški Savaprojekt. Kaj bo ta odločitev pomenila za prihodnost Kostanjevice, še ni mogoče reči, vendar pa so obeti veliki. Kostanjevica, ki se je priljubila številnim obiskovalcem zaradi svoje lege, zaradi lepe okolice, Forme vive, od tega turizma ni imela kaj dosti. Pač, bila je znana kot biser, kot Dolenjske Benetke, pravega tržnega uspeha pa ni dosegla. Toda če naj Kostanjevica postane pravo turistično mestece, bo treba vanjo investirati. Čeprav je v teh časih težko dobiti denar, se Kostanjevici obeta naložba 20 do 30 milijonov dolarjev; to pa • Z vsem tem so se strinjali vsi predstavniki Kostanjevice, med katerimi pa niso bili samo aktivisti krajevne skupnosti, marveč tudi predstavniki podjetij, gostilničaiji. Galerije Božidar Jakac in drugih. Vendar je še največ nejasnosti okoli bodočega igrišča za golf. Lastniki zemlje, na kateri naj bi bilo igrišče, očitno ne nameravajo kar tako prodati zemljo, zaradi zastojev pri gradnji golfa pa lahko pride do težav pri izvedbi celotnega projekta. Zato bodo v krški občini pripravili večjo propagandno akcijo, ki naj bi odkrila pomembnost tega projekta. je vsota, zaradi katere bi si vseh deset prstov obliznil marsikateri avstrijski ali ameriški župan. V Kostanjevici pa še ni občutiti pravega navdušenja za razvoj turizma. VvN|Jf^OLC INA TRGATVI — Tudi letos se dolenjski vinogradniki niso "b |(0 r'1 tradiciji. Prenekateri so ves pridelek v svojem vinogradu potrgali že 'Sni''1'1 stPtl0 P°nj v trgovine, kljub temu bo letošnji letnik med slabšimi. Na sli-I Vtlni ” v*nograd na T rški gori je imel letos skoraj več trgačev kot grozdja. k»r r, °lci kmetijske in gostinske šole so ves minuli teden »poberkovali« vse, Pn Peronospori in drugih boleznih še ostalo. (Foto: J. Pavlin) ME Nadaljevalo se bo toplo in j sončno vreme z jutranjo meglo j po nižinah. In kaj vse naj bi Kostanjevičani dobili za ta denar? V prvi vrsti je v načrtu golf igrišče, ki ga investira mednarodna • POSAVJE SE PREDSTAVLJA — Medobčinska gospodarska zbornica in turistične zveze Posavja vabijo jutri, 20. oktobra, ob 16. uri predstavnike turističnih agencij in poslovne partnerje posavskih gostinskih in drugih podjetij na sprejem v slavnostno dvorano Posavskega muzeja v brežiškem gradu, kjer jim bodo prikazali najnovejše turistične publikacije. O ponudbi tega dela Slovenije se bo nato z gosti razvil pogovor, ki mu bo sledila pokušnja posavskih vin. družba Videm — D’Arsy International, ustanovljena konec septembra. V načrtu je tudi gradnja kardiovaskularne ali lepotilne klinike, na ta dva glavna projekta pa naj bi se priključilo še več manjših. Da bi bilo mogoče Kostanjevico prodajati kot elitni turistični center, nihče več ne dvomi, še posebej, ker se zanjo zanimajo tako v Nemčiji kot v Avstriji. Kot je povedal predsednik krškega VETER V MREŽI 10. NOVEMBRA NOVO MESTO — Težko pričakovana predpremiera Vetra v mreži, celovečernega filma režiserja Filipa Ro-barja-Dorina, novomeškega rojaka, bo v petek, 10. novembra, v Novem mestu. izvršnega sveta Igor Dobrovnik, projekt turističnega razvoja Kostanjevice podpirajo cestaiji, poštaiji, vodarji in drugi. Ze prihodnje leto naj bi se začela graditi obvoznica okoli Otoka, montirana bo nova telefonska centrala, urejena vsa kanalizacija, začela se bo revitalizacija Otoka kot najvažnejši občinski projekt. Med drugim je že v teku projekt preselitve klavnice z Otoka, kar bo veljalo Mercator okoli 2.000 milijard starih dinaijev. J. SIMČIČ Stavka v Trikonu Razburjenje zaradi prejemkov in razmerja med njimi le pojenjuje KOČEVJE — Do enourne prekinitve dela v kočevskem Trikonu je prišlo, ko so delavci popoldanske izmene zvedeli, daje delavski svet sklenil, da se spremeni razmerje za delitev osebnih dohodkov od dosedanjih 1:2,9 na 1.5 in da bo tako 21 vodilnih in vodstvenih delavcev dobilo občutno višje osebne dohodke. (Doslej je to razmeije v praksi znašalo: najnižji osebni dohodek 3,968.000 din: najvišji-direktorica, z minulim delom vred, 11,280.000 din.) Potem je bilo več sestankov, na katerih so končno 10. in 11. oktobra ugotovili, da je do uravnilovke pri osebnih dohodkih prišlo spomladi, ko je bilo podjetje v težavah in takrat je bilo tudi sklenjeno, da bo to razmerje spet popravljeno v korist vodstvenih in vodilnih, ko bodo doseženi boljši poslovni rezultati, ki bodo take razlike tudi opravičevali. Poslovni rezultati so zdaj boljši, zato je bila odločitev delavskega sveta v glavnem pravilna. Delavci so na zborih zahtevali le, da se skladno z boljšimi poslovnimi rezultati izboljšujejo osebni dohodki tudi ostalim in delitvena razmerja tistim, ki so za uspehe najzaslužnejši, vendar v okviru možnosti, ki jih omogoča ustvaijeni dohodek. Delavci pa so bili na zborih tudi obveščeni, daje dobilo podjetje novo, precej ugodnejšo ponudbo za delo od nemške firme Bogner. Izdelki Trikona so priznani za kakovostne tudi na zahtevnem tujem trgu. Z ugledom pa hkrati dobivajo tudi naročila, ki so bolje plačana. J. P. ŽALOSTNA OBLETNICA RIBNICA — Pet let je minilo, ko je 12. oktobra 1984 zaradi slabih vremenskih razmer padel na Rezinskem vrhu v ribniški občini vojaški helikopter. Takrat so se smrtno ponesrečili komandant Teritorialne obrambe Slovenije Rado Klanjšček, polkovnik Ivan Rom in pilot Milan Mamič. Na dan obletnice so k spomeniku ponesrečencem blizu kraja nesreče položili vence in cvetje razen sorodnikov še delegacije ZZB NOV iz Ribnice, vojaške enote iz Ribnice, ljubljanskega korpusa in delegacija Gradnikove brigade, katere vojni komandant je bil Rado Klanjšček. LEP SPREJEM V ČRNI GORI RIBNICA — Poročali smo že, da ima Avgust Čiček v Ribnici videoklub Riba in da med drugim snema tudi vse tekme nogometašev Olimpije doma in na gostovanjih. Povedal nam je, da so na nedavno gostovanje v Titograd (z Budučnostjo) odhajali s težkim srcem in zlimi slutnjami zaradi izgredov na več tekmah drugih klubov in tudi zaradi političnih razprtij. On sam in tudi nogometaši in spremstvo pa so bili prijetno presenečeni, saj so bili pred tekmo lepo sprejeti. Med tekmo je celo domača publika kar 20 minut nepretrgoma skandirala: »Olimpija! Olimpija!« Tudi po tekmi, ki sojo domačini sicer izgubili, je bilo vzdušje povsod prijateljsko. POSVET O ŽIVILIH KRŠKO — 26. in 27. oktobra bo tukaj 12. tradicionalno posvetovanje tehnologov Združenega podjetja živilske industrije iz Ljubljane. Trave so nam sestre, nebo nam je brat Te jesenske dni narava kot bi razsipala vse svoje lepote; gozdovi se kopljejo v morju barv, nebo se bleščeče sinje razpenja nad temnimi obrisi gozdnatih vrhov, njive, pospravljene in zorane, počivajo po dolenjskih pobočjih in ravnicah, vode šepetajo pesmi minevanja in iztekanja. Toda v tej lepoti so globoke in temne sence. Gozdovi se suše in izginjajo. Visoko v modrinah neba se tanjša ozonski plašč, kičuva vse živo na svetu pred smrtonosnim sevanjem. Njive so preutrujene od snovi, s katerimi trgamo iz zemlje več, kot lahko daje. Vode so izmučene in mrtve od odplak. V zraku so strupi. Okolje je preobremenjeno, hkrati ko od njega pričakujemo več. Če pomislimo samo na hrano, kateri je bil posvečen 16. oktober kot svetovni dan, se vprašanje okolja takoj zariše kot eno temeljnih vprašanj sedanjosti Bomo na degradirani plodni zemlji, ki jo je zaradi pozidav in roparskega odnosa do prostora vse manj, pridelali dovolj in zdravo hrano? Iz temnih senc glasno kliče spoznanje: človek je del narave, kar stori njej, naredi sebi. V svetu so mnogi prisluhnili temu klicu in že ravnajo drugače. Tudi pri nas gaje slišati vse bolj in vse' jasneje. Pa bodo spoznanjem sledila dejanja? Bomo ravnali drugače, da prihodnost ne bo ples smrti okolja in nas samih? Pravzaprav ni vprašanje, ali naj ravnamo drugače, ali naj naša ravnanja temeljno določa ekološki premislek. Ne! Samo tako lahko še ravnamo — če hočemo preživeti. M. MA RK EU EMjMffl ®K3H Najtežje je (bo) vladati Pred dnevi je nek slovenski politični voditelj izjavil, da on priznava samo tako imenovano aktivno bazo, torej ljudi, ki sodelujejo v političnem življenju zveze, stranke, združenja itd. Zanimivo je, da je to izjavil funkcionar, ki ga na mesto, od koder zdaj to govori, ni izvolila takšna baza, kakršno zdaj on edino priznava. Izvoljen je bil posredno, od zgoraj navzdol, večina ljudi in tudi članov njegove organizacije se je na njegovo ime in priimek navadila šele po daljšem času. Pred bližnjimi volitvami v Sloveniji, na katerih bodo lahko prvič nastopale tudi politične skupine, ki niso včlanjene v SZDL, je vprašanje vpliva navadnih članov strank in združenj na odločitve v vrhovih še toliko bolj aktualno. Zdi se namreč, da ravno na novo nastale stranke najmanj dajo na mnenje svojega članstva, oziroma za to mnenje večinoma sploh ne sprašujejo. Glavna preokupacija novih voditeljev večjih ali manjših delov slovenskega naroda je boj za oblast. Boj za drobtinice oblastnega kolača je vse bolj očitno spoznanje tistih, ki na slovensko strankarsko sceno gledajo z nevtralnimi očmi Zanimivo je, daje takih ljudi veliko. Značilna je tudi scena z nedavne okrogle mize, med burnimi pogovorije bila Zveza komunistov Slovenije edina, ki se je hodila posvetovat, čeprav v stavbo čeka in ne med članstvo. Na Dolenjskem in v Beli krajini je nekaj več kot 20 članov Slovenske demokratične zveze. To resni veliko, vendar od ustanovitve organizacije naprej Ljubljana še nobenega od njih ni povprašala za takšno ali drugačno mnenje, zelo pa se kasni tudi z ustanavljanjem pododbora. Očitno je torej, da se slovensko strankarsko življenje šele razvija, dela svoje prve korake. Res je, da so ti koraki opotekavi tudi zato, ker strankam največja stranka (ZKS) ob prijazni pomoči SZDL kar spretno meče polena pod noge. Toda od ene in druge (torej od ZKS in SZDL) bi se lahko sloven- ski novoslrankarji lahko tudi kaj naučili Morali bi recimo vsaj za nazaj (če že nočejo za vnaprej) preverjati odločitve vrha med članstvom. Gojiti in utrditi institucijo baze, saj so navadni člani običajno najbolj fanatični vojščaki in zagovorniki idej. Članstvo bi moralo dobiti v roke program, ki bi bil boljši od konkurenčnih programov, če pa so programi identični ali skoraj identični, bi kazalo stranki, ki želi del oblasti, razdelati določeno za vse Slovence važno poglavje. Ne nazadnje bi se morale nove stranke znebiti ljudi, ki najbolj na vrhu kompromitirajo in poneumljajo običajno pozitivna prizadevanja gibanja. Predvsem pa bi se morali slovenski novoslrankarji zavedati, da je ZK Slovenije postala , pametna, spretna, taktična in ljudska šele tedaj, ko so se ji pod nogami začeli odpirati prepadi Za obstanek na oblasti je bila pripravljena ponuditi celo sestop z oblasti Koliko pameti, spretnosti in ne nazadnje odprtih kart do strankarskih partnerjev in do svojega članstva bi morali imeti šele tisti ki so naredili komaj prvi korak k mizi, za katero se bo mogoče delila oblast v imenu ljudstva In pri tem sama osvojitev oblasti ni najtežja naloga Najtežje je, oziroma bo vladati M. BAUER Končan remont JE V »Stol lih« na poved lujejo stavi ko Vrsta zahtev stavkovnega odbora v Obratu stoli 1 Straža — Napovedana stavka resna nevarnost za izgubo trga in za pravo katastrofo dela Novolesa STRAŽA — Novomeška občinska skupščina je 6. oktobra sprejela predlog za uvedbo ukrepov družbenega varstva v Novolesovem tozdu Finalna predelava lesa. 5. oktobra se je v Straži sestal izvršilni odbor sindikata Obrata stoli I (ki je v sestavi tega tozda), da je »zaradi težkega stanja obrata in delavcev v njem« oblikoval stavkovni odbor in zahteve delavcev. Uresničene naj bi bile v tem tednu, v nasprotnem za ponedeljek, 23. oktober, napovedujejo v tem obratu stavko vse, dokler zahteve ne bodo uresničene. Stavkovni odbor zahteva, da se ugotovi poimenska odgovornost vseh vodilnih in vodstvenih delavcev v bivšem tozdu TDP, sedaj Obrat stoli I, in vodstva delovne organizacije, ki da so obrat stolov in sploh pretežni del tozda finalna predelava lesa pripeljali v katastrofalni položaj. Zahteva stoodstotno povečanje osebnih dohodkov in spremembo sistema nagrajevanja v Novolesu, uvedbo družbenega varstva za cel No-voles, zmanjšanje režije v delovni skupnosti za 30 do 40 odstotkov. Odbor je podprl (z ukrepi družbenega varstva STROKOVNO SREČANJE NA OTOČCU OTOČEC — Visoka šola za organizacijo dela iz Kranja bo 27. oktobra na Otočcu priredila strokovno srečanje, na katerem bodo govorili o organizacijskih, podjetniških in informacijskih novostih na področju organiziranja. Sodelovali bodo profesoiji te šole: dr. Vladislav Rajkovič, dr. Jože Floijančič in dr. Antun Vila, kot gost pa dr. Rado Bohinc, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije. odstavljenega) v. d. direktoija tozda, njegov kolegij, v. d. vodjo Obrata stoli I in zahteval, da sejim omogoči nadaljnje delo. Ena od zahtev je ustavitev odpuščanja delavcev iz obrata ob vprašanju, zakaj tak ukrep ne velja za delovno skupnost. Zahteva tudi kadrovsko okrepitev obrata stoli I, analizo kadrovske politike na ravni delovne organizacije od 1986 naprej, zagotovitev mesečnega informiranja o poslovanju obrata, obravnavanje pobude za nezaupnico in odpoklic direktoija Novolesa Vilija Pavliča in njegovega namestnika Igorja Vizjaka na delavskem svetu in sindikatu tozda in delovne organizacije. Zahteva tudi, da tozd dobi vse funkcije podjetja od razvoja do financ in kadrovanja, pa prenehanje sodelovanja s Tehničnim centrom za drvo iz Zagreba. Povejmo še, daje še pred tem sestankom takoj po sprejetju pobude za družbeno varstvo na Novolesovi sindikalni konferenci 20. septembra začelo po tozdu krožiti pismo o nezaupnici direktoiju Pavliču in namestniku Vizjaku, podpisano z »delavci«, ki gaje naknadno podpisalo večje število zaposlenih v obratu. Zakaj ukrep družbenega varstva v tozdu FPL, smo že obširneje poročali, dejansko naj bi šlo še za en poskus rešitve te proizvodnje, ki se od leta 1985 ne more pobrati iž izgube. Da bi se to zgodilo, tudi znotraj tovarne ni bilo narejeno dovolj, je rekel na občinski skupščini 6. oktobra Vili Pavlič. In njegov komentar na zahteve stavkovnega odbora Obrata stoli I in napovedano stavko? »V teh zahtevah je kup pavšalnih ocen, na vse bomo v razgovoru z delavci in stavkovnim odborom odgovorili z argumenti in dokumenti. Gre za očitno branjenje pozicij, da se nikomur ne bi nič zgodilo. Delavce pa je očitno lahko zmanipulirati. Dejstvo je, da finalna predelava lesa v Novolesu naredi za 30 do 40 odstotkov manj kot podobna slovenska industrija in daje v tovarno nujno treba vpeljati industrijski red, sicer ni rešitve. Sedaj se pogovarjamo z začasnim kolektivnim organom, kar je treba razčistiti za nazaj, in to tudi bomo. Trenutno proizvodnja teče normalno oz. z občasnimi zastoji zaradi težav v preskrbi s surovinami. Programe, ki se ne pokrivajo, smo reducirali, delavci so prerazporejeni ali na prisilem dopustu. Ni lahko, a drugače ne gre. Če bodo štraj-kali, lahko izgubimo trg. Potem bodo lahko štrajkali celo prihodnje leto, ker ne bo dela. Imamo trajne poslovne povezave, pošiljke morajo ven točno, posebno je to pomembno sedaj za predbožično prodajo. Da bi kaj teh izdelkov prodali doma, je zaman upati,« je kratek in jasen Pavlič. Z. L.-D. ■»m Mariborsko pismo On se ne da Šipad zaposlil nekda-njega direktorja svoje konkurence no je prevzel v finančnem razsulu — toda med delavci, ki jim niso bili všeč nekateri njegovi ukrepi za utrditev delovne discipline, nikoli ni imel prave podpore. Oporekali so mu tudi prepogosta potovanja v tujino, zlasti v ZDA; dejstvo, da je prav v njegovem mandatu začel Marles izvažati svoje montažne hiše čez lužo, ni utišalo teh pripomb. Ko tudi pravih poslovnih uspehov ni bilo, seje seveda na direktoiju vse zlomilo. Ker pa nesreča nikoli ne pride sama, je bila proti njemu vložena tudi ovadba, daje (Marlesovo) montažno hišo dobil po veliko nižji ceni od tržne. Postopek v zvezi s tem še teče. In tako bi morebiti mariborska javnost na Lukiča že pozabila, če ne bi pred kratkim domači tisk objavil novice, da je postal direktor Sipa- MARIBOR — Pred časom sem v lej rubriki pisal o usodi nekdanjega direktoija mariborskega Marlesa, ki so mu spomladi delavci izrekli nezaupnico in ga za pol leta poslali domov, vmes pa naj bi mu v tovarni našli novo delovno mesto, »ustrezno njegovim kvalifikacijam«, kot je dove tovarne montažnih hiš v Illija-šu. Najbrž niti to ne bi zbudilo kakšnih posebnih komentaijev, če ne bi bilo v novici rečeno, da so v Sipadu sprejeli vse pogoje, ki jih je postavil nekdanji direktor njim konkurenčne tovarne, med drugim tega ških markah mesečne plače! Očitno so v sarajevski firmi imeli veliko boljše mnenje o Lukičevi strokovnosti kot v Mariboru. Seveda je prezgodaj napovedati, ali se bo takšna poteza Sipadu obrestovala, znano je le, da novi direktor že na veliko sklepa nove posle, pretežno v tujini, kjer ima še iz Marlesovih časov veliko dobrih zvez. Znano pa je tudi, da tudi po Luki-čevem odhodu v Marlesu ni nič bolje, nasprotno, najbrž se ne bo več mogel izogniti vsaj delnemu stečaju. Medtem pa so trije njegovi bivši delavci v nekdanjih prostorih mariborske univerzitetne knjižnice odprli prvi zasebni salon pohištva! MILAN PREDAN bilo zapisano v sklepu delavskega . Odločitev je bila zares nena- sveta. < vadna, kajti mnogi pravniki so oporekali njeni zakonitosti (direktor Milan Lukič naj bi bil praktično na polletnem dopustu, saj ni bil niti suspendiran niti odpuščen), povrhu vsega pa je pomenila padec obetavnega mladega gospodarstvenika, ki so mu po nekaterih neuradnih informacijah bila še pred slabim letom celo odprta vrata v Mikuličevo vlado (govorilo se je, naj bi postal zvezni minister za blagovne rezerve). Marlesu je pod njegovim vodstvom dolgo kazalo bolje — tovar- PRAZNIK KS KOSTANJEVICA KOSTANJEVICA — V počastitev praznika KS Kostanjevica bodo v pe- tek, 20. oktobra, ob 16. uri odprli jamarski dom Martina Bolteza. Ob tej priložnosti bodo jamaiji počastili 20-ietnico kluba jamaijev, 25-letnico jamarstva v Kostanjevici in 100-letnico organiziranega jamarstva v Sloveniji. V soboto, 21. oktobra, bo ob 11. uri žalna slovesnost ob skupnem grobu talcev, ob 13. uri pa bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in podelitev priznanj. 22. oktobra bo veslaška regata, 29. oktobra pa tek po ulicah dolenjskih Benetk. Jedrsko elektrarno vključili v ponedeljek KRŠKO — Redni letni remont JE Krško, ki so ga začeli septembra, je bil zaključen pretekli teden. Kot so načrtovali v krški nuklearki, bo elektrarna spet sinhronizirana v omrežje ta ponedeljek ali torek. V okviru rednega remonta so letos zamenjali tretjino (40) gorilnih elementov. Obnovili so oba parogeneratorja, večja obnovitvena dela pa so bila opravljena tudi na sekundarnem delu elektrarne. Zamenjali so okoli 1000 ventilov, 100 črpalk in več drugih delov, tako da je bil ta remont v resnici temeljit. Pri delih je sodelovalo 700 delavcev 20 domačih in nekaj tujih tvrdk. Letošnji remont, ki naj bi zadostoval za 12-mesečno redno delovanje JE Krško, je pokazal, da bo treba pri naslednjih obnovah zamenjati tudi nekatere večje naprave. To bo seveda tehnično in finančno zahteven projekt, poceni pa ni bil niti letošnji remont: stal je celih 36,6 milijona dolaijev, samo gorivo s carino vred pa je stalo 27 milijonov dolaijev. Dosti manj Nemcev Kako poslujejo Terme ČATEŽ — V Termah so do septembra našteli nekaj nad 272 tisoč prenočitev, kar je za 1 odst. več kot lani in za 3 odst. manj, kot so planirali. Direktor Borut Mokrovič ocenjuje, da je sezona glede na lansko leto uspešna, da pa cilji niso uresničeni. V hotelu Terme so imeli četrtino tujcev, v Mokricah pa celo 27 odst. Preseneti jih izpad Nemcev v kampu. Vzroke za tak preobrat vidijo v močni propagandi proti Jugoslaviji zaradi njene politične nestabilnosti in v organizirani kampanji proti sončenju, ki naj bi ogrožalo človekovo zdravje. O tem so se na široko razpisala vsa javna občila, od resnih časopisov in revij do publikacij za zabavo in prosti čas. Poslovni rezultati za osemmesečno obdobje so v Termah solidni. Dosegli so jih z boljšo organizacijo, s prenašanjem novega znanja v prakso in z upoštevanjem inovativnih predlogov. Žna-nja jim še zelo zelo manjka, predvsem obvladovanja organizacije dela in tujih jezikov. Po osebnih dohodkih niso več na repu, ampak pri vrhu, vsaj v brežiški občini. Zadnje tri mesece so uveljavili stimulativno nagrajevanje, več plače za boljše delo. Razmerje med najnižjimi in najvišjimi prejemki so povečali na 1:5. Istočasno vpeljujejo po potrebi deljen delovni čas in osebno odgovornost pri vsakem delu. J. T. • Naveličali smo se delati stvari, ki so pomembne za zgodovino. Čas je, da končno storimo nekaj, kar je pomembno za nas, tukaj in zdaj. (Iz programa ZSMS) TUDI NEPOKLICNA PREDSEDNICA VLADE? SEVNICA — »Zaradi bližajočega se konca mandata sedanjemu sestavu izvršnega sveta skupščine občine Sevnica sem se odločila, da se zaposlim v Inple-tu na Brezovem,« je med drugim zapisala Marija Jazbec, sedanja predsednica IS SO Sevnica v prošnji občinski skupščini, ki bo zasedala 25. oktobra, da bi ji s 1. januarjem 1990 omogočila nepoklicno opravljanje sedanje funkcije vse do izteka sedanjega mandata, to je do aprila 1990. Za tak predlog se je Jazbečeva odločila, ker je predsedstvo SO Sevnica ocenilo, da do navedenega roka ne bo mogoče zagotoviti ustrezne kadrovske nadomestitve za prevzem navedene funkcije, toda pod pogoji, ki bi ji omogočali poklicno opravljanje nove funkcije v Inpletu. (Mimogrede, že dolgo je tega, odkar je znano, da naj bi Jazbečeva zamenjala sedanjega di-i Žbogaija). Tak pred- rektorja Edvarda log predsednice vlade podpira tudi komisija za volitve in kadrovske zadeve. Bo sevniška občina pio nepoklicni županji dobila še tako predsednico vlade? STROKOVNO SREČANJE V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH — Slovenski in italijanski kardiologi z območja, ki ga pokriva skupnost Alpe-Jadran. so se v soboto, 14. oktobra, zbrali v tukajšnjem hotelu na tradicionalnem strokovnem srečanju, ki ga izmenično prireja vsake dve ali tri leta kardiološka sekcija pri Slovenskem zdravniškem društvu oziroma sorodni italijanski sekciji. Tokrat so medse povabili še goste iz drugih delov Jugoslavije in iz Avstrije, tako da se jih je zbralo blizu sto. Tradicija strokovnih in tovariških srečanj italijanskih in slovenskih kardiologov je stara več kot dvajset let, razvila pa se je iz sodelovanja med našimi in tržaškimi kardiologi. Strokovni del tokratnega srečanja je bil posvečen problematiki odpovedi srca. Problem so obdelali v dveh sklopih: v prvem so številni predavatelji nanizali spoznanja iz patologije in diagnostike odpovedi srca, v drugem pa so se lotili problematike zdravljenja. Pokrovitelj srečanja je bila novomeška »Krka« v sodelovanju z banjaluško Medicinsko elektroniko, podprla pa so ga še druga podjetja iz Slovenije in Italije. (M. Markelj) IC Naša anketa ] Informacije kot kruh? \ Časi so v Jugoslaviji resnično težki skoraj za vse, dobro gre le izbran- < cem in spretnežem, ki jim ditjajoča inflacija ne more do živega. Življenj'rl ski stroški so bili septembra preko 1.200 odstotkov višji kot pred leto® jasno je, da so se večini plače zvišale v tem času mnogo manj, pa naj statistika govori, kar hoče. Zaradi takšnih razmer v prenekateri hiši n; samo dvakrat premislijo, za kaj dati vse bolj borne denaije. Takšen premislek in odrekanje že občutijo tudi proizvajalci, najprej življenjske manj nujnih izdelkov. Na tej lestvici različni ljudje postavljajo informacije različno visoko, mnogim so nujne kot kruh, posebno v teh zaplet nih časih, drugim manj. Sredstva javnega obveščanja to občutijo, naklade se že manjšajo, verjetno je v delno boljšem položaj u RTV, ki im3 kot medij določeno prednost pred tiskom. Dolenjski list se v nemogfr čem vrtincu naraščajočih stroškov še bolj kot drugi trudi, da bi s povečevanjem cene in naročnine bralcev ne prisilili k temu, da bi se odreP tem informacijam. To dokazujejo vse primeijave cene z njemu podob-nimi časopisi v Sloveniji sajje med njimi daleč najcenejši, (naročnina® > Kmečki glas je npr. samo v zadnjem četrtletju le nekaj manj kot za D0-lenjca v celem letu z zadnjim doplačilom vred), da o revijah sploh ne govorimo. ^ . MART A URBANČ, medicinska sestra v novomeški Bolnišnici: »Imam naročen Dolenjski list, Nedeljski dnevnik, plačujem RTV naročnino, občasno pa prebiram tudi Jano. To je v glavnem vse obveščanje, za katerega plačujem in priznati moram, da postajajo stroški že kar preveliki. Če bi se morala čemu odpovedati, bi se veijetno TV najprej, sajje naročnina najdražja, daje pa vse manj. Vsekakor bi se Dolenjcu odpovedala nazadnje, saj je naš in dovolj informativen.« r»ztn seme vsak, :0bve: 10-ki vzel: malo jL VILI PUNČUH, vodja oddelka v Iskn. M Kostanjevica: »Ker želim živeti v času jj^ prostoru, redno berem številne časnik«1 po 5 revije: Delo, Mladino, Danas, Teorijo > IL« prakso, Dolenjski list itd. Sev™. r_ . je zanimanje vse več velja in sedaj ko MAJDA ANDOLJŠEK, namestnica vodje galanterije v Blagovnici Ribnica: »Vse je drago in zato prodam vsega manj, tudi časopisov. Največ prodam Dela, Ne-deljca in Stopa, predvsem zaradi televizijskega sporeda. Dolenjca nimamo, saj so mnogi naročeni, razen tega ga prodajajo v obeh ribniških trafikah. Vedno večje takih, ki časopisa ne kupijo, ampak le kaj pogledajo v njem, najpogosteje tečajno listo v Delu. Ljudje tudi več ne kupujejo časopisov za pomivanje, šip, kot včasih. !. N: ijalis Ss Žol Jjg°. Mo 'Upe šroj ^ v5-.0 FRANC ŠTALCER, traktorist pri■ ^ H* h Kočevje tozd Rog, iz Koprivnika: ”'pj0) sem bil naročen na veliko časopisov, D« ’ j, D Dolenjca, Našo obrambo in še kaj, j imam le še Nedeljca, še to predvsem z* » , "Ja obširnega TV sporeda. Ostale sem *** j 'P ] draginje odpovedal in bojim se, da ^ moralše Nedeljca, če se bo vse tako dmz | Včasih sem tudi kupoval časopise, zdaj na redke čase Delo, če je kakšen kongreS’ Dolenjca. Vsaj navidezno brezplačni v, ( dobivam Kočevske novice in Komuni3- JERNEJ ČRNUGEU, delavec v Beti Metlika: »Časa za branje in gledanje televizije ter poslušanje radia je vse manj, naročnina pa je vse dražja. Jaz pa TV gledam dnevnik, rad pogledam tudi kakšno dokumentarno oddajo. Pregledam Delo, Dolenjca pa vsega preberem, če ne prej, v nedeljo popoldne. Jasno je, da se mora dražiti naročnina, če je vse vsak dan dražje. Ne moreš se zaradi tega vsemu odpovedati. Če nikamor ne greš, nič ne vidiš, če nič ne prebereš, nič ne veš in se sam izločiš iz družbe.« mmmm mm - JOŽE MIKLIČ, vratar, iz LukovkaP Trebnjem: »TV naročnina je visok®’ človek s tem mora sprijazniti, saj 56 .(e. dan vse draži. Zaenkrat se kljub taki & ■„ .ia leviziji ne bom odpovedal. Berem še se Dolenjski list, Kmečki glas, Neu ! ^ LZUK.IIJ.V1M 1131, IX lllVVIVi _ , -j 11» dnevnik. Tudi časopisi so precej gt*-vseh teh izdatkov se ob mesecu PrecjL| čare. Ne razmišljam pa, da bi se odpovc0^ofIi sopisom, ker je že taka navada, da10 .:ati biti pri hiši. Nekako moraš spre dogodke.« MARTIN KUHAR, delavec v sevniški Jutranjki: »Časi so hudi in nič ne kaže, da bi bilo kmalu bolje. Zdaj, ko so cene tako podivjale, da je s povprečno plačo težko živeti, se bomo očitno morali marsičemu odpovedati. Jesti, piti in oblačiti se je treba, ni pa tako nujno buljiti v TV ali prebirati časopise. Če bi prišlo tako daleč, bi se tema dvema medijema odpovedal, čeprav težko, plačeval pa bi še radijsko naročnino.« vwwwv\' W*f kmetijstvo Med vinogradi meljejo moko Plutovi iz Drašičev so postavili valjčni mlin 53 TON semenske PEŠNICE — Metliška kmetijska p*. ■ Je .nabavila 53 ton semenske dol, * P^kušenih sort, ki so se doslej se °?nesle v beli krajini. Kmetje so tiinpT? pdločali za menjavo merkan-■ ni,a 23 semensko, in sicer v semenclUp ’6 ,kg merkantilne za 1 kg vsak !,•e’ P° e8 tega pa se je moral obv,, l ^Je odločil za tako menjavo, ilO-W *’ ^a. b° ob žetvi zadrugi oddal vzel * Ve^° količino pšenice kot je niai0^nske- Do 8- oktobra je bila • „■ sta i* . Jna cena razkužene semen->k' graib nice 18.700 dinarjev za kilo-“ Merk's,n^azku2ene Pa 14.300 din/kg. e Po 5 srvl P¥n'CO so obračunavali 3111 'bliška W dinarjev za kilogram, repu-nao; ;M,t P^emiJaje znašala 4.830 din/kg, m»J; tlSoč° d° maloprodajne cene, okoli 5 lač* i jiij v- ov> P^ je pokrila zadruga iz svo-i # ! nostj °V ter ‘z sredstev občinske skup-cajb |,rane 24 pospeševanje proizvodnje Slo^nija ‘ Moja dežela. DRAŠIČI — Mlini prav gotovo niso značilnost vinorodnih krajev. Pa vendar so v enem najbolj cenjenih belokranjskih vinorodnih krajev, v Drašičih, pred kratkim odprli mlin, mlinar pa je Toni Plut iz znane vinogradniške družine. Mlin so si že ogledali pristojni inšpektorji in razen malenkosti niso imeli pripomb oziroma zahtev. »Pri naši hiši smo že imeli malinco, ate se je s tem ukvarjal kakih osem let, do leta 1964. Tista malinca je bila na kamne, ki jih je seveda gnala elektrika, sedaj pa smo takratni mlin adaptirali in povečali ter montirali sodobne švicarske stroje,« je povedal Toni Plut. Montažo strojev in uvajanje obratovanja mlina je vodil in nadzoroval 84-letni Andrej Gruden, najbolj izkušen tovrstni mojster pri nas, ki je postavil povojno slovensko mlinarsko industrijo. Plutov mlin lahko v 24 urah zmelje 4 DEL SOLIDARNOSTNIH SREDSTEV ŽE PRISPEL ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so škodo, ki jo je povzročilo ne-uije s točo 11. in 13. julija ter 9. avgusta, ocenili na dobrih 63.214 milijonov dinarjev. Občina bo zato predvidoma dobila republiška solidarnostna sredstva, ki bodo znašala 4.614 milijonov dinarjev, kar je 7,3 odst. ocenjene škode. Del teh sredstev je že prispel v občino. J^VfDNIK V KUPČIJI ^kaNo*06 prodajne cene v "e za nu ^rka 50 ta teden ostale iste četo, da ' i 120 onn 39°00, fižol v zrnju po 40(innVn desen po 30.000 do I kupcj kg. Za kilogram jabolk so • veliai ain.sfiv 10 000 din. Kostanj je IJ' bila P00^'" kilogram- Smetana isih ! 1qq Po 50.000 din lonček in ek>, osem obvestil, ki jih je Ljubljanska m ~ Ju varčevalcu poslala na dom. Mar ten (»T £ obvestil res ni bilo mogoče spraviti v ^ r samo kuverto in tudi tako varčevati ■ , pt OMET — V ponedeljek seje na »T "« skih odrih okoli proštije, ki jo tako za* P obnavlja novomeški prošt Jožef Lap« Pr trlo zidarjev. Mojstri so prišli delat zast ■ omet so nanašali udarniško. Če nas 0» . nei so nanašali uaarmsKo. nk. .»rajo, odpada omet tudi z vile dfaz^L. ' političnih organizacij v Kettejevemu redu. Se bi udarništvo obneslo tudi ia Ena gospa je rekla, da se t , - bršljinskih delavnic podjetja H. janci vozijo v gostilno Mančka ys{ z avtobusi. P? sej Djeiz Jbrez jev, >b V času od 5. do 14. oktobra so vjuj^je mfkj porolnišnici rodile: Marjeta iz ^Žužemberka — Dušana, Zdemu Udovč z Gornje Težke vode — i, Marija Baznik iz Gor. Pirošice — ptijj., Anica Novak iz Trebnjega —Jore Teveč nk niča Ivanšek iz Malin pri Semiču maža, Irena Zagorc iz Orehovca " . baro, Dragica Mlinarič iz Juro^jK Marino, Danica Osojnički iz TS&no Antonia, Renata Grguraš iz ^v,t,nAiei«acija Ino, Biserka Jurina iz Novakov — 23 ^ Antonija Čeh iz Mokronoga JjjLjčev ' Ma Anica Premru iz Gruče —Anjo, Jurečič iz Prekope — Marka, Ana v ^ vič iz Učakovcev — Simona, K J« Gorenčič iz Vel. Lipovca Tatjana Jerman z Male Cika ve "T Vrha — Mateja, Anica Turk iz Hn#* „ Alenko, Jožica Praznik iz Skocrai r--. dečka, Bernarda Vrhovec iz Veh* /f v, —deklico, Marjeta Selevšek iz ‘ } jolt Hi __ JolzliVn Imn«1 7OAnr 17 deklico, Irena Zgonc iz GovejPjPj^ deklico, Suzana Plut iz Kl°5tra, »ijce ka, Višnja Kastelic iz Metlike c .-gl Nc IZ NOVEGA MESTA: Kim Žabje vasi 27 — Špelo, Damjana v1{(kedi< Drske 46 — Mojco, Marinka ’ %be| Slavka Gruma 16 — Luka, SilyaL i Nc iz Runkove 19 — Šeplo. Čestitat«0’ _ Wj0 “ons Kfo kateri Sprehod po MetlM.;..,, VEČ PODZEMEUČANOV jjk KUJE, ker zlasti ob koncu tedna .tj hta vode. Posebej prizadeti so tisti, K $ Jl J! jo v višjih predelih kraja. ,> ga,« pravijo, »niti prošnje niti g| M ^ Nekdo od odgovornih v metlo** j, J jim je celo odgovoril, naj se pnk J . |J trogospodarstva, je nekdo P^J pot, na katerem piše: DALfc?-p# Postavitelj table verjetno m n1• .jMoriP"" daje Metlika Še zmeraj v SlovenU. pa je avtor sklepal takole: če la mo elektriko, kot se nam naiii ^ čenjamo tudi druge stvari, kot se “UStSKoSiSS^sS Sisfl ko brez strahu pred velikim n***1 kot>if H zaprle vrata. Zanimivo: d<>P?!. jnj lju°' % moralo najbolj delati, so bifej' P1 “SudSeTmetliškioiiOS,« čudeže. Baje je pod njegovi"’’P ^ gledala slepa ženska, mmč« .. toli» ■ *et mogli vžgat, motorja avtom^zofj "jh irej, ko se je raznesel o njem g 7 o) trajini in njeni okolici. Jjjj- udinAi*? E SOLIDARNI Tl LOKVICI L°KV1CA - V rfigk S jSiSSKSV.SlSV'?; rovali precejšnje količine p* ^ -i delkov. 4 DOLENJSKI UST | črnomaljski drobir .IfrfAU — Na cesti je vedno pogoste-^ kmalu moč vzeti v najem ifttoii«?* 80st>nskih objektov, s kateri-f 5), r3-! upravlja Gostinstvo Bela krajina. ■tnoririf M “ govorila le ulica, so člani izvr-1 poprosili za noiasnilo direktor- 3 htia J^bjekte v najem«. Papež že ve, JnUba r50ratom sPlača P°hiteti’ »jiz- fturiaipm V?stlnstvu noče usahniti, zasebni P|tj c ,nikl Pa že nestrpno čakajo pred vra- ° boi h«a ¥ moi-no trudijo, da bi obnovili • initieliu nlndad'nsk' klub na nekdanjem ^ niitlobrrwtU i PdPravljajo različne akcije, celo aSSLne koncerte, da lahko zberejo ld'J*, J lckov ra obnovo, v vsej svoji vnemi '"ant&ivarin Pred kratkim dali speljati na led zSt h°‘-Pa so bil^',llt,Slr?na' h*a vaJ' minuli teden pjUfoti kn'nekobko manj uspešni, saj so se št? ttaj n uu tuljenja siren šele peljali na a' nam%nega požara. niški zobotrebci ur N i: Pfed*kra.L^LJE — Fotograf Mohar sije ktdj stak,m uredd nov atelJe tako rekoč iJ 'bbelj8a. mestnega jedra Ribnice. Po-i Nov a lePSl zunanji videz lokala. Svr\CENTRALA - V kratkem d°nskr. 'bnic' °dprli novo atomatsko te-' !^eforKLCen,ral0. kije že montirana. Na [j aleri nn Priključke pa bodo morali ne-aij 1 "»ročniki čakati po več meseni ijl* do nfk et0 dn*>ker je potrebno polo-W . B® tudi nove zunanje linije. < leznan^J0 pO SMETEH - Splošno nl2 h^lnklri J3 P° vel‘k‘h zabojnikih z gos-^0rni k;I?! ln ^ru8»m» odpadki brskajo m ^ Wo Kr J0 kaJ koristnega. Oni dan 3 S>j5i možaki3’ ^,je,brskal P° sm.Ti r,, J4je tn , ^kar Ribničani so povedali, C liotreLc ‘.home. Pa tudi, da mu ne bi , .li ^ -sni n,,brska'i po umazanih zabojnikih. Prav j,, * milijardah«. Morda pa je bogat Trebanjske i iven IZ NlkŠIH OBČIN mi IZ NtkŠIH OBČIN a Višje stanarine Le tako bodo v Črnomlju dosegli 60-odst. ekonomske stanarine ČRNOMELJ — Da bi dosegli 60-odst. ekonomske stanarine ali 2,09 stopnje revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada, so v Črnomlju predvidevali postopno zviševanje stanarin v zadnjih treh mesecih tega leta, in sicer oktobra za 30 odst. ter novembra in decembra pa 20 odst. Ker pa je bila inflacija večja, kot so predvidevali v tukajšnji stanovanjski skupnosti, in s poviševanjem stanarin niso sledili rasti cen na drobno, bodo morale biti stanarine v zadnjih dveh mesecih precej višje od prej načrtovanih. V predlogu sprememb stanarin, ki ga je izvršni svet pretekli teden tudi sprejel, je zapisano, da se bodo stanarine prihodnji mesec povečale za 52 odst., decembra pa še za 60 odst. Sicer pa bodo lahko vsi tisti, ki tega bremena ne bodo zmogli, zaprosili za subvencijo. V letošnjih devetih mesecih je stanovanjska skupnost subvencionirala 75 imetnikov stanovanjske pravice, pomoč pa je znašala dobrih 118 milijonov dinaijev. DOBRODELNO ZA MLADINSKI KLUB ČRNOMELJ — Občinska konferenca ZSMS Črnomelj kljub svoji vedno bolj politični naravnanosti še vedno pušča svojim zainteresiranim članom dovolj odprte roke za različne družbene dejavnosti. Še več, prizadeva si, da bi prebili lokalne meje in se približali slovenskemu kultumo-umetniškemu in političnemu življenju. Ne priznavajo kompleksa provincialnosti, kakor tudi ne teze, da so le nepomembne teme v organizacijski domeni od republiškega središča odmaknjenih krajih. Eden takšnih dogodkov je bil tudi minuli petek, ko so se na dobrodelnem koncertu predstavili ansambli Polska malca iz Krškega, Mama Dolores iz Črnomlja, La grande Britania iz Metlike, Lorelei iz Karlovca ter Notre Dame iz Ljubljane. Čeprav je bil to bolj kulturni kot komercialni dogodek, so črnomaljski mladinci vseeno iztržili 20 milijonov dinarjev, ki jih bodo namenili za adaptacijo svojega mladinskega kluba. Obljubljajo pa, da bodo s podobnimi prireditvami nadaljevali, saj je bil odziv na gradaški izredno velik. NEUREJENO SMETIŠČE LOŠKI POTOK — Na zadnji seji zborov občinske skupščine Ribnica je delegat iz Loškega Potoka opozoril, da lokalno smetišče za naselja Loškega Potoka ni primerno urejeno, da veter raznaša smeti in da dovažajo sem poleg smeti domačinov tudi komunalne odpadke in industrijske odpadke celo iz Sodražice. riti' !,ka '»j se gremo tržno gospodar-! #I|ie in i.re®a ada ‘n omega sta povpraše- r JOB&Tdba' CP*rnica •1 — Pfed časom je trebanjska $ fbe SloJ? tud' knjigarna Državne za-h&\ Pr°dajala papirnate rob- r0jjAK Sl° starih jurjev za zavitek po 0, N>nožie0nVf;b,akuPa omenjenega blaga pn- d, ®teri.C" “rieležrio 'ud' osebje r isov. ^vrisi^,Cm d,ejslvon' pojasnjujejo, kaj *™osii v uusltjo o ukinjanju interesnih KOMUNISTI VOLIJO KOČEVJE — Programsko-volil-na seja občinske organizacije ZK Kočevje bo 31. oktobra. Kandidat za predsednika OK ZK je ponovno Ladislav Lenassi. Za sekretarja (funkcijo bo opravljal poklicno) sta kandidata Janez Pezdirc (Trikon) in Dušan Zamida (Medobčinski svet ZS Ljubljana-okolica). Za novi občinski komite je 31 kandidatov (voli se jih 21); za predsedstvo 11 kandidatov (voli se jih 7) pa tudi za komisije je po nekaj kandidatov več, kot bo izvoljenih. Za delegate 11. kongresa ZK je 5 kandidatov (Ladislav Lenassi, Jok Oberalar, Janez Pezdirc, Avgust Švara in Dušan Zamida), volijo se 3; za delegata 14. izrednega kongresa ZK Jugoslavije pa j.ta predlagana Jože Novak in Peter Šobar (volijo le enega, in to za občini Kočevje in Ribnica skupaj). Najboljši jugoslovanski strugar Uspeh Rajka Husiča iz Belta na zveznem tek-_______movanju_______ ČRNOMELJ — Od 6. do 8. oktobra je bilo v Tivtu v Črnogorskem primotju zvezno tekmovanje kovinaijev, na katerem se je med Slovenci še zlasti izkazal mladi Rajko Hušič iz črnomaljskega Belta. Med strugarji je namreč osvojil prvo mesto, da pa ni šlo za tesno zmago, pove že podatek, daje drugouvrščenega prekosil kar za 60 točk. Čeprav je to Rajkov največji uspeh na tekmovanjih kovinaijev, pa ni edini. Trikrat seje že pomeril na republiškem tekmovanju in letos že drugič tudi na zveznem, vedno pa se je vračal domov z dobrimi rezultati. Husičeva naj večja odlika je izredna natančnost pri delu, saj se le redko zgodi, da bi bil kateri izmed izdelkov, ki pridejo v Beltu izpod njegovih rok, oporečen. Kljub velikim uspehom na tekmovanjih kovinaijev pa je Rajko delavec kot vsi ostali. »Le takrat, ko sem zasedel prvo mesto na republiškem tekmovanju, sem dobil ročno uro od Belta. Zaradi uspehov nisem šel v višji plačilni razred, tega si lahko priborim le z dobrim delom Rajko Husič v tovarni. To se mi sicer ne zdi popolnoma prav, kajti če se delavec dobro izkaže na tekmovanjih, tudi v lastni tovarni pričakuje kaj več,« potarna, a hkrati doda, da ima rad svoje delo. To potrjuje tudi s tem, da velja za enega najboljših Belto-vih delavcev. »Sicer pa najbrž ne bom več hodil na tekmovanja. To je napor, pa tudi preizkusil sem se že dovolj. Raje naj se preizkusijo še ostali, mlajši.« M. B.-J. Agonija, ki traja že predolgo Kakšna bo usoda majhnih delovnih organizacij, ki se že vrsto let otepajo s finančnimi težavami? — Tudi za tretjino nižji osebni dohodki ČRNOMELJ — V prvi polovici letošnjega leta je v črnomaljski občini poslovalo z izgubo 6 gospodarskih delovnih organizacij ter še 4 organizacije družbenega standarda (v Iskri, Beltu, Beti in rudniku Kanižarica). V teh organizacijah je bilo zaposlenih 742 delavcev, kar je 13,6 odst. vseh zaposlenih v gospodarstvu občine, udeležba občine v izgubi gospodarstva republike pa znaša 0,4 odst. Poleg Kovinaija, rudnika Kanižarica in tozda IGM Kanižarica so med izgu-baiji tudi tri manjše samostojne delovne organizacije: Gostinstvo Bela krajina, Brivsko frizersko podjetje in Valjčni mlin. Te pa, kot je bilo slišati na nedavni 40 PARCEL ZA OBRTNIKE ČRNOMELJ — V Črnomlju je bila pretekli teden javna razprava o osnutku zazidalnega načrta za obrtno cono nad železniško progo. Toje prva zaključena obrtna cona v mesecu, zato me čudi, da je že sedaj veliko zanimanja za nakup parcel. Ker na javni razpravi ni bilo bistvenih pripomb, z izjemo nekaj manjših s strani sedanjih lastnikov zemljišč, ki pa jih ni bilo moč upoštevati, bodo v občini nadaljevali s postopkom sprejemanja zazidalnega načrta. V skladu stavbnih zemljišč načrtujejo, da bodo v prihodnjem letu zmogli odkup vsaj nekaj zemljišč, tako da bo možen tudi nakup parcel in začetek gradnje. Sicer pa bo sklad tesno sodeloval tudi z obrtnim združenjem. V novi obrtni coni bo na voljo 40 parcel, na katerih bo moč zgraditi 33 hiš z delavnicami, 5 samostojnih proizvodnih hal, na dveh parcelah pa stanovanjske hiše z ločenimi proizvodnimi halami. seji tukajšnjega izvršnega sveta, vsaj v takšni organiziranosti, kot je sedaj, nimajo prihodnosti. Agonija v teh organizacijah namreč traja že predolgo. Lep primer, kako dolgo se v teh organizacijah srečujejo s težavami, je Gostinstvo Bela krajina, kjer imajo že 20 let zapored ob polletju izgubo, spreminja se le znesek primanjkljaja. Letošnji, 441 milijonov dinaijev, je vza tako majhno podjetje kar veliko. Žal pa je njihova poslovna uspešnost odvisna od vremenskih razmer. Letos ni bilo snega, medtem ko je imela Kolpa poleti le tri kopalne dni. Po zagotovilih direktoija Valentina Papeža bo organizacija zrela za stečaj, če se bo takšna sezona ponovila še enkrat. Iz brivsko-frizerskega podjetja pa so opozorili, da so njihovi največji »sovražniki« šušmaiji, zato so zahtevai, naj pospešijo dajanje obrtnih dovoljenj ter hkrati povečajo pregon šušmarjev. Sicer v brivsko-frizerskem podjetju, po njihovem, čez 5 let ne bodo imeli kaj delati niti s čim. Kljub varčevanju so namreč pridelali 126 milijonov izgube, tako da o novi, prepotrebni opremi sploh ne morejo razmišljati. O tem, kaj narediti z Valjčnim mlinom, v katerem so le štirje zaposleni vprvem letošnjem polletju ustvarili 106 milijonov izgube, Še naprej samoprispevek? V Črnomlju že razmišljajo o prihodnjem samoprispevku za naložbe v družbene dejavnosti ČRNOMELJ — Konec junija prihodnje leto se izteče petletni samoprispevek za naložbe v družbene dejavnosti, ki pa ga ne bo moč v celoti uresničiti predvsem zaradi velikih stroškov gradnje, ki jo je dražila visoka inflacija. Kljub težavam in primanjkovanju de-naija so v črnomaljski občini iz samoprispevka prispevali del denaija za dom starejših občanov in knjižnico v mestu, v petih letih pa bodo obnovili 1.200 m2, dogradili pa 1.750 m2 šolskih prostorov. Najpomembneje pa je, da je bil denar za naložbe v družbene dejavnosti porabljen smotrno, saj je poseben odbor pri občinski skupščini redno spremljal porabo. Ne varuje papir, ampak denar Vroča kri ob prenavljanju nekaterih hiš v starem mestnem jedru Ribnice — Odlok o varstvu ni dovolj tega tudi (nedokazana) RIBNICA — Občani pa tudi nekateri občinski funkcionaiji opozaijajo, daje bil odlok o začasni razglasitvi starega mestnega jedra Ribnice za kulturni in zgodovinski spomenik sprejet že konec minulega leta, javno objavljen maja letos, ni pa vedno spoštovan. Tako se zelo dosledno odlok spoštuje pri urejanju Gallusovega nabrežja in Vrvarske ulice, moral pa bi se na vseh objektih, ki so na zavarovanem območju Ribnice. Medobčinskim inšpekcijskim službam je na primer že bila posredovana zahteva, naj preverijo, če potekajo dela pri obnovi stavbe na Gorenjski cesti, v kateri je bistro Slovin, skladno z omenjenim odlokom. Gre tako za barvo objekta kot za nadstreške in drugo. Poudarjeno je bilo, da v tem (in še kakšnem primeru) niso ukrepali tisti odgovorni občinski uslužbenci, ki bi morali in ki za vse to vedo. Občani izra- žajo zaradi sumničenja. Mnenja inšpekcijskih služb nam še ni uspelo dobiti (zato bomo o tem poročali naknadno), pač pa smo o tem vprašali vodjo Slovinovega bistroja Artejo Munih, ki je med drugim dejala, da ni dovolj sprejeti predpis o varovanju starega mestnega jedra in nato le predpisovati, kaj vse je treba urediti in kako, ampak bi bilo potrebno za take stavbe zagotoviti posojila pod ugodnejšimi pogoji, saj tako urejanje ogromno stane. Zato bo lahko morebitna navodila upoštevala le v skladu s svojimi denarnimi možnostmi. Zdaj bo na stavbi opravila le nujna zunanja dela, saj je zanjo pomembno predvsem, da se na stavbi ne bi delala škoda. O možnosti za najetje posojila za obnovo hiše seje pozanimala pri Zavodu za varovanje naravne in kulturne dediščine, kjer pa so ji tudi zatrdili, da za te namene nimajo denaija. J. P. Z neukročeno vodo odteka denar V KS Šentrupert pokrili večino potreb po telefonih — Kam gre denar — Zaenkrat kanalizacija po starem — Pesek v Zabukovju je, a se ne ve, po cem naporom krajevnega vodstva še ni idejne zasnove. Če bodo pripravljalci le-te delali s sedanjim tempom, bo do nove- Ver.dar v Črnomlju že razmišljajo o razpisu referenduma za samoprispevek za prihodnje petletno obdobje. Veliko denarja bo namreč potrebno odšteti za vzdrževanje prostorov za družbene dejavnosti, ker pa skladov za te namene ni, bo samoprispevek še vedno edini vir. V Črnomlju so že pripravili okvirni program naložb, vendar še niso evidentirali vseh potreb. Tako bodo z denarjem iz novega samoprispevka, če bo seveda izglasovan, najprej končali dela, ki so zaradi pomanjkanja denarja izpadla iz sedanjega programa: dograditev telovadnice v Vinici in nabava opreme, dozidava semiškega vrtca in gradnja prizidka k osnovni šoli v Župančičevi ulici. Med ostalimi deli pa naj bi se med drugim v programu znašla obnova ostrešja s kritino na srednji šoli, obnova električne napeljave v šoli v Loki, dozidava semiške šole s telovadnico, soudeležba pri novogradnji porodnišnice in obnovi kirurškega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu ter nadzidava in ureditev ostrešja v črnomaljskem zdravstvenem domu. KOMUNISTI SEJEJO RIBNICA — V teh dneh so ali pa bodo programsko-volilne seje OK ZK po vsej Sloveniji, v ribniški občini pa so to sejo opraviti že pred letnimi dopusti. V teh dneh pa potekajo sestanki OO ZK po terenu, na katerih razpravljajo o uresničevanju sklepov te seje. Tako so na sestanku OO ZK Prijateljev teren v Ribnici ugotovili, da sedanji skupščinski oz. delegatski sistem na ravni občine ne deluje, kot bi moral. Udeležba na sejah zborov občinske skupščine sicer ni slaba, vendar prihajajo delegati nanje brez stališč baze do posameznih zadev. KJE IN KAJ GRADITI DOLGA VAS PRI KOČEVJU — Javna razprava o ureditvenem načrtu za območje krajevne skupnosti »Ivan Omerza« Livold bo v torek, 24. oktobra, ob 18. uri v gasilskem domu v Dolgi vasi. Krajani bodo lahko dali pripombe na načrtovane gradnje objektov, varovanje posameznih območij itd. je že večkrat tekla beseda tudi na izvršnem svetu. Zagotovo je, da mlin v mestu potrebujejo, vendar bi tudi njihovih težav, ki se vlečejo že vrsto let, moralo biti enkrat konec. Rešitev pa bo očitno potrebno poiskati čimprej. M. BEZEK-JAKŠE Za manj požarov Gasilci na vajah — Pre-ventivni pregledi KOČEVJE — »V oktobru, mesecu požarne varnosti, in vse do sredine novembra smo izvedli ali pa še bomo več akcij v zvezi s požarno varnostjo,« je povedal tajnik občinske gasilske zveze Kočevje Miran Simčič in nadaljeval: »Od šestih načrtovanih sektorskih vaj smo doslej izvedli štiri. 8. oktobra je bila mokra vaja v Osilnici, na kateri so prvič uporabili tudi električno strešno sireno, ki sojo dobili pred kratkim. Na vaji pa so poleg domačinov sodelovali še gasilci iz Podpreske in Plešcev (Hrvaška). V Kočevju je bila vaja 11. oktobra, na njej pa so sodelovala gasilska društva iz Kočevja, Mahovnika, Stare Cerkve in IGD LIK. 13. oktobra je bila vaja v Jelenji vasi pri Predgradu, in sicer za GD Dolga vas, Livold, Mozelj, Predgrad in Stari trg (občina Črnomelj). Ža 20. oktober je načrtovana vaja v Koprivniku, na kateri bodo poleg domačinov sodelovali gasilci iz Klinje vasi, Šalke vasi in Kočevja ter IGD Rudnik-Itas. Za območje Kostela in Stare Cerkve pa datumi vaj še niso določeni.« Namen teh vaj je preizkusiti tehnično opremo, strokovno znanje gasilcev in propaganda za gasilstvo.« Preventivni pregledi stanovanjskih in drugih objektov bodo gasilci opravili do 10. novembra. Do 15. novembra bo zaključena tudi akcija Mladi gasilec v okviru osnovnih šol. J. P. ŠENTRUPERT — Če povzroča gradnja telefonskega omrežja krajevnim skupnostim praviloma velike in včasih kar nerešljive probleme, potem so lahko v Šentrupertu precej mirni, saj so lani postavili avtomatsko telefonsko centralo. Ker so dodobra zgostili tudi omrežje po zaselkih, so malodane vsi interesenti dobili telefonsko številko. i pridnemu ljudstvu ne zmanjka i Šentrupert so odločno pljunili v Dela j invKSS . ... . roke tudi po lanski uspešno zaključeni naložbi. »Za letos smo imeli ambiciozen načrt, kije temeljil na samoprispevku, na delu posameznih krajanov in na sredstvih občinske komunalne in cestne skupnosti. Letošnji plan smo ovrednotili na 160 starih milijard, ki smo jih namenili za posodabljanje lokalnih in krajevnih cest, za delo vaških odborov in delno za pripravo gradnje mrliške vežice v Šentrupertu. Naloge kljub težavam uresničujemo, stanje pa je tako: preuredili in posodobili smo cesti Aple-nik Zaloka in od Homa do občinske meje, dogovarjamo se za modernizacijo ceste za Hrastno in smo ob pomoči interesne skupnosti že plačali asfalt, tako da je polaganje odvisno le še od prostih zmogljivosti Cestnega podjetja. Asfalt je v veliki meri plačan tudi za odseke na Rakovniku, v Prelesju in Bistrici ter za Šentrupert—Breg,« črta s seznama nalog že opravljene Franc Bartolj, predsednik sveta KS Šentrupert. Ker je potok Bistrica v Šentrupertu po dosedanjih dobrih željah in obetavnih načrtih še nereguliran, v Šentrupertu zamujajo z gradnjo zmogljivejše kanalizacije, m katero so sicer nakupili del betonskih cevi. Še en odmik od načrtov pomeni mrliška vežica, za katero kljub ga leta znano, kje bo vežica stala in kakšna bo. Prihodnje leto bodo za objekt zasadili prve lopate, če bo denar. Pred novim letom oziroma čimprej pa bi vodstvo, kot se zdi, rado razščistilo nejasnosti okrog zabukovškega peskokopa, ki daje krajevni skupnosti pesek in delček denarja za skupno dobro. »V peskokop smo vložili znatna sredstva. Zaradi nesoglasja z lastniki peskokopa glede ustrezne odškodnine smo pesek odvzemali minimalno. Če se v prihodnje ne bo moč dogovoriti o izkoriščanju peskokopa za potrebe krajevne skupnosti, bosta lahko postala vprašljiva kakovostno vzdrževanje ceste Sotla—Za-bukovje in priprava na morebitno asfaltiranje,« je prepričan Bartolj. M. LUZAR PIVO IN PICA ZASTONJ TREBNJE — Motel Trebnje je pripravil v kuhinji nekaj novosti za ljubitelje dobre hrane. Posebno priporoča ocvrte in pečene sardele, kalamare in pečene postrvi, čeprav to še ni vse s spiska novosti. Sem je namreč trebanjski Motel med drugim uvrstil še več vrst pic, pri čamer bodo gostje nemara veseli možnosti, da v Motelo-vi kuhinji lahko naročijo pico po čisto svojem okusu. Ljubitelje te italijanske jedi bodo nagradili. Vsaka 30. pica bo prinesla srečnemu naročniku brezplačen vrček piva, vsaka 50. pica pa bo za gosta, ki jo bo naročil, zastonj. Stara ljubezen mladega obrtnika Tomaž Vovk iz Trebnjega je že kot šolar najraje popravljal renaulte TREBNJE — »Sodelujem s podjetjem IMV-Revoz iz Novega mesta, vso dokumentacijo, kot so prospekti, mikrofilmi in drugo, pa dobivam neposredno od Reanulta iz Francije. Tudi delal sem v 1MV v Novem mestu, kot pripravnik. Vozilo renault mi je bilo že takrat najbolj všeč. Po pripravništvu sem delal pri mami v vul-kanizerski delavnici, preden pa sem odprl mehanično delavnico, sem bil dva meseca na specializaciji v slovenskih pooblaščenih servisih za vozila renault,« pojasnjuje svojo naklonjenost Renaultovim avtomobilom Tomaž Vovk, še ne 23-letni trebanjski poklicni avtomehanik, kije pred tremi meseci odprl pooblaščeno servisno delavnico za renaulte. Mehaniške izkušnje in vsega 90 dni obrtniškega staža so bili za podjetnega Trebanjca dovolj, da se je odločil organizirati v svoji delavnici konec oktobra ali v začetku novembra letos »servisne dneve renaulta«. V okviru teh bodo stranke po predhodni najavi na Vovkovo telefonsko številko lahko pripeljale Renaultove tipe avtomobi- lov na brezplačen pregled na Obrtniško 4 v Trebnje. Poteza sodi brzda v dodatne storitve. Vovkovo redno delo pomeni večje ali manjše število garancijskih in drugih servisov za stranke iz bližnje okolice in celo iz Novega Sada, Šlovenj Gradca in Gorice. »K meni lahko pripelje voznik razbit avto in odpelje po-klepanega, ker se poleg pokvarjenih motorjev v delavnici lotevamo s pomočjo pooblaščenega kleparja tudi zvite pločevine. Na željo avto zaščitimo in opravimo vulkanizerske storitve,« pravi mladi Vovk. L. M. 20%) 19. oktobra 1989 li IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Za podjetje lahko delaš še doma Samokontrola, popojdanska obrt, nadure so novosti, ki jih vpeljuje Kovinoplast ______— Kdor več dela, več dobi — Pomembni so roki in kakovost JESENICE NA DOLENJSKEM — V Kovinoplastu uresničujejo več programov istočasno. Togo vztrajanje pri enem, čeprav najobetavnejšem, bi ta kolektiv hitro pokopala, zato iščejo različne poti. Trenutno je zanje najdonosnejši program sklopk, s katerim so se že uveljavili pri kupcih. Za specializacijo se po mnenju direk-toija Miroslava Podpečana odločajo predvsem v okvirih znanja in opreme, s katerima razpolagajo. S spremembami notranje organizacije so si zagotovili točnost pri izpolnjevanju rokov, kar jim povečuje ugled pri naročnikih. Med novostmi, ki so jih vpeljali, je samokontrola. Vsak delavec, ki brezhibno in pravočasno opravi svoje delo, dobi zanj stoodstotno plačilo. Inž. Pod- PET IMEN ZA PREDSEDNIKA IS V BREŽICAH BREŽICE - - V zadnjem mesecu so v občini evidentirali več ljudi za novega predsednika izvršnega sveta. Na zadnji seji občinske skupščine so delegate obvestili, da je dalo pristanek pet možnih kandidatov, z nekaterimi drugimi pa bodo opravili še razgovore. Vsak od njih bo po lokalnem radiu predstavil svoj program. Mandataija bo izbrala občinska kandidacijska konferenca s tajnim glasovanjem po predhodni obravnavi na temeljnih kandidacijskih konferencah. Evidentirani možni kandidati, ki so pripravljeni sprejeti predsedniško funkcijo v izvršnem svetu, so: Mihajlo Cule, Jože Patty, Franc Puhner, Jože Tomc in Jana Videnič. ODVZEM KRVI 24. in 25. OKTOBRA BREŽICE — Občinski odbor Rdečega križa vabi krvodajalce, naj 24. in 25. oktobra vnovič ali prvič izkažejo svojo pripravljenost za pomoč sočloveku. to je oblika solidarnosti, kije z denarjem ni mogoče poplačati. Odvzem krvi bo v torek in sredo v Domu učencev od 7. do 13. ure. Organizatorji akcije upajo, da bodo občani kljub časovni stiski in drugim težavam našli čas za to humano dejanje. Brežiška bolnišnica je velika porabnica krvi, ker se na nevarnem odseku magistralne ceste, ki je speljana po njenem ozemlju, zgodi ogromno nesreč. Razvita Evropa nas takšnih še povohati noče Sonja Lokar na pogo- pog« voru s sevniskimi ki munisti SEVNICA — Med stvari, ki ta čas pretresajo Jugoslavijo, je izvršna sekretarka predsedstva CK ZKS Sonja Lokar, ko se je prejšnji teden pogovarjala s sevniškimi komunisti, uvrstila tudi slovenske ustavne amandmaje, Markovičev program za izhod iz krize in priprave za kongres ZKJ. pri čemer je prenova ZKJ ključno jabolko spora. Lokaijeva je med drugim menila, daje bil sestanek alternative na Otočcu »zdravilen pojav«, konkurenca je pač vedno zdrava. Ali grozijo nemiri ob tem, ko postaja vse bolj očitno dejstvo, da srbsko vodstvo ne more več krotiti svojega ljudstva, ko se poglablja gospodarska kriza, se sprašujejo tudi številni sevniški komunisti. Odgovor ni niti najmanj preprost, med ljudmi pa je največ dobronamernih nasvetov, naj se tisti, ki radi rožljajo z orožjem, raje zavzeto spoprimejo z orodjem torej z delom. Sonja Lokarje govorila tudi o pripravah na 11. kongres ZKS. Kljub ugledu, ki so si ga slovenski komunisti pridobili pri boju za slovenska ustavna dopolnila, pa si ne bi smeli nikjer delati utvar, da bodo zato komunistom na volitvah cvetele rožice. Zato je potrebno na vseh ravneh razmišljati in ustvarjati (pred)volilna in akcijska zavezništva. Mariborski komunisti so se dobro znašli z odločitvijo za tki. »občansko listo«, na kateri se bodo znašli ugledni posamezniki ne glede na to, kateri skupini ali organizaciji pripadajo. ZKS bo še naprej odgovorno družbeno gibanje, ki se bo zavzemalo za tako socialno politiko ki »najde človeka, ko je na tleh.« ZKS, doslej revolucionarna organizacija, zdaj skuša doseči spremembe z reformami. Zavestno približevanje razviti Evropi je dobra stvar, toda takšnih, kakršni smo, nas še povohati noče. P. PERC pečan pričakuje poslej od zaposlenih več pobud, več samostojnosti, saj zdaj celo delavec kot posameznik lahko pridobi firmi kak posel. V Kovinoplastu smejo delati za podjetje doma kot popoldanski obrtniki, lahko delajo nadure v delavnicah firme vsi zaposleni, ki to želijo in pomagajo dohajati postavljene roke. Samokontrolo imajo v proizvodnji šele dober mesec in vodilni poročajo, da seje kakovost izdelkov izboljšala, da je manj napak kot prej. V Kovinoplastu so zelo poenostavili notranjo tehnično administracijo. Za to so pristojni sami, zunanjo jim, žal določajo drugi, zato je ne smejo spreminjati. Po Podpečanovem mnenju so se na prehod na tržno gospodarstvo pri nas slabo pripravili. Do zdaj se ni še nič spremenilo, edino država se je bolj zavarovala, da dobi, kar hoče oz. kar ji pripada. Ni reda, ni prave varnosti. Preobrata na boljše ne bo, dokler o obremenitvah gospodarstva ne bodo odločali tisti, ki ustvaijajo novo vrednost. Draga je republika in draga je občina, ne samo zveza. Če bi bilo drugače, potem besedam o razbremenitvi navkljub ne bi imeli za 36 odst. več dajatev kot poprej. J. T. ODVZEM KRVI KRŠKO, SENOVO — Občinska organizacija RK Krško organizira 26. oktobra krvodajalsko akcijo v Krškem. Kri bodo odvzemali v osnovni šoli dr. Mihajla Rostohaija. Naslednji dan bo odvzem krvi na Senovem, v tamkajšnji osnovni šoli. VSI SO PRIŠLI NA SVOJ RAČUN — Brežiški otroci so se razživeli na toplem jesenskem soncu, kije v soboto dopoldne prijetno grelo prireditveni prostor za direndaj pred gimnazijo. »Le kako to, da se že prej ni nihče spomnil na jesenski živžav ob pečenem kostanju?«, so se spraševali navdušeni starši. Pa še resje. Največ so vredne nove zamisli in če je teh dovolj, tudi za malo denarja ne zmanjka muzike. Na sliki: risarji sproščajo svojo domišljijo na velikih polah belega papirja na asfaltu, ves čas obkroženi z gledalci vseh starosti. (Foto: J. Teppey) Poimensko hočejo vedeti, kdo je za kaj odgovoren Z dopisovanjem se ne ozdravi okolja BREŽICE — Vse skupaj bi bilo preveč preprosto, če bi z odgovori na odprto pismo mladih počakali, dokler izvršni svet ne bi zbral vseh odgovorov, ki jih postavlja brežiška mladina občinski skupščini Delegat ZSMS je na zadnji seji družbenopolitičnega zbora zavrniljormal-ne, papirnate odgovore. Zahtevalje rešitve, vsaj tiste, ki zadevajo občino. Med njimi je kar nekaj takih, za katere so pristojni doma, pa se nikamor ne premaknejo. Gre za ureditev osrednjega odlagališča odpadkov, za zaščito podtalnice, za preprečitev odlaganja nevarnih snovi in pepela iz Celuloze v opuščene gramoznice v Vrbini, za usposobitev novega vodovodnega črpališča, ki so ga odprli že pred tremi leti, in za redno informiranje ljudi o kakovosti vode v občinskem in krajevnih vodovodih. Vedeti hočejo, kdo jeza kaj odgovoren in kaj je do sedaj naredil Saj se ni mogoče v neskončnost sklicevati samo na kolektivno odgovornost, ne da bi mignili s prstom. Res je, da morajo na nekatera vprašanja povedati rešitve medobčinske inšpekcije in republiški organi, predvsem za posege v posavski prostor, kot so avto cesta, savske elektrarne, in JE Krško, toda če bodo Posavci še naprej molčali, se zanje ne bo nihče zmenil Dopisovanje ne bo prineslo rešitve. Preveč ga je bilo, zato mladi nočejo čakati, da bodo vsi papirji na mizi Kdo jim potemtakem lahko zameri nestrpnost do napravljenih napak s hudimi posledicami za okolje, za katere noče biti nihče kriv. Posavje je ekološko tako obremenjeno, da bi morda res samo nov protestni zbor zbudil gluhe, tistim na položajih pa vlil pogum, da bi odločneje podrezali v osja gnezda. J. TEPPEY Še ena velika naložba v Vidmu Spomladi leta 1991 bo v Krškem začela delovati nova belilnica celuloze KRŠKO — V kako silnem naložbenem zamahuje krško podjetje »Videm« dovolj nazorno povesta dva podatka. Prvi je obnova papirnega stroja PS — 1, kije letošnja največja slovenska investicija, drugi veliki podvig, ki se ga lotevajo, pa je gradnja nove celulozne belilnice, ki bo drugi naj večji slovenski naložbeni podvig v prihodnjem letu. Seveda gre za naložbe, ki se merijo v milijonih dolarjev in kjer je poleg domačih bank in tvrdk udeležen tudi tuji kapital. To pot je s podatki o naložbi v belilnico postregel vodja skupine za priprave investicije inž. Marko Šauta, ki se s tem problemom ubada vsaj že šest let. Poleg njega je na tej investiciji delovalo v tovarni še troje ljudi in zunaj nje še štirje. Da so se v »Vidmu« lahko dokončno odločili med rekonstrukcijo in novo belilnico, so na pomoč poklicali še domačo in tujo svetovalno firmo, to pot finsko Ekono. Na podlagi teh študij so investirali v sežigalnico lužnice. Leta 1982 so vgradili čistilne naprave. 29. septembra letos pa so podpisali pogodbo o dobavi opreme za novo belilnico s finsko firmo Sunds — Rauma. Ta fin-ska tvrdka je največja dobaviteljica take opreme na svetu in njene naprave so tako v ZSSR kot v ZDA. Posebnost nove belilnice bo v tem, da se bo zmanjšala poraba klora, ki seje nedavno tega znašel na črnem seznamu. Klor pa ni nevaren samo kot sestavni del papirja, marveč je tudi nevaren morilec, če uide nadzoru. »Naša belilnica bo štiristopenjska. Na prvi stopnji bomo celulozo belili s kisikom v prisotnosti magnezijevega hidrooksida. To bo prvi primer na svetu, da bomo uporabili alkalni medij, kar smo skupaj s finsko firmo tudi patentirali. Prednost magne- lil: zijevega dihrooksida pa je v tem, da ga lahko sežgemo. Na drugi stopnji bomo še uporabljali klor, ampak veliko manj, na tretji stopnji spet kisik in na četrti stopnji sledi uporaba klordioksida. Tako pridobljena celuloza bo boljše kakovosti in iz nje bomo lahko na prenovljenem papirnem stroju izdelovali tudi boljši papir. Povečala pa se bo tudi • Celotna naložba v belilnico je vredna 20 milijonov dolarjev, od tega pa bo za 12 milijonov dolarjev samo opreme. Nova belilnica bo s polno močjo obratovala spomladi leta 1991. zmogljivost: od sedanjih 60 ton na 160 dnevno ali na 50.000 letno. Nasploh so svetovna gibanja taka, da se poraba klora manjša in se vse bolj uporablja klordioksid, kar bomo seveda upoštevali tudi na belilnici št. 2, kjer naj bi zmanjšali porabo klora šele po letu 1983,« je povedal Marko Šauta. J. SIMČIČ PETSTO MLADIH GASILCEV NA TEKMOVANJU BREŽICE — Pred domom požarne varnosti seje v nedeljo, 15. oktobra, dopoldne kljub slabemu vremenu zbralo na tekmovanju veliko gasilskega podmladka. Zastopanih je bilo sedem šolskih društev Mladi gasilec, med katerimi so pogrešali Do-bovčane in Globočane. Na prvo mesto so se uvrstili tekmovalci iz Cerkelj, na drugo z Velike Doline in na 3. desetina z Bizeljskega. Vsa ta šolska društva so dobila denarne nagrade. Pioniiji, včlanjeni v gasilska društva po krajevnih skupnostih, so tekmovali v dveh starostnih skupinah. V skupini A se je pomerilo 14 desetin. Prvo mesto je osvojilo Obrežje, 2. Čerina in 3. Dečno selo. Med 21 desetinami B skupine so prvo mesto spet zasedli mladi tekmovalci iz Obrežja, 2. Krška vas, 3. Brežice-okolica. Vse prvo uvrščene desetine so prejele po 10 kompletov pionirskih delovnih uniform. Strah brez pečata Ob brestaniškem spisku »odpisanih« Evropa ve, kaj je trg kapitala, znanja in delovne sile.Mi se bomo tega šele učili in ta uk očitno ne bo brez muk. Tako vsaj kažejo primeri tistih delovnih organizacij, kjer so že začeli z internim trgom znanja in delovne sile. Po tak primer ni treba prav daleč. Tako rekoč sam od sebe se je ponudil v tovarni embalaže v Brestanici kjer je krško podjetje »Videm«pričelo izvajati program racionalizacije. Angleški strokovnjaki, ki so jih najeli Krčani so namreč samo še potrdili že nekaj časa znano dejstvo, da je v tovarni preveč ljudi Toda ker teh ljudi še ni mogoče vreči kratko malo na cesto, so se zadeve lotili na malce drugačen način. Delavci so dobili obvestila, naj do nadaljnjega ostanejo doma. Na spisku je bilo 27 takih delavcev. Spisek, ki so ga dobili v roke, pa ni bil ne podpisan ne opremljen s pečatom. Tudi merila, po katerih naj bi delavci »do nadaljnjega« ostajali doma kot razpoložljiva delovna sila, niso bili znani In prav tu je bistvo problema. Delavci so se zbali za svoja delovna mesta, zbali so se za svojo prihodnost in eksistenco svojih otrok. Tak strah je morda celo produktiven, saj bo cena delovnih mest zrasla tako rekoč čez noč, s tem pa nemara tudi delovna disciplina, storilnost in še kaj. A vre to bi lahko v tovarni dosegli tudi tako, da bi delavce obvestili, kaj nameravajo početi z njimi Tudi delavci se bodo namreč šele morali privajati na nove razmere, za to pa bo potreben čas. Če so ta čas dobiti direktorji ki jih drža va ne bo takoj izpostavila evropski konkurenci. biga lahko tudi delavci. Sicer pa bomo o teh zadevah še pisali. J. SIMČIČ VOJAKI DRŽALI OBLJUBO SEVNICA — Enota inženircev JLA pod vodstvom starešine Zorana Živko-vičaje 10. julija prišla pomagat ljudem v sevniški občini pri odpravljanju posledic nedavnih katastrofalnih neurij. Kot smo že poročali so ujme povzročile veliko škodo tudi na cestah. Vojaki bodo zdaj s pomočjo ustrezne mehanizacije uredili odvodnjavanje v Podgorici in na Veterniku, do konca meseca pa bodo pomagali še v Zabukovju in nekaterih drugih krajih. Begajo jih izpeljanke inačic HE Boštanjčanom se zdi, da prihajajo načrtovalci HE Boštanj zmeraj z drugačnimi ________listinami, ti to zanikajo — Kompolje, Šmarčna proti nasipu Marko Šauta in posvetovanj so se odločili za popolnoma novo belilnico. »Mi se zavedamo, da smo onesnaževalec okolja, zato je vsaka naša nova naložba tudi naložba v okolje. Hkrati smo seveda veliki proizvajalci papirja in celuloze, zato moramo gledati tudi na to, da povečamo proizvedene količine in izboljšamo kakovost,« pravi Marko Šauta. Čisto ekološka naložba je bila že pred 15 leti, ko BOŠTANJ — Boštanjčani so se na petkovem zboru krajanov jezili na načrtovalce oz. investitorje boštanjske hidroelektrarne, češ da zmeraj prihajajo pred krajane z drugimi skicami glede lokacije hidroelektrarne in spremljajočih objektov, kar ljudi zelo bega in spravlja v nejevoljo. Zadolženi za gradnjo savskih elektrarn pri Smeltu, Janez Nučič, je na vprašanje kmetov in predstavnikov KS Boštanj, ali je še vedno govor o varianti 2 b, ki so jo Boštanjčani sprejeli po izčrpni javni razpravi, zagotovil, da gre za nedopolnjeno inačico, vrisane pa so v VEČ NEZAPOSLENIH KRŠKO — Gospodarska kriza deloma prizadeva tudi krško občino, kar je vidno tudi po povečanem številu nezaposlenih, zlasti mladih ljudi. Medtem ko je bilo takih lani avgusta le 44, jih je bilo letos že 92, v celoti pa je sedaj nezaposlenih 377 delavcev, medtem ko jih je bilo avgusta lani 259. Manjša se tudi zaposlenost v negospodarskih dejavnostih, medtem ko v zasebnem sek-toiju rahlo narašča. KRVODAJALSKA AKCIJA V SEVNICI SEVNICA — Dajanje krvi je nedvomno največja in najbolj nesebična pomoč, ki jo lahko daje zdrav človek sočloveku. Sevniški krvodajalci se bodo gotovo spet izkazali in s svojim zgledom privabili v svoje vrste še več mladih tudi med dvodnevno krvodajalsko akcijo, ki bo v četrtek, 19., in v petek, 20. oktobra, v domu TVD Partizan na Kvedrovi ulici v Sevnici. predstavljene karte le tehnične rešitve podrobnosti. Po Nučičevih besedah odtočna krivulja med javno razpravo še ni bila določena, voda pa mora imeti svojo pot. Razlika med prej zarisano in sedanjo (potem ko so v vodnogospodarskem inštitutu opravili modelno raziskavo) znaša 33 arov. Toliko zemlje več bo šlo, da se ne bi voda za jezovno zgradbo z vso svinjarijo, kot je dejal Jože Kolar z občinskega izvršnega sveta, vrtinčila tod, ampak bi imela sorazmerno prosto pot. Tudi predstavnik izdelovalca lokacijskega načrta H E Boštanj, biolog Peter Žigante iz krškega Savaprojekta, je zagotovil, da ta načrt upošteva inačico 2 b. Spomnil je, daje bilo največ pripomb glede spodnjega dela jezovne zgradbe in da mora investitor, ko zapusti gradbišče, kmetijstvu vrniti 2,5 ha zemlje, tudi tisto, kar zdaj ni kmetijsko zemljišče. Savaprojekt pa je še predlagal zasaditev dvorednega drevoreda, s tem zelenim pasom bi zasedli še 0,86 ha zemlje, prikrili pa bi nasip in dali krajini prijaznejšo podobo. Boštanjčani so ob tem vprašali, kaj je z izdelavo celovite krajinske zasnove za • Povedati je treba še to, da kmetje na šmarsko-kompoljskem polju nasprotujejo izgradnji nasipa in sprašujejo, kdo sploh bo še hotel slišati za komasacijo po slabih izkušnjah kmetov na Hotemežu, kjer kmetje kolnejo skale in odgovorne, ki sojih med zemljo nasuli vrli graditelji HE Vrhovo, zato so pogoste okvare mehanizacije. Predstavnik Smelta Nučič je dejal, da na Hotemežu dela pri usposobitvi kmetijskih zemljišč še niso končana. vse spodnjesavske HE in zlasti še z drugačnim vrednotenjem kmetijske zemlje. Ko bo spremenjena metodologija, investitor ne bo imel nikakršnih zadržkov, da bi plačal zemljo po višnjih cenah. P. PERC Novo v Brežici KDOR ZAMERI, BO ODMER1; C Znanja se ni treba nikomur sramovati' VJ di kapelskim godbenikom ne. O**. jim torej zamerili, če bi šli igrat na tuf : bi v tednu, dveh kaj zaslužili. Doniar .. sz« * icuuu, Sircu tvaj caotuz.111. ^ pridejo do dinaija, a tam se jim kj odkar sojih slišali igrati. Je kaj na#' socialistični godbi plačajo z marka^H^G kapitalističnih žepov? Prav nič, še p'* zaslužijo. Sluzijo. ¥ —• SISOV NI TREBA UKINJAJ [j 3100V INI 1KEDA UMl^, t sami odmirajo. Raziskovalna skup#*' stitve sklepčna samo še po pošti. Prečs®^. ^ sklical korespondenčno sejo skup&tfj bi ta lahko letos sploh še podelila nar, ^ Jf inovatorjem. Če delegacije ne bodo#** Lju izpolnjenih glasovalnih lističev, 5tQvo bo in tistih nekaj skromnih dinaije'^ bude bo pogoltnila inflacija. Zaple^flav/j nagradah bi se Brežičani za vselej ^npiiŠČi če inovatorjev sploh ne bi bilo. n°BREZ MCRBI, MOST ŠE prav na trhlih nogah. Ljubljančan, * . a danes teden spremljal ameriško TV n* ®l ljevanko Dvanajst odpisanih, seje P?1 fonu previdno pozanimal, ali so star^jfaži čez Savo in Krko zares razstrelili- od sebe. l£BR£žlŠK£, BORODNI$NIC£ |Spev, teka Mnei 10* k V časa od 30. septembra do 13. so v brežiški porodnišnici rodile: I Kašpert iz Senkovcea — Mihaelo,1'L, yt Povše z Vrhka — Špelo, Edvarda Krškega —Primoža, Marija Križa — Jožico, Kristina Pinterič hoVl kovca — Gorana, Zorica Mmn-Jf „1- »eza ga — Danila, Branka Perdih z /j^ Katjo, Ljubica Drobnak iz Brežic ■'Ca Elka Zevnik s Čateža — Leno, ajjj » Kerin iz Straže —Valentino, J koronja iz Križa — Draeana. M*)*, 1 e Kotoija — Ananso, Ivančiča 'oje tovskega Vrha - Mihaela, Marinka rov/J, iz Jesenic na Dol. — Barbaro,jj huns u, na laži. ufli■. . jy ••ur/, Bukelič iz Krškega —Ivano, Sarii' raglav iz Kremena — Bojano, 0koyn Tomše iz Krškega S> Mo Tomše iz Male Doline — Sanjo, ^ Kelava iz Rigonc — Jelico, Janj3 S -dec iz Sevnice — Matejo, Sladana? Ufo nAP it If rflzonn _ Doric MuflDM ®mP/ nec iz Krškega - Doris, Marink*^ og|ft uiA «•» I aA Ivana Jožicfl MU® I fliflf. viČ iz Loč — i vaiut, JU««, -Sevnice — Jureta. Čestitamo! }*»*< kdaj Krške itovicej tov, ske. RIBE — V Krškem dolgo časa Rc ...ogoče kupiti rib. Potem se je tega vprašanja lotil krški AgroKjJj^ in v Podmornici odprl ribarnico* seje Krčani ogibali kot hudič nimQ niso zahajali niti tisti, ki so prej na ^ 4e\0 Stankih vpili zaradi slabe oskrbe z . Zdaj pa se je zgodilo spet nek« ^ povpraševanje po ribah je^ ^ SsssrfessHSi tih jasno piše, da je odprta uu ^ a ** pogosto zgodi, da so vrata zapah J /oi/( ob 15. uri ali pa še prej. . •:;« TRAVA — Čeprav je v Jngos^;,: pom, - tretjina zemlje neobdelane, os: Jfo- ini na slahn ip nri nas cena # ja V .. tretjini pa slabo, je P" nas cena K J ^ krat višja kot v Avstriji. Seveda J » ^ goče razložiti s političnega in L Sk,ega ,trdnatl,auP^ cel' 5KcgH biaii^ca. iruna ua * r , edina stvar, v katero lahko v^aV| vK>t. °l vera v zemljo pa se še posebej kreE a(}|j stanjevici, kjer se pripravljajo na s ^ ifeV( golf igrišča. Ker pa tamkajšnji km ^ tej, ( -----' - - J' aradi trave, ob kat>(l! stanjevici, kjer s golf igrišča. Ker pa iani«nja»i- — dob, stokajo tudi zaradi trave, ob k;[ tftiA >aso je neki Iskrin delavec ponudil‘ P01 nje4 hidj Iskrinega travnika v uporabo k osf ^ um iiicg,a ti a v miva v , atltK'1''l kim kmetom. Te trave doslej JL pokosil. v Iv POPRAVEK — Na ekskur/JJ«^,! Krajevmn skupnosti, ki .gefn nuklearke. Z delegati pa so bili1 Žigante kot predsednik sveta, „vniv okolja, Janko Špiler kot Krško, prevajalec in vodja A . NO’ Strupeh. Vsi udeleženci te eksku zelo pohvalno izrazili o takem na pfi(#r>rnar| naniania z jedrskimi objekti Triikn^P^ka ...mjanja z jedrskimi mii^ A " ročaja tudi ostalim občanom. : _nfere™ka dobili v pojasnilo z občinske k SZDL Krško. Sevniški pabfljl POPISOVALCI — Elektn&i “:va tozda močnega nadzorništva tozda & tribucija Krško s sedežem v Se , jo zaradi nenehnih podražitev ga toka stalno popisovati stanje py.|gm števcih. To opravilo jim vzalTevanje ^ gocenega časa za redno vzdrzei jjvd troenergetskih naprav pa še Pjsd hkrati. Ljudje smo pač taki, daliji šemo srd v trgovini na trgovce, bili predvsem oni krivi M podobno pa se dogaja t udi Pisin inkasanlom. 0r.,iaW,'l ELEKTRARNA BO! — ^ji^ veščenost ljudi o zastoju po t vjč h(' trarne Vrhovo je povzročila s p« krvi na petkovem »vročem« J_ ,pod°c nov v Boštanju, ki so snovalce . u, boštanjske HE očitali, da Pn. [jdel°Vi nje z zmeraj drugimi listinami- . le-teh in odgovorni za frka., JzsO10 * elektrarn pri Smeltu Janez N 10ne in ločno zanikali. Nučič pa je d»dd' koga močno presenetil z izjav 'moto strojnici HE Vrhovo P^e^Lečje1?1^ in da bo la elektrarna kasnu* noldriu, meser Ako ere ZgOU a Sl, Ve pil poldrug mesec. Ako gre t%'01!l. ,ra krS stiko v kočljivem trenutku . pj[zai j.l nov, ko je bila že pobuda, da <£ zn zgolj neobvezujoča partija ka ie bilo Dremrzlo in Še marsikaji j. JERI; lovii' Če®' ia« ima1® Valvasor Slovencem Jn Evropi JtjNarodn/ galeriji prva ^•predstavitev Valvasor-zapuščine v?4s,t,U>B„LJA — V okviru poča-sed»'t'j' e (00-letnice izida Slave vojvo-f Kranjske, temeljnega Valva-["S, ,Je[e,ga dela’*> v Narodni galeriji „„jan‘ Minuli petek odprli raz-2SC?**« Vajkard Valvasor Slo- Jafl"!^‘ne'i °l>enem po življenja in dela r.hi Je‘kega moža- Razstava vse-? ^Melji predvsem na raz is -ni ti Umi ‘n Publicističnem delu dr. rootbolit “ ReisPa’ Prav gotovo naj-tan«,to;,e?a Poznavalca Valvasorjeve-j vJ.enja in dela, medtem ko jo je na idjjUdjsko in oblikovno udeja-[0^j° barvni gusarjeve botanične sli-Sut>Pbov Pnk{ ln iz njegove knjige paV talcel l .0 Pozornost obisko-jSMjjt,' vzbuJa Valvasorjeva skicirka [rf 0}Ljami za kasnejše bakroreze. Na '0,kl1 mnPu f°,udi VaNasorjeva založ-itdaifn - od Rasijona, ilustrirane ^Popam Vldovik Metamorfoz do to-I"« rin K°r°ške in Kranjske, kro-Vq[Vn?° seveda štirje debeli zvezki ske orJeve Slave vojvodine Kranj- icM hijl^Stj Va Pomeni prav gotovo vr--imW> ion i1 d°g°dek v letu, ko se je ob ifli' le,r'~ ' " - % Slovencev za življenje in n~ji i„ ifgu izjemno pomembnega mo-Parano, če zapiše-na*f ti v vrJU Valvasorjeva močpostavi- tiflKraa^i ‘z‘da Slave vojvodine H ^&r°’ ^BrS° Grubar, Dalmatin, nj^! doveZl C<]nkar in mnogi drugi za •••(i saihnh- kul'uro, zgodovino in ‘v'i/ Pt)p,0 l,!,osl slovenskega naroda itaS S?4"' m°žje■ Ko se bomo čez ZA Vaji. elf sPet spominjali Janeza S Si^ Časarja -i takrat bo >| bi traiI?S‘0 lel od njegove smrti -rtiči.. . fe/0,„ ■1 sP0fnin nanj lahko utrdil s ji ln? Prevodom Slave vojvodine tl0Jn7.e in drug‘lt del tega moža v cevk Clno' RajedolgvsehSloven-T JaneZU Vajkardu Val-tudj 2 Pnak(> bi morali poskrbeti ‘ l Nosm hranitev in zavarovanje I utari r°V’ kuterh je živet, delal in I. ZORAN Tri dni strokovno o fotografiji Na 4. mednarodnem fotografskem simpoziju v Novem mestu strokovnjaki za fotografijo iz Ljubljane, Zagreba, Beograda ter iz Nizozemske, CSSR in ZDA — Ob 150-ietnici fotografije na Slovenskem bo predaval prof. Mirko Kambič NOVO MESTO — V Novem mestu bo od 27. do 29. oktobra že 4. mednarodni simpozij o fotografiji in tudi tokrat ga, podobno kot lani, prirejata občinska Zveza kulturnih organizacij in Fotogalerija Novo mesto. Dogajanja bodo potekala na treh krajih — v Domu kulture, Dolenjski galeriji in hotelu Metropol — in v znamenju častitljive 150-letnice fotografije na Slovenskem. Simpozij bo v petek, 27. oktobra, ob 16. uri v Domu kulture odprl znani novomeški fotograf, organizator fotografskih razstav in vodja Fotogalerije v Novem mestu Bojan Radovič. Prva tema, ki bo sledila otvoritvi, bo govorila o vlogi in pomenu fotografije »nekoč in danes, tam in tukaj«._ Predaval bo umetnostni zgodovinar Zelimir Košče-vič, kustos Galerij mesta Zagreb. Prvi dan simpozija se bo končal v Dolenjski galeriji, kjer bodo ob 19. uri odprli zanimivo razstavo beograjskih SAŠA PAVLOVIČ V MINIARTU ČRNOMELJ — V galeriji Miniart bodo v soboto, 21. oktobra, ob 18. uri odprli razstavo slikarskih del Saše Pavloviča iz Semiča. Razstava bo na ogled do ponedeljka, 6. novembra. Tega dne bo v črnomaljskem kulturnem domu koncert dueta Vidovič iz Karlovca. ABONMA ZAČELI IGRALCI SLG CELJE NOVO MESTO — Tu se je prejšnji teden začel gledališki abonma, ki gaje tudi za to sezono pripravil Dom kulture. Gostovali so Celjani, in sicer z delom J. Ano-uilha »Omifle ali sapica«. Ker ima abonma dva reda, A in B, sta bili dve predstavi: v torek, 10. oktobra, za red A, v sredo, 11. oktobra, pa za red B. Na abonmanjskem sporedu je do konca sezone še šest predstav oziroma prav toliko gostovanj poklicnih slovenskih gledališč. fotografov pod naslovom Sam sem jaz, ali mi nismo sami. Ustvaijalce in razstavljena dela bo obiskovalcem pred- • Zadnji dan mednarodnega fotografskega simpozija bo posvečen visokemu jubileju slovenske fotografije. V Domu kulture bo o 150-letnici fotografije na Slovenskem oziroma o zgodovini in razvoju svetlopisov (tako so sprva imenovali fotografije) pri nas govoril umetnostni zgodovnar in specialist za zgodovino slovenske fotografije Mirko Kambič, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, sicer pa belokranjski rojak in tudi sam od-iičen fotograf. stavil umetnostni zgodovinar Slavko Timotijevič, kustos galerije Srečna umetnost. V soboto, 28. oktobra, se bo simpozij nadaljeval v Domu kulture. V dopoldanskih urah bodo udeleženci prav gotovo z zanimanjem prisluhnili vsemu, kar se v najnovejšem času na področju fotografije dogaja na Nizozemskem in Češkoslovaškem. O sodobni nizozemski fotografiji bo govorila publicistka Hripsime Visser, članica uredništva nizozemske revije Perspektief, sodobno češkoslovaško fotografijo pa bo predstavila priznana foto zgodovinarka in publicistka Daniela Mrazkova, več let glavna urednica uglednega četrtletnika Fotografie. Popoldne bo nastopil ameriški kritik, publicist, fotograf in organizator razstav William Messer in govoril o YU fotografiji z distance. Večer se bo končal v hotelu Metropol, kjer bo od 17. do 19. ure potekal strokovni ogled portfolijev. Vsak udeleženec bo lahko pokazal strokovnjakom deset svojih fotografij in se z njimi pogovatjal o njih. Jutri »Dahauski procesi« V Brežicah po 15 letih spet v gosteh poklicno gledališče — Razstava taboriščnih risb in okrogla miza BREŽICE — Po 15 letih bo jutri, v petek, 20. oktobra, v Brežicah spet gostovalo poklicno gledališče. Mestno gledališče ljubljansko bo na odru prenovljenega Prosvetnega doma uprizorilo igro »Dahauski procesi,« ki jo že nekaj časa uspešno predstavlja na svojem malem odru v Ljubljani. Jutrišnja prireditev bo imela tri dele in jo napovedujejo pod geslom: »Kdor se ne spominja preteklosti, je sc^A RAZSTAVA V Razstavišču Nqv PRI SLONU MEST0 — V razstavišču no-ianda8a 8°stišča Pri Slonu ob Cesti 'ka nta ^taneta je spet na ogled foto-ra v f Va' S ciklom fotografij Na-■ah j2 '°l08rafiji se predstavlja Marko ^f01 obliv 0venske Bistrice, sicer zaposlen T bl,kovalec v Ljubljani. (1 PESEM NAŠA LJUBEZEN — To je bilo moto sobotnega uspelega celovečernega koncerta združenega moškega pevskega zbora »Simon Jenko-Miško Kranjec« Niimberg — Erlangen, okteta Boštanjski fantje in dekliškega okteta »Anton Umek — Okiški« iz Boštanja; v Boštanju je občinstvo toplo sprejelo zbor zdomcev, kakor tudi nastopa obeh oktetov, pri čemer je dekliški oktet pod vodstvom Romane Pemovšek (na sliki) prijetno presenetil in popestril večer. (Foto: P. P.) S posluhom za odtenke Slovenski prevajalci na srečanju v Dol. Toplicah govorili o problematiki prevajanja literature — Potokarjevo listinoletosdobiljpesnil^ DOLENJSKE TOPLICE — Prevajanje — prestavljanje besedil iz enega v drug jezik — je odgovorno ustvarjalno opravilo, še posebej, če je pred prevajalcem naloga prestaviti tenkočutno literarno besedilo, ki vključuje žargone in narečne oblike. Ni dovolj le odlično poznavanje jezika, v katerega prevajaš, in 4 ti Krško J. V. Valvasorju ^reditv tve v počastitev 300-letnice Slave voj-dn tača„asec^n*ka vlade, kotsiga ovi dogajanja v ■to/. 'Uiri n8^1 krčmi v zadnjem le-el£! lorafn'(lnžal so si jo res), je ■ tuf Pfespn *an!e biti kar majhno ,ic$' Ijiinj eoenje, ko se je pred 8 samo!avi1 mož uglajenega, rolo■ 5loVeja°Zavestnega nastopa, Ce0ipnpodobnih, na Zahodu [ifinih lagospodarskih in poli-** nazorov, šarmanten in ‘kativen, z državniško i»Prir**C0 *n menedžersko „,08t)°- Politik s formalni zar/jat^a- Morebiti mu tu-fjiSon„ 1 le8a nekateri sprva bil je , Vsem verjeli in zaupali: } ba k, .ratko malo »predober«, t Dl* »resničen«. A 4 [8ednjj.z*a8ti pogovor pri pred-iska jp ^ poshu zadnji dan obi-r8 b>m Pp^zal, da je Markovič vilnjK ®t0 vztrajnostjo v šte-l tQtlskikWy°r®kih in vvashing-Pfej , n Pogovorih v dneh po- '^Ovnn? nam )e na sklepni ni konferenci v reziden- ci našega velepostaništva v VVashingtonu priznal, da mu ni uspelo prešteti, s koliko ljudmi se je sestal) prepričal sogovornike, da njegovo zavzemanje za odprto tržno gospodarstvo in politično demokracijo v Jugoslaviji ni fasada, prirejena potrebam »tujega trga«. Ko smo nekateri jugoslovanski novinarji v Beli hiši takoj po končanih pogovorih Marko-vič-Busch o njih povprašali nekega visokega funkcionarja State Departmenta — zaradi hierarhije pri dajanju javnih izjav, običajne v teh službah, je želel ostati anonimen — je potrdil naš vtis: našemu pre-mieru je tudi v Oval Officeu uspelo prodreti s tezo, da so Američani v zadnjem času neupravičeno dajati prednost Madžarom in Poljakom, ker smo mi v resnici daleč pred njimi in pripravljeni za veliko korenitejše reforme kot oni; za izvedbo teh reform, če jim je v interesu imeti mirno in demokratično Jugoslavijo, pa potrebujemo njihovo sodelovanje. Ne pomoč, temveč sodelovanje — to je Markovič pet dni ponavljal ob vsaki priložnosti. Nasploh je bilo za njegovo nastopanje v New Yorku in VVashingtonu značilno, da je povsod govoril kratko in jedrnato, brez običajnega jugoslovanskega dolgoveznega sprenevedanja, uporabljal je vmes razumljive in preproste formulacije za roffego ravni in ciljev svoje vlade, (kar je značilnost tudi ameriškega političnega jezika — tam nima možnosti uspeli v politiki nihče, ki ne zna tudi o najbolj zapletenih problemih govoriti pre- prosto in nedvoumno), vse pa je zgradil okoli nekaterih osnovnih trditev; teh smo se novinarji toliko naposlušali, da bi jih sredi noči znali ponoviti. Prvič, v Ameriko nismo prišli po kredite (čeprav nam bodo tudi ti dobrodošli), kaj šele po kakšno nepovratno pomoč, kakršno si obeta Poljska, temveč spodbujat amerški biznis in banke, naj vlagajo v Jugoslavijo in z njo sklepajo dobičkonosne posle. Drugič, razumemo, da vas skrbijo politične razmere pri nas, toda te so samo posledica tega, da smo z reformo na pravi poti. Če nas boste podprli, da reformo izpeljemo, bo tudi političnih problemov manj. Ali poznate kakšno državo, ki jih nima? Tretjič, Poljaki in Madžari se gredo politične spremembe, njihov gospodarski sistem pa v resnici ostaja nedotaknjen, torej ni zagotovil, da se ne bo zaradi gospodarstva v politiki pri njih spet vse zrušilo in se vrnilo na staro ali celo na slabše. Mi začenjamo spreminjati sistem, ker je to edino zagotovilo za trajne spremembe tudi v politiki. Si lahko predstavljate zahodni gospodarski sistem brez politične demokracije? Vidite, mi želirrio preko urejanja gospodarstva, ne s pompoznim uvajanjem večstrankarskega sistema in brez posegov v klasični socialistični gospodarski model priti do prave demokracije. Četrtič, Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka oklevata z novimi posojili, češ da mora nova vlada najprej pokazati rezultate, ker bo finančno tveganje sicer preve- liko. Mi pravimo, da smo nekatere velike rezultate že pokazali (večanje izvoza, okoli 6 milijard dolarjev deviznih rezerv, toliko deviz ni imela Jugoslavija (v blagajni še nikoli). Toda inflacije ne bomo mogli zbiti, če ne bo pomoči enih in drugih. Če bomo še naprej morali vse reševati sami, jih potem, ko bomo vse rešili, ne potrebujemo več. Samo letos bomo morali odplačati 4 milijarde dolarjev dolga, od nikogar pa nismo dobili še niti centa. Bush je te argumente sprejel z razumevanjem, za Markoviča pa je gotovo bila velika politična zmaga izjava ameriškega predsednika, da daje »brezrezervno« podporo njegovi reformi. (Naj ob tem omenim, da smo tik pred njunimi pogovori lahko v predsedniško delovno sobo v Beli hiši za nekaj minut vstopili tudi jugoslovanski poročevalci. Bush nas je »pohvalil«, da smo »skupaj s prime ministrom prinesli Ameriki lepovreme«, Markovič pa je dodal, da se tudi on »počuti kot v Dalmaciji«; zares je po celi deželi tisti teden izbruhnilo pravo — sami ga imenujejo indijsko — poletje). Značilno za Markovičevo taktiko, s katero je nastopil v ZDA, je bilo izogibanje kakršnim koli komentarjem na račun njegovih domačih političnih nasprotnikov, zlasti Miloševiča. Ko ga je na pogovoru v was-hingtonskem Nacionalnem tiskovnem klubu eden od ameriških novinarjev vprašal, ali »med drugotne probleme, ki so samo posledica pozitivnih reformskih procesov«, uvršča tudi srbskega vodjo, je Mar- kovič odrezavo vrnil s protiv-prašanjem: »Zakaj naj bi bil Miloševič problem?« Še bolj so ga v tem pogledu vlekli za jezik člani predstavniškega doma ameriškega kongresa, s katermi se je neko popoldne pogovarjal o spoštovanju človekovih pravic v Jugoslaviji, točneje, sami so pogovor napeljali izključno v to smer. Res je bilo malce čudno, da se je na tem pogovoru kot eden od glavnih tovrstnih problemov pri nas pojavljalo ime Dobroslava Parage, ki že nekaj časa živi v ZDA in je pred prej omenjenim Markovičevim pogovorom v Nacionalnem tiskovnem klubu delil prisotnim gradivo o domnevnih kršitvah človekovih pravic v Jugoslaviji (zatem so ga varnostniki vljudno odstranili iz dvorane). Nekateri kongresniki so namreč od Markoviča hoteli zagotovilo, da se Paragi ne bo nič zgodilo, če se bo vrnil domov (onkaj luže se je zelo angažiral v kritiki razmer v Jugosla-‘vij i) .česar naš premier seveda ni hotel »zgrabiti«, temveč jih je zavrnil z argumentom, da se lovi za pravno državo, v njej pa takšnih zagotovil nihče ne more dati mimo zakonov. Tudi o Srbiji in Kosovu je govoril tako, da najbrž tudi z najbolj podrobno razčlembo njegovih besed domači in tuji srbski lobi najbrž ne bi mogel ugotoviti, da je rekel karkoli »protisrbskega«. (Stanovnikova usoda je bila najbrž tudi Markoviču v kosteh.) To je bilo navsezadnje pametno. V ZDA je prišel s trdnim namenom, da popravi negativno podobo tukajšnje javnosti o Jugoslaviji, ne pa da išče nove domače prepire. Moral se je predstaviti kot ambasador vseh Jugoslovanov, zagovornik njihove skupne volje, ne pa kot politik, ki se postavlja na stran enega ali drugega dela države. S takšnim pristopom v sumnjičavih krogih ameriške administracije, in še bolj sumničavih bančnikih ne bi imel možnosti. Tako pa je dosegel, kar je želel. Sprejeli so ga vsi najvišji ameriški funkcionarji, od predsednika do ministra za trgovino, s čimer so mu dali veljavo nespornega jugoslovanskega politika številka ena. Utrdil si je sloves »svobodi privržene« osebnosti, imponi-ral tamkajšnjim poslovnežem s poznavanjem gospodarstva in bančnikom s poznavanjem mednarodnih financ, izkazal se je kot dober govornik — resda s pomočjo odlične prevajalke — in kot trmasto vztrajen mož z neizmerno energijo in optimizmom, ki je naravnost nalezljiv. Celo skeptično novinarsko srenjo je na nekaj naših pogovorih med obiskom prepričal, da je v odnosu Američanov do nas »led prebit« in da lahko pričakujemo val ameriških naložb v Jugoslaviji. Uspelo mu je celo tam, kjer je vsaj po prvih dveh dneh v New Yorku, kot je sam priznal, naj trše kazalo, direktorji MMF Camdessuja in preko njega tudi ostale bančnike, zlasti predsednika Svetovne banke Conabla, pripraviti do tega, da sprejemajo njegovo različico boja proti inflaciji kot edino sprejemljivo. Nekatera naša južna občila, so v skladu z že 'znanimi stališči njihovih republik namreč že z malce privošljivosti poročala, da je Markovič dobil v ZDA domačo »nalogo« pripraviti poseben kratkoročni protiinflacijski program. Premier in člani njegove maloštevilne delegacije so bili zaradi takšnega pisanja precej nejevoljni — pisanje doma so lahko spremljali preko tanju-govih biltenov — tako da nam je Markovič že v VVashingtonu napovedal, da bo na prvi tiskovni konferenci v domovini demantiral takšne glasove (kar je res storil). Domačih delitev pač tudi na oni strani Atlantika ni bilo možno odmisliti. Toda res je, da jih kot novinar že dolgo nisem ču til tako malo kot prav v tistih šestih newyorških in vvashingtonskih dneh. Ne kot Slovencu, temveč kot Jugoslovanu mi je bilo prijetno, da je Markoyiču s svojo osebno avtoriteto uspelo v očeh najvplivnejših ljudi vrniti tej deželi vsa nekaj izgubljenega dostojanstva, če za zdaj sploh še ne govorimo o konkretnih poslovnih izidih njegovega obiska, ki je biznisu gotovo odprl vrata, a bo ta moral še stopiti skoznje. MILAN PREDAN (Posebej za Dolenjski list) V neobvezen premislek DA BI VIDELI, KAJ JE NOTRI Novinarski kolesa je zapisal, da nam je predsednik ZIS Ante Markovič med obiskom v ZDA vrnil dostojanstvo. Zanimivo je, da se je vračanje dostojanstva v istem tednu vršilo tudi na Dolenjskem, v Novem mestu. Resda v ne tako vsejugoslovanski meri, vendar zato toliko bolj otipljivo. Delavci IMV Revoz so zaceli s serijsko proizvodnjo avtomobilov R 5, popularnihpetič. To je za Dolenjsko velik dogodek. Jug dežele, ki ga je še do nedavnega vsa Slovenija reševala iz finančnih in kadrovskih zagat, je naredil odločen rez, čez noč se je s trdnimi dejanji povezal z Evropo. IMV Revoz je največje mešano podjetje v naši republiki, že samo s proizvodnjo R 4 največji izvoznik avtomobilov v Jugoslaviji. Zdaj so obvladali še sestavljanje petič, avtomobila, izdelanega v več kot 5 milijo- nov primerkih. Sestavljanje do 65.000 petič na leto pa je samo del bodočega sodelovanja s Francozi in Renaultom, v programih je namreč tudi izdelovanje posameznih sklopov za ta ali druge avtomobile lega proizvajalca. Gre za izdelovanje v pravem pomenu besede, IMV Revoz naj bi namreč izdeloval (recimo) šasijo za vse na svetu izdelane petice. To bi bile serije za svoj del svetovne proizvodnje petič ali kakšnega drugega modela. Podpis take pogodbe in sodelovanja dviga samozavest v srcu prav vsakega delavca IMV. Ta samozavest je še toliko bolj dragocena, ker je »self made«, mi bi rekli narejena doma. Kajti delavec IMV, ki so ga še do včeraj lovili po bifejih, mu gledali po žepih, če je kaj odnesel domov (kar tako ali pa zato, ker je premalo zaslužil), delavec, ki je šel na bolniško za vsak grm krompirja, se je 'v zelo kratkem času prelevil v evropskega industrijskega delavca. To pa pomeni, da je moral delavec na liniji R 4 ali R 5 doseči evropsko naglico in kakovost proizvodnje. Doseči in tudi preseči. V IMV Revoz je kakovost avtomobilov nadziral človek, ki je v Renault uvedel sodoben pojem kakovosti. Pravijo, da je v Revozu določil slovenskega naslednika, ki ga je v nekaterh rečeh celo presegel. Malo janičarstva ne škoduje. Človek se z veseljem sprehodi ob linijah R 4 in R 5. Kirurško čista svetlorumena tla (vsak delavec sam pospravlja za seboj), nobenega postavanja, na tleh nobenega izgubljenega vijaka, na linijah pa bleščeči avtomobili v vsej paleti barv. In seveda ljudje, ki vedo, kaj in zakaj delajo. Kdo bo rekel, da čisto navadno sestavljanje avtomobilov ne zasluzi take vneseno-sti. Morda res ne. Toda nekje je treba začeti. Tako kot so to nekoč naredili Japonci, ki so motor BMWrazdrli zato, da bi sploh videli, kaj je notri. Danes njihove yamahe, honde in kavvasakije razdira ves svet. Da bi videl, kaj je notri. MARJAN BAUER Nekateri Črnomaljci nimajo smeti Ekološka osveščenost prebivalcev črnomaljske občine se je v zadnjih letih močno izboljšala, predvsem zaradi osveščenosti v širši družbi ter zaradi ekološke katastrofe v reki Krupi in ob njej. Žal pa v Črnomlju opažajo, da se ta osveščenost marsikje pojavlja le bolj na splošno, ne vpliva pa bistveno na lokalno izboljšanje okolja. Še vedno je namreč preveč neurejeno odlaganje odpadkov. Številna divja odlagališča v kraških jamah in vrtačah, v vodi in ob njej ter po gozdovih dajejo občutek, kot da ima skoraj vsaka družina v črnomaljski občini svoje smetišče. Ker pa le desetina površine občine ni izrazito kraška, je nevarnost onesnaževanja z divjih odlagališč toliko večja, zlasti še, ker se odpadne vode iz jam, gnojišč, ponikalnic zlivajo po površju. Četudi delujeta dve komisiji za varstvo okolja, ena pri občinski skupščini, druga pri občinski konferenci Socialistične zveze, v Dragatušu pa tudi društvo za varstvo okolja, so njihovi uspehi na tem področju pičli. Nemogoče je namreč, da bi nadzorovali vsakega posameznika, na kakšen način se bo znebil odpadkov. Kdo so krivci, tega v glavnem ne uspe ugotoviti niti inšpekcijskim službam. Gotovo pa se ti vse prej kot osveščeni »avtorji« divjih odlagališč kaj malo zavedajo, kako s svojim početjem ogrožajo vodo. V črnomaljski občini črpajo pitno vodo iz kraških izvirov in tudi neposredno iz Kolpe, zato je bojazen onesnaževanja teh virov toliko večja. Ne nazadnje tudi zato, ker so tekoče vode v osrednjem delu občine, razen Kolpe, že močno onesnažene. Podatek, da se Lahinja v Črnomlju »ponaša« s IV. stopnjo onesnaženosti, med Črnomljem in Gradcem pa s III., bi že moral sprožiti alarm. Glavni krivci za to pa so ljudje, saj v reko spuščajo neprečiščene odpla- ke, predvsem komunalne, svoj delež pa prispevajo tudi izcedne vode z divjih odlagališč. Kakorkoli torej obrnemo, vedno se vrnemo k odlaganju odpadkov, čeprav je bila tej problematiki v občini posvečena velika pozornost. Raziskali so celotno občino, popisali črna smetišča, ki pa jih ni bilo moč uspešno odpraviti le z osrednjim odlagališčem komunalnih odpadkov na primernih, vodonepropustnih tleh. Vendar pa kljub poglobljenim strokovnim analizam in raziskavam Črnomaljcem ni uspelo pridobiti lokacije za občinsko odlagališče komunalnih odpadkov, na komiteju za družbeni razvoj pa so prepričani, da po sedanjem sistemu urejanja prostora za tovrstne namene tudi ni izgledov za hitrejšo, čeprav zelo nujno rešitev. Da pa bi ta problem vsaj ublažili, so sprejeli nov občinski odlok o ravnanju z odpadki, ki urejuje zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov za celotno območje občine. Ko so ga hoteli izpeljati v praksi, so se začeli pojavljati problemi, predvsem zaradi obveznega odvoza smeti ali namestitev posod za odpadke. Prihaja celo do tožb na sodišču, ki pa doslej problema še niso rešile. Nekateri namreč želijo dokazati, da preprosto nimajo smeti, po drugi strani pa se kopičijo kupi na divjih odlagališčih. Začaran krog torej. Problem, na katerega zlasti prebivalci Črnomlja opozarjajo že vrsto let, je onesnaževanje zraka. Čeprav dosedanje meritve sicer kažejo, da je zrak v Črnomlju v kurilni sezoni desetkrat manj onesnažen, kot je dopustna stopnjain so mesto tudi uvrstili le v drugo od štirih območij onesnaženosti zraka, pa si ljudje pozimi zaradi slabega zraka mar' sikdaj ne upajo iz svojih sta-novanj. Da z zrakom ni vse j tako, kot bi moralo biti, vedo j povedati tudi zdravniki, saj se lj k njim zateče veliko bolnikov | z boleznijo dihal. Toliko boli R zaskrbljuje to, da je med pa; cienti precej mladih, še zlasti otrok. Zato ne bi bilo napak, ce bi meritve zraka opravili večkrat, in to med glavno kurilno sezono in ne ob koncu. i čeprav Belo krajino še ved- , no tako radi imenujemo id1; lično deželico ob topli j Kolpi, pa se njena idilika poca- i si utaplja v onesnaženosti. Gotovo ne gre odrekati truda ne' katerih, da bi bila črnomaljska občina ekološko čimbolj neoporečna, toda le nekaj P088" meznikov, entuziastov, ne bo n moglo tako hitro pospravljal čistiti, kot bo lahko množica onesnažila. Kaj dosti si v Cr i nomlju tudi ne bodo pomaga11 s tistimi, ki le ugotavljajo posledice onesnaževanja, kaj mfr lo pa storijo, da teh posledic ne bi bilo. Očitno pa bo potrebno ljudi še bolj ekološko osvestiti' jim pomagati predvsem in najprej z obveščenostjo in šele potem s sankcijami. Sicer bo; , do odgovorni čez leto, dve au pet znova ugotavljali, kak onesnaženi so črnomaljsk' ^ zrak, voda in podtalje. Le * n ugotovitvami pa ni bil rešens noben ekološki problem. M. bezek-jakse Senovčan na straži miru S Senovčanom Mirkom Ciglerjem se sošolci in prijatelji poredko srečajo, odkar so zapustili brežiško gimnazijo. Marsikateremu domačinu je žal, da med obiski doma nima več časa za prijateljski klepet o doživetjih po svetu. Kot dijak je Mirko, zdaj major JLA, občudoval modre čelade na Sinaju, vendar si nikoli ni mislil, da se bo sam nekoč znašel v taki vlogi. Njegova velika mladostna želja se je uresničila v zadnjem letu, ko je čas od sredine lanskega do zadnje tretjine letošnjega avgusta prebil v Iranu s prvo skupino naših opazovalcev v misiji združenih narodov UN-NIMOG za nadzor nad prekinitvijo ognja med Iranom in Irakom. Tja seveda ni prišel zato, ker je imel srečo. Sposobnost za skupno delo v misiji z oficirji z vseh zemeljskih meridianov je moral zagotovo dokazati z znanjem, osebnostnimi, zdravstvenimi in drugimi kvalitetami. Za vojaški poklic seje izšolal po maturi v Brežicah. O tej gimnaziji ima zelo dobro mnenje in nadvse prav mu je prišla odlična podlaga v angleščini. Vojno akademijo je mladi Cigler končal v Beogradu. Nato je nekaj časa služboval v Ljubljani in od tam odšel z ženo, tudi Senovčanko za štiri leta na Kitajsko. Bil je pomočnik jugoslovanskega vojaškega atašeja v Pekingu. Potem je delal v Beogradu, od koder so ga za leto dni poslali študirat na generalštabno akademijo v Kansasu v ZDA. Lani so mu zaupali delo v miroljubni misiji Združenih narodov. Ko se je pred kratkim mudil pri starših na Senovem, je pristal na pogovor za naš list in na hitro opisal svoje poslanstvo v tem vojnem žarišču: »Opazovalna služba v Iranu je bila zame profesionalni in osebni izziv. Poklicni v tem smislu, da je bila osemletna vojna med Iranom in Irakom zelo specifična. V primerjavi z vojaško teorijo je predstavljala niz novosti, za katere smo bili profesionalni vojaki zelo zainteresirani. Samo prekinitev ognja mi je omogočila, da se z vojno osebne soočim in spoznam njen pravi obraz. Take stvari se je mnogo lažje in manj boleče učiti na tuji nesreči kot na svoji. Osebni izziv mojega bivanja v Iranu so predstavljali zame izredno težki življenjski in delovni pogoji, ki so od človeka zahtevali preverjanje vseh psihofizičnih sposobnosti. Med enoletnim bivanjem v Iranu sem na lastni koži občutil popolnoma ekstremne klimatske razmere od puščavske vročine, ki se je v lanskem avgustu in septembru dvignila na 55 Celzijevih stopinj, do izredno hude zime na Severu, v visokih gorah Kurdistana, kjer so temperature padle tudi do minus 38 stopinj. Potrebna je bila izredna telesna kondicija, da smo vzdržali dolge ure patru- ljiranja v terenskih vozilih skozi puščavo in hojo po skalnatem svetu, ki je že pravi alpinizem. Enako pomembna kot fizična je bila za nas psihična kondicija. Tamkajšnji način življenja je pomenil za večino nas popolno novost, posebej islamski fundamentalizem, ki ne določa samo odnosa do vere, ampak zaokroža v sebi vse človekovo ravnanje in sega v vsako poro družbe. Privaditi smo se morali tudi na kuhinjo, zelo različno od naše. Potem je tu še komuniciranje v angleščini, ki je edini jezik sporazumevanja znotraj Organizacije združenih narodov, dolgotrajno življenje v mednarodnem okolju s kolegi opazovalci z vseh kontinentov. Delo misije je bilo v začetni fazi izredno občutljivo, zahtevalo je previdno navezovanje stikov z domačini, za katere je bil v osmih vojnih letih to prvi kontakt s tujci. Na začetku so bila srečanja z borbeno cono celo za poklicne vojake zelo pretresljiva. Pogled na bojišča osemletne vojne je razkril vse njene strahote. Stiki s civilnimi prebivalci in vojaki neposredno pred prekinitvijo ognja v prvem obdobju našega prihoda v Iran so imeli izredno močan čustveni odziv. Ljudje so nas pozdravljali kot božje prinašalce miru. Verjeli so v miroljubno poslanstvo modrih baret in obnavljanje miru na celotnem ozemlju.« Ko je tekla beseda o tem, s kakšnimi občutki je v avgustu letos zapuščal Iran, je major Cigler odgovoril, da mu je bil ob odhodu v svojevrstno zadoščenje občutek, da je pošteno opravil svojo nalogo in da mu to priznajo tudi drugi. »Brez skromnosti lahko rečem,« je nadaljeval, »da so se naši oficirji zelo dobro izkazali in da so zaradi svoje strokovnosti uživali izreden ugled tako med Iranci kot med ostalimi kolegi v misiji. Prekinitev ognja je omogočila Iranu, da se loteva obširnega obnovitvenega programa. V misiji smo bili zelo veseli, da so ob našem prihodu opuščena mesta v državi ponovno oživela in da se življenje vrača tudi v puščavo. To nam je vlivalo dodatno moč, da smo storili vse za ob-držanje miru na frontah in dali svoj prispevek k stabilizaciji razmer na Bližnjem vzhodu. Jugoslovanskemu generalu Slavku Joviču gre priznanje za to, da je prekinitev ognja vzdržala in da je bila; misija pod njegovim poveljstvom deležna zaupanja na obeh straneh, ker je s svojim nepristranskim in objektivnim nadzorom pripomogla k miru v tem delu sveta « Želja ljudi po miru je velika, vendar prekinitev ognja še ni mir, ampak vojno stanje, čeprav prebivalci na obeh straneh meje čutijo utrip novega življenja. Pravi mir bodo razglasili šele z mirovnim sporazumom, ki je v domeni domače in mednarodne politike, v katero so združeni narodi vključeni samo kot opazovalci. Na majorja Ciglerja so naredile v Iranu močan vtis ostanki stare perzijske civilizacije in kulture, med katerimi so n^esta Persepolis, Isfahan, in Širaz pravi biseri. Navdušila ga je tudi islamska arhitektura mest Qom in Mashad ter vpogled v vsakodnevno življenje šiitskega muslimanstva. Teheran je poln nasprotij kjer kljub omejitvam zabavnega življenja še kraljuje visoka moda in kjer človek sploh ni imel v tisa, da je vojna. Občutili so jo šele potem, ko so jih začeli bombardirati. Major Cigler je tolik-0 dož^ i vel in spoznal, da bi lanikj vei ni spoznal, ua ui . opisal v knjigi, vendar zavra take misli. Prizanesljivo se . smehne in reče, da raci knjige o Kitajski pišejo b180Lj ki pridejo tja za en teden .g mesec, ne pa tisti, ki Pret)ina- tam leta, ker medtem spoz Ld, llicutc-*1* -jg jo, da tako stare civiliza t sta na Drin Pred,8t“ težko zelo jo, ua taKO stare „a kot sta na primer kitaj88^ fe ali perzijska, predstavi)| uganko ki jo je razrešitvi. . j, Skupno življenje v m'8 I ^ | oficirji iz dvanajstih drža ^ vseh kontinentov je VSC11 K.UI1LU1CI1LU V J'-' “ -o. Senovčana Ciglerja izredn človeški, 11 nimivo tudi po samo po strokovni Pla"raiije, govi kolegi so bili iz A vstran, It^ie, Finske, Švedske Jur je, Kenije, Nigerije, Argeni Urugvaja, Indije, Nove Z ‘ 8 dije in Jugoslavije. Za vsak „4 rrrla Dr®* od njih je bil Iran trda £Linj, kušnja, posebej na^ zace^j ko so se morali prebiti s daljšo osamitev brez tele skih in pismenih zveZsfpVil' mačimi, izpostavljeni si nim nevarnostim od opuse min8kih po11 JOŽIC* Ter*’ sena-a in runa-pobrita-irse :do jse | ;OV »olj pa; isti ,6e j eS- ino ed- | idi-isti ša-3°-1 seska ne-sabo ati,1 ica 1 > ;ali po-; na-ne | no I iti, aj-! »le 30- ali ko iki z še Praznik organi- zacije dela Visoka šola za organizacijo „ a v Kranju praznuje tridesetletnico. 27. oktobra bodo ta jubilej proslavili na Otočcu de-°vno, v obliki strokovnega recanja za študente, diplo-jnante in vse, ki jih problema-tka organizacijskih, podjetni-Kltl ln informacijskih novosti jr Področju organiziranja de->vianima- Kazvoj na tem pod-ocju gre hitro naprej, lahko jr reeemo, da pri nas še hitre-?a,raščajo potrebe, saj smo Sele v zadnjem času pričeli j“avzaprav resneje zavedati, ako pomembna je organiza-la za učinkovito poslovanje. n , kako smo za take kadre p srbeli v Novem mestu? 1 . 'eti je posebna analiza, ki 'J* oapravil zavod za zapoge, pokazala veliko poji880 po teh profilih v dolenj- [ lre§iji, hkrati pa tudi veliko Nan*man)e za tovrstni študij. osn°vi tega je kranjska visi ,.Tola odprla v Novem me-en dva dislocirana oddelka, e 8§a Za Prvostopenjski in diiu3 za drugostopenjski štu-oh’ h nai ker gre za študij Zar,- U’ pouk trajal tri leta. jlon*manje za vpis je bilo veli-ln _Na Prvo stopnjo se je vpisa-tpP^ek:120 kandidatov, od ka-nrio j’*1 )e v drugi letnik ^uspelo 60, na drugo stopnjo ort , ,ie vP‘salo 79 kandidatov, nik ’ih ie prišl° v četrti let' krm ®edaj je študij pred šlus m *n ved kot polovica Vp;atel)ev ima že opravljenih t„ f»° študijskih obveznosti 2 I1” čakata le še izdelava in govor diplomske naloge. Živita spomine sta'ae 08 Grajski cesti v Ko-i »levici so si podobne kot •J . jajcu. Le ena medn jimi »„"»a ob sebi velik in lep zi-^hčebejjnjak Tarnživiod ie. nV9l0 Jože §Pilar z ženo Fa-krn°i z,c^a)8ta v hiši že 49 letin kap11 k° preteklo 60 let, od-Oh Sta 8e v Podbočju poročila. 8o i* šte)eta že krepko čez • Jože bo praznoval 85-let-leta° 28’ .oktobra, Fanika je tri leta ??ai^a- Za njima so ostala in o j ?° minila vse prehitro ae . j jih skupaj obujata v fm »»O11- Jože rad seže med ni o8rafske albume, kjer hra-st aPomine na preteklost. Po ie h J1 visij° priznanja, ki jih deip il kot čebelar, kulturni e'avec, filmar itd. šen?1113 ie *z vasi Vratno pri o^ierneju. Zgodaj mu je umrl h0 'n kmalu je moral s trebu-riPi» Za kruhom. Kot mlinarje Dni n v Hrušici,- Volavčah, v Sn i 2l.r°Sci. Tam je videl mno-sihePih deklet in sklenil je, da nai en° odpeljal. Oko se mu je D )raie ustavljalo na Faniki, ta aiuš' ’me'a nič proti. Hudobo se spogledata, ko se Dor »it® Ustih davnih let. In so ena )e nastala družina. Bili VjRJ?le otroci, ki so vsi končali (ijj )k:e Sole. »Nobenih štipen-s, »>s° imeli, vse sva sama nik V'*a d° kruha,« pove Fa-lati ■ y°dno sta bil vajena de-sla' v letih, ko sta gradila hišo, ^ 'mela v najemu grajski s 'b v Kostanjevici. Delala hlcVes dtm v mlinu, pa še v Ha Vu in na njivi. Bila sta vaje-Zm , e§a dela. Le tako sta ka;°|*a gradnjo hiše. Kar ne-Zai- kostanjevičanov je tedaj i8d' krize odnehalo, la, al*ePša leta pa sta preživelo,^0 vojni Jože je sprva sode-bj al Pri odkupu v Agrokom-tr», *■»’ .Potem pa je delal v v ApVln'- Zadnjih 20 let službe sVn?rokombinatu pa je odkril titJ. Pravi poklic. Poslal je irjavnik kina v Kostanjevici lan?, Vx!etih' k(> je bil najpopu-»V i»)81 filmski junak Tarzan, ha,-lodljani sem bil leta 1963 sei!ečaiu za funkcionarje. Tam 1»! Pogosto hodil v kino, ki se Sej® zelo priljubil Sklenil v J1, da bom kino vpeljal tudi taJ/P^tanjevici.« Pa se kino ni i ttoj?1 Priljubil Kostanjeviča-v’ KmPak Jože jih je vztrajali in z leti mu je uspelo Ob tem pa slušatelj druge stopnje ter hkrati predsednik občinskega sveta za vzgojo in izobraževanje Stane Žagar pravi: »Ugotavljamo, da se v izobraževanje niso vključili vsi kadrovski delavci, ki zasedajo delovna mesta, nimajo pa ustrezne izobrazbe. Prav zato resno razmišljamo, da bi v študijskem letu 1990/91 ponovno organizirali vpis na obe stopnji. Tako bi omogočili dokončanje študija tudi tistim, ki so morda tokrat nekoliko zaostali. Analize sicer še niso narejene, vendar vse kaže, da bi morali doseči večji vpis predvsem v smeri organizacijske informatike ter organizacije dela v proizvodni dejavnosti.« Dr. Jože Florjančič, dekan visoke šole, meni, da zanimanje za njihovo dejavnost raste iz leta v leto: »Po vsej verjetnosti smo preživeli obdobje, v katerem so posamezniki želeli dobiti le formalno pravno kvalifikacijo oziroma da so organizacije dela naročale svetovanje le zato, da so izkoristile namenska sredstva za izobraževanje.« Seveda je študij ob delu naporen za študente, težaven v organizacijskem smislu, pa tudi za predavatelje, zlasti še, kadar gre za dislocirane oddelke. Dr. Jože Florjančič takole komentira različne poglede na to: »Pravimo (mislim v družbi), študija ob delu je preveč, drugič, študij ob delu je treba razširiti, tretjič, študij ob delu zavira možnost zaposlitve rednim študentom. Vprašam se, kdo je tako močan, da bi vse tiste kadre, ki imajo nižjo stopnjo dejanske izobrazbe od zahtevane, razrešil opravljanja del in nalog in nadomestil z rednimi diplomanti, ki so brezposelni. Ali ni morda bolje, da se ti kadri uposobijo ter s svojim znanjem pripomorejo k večjemu dohodku, s tem pa razširjeni reprodukciji in kot posledici tega razširjeni kadrovski reprodukciji oziroma odpiranju novih delovnih mest? Vpraša- nje, ki je po mojem prepričanju bolj umestno, je v tem, zakaj so samo nekatere visokošolske organizacije toliko fleksibilne, da odpirajo študij ob delu na lokacijah. Res je, da je to problem organiziranosti, problem opreme prostorov, laboratorijev, res pa je tudi, da mora biti interes pedagoško-znanstvenega kadra, ki v takih pogojih dela, vlaga dodatne napore in se mora marsikdaj odreči normalnemu družinskemu življenju.« Ali bo v tržnem gospodarstvu trg delovne sile vplival bolj na študijsko motivacijo in izbiro poklica? »Trg naj regulira ponudbo in povpraševanje po kadrih ustreznih poklicev. Trg naj bo tisti, ki naj pokaže, kateri in kakšni kadri so potrebni združenemu delu. S tem se lahko tudi strinjam. In da bi čimbolj pomagali pri odločitvah za študij, je potrebno tudi planiranje. Torej planiranje kot orientacija za izbiro poklica. To pa pomeni — in če se ne motim, je tudi ustavno načelo svobodna izbira poklica — da ne sme biti omejevanja vpisa na visokošolske ustanove. V kolikor omenjujemo vpis, s tem negiramo dispozicije in želje posameznika, res pa je, da umetno rešujemo družbene potrebe, to je suficit oziroma deficit kadra. Tako res preusmerimo želje posameznika, vprašanje pa je, ali tudi njegovo aktivnost do dela. Sprašujem se, ali nimamo za reševanje tega problema druge možnosti, kot so na primer motivacijski dejavniki, med katerimi je lahko tudi možnost zaposlitve, posebno še, če upoštevamo, da človek nima dispozicije samo za en poklic. S tem v zv.ezi bi rad poudaril še to: v kolikor točno opredelimo vpis na visokošolske institucije, ali nismo s tem odgovorni, da diplomantom zagotovimo zaposlitev, in če je tako, kje je potem regulacija trga?«, se sprašuje dr. Jože Florjančič, dekan Visoke šole za organizacijo dela v Kranju. T. J. zagotoviti kinu kar lep obisk. Seveda ni manjkalo tudi smešnih prigod. Nekoč je bil na sporedu tudi nekoliko drznejši ljubezenski film. Eni izmed starejših učiteljic film ni bil preveč všeč. »V filmu so ženske kazale tisto črno in jaz zaradi tega ne bom hodila več v kino k vam, je učiteljica poočitala Špilarju. On pa ji je odvrnil, da je bilo »tisto« zakrito s krpo. Učiteljica ni čisto verjela, ampak v kino je pa le še prišla. »Ja, to so bili lepi časi. Upravnike kinov so povabili na festival v Pulj, pa na izbiro filmov k distributerjem. Tako sem lahko od blizu spoznaval filmske ljudi,« se spominja Špilar. Fanika pa dodaja, da je bil s kinom čisto zastrupljen in se je bala, da bo hodil v kino tudi, ko bo v penzije Za svoje delo v kinu in na drugih področjih je dobil priznanje KS Kostanjevica s plaketo mesta Kostanjevica. Dolenjski kulturni festival ga je proglasil za častnega člana. S posebej veliko ljubeznijo se je Špilar posvečal čebelarstvu. Za čebele ga je navdušil Fanikin brat. Čebelam je ostal zvest vse do nedavnega. »Še bi bil gojil čebele, ko bi ne bilo tako blizu moje hiše Agroko-binatovega sadovnjaka. Nekaj časa sem s sadjarji še nekako shajal. Dogovorili smo se namreč, da bodo vsakič napovedali škropljenje drevja. Prva leta so to še vestno počeli, kasneje pa se je zgodilo, da so škropljenje napovedali, pa se ga potem niso lotili. Jaz pa sem imel svoje čebele zaprte v panjih. Drugič so škropili, ne da bi mi povedali, in čebele so umirale dobesedno pred mojimi očmi,« potoži Jože. In potem se je čebelam odpovedal. Upa pa le, da se bo čebelarstva lotil njegov sin. Svojo ljubezen do čebel in čebelarstva je z velikim žarom prenašal na mlajše rodove kostanjeviške osnovne šole. Šolarjem je dal celo svoje panje. Kar precej njegovih učencev se še vedno ukvarja s čebelami. In na to je še posebej ponosen. Za to svoje delo je dobil tudi čebelarski red 2. stopnje Antona Janše in zlato značko Zveze prijateljev mladine. Pogosto upre pogled v priznanja, ki lepo uokvirjena visijo na steni. Cesto sega med fotografije in si jih ogleduje. Z ženo se pogosto pogovarjata o preteklosti. In včasih ga zaskrbi, kdo bo za vse skupaj skrbel, ko ga ne bo več. Potem pa z ženo preženeta take in podobne misli, včasih z delom in brkljanjem okoli hiše, drugič s humorjem, ki jima ga tudi ne manjka. Ponosna sta na svoj veliki in lepi vrt, kjer pridelata vso zelenjavo. Hlev, kjer sta nekoč redila dve kravi in prašiče, pa sameva prazen. Od vse živine je ostala le velika zajklja, ki se pase po dvorišču in gre potem tudi sama v svoj zajčji hlevček. Ali bosta praznovala biserno poroko? »Kaj, oče, ali bova?«, ga vpraša Fanika. In potem reče, da bi to naredila le, če bi šli kam v restavracijo, ker se je sama Fanika vsega nakuhala in napekla za vse življenje. »Veste, zdaj si želim samo še miru. Vsak hrup mi gre na živce.« In res ni ne od njiju ne v hiši ne v okolici nobenega hrupa. Čas povsem neslišno prede svoje mreže, Jože in Fanika pa živita za spomine. Bojev in skrbi, kaj bo prinesel jutrišnji in pojutrišnji dan, nimata več. Tega je bilo več kot dovolj v preteklosti, ko sta revna kot cerkvene miši spravljala na kup skromno premoženje in otroke. „ J. SIMČIČ POEZIJA IZ KLASIVA Iz Prekmurja se v zaanjin dveh desetletjih in pol oglašajo predvsem pesniki. Imena, kot so Branko Šomen, Milan Vincetič in Feri Lainšček, so le najuglednejša, ne pa vsa, ki podpisujejo pesniško ustvarjalnost te slovenske pokrajine. Tistim, ki tvorijo jedro sodobnega pesnjenja v Prekmurju, se pravi, da njihovo doživljanje ni vezano le na krajevni izvor, temveč postaja nekako splošno individualno, se v zadnjem času pridružuje pesnik Milan Skledar, v Ljubljani živeči rojak iz Murske Sobote. Skledar je do sedaj izdal dve pesniški zbirki: leta 1983 zbirko Kot orgazem pričakovanja in letos zbirko Kla-siva. A tu bo beseda le o slednji, ki je prišla na svetlo kot samozaložniška knjiga, vendar z gmotno podporo soboške kulturne skupnosti. Preden pa napišemo kaj več, se ustavimo pri naslovu. Kaj so klasiva? France Vurnik, eden od recenzentov, pravi, da najbrž tiste snovi in sile, ki spodbujajo zorenje žita. V tem primeru pa prav gotovo netiva za rodovitno klasenje pesniške besede. Sicer pa si razlago izposodimo kar pri samem avtorju. Takole pravi v pesmi Klas-iva: »V misli zori / Sebe ubija / da spet zaživi«. To pa je tudi celotna pesem. Res, skrajno varčen z besedami, krokijevsko kratek, skoraj aforističen je jezik Skledarjeve poezije v omenjeni zbirki, ki jo sestavlja troje tematskih pesniških poglavij pod naslovi: Vrnitev, Svečava besed in Čudenje. Na začetku je Epitaf, ki je na koncu obrnjen, se pravi, da so isti verzi izpisani v obratnem zaporedju. Poetična igra duha! Igrivost pa je v tem primeru »slog«, značilen za vso knjigo. Jedro zbir- _Zabeleženo ke Klasiva predstavlja osrednje poglavje oziroma cikel Svečava besed, v katerem je tudi pesem Prekmurje. Tako se glasi: »Tod po moško / udarjajo v dlan / Ura prastara / v skednju zmot odšteva / Zlizani kolnik / preoblači v spomenik«. V tem ciklu je Skledarjeva poezija še najbolj navezana na krajevni izvor, a ga hkrati tudi že presega, vračajoč se vase (cikel čudenje), v svojo intimnost, v svet svojih vrednot, ki ga identificira z objektivnim svetom, ki je tu in okrog nas. I. ZORAN JUNGOVA AVTOBIO- GRAFIJA Bralec strokovne literature pri iskanju klasičnih del svetovnih avtorjev hitro opazi v naši prevodni literaturi več hudih praznin. In med njimi gotovo ni najmanjša praznina, ki zeva ob imenu »Freudovega dvojčka« Carla Gustava Junga. Kljub precejšnjemu zanimanju za analitično psihologijo pri nas je pozornost pri prevajanju veljala le Freudu, medtem ko je Jung ostajal dostopen le v tujejezičnih izdajah. Državna založba Slovenije je nekoliko zapolnila to praznino, v knjižni zbirki Biografije je namreč izdala zajetno Jungovo avtobiografijo z naslovom Spomini, sanje, misli. Knjiga je nastajala ob velikem prizadevanju Aniele Jaffe, ki je napisala prve osnutke Jungove biografije, sodelovanje z mislecem pa se je tako zaobrnilo, da Jung ni več le dajal podatke o svojem življenju in duhovnem razvoju, temveč se je sam lotil pisanja; in ob sodelovanju z urednico in zapisovalko Jaffejevo se je oblikovala pričujoča avtobiografija. Knjiga vsebinsko ni zastavljena tako, kot so običajne avtobiografije. Za Junga »zunanji« doživljaji in dogodki, ki sicer tvorijo vsebino avtobiografij, niso bili tisto pravo, zanj velja kot substan-cionalno le notranje, zato ohranja žive spomine predvsem na notranja doživetja, kot jih sam imenuje. Jungova avtobiografija je tako zares takšna, kot jo označuje naslov knjige: Spomini, sa- PET VRBINIH MLADIK O slabem položaju slovenske knjige radi tarnamo, a ta čas, ko slovesno teče mesec jugoslovanske knjige, je grenka misel o položaju slovenske knjige še toliko bolj prisotna. Res bi v zadnjih desetletjih stežka našli bolj krizne čase, kot so zdaj. Slovenska knjiga, še posebno leposlovna, je vse dražja in V3e manj dostopna širšemu krogu kupcev, zato jo vse manj kupujemo in založbe jo vse manj izdajajo. V časih mrzlih viharjev pa slovenska knjiga kljub žalostnemu položaju kaže nekatera znamenja trdoživosti, ki obljubljajo preživetje in svetlejše čase. Med njimi je gotovo to, da ima kljub vsemu še vedno pisan krog ustvarjalcev in precej zvestih bralcev. Primer njene trdoživosti je lahko zbirka Vrba, ki jo že nekaj let uspešno izdaja Prešernova družba. Knjige iz premišljeno zasnovane zbirke sodobnega slovenskega leposlovja z značilno berljivostjo, sporočilnostjo in poudarjeno fabula-tivnostjo se držijo nad površjem žalostne usode slovenske knjige. Pred kratkim izdam paket šestih knjižnih novosti iz te zbirke je s svojo po avtorjih generacijsko, po delih pa slogovno in žanrsko raznovrst- nostjo zanimiv prav iz teh razlogov. Predstavnik starejše pisateljske generacije v letošnji Vrbi Anton Ingolič se v knjižnem paketu predstavlja s svojim najnovejšim romanom Poslavljanje. Naslov ne označuje le pripovedi o na smrt bolnemu slikarju, ki podoživlja svoje življenje in išče odgovore na nekatera temeljna vprašanja bivanja, temveč nakazuje tudi, kje stoji roman v celotnem pisateljevem opusu. Pisatelj sam ga je označil kot svoje poslednje daljše prozno delo. Morda je iz tega premisleka romanu dodal zapis Moje pisateljevanje, ki je zaključek enako naslovljene knjige izpred več let, in bibliografijo svojih del od leta 1980 naprej. Neke vrste inventuro je opravil tudi znani pisec aforizmov in humorja Žarko Petan v knjigi Enciklopedija humorja. V nji je izbral nekaj svojih že objavljenih stvari, jih nekaj napisal na novo ter vse skupaj razvrstil abecedno po zvrsteh, od aforizma do znanstvene fantastike, kot se za enciklopedijo spodobi. Odveč je skoraj povedati, da tako kratka geselska razlaga kot tekst, ki jo spremlja, delujeta v celoti kot izbran humor. Vsekakor knjiga, po kateri bodo bralci radi brskali. Pavle Zidar je svoj izjemno obsežni pisateljski opus povečal s knjigo Telegram, v kateri je združil dve noveli, Tihožitje bližnje jeseni in Telegram ter krajši roman Les. Gre za značilno Zidarjevo prozo, napisano v bogatem metaforičnem jeziku in nasnuto na realno ozadje slovenske sedanjosti in polpreteklosti. nje, misli; je torej zapis njegovega duhovnega sveta, razvoja njegove znanstvene in siceršnje misli, manj pa i zapis zunanjega dogajanja. Kot taka je knjiga primeren uvod v spoznavanje tega pomembnega misleca sodobnega časa in njegovih poglavitnih zamisli, ki postajajo aktualne tudi pri nas. M. MARKELJ EDVARD RUSJAN Prihodnji mesec bo minilo osem deseletij od poleta slovenskega Ikara Edvarda Rusjana. Tako v pravem času prihaja med bralce knjižna novost iz zbirke Znameniti Slovenci, ki jo izdaja Partizanska knjiga. Slavnim možem slovenske literature, znanosti in politike, ki so že našli svoje mesto v tej zbirki, se je pridružil pionir slovenskega in jugoslovanskega letalstva. Edvard Rusjan je bil namreč prvi, ki je izvedel polet z motornim letalom lastne konstrukcije in izdelave v tem delu Evrope. Kratko, a ustvarjalno Rusjanovo življenje ter njegovo delo je zapisal Sandi Sitar. Knjiga je kot ostale iz te zbirke opremljena z dokumentiranimi fotografijami, osnovnemu tekstu pa sta dodana kronološka preglednica, seznam virov in literature. NA KRATKO... — Klub devete umetnosti (če še ne veste, je to strip) je izdal peto knjigo stripov našega najbolj znanega striparja MIKIJA MUSTRA, očeta Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje. V tej knjigi so natisnjeni stripi Grajski strahovi, Gusarji, Črni kavboj. — STANE JAGODIC, ki svojo ustvarjalnost izraža v satirični risbi, karikaturi, kolažu, fotomontaži in drugih grafičnih in slikarskih tehnikah, ima svojo monografijo. Izdal jo je Globus, lepa knjiga pa je dostopna le bolj premožnim. — Ljubitelji fotografije gotovo ne boste prezrli kataloga, ki je izšel ob razstavi 150 let slovenske fotografije. Četudi drag, je nepogrešljiv za prave ljubitelje svetlobopisja. V njem je predstavljena starejša slovenska fotografija v besedi in sliki. Peter Stopar (psevdonim), ki je imel precej uspeha pri bralcih s knjigo Kave, kavice, kofetki, se tokrat predstavlja z romanom Evina poštevanka. Pisatelj je okvirno zgodbo o odkrivanju srednjeveških fresk v neki cerkvici uporabil za hkratno odkrivanje pripo-vedovalčevega življenja in razgrinjanje njegovih odnosov do življenjskih sopotnikov, predvsem z erotične plati. Duhovito in spretno pripovedovanje o povojni generaciji, ki je skusila razmere od siromaštva do povzpetnega porabništva. Izrazito naslonjen na zgodbo je roman Rahela pisatelja mlajšega rodu Janija Virka. V njem je pisatelj z navidez obrnjeno logiko pripovedi — roman se začenja z junakovo smrtjo — odločno izpisal temeljno izkušnjo sodobnega človeka, ki se odraža tudi v zasnovi evropskega romana: konec osvetljuje prehojeno pot. Iz smrti in zakonskega brodoloma junak zre v prehojeno življenjsko pot in na žalostno zakonsko plovbo. Mlajšim bralcem (seveda odraslim ni prepovedan, velja ga celo priporočiti) je pisatelj Feri Lainšček namenil poveš' Ajša Najša, ki govori o najstniški ljubezni. Ajša je m’ dim bralcem že dobro znana iz nadaljevank, ki so izhajale v 1 Pionirskem listu, v knjigi pas > 1 zgodbe zaokrožene v celoto ( Dozorovanje pubertetnike ki žive v svetu, v katerem ima jo tudi odrasli svoje težave, po j čemer se ta mladinska povest j loči od številnih drugih, je pisec izpisa v duhovitem, lah- I kotnem slogu. Šest knjig Vrbe je kot šest vrbovih mladik, pognale so in zelene kot znamenje živosti in notranje oploditvene moči. M. MARKELJ Bo tradicijo odnesla deroča voda? Ko so pred več kot sto leti vaščani Mosteca kupili prvi lesen brod in ga potem ob bregu Save vse od Zaprešiča spra-viljali domov, se je dogodka veselila vsa vas. Mnogi kmetje so namreč obdelovali polja onkraj Save in so se prevažali tja s čolni. A to je še šlo, ko pa je bilo treba domov spraviti letino, so nastale težave. Nov brod je Moščancem, kot si pravijo vaščani, olajšal delovni dan. Zdaj so preko Save lahko vozili s konjsko vprego, prevažali živino in pridelke. V tistih časih je z brodom upravljal eden, včasih pa tudi dva brodnika, ki so ju plačevali vaščani. Zato so imeli zastonj prevoz čez reko, po drugi strani pa so bili tudi obvezani, da opravljajo delo pri brodu) ga popravljajo, privezujejo k bregu in ob spremembi vodostaja prestavljajo mostiček, ki je vodil na brod. Prebivalci Mihaiovca in drugih sosednjih vasi, ki so prav tako imeli posest na desnem bregu Save, so morali prevoz plačati. Vaški brod je služil tudi med vojno, seveda ne domačinom, ki so bili izseljeni, ampak tej in oni vojski. Menda je služil tudi partizanskim enotam in vaščani se prav radi spomnijo zanimivega dogodka, ko se je partizan Hrastovšek po vrvi, na kateri je bil privezan brod, spustil preko Save. Tudi po vojni, ko so se Moščanci vrnili iz taborišč, je brod vozil redno vsak dan, pozimi in poleti. Preživel je tudi nacionalizacijo, ko so ga dali v upravljanje KS Dobova, vendar je ta imela s plovilom bolj slabe izkušnje in nobenega dobička, zato so ga po dveh letih vrnili pravim lastnikom. rozneje je vaški brod postajal vse manj rentabilen, saj se je zelo zmanjšal obseg obdelovalnih zemljišč na desnem bregu Save Svoj del zemlje je terjal obrambni nasip ob Savi, prav tako pa tudi širjenje Ča-teških Toplic. Ob regulaciji Save se je približno za meter poglobila tudi struga, kar je onemogočilo dostop do broda avtomobilom in vpregi. Z brodom zdaj že petnajst let upravlja vaška skupnost Mostec oziroma poseben odbor. Stalnih brodnikov že davno ni več, zato pa se Moščanci menjavajo pri tem opravilu: vsak dan vozi brod predstavnik ene hiše, dokler niso na vrsti vsi, in potem zopet od začetka, vse do konca poletne turistične sezone. Z brodom pri Mostecu zadnja leta vozijo samo še pešce, motorna kolesa in kolesa. Z njim potujejo tisti, ki so zaposleni v Termah Čatež in v Agrarii na drugem bregu Save; prevažajo se vaščani Mosteca in sosednjih vasi, učenci OŠ Dobova ter nekaterih hrvaških šol, ki hodijo na plavalne tečaje in kopanje v Čateške Toplice, in mnogi turisti, še posebno tujci. »Z moščanskim brodom se je čez Savo peljalo že več pomembnih osebnosti, med njimi tudi Kardelj in šejk iz Ku-vaita. Gosti Čateških Toplic, ki zvejo za brod, se radi pripeljejo z njim v Mostec. Tu si ogledajo vas in življenje v njej, nekateri pa tudi izkoristijo priložnost in si nakupijo domačih jajc, vina in še česa. Ker smo opazili, da so turisti navdušeni nad prevozom z brodom in obiskom vasi, je naš vaški odbor že iskal stike a Termami. Na žalost pa nam stalnega sodelovanja ni uspelo vzpostaviti. Temu se ne moremo načuditi. Prevoz z brodom čez Savo bi bil gotovo privlačen za marsikaterega turista, še posebno za otroke, a večina niti ne ve, da ima tako možnost,« pravi Karl Pinterič, ki tudi sam sodeluje v odboru za upravljanje z brodom in ve o brodu ter o delu z njim marsikaj povedati. Tisti, ki bi se danes želeli peljati z brodom preko Save pri Mostecu, boste ostali razočarani. Julijsko deževje in naglo naraščanje Save sta vaščane presenetila. Nenadna velika voda je brod odtrgala od levega brega, ga odnesla na sredino reke, kjer sta velik nanos in deroča voda odtrgala vrv, odnesla brod kakih 500 metrov nižje in ga obrnila. Take nesreče sicer niso nekaj nenavadnega, vendar povzročijo precej novih skrbi, dodatnega dela in stroškov. Le nekaj malega pred stoletnico brodarje-nja pri Mostecu se je brod ravno tako potopil zaradi naplavine posekanega grmovja ob reki. Uspešno so ga usposobili in na njem slovesno proslavili okroglo obletnico. Moščanci tudi sedaj upajo, da jim bo brod uspelo popraviti, čeprav še ne vedo, kje bodo dobili denar. S pomočjo oddelka za ljudsko obrambo in civilno zaščito občine Brežice, krajevne civilne zaščite in zagrebške vojske so brod že izvlekli iz Save in ga vrnili k bregu. Odbor za upravljanje z brodom pa kljub temu čaka še veliko dela, predvsem bo moral poiskati pomoč tudi širše javnosti, da bo brod v maju zopet prevažal vaščane, jim prihranil pot, spominjal na stare čase ter razveseljeval otroke in turiste. B. DUŠIC N ARAVA JIM VEČKRAT PON AGA JA — Mostečani pri obnovi in popravljanju broda pred nekaj leti. Iz likvidator) a reformator Pater Metod je v Krškem znan in priljubljen. Spoštujejo ga tako verniki kot tisti, ki v boga sicer ne verujejo, cenijo pa človeka, ki s svojo umirjenostjo, zmernostjo, bogatim znanjem in dobroto ter hkrati z neomajno pokončnostjo daje okolju svoj pečat. Še najbolj priljubljen pa je pri otrokih. Ko pridejo z razredom v kapucinski samostan v središču Krškega oziroma v tisti del,, kjer ima sedaj svoje prostore Valvazorjeva knjižnica in galerija, z odprtimi usti strmijo v človeka, ki jim zna tako nazorno, preprosto, pa vendar globoko vtisniti v zavest pomen knjige in literature za narodovo ter hkrati za človekovo življenje, da ena ura z njim za njih pomeni več kot mnogo ur šolskega pou ka. Lahkotnost in slikovitost v izražanju je kapucinarjem sicer lastna, vendar vedno znova preseneča na videz drobna in skromna postava patra Metoda, ko se v njej prižge govorniški plamen in z njim zrase v ljubezni do umetnosti in literature v povsem nove razsežnosti. gova naloga je bila namreč likvidirati samostan, prodati poslopje in zaključiti z dejavnostjo, ki je trajala v Krškem domala tristopetdeset let. Krško z okolico je bilo v času protestantizma eno najmočnejših postojank. Nanj se vežejo imena najodličnejših mož: Trubarja, Krelja, Bohoriča in Dalmatina. Prav zaradi tega je bil v tem mestu z ukazom Ferdinanda II. ustanovljen kapucinski samotan. Kapucinar-ji naj bi presegli protestante z njihovim najmočnejšim orožjem — z besedo. Leta 1644 je bil posvečen samostan s cerkvijo Marije brezmadežne in kapucinski menihi so z lepšimi pridigami dobro opravili svojo nalogo. Ker pa so se bojevali z besedo in ne s prisilo, so za pripravo svojih pridig, pa tudi za druga poslanstva, ki pritičejo njihovemu redu, se pravi zdravilstvo in izobraževanje, potrebovali čimveč virov. Tako se je z leti v samostanski knjižnici nabralo veliko knjižnih dragocenosti, s katerimi bi se postavljala marsikatera knjižnica v domovini in zunaj nje, da ne govorimo o umetninah, slikah, kipih in drugih predmetih, ki so se znašli za samostanskimi zidovi. Vse to bi bilo z likvidacijo samostana za Krško izgubljeno. Prav v skrbi za to bogastvo pa tudi zaradi posluha odgo vornih služb in delovnih or ganizacij v Krškem, kakršne ga bi v bližnji preteklosti pri nas našli le malokje, seje pater Metod, kakor v šali sam pravi, prelevil iz likvidatorja v reformatorja. njegovih prizadevanj, pa tudi vseh pristojnih služb in posameznikov, ki so se zavzeli, da samostan kot kulturna tradicija v Krškem ostane, s svojo versko funkcijo in z vsem, kar lahko ponudi kulturni javnosti. Tako je pater Metod, namesto da bi bil v Krškem samostanu poslednji kapucinar, postal edini kapucinar. Že vrsto let živi v samostanu sam. »Postal sem neke vrste mu; zejski kustos,« pravi o svoji novi vlogi. Kljub temu mu ni nikoli dolgčas. Stikov z ljudmi, ki iščejo kulturno, pa tudi duhovno hrano, mu nikoli ne manjka. Upa, da bo le dobil pomočnika in učenca, da ga bo uvedel v bogato samostansko izročilo. Leta tečejo, življenje pa jih je tudi patru Metodu že naštelo toliko, da bi potreboval učenca in sodruga. PA Rodil se je pred šestinšestdesetimi leti kot Stanko Jeršin v Golem pri Igu. Oče je bil zidarski delavec, mati gospodinja, ki je v zakonu povila kar enajst otrok. Stanko je bil enajsti. Jeršinu vi otroci so rasli v skromnih razmerah in hitro zapuščali svoje gnezdo. Za šolanje ni bilo denarja, naj; mlajšemu pa so ga omogočili duhovniki, ki so opazili njegovo nadarjenost. Tako ga je druga svetovna vojnadoletela na ljubljanski klasični gimnaziji. Ker je tam ni mogel dokončati, se je podal v Padovo, kjer je napravil maturo in prV; letnik bogoslovja. V novi vlogi se je kar dobro znašel. To kažejo rezultati Ko je bil pater Metod pred trinajstimi leti poslan v Krško, je bilo mišljeno, da naj bi bil tukaj zadnji kapucinar. Nje- »Maturo sem tako delal v italijanščini,« pripoveduje ž!j vab ni šestin šestdeset letni k- j »To niti ne bi bilo težko, če s(: ne bi izpraševalci spuščali v podrobnosti in obrobne osebnosti italijanske literaturo, kj meni kot Slovencu niso mogle biti blizu. Zato sem jim kar naravnost rekel, kot je pač m<>ia navada, naj me sprašujejo <> Danteju, Petrarci, in drugtd velikanih, pa boste videli, kfl) znam.« Maturo je napravil- 'n ker se pater Metod še dane® drži načela, da naravnost poyc! kar misli, je to, kar je. Po vojni se je vrnil v domovino in v kapucinski teološki šoli v Škofp Loki dokončal blagoslovje. Tudi tam je bil med zadnjimi slušatelji, potem je buka ukinjena. Kaže, da je patru Metodu to, da se znajde med zadnjimi, že kar nekako usojeno. TONE JAKŠU 'JA DDK ČRNOMELJ Podjetje za zakjiučna obrtniška dela Črnomelj rnomelj, p.o. Delavski svet razpisuje naslednja dela in naloge: I. s posebnimi pooblastili za 4-letni mandat: 1. direktorja podjetja 2. vod e proizvodno-tehničnega sektorja 3. vod e razvojno-komercialne službe 4. vod e računovodsko-finančne službe II. vodje skladiščno-nabavne službe Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1/1 — da imajo visoko, višjo izobrazbo strojne, gradbene, lesne ali ekonomske smeri — da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih — da ni ovir za njihovo imenovanje v smislu 59. člena zakona o podjetjih — da imajo sposobnosti za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti pod I/2 — da imajo visoko ali višjo izobrazbo strojne, gradbene ali lesne smeri —• da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj pod I/3 — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri — da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj pod I/4 — da imajo višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri — da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj Pod II — da imajo višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri — da imajo najmanj 3 leta delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema delavski svet podjetja v roku 15 dni po objavi razpisa. O izidu izbire bomo kandidate pisno obvestili v 8 dneh od dneva sprejetja sklepa o izbiri. 588/42 Izvršni svet skupščine občine Trebnje razpisuje na podlagi sklepa, sprejetega na 101. seji dne 5. 9. 1989, JAVNO DRAŽBO za prodajo gradu in kapele na Mali Loki Na javni dražbi, ki se bo opravila dne 7.11. 1989 s pričetkom ob 11. uri pri gradu Mala Loka, se bo odprodal opuščeni grad Mala Loka s kapelo in pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na pare. št. 1/1, ki obsega: — grad v izmeri 500 m2, — kapelo v izmeri 126 m2, — dvorišče v izmeri 500 m2, — vrt v izmeri 732 m2, vse vpisano pri vi. št. 243 k .o. Mali Videm, ki je družbena lastnina — upravni organ občina Trebnje. Pogoji prodaje: 1 V gradu uporablja določene prostore v izmeri okoli 54 m2 kot stanovanje družina KOVAČIČ, ki bodo izpraznjeni do 5.9.1990. 2. V pritličnih prostorih gradu se nahaja arhiv upravnih organov občine Trebnje v izmeri okoli 40 m2, ki bodo izpraznjeni v roku 5 let po podpisu pogodbe o odprodaji gradu in kapele. Pogoji javne dražbe: 1. Izklicna cena za prodajo navedenih nepremičnin znaša 2.599,438.200 din in velja na dan 30.8.1989. Do izvedbe javne dražbe se izklicna cena revalorizira v skladu z indeksi za obračun razlike v ceni gradbenih storitev (SZG in IGM Slovenije —• poprečni indeksi za stanovanjsko gradnjo). 2. Kupnino, ugotovljeno na javni dražbi, mora kupec plačati najkasneje v 15 dneh po pravnoveljavnosti kupoprodajne pogodbe. 3. Varščino za udeležbo na javni dražbi v višini 10% izklicne cene je udeleženec dolžan plačati do vključno 6. 11. 1989 na žiro račun skupščine občine Trebnje št. 52120-637-45340. 4. Udeležencem, ki ne bodo uspeli na javni dražbi, se varščina vrne v roku 3 dni po opravljeni javni dražbi. 5. Rok za sklenitev kupoprodajne pogodbe je 10 dni po opravljeni javni dražbi. V nasprotnem primeru se varščina ne vrne. 6. Prodajalec plača davek na promet nepremičnin, stroške izvedbe javne dražbe in zemljiščnoknjižne izvedbe pogodbe pa nosi kupec. 7. Vsak udeleženec mora do dneva javne dražbe predložiti strokovni komisiji program predvidene namembnosti gradu Mala Loka, potrjen od Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. 8. Rok izvedbe sanacije gradu in pričetka izvajanja programa v njem je dve leti po podpisu pogodbe. 9. S podrobnejšimi pogoji javne dražbe se interesenti lahko seznanijo na komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje, 10. Ogled gradu in kapele je možen 1 uro pred pričetkom javne dražbe OBVESTILO Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da sta po sklepih izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, spre' jetih na seji dne 28. septembra 1989 (sklep objavljen v SDL, st 15/89 z dne 30. september 1989) in seji dne 11. oktobra 19°y (sklep objavljen v SDL, št. 16/89 z dne 13. oktober 1989), JAVNO RAZGRNJENA * 1. OSNUTEK LOKACIJSKEGA NAČRTA KANALSKEGA SISTEMA ŽUŽEMBERK v času od 4. oktobra 1989 do 3. novembra 1989 v prostorih: . — skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, '■ nadstropje — krajevne skupnosti Žužemberk v Žužemberku 2. OSNUTEK ZAZIDALNEGA NAČRTA NA KAMENJU V DOLENJSKIH TOPLICAH - SPREMEMBA v času od 17. oktobra 1989 do 16. novembra 1989 v prostorih: — skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, '■ nadstropje . — krajevne skupnosti Dolenjske Toplice v Dolenjskih Toplic3" JAVNI OBRAVNAVI bosta v krajevnih skupnostih Žužemberk in Dolenjske Toplic®1 in sicer: 1. osnutka lokacijskega načrta kanalskega sistema Žužemberk- — v KS Žužemberk _dne 25. oktobra 1989 ob 18. uri v prostonn krajevne skupnosti Žužemberk; h 2. osnutka zazidalnega načrta Na Kamenju v Dol. Topl'Can —sprememba. — v KS Dolenjske Toplice dne 26. oktobra 1989 ob 18. uri,v gasilskem domu v Dol. Toplicah. . Istočasno obveščamo, da bo v krajevni skupnosti Dolenjsk Toplice tega dne OBRAVNAVA , Ar, VARIANTNIH REŠITEV POSEBNIH STRpKOVNIH PODLA« ZA IZDELAVO UREDITVENEGA NAČRTA ZGODOVIN SKEGA JEDRA DOLENJSKE TOPLICE Do poteka javne razgrnitve obeh osnutkov lahko podate P'srie ^ pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pai|j''P,, /jd Sijete ZAVODU ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN URB^. p lani*1 t Z. M VUUU Z.M UnUZDCINU r LMlNInHINJt: IIn STIČNO NAČRTOVANJE OBČINE NOVO MESTO, UUD LJANSKA CESTA 2 j(1 Na javnih obravnavah bodo navzoči izdelovalci predlag33^ osnutkov ter posebnih strokovnih podlag in strokovni sodeie* ' ki bodo k osnutkoma podali podrobnejšo obrazložitev in priS nim dajali pojasnila. ZAVOD ZA DRUŽBENO PLANIRAN^ IČNO načrtovanj* ,N ^^"''SSrNE NOVOVMEST0 1 NAGRADA V SEMIČ 'tab je izmed reševalcev 38. , j----------- na- križanke ‘zbral JOŽETA | JSO iz Semiča. Za nagrado mu je lj knjigo Humoreske belokranj-e?a rojaka Tonija Gašperiča. Na-pajencu čestitamo in mu želimo pri-Jet!>o branje! j. današnjo križanko in pošlji-rešitev najkasneje do 30. oktobra II najlov: Uredništvo Dolenjskega Germova 3,68000 Novo mesto, 5 Pnpisom KRIŽANKA 40. j REŠITEV 38. KRIŽANKE Pravilna rešitev 38. nagradne kri-„.ke Je> brana v vodoravnih vrsti-J^Makšna; ATRIJ AST> ZDRAV-Na v’ ¥JA. AKER, IND, BRE-Ra’ UAŠA HIMNA, ANA, IRI, MiBALSA, PLEČNIK, ANET, el ,-vasa- lama, oka, asti, ^GVU, SENIK, TIRAZA TRO- I i NAGRADNA KRIŽANKA »1 nii^A0^*'ne bo dolgčas v življe-Prau'^iskaL Karkoli, kjerkoli. pA. , T. SVETINA C. M. GIULINI HRV. SKLADATEU (BRANIMIR) MEHK0NEBNI JEZIČEK SEŠTEVANEC SPODNJI DEL KARBONA (GEOL) MANJŠE JEZERO VAM. DRŽAVI! MAINE DIMENZIJA, KI JO MERIMO Z URO PREBIVALEC NOVE GVINEJE ZNANI AM SOCIOLOG (C. VVRIGHT) KEM. SIMBOL ZA VANADIJ LETOPIS TEŽA POSODE KUŽIL0 PRVI PARTSKI KRALJ ZLATARSKA DELAVNICA KEM. SIMBOL ZA GALU PRIPADNIK RASNE SKUPINE EVR0PID0V HOTUIVKA NARODOSLOVEC POVRŠINSKA MERA PRIPADNICA NOMAD- SKEGA LJUDSTVA REŽISER KUR0SAVVA IND. IN ZGOD MESTO V SZ. FRANCIJI HITLERJEV NAMESTNIK (RUDOLF) SESTAVIL J. UDIR SUROVINA V TOBAČNI INDUSTRIJI ŽENIN OČE VLAKNO TR0-' PIČNEAGAVE MARIBORSKA PEVKA (ONDINA) TURŠKO GOSTIŠČE LEVI PRITOK PADA HIMALAJSKA KOZA MESTO V BOSNI MILIGRAM SILICIJEV KARBID (ZA ŽARILNE PALČKE) VRSTA FR PREPROGE NEM FILOZOF IIMMANUEL) VELIKO KLADIVO SLOVNIČNI POJEM Nevarnost preži iz ledenih divjin Antarktiki se dogajajo vznemirljive stvari — Se bo gigantska masa ledu zako------- talila v morje in povzročila svetovno katastrofo?_ no^“'lxa’ Antarktika, je ponoven, redl5cu zanimanja, vendar ne vsak« ozonskih lukenj, ki se zana?n x!° Navijajo nad njo in opo-svq5° L1 °Xešty°> ^ mora spremeniti nem daašanje, če naj preživi v da-drugesklh’ zAntarktike prihajajo še kovti j vzbujajoče novice. Razis-nekainamreč Ne, da se dogaja leden,- udnega na gigantski zahodni iahkonH^1!?11' P,o5či' nekaj. kar komD,^nP®ta do svetovne katastrofe Ant Pj^dsravljivih razsežnosti, i Prav?,fktlka je že nekaj desetletij I s tem r,nanstveni laboratorij na pro-j delair, az*sk°valci iz različnih držav nainL v.znanstvenih postajah na tem vedo Taziskanem delu Zemlje, ker skriva kr antarktičnih divjinah nega v! , “0 prenekaterega bistve-ga nlanPr. ,nja nsodne našega rodne-ji j? ®ta- Med pomembnimi odkritih večnim itU?‘ ugotavljanje, kaj je ska nm !m ,edom. Vrtanja in radar- koPne Am V?IHa so Pokazala, da je i4;‘ AlArktike nekaj več kot 14 / Vendar°V .P°vrš>nskih kilometrov, tal notpa kar 98 odstotkov trdnih na zah£Jaa*le razdeljen na dva dela: fedenn i?,ln vzhodno antarktično nezbuiPv k ' I^edtem ko vzhodna **s»5rSS,K£on,“'in“- so pokazale, da je za- *£"■**, nestabilna. Večina Metrov ,openske mase je stotine šin0. r § obokov pod morsko površno n„x na Smota delno potopljena ljenje Nlva na deh, vendar pa bi ta-du jLi,. s tera zmanjševanje mase le-P°tonli»° Povzročilo, da bi se napol ial inTniled dvignil od tal, JU* m nrr» * - — • *£)**»* VAJ tat, SC Zftmfl- tegnii , st0 zaplaval, za seboj pa po-Pl°Sče V °Sta* del zahodne ledene na m ' oceanu bi se znašla ogrom-količin« ’ kl, ’ spodrinila velikanske vode. Z drugimi besedami povedano: gladina vseh svetovnih morij bi se dvignila. In prav tega se raziskovalci bojijo. Veliko znamenj namreč kaže, da na Antarktiki že tečejo procesi, ki bi lahko pripeljali do takšnega odtrga-nja ledene mase. Scenarij prihodnjih dogajanj je strahoten. V svoji najmanj optimistični obliki predpostavlja hiter porast gladine morij za 5 metrov. Zaradi pregrevanja zemeljskega ozračja naj bi do katastrofe prišlo že čez 50 let. Narasle vode bodo, ko bo prišlo do odtrganja zahodne antarktične ledene plošče, poplavile ogromna območja, kjer zdaj cveti industrija, promet, kmetijstvo in kjer živi na milijone ljudi. Zemljevid sveta se bo temeljito spremenil, nekatera območja, kot so Bangladeš in podobne velike nižinske delte, pa bodo izbrisana z zemljevidov. ZGODILO SE JE... GLOBINSKI REKORD — 28-letna Italijanka Angela Bandini je postavila nov svetovni rekord v prostem potapljanju. V 55 sekundah seje poto-pitla 107 m globoko in tako za 6 m premagala dosedanjega prvaka Ma-jorco. PRIŠLI SO — Kot poroča Tasss, so mesto Vronež obiskala tuja bitja, visoka 3 do 4 metre. Bitja so z vesoljskim plovilom pristala v mestnem parku, se sprehodila okrog, nato pa odbrzela. Za njimi so ostali sledovi in pričevanja očividcev. NOETOVA BARKA — Bobu Gradu in Chuku Rarronu je uspelo, kar so mnogi poskušali pred njima: na Araratu sta odkrila ostanke Noetove barke. Dokaz so slike, ki sta jih posnela iz helikopterja. Kaj je zares na njih, pa se bo pokazalo, ko bo kdo stopil tja. Šket v številkah Novejše ocene, predvsem pa prognoza, ki jo je podala ameriško ministrstvo za energetiko, predvidevajo počasnejši tok dogodkov. Taljenje polarnega ledu naj bi se intenzivneje začelo šele leta 2100, gladina morij pa naj bi naraščala za centimeter na leto, kar pomeni, da bi prišlo do dviga gladine svetovnih morij za 5 metrov šele okrog leta 2800. Slišati je nekoliko bolj spodbudno, vendar pa prav nič drugače od manj optimistične inačice, saj so končne posledice enake. Ker gre za tako resno zadevo, so leta 1988 začeli z dodatnimi temeljitimi raziskavami zahodne polarne plošče. Posebna skupina raziskovalcev seje lotila izdelave zemljevida tega dela Antarktike in meritev, ki naj bi pokazale, kako se ledena plošča pomika v morje. Vse skupaj naj bi znanstvenikom omogočilo ugotoviti, ali in kdaj se bo sedanje ravnovesje porušilo in bo prišlo do omenjenega odtrganja zahodne ledene plošče. Antarktični led sploh ni mirujoč, kot bi človek pričakoval. Posamezni njegovi deli so v stalnem gibanju. Znanstveniki govorijo kar o ledenih tokovih, ki tečejo po Antarktiki. Meritve so pokazale presenetljivo stvar, da se namreč ledeni tokovi ne gibljejo enako hitro. Osrednji del ledene mase drsi proti morju s hitrostjo nekaj metrov na mesec, nekateri deli ledu pa se gibljejo celo s hitrostjo nekaj metrov na dan. Ti ledeni tokovi so za glaciologe velika skrivnost. Po klasični glacio-loški teoriji naj bi se polarni led gibal zelo počasi oziroma naj bi v glavnini kar miroval. Živahna dejavnost ledenih tokov se seveda ne sklada s tem in zastavlja raziskovalcem vprašanja, na katera zaenkrat ne znajo odgovoriti. Boljše razumevanje ledenih tokov pa jim bo pomagalo pri iskanju odgovora na najbolj vznemirljivo vprašanje: je svetovna katastrofa pred vrati? MiM (Vir: Discover) Še en predor Podmorska povezava med Afriko in Evropo — Zahteven projekt Medtem ko graditelji predora pod Kanalom med Veliko Britanijo in Evropo počasi uresničujejo davni sen o takšni povezavi med Otokom in celino, pa na jugu Evrope nastajajo zamisli o podobnem, a še večjem in gradbeno bolj zahtevnem podvigu. Govori se o gradnji podmorskega predora pod Gibraltareko ožino. Med nedavnim obiskom maroškega kralja Hassana II. v Španiji je tekla beseda tudi o dogovoru, da bosta obe državi nadaljevali s študijami o tem, kako povezati Afriko in Evropo preko slabih 13 kilometrov široke morske ožine, ki velja danes za eno najbolj prometnih pomorskih poti. Zaenkrat se zamisli nagibajo h gradnji podmorskega predora. Po dosedanjih ocenah bi bilo to zares nekaj težavnega in dragega. Projekt bi stal okrog milijardo dolarjev, predor pa bi gradili celih deset let. Težave so namreč v tem, da bi morali predor izkopati sedemkrat globlje, kot pa poteka gradnja predora pod Kanalom. Za nameček so zemeljske plasti na tem delu nemirne, saj tu teče meja med evropsko in afriško celinsko ploščo. O tem pričajo tudi potresi, ki so pogost pojav v bližnji španski provinci Granada. AVTOMOBILSKI TRG Deleži prodaje ra evropskem trgu_ 1 fej (UŠ S3 JfMNSKA Jvmpfl [2m ^ j. kareja sti nodn; stanovanjsko hišo št. 51, last Jožefe sprejemnik, žensko ročno uro, čevlje, dežnik, nekaj kave in baterijo. Isti večer se je nato odpravil v Šmihel in tam potrkal na vrata stanovanja 30-letnega Dimitrija Zupančiča. Kot je slednji povedal sodnikom, je Zaletel prišel k njemu ves premočen, v vrečki je nosil radio in uro. Rekel je, da so to stvari od sestre, kijih ta želi prodati. Zupančič muje nasedel in od njega za borih 10 tisočakov kupil radio, Zaletel, navdušen nad kupčijo, pa je njegovi ženi podaril ročno Po vlomu zabodel čistilko Iz OŠ Dragotin Kette ukradel sto bralnih značk — J. D. so prijeli še istega dne NOVO MESTO 20-letni J. D. iz Novega mesta si je zaželel poslati pomemben mož. Slišal je že, da dobivajo otroci po osnovnih šolah bralne in druge značke, imenovane po uglednih pisateljih ali pesnikih, zato je očitno sklenil nekaj takih značk v svojem imenu podeliti tudi sam. Toda kako pridi do njih? Nič lažjega! V noči na 10. oktober je namreč vlomil v prostore osnovne šole Dragotin Kette v Novem mestu, zmaknil kar 100 bralnih in drugih značk in povzročil za poldrugi milijon dinarjev škode. Ko je po končanem vlomu nameraval šolo zapustiti, je na hodniku srečal 31 -letno čistilko Danico Jciiič iz. Novega mesta. Ne da bi ji karkoli rekel, je iz žepa potegnil nož, jo z njim zabodel v laket leve roke in jo nato urno popihal domov. A ne za dolgo, še istega dne so ponj prišli uslužbenci novomeške UNZ. J. D. so pripeljali k preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča, kije za mladega vlomilca odredil pripor. uro. Nato je v Zupančičevi drvarnici prespal in se naslednjega dne okoli 16. ure napotil proti mestu. Še prej je Zupančiču obljubil, da mu bo čez nekaj dni prinesel garancijski list. Nemara se za vlom in krajo sploh nikoli ne bi izvedelo, kajti Malijeva iz strahu pred maščevanjem Romov dejanja ni prijavila, pač pa se je na novomeški UNZ oglasil Zupančič, ko mu Zaletel ni prinesel obljubljenega garancijskega lista. Kriminalisti so šele na ta način izvedeli za vlom, zaradi katerega je moral Zaletel te dni na zatožno klop. Sodnikom je dejanje delno priznal, kar so mu pri izreku kazni šteli v olajševalno okoliščino, enako kot njegovo starost in slabo zdravje. Vseeno pa ga je senat obsodil na 1 leto zapora, kajti sodniki niso mogli mimo dejstva, da gre za specialnega povratnika. Sodba še ni pravnomočna. AVTO OBSTAL NA STREHI BREŽICE — 12. oktobra ob 23.30 se je 20-letni Robert Petan iz. Dobove peljal z osebnim avtomobilom iz. Bukovška proti Brežicam. Blizu prehoda čez železniško progo je vozilo zaradi prevelike hitrosti v ostrem ovinku zaneslo s ceste v steber železniške signalizacije, nakar se je avtomobil prevrnil na streho. Voznik in sopotnik Andrej Šmajgelj sta sc v nezgodi hudo ranila, drugi sopotnik Zlatko Lipej laže, medtem ko jo je četrti odnesel brez ran. Ponesrečenci se zdravijo v brežiški bolnišnici, materialne škode pa je za 12 milijonov dinarjev. zmaknila 215 DM, 3.600 avstrijskih ši-ljngov, 50.000 din in žepni računalnik. Šest dni kasneje sta bila oba za rešetkami. Senat novomeškega sodišča je za opisana dejanja Rada Mihajloviča obsodil na 1 leto in 6 mesecev zapora, Butari pa je izrekel kazen 1 leto in 4 mesece zapora, vendar jo je združil s pogojnim zaporom treh mesecev za dobo treh let, na katerega je bil Butara prav tako obsojen zaradi tatvine, na poldrugo leto zapora. Oba sta dejanja odkrito priznala, kar jima je senat štel v olajševalno okoliščino, enako tudi mladostno nepremišljenost, po drugi strani pa ju je bremenilo to, da sta bila oba že kaznovana zaradi tatvin. Sodbi še nista pravnomočni. B. B. PREMALO IZKORIŠČENE CISTERNE SEVNICA — V sevniški občini deluje 16 gasilskih društev in prav toliko gasilskih trojk po vaseh in zaselkih. Zelo prizadevne so zlasti trojke v Trnovcu, Hudem Brezju in Podgorici. V ustanavljanju je gasilska trojka na Okroglicah. Gasilci bi imeli na vasi precej lažje delo, če bi kmetje, ki zvečine že premorejo cisterne za gnojevke, imeli te vedno napolnjene z vodo. Tako bi cisternam podaljšali življenjsko dobo, okrog 1500 litrov vode, kolikor gre v povprečno veliko cisterno, pa že zadošča za gašenje s slamo kritega kozolca. Gasilci, ki premorejo posebne priključke za te cisterne, bi bili tako lažje kos tudi večjim požarom. _ / Morilcu izrečena kazen Nadaljevanje obravnave zoper Branka Grahka, obtoženega umora Janeza Pretnarja NOVO MESTO — Pred dnevi začeto sojenje 36-letnemu Branku Graljku iz Svržakov je konec minulega tedna vendarle dobilo svoj epilog. Za osvežitev spomina povejmo, da je moral Grahek na zatožno klop, ker je letošnjega 5. julija ob 9.45 na Trgu svobode v Metliki pred množico očividcev ustrelil Janeza Pretnarja. Že prva obravnava je pojasnila marsikaj, predvsem to, daje imelo sovraštvo med Grahkom in Pretnarjem globoke korenine. Te so pognale tistega dne, ko je Grahkov očim v nekem postopku zoper Pretnarja nastopil kot priča, Pretnar pa je ocenil, da v njegovo škodo. Spor seje poglobil še letošnjega maja, ko je bila v Metliki vinska vigred. Na njej sta se srečala Pretnarjev sin in Grahkov očim. Beseda je kmalu dala besedo in prišlo je do prepira, ki seje kasneje sprevrgel v pretep; Janez Pretnar mlajši je v tem dvoboju potegnil krajši konec. Razkol med gradaškimi in svržaškimi Romi seje s tem še poglobil, Pretnar seje hotel Grahku na vsak način maščevati. Kot je povedal Grahek — to pa je potrdilo tudi nekaj prič —, ga je Pretnar iskal in zasledoval, povsem naključno pa sta se srečala letošnjega 5. julija. Grahek je na prvi obravnavi takole opisal dogajanje: češ da bom videl svoje. A se za to nisem zmenil, odšel sem v kombi k otrokom, Pretnar pa je avto zapeljal nekaj naprej in stopil iz njega. Sel j« proti meni in vpil, takrat sem 'z kombija stopil še sam. Pretnar seje ob tem pričel umikati proti svojemu avtu in se tam ustavil, jaz pa sem j stopil do njega, potegnil pištolo m j ustrelil.« Grahek je oddal tri strele, vse it neposredne bližine, eden je Pretnar- | ja zadel v podlaht, drugi v ramo it tretji v levo stran prsi. Pretnarje p0-škodbam naslednjega dne v novomeški bolnišnici podlegel. »Z Janezom sva se srečala na trgu nasproti slikarja, rekel sem mu, da me je zaparkiral, naj umakne avto. On je to storil, rekoč, naj počakam, »Žal mi je, da sem ga ubil, Pretnar-; jem sem tudi pripravljen povrniti škodo. Sodnike prosim, naj pri sodbi upoštevajo moje in njegove prekrške,« je ob koncu svoje izpovedi še dodal Grahek. Predno pa je veliki senat novomeškega sodišča ^rekel sodbo, je minuli teden zaslišal se izvedenca. Slednji je potrdil, da je Grahek dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ta je bila posledica stalnih groženj m njegovih osebnih svojskosti. '° mnenju izvedenca je namreč šlo za stalen občutek ogroženosti in ne le priložnosten, Grahek zaradi vsega tega ni mogel obvladati svojih čustev. Novomeško sodišče ga je ot) upoštevanju vsega tega obsodilo na 5 let in 6 mesecev zapora, pripor pa mu seveda vštelo v izrečeno kazen Sodba še ni pravnomočna. SPREJETO ZADNJI HIP • Belokranjski miličniki so 16. oktobra okoli 21. ure pridržali do iztreznitve 58-letnega Alojza P. iz Učakovcev. Možakar sije naklonjenost in gostoljubje miličnikov prislužil z obnašanjem doma; vinjen je namreč razgrajal, domačim pa tudi grozil. Letos nobenega večjega požara v Sevnici Ob mesecu požarne varnosti — Pogovor s Tonetom Šeškom SEVNICA, BLANCA — »Naš način, metoda delaje, da se selimo po društvih, da vidimo, kakšna je tako vsebinska kot gmotna plat GD v kraju, kjer pač zasedamo. Ena takih sej je bila spomladi na Studencu, kjer je bilo gasilstvo skoraj na psu, po seji pa si je kmalu opomoglo,« nam je preteklo soboto odvrnil poveljnik sevnijke občinske gasilske zveze Tone Šeško na vprašanje, zakaj sta se dan poprej sestala predsedstvo in štab operative OGZ prav na Blanci. Tokrat so na Blanci skupaj sprejeli program aktivnosti v mesecu požarne varnosti in do konca tega leta. OGZ poziva vsa gasilska druš- A -Sv tva, naj v tem mesecu odpro na ste-žaj vrata gasilskih domov, predvsem šolam in vrtcem, pa tudi drugim krajanom, ki bi si radi ogledali opremo G D. »V oktobru bo v vseh GD preizkus znanja, zato bodo povsod z vsem članstvom uprizorili vaje z vso opremo in orodjem. Vaje si bo ogledala tudi posebna komisija, ki bo tako lahko ocenila tudi dejavnost celotnega društva. Te vaje bodo napovedane, naj pa zaupam, da bomo pripravili še nekaj nenapovedanih vaj s klicem sirene, kjer bomo ocenjevali pred- vsem mobilno pripravljenost ekip ‘ ‘ Seš oz. operative,« je povedal Šeško. Naj še omenimo, da prireja GD Sevnica v oktobru tradicionalni občinski kviz o požarni varnosti za pionirje, 27. t. m. ob 15. uri bodo v gosteh pri gasilcih Kopitarne v Sevnici gasilci vseh industrijskih gasilskih enot, 28. oktobra pa bo v Naselju heroja Maroka večja vaja enot civilne zaščite v boju zoper požar po prav tako namišljenem potresu. Seveda bodo gasilci tudi letos obiskali gospodinjstva, pregledali, če upoštevajo požarno varnost, in jih obdarili s koledarji. Pa še to: letos v sevniški občini skoraj ni bilo požara. Bilo je nekaj manjših travniških, enega pa je zanetila na Bučki strela. P. P. • V ponedeljek zvečer je nekdo vlomil v osebni avto Vere Rozman iz Jablana. Rozmanova je vozilo parkirala za hotelom Metropol, med 17.35 in 18.15 pa je odšla vmesto. Njeno odsotnost je nekdo izkoristil in iz vozila odtrgal avtoradio-kasetofon, vzel še eno kaseto ter novo sklopko, ki je bila spravljena na zadnjem sedežu. Rozmanova je ob vsaj dva milijona din. POMEMBNA PRIDOBITEV NOVO MESTO — Pionirjev to#} MKI je včeraj v Bršljinu slovesno^ pri nov objekt, namenjen prevt- nim tehničnim pregledom voa tej priložnosti so predstavili tudi n<\ programe vulkaniziranja gum in nic, servisiranja ter pranja vozil-* **. objektom, namenjenim obveznim, mesečnim preventivnim pregledu tovornih vozil in avtobusov, bo " dvomno precej razbremenjen Pi°n jev tehnični servis v Ločni. \ Napredek je samo to, če bogam ati ie, na D, tn Ti, • Istega dne je neznanec obiskal odklenjeno stanovanjsko hišo Martina Hočevarja v Malem Orehku. Lastnik je miličnikom potarnal, da je z nepridipravom odšel pokojninski list, iz kuverte, v kateri so bili štirje dvomilijonski bankovci, pa sije bojda »sposodil« enega. Predrzneža še iščejo. rešimo njegovega bogastva in so njegove revščine, vse pa živai (Unamuno) • In še ena vest je prispela ob zaključku redakcije: v eni izmed noči preteklega vikenda je nekdo vlomil v kokošnjak Ane Mede iz Jurke vasi. Medetovi so bili ob vsaj pet pojedin, z neznancem so namreč odšli trije petelini in dve kokoši. Njihovo vrednost so na novomeški UNZ ocenili na milijon din, pravi gurmani bi bili za mesnino zagotovo pripravljeni prispevati še kakšnega tisočaka več. PO DOLENJSKI DEŽELI BREZPLAČNI TEHNIČNI PREGLEDI Po domala enem letu je republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj s Petrolom-rafinerijo olja Maribor, Ino-rafinerijo nafte Reka in AMZS vnovič organiziral akcijo »Brezhibno vozilo je varno vozilo«, v kateri bodo brezplačno opravljali tehnične preglede motornih vozil. Pa ne le to, strokovnjaki bodo voznikom ponudili tudi marsikateri nasvet, delavci Saturnusa bodo pregledovali svetlobna telesa, Veriga iz Lesc bo predstavila novosti pred zimsko sezono, predstavljen bo tudi proizvodni program zavornih ploščic in še kaj. Prvi tovrstni tehnični pregledi na Dolenjskem so bili včeraj v novomeškem Pionirju, danes bo akcija v krškem Zastava avtu, jutri pa v brežiškem Prevozu. • 43-letni Vinko Kobe iz Starega. tj: ga ob Kolpi je 14. oktobra po g°z telji se je mastil dobri dve uri, pojedino pa odštel zanj skromno ,a. to denarja. Da pa večerja le m b'1 ■ ko poceni, je poskrbel neznanec, čj v tistem času iz vozila zrna t 500.000 lir ter dve potovalni tore , oblačili. Za skoraj 5 starih mihj* ; kolikor je škode, bi si Italijan tu svoji domovini lahko privoščil košno večeijo. Pa ne le eno. h:j • Očitno Novomeščan Milan M* še ni slišal, daje podstrešje kega rotovša med drugim tudi Prl ; žallišče novomeških klošarjev ^ i tepuhov. Sicer tam ne bi kar pustil motorne žage in vrtalnega ja, ki ju je uporabljal pri krovskihj lih na rotovžu. Obe napravici st* 6. in 9. oktobrom dobili noge. NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO — Nizozemski državljan Jan Karel Balderseje 1L oktobra ob 18.45 peljal z osebnim avtom po cesti iz Žabje vasi proti Metliki. V Gotni vasi je na polni črti prehiteval neznano vozilo, takrat pa je s stranske ceste, kjer je vidno postavljen znak »Stop«, neprevidno zapeljal na prednostno 31-letni Novomeščan Marjan Hrastar. Balderju je tako zaprl pot in prišlo je do trčenja, v katerem seje Hrastar ranil. Zdravniško pomoč so mu nudili v novomeški bolnišnici. IZSILJEVAL JE PREDNOST — 37-letni Peter Dular iz Novega mesta seje 13. oktobra ob 15.30 peljal z osebnim avtomobilom po dovozni poti pri Stražnjem Vrhu in tam zavil na prednostno cesto Črnomelj—Stranski Vrh in pri tem izsilil prednost pred 22-letnim voznikom kolesa z motorjem Andrejem Klemencem .|fl v nomlja. Slednjega je v nezgod' .po- betonsko škarpo, kjer je padel1 ,jenjev škodoval. Odpeljali so ga na zdra i novomeško bolnišnico, materi* i ^ pa je za milijon dinarjev. |3 PREHITEVAL V ŠKARJA . »„tof ' oktobra okoli 18. ure se je 68-le ,ja| z . Pintar iz Veštra pri Škofji pr°11 osebnim avtom po cesti iz Me*. j jvU?" Novemu mestu. Na Vahti jedo i IT1tij( bus in ga pričel prehitevati, lakiraj pripc^ ^SSSSSS^sS huje poškodoval in so ga PrC^^o, Na san Dervič. Ta°navzlic zaviranju tiiuinl r\ronr(>('ili Pri trČCfll^ •* ■ •..li ni mogel preprečiti. Pri trčenj1 huje poškodoval in so ga k"jn:co.!;r zdravljenje v novomeško bohu? 0v di-/viti nlfv<*vim i<> him /A I*11 ■* n* j zviti pločevini je bilo za 20 narjev škode ^ f DOLENJSKI UST Št. 42 (2096) 19. oktobra tl besedo imajo številke odbojka U- ZVEZNA LIGA, ženske, 2. KOLO: NOVA GORICA — LIK K°CEVje 3:2 (7,-10,-14, 4, 5) LIK Kočevje: Klun, Uran, Drob-Sjs Hočevar, Briški, Ibrahimovič, “kufca, Turk, Letnar, Ogrinc, Starc, 'idmar. .LESTVICA: L Željezničar4 ... 8. LIK Kočevje 0. MagT' ‘Sraj° Kočevke doma z L fOL, ženske, 1. KOLO: TOPOLŠICA KAJUH — PIONIR 1:3 (V’-.13.-14) Pionir: Podolski, Koncilja, Plut, jjj™®, Brulec, Ostroveršnik, Žunič, vj. it0[u igrajo Novomeščanke d°ma s Krimom. rokomet SRL, moški, 5. KOLO: KRŠKO "JADRAN 22:21 (9:9) Kuhar, Simončič 3, Kozinc, u 2, Bogovič 5, Bemardič, Žagar, hodnik GlaSCr 9’ V°glar 2’ GorenC’ riJNLES RIKO — SLOVENJ GRADEC 27:27 (13:14) Riko: Lapajne, Djokič, S. p‘“ehč,Lesar 5,Tomšič 3, Mate 15, ■jijdiga_ 1, Gelze, A. Mihelič 2, Kar-P°^. Sile, Mohar. LESTVIGA: 1. IUV Usnjar 8, 2. ‘"les Riko 7 ... 10. Krško 4. Pari prihodnjega kola: STT Rudar — Inles '"O, Slovenj Gradec — Krško, itd. V,lta? Kočevje: Filipovič, Klarič 2, Jančar Guštin 6, Vuk 1, Križman 6, 1 • Ke„n3ijS|ft^’ Bojtovič. Dragičevič IMV NOVO MESTO — FER- ROTEHNA BRANIK 12 :13 (5:6) IMV Novo mesto: Hočevar, Popa-dič, Knafeljc 1, Hvala, Drčar 2, Veselič 4, Rebolj 3, Simončič, Šmalc 2, Tomas, Butala. LESTVICA: 1. Buija Centrocoop 6, 2. Itas Kočevje (oba tekma manj) 6... 7. IMV Novo mesto 4 itd. V prihodnjem kolu je na sporedu derbi med kočevskim Itasom in IMV Novo mesto. 4 košarka SKL, moški, 2. KOLO: NOVO-LES - COMET 86:84 (37:48) Novoles: Kek 2, Vučkovič 2, Brodnik 42, Bajc 16, Radulovič 8, Novina 10, Lučev 6. LESTVICA: 1. Mineral Slovan 4 ...4. Novoles 3. V 3. kolu igrajo Novomeščani v gosteh z Ilirijo. II. SKL-center, moški, 2. KOLO: POLZELA — UNITEHNA 93:89 (59:49) Unitehna: Kamin 7, Vaupotič 27, Skobe 15, Bevc 18, Bunc 22. V 3. kolu igrajo Trebanjčani doma s Kovina Litijo. nogomet SNL, 8. kolo: MURA—ELAN 0:0 Elan: Rus, Dejakovič, S. Mesojedec, Kramar, Pavlin, Gabrič, B. Mesojedec, Horvat (Hodžič), Kroni, Kas-trevc, Matijašič. LESTVICA: 1. Domžale 12 ...9. Elan 8. V 9. kolu bo gost Novomeščanov ekipa vodilnih Domžal. OČL — zahod, 7. KOLO: SVOBODA — BELA KRAJINA 2:1 (H) Strelec za Črnomaljce: Kočevar. V 8. kolu igra Bela krajina doma s kranjskim Triglavom. Pet sekund pred koncem ob zmago 5. kolo v moški in ženski SRL — Ribničani oddali točko Slovenjgradčanom — Podvig Krčanov — Kočevke neporažene, nesrečen poraz Novomeščank Krški rokometaši so poskrbeli za največje presenečenje sobotnega 5. kola tako v moški kot v ženski republiški rokometni ligi. Doma so namreč po ogorčenem boju ugnali ekipo Jadrana, enega najresnejših kandidatov za vrh lestvice, v drugem derbiju pa sta se v Ribnici Inles Riko in Slovenj Gradec razšla z delitvijo točk. Mlada krška vrstaje v soboto prekosila samo sebe. Vseskozi je držala korak z gosti, ki so bili prepričani o četrti zmagi, igrali so izredno požrtvovalno in tudi taktično zrelo. Izid je bil vseskozi negotov, zdaj so vodili eni, zdaj drugi, zmagoviti zadetek pa so Krčani dosegli 30 sekund pred koncem tekme. Navzlic temu da so imeli igralca več, gostom ni uspelo izkoristiti zadnji napad. Nič manj razburljivo ni bilo v Ribnici na srečanju med Inles-Rikom in Slovenj Gradcem. Gostitelji so bili na pragu nove zmage, ki bi jih utrdila na prvem mestu na lestvici, vendar so se na koncu morali sprijazniti z delitvijo točk. Pet minut pred koncem tekme so Ribničani vodili že s 26:22 in kakih 300 gledalcev je bi- Uspešni na krosu Dela na ^e®ki ekiP* tri posamična druga mesta in ekip- atletinj ® Več sto mladih atletov in reDre, ’z. Petinštiridesetih občinskih na ?4 ntttan.c se je minulo soboto zbralo 5eia_ PriT^ionalnem krosu m pokale i „• so iim ™_,enja' med tistimi redkimi, ki " -^aassasr—- ■rnenitJ3rVfm mestu gre omeniti seveda kur ' “,dose?ek Fabjana v članski kon-zasetj-iJe na 5.000 metrov dolgi progi 1 Livkom arU®° mesto, za zmagovalcem prav uk Pa J5zaostal dobrih 35 sekund, lih mi j? Je bil drugi v konkurenci starej-gan ,.ncev njegov klubski kolega Dra-drupfl 'pno P3 so Novomeščani zasedli starej;- est0 S srebrom seje morala med LdoviV,' Edinkami zadovoljiti tudi kleta v .va’medtem ko so novomeška de-Med .alegoriji osvojila prvo mesto. Oto i. , IPI v'dnejšimi rezultati omeni-(Novn m^Jso mladinko Marianovičevo Šesta k> je bila v svoji kategoriji Va' P* ^ ZuPan,čiče: Peta ve, med starejšimi pionirkami Krčan .konkurenci starejših pionirjev je r-Cl^nčič nasedel peto mesto, nje- gova ekipa pa je bila tretja. Za konec še pogled v skupno razvrstitev. V konkurenci mladinskih in članskih kategorij je zmagalo Titovo Velenje s 277 točkami, Novo mesto jih je zbralo 263 in je bilo tretje. Vseekipni vrstni red za pokale Dela pa je takšen: 1. Titovo Velenje 947 ... 6. Novo mesto 839 itd. ■ i • I ki i Plesec re| prvak v šahu Velik uspeh novomeš-kega šaha PORTOROŽ — Novomeški šah je konec minulega tedna doživel enega svojih največjih uspehov. Zasluge za to gredo 31-letnemu Damjanu Plescu, šahistu novomeškega GIP Pionir, ki si je na pravkar končanem 39. članskem posamičnem prvenstvu Slovenije priigral naslov republiškega prvaka. Plesec je igral v odlični formi, bil vseh 11 kol na vrhu lestvice, največkrat je vodil sam, v zadnjih kolih pa sta se mu pridružila še Justin in Truta. Vsi trije so imeli pred zadnjim petkovim kolom tudi enako število točk, po 6,5, odločala je torej zadnja partija. V njej je Plesec kot beli igral proti domačinu Vebru, kazalo je že, da z naslovom ne bo nič. V hudi časovni stiski pa je Veber napravil nekaj hudih napak, kijih je Plesec izkoristil in zmagal. Tako sta se na vrhu s po 7,5 točke znašla Plesec in Truta, zaradi boljšega rezultata v partijah med najboljšimi pa je naslov prvaka osvojil Novomeščan. Končni vrstni red: 1. Plesec 7,5, 2. Truta 7,5,3. Justin 7,4. Gostiša 6, 5. Orel in Črepan po 5,5, 7. Mikac 4,5, 8. Krumpačnik 4,9. Luzar 3,10. Marinšek 2,5, 11. Veber 2. Po ulicah dolenjskih Benetk S,art danes ob 15.30 v Kostanjevici doslOSTANJEV,CA — že devetii t,, J Popravlja Športno društvo Parni ret!2 Kostanjevice na Krki množičnih nreac'Jsk‘tek "Po ulicah dolenj-bo n e,n u predskupin nUesn^ aPujJ- Matjaž Retelj je v četrtfina-°"rat 4 s kasnejšim zmagovalcem, ha 4 v,,*ltčje bil 5. do 8., Tomaž Kralj Brodnik spremenil poraz v tesno zmago Novoles — Comet 86:84 Novomeški košarkarji so se v sobotnem drugem kolu SKL krepko poigrali z živci svojih navijačev. V srečanju proti Cometu so bili namreč na pragu poraza, gostje so vodili večji del tekme, prvikrat so gostitelji rezultat izenačili šele pri 60:60. Najvišjo prednost so imeli cometovci sredi prvega polčasa, ko so vodili že z 29:14. Predvsem po Brodnikovi zaslugi pa so Novomeščani v nadaljevanju le kolikor toliko sledili gostom. Ti bi si zmago vsekakor zaslužili, novolesovci so namreč igrali nepovezano, brez idej, zgolj z borbenostjo se s Konjičani niso mogli kosati. Tudi po izenačenju, ko se je zdelo, da bodo gostitelji vendarle zlahka zmagali, so nadaljevali z nezbrano igro. Kdo ve, kako bi se srečanje končalo, če sodnika v predzadnji minuti ne bi izključila kar dveh gostujočih igralcev, za nameček pa še njihovega trenerja, in če Novomeščani v svojih vrstah ne bi imeli razpoloženega Brodnika, kije breme odločitve prevzel na svoja pleča. Da mu je to uspelo, kaže podatek, da je dosegel polovico vseh domačih košev. ŠESTA KOSTANJEVIŠKA REGATA KOSTANJEVICA Športno društvo Partizan iz Kostanjevice organizira v nedeljo, 22. oktobra, že 6. tradicionalno regato okoli kostanje-viškega otoka. Pokrovitelj prireditve je krški «Videm«, regata pa se bo pričela ob 10. uri. Udeleženci sc bodo pomerili kar v sedemnajstih kategorijah, prijave pa bo organizator sprejemal na dan tekme med 8. uro in 9.30. Posebnost prireditve bo tekmovanje s starimi lesenimi kostanjeviškimi čolni za veliko nagrado gostilne Kmečki hram. lo prepričanih o njihovem uspehu. Tako pa niso mislili gostje, v treh minutah so dosegli štiri zadetke in izid izenačili. V zadnji minuti so Ribničani znova povedli, pet sekund pred koncem pa je gostom uspelo doseči izenačujoči zadetek. In še ena posebnost tekme v Ribnici: domači kapetan Andrej Mate je dosegel kar 15 zadetkov. In kako je bilo v ženski ligi? Kočevske rokometašice ostajajo še naprej neporažene. V soboto so v Ljubljani ugnale ekipo Krima, vendar so se morale za zmago krepko potruditi. Še v 50. minuti je bil re- zultat izenačen (16:16), po zaslugi Križmanove Stane Jerič in vratarke Filipovi-čeve pa sta točki vendarle odšli v Kočevje. Še razburljiveje je bilo v Novem mestu, kjer sta se že v petek pomerili ekipi IMV in Ferroterme Branik. Delitev točk bi bila najpravičnejša, ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, vendar si nobena ni priigrala občutnejše prednosti. Sicer pa je o končnem izidu prezgodaj govoriti. Zaradi očitne kršitve materialnih pravil, ko sodnika nepravilnega oviranja mariborske vratarke izven šestmetrskega prostora nista kaznovala s sedemmetrovko (rezultat je bil 13:12 za Mariborčanke), so Novomeščani vložili protest. Zadnjo besedo bo torej imela tekmovalna komisija RZS. B. B. POKAL OSTAL DOMA — Dvodnevni tradicionalni odbojkarski turnir za Pionirjev pokal, na katerem so poleg domače ekipe nastopile še vrste prvoligašev Bosne in Krajinametala ter italijanskega Effedija, so brez težav dobili novomeški odbojkarji. Ugnali so namreč vse nasprotnike, Bosno z 2:0, z enakim rezultatom tudi Effedi, medtem ko je edino vrsta Krajinametala pionirjevcem odvzela niz. Končni vrstni red: L Pionir, 2. Krajinametal, 3. Bosna, 4. Effedi. Posnetek je s srečanja med Pionirjem (levo) in Effedijem. (Foto: B. B.) Že drugič praznih rok Nov poraz kočevskih odbojkaric v II. ZOL — Pionirje-ve igralke presenetile na startu I. SOL_________ Kočevske odbojkarice tudi po 2. kolu prvenstva v zahodni skupini II. zvezne lige ostajajo praznih rok. Resda so Kočevke dvakrat gostovale, toda v soboto so bile v Novi Gorici na pragu uspeha, vendar so v odločilnih trenutkih nerazumljivo popustile. Proti pomlajeni vrsti novogoriških odbojkaric so Kočevke vodile že z 2:1 v nizih Točka spodbude pred derbijem Mura—Elan 0:0 — V ne-deljo derbi z Domžalami Napovedi nekaterih optimistov, ki so napovedovali, da se bodo nogometaši novomeškega Elana z gostovanaj v Murski Soboti vrnili neporaženi, so se uresničile. Igralci Elana so tako po osmem kolu med šestimi ekipami, ki so do sedaj na prvenstvu zabeležili vsega dva poraza, kar je za novinca v ligi vsekakor imenitem dosežek. Poročila iz Murske Sobote govore, da so bili elanovci v prvem delu celo boljši nasprotnik, v nadaljevanju pa so se spretno branili in gostiteljem tako odščipnili načrtovano točko. Ta je' še tolikanj pomembnejša pred nedeljskim najzanimivejšim srečanjem jesenskega dela prvenstva na novomeškem stadionu. Elanu namreč prihaja v goste vodilna ekipa Domžal, uspeh v Murski soboti pa je za Novomeščane vsekakor lepa spodbuda, da tudi v nedeljo prijetno presenetijo. in pričakovati je bilo, da bodo izkušenejše gostje to prednost izkoristile in zabeležile prvo zmago. Zgodilo pa se je nasprotno. Gostiteljice so v četrtem nizu oddale vsega 4, v petem pa samo 5 točk, Kočevk v tem delu igre ni bilo prepoznati. Neuspešen start bodo skušale popraviti na sobotnem prvem srečanju pred domačimi gledalci, ko bodo imele v gosteh ekipo Magliča. V soboto seje pričelo prvenstvo v republiških odbojkarskih ligah. V ženski konkurenci nastopa tudi vrsta novomeškega Pioniija, ki ji je lani uspel preboj v najboljšo republiško ligo. Dekleta so prijetno presenetila že na startu, v Šoštanju so namreč ugnale ekipo Topolšice Kajuh s 3:1 v nizih. Gostiteljice so sicer prvi set dobile, to pa je bilo tudi vse. Novomeščanke so se otresle začetne treme, zaigrale so zbraneje, kombinatorno in predvsem učinkovito. Brez težav so dobile drugi niz, v tretjem in četrtem pa so navzlic mladosti dokazale veliko izkušenosti in oba seta dobile na razliko. DRAGANOV USPEH V LESKOVCU LESKOVAC — Skupina novomeških atletov se je pred dnevi v pobratenem Leskovcu pomerila na tekaški prireditvi, posvečeni obletnici osvoboditve mesta. Na tradicionalnem leskovškem maratonu, dolgem 21 kilometrov, je v mladinski konkurenci zmagal Dragan, v absolutni pa bil tretji, medtem ko je bil Počič med mladinci tretji, skupno pa sedmi. Dodajmo še, daje v teku rekreativcev v kategoriji nad 30 let Darko Habjanič zasedel 4. mesto. Trije dnevi vrhunske odbojke Polfinalni turnir za ju-goslovanski pokal NOVO MESTO — Sobotni in nedeljski Pionirjev turnirje pokazal, da so novomeški odbojkaiji dobro pripravljeni na preizkušnje, kijih čakajo. Ogrevanja je namreč konec, že jutri gre zares. Novomeška športna dvorana pod Marofom bo namreč prizorišče štirih ekip. ki si bodo v zagotovo najmočnejšji polfinalni skupini za pokal Jugoslavije skušale priboriti vstopnico za finalni nastop. Omenimo le, da bosta poleg novomeškega Pioniija nastopila še beograjski Partizan in skopski Vardar, ekipi, ki naj bi se letos potegovali za naslov državnega prvaka — na lanskem prvenstvu je bil Partizan drugi in Vardar peti — ob njih pa še ekipa Strumice. Brez dvoma bo tridnevni turnir prava poslastica za ljubitelje odbojke, hkrati pa tudi revija državnih reprezentantov. Poglejmo še razpad tekmovanja: Jutri, v petek, se bosta ob 18. uri pomerili ekipi Pioniija in Partizana, ob 20. uri bo srečanje med Vardarjem in Strumico. V soboto bo ob 17. uri tekma Patizana in Strumice, dve uri kasneje pa obračun Pioniija in Vardarja. In še nedeljski spored: ob 9. uri bo tekma Vardar — Partizan, ob 11. uri pa med Strumico in Pioniijem. In kakšne so možnosti Novomeščanov? Velik uspeh zanje bi bil že, če bi bodisi Partizanu bodisi Vardaiju odščipnili kakšen niz, na večje presenečenje ne gre računatir Zategadelj bi bilo prav, da pioniijevci vzamejo turnir kot zaidnjo resno preizkušnjo pred pričetkom prvenstva v I. zvezni ligi, ki se prične že prihodnjo soboto. Hkrati bodo tridnevni boji gotovo dovolj zanesljiv barometer napovedi, kam meri v letošnjem prvenstvu novomeška ekipa pod taktirko novega treneija, Poljaka Dorosza Leszka. IKARJEV PODVIG DUNAJ — Ikar, štiriletni žrebec Draga Lesa, člana KK Šentjernej, je v svojem tretjem nastopu na dunajskem hipodromu zabeležil največji uspeh doslej. V izredno hudi mednarodni konkurenci je na petkovi dirki z avto-startom na 2.300 metrov dolgi progi osvojil več kot odlično drugo mesto, kar mu je prineslo 9 tisoč avstrijskih šilingov nagrade. Ikaija, ki mu pred dirko nihče ni dajal večjih možnosti za uvrstitev med najboljše konje, je tokrat vodil znani avstrijski profesionalec Albert Plschek, kaj lahko pa bi se tudi zgodilo, da bi skozi cilj privozila kot prva. V finišu je namreč Ikar tekel imenitno, in če bi bila dirka daljša vsaj še nekaj 10 metrov, bi tudi zmagal. Tako pa je prvo mesto pripadlo kasaču Holy Gresture s kilometrskim časom 1:20,4, Ikar pa je dosegel le desetinko slabšega. SREČNO DO PRVE ZMAGE — Košarkarji Novolesa so s precej sreče in po zaslugi razigranega Brodnika prišli do prve prvenstvene zmage. Se posebno razburljive so bile zadnje minute, ko sta sodnika izključila dva gostujoča igralca in treneija Cometa. Na posnetku sta v skoku za žogo Novomeščan Novina (beli dres) in Konji-čan Šrot, na razplet pa na skrajni desni čaka Vučkovič. (Foto: B. B.) TEK PRIJATELJSTVA IN SPOMINOV NOVO MESTO — Novomeška ZTKO pripravlja za četrtek, 26. oktobra, tradi- cionalni tek prijateljstva in spominov na 11 kilometrov dolgi progi med Dolenjskimi Toplicami in Novim mestom. Start bo ob 16. uri v parku na jasi v Dolenjskih Toplicah, pravico nastopa pa imajo osemčlanske ekipe mest, športnih in drugih organizacij ter posamezniki in posameznice. Pisne prijave sprejema ZTKO Novo mesto, p.p. 30,68000 Novo mesto. Razglasitev rezultatov bo ob 17.20 na novomeškem Glavnem trgu. Puščice letijo z enega konca Pismo 10 Kolesarskega društva Krka — Novomeški kolesarji na napade in podtikanja ne bodo več odgovarjali________ NOVO MESTO — Slovensko in s lem ludi jugoslovansko kolesarstvo je doživelo letos nekaj krepkih klofut. Ljubitelji lega športa jih dobro poznajo, zadnje tedne pa so se imeli možnost seznanili še s pravo medijsko vojno, ki poteka po nekaterih javnih občilih. Večkrat je v njej omenjeno ime Kolesarskega društva Krka in nekaterih njenih funkcionarjev, zato do takšnih polemik nikakor ne moremo biti ravnodušni. Še posebej, ker menimo, da ne gre za polemiko, ki bi kolesarstvu kazala pot iz zagat, pač pa za pisanja, ki temu športu znova krnijo s trudom pridobljeni ugled Prav zato se je izvršilni odbor KD Krka odločil, da na takšne napade in podtikanja ne bo odgovarjal. To seveda še daleč ne pomeni, da se zapiramo vase, naredili hočemo le konec brezumnemu etiketiranju, omalovaževanju in spletkarstvu, ki prepad med svetovnim in jugoslovanskim kolesarstvom le še poglablja. Naš odgovor tovrstnim napadom bodo strokovno delo in športni rezultati, v prid kolesarskemu športu pa želimo dodati še nekaj. 27. septembra letos so se v Ljubljani na pobudo predsednika KZS zbrali predsedniki vseh štirih klubov (Krka, Rog, Sava, Sloga Idrija), ki so dali reprezentante za državno reprezentanco. Dogovor je bil, naj se časopisna vojna konča, ta pa se je po tem sklepu šele razplamtela. Zanimivo ob tem je, da puščice vselej letijo z enega konca, zdaj proti temu, zdaj proti onemu. Vselej so tarče tisti, katerih rezultati in strokovno delo mečejo s kolesarskega prestola tistega, ki tam hoče sedeti za vsako ceno. Spomnimo se spopadov pred leti med Savo in Kogom, sedaj so takšni spori med Rogom in Krko. Mar ni dovolj zgovoren že podatek, da ni nikoli prišlo do spopadov med Krko in Savo, med Krko in Idrijo, med Krko in Merxom, da ne naštevamo naprej? V dobro kolesarstvu se bo treba obrniti vstran od takšnih vojn in poprijeti za delo. Prej omenjeni sestanek predsednikov štirih klubov je pokazal jasno, kako naj se dela vnaprej. Sedanja generacija naših najboljših kolesarjev je svoje več ali manj že rekla, zaradi takšnih in drugačnih razlogov od nje ni več moč pričakovali vrhunskih rezultatov, obrniti se bo treba k mladim. Pa ne delati z njimi tako, kot smo doslej s člansko vrsto, pač pa po novem in sprejetem modelu razvoja slovenskega kolesarstva. Pri lem nikakor ne bi smeli mimo ocene nastopa naših tekmovalcev na letošnjem svetovnem prvenstvu v Franciji, za katero smo prav vsi dorekli, da je edina realna, napravil pa jo je novomeški zdravnik dr. Radoje Milič. »Ob tako majhnem številu kvalitetnih kolesarjev uspešnih nastopov naše reprezentance ni mogoče pričakovali brez strokovne ekipe, v kateri morajo z roko v roki delati trener, maser, psiholog, zdravnik in mehanik,« je med drugim zapisano v oceni Na olimpijske igre v Barcelono naj bi šli mladi in obetavni kolesarji, danes še mladinci. In če jim želimo dobro, s tem pa popraviti omajani ugled jugoslovanskega kolesarstva, moramo ogromno narediti. V prvi vrsti zagotoviti dovolj strokoven in avtoritativen trenerski kader, uvesti neki nov tekmovalni sistem, kajti sedanja stihijska poplava raznih dirk in nagrad kolesarstvu škoduje, ne nazadnje bi ludi tekmovalne cilje kazalo zastavljati realneje. Danes pa se Celo dogaja, da se niti dogovorov na ravni Kolesarske zveze Slovenije ne držimo, kaj šele, da bi enotno poprijeli za toneči voz in ga povlekli iz blata Izvršni odbor KD Krka ( TELEVIZIJSKI SPOREDI PETEK, 20. X. .PRVI PROGRAM 9.45 — 12.30 in 16.05 — 2.40 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 TV MOZAIK 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.17 NAŠE AKCIJE 19.30 DNEVNIK 2 20.00 PO STOPINJAH, angl. dok. serija, 2/9 21.00 KRIMINALNA ZGODBA, ameriška nanizakna, 19/20 21.50 DNEVNIK 3 22.05 EX L1BRIS: 150 LET OD IZUMA FOTOGRAFIJE 23.10 TALENT ZA UMOR, angleški film 0.30 SP V ŠPORTNI GIMNASTIKI 2.30 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi 19.00 Videomeh 19.30 Dnevnik —20.00 Koncert simfonikov RTV Ljubljana — 22.00 Skupščinska kronika — 22.20 Videonoč TV ZAGREB 8.20 TV koledar — 8.30 Siamska dvojčka — 9.00 Šolski program — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 14.10 Lestvica nadrealistov — 15.15 Za lahko noč (ponovitev) 17.15 Dnevnik 1. — 17.35 Siamska dvojčka — 18.05 Številke in črke — 18.25 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Dvanajst ožigosanih (7. del nadaljevanke) — 20.55 Večer v klubu (zabavnoglasbena oddaja) — 21.40 Dnevnik 3 — 22.00 Sam z vsemi (oddaja o kulturi) — 23.00 Za lahko noč ■ SOBOTA, 21. X. PRVI PROGRAM 7.45 — 0.40 TELETEKST 8.00 VIDEO STRANI 8.10 OTROŠKA MATINEJA 10.30 MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE 89 11.00 OMIZJE: POLITIKA - Z OLTARJA NA STOJNICO, ponovitev 13.20 VIDEOGODBA, ponovitev 14.05 TUDI NA KAMNU RASTEJO DREVESA, sovjetski mladinski film 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.48 SPORED ZA OTROKE 17.00 DP V KOŠARKI (M) — BOSN A:PAR-TIZAN 18.30 N A PR AGU 21. STOLETJA, avstralska dok. serija. 6/17 19.30 DNEVNIK 2 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 SPLITSKA ZABAVNA GLASBA 21.45 DNEVNIK 3 22.00 DELO NA ČRNO, 18. . zadnji del nanizanke 22.55 ŽENSKE, ameriški film 0.30 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 14.00 SP v gimnastiki 17.00 Ansambel Preporod — 17.45 Jugoslavija, dober dan — 18.15 Rokomet Jugoslavija:Danska —19.30 Dnevnik — 20.10 Rdeči alarm (ameriški film) — 21.50 Vera Horvat Pintarič (oddaja o kulturi) — 22.35 Športna sobota — 22.55 Slike časa TV ZAGREB 8.50 TV koledar — 9.00 Izbor iz šolskega programa — 10.55 Kragujevac: Velika šolska ura — 12.00 Risanka — 12.25 Dvanajst ožigosanih (7/12) — 13.10 Prezrli ste, pogletje —14.30 Bratje Marx (ameriški film) — 16.00 Kritična točka —16.45 Dnevnik 1 — 17.00 Narodna glasba — 17.30 Retrospektiva dram Mirka Ko-vača — 18.30 Švenk — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Telefon (ameriški film) — 21.50 Razpoloženjska glasba — 22.35 Dnevnik 3 — 22.55 Za lahko noč NEDELJA, 22. X. PRVI PROGRAM 8.30 — 23.25 TELETEKST 8.45 VIDEO STRANI 8.55 OTROŠKA MATINEJA 10.10 SLOVENSKA KLAVIRSKA GLASBA, ponovitev 4. oddaje 10.40 DELO NA ČRNO, ponovitev zadnjega dela nanizanke 11.30 DOMAČI ANSAMBLI: ANSAMBEL MARELA 12 00 KMETIJSKA ODDAJA 13.00 HOUSTON — LEGENDA TEKSASA, 2. del ameriške nadaljevanke 14.05 GOSTJE POP DELAVNICE, 3. oddaja 14.55 KOLO SREČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK I 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 NEVESTA JE PREVEČ LEPA, fancoski film (ČB) 18.20 KRONIKA Z BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 18.35 ULOVI ME, otroška oddaja 19.00 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 TOVARIŠICA MINISTRICA, 3. del humoristične nadaljevanke 21.10 SUPER 3x3 22.40 ŠPORT 23.15 VIDEOSTRANI DRUGI PROGRAM PONEDELJEK, 23. X. 9.45—13.25 in 15.3o — 23.35 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 TV MOZAIK 13.00 KRONIKA Z BORŠTNARJEVEGA SREČANJA, ponovitev 16.20 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev 18.15 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 VOJAKI ZGODOVINE, adaptacija predstave SNG Maribor 22.30 DNEVNIK 3 22.45 OSMI DAN 23.25 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi - 17.45 Molitev ne-kega psa (dok. oddaja) — 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče 20.30 Drobno gospodarstvo: Zakaj in kako 21.00 Televizija (zadnji del dok. serije) — 22.00 Druga godba - 22.30 Satelitski programi TV ZAGREB 8.20 TV koledar 8.30 Dositej Obradovič 8.45 Radost Evrope 9.00 Šolski program 12.40 Prezrli ste. poglejte 15.15 Za lahko noč (ponovitev) 17.15 Dnevnik 1 17.30 Iz- obraževalna oddaja 18.05 Številke in črke 18.25 Dokumentarni program 19.30 Dnevnik 2 20.05 Človek, kije vedel kje je sever in kje je jug (drama) — 21.15 Resna glasba — 22.00 Dnevnik 3 — 22.25 Za lahko noč TOREK, 24. X. PRVI PROGRAM 9.45 - 11.35 in 15.05 23.05 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 MOZAIK — ŠOLSKA TV 15.30 ANGLEŠČINA, 2. lekcija 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK ŠOLSKA TV. ponovitev 17.55 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 TUJA KRI, 6.. zadnji del nanizanke 21.00 MEDNARODNA OBZORJA 21.45 DNEVNIK 3 22.00 JAZZ NA EKRANU 22.55 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi 18.00 Beograjski TV program 18.45 Ropot (ponovitev 6. oddaje) 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Shakespeare na TV: Kralj Lear 22.40 Zabavni torek TV ZAGREB 8.20 TV koledar 8.30 Oddaja za otroke 9.00 Šolski program — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte 15.10 Poročila 15.15 Za lahko noč (ponovitev) 17.15 Dnevnik I -— 17.35 Oddaja za otroke — 18.05 Številke in črke _ 18.25 Znanost 19.30 Dnevnik 2 20.00 Žrebanje lota 20.05 Prvi koraki (ameriški film) - 21.40 Dnevnik 3 22.00 Kon- taktni magazin — 23.35 Za lahko noč SREDA, 25. X. PRVI PROGRAM 10.00 Danes za jutri in Vrnitev odpisanih 13.45 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik 19.55 Da ne bi bolelo: Zakaj bolijo noge 20.15 Potovanja po velikih železnicah sveta (5. del dok. serije) — 21.05 Inflacija nekega nasmeha (dok. oddaja) — 21.45 Dokumentarna oddaja — 22.30 Športni pregled TV ZAGREB 9.45 — 11.40 in 15.30 - 23.15 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 MOZAIK 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK I 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK, ponovitev 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA: PISMO BREŽNJEVU, angleški film 21.35 MALI KONCERT 21.50 DNEVNIK 3 22.05 SVET POROČA 23.05 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 9.20 Poročila — 9.30 Nedeljski program za otroke — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Izobraževalna oddaja — 13.00 Hči morskih valov (3. del serijskega filma) — 13.50 Nedeljsko popoldne — 16.30 Potopis — 17.05 Ples na vodi (ameriški film) — 19.08 TV sreča 19.30 Dnevnik — 20.00 Balkan ekspres (2. del nadaljevanke) — 21.00 Igre zadovoljstva (francoski film) —22.30.Dnevnik 22.55 Za lahko noč 17.00 Satelitski programi — 18.30 Studio Maribor — 19.00 Pred izbiro poklica: Obrti — 19.30 Dnevnik 20.00 žarišče — 20.30 Don Kihotove sanje (balet) — 21.30 Poročila — 21.40 Scientia jugoslavica TV ZAGREB 8.20 TV koledar 8.30 Pika Nogavička — 9.00 Šolski program — 12.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.10 Poročila — 15.15 Za lahko noč (ponovitev) -17.15 Dnevnik 1 — 17.35 Pika Nogavička — 18.05 Številke in črke 18.25 Dokumentarni program — 19.30 Dnevnik 2 20.00 Filmski večer 22.35 Dnevnik 3 — 23.00 Za lahko noč ČETRTEK, 26. X. PRVI PROGRAM 9.45 — 11.50 in 15.30 - 0.20 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 MOZAIK — ŠOLSKA TV 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 SOFIJA KOVALEVSKA, 3., zadnji del nadaljevanke 21.20 TEDNIK 22.10 DNEVNIK 3 22.25 KRONIKA Z BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 22.40 Moliere: ZGRABITE SGANARELA, 1. del komedije 0.10 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 17.00 Satelitski programi — 18.00 Studio Ljubljana — 19.00 Čustva — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Žarišče — 20.30 Posvetilo Meti Vidmar — 20.45 Oči kritike — 21.15 Prisluhnimo tišini. 21.45 Video na Slovenskem — 22.30 Satelitski programi TV ZAGREB 8.20 TV koledar - 8.30 Smogovci — 9.00 Šolski program — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.15 Za lahko noč (ponovitev) —17.15 Dnevnik 1 17.35 Smogovci — 18.05 Številke in črke — 18.25 Guldenburgovi (14. del nadaljevanke) — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Politični magazin — 21.05 Top lista nadrealistov —22.05 Dnevnik 3 — 22.30 Za lahko noč Televizija si pridružuje vse pravice do morebitnih sprememb programa PRETVORNIK NA KOZICAH STARI TRG — Poleti je TV Ljubljana na Kozicah, hribu nad Predgra-dom, postavila 42 m visok pretvornik za 1. program TV Ljubljana. TV je prispevala stolp in aparature ter vse to montirala, vse ostalo, vključno s cesto do stolpa, pa so naredili krajani KS Stari trg in Predgrad z veliko pomočjo GG Kočevje in Novo mesto, Elektro Kočevje, Snežnika iz Kočevske Reke ter Uniorja. Ta pretvornik pokriva vso Poljansko dolino ter sosednje hrvaške kraje. Pred kratkim so začeli akcijo, da bi montirali še aparature za 2. program TV Ljubljana. Potrebna je le še aparatura, ki pa stane okoli 30.000 nemških mark. L 16 PETEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 12.30 Novice, 13.30 Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Minute s klasiko, 17.00 Tema, 17.30 Želeli ste, poslušajte! 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. PONEDELJEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Želeli ste, poslušajte, ponovitev oddaje, 12.30 Novice, 13.30 Špori Športna oddaja, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Lestvica na-rodno-zabavne glasbe, 17.10Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. S/ • Cesti** ČETRTEK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Studio D včeraj, danes, jutri, 12.00 Predstavitev Dolenjskega lista, 12.30 Novice, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17,00 Vse manj je dobrih gostiln, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. SOBOTA: 8.00 Marketing program Studia D, '0.00 Redni program Studia D, Izbor pesmi tedna, 10.30 Novice, 10.45 Na sončni in senčni strani Goijancev, 11.00 Lestvica novosti, 12.30 Pionirska oddaja, 13.30 Čestitke m želje naših poslušalcev, 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, 17.00 Strižemo zastonj, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. TOREK: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 12.30 Novice, 13.30 Pogovarjamo se z .... 14.30 Novice, 15.15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Minute s klasiko, 17.00 Tema, 18.00 Kronika, 18.30 Biba, TV spored danes. NEDELJA: 8.00 Začetek programa, 8.15 Pesem tedna, 8.30 Kmetijska oddaja, 9.30 Kronika, obvestila, 11.00 Mali oglasi, 12.30 Čestitke in želje naših poslušalcev SREDA: 8.00 Marketing program Studia D, 10.00 Redni program Studia D, Pesem tedna, 10.30 Novice, 11.00 Prispevki iz gospo- j darstva, 12.30 Novice, 13.30 Glasbena | ura, 14.30 Novice. 15,15 Pesem tedna, 16.30 Novice, Čestitke in želje naših po slušalcev, 17.00 Strokovnjak v studiu. Ugoden nakup OPEKARNA NOVO MESTO p o. 68000 Novo mesto, Tel.: centrala (068) 21-403, 22-291, direktor (068) 84-643, komercialni sektor (068) 84-644, telex št. 35852 OPENM YU. i TU SMO IN VAS PRIČAKUJEMO. SVE- § TU JEMO VAM PRI IZBIRI MATERIALOV I IN PO PROJEKTU IZRAČUNAMO PO- I TREBNE KOLIČINE. ORGANIZIRAMO I DOSTAVO IN RAZKLADANJE PALETI-I RANIH IZDELKOV. gradbenega materiala — 35% popust za nakup opeke lastne proizvodnje — 30% popust za okenski program Lesna Slovenj Gradec — zelo ugodne cene nekaterih materialov (hidroizolacija, premazi za les, opečni izdelki, strešna kritina in ostalo) MI DAJEMO ZELENEMU BOGASTVU NOVE OBLIKE IN NOVA ŽIVLJENJA 18 JELOVICA PRODAJNA MESTA: Novo mesto, Ob potoku 5, m 068/22-772 Strešnik, Dobruška vas, ® 068/22-016 Škofja loka • murska sobota • Celje »novo mesto« nova gorica« izola« pula«crikvenica • zadah »Šibenik «sput • BAR • ZAGREB - SESVETE • CAKOVEC • NOVA GRADIŠKA • OSUEK • BANJA LUKA • TUZLA • SARAJEVO - RAJLOVAC • Čapljina • zrenjanin • stara pazova • beograo • Valjevo • titovo užice • zajeCar • Kragujevac • požarevac • TRSTENIK • NOVI PAZAR • NlS • VRANJE • PRIŠTINA - KOSOVO POLJE • PEC • DEČANI • SKOPJE - MADJARI • I «nona hoteti e terme Čatež telefon: (0608)62-110 Mesec oktober, mesec jesenskih dobrot in glasbe p v Termah Čatež specialitete z gobami pečena raca s kostanji kostanjeve sladice *'”* * jesensko sadje Terme Čatež vas vabijo! ID0LEMJSKI USTI Št. 42 (2096) 19. oktobra S| Vadbeno industrijsko podjetje novo mesto Delavski svet zaključna dela v gradbeništvu Metlika Glp PIONIR Novo mesto Opisuje prosta dela in naloge Si5IKT0rja-T0zd zaključna dela v gradbeništvu ^3 direktorja TOZD zaključna dela v gradbeništvu je lahko ime-šgnaans^oseba, ki poleg v zakonu določenih pogojev izpolnjuje " ^ušea V'SOk° 9radbeno šol° in najmani 5 let delovnih " v'^° gradbeno šolo in najmanj 7 let delovnih " j™a sr®dnjo gradbeno šolo in najmanj 10 let delovnih zbrani kandidat bo imenovan za direktorja TOZD zaključna de-p v ^adbenistvu za dobo štirih let. dani 6 z dol TOZD zaključna dela v gradbeništvu, Kanrivi ■ TLIKA’ z 0Pombo: »ZA RAZPISNO KOMISIJO«, i^tibodo o izidu razpisa obveščeni v osmih dneh od ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV SELAVSK! SVET delovne skupnosti ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV - mestoJSKE 0BM0ČNE skupnosti novo °b/aw/a Pfosta dela in naloge zavarovalnega zastopnika za zastop Kočevje g® čana iwV|jena Prosta dela in naloge se zahteva uspešno kon-Deln V' st°Pnia zahtevnosti in 1 leto delovnih izkušenj. nim°A n° razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim delov-mes^asom. Za objavljena prosta dela in naloge je določeno 2- doka iClat' nai P°nudbe s kratkim lastnoročnim življenjepisom in Zava ' ° usPešno končani šoli pošljejo v roku 8 dni na naslov: Nnarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območna skupnost mesto, Cesta herojev 1,68000 Novo mesto. Udbe kandidatov, ki ne bodo oriložili zahtevanih dokumen- tov Tandidatov, ki ne bodo priložili zahtevanih dokumen-Skl’en°miS^a-ne b° obravnavala. bo kandidatom vroč©n v 30 dnoh po protsku roka ^i^ktcacna (Bce&tanica ®restanica esta prvih borcev 18 »*tt8j9|“XSoSke9a 2 iavnoiicitaciio Sredstev°da*0 rab|ien'h osnovnih izklicna . cena: stanje: ■ osebni avto R — 30, letnik 1979 30,000.000 din registr., vozen 3 ^frilni agregat Rade Končar 15 kW 800.000 din uporaben ■ strojna žaga Fortuna 500.000 din uporabna • ventilator 1,1 kW 300.000 din uporaben ■ Pjsalni stroj ERIKA 200.000 din v okvari 7' pisalni stroj OLIMPIA, — dolgi valj 150.000 din v okvari • Pralni stroj GROMA 100.000 din v okvari • računski stroj OVANTA 100.000 din v okvari 1 nratunski stroj OLIVETTI 100.000 din v okvari 11 r r?čunski stroj EVEREST, ročni 100.000 din v okvari 1? [ačunski stroj BRUNSVIGA 80.000 din v okvari 13 | 'Inica AL-KO 4 — t 100.000 din v okvari 14 rektrično kladivo ISKRA EK 132-A-1 100.000 din v okvari 1 s 0,°kopirni aparat OCE 1415 100.000 din v okvari • razne pisalne mize, nekompletne 20.000 din nekompletne 0 do 40.000 din 10 19iomožen 2110 1989 v skladišču, od 7. do 9. ure. Licitacija bo 23. p0l 89 °b 10. uri v skladišču po načelu videno — kupljeno, totplie 2naša 10% °d izklicne cene. Kupec plača prometni davek. Vsa ličila na osnovna sredstva mora kupec odpeljati v 3 dneh po dnevu ZAHVALA V 77. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama in stara mama MARIJA KLEMENČIČ iz Dol. Suhorja pri Metliki *$kr ?nanr° SC ^hvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in stVo ern & pomoč, izraze sožalja, podarjene vence in cvetje ter spremno./13 n,*enf ^dnji poti. Posebna zahvala Novoteksu — konfekciji lUDn imesto *n Beti Metlika, pevcem za zapete žalostinke ter gospodom lkom za lepo opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: sin Jože in Tone z družino Mercator preskrba krško Komisija za delovna razmerja DO MERCATOR-PRESKRBA, trg. podjetje n@ debelo in drobno, Krško, C KZ 47 razpisuje prosta dela in naloge vodja komercialnega oddelka Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja šolska izobrazba oziroma srednja šolska izobrazba komercialne smeri — 4 oziroma 8 let delovnih izkušenj na takšnih ali podobnih delih v komerciali trgovinskih delovnih organizacij % Kandidat bo izbran za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o strokovni izobrazbi ter opisom delovnih izkušenj na gornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 30 dneh po poteku prijavnega roka. INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO TOZD ADRIA TOVARNA OPREME MIRNA VABI K SODELOVANJU mlade in sposobne strokovnjake, ki se želijo uveljaviti z uresničevanjem novih, svežih idej na področju uvajanja samostojnih programov brizgane plastike in avtokon-fekcije. Pričakujemo kandidate z visoko ali višjo izobrazbo tekstilno-konfekcijske, strojne, organizacijske ali ekonomske smeri s smislom za organizacijo in sodobne metode vodenja. Ker se uspešno vključujemo v izvoz, pričakujemo tudi aktivno znanje vsaj enega svetovnih jezikov. Zastavili smo programe in jasno začrtali pot v prihodnost, manjka nam le dovolj ambicioznih in sposobnih strokovnjakov, ki bi preudarno uresničevali naloge in odločno stopali po zastavljeni poti. Izbranim kandidatom nudimo stimulativni osebni dohodek, za katerega pričakujemo, da bo ob doseganju rezultatov znatno ugodnejši. Strokovnim sodelavcem omogočamo sodelovanje z domačimi in tujimi poslovnimi partnerji ter osebni in strokovni razvoj z dopolnilnim izobraževanjem ob delu doma in v tujini. Če v tem vabilu vidite priložnost, na katero ste čakali, se javite v kadrovski službi v Novem mestu, kjer boste dobili še dodatne informacije. © emona Commerce proizvodnja in trgovina, n.sub.o. TOZD OBALA oskrba ladij, letal in maloobmejni promet, n.sub.o., Koper, Verdijeva 4 objavlja prosta dela in naloge V PROSTI CARINSKI PRODAJALNI NOVO MESTO, Glavni trg 21: — vodja proste carinske prodajalne Pogoji: višja ali srednja izobrazba ekonomske ali turistične smeri, aktivno znanje enega tujega jezika, dve leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in trimesečno poskusno delo; — devizno finančni referent Pogoji: srednja izobrazba ekonomske ali turistične smeri, aktivno znanje enega tujega jezika, eno leto delovnih izkušenj in trimesečno poskusno delo. — prodajalec v PCPII (dva delavca) Pogoji: srednja izobrazba ekonomske ali turistične smeri, aktivno znanje enega tujega jezika, eno leto delovnih izkušenj in dvomesečno poskusno delo Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: EMONA COMMERCE — TOZD OBALA, Koper, Verdijeva 4, 66000 Koper. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. 580/42 ZAHVALA V 80. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama in prababica ANGELA TURK iz Malega OreHka 4 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom za nesebično pomoč, podarjeno cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Nežki Dular za zdravljenje, DO Kovinar ter Joži in Pepci Turk. Zahvala tudi župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni SKUPŠČINSKI z a občine ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE V 16. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 13. oktober 1989, so objavljeni naslednji dokumenti: OBČINA NOVO MESTO — Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Na Kamenju v Dol. Toplicah — sprememba — Sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta primarne mestne mreže plinovoda Novo mesto — 1. faza — Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1989 — Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o povračilu stroškov in o nagradah sodnikom porotnikom Temeljnega sodišča Novo mesto — Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper Lesni kombinat Novoles, n. sol. o., Straža, TOZD Finalna predelava lesa Straža, n. sol. o., Straža OBČINA RIBNICA — Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Sodražica, cona 2,3 — Hosta OBČINA TREBNJE — Sklep, s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka zazidalnega načrta Cviblje OSTALE OBJAVE — Odločba ustavnega sodišča SR Slovenije o ugotovitvi, da dolgoročni družbeni plan občine Ribnica in srednjeročni družbeni plan občine Ribnica v delu, ki se nanaša na ureditveno območje R 7/s-10 za Trgom Veljka Vlahoviča v Ribnici, nista v neskladju z ustavo in zakonom Slovenija L—^ Moja dežela. POČITNIŠKI DOM ZZB - NOV LJUBLJANA BANJOLE, INDIJE 1 52000 P U L A V zalivu CENTINERA v Banjolah je Počitniški dom ZZB NOV Ljubljana, ki vas vabi na aktivni oddih, rekreacijo ter počitek. Nudimo vam: — bazen z ogrevano morsko vodo — trim kabinet — športne terene: tenis, namizni tenis, balinišče — vodeno rekreacijo — zdravniške usluge — računalniško usposabljanje in uporabo osebnih računalnikov — pizzerijo — biljard — organizirane izlete ter — dobro domačo kuhinjo in zabave s plesom. Informacije, tel. 052/73-144,73-124 in 73-575, POČITNIŠKI DOM ZZB NOV Banjole, Indije 1 Pula. ZAHVALA V 81. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica AMALIJA KRESE iz Podgore Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov v Novem mestu, DO Krka-tozd Marketing, DO Novoles TVP. Posebno zahvalo smo dolžni gospodom župnikom za lepo opravljeni obred ter govorniku za izrečene poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stan oče in brat FRANC PER iz Vel. Cerovca 24 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje, tovarni Labod, Kometu Metlika, GG vrtnarija, Komunali in patološkemu oddelku bolnice. Hvala tudi sosedom, posebno Berkopčevim in Ucmanovim za nesebično pomoč, ter gospodu župniku iz Stopič za opravljeni obred. Vsem še enkiat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi tedenski koledar Četrtek, 19. oktobra — Etbin Petek, 20. oktobra — Irena Sobota, 21. oktobra — Uršula Nedelja, 22. oktobra — Zorislav Ponedeljek, 23. oktobra — Severin Torek, 24. oktobra — Dan OZN Sreda, 25. oktobra —* Darinka LUNINE MENE 21. oktobra ob 14.19 — zadnji krajec kino BREŽICE: 19. in 21.10. (ob 20. uri) ameriško znanstvenofant. film Mikro-kozmos. 19. in 21. 10. (ob 22. uri) ameriški erotični film Desert s smetano. 20. 10. (ob 19. uri) mestno gledališče ljubljansko Dahavski procesi. 22. (ob 18. in 20. uri) in 23. 10. (ob 20. uri) ameriška komedija Vozniško dovoljenje. 24. in 25. 10. (ob 20. uri) ameriška komedija Vrzi mamo iz vlaka. ČRNOMELJ: 19. 10. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Operacija šimpanz. 20.10. (ob 19. uri) ameriški horor film Maščevanje v ulici brestov. 22.10. (ob 20. uri) ameriška komedija Strašna mama. 24.10. (ob 19. uri) ameriški pustolovski film Rešitev ob pravem času. KRŠKO: 19.10. (ob 20. uri) italijanski vestem Izzivalec. 20. (ob 20. uri) in 22. 10. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Rokolomec. 20. 10. (ob 22. uri) ameriški erotični film Svila, žamet, seks. 24. 10. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Hladnokrven. 25. 10. (ob 18. uri) ameriški avanturistični film Vojne igre. MIRNA PEČ: 20. 10. film Šefova žena. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 20. do 22. 10. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Močan udarec. Od 20. do 22. 10. (ob 21. uri) ameriški film Zgodba o Joanni. Od 23. do 25.10. (ob 17. in 19. uri) ameriški akcijski film Cobra. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 19. 10. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija — melodrama Cockta- 11. 20. (ob 10. uri) ter 21. in 22. 10. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Baby boom. 20. (ob 18. in 20. uri) ter 21. in 22.10. (obvl 6. uri) ameriška fantastična komedija Čudež v osmi ulici. Od 20. do 22. 10. (ob 22. uri) ameriški erotični film Super desetka. 23. 10. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Maščevalec SFX. 24. (ob 10., 18., 20. uri) ter 25. 10. (ob 10. uri) ameriški film Podiralec. 25. 10. (ob 19.30) SNG Ljubljana — Zalezujoč Godota. SEVNICA: 19. in 20. 10. ameriški mladinski film Peklenska steza BMX. 21. in 22. 10. ameriški znanstveni film Navigator. TREBNJE: 21. (ob 19. uri) in 22.10. (ob 18.30) ameriški barvni film Častni poslanec. stanovanja ENOSOBNO STANOVANJE v Črnomlju ali okolici iščem. Naslov v upravi lista. (P42-67MO) ŠTUDENTKI oddam opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (3468-ST-42) STANOVANJE V NAJEM ali hišo v oskrbo v Brežicah, okolici na relaciji Brežice—Novo mesto vzame mlad izobraženi par. Tel. (0608) 62-457. (P42-76 MO) Opremljeno dvosobno stanovanje v Novem mestu oddam dvema dekletoma Tel. 23-975 službo dobi V PRIJETNEM lokalu zaposlim samostojno NATAKARICO. Hrana in stanovanje v hiši, nedelje proste. Tel. (061) 881-368. (P41-22MO) HONORARNO DELO ob vikendih. Obvezen prevoz, plačilo 2 milijardi mesečno. Informacije: Ločna 8/a, Novo mesto, v petek ob 16. uri. (3458-SD-42) DELAVCA SPREJMEM v službo. Tectyl center, Novo mesto, Pod Trško goro 90, tel. 22-372. (P42-72 MO) DEKLE za delo v bifeju zaposlim. Sobote in nedelje proste. Tel. (0608) 69-138. (P42-26MO) motorna vozila ZAMENJAM ali prodam Z 128, letnik 87, za GOLFA, letnik 84. Tel. 23-611, ali 26-416 popoldan. 126p, letnik 1984, prodam. Telefon 23- 182 MITSUBISHI LANCER 1500, letnik 1989, 3 leta garancije, prodam. Tel. 23-619 popoldan. R 18, letnik 1986, prevoženih 48000 km, prodam po ugodni ceni. Tel. (068) 57-156. (P42-20MO) JUGO coral 45, skoraj nov, zelo ugodno prodam. Tel. (0608) 75-632. (P42-21MO) JUGO 45 A, star dve leti, prodam. Tel. 51-333. (P42-23MO) GOLF diesel, letnik 1986, prodam po ugodni ceni ali menjam za starejši letnik. Tel. (068) 76-362. (P42-25MO) ZASTAVO 750, letnik 1979, registriran do julija 1990, prodam. Cena 1200 DEM. Telefon 27-427. (3445-MV-42) JUGO 45, letnik 12/82, prodam. Tel. 24- 439. (3446-MV-42) Z 101, letni k 1984, prodam. Tel. 25-153. (P42-18MO) JUGO 55 A, letnik 1987, in ZASTAVO 128, letnik 1986, prodam. Tel. 86-181, Muhič, Petane 5, Novo mesto. (3428-MV-42) GOLF, 1978, ohranjen, prodam. Haj-singer, Dobe 27, Kostanjevica. (3448-MV-42) Z 750, letnik 1976, registrirano ,v voznem stanju, prodam. Tel. 45-270, popoldne. (P42-17MO) Z 101 JUGO 1,1 GX, star dve leti, 18000 km, prodam. Tel. (068) 47-161. (P42-14MO) GOLF JX diesel, oktober 1989, prodam. Tel. 27-445. (P42-13MO) Z 101, letnik 1984/11, dobro ohranjen, prodam. Telefon 25-475, od 1L do 19. ure. (3430-MV-42) JUGO 45 AX, 9/87, prodam. Šušta£ šič, Kristanova 30, Novo mesto. (3442-MV-42) FORD ORION, letnik 1983, prodam. Tel. (061) 667-122. (P42-28MO) Motor Tomos CTX 80, nov, prodam. Telefon 25-461. GOLF JXD, letnik oktober 1986, prodam. Tel. (068) 25-047. (P42-75MO) 126P, letnik 1988, prodam. Informacije na tel. 65-105, od 16. ure naprej. (P42-71MO) Jugo 45 E, letnik 1986, prodam. Turk Anton, Ratež 25. Z 750, letnik 1979, prodam. Tel. 22-488 od 7. do 14. ure. (P42-70 MO) Z 128, letnik 1987, ohranjeno, ugodno prodam. Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice. (3459-MV-42) LADO 1200 S, letnik december 1985, prodam. Silvo Tasič, Šegova 14/22, Novo mesto, tel. v službi 987. (3470-MV-42) 126 P, letnik oktober 1985, prodam. Nada Šterk, Ob Težki vodi 84. (ček-MV-42) MINI MORIS in računalnik ZX spectrum prodam. Tel. 84-631. (P42-51 MO) Z 101 GTL, letnik 1986, prodam. Martin Trščinar, Jurna vas 30, Novo mesto, tel. 43-897. (P42-66 MO) R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Tel. 25-580. (P42-53 MO) 126 P, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. Zdravko Poglajen, Drganja sela 19, Straža. (P42-54 MO) Z 101, letnik 1985, prodam. Gregor Mole, Rodine 27, Trebnje, tel. 44-013. (P42-55 MO) Z 128, letnik 1986, prodam. Tel. 22-886. (P42-58 MO) Z 101, letnik 1987, prodam (moj prepis). Tel. (0608) 69-660. (P42-59 MO) UGODNO PRODAM R 5 five (5 vrat), star 22 mesecev, rdeče barve. Tel. (0608) 81-976, zvečer. (P42-61 MO) Z 101, 1,1 GX, letnik maj 1987, prodam. Tel. 42-621. (P42-62 MO) NOVO MOTORNO KOLO tomos BT 50 S in nova lita platišča z gumami dunlop 165-70-13 ter nov avtoradio ugodno prodam. Tel. 22-283 v petek in soboto od 7. do 11. ure. (P42-63 MO) Z 101, letnik 1976, prevoženih 72.000 km, registrirano do januarja 1990, prodam. Tel. 26-380. (P42-64 MO) R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Tel. (068) 22-910. (3465-MV-42) REZERVNE DELE za renault 4 TLS, prodam. Tel. 24-548. (3399-MV-41) STEKLA za 126 P (zadnja, stranska), prodam. Tel. 23-355. (3404-MV-42) ZASTAVO 101, letnik 1985, garaži-rano, prodam. Tel. (068) 20-259. (3421-MV-42) JUGO 55 coral, 5 prestav, star eno leto, z dodatno opremo, prodam. Tel. 25-894. (P41-2MO) DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomel|, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica In Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton Štefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 12.000 din, naročnina za 2. polletje 250.000 din; za delovne in družbene organizacije 580.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 270.000 din, na prvi ali zadnji strani 540.000 din; za razpise, licitacije ipd. 300.000 din. Mali oglasi do deset besed 200.000 din, vsaka nadaljnja beseda 20.000 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC. tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Z 750, letnik 1976, in termoakumulacijsko peč prodam. Tel. 45-008. (3414-MV-42) 126 P, letnik 1980, in Z 101, letnik 1984, prodam. Viktor Kobe, Jugoije 10, Brusnice. (3412-MV-42) FORD fiesta, letnik 1981, prevoženih 70000 km, ugodno prodam. Tel. (0608) 62-081. (P42-6MO) TOYOTO, 2000 ccm, letnik 1984, prodam. Tel. 23-195. (P42-2MO) Z 101 comfort, letik 1979, registrirano do junija 1990, prodam. Silvo Novak, Radna 1, Zdole. (P42-3MO) Z 101, letnik 1977, prodam. Cena po dogovoru. Jože Gorenc, Kamnje 11, Šentrupert, tel. 40-151. (P42-1MO) FIAT REGATO 100 SIE ugodno prodam. Tel. (068) 25-977. (3402-MV-41) Z 101 GT 55, potrebno manjšega popravila, prodam. Piletič, Dol. Prekopa 19 a, Kostanjevica. (P42-68MO) JUGO 45 A, letnik september 1987, prodam. Tel. 25-325. (P42-74MO) ZASTAVO 128, letnik december 1986, poceni prodam. Tel. dopoldne 84-530 int. 282, popoldne 26-330. (3466-MV-42) KADETT 13 SL, letnik 1987 in R 4 GTL, letnik 1983, prodam.Tel. (076) 28-488. (ček-MV-42) MOTOR BT 50, star dve leti, in APN 6 S, star 6 mesecev, prodam. Tel. (0608) 33-601. (P42-38MO) 126 P, letnik 1988, prodam. Tel. (0608) 81-490, popoldne. (P42-40MO) R 4, starejši letnik, ugodno prodam, komplet ali po delih. Tel. 23-254 ali 42-844, popoldne. (P42-46MO) TERENSKO VOZILO lada rover prodam ali menjam za osebni avto. Tel. 24-183. (3463-MV-42) Z 101 Konfort, letnik 1981, prevoženih 75.000 km, oranžne barve, prvi lastnik, registrirana do aprila 1990, prodam za 2300 DEM. Avto je potreben ličarskega popravila. Informacije od 15. ure dalje na naslov: Stane Brezar, Kettejev drevored 50, Novo mesto. (3460-MV-42) 126 P, letnik 1987, prodam. Tel. 23-750. (3461-MV-42) Z 128, letnik 1983, in GOLF D, letnik 1984, karamboliran, prodam. Tel. 42-020 int. 263. (3464-MV-42) MOTOR MZ 250. letnik 1987, prodam. Tel. (068) 22-990. (3466-MV-42) 126 P, letnik 1980 in 1985, ohranjena, prodam. V Brezov log 41, Novo mesto. (3467-MV-42) GOLF DIESEL, letnik 1979, prodam. Tel. 73-477. (3463-MV-42) Z 750, letnik 1976, varilni aparat in nedokončan kompresor prodam. Šiler, Golobinjek 1 a, Mirna Peč. (3457-MV-42) GOLG JX DIESEL, letnik 1985, prodam. Tel. (0608) 61-906 Virant. (P42-34MO) GOLF DIESEL, letnik 1986, prodam. Tel. (0608) 68-343. (P42-73MO) BMW 316, letnik 1979 prodam ali zamenjam za manjše vozilo. Tel. (0608) 81-966. (P42-36MO) DIANA, letnik 1979, ugodno prodam. Ucman, Črmošnjice 48, Stopiče. (3435-MV-42) TOVORNI AVTO z 645, letnik 1980, ter AUDI 100 5E, letnik 1978, zelo ugodno prodam. Informacije na telefon (068) 21-087. (ček-MV-42) GOLF, letnik 1981, bencinar, zamenjam zaZ 101 aliZ 128. Tel. 28-706, zvečer. (P42-41MO) R 4 TL, letnik 1978, prodam ali menjam za 126 P. Turk, Vel. Brusnice 58 a. (3444-MV-42) Z 101, letnik 1984, prodam. Janez Knapič, C. herojev, Novo mesto, tel. 20-288. (3443-MV-42) 126 PGL, letnik november 1987, prodam. Tel. 22-494, popoldne. (3474-V-12) ZASTAVO 750, 1982, 40000 km, ohranjeno, registracija potekla, ugodno prodam. Tel. 23-529. (3454-MV-42) OPEL 20 S luksus, letnik 1982, odlično ohranjen, prodam. Tel. 41-130. (P42-42MO) LADO RIVO 1300, letnik 1987, prodam. Tel. 73-150. (P42-30MO) Z 101 GT 55, letnik 1985, z nekaj dodatne opreme, prodam. Martin Simonič, Sadež 40, Črnomelj, tel. 51-477. (P42-32MO) GOLF JX diesel, letnik 1987, prodam. Smolenja vas 16 a, Novo mesto. (P42-48MO) OSEBNI AVTO LADA 1300, letnik 1986, prodam. Tel. (068) 41-144. (P42-33MO) Z 128, letnik 1986, in JUGO 55, letnik 1989, prodam. Jože Kostrevc, Ratež 31, Brusnice. (3473-MV-42) ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Niko Pižem, Mačkovec 7, Dvor. (3472-MV-2) prodam PRODAM mizico za dnevno sobo, mizico za televizijo, dvosedežnik, raztegljiv tudi za ležanje, vse v dobrem stanju. Telefon (0608) 34-659. (P42-69MO) SMREKOVO STENSKO in stropno oblogo in starejši barvni televizor prodam. Tel. 27-905. (P42-50MO) AJDA — igralni voziček, skoraj nov, prodam. Tel. (068) 21-237. (P42-56MO) MEŠALEC za beton, nov, prodam za 20% ceneje. Tel. (068) 21-237. (P42-56MO) ELEKTRIČNO KITARO prodam ter izdelujem in popravljam svetlobne efekte. Tel. (068) 47-501, popoldne. (P42-60MO) ROVOKOPAČ skip in tovorno prikolico (8 ton) prodam. Tel. (068) 42-086. (P42-65MO) TRAJNO ŽAREČE PEČI, štedilnik, napo, garderobne omare, mlin za grozdje in prešo ter kosilnico prodam. Tel.(0608) 79-519. (P42-37MO) SPALNICO (oreh) ugodno prodam. Tel. (063) 27-510. (P42-44MO) KOZOLEC, (DVOJNIK) TOPLER prodam. Tel. 42-749. (P42-45MO) ZAMRZOVALNO SKRINJO (310 1), staro 5 let, prodam ali zamenjam za manjšo. Tel. 24-320. (P42-47MO) STROJ za izdelavo umetnega kamna, s sedmimi kvadratnimi metri modelov, prodam. Cena ugodna. Ivan Vidmar, Sa-dinja vas 18, Dvoj. (3463-PR-42) MOTORNO ŽAGO in nahrbtno kosilnico, obe v garanciji, prodam.Tel. 25-574. (3427-PR-42) Ugodno prodam ČB televizor znamke JASNA, ekran 46 cm. Telefon 27-596, zvečer. (SR-MO-89) PRODAM trofazni elektro motor 3 KW. Telefon 23-494 PRODAM manjši kompresor, belo novo kuhinjsko napo ter termoakumulacijsko peč AEG-6 KW. Tel. 24-953. (TO-MO-89) SOD (25001) in verige za traktor 12,4 x 28 prodam. Radkovič, Drča 7, Šentjernej, tel. 41-198. (3444-PR-42) KAVČ in dva fotelja ugodno prodam. Tel. 28-317. (ček-PR-42) GARDEROBNO omaro Lotos, novo, parcelo z gospodarskim poslopjem in njive prodam. Tel. 26-581. (3431-PR-42) TRAJNO ŽAREČO PEČ m 8-litrski bojler ugodno prodam. Tel. 26-306. (3420-PR-42) USNJENO sedežno garnituro (trosed, dva fotelja) ugodno prodam. Tel. (0608) 81-063, od 17. do 20. ure (P42-12MO) JUKE BOX znamke Rog, dobro ohranjen, prodam, po ugodni ceni. Tel. (068) 57-156. (P42-19MO) DIATONIČNO HARMONIKO C, A, B prodam. Franc Češek, Stara Bučka 3, Škocjan, tel. (068) 76-354. (3451 -PR-42) DROBNI KROMPIR (150 kg) prodam. Tel. 21-069, zvečer. (3452-PR-42) OZVOČENJE montarbo 200 W (2000 DEM) in orgije z elektronsko spremljavo (1200 DEM) prodam. Naslov: Glavni trg 19, Novo mesto, Nikola. (3450-PRA2) NOTRANJA VRATA, rabljena, ugodno prodam. Tel. 27-193. (ček-PR-42) UGODNO PRODAM skoraj novo sedežno garnituro za dnevno sobo ter vrtno garnituro. Prodam tudi malo rabljena oblačila in obutev. Fabjan, Cesta herojev 33/a, Novo mesto (pri Labodu). (3455-PR-42) DVA REGALA dnevne sobe Katarina ugodno prodam. Tel. (068) 25-353, od 17. do 20. ure. (P42-49MO) UGODNO PRODAM gospodinjske strojčke, šivalni stroj Bagat, moško kolo na 10 prestav, aparate iz kompleta Black in Decker in smučarsko opremo za odraslega in otroka. Tel. 25-580. (P42-53MO) OJAČEVALEC Rotel RA 714 2 x 50 W in zvočnike FisherSTE-95 120—180 W prodam. Tel. 27485. (3411-PR42) KOMBINIRAN STROJ (krožna žaga, rezkalnik) in samostojni rezkalnik znamke LIVINČIBILE prodam. Kovač, Bršljin 21, Novo mesto, tel. 23-195. (P42-2MO) OSTREŠJE (5-6 m3), staro 15 let, prodam. Telefon dopoldne 21-207, popoldne 27-500. (P42-8MO) ŠIVALNI STROJ znamke Gritzner prodam. Špilar, Čadraže, tel. 42-748. (P42-9MO) HLADILNIK z zamrzovalnikom Gorenje (185/641) ugodno prodam. Tel. 27-835. (3422-PR-42) PRODAM 50 m: obojestranskega ladijskega poda šir. 12 cm, deb. 20 mm in 30 m2 čeških belo-sivih keramičnih ploščic 10 x 10 cm. Telefon (068)28-250 (Novo mesto) ob 21h zvečer. kupim KORUZO v storžih ali zrnje kupim. Jože Barborič, Gorenja vas 12, Šmarješke Toplice. (3415-KU-42) posest SADOVNJAK (48 arov, možnost gradnje) v Krškem prodam. Tel. (0608) 61-323, po 19. uri. (P42-5MO) HIŠO v Krškem, primerno za obrt, prodamo ali damo v najem. Tel. (0608) 61-323, po 19. uri. (P42-4MO) VINOGRAD (15 arov), obnovljen, pri Herinji vasi (Kovbati), prodam. Tel. (061) 331-049, zvečer. (P42-16MO) VINOGRAD v Trški gori (20 a) z lokacijsko dokumentacijo prodam. Tel. 26-812. (3441-PO-42) PARCELO na Libni pri Krškem (40 arov), ob asfaltu, takoj prodam. Zorc, Ro-stoharjeva 82, Krško. (P4242MO) VINOGRAD z zidanico (400 trt) v Šentjurju pri Mimi Peči prodam. Tel. (068) 44-693. (3447-PO-42) HIŠO v bližini Novega mesta prodam. Vrt s sadjem in vinograd. Informacije v večernih urah na telefon 24-183. (3463-PO-42) HIŠO, (220 m2) vseljivo, v Novem mestu, prodam: Juvane, Mala Cikava 9. (3424-PO-42) kmetijski stroji OBRAČALNIK SIP — 1600 ugodno prodam ali zamenjam za SIP — 2050. Zupančič, Slančji Vrh, Tržišče. (3410-KS-42) PRODAM traktor Zetor 4712, obračalnik SIP, molzni stroj in puhalnik. Tel. (068) 76-294. (3403-KS-42) PRODAM traktorsko prikolico (4 tone) in prikolico za prevoz živine, ki ima nosilnost za dvoje goved. Jože Ravbar, Karteljevo 30, Novo mesto, tel. (068) 25-847. (P42-39MO) TRAKTOR TV 732, star dve leti, malo rabljen, prodam. Miro Banič, Dobruška vas 7 a, Škocjan. (P4243MO) TRAKTOR ZETOR 4718 z originalno kabino prodam in kupim traktor IMT 533, starejši letnik. Glavan, Železno 1, Dobrnič. (3462-KS42) TRAKTOR TV 420, letnik 1987, malo rabljen, prodam. Tel. (068) 49-586. (3438-KS-42) TRAKTOR tip IMT 539, nov, prodam. Tel. (061) 666-469. (P42-31MO) EMTRAKTOR TV 732, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. Tel. (068) 40-246. (3471-KS-42) TRAKTOR Zetor (pogon na vsa 4 kolesa) prodam ali menjam za lažjega. Prodam tudi nemško prepeličarko z odlično oceno. Darko Štojs, Šela, Raka. KIPER prikoklico Tehnostroj prodam. Tel. 56-044. (3425-KS-42) TRAKTOR Zetor 6211, star 4 leta prodam. Tel. (068) 46-592. (P42-15MO) TRAKTOR TV (18 KS) prodam. Tel. (0608) 89-207, po 19. uri. (P42-24MO) TRAKTOR IMT 533 prodam. Franc Strojin, Groblje 47, Šentjernej. (3432-KS-42) obvestila razno DELAVNICO s površino 200 m2 v Ponikvah pri Trebnjem, primerno za obrt, oddam v najem. Tel. 85-433. (P42-22MO) UGODNO prodam ali zamenjam za avto njivo v okolici Novega mesta. Tel. 1061) 445-591. (P42-29MO) INŠTRUIRAM angleščino za osnovno šolo. Telefon (068) 21-417. (P42-7MO) ŽENSKA, vajena vseh gospodinjskih del, išče službo s stanovanjem pri starejših ljudeh. Naslov za pismene ponudbe v oglasnem oddelku. (P42-10MO) IZGUBIL seje lovski pes — rjav, resast (bosanski barak). V levem ušesu je vtetovirana številka 60050. Pošteni najditelj naj ga proti nagradi vrne oziroma sporoči lastniku na naslov: Ivan Klemenčič, Sela pri Jugoiju 15,69331 Suhor, tel. dopoldne 21-737. (P42-41MO) VPELJANO DELAVNICO (170 m2) in stanovanjsko hišo z vsemi pritiklinami prodam ali dam samo delavnico v najem s predplačilom. Ponudbe pošljite pod šifro: »NOVO MESTO«. (3454-RA-42) H POZOR! S šestnajstletnimi id®! njami pri servisu Gorenje sedaj sam^jj stojno popravljam zamrzovalne niP \/CpK lire t Vilrx/4«fn«lzP ifl nje vseh vrst, hladilnike in p«1* stroje Gorenje. Opravljam vse PJ strankah, tudi izolacijo na zam® , nih skrinjah Gorenje. Se priporočaj Jože Golob, Šegova 73,68000 Nj mesto, tel. (068) 25-764. (3U> OB-42) J IZOLACIJE če vam skrinja ali hi. omara r ' aj dela, slabo hladi, ob strani j; q deni, spodaj curi, pokliči 24-314 Dančulovič Gl. trg 4 Novo mesto preklici BOJAN KLOBUČAR, Črmošnjice 11, 68000 Novo mesto, opozarjam JOŽETA KLOBUČARJA ter MICI GLIHA iz Črmošnjic, da prenehata z žaljivimi besedami, sicer ju bom sodno preganjal. (3465-PK-42) zahvale VSEM ZDRAVNIKOM in drugemu zdravstvenemu osebju kirurškega, žilnega in nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice se iskreno in od srca zahvaljujemo za nudenje prve pomoči in tako uspešno zdravljenje našega Tomaža. PEKOLJEVI in REBERNIKOVI. (ček-ZA-42) čestitke Dragemu očetu MARTINU KEB-LJU iz Novega mesta, ki te dni praznuje 60. rojstni dan, želijo vse najboljše, posebno pa zdravja — hčerka Marica in zet Hermann. (3112-ČE-42) IZOLACIJE — SERVIS ZAMB ZOVALNIKOV! VIKTOR PAJEK Ptujska cesta 89, 62000 Mam*" tel. (062) 305-150,413-606 no"9': Generalno popravljamo in <>hfl®v'||). mo ohišja zamrzovalnih aPara!°hI, y di takim, ki se jim življenjska f>otr izteka, če točijo, rosijo, od zunj K* „ jo. Prihranite 50% elektrike. .) jeno delo dobite garancij«--jL na območin kamor seže Iž« na območju, kamor seže list. Cenik storitev: 210 I Gorenje 310 1 Gorenje 4101 Gorenje 2201 Gorenje 300 1 Gorenje 345 I Gorenje 220 1 z dodatno steno 345 I z dodatno steno Na vaš poziv pridem« 84MO) 2.100.000 din 2.500.0$® <2 2.500 00$ C iss; 00.00011" n takoj! 0 NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na nasl°v Priimek in ime:________________________________________ Ulica in hišna št.:_____________________________________ Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:_____ ZAHVALA Ob smrti naše drage mame ROZALIJE KOŠAK iz Šentruperta se iskreno zahvaljujemo vsem njenim in našim prijateljem za &fe ,Q\. sožalje in cvetje, s katerim ste jo obsuli ob slovesu. Iskreno zahvalo^ gujemo čč. sestram za dolgoletno iskreno prijateljstvo in nego v njene bolezni. Hvala g. župniku za opravljeni obred, pevcem, sose in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjem p0«1 Vsi njeni A ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil FRANC ERJAVEC Gor. Suhadol 2 Iskrena hvala vsem, ki ste ga še zadnjič spremili na njegovi zadnji Pjja. posebno še obema sosedoma za vsestransko pomoč, Franciju brc ku za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta ANA PAVLIN iz Družinske vasi 31 jjkjlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, vašča-°m m vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji aarovali vence in cvetje. Še posebej se zahvaljujemo poklicni gasilski noti DO Gorjanci-tozd Avtobusni promet Novo mesto, osebju PJošne bolnišnice, gospodu župniku, pevcem in govornici za poslovil-v besede. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 43. letu starosti nas je nepričakovano zapustil skrbni mož, oče, brat in stric IVAN KOLEGAR iz Dolenjega Polja 11 pri Straži Prisrčna hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, darovali vence, cvetje, denar ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala družinam Gimpelj in Bradač, vaščanom, sodelavcem Žage in Stoli Novoles, razredničarki in sošolcem 4. letika SŠGT, pevcem za ganljivo petje, govornikoma za poslovilne besede in g. župniku za opravljeni obred. Njegovi ZAHVALA V 88. letu starosti nam je umrla naša mama, babica, prababica in teta TEREZIJA BARLE roj. Čebular iz Velikega Gabra 21 Najlepše se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, izrazili sožalje ter jo v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala KS in organizaciji ZB Veliki Gaber, delavcem Petrola iz Trebnjega, pevcem in duhovniku. Posebno se zahvaljujemo dr. Vilfanovi in dr. Žlajpabovi ter patronažni sestri Gačnikovi. Iskrena hvala vsem! Sinovi in hčere ZAHVALA iMU j V 89. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta MARIJA PIRNAR iz Hrastja pri Mimi Peči kkteno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaš-°m Hrastja in Dolenje vasi za izrečeno sožalje, darovano cvetje in n0m°C v !ežklh trenutkih. Posebej se zahvaljujemo sosedom za večlet-Q P°m°č in prijaznost, ki sojo izkazovali naši mami. Hvala župniku za kak i)en-' °kred in pevcem za poslovilne pesmi ter vsem, ki ste nam orkoli pomagali in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA * * Po težki bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga SONJA PLUT roj. Brunskole iz Šentjerneja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pokojni pomagali med težko boleznijo, sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki soji darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA 1 V 62. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, ata in stari ata POLDE ŠTEPEC iz Dolnjih Prepreč 8 pri Šentlovrencu Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali in izrazili sožalje s stiskom rok ali cvetjem. Posebna zahvala lovskim družinam, zlasti družini Velika Loka za ves trud in poslovilne besede, izrečene ob odprtem grobu, pevskemu zboru iz Grosupljega in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti moje drage mame MARIJE NOVAK iz Nestoplje vasi 8 pri Semiču ***» zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, znancem in vašča-hvali' nesebično pomoč, tolažbo ter izrečeno sožalje. Posebej se za-[)U S mxdružinama Didovič in Plut, OO ZZB NOV Kot pri Semiču, ^Hiešk^h’ govornicama Ivanki Šuštaršič in Nežki Bezek, osebju no-P°du k 6 i °'n'*n'ce ‘n praporščakom. Hvala cerkvenim pevcem, gos-sPtem'|a*i.anu 7a 'eP° opravljeni obred ter vsem, ki ste mojo mamo po-1 k zadnjemu počitku in njen grob zasuli s cvetjem. Žalujoči hčerka z družino in ostalo sorodstvo Zaman le iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 55. letu'starosti zapustil naš dobri mož, ate, sin, brat in stric FILIP PUCELJ iz Škovca pri Tržišču Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč, posebno Lindičevim, Gačnikovim, Metalni iz Krmelja za vso pomoč, govornikoma Jamšku in Močniku ob odprtem grobu, godbi iz Sevnice, gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Fani, otroka Stanko, Marinka, mama ter ostalo sorodstvo kif v. s A Kje si, ljubi mož, očka, kje tvoj zlati je obraz, kje tvoje zlato je srce, kje tvoje pridne so roke, ki skrbele so za nas? ZAHVALA V najlepšem obdobju življenja, star komaj 36 let, nas je zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat, vnuk, nečak, bratranec, zet in svak :*\ ALOJZ KLOBUČAR iz Črnomlja ki ;en° se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom z Zadružne ceste in iz Ul. 11. avgusta, prijateljem in znancem, naš7 n?m. Pomagah v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, podarili vence in cvetja ter tako številno spremili Um . Jzeta na njegovi poslednji poti. Posebno zahvalo izražamo DO GOK Črnomelj za pomoč in raz-ra?^VanJe v času bolezni ter za organizacijo pogreba, tov. Panjanu za poslovilne besede, učencem 3.c in 8.b zah v ■ tirana Jarca Črnomelj za darovano cvetje in gospodu župniku za opravljeni obred. Prav tako se K^jujemo dr. Ninoslavu Radovanoviču in njegovi zdravniški ekipi klinike za srce in ožilje iz Sremske en,ce, ki so se trudili ohraniti njegovo življenje. Vsem ponovno prisrčna hvala! Žalujoči: žena Jožica, sinova Robi in Gregor, mama Marija in ostalo sorodstvo Ljubezen, delo, skrb in trpljenje, draga mama. Tvoje je bilo življenje. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, babica, prababica in teta TEREZIJA ZUPANIČ iz Vranovič 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje, ustno ali pisno izrazili sožalje ter pokojnico v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala OOS KOVINAR Črnomelj, ZB NOV Črnomelj, DPO in KS Litostroj Ljubljana, ŽTO TOZD U VP Novo mesto, OOS TOZD Gozdarstvo Črnomelj, DO BETI Črnomelj in MPŽ BELT Črnomelj, tov. Starihovi za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru iz Črnomlja za lepo zapete pesmi pred flomačo hišo in obredom ter gospodu župniku iz Podzemlja in Črnomlja za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Očka, če hi vedeli, kako smo vas ljubili, se od nas ne bi nikdar poslovili. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 60. letu starosti zapustil naš dragi mož, ljubi ali. stari ata, brat. stric, boter in svak PETER BLATNIK iz Grmovelj 37 'skreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali /-n« m cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji priti. Posebno zahvalo smo i/n‘0Sebju intenzivnega oddelka bolnišnice Novo mesto. M KZ Krka Novo mesto TZO Škocjan, sindi-rt. OOZCD, ZP Šentjernej ZD Škocjan, GD Grmovlje, Škocjan, Dole, Zagrad Toma/ja vas, Zbure, Bela (lr,r. cv' Dolenjskemu oktetu za zapete žalostinke, tov. Smrekarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, hvala?' ^eB'°vič za vsestransko pomoč ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred Vsem se enkrat iskrena Žalujoči: vsi njegovi Ljubezen, delo, skrb in trpljenje, draga mama — tvoje je bilo življenje. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča ALOJZIJA HROVATIČ rojena Turk iz Stranske vasi 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali toliko prelepega cvetja, ustno ali pisno izrazili sožalje ter pokojno v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala zdravstvenemu osebju kirurškega in intenzivnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, OOS SGP Pionir-tozd MK1 SI, DO Dolenjka. GD Stranska vas, Šmihel, La-kovnice, gospodom dekanu in prodekanu za tako lepo opravljen obred, še posebej gospodu dekanu za prelepe besede slovesa, pevskemu zboru Ruperč Vrh za čustveno zapete pesmi in tov. Marjanoviču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 66. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, deda, pradeda, brat in stric RAFAEL KENDA iz Metlike Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Posebno smo hvaležni sosedi Francki Križ za vsestransko pomoč, komandiiju PM Metlika, vsem uslužbencem milice Metlika in Črnomlja, godbi ljudske milice, DO Integral tozd Promet in delavnice Črnomelj, ZB Metlika in klubu upokojenih delavcev »Maks Perc« iz Novega mesta. Hvala za poslovilne besede Ivanu Želcu in Slobodanu Udovičiču. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Tržišče s % * s s H % s * S' S i 5 5 * % JANEZ MIKLIČ Na nedavni razstavi plemenske govedi v Srednji kmetijski šoli Grm pod Trško goro je bila od vseh krav najbolje ocenjena krava Nela iz hleva Janeza Mikliča iz Gorenjih Kamene pri Novem mestu. Lastik pravi, da je odločila njena visoka mlečnost, priznanja pa je zelo vesel, nanj je dolgo čakal. Janez Miklič, drugi od štirih pridnih Mikličevih fantov oz. mož, je po dejanskem stanju p ra v-zaprav na tričetrt kmet, če redno zaposlenim, ki popoldne obdeluje-^ jo nekaj zemlje, pravimo polkmet-' je. Po štiri ure namreč dela pri ^ bratu, ki ima na koncu dvorišča V obrtno delavnico, ves ostali čas pa J je kmet s telesom in dušo, s sled- njo še takrat ko sicer hiti z delom v bratovi delavnici in pogleduje skozi okno na hlev in domačijo. Mikličeva kmetija ni ravno velika, vsega osem hektarov zemlje imajo in od tega komaj polovico obdelovalne, tako da je imajo vedno še vsaj hektar v najemu. V hlevu je 8 krav in dve telici. Odda- ^ jajo povprečno 120 do 130 litrov mleka na dan, ravno sedaj malo manj, saj mlečnost pada, ker zmanjkuje paše. Mleko ima povprečno 4 odstotka tolšče, kar ni slabo. Takega mleka gotovo ne bo težko prodati neposredno ljudem, za kar se dogovarja s še dvema kmetoma, da bi skupaj kupili hladilnik in ga stekleničili ter potem prodajali nekje v mestu. Seveda čakajo, kaj bo rekla inšpekcija. Sicer dela na kmetiji ni malo, Janezu pomaga tudi žena, ki je zaposlena kot šivilia v Novo- teksu in tudi že otroka, ki sta še r osnovni šoli. V konicah, kakršna je na primer spravilo sena, priskočijo na pomoč tudi bratje. Janezu je bilo komaj dobrih 15 let, ko je rak družini vzet očeta. Odločeno je bilo, da kmetijo prevzame on. Naredil je dveletno kmetijsko šolo, kar mu je pri kmetovanju, kot ga zahtevajo današnji časi, seveda v veliko korist. Ker gre razvoj tudi v tej panogi naprej, to niti ni dovolj, spremlja ga z branjem strokovnih knjig in revij, v veliko pomoč pa so kmetom tudi zadružni pospeševalci, pravi Janez Miklič, ki je vedno dober kooperant novomeške zadruge. Kmetija je danes povsem opremljena s stroji, veliko ima svojih, nekaj pa tudi v strojni skupnosti s še dvema kmetoma. Ko je začel, ni bilo na kmetiji nobenega stroja, v hlevu pa par volov in krav. Da je zaslužil za prvi pripomoček, spomni se, da je bila kosilnica, je hodil zidarjem pomagat mešat malto. Kasneje je nekaj let okrog »cimermanil«, da je,kupoval stroj za strojem, naredili pa so tudi lepo novo hišo za mlado družino. Zdaj kot rečeno ob kmetovanju po štiri ure dela pri bratu, kar je pomemben dodaten vir dohodka ob tistem od kmetijstva. Slednji je dandanes majhen, z njim bi bilo življenje bolj žalostno, pravi Janez. Včasih je bilo vseeno malo bolje, doda in še upanje, da bo spet tako, saj »vendar ne moremo pustiti, da vse propade«. Sam kljub težavam in neugodnemu položaju kmetijstva nikoli ne razmišlja, da bi vse skupaj pustil, saj s zemljo živi od malega in je navezan nanjo, prav tako na Gorenje Ka-mence, ki so se v zadnjih letih zelo razvile. Za to so skoraj vse naredili sami ljudje, z delom in denarjem. Ljudje so že vedeli — se spel nasmeje Janez — da se pripravlja nekaj novega, ko sem se z zeleno aktovko pojavil v vasi. S slogo in delom se da vse, meni, in ravno sedaj deia načrte, kako bi ob precej velikem obnovljenem vinogradu na Trški gori obnovil staro zidanico. Gotovo mu bo uspelo, pa naj so časi še tako slabi. Z. UNDIČ-DRA GA Š p 4 P P P P P P P P P P P P P P P P P P P P P 'p P P P *P 'p \ P \ P P P *P P *P P \ P P P P P P P P P P P P P P P *P P P P P P VEČER SPANSKE GLASE OTOČEC — Na Otočcu se bo v jesensko-zimskem času zvrstilo več zabavnih prireditev. Že ta teden bo dokaj pester. Vsi, ki radi zahajajo v disko, lahko pričakujejo ob najnovejši disko glasbi ali evergreenih pravi žur do jutranjih ur. Danes, 19. oktobra, pripravljajo v otoški diskoteki večer španske glasbe, gostom pa bo na voljo cela paleta kvalitetnih primorskih vin in pršuta. Jutri, bo nagradno tekmovanje za izbor najboljšega plesalca v new beatu. Tudi vsi, ki ne blestijo v plesu, bodo prišli na svoj račun — pri tekmovanju s špageti, na primer. V soboto bodo obiskovalci lahko izbirali med najnovejšimi disko ritmi ali pa si bodo v motelski restavraciji ogledali nastop Alberta Gregoriča ali celo zapeli z njim najbolj znane latinskoameriške pesmi. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Po sledeh treh klicev v kontaktni rubriki »Halo, tukaj Dolenjski list« Bralec J. F. iz Novega mesta seje priložil čez urejenost Glavnega trga v Novem mestu, zlasti pa ga je zmotilo, ker sta doprsna kipa Janeza Trdine in Dragotina Ketteja povsem zaraščena z zelenjem. Zanimalo, ga je, kdo je za to odgovoren, hkrati pa je predlagal, naj bi se za primerno urejenost obeh kipov zavzeli tudi na Zavodu za šolstvo, ki deluje na rotovžu. Bralec je menil še, da bi moral biti rotovž kot središčna točka trga lepo urejen in oskrbovan. GG Novo mesto, tozd vrtnarstvo in hortikultura skrbi za urejenost zelenih površin v Novem mestu, zato smo poklicali direktorja tega tozda Franca Bartolja. Bartolj nam je povedal, da so se na rotovžu že dalj časa opravljala večja obnovitvena dela, ki so bila potrebna po požaru. Zaradi tega je bila okoli rotovža postavljena lesena ograja in delavci vrtnarije niso mogli do obeh kipov. Danes(v petek, 13. oktobra, op.p.) pa so že poskrbeli za oba kipa. »Veseli nas, da se Novomeščani tako zanimajo za videz, mesta,« je k temu dodal Bartolj. T. D. iz Novega mesta je klical zaradi urejenosti in delovanja parkirne službe na novomeškem Glavnem trgu. Menil je, da se nikjer na svetu ne dogaja tako kot v Novem mestu, kjer morajo avtomobilisti loviti inkasante. Navedel je primer Ljubljane, kjer je na velikih par- Halo, tukaj Dolenjski fist! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja / bralci. Vemo, da je težko pisati,, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek popoldan, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-6(16. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. kiriščih že večkrat parkiral, pa so inka-santi prišli k njemu že takoj ob začetku parkiranja ali pa po koncu. Odgovor smo dobili na novomeški Komunali, v sektorju za splošno komunalo pri Simonu Štuklju. Štukelj je povedal, da je novomeško parkirišče na Glavnem tru nekaj posebnega, saj čezenj poteka tudi tranzitni promet. Zato inkasanta, ponavadi delata dva na izmeno, težko ugotovita, kateri avto bo parkiral in kateri ne. Prav zato inkasanta pišeta obvestila in jih zatikata za brisalce, avtomobilisti pa lahko parkirnino poravnajo pri njiju ali pa na blagajni Komunale. Štukelj je še dodal, da mnogi vozniki nočejo plačati parkirnine, nekateri tudi pobegnejo. Kdor to večkrat ponovi, ga dajo sodniku za prekrške. Šicer pa je menil, da parkiranje zaradi parkirne službe še ni povsem urejeno. Komunala pa od njega nima nobenega dohodka. J. F. z Broda v Novem mestu nam je sporočil, da njegov sosed A. J. na črno gradi stanovanjsko hišo. A. J. so že prijavili inšpekciji, vendar se gradnja hiše neprekinjeno nadaljuje. J. F. je zanimalo. zakaj urbanistični inšpektor Janez Železnik z Uprave inšpekcijskih služb ne pride nič blizu. Poklicali smo Janeza Železnika, ki nam je povedal, da ve za ta primer, ampak doslej še ni imel časa, da bi si to črno gradnjo ogledal, ker sta za območje 4 občin samo dva inšpektorja. Omenil je še. da se mu zdi. daje A. J. že zaprosil za dokumentacijo na občini. Ob koncu pogovora je zagotovil, da bo dal omenjeno črno gradnjo na prednostno listo in si jo bo v kratkem ogledal. J. S. MORTADELA VELIKANKA V »ŠOPINGU« KRŠKO »Dan za dnem se srečujemo v trgovinah, vsak na svoji strani pulta. Malo pa je priložnosti, da bi se spoznali pobliže.« so zapisali v krški Preskrbi pred tradicionalno jesensko prodajno akcijo. Ta bo tudi letos v soboto, 21. oktobra, od 9. ure dalje pred krškim Nakupovalnim centrom. Trgovci želijo na ta dan predstaviti celoten asortiment blagovnice, da pa kupcem ne bi bilo preveč dolgčas in bo nakupovanje res v užitek, bodo poskrbeli glasbeniki ansambla Dobri prijatelji, za otroke pa plesni studio »Videm«. Poleg ostale gostinske ponudbe bodo trgovci kupcem postregli z letošnjim moštom, pečenim kostanjem, ljubitelji mortadele pa bodo lahko občudovali in pokušali 300 kil težko mortadelno lepotico. Na prireditvi bodo poskušali dobiti tudi ime za to prodajno akcijo, ki naj bi postala tradicionalno srečanje med kupci in trgovci. FOLKLORA VABI KRŠKO Plesni studio »Videm« vpisuje vse ljubitelje ljudskih plesov, pesmi in glasbe v na novo ustanovljeno folklorno skupino. Vpis in prva vaja bosta hkrati v petek, 20. oktobra, ob 18. uri v telovadnici Dijaškega doma Milke Kerin, Krško. kozerya m Tretja kulturno-zabavna prireditev — Predstavitev prospekta — Slovenski običaji, pesmi itd. NOVI KOČEVSKI VREMENAR — Stane Lukavečki bo v kratkem postal uradni »vremenar« za Kočevje. Vremenar Stane SEVNICA Sevniško turistično društvo pripravlja v sodelovanju s krajevno skupnostjo Tržišče že tretje »Jesensko srečanje v Tržišču«, in sicer v soboto. 21. oktobra. Ta turistična, zabav-no-kulturna prireditev bo letos še bolj posavska in slovenska, združili pa jo bodo s predstavitvijo novega prospekta Posavja. »Stane« velja z veliko in malo začetnico — Opazovalnica v Kočevju KOČEVJE — Meteorološka opazovalnica v Kočevju po smrti njenega vodje Oskraja Kopitarja ni več delala. V zadnjih dneh pa spet slišimo po radiu tudi poročila o vremenu v Kočevju. Novi kočevski vremenar je Stane Lukavečki, upokojenec, ki ima meteorološko opazovalnico pri svoji hiši v Prešernovi ulici. Njegova opazovalnica še ni dokončno opremljena. Montirane so že naprave za merjenje temperature zraka, vlage, merilec intenzivnosti in višine padavin (ombrograf), količine padavin (ombrometer) in ekstremni termometri, ki kažejo najmanjše in najvišje temperature v 24 urah. Montirati pa je bilo treba še vetromer (anemografj-napravo za merjenje hitrosti vetra po smereh in UKV postajo ter še napravo za merjenje sončnega obsevanja na kvadratni meter. Stane je povedal, da se bo njegovo delo uradno začelo, ko bo sklenjena pogodba z meteorološkim zavodom, dejansko pa že od'4. oktobra po 3-krat na dan poroča, zaenkrat kar po telefonu. J. PRIMC Tudi letos bo peljal iz Sevnice v Tržišče posebni vlak s približno 500 sedeži. Preden bo vlak ob 10. uri zasopihal prelestnim dolenjskim krajem v Mirenski dolini naproti, bodo pripravili Sev-ničani pester kulturni spored. Med približno polurnim postankom v Boštanju bodo Boštanjski fantje in dekliški oktet KUD Anton Umek-Okiški uprizorili jurjevanje in oglarjenje v pesmi in dejanjih. Na železniški postaji v Jelovcu bodo domačini prikazali delo mlatičev s cepci, čiščenje in peklanje žita in še kaj. V Tržišče bo vlak prispel ob 11. uri in po pozdravu predstavnika krajevne skupnosti bodo potnike z železniške postaje pripeljali z okrašenimi vozovi do prizorišča jesenskega srečanja 89, do šole. Tamkaj bodo za ljubitelje ribolova pripravili na Mirni tekmovanje ribičev. Sledile bodo razne družabne igre in prikaz domače obrti. Za dobro voljo bo poskrbel tudi ansambel Dolenjci. Lačen ne bi smel biti nihče. Kdor si bo pravočasno nabavil vozovnico (po 100.000 din) za posebni vlak, bo lahko potešil prazen želodec z domačimi krvavicami, sirovimi štruklji, matevžem z zemljem, kisle juho z žganci, na vlaku pa že z drobnim pecivom. Na voljo bo tudi divjačina in ribe, pečen kostanj,suho sadje, izdelki iz medu itd. Ob 18. uri bodo vozovi goste oz. potnike posebnega turističnega vlaka odpeljali nazaj na železniško postajo v Tržišču. P. P. PREDSTAVITEV BETINIH MODELOV — Sredi oktobra so na Vinomeru pri Metliki zaključili s predstavitvami Betinih modelov iz kolekcije pomlad-poletje 90, ki sojih pripravili za svoje poslovne partnerje. Na več kot 30 modnih revijah, ki so trajale že od avgusta, so manekenke iz šole, ki deluje v okviru modne sekcije novomeškega Doma JLA, komercialno pa nastopajo preko reklam studia Marka Klinca, predstavile številne zanimive modele, med katerimi so najbolj navdušile kopalke. Kako bodo šli novi modeli v prodajo, je seveda odvisno tudi od cene, o kateri lahko danes le ugibamo, čeprav je eden od predstavnikov velikega zagrebškega trgovskega podjetja dejal, da cena sploh ni pomembna, če je le kolekcija lepa. (Foto: M. B.-J.) Na Primskovem odkrili jamo Čeprav ni velika, ima skoraj vse kraške kapniške oblike —Zasluži, da bi jo čimprej zaščitili Pri širjenju ceste na Primskovo na Dolenjskem so delavci SCT na klancu Kremenjak odkrili podzemeljsko jamo. Vhod vanjo je v pobočju tik zraven ceste. Jamo lahko razdelimo na dva dela. Prvi, vhodni del je dolg okoli 8 m, širok 1,5 m in na koncu visok preko 3 m. V ta del, ki ima po stenah lepe kapniške tvorbe in je v začetku precej strm, je mogoče priti vzravnan in brez opreme. Za drugi del jame, ki je še bogatejša s stensko sigo, pa je potrebna vrv in nekaj plezalske spretnosti. Vhod v ta del je dolg oz. globok približno 6 m, in sicer se navpično spusti ob sigasti skupini, sestavljeni iz. ovalnih krogel. Ta, drugi del jame je precej večji od prvega, saje dolg kakih 7 m, širok 5 in visok preko 8 metrov. V tem prostoru je veliko kapniških zaves, med njimi so nekatere tudi prosojne. Po stenah so različne kapniške tvorbe, najde pa se tudi 1.2 m dolg kap- niški steber. Na dnu jame je na enem koncu precej kamenja, ki seje vsulo ob miniranju, ko so širili cesto, drugi del dna pa se nadaluje v zelo ozkem in neprehodnem, a precej dolgem rovu, kije do polovice zalit s kristalno čisto vodo. Jama na splošno ni velika, kljub temu pa premore skoraj vse kapniške oblike, ki jih srečamo v kraškem podzemlju. Odkritje so si že ogledali člani jamarske sekcije, vendar nam njihovo mnenje še ni znano. Dejstvo pa je, da jama še sedaj ni zaščitena. Tako je dostopna tudi nepridipravom, ki lahko in so tudi že naredili nekaj škode s tem, da uničujejo, kar je narava ustvarjala tisočletja. MIHA OVNIK Pravilni romi jezik je za Rome preteži Verica Hudorovac prvi mednarodni ro$ ski šoli v Beograd E ČRNOMELJ - Svetovni tj greš Romov je pod P0kroV®3 stvom Unesca letos prvič org*" ral mednarodno letno r°nis'<0 j. Tokrat je bila ves julij v Beo#*J | po programu Unesca pa naj bo j L la 10 let, med počitnicami, & , i vsako leto pa bi bila v drugi b j Načrtovali so, naj bi se šole u* J učenci iz desetih evropskih d®. Indije, žal pa so prišli otroci k' goslavije in Finske. Med 30 uo_ ženci jih je bilo iz Slovenije o. vztrajali do konca letošnjega nja. Z Dolenjske je edina ostajaj v Beogradu Verica, riu vac iz Kanižarice pri Črno«j| e trije pre*a odpravili domov. . medtem ko so se Pouk, ki je trajal po tri uj* dan. je zajemal štiri P1 n i “3 romščino, romsko kulturo, et gijoin hindi jezik, eden od cilj. ^ le pa je bil tudi. da bi se otro1 seboj bolje spoznali in da bi 1 okrepila samozavest. Proštov Jj so predavali priznani strokovnjajj vendar je bil program za otrok L težak. To je potrdila tudi Ver^J hkrati priznala, da je takšna o , izobraževanja zelo dobrodosi j bila v letno romsko šolo še pnP Ijena iti. , »Uradni jezik v šoli jebil*' ,-v vaški, saj bi se v romščini tezk^J razumeli. Šele ko sem Pr'š'a' Beograd sem spoznala, daf # govorimo pravilne rorn.^:,n |^Vf pak smo prevzeli že veliko skih besed. Pravega romske? ka pa se ni tako lahko nauči . , I tf3l mi to uspelo, bi morala šo več kot mesec dni,« pove ' cer učenka 5. razreda v Lo M>l Verica Hudorovac PSI NASTOPILI MIRNA Prejšnjo nedeljo dne je bil na Mirni kinološki PrJ J - ‘nosfOL katerem je prikazalo spretnos okrog 40 psov. Na prireditvi skem nogometnem igrišču s ^ i poleg psov domačega drušf ^ jenci« republiškega centrai !z ^ ter osi KPD Dob in UNZ Novo ter psi KPD Dob in 1 Slovenil* Moja studio Lestvica narodnozabavne Studia D in Dolenjskega lista I; Žrebje ta teden dodelil nagrado Studia D MARIJI CENTA iz Dol pri Liliji Lesi je ta teden z dvema novima skladbama takšna: 1(1) Slovenci smo veseljaki ANSAMBEL I. RUPARJA 2 (2) Glažek je nalit ANSAMBEL F. MIHELIČA J (5) Vsak na svetu ANSAMBEL M. KAPŠA 4 (6) Slovenska polka SLOVENIJA 5 (3) Kaj pa zdaj? — ANSAMBEL J. BURNIKA 6 (9) Gremo v Planico — GORENJCI 7 (4) Šopek za mamico Rž 7 (7) Florjanska polka VESNA 9 (8) Ča5a sreče TONI VERDERBER 10 ( ) Moja Gorenjka VESNA Predlog za prihodnji teden: Hrepenenje v dežju VESNA Glasujem /a: .14« LEPOTA PODZEMLJA — Sigasta skupina, dolga nad dva metra. (Foto: M. O.) Moj naslov: Kupone pošljite na naslov. Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto MEDNARODNA ZLATARSKA RAZSTAVA CELJE Od 13. do 20. oktobra je v lapidariju tukajšnjega Pokrajinskega muzeja XXII mednarodna zlatarska razstava, ki jo spremlja vrsta drugih prireditev. Razen predstavitve zlatarskih izdelkov obsega program še slikarsko in filatelistično razstavo, komercialne dneve, nastop slovenskih filharmonikov, strokovne pogovore o zlatarstvu, urarsko delavnico itd. OPROSTITE, TIK PRED PENZUO SEM Moram vam jasno in glasno povedati, da z vašim delom nismo zadovoljni, tovarišica Klotilda Zračnik, je dejal brez ovinkov tovariš sekretar. — Razstresena sem. veste, leta, utrujenost, se je izmotavala tovarišica Klotilda. Vse to je res, vendar so napake pri vašem delu le malce prevelike, ni hotel odstopili tovariš sekre- - Tik pred penzijo sem, veste, je zaigrala na zadnjo karto tovarišica Zračnik. Če je tako. pa kapo dol, seje pričel topiti tovariš sekretar. Na drugem koncu Repičeve drageje imel pogovor tovariš Rdečnik s tovarišem Sindikaličem. Med delavci vas je premalo videti. Očitek sprejmem. V teh burnih dneh je delo sindikata skoraj v ilegali. Res premalo izstopamo, premalo se angažiramo. Postali ste pravi Pisarniški molj: dvigujete telefonsko slušalko, toda več kot pol pogovorov je zasebnih. Delo na terenu je moja slaba točka. Pa ne samo na terenu, tovariš Sindikalič. Tudi v pisarni ste ne-učink o viti. Kdaj boste odgo vorili na dopis z Zveze? Še danes. Zametal se mi je v gori papirja. Naj se to več ne zgodi! Morate me razumeti. Za vašo neučinkovitost skoraj ni opravičila. Pa je. Na sindikat sem prišel iz delovne organizacije Hitrošiv. To veste. Najbrž vam ni znano, da sem tik pred penzijo. Po izteku delovne dobe bom moral živeti od penzije. Razumem vas. Popolnoma vas razumem . v je i Direktor vseh direktor) razkurjen. n« i Malomarni ste. Poi njet» zanesljivi. Poleg tega ^ Kar poglejte se v ogl^eii me >d penzijo! Nikarg“ Morate pred penzijo. Vi pa prea Koliko let delovne imate ttti? V na i itd \ visi ‘t- Monfi0 ^jjo >d I' devetnajst let. sem. kajne? Toda Pn i/v/ GAŠP^,1