Časopis slovenskih c lelavcev Ljubljana, 13. junija 1996 ☆ številka 27 ☆ letnik 55 ☆ cena 230 SIT Miloš Pavlica, predsednik Delavske zveze in poslanec ZLSD, v intervjuju: Smo stranka s samozavestjo in čisto vestjo. Levico je treba združiti In z njo zmagati na volitvah! stran 3 Lidija Jerkič, pravnica Skei »Dobro je, da smo se o novi pogodbi dogovorili brez stavke, kar je v primerjavi z negospodarstvom zelo velika razlika. To smo občutili tudi pri prezen-tiranju našega dosežka. Če bi podpisali po stavki, bi v vseh medijih dobili prostor v špici dnevnih vesti, tako pa so podpis, čeprav bo urejal pravice za skoraj 100.000 zaposlenih, nekateri popolnoma ignorirali. Zaradi tega sem bila kar malo užaljena.« Več o podpisu kolektivne pogodbe za kovinsko in elektroindustrijo ter livarne na strani 5. Strokovnjaki poučujejo poslovneže, da je denarja pri nas dovolj, le znati ga moramo PObrati! _________stran 8 se medicinske sestre opozarjajo, da je njihovo delo podcenjeno. Marija Frančeškin dodaja, da »ta kratko vlečejo« predvsem bolniki. stran 10 Prepočasno reševanje Tamovih problemov Do začetka tega tedna so začele poslovati že vse nove družbe, ki so zrasle na zdravih temeljih Tama, razen Kovačije. Tamovci so v nove družbe že razporejeni, nimajo pa še ustreznih sklepov oziroma odločb, čeprav bi jih morali po dogovoru prejeti že v ponedeljek. “Vsi problemi se rešujejo tako počasi, kakor da ne bi imeli opravka z ljudmi, ampak s stvarmi,” opozarja Drago Gajzer, predsednik Skei v Tamu. Čeprav je minister za delo, socialne zadeve in družino Tone Rop ta mesec že dvakrat obiskal Tam in Maribor, kasni tudi program razreševanja delavcev, ki so morali po stečaju v odprto brezposelnost. Skei te dni ažurira spiske članov, ki jih bo zastopal v stečajnem postopku. Doslej je Skei za zastopanje v stečajnem postopku pooblastilo 3400 zaposlenih. Uradnih podatkov sicer ni, neuradno pa se po Tamu šušlja, da dolguje bivšim 6600 delavcem več kot 10 milijard tolarjev na račun premalo izplačanih plač in drugih prejemkov. Delavci pričakujejo, da bodo iz stečajne mase prednostno dobili vsaj aprilske in majske plače ter regres. Tamovi sindikalisti imajo za vložitev terjatev v stečajnem postopku samo dva meseca časa. Ker vsega ne morejo opraviti naenkrat, bodo najprej pomagali zaposlenim v novih družbah, nato še tistim, ki so izgubili delo. V prvi polovici julija pa bodo vse preostale bivše delavce Tama pozvali, naj se oglasijo v pisarni Skei, pravi Drago Gajzer. TK. v_______________________________________________ Presenetljivo naročilo Danes je prišla presenetljiva vest, daje podjetje iz Savdske Arabije naročilo SOOTamovih avtobusov. Tolikšnega števila avtobusov Tam ni naredil in prodal že več let, zato bo arabsko naročilo zahtevalo maksimalne napore njegovih strokovnjakov, pa tudi delavcev za stroji. Naročilo daje družbam, nastalim naTamovem pogorišču, več obetov za uspešno poslovanje, kot so napovedovali skeptiki in različni strokovnjaki. Naročilo bo po besedah Jožeta Lukariča, direktorja Vozil, zaposlilo kar 500 delavcev. Posel bo pomagal tudi Am-Busu-iz Ljubljane, saj so bili njegovi delavci že nekaj časa večinoma doma. Krška papirnica ne bo podržavljena Državni zbor je danes namesto potrditve paketa zakonov o izvajanju socialnega sporazuma končal le obravnavo prodaje Vidma Krško, ki je nastal iz bivše Tovarne papirja. Predlog za po-državljenje tega podjetja so poslanci zavrnili, saj bi sicer državno blagajno obremenili za več sto milijonov mark, veliko več, kot je proračun namenil za sanacije drugih velikih industrijskih podjetij. Minister Metod Dragonja je poslancem zagotovil, da bo vlada skušala doseči višjo prodajno ceno tovarne, kije z javno dražbo prešla v last čeških kapitalistov. Vlada bo vztrajala pri razjasnitvi nepravilnosti v poslovanju podjetja iz Krškega, tudi morebitnega oškodovanja družbenega premoženja. Njen cilj pa je ohranitev delovnih mest in ravoj papirne panoge, obljublja minister za gospodarske dejavnosti. F K _____________________________________J Novi davki bodo verjetno le bolje polnili državno malho stran 8 Vladi je uspelo revoltlrati najstrpnejšega med sindikati -kulturnike Več v Zaupniku Gradbinci uTtraiain nri «4.tiaJajU pil svojem, še naprej zahtevajo pet odstotkov več, kot jim daje splošna pogodba Več v Zaupniku Oeiaiska enotnost 13. junija 1996 DRUGA PLAT m delodajalec. ■ ' m“Je nezakonito prenehalo delovno razme- ne zahteva sodne,a varstva v skladu z zakonom^ Ta dopolnitev je bila sprejeta V ZAŠČITO DELAVCEV, ki JIM JE NEZAKONITO PRENEHALO DELOVNO RAZMERJE. Znjo se rešuje ------------------------------------------------------y-------------------- ...... ................... . sodelov.?nja, sindikatm- toJ&* ™ odnos ministrstva do dela- Nova zakona za delovna razmerja in m pokojninsko in invalidsko zavarovanje, spremembe in dopolnitve zakonov o inšpekciji dela in o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti nastajajo brez _____ . . . . . Upam, da na tem ministrstvu ne začenja prevladovati miselnost, ki DELAVEC ZAVAROVAN ZA to« «/.. varovalni pr,mer nastop,, g,edo delavcu ,z tega zavarovanja prav,- Gregor Miklič V. _____ Bela krajina vabi brigadirje MDB 25. Ma v Semič V soboto so se na že tradicionalnem srečanju pri Šternu na Ježici zbrali ljubljanski brigadirji mladinskih delovnih brigad. Na vsakoletnem srečanju, ki se ga udeležujejo tudi že brigadirji mlajših generacij, ki so svojo mladost preživlja-ni na mnogih delovnih akcijah, ponovno ožive spomini na čas prostovoljnega dela, vesela doživetja in tovarištvo. Nekdanje brigadirje še danes vežejo prijateljstvo, solidarnost in humanost, ki jih danes vse bolj pogrešamo. Na srečanju so se dogovorili za udeležbo na proslavi 50. obletnice gradnje proge Otovec-Bubnjarci, ki jo organizirajo klubi brigadirjev, občine in ZZB Bele krajine in Dolenjske. letos mineva tudi 50 let od začetka več delovnih akcij v Sloveniji in Bosni (proga Brčko-Ba-noviči). Proslava bo na dan državnosti, 25. junija, ob 11. uri v Semiču. Prijavilo se je že preko 100 brigadirjev iz Ljubljane. Odločili so se za prevoz s posebnimi avtobusi (ne z vlakom, kot je bilo prvotno predlagano). Številno udeležbo so najavili tudi klubi brigadirjev iz Kopra, Gorenjske in Štajerske, največjo udeležbo pa v Semiču pričakujejo z Dolenjske, iz Bele krajine in Kočevskega. Pripravljalni odbor, ki ga vodi semiški župan Ivan Bukovec, bo poleg bogatega kulturnega programa poskrbel tudi za razvedrilo in belokranjske specialitete, na željo udeležencev bodo poskrbeli tudi za ogled belokranjskih naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Avtobusi iz Ljubljane bodo odpeljali s Kongresnega trga 25. 6. ob 8. uri. Vsi, ki se žele udeležiti proslave in se še niso prijavili, naj to store do 14. junija na sedežu Kluba brigadirjev MDB pri MO ZZB Ljubljana, Komenskega 7 (vponedeljek ali sredo dopoldne), tel. 13 25 242. Tilka Blaha Zoper podiranje spomenikov NOB in patriotizma Nekdanji prebivalci, pretežno Slovenci, ki smo ostali po izselitvi kočevskih Nemcev in tisti, ki smo se v Gotenico priselili med vojno, smo se tudi letos sončnega L junija tradicionalno srečali v Gotenici. Zbrala se je večina živečih, torej več kot 70 iz vseh krajev Slovenije. Tako prisrčno srečanje, pozdravljanje, obujanje spominov pa nam kvarijo razmere in se resno sprašujemo, kaj bo jutri z našo, po danih naravnih lepotah in bogastvih, domovino Slovenijo. Desničarski skrajneži že dolgo časa skušajo izničiti naš narodnoosvobodilni boj v vseh njegovih podobah. Zazdaj so se vrgli kot nenasitne hijene na neme spomenike NOB, seveda najprej v Ljubljani, ki naj bo “zgled", potem pa bodo umazan plaz uničevanja sprožili po vsej Sloveniji. Zato tudi mi odločno zahtevamo, naj tako imenovani “pomladniki ” takoj prenehajo umazano raboto, kajti s prenehanjem vandalizma bi morda res kaj prispevali k spravi in se, če imajo sploh kaj volje, lotili sposobnega dela za blaginjo vse Slovenije. Delavska enotnost Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:................................ Naziv podjetja ali ustanove:................... Naslov:. Podpis naročnika: Mi, nekdanji prebivalci, zbrani tukaj, smo se ob spominu na naše pokojne svojce in krajane z vsem spoštovanjem spomnili tudi našega prečudovitega dušnega pastirja, župnika Josefa Gliebeja, kočevskega Nemca, ki se ni hotel izseliti, ampak je kljub grožnji vso vojno ostal z nami, torej zvest slovenstvu in O F. Umrl je kot duhovnik bisemomašnik v Dolenji vasi pri Ribnici. Kot skromen spomin nanj in za druge, bomo do prihodnjega srečanja pripravili kratek zapis. Hkrati se vsi prisrčno zahvaljujemo gostiteljem Gotenice, ki so nam iskreno pomagali, da je srečanje bilo uspešno. Ta protest sprejemamo vsi zbrani soglasno in imamo tudi podpise in naše naslove. Udeleženci srečanja v Gotenici Verniki nismo videli, kar smo pričakovali Čeprav je papež odšel, še vedno gospo dr. Matejo Kožuh-Novak obira Marija Vodišek. To je že tretja ženska iz Ljubljane: 1. Trude Koenig, Maroltova 14, Ljubljana; 2. Herica Kumer, Pot na Fužine 1, Ljubljana; 3. Marija Vodišek, Kogojeva 8, Ljubljana. To so tiste grozne ženske, ki veliko pišejo v Delo, v pisma bralcev, in ljudem se ježijo lasje. Marija Vodišek piše, da Katoliška cerkev ni nikoli učila ubijati. Res je, da je Cerkev zidana stavba, torej ni Živo bitje, ona ni učila ubijati, ampak so učila živa bitja, duhovščina -škof Rožman. Zapoved ne ubijaj! so spremenili v le ubijaj! Kaj se je dogajalo v Kozlarjevi gošči in pri sv. Urhu. O groza! Kaj piše v knjigi Silva Grgiča. O strahota! Kdor je prečkal knjige, ve, kaj so delali okupatorjevi pomagači. Ženskam rezali prsi, parali trebuhe itd. O vsem tem pa tri ženske zelo molčijo. Če bi okupatorjevi pomagači ne ubijali Slovencev(k), ne bi bilo nobenih po-■ bojev. Na Teharjih in v Kočevskem rogu ne bi bilo niti ene kosti. To mora vsak razumeti. Ženske pa mislijo, da bi jih morali (okupatorjeve pomagače) za storjene zločine poljubljati, objemati. To ni mogoče, ker so si zaslužili za grehe kazen. Tudi Bog dobro plačuje in hudo kaznuje. Škof Rožman je v peklu. Šv. očeta zemeljskega Boga smo Z velikim veseljem pričakovali zato, da nam bo naredil na prizorišču res takšne čudeže, kot jih je naredil Jezus: 1. hrome bolnike bo blagoslovil, molil čudežno molitev in bo takoj nastal čudež, da bodo bolniki zdravi in gi- jih želimo videti? Hočemo si na vsak način ogledati razne čudeže. Ker ni bilo čudežev, vera izgublja velikanski ugled. Čudeži pa vero utrjujejo. Torej pravi, resnični čudež ne kakšni goljufivi čudeži. Kateheti so nas pri veronauku leta in leta učili, razlagali o čudežih, kijih je Jezus delal torej duhovščina pa tega nikoli ne dela in ne pokaže čudežev. Nikoli v življenju nismo nič videli. Če pa to ni nič res, kar so nas kateheti učili, razlagali, potem ni potrebno, da imamo cerkev in duhovščino, ki nas samo vara in ne dela čudežev. Cerkve naj gredo v stečaj, duhovščina, ki ne dela nič čudežev, pa naj gre na zavod za zaposlovanje, menijo vsi verniki, ki so bili naplahtani o raznih čudežih v preteklosti. Na ta članek si želimo, da bi prišlo zelo veliko odgovorov iz cele Slovenije. Milena Konečnik, Škofja vas 120 hjava po obisku papeža Glavni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije z obžalovanjem ugotavlja, da je bil obisk papeža Pavla Janeza II. v Sloveniji spolitiziran. Dogodilo se je prav tisto, na kar smo opozorili v pismu, ki smo ga pred tem poslali papežu. Našo organizacijo sestavljajo ljudje različnih nazorov in prepričanj, mnogi med njimi so verniki. Vse nas je prizadela ocena, da je bila NOB nasilna komunistična revolucija in državljanska vojna, v kateri je brat dvignil roko nad brata. Ta krivična ocena je zabolela večino Slovenk in Slovencev, ki imajo, kot kažejo številne raziskave javnega mnenja, spoštljiv odnos do NOB, do borcev ter do vseh žrtev okupatorjev. Ali takšna pristranska presoja preteklosti povečuje ugled in vpliv Rimokatoliške cerkve na Slovenskem, naj presodi sama. Že večkrat smo izrazili obžalovanje za posamezna ekscesna dejanja in krivice, povzročene hote ali nehote v vojnem metežu, ter obsodbo in našo človeško prizadetost ob tolikih ugaslih življenjih po končani vojni. Nikoli pa izrazili kesanja za to, da smo se uprli okupatorjem in tako slovenski narod rešili pred uničenjem. Na spravo, ki bi pomenila priznanje tistim, ki so sodelovali z okupatorjem, ter obsodbo tistih, ki so se okupatorjem uprli, ne pristajamo. Žavzemamo se za vrnitev sožitja med vsemi Slovenci, ki smo ga v preteklih desetletjih že ustvarili. Ivan Dolničar, predsednik ZZB NOB Slovenije bljivi - to bi bilo zanimivo gledati: 2. kruh bo blagoslovil, molil in bo nato nastalo ogromno kruha, da se bodo lahko vsi brezposelni najedli v celi Sloveniji - to bi novinarji takoj lahko slikali; 3. iz ilovke bi papež naredil človeka po svoji podobi in nato bi vanj dihnil - in nastal bi lep živ Adam. Tako je naredil Bog. Papež je njegov naslednik in lahko dela čudeže, ker mu je dovoljeno, od Boga. To bi bilo zanimivo gledati in novinarji bi slikali prej ilovko, nato živega Adama. Toda veselje prebivalcev Slovenije je padlo v vodo, nismo videli nobenega čudeža, ker ga ni naredil tako kot Jezus. Sveti oče je prišel, doživel veličasten sprejem, dobro je spal, imenitno jedel in nam zapustil žalosten spomin BREZ ČUDEŽEV, ki smo si jih tako želeli videti. Širila se je med domovi vesela novica, da bo mariborski škof blagoslovil, molil čudežno molitev in bo takoj nastalo 6 milijard tolarjev. Pa ni bilo nič čudeža. Torej tudi škof ni hotel narediti čudeža, da bi kupe tisočakov videli in novinarji slikali. Papeža ni varoval vsemogočni Bog, ampak ga je moralo varovati 1000 nezadovoljnih policistov. Torej prebivalci sedaj šepetajo: 1. Boga ni, zato ni papeža varoval; 2. Morda je Bog, pa papeža ne mara, zato ga ni varoval; 3. Bog je papeža zapustil; 4. Angeli varuhi ga tudi ne marajo, zato ga niso varovali. Vsak drugače misli s svojo glavo in ugiba zdaj tako ali kako drugače, torej policija je imela sitnosti. Če bi še kdaj prišel na obisk, bi moral sporočati, kakšne čudeže bo naredil, brez čudežev pa ne potrebujemo nikogar, menijo verni občani. Vse tri naštete Ljubljančanke naj torej vsaka posebej takoj odgovorijo na ta članek. Zakaj Jezusovi nasledniki ne ubogajo in ne nadaljujejo čudežev? Zakaj Slovenci ne smemo videti čudežev, ker si iKIBMRAM. "Hura! Sprejet Jer se je nenadoma razleglo po vsej cvetoči deželici. (Cvetoči zato, ker je pomlad in je zaradi pomladi vse tako lepo, da rožice še celo po drevju rastejo in ne le po tleh in po parkih; in dišijo, dišijo in še dišijo. Potem pa še nekaj časa dišijo v naši cvetoči deželici.) (Sicer pa so rožice po drevju rasle že v aprilu, kar pa ni njihova krivda, saj niso mogle vedeti, da se bo stvar zavlekla čisto do konca maja.) Ampak to niti ni tako zelo važno, saj so za cirkusom Orfei - mado-na, neprestano se motim! - za cirkusom Wojtyla, ki je imel predstave kar na treh krajih naše cvetoče deželice, pospravili tri smetišča kar tako, mimogrede, brez problemov. Saj je bilo dovolj denarja, da so smeti nastale, pa ga je bilo potem seveda tudi dovolj, da so se pospravile, kamor spadajo. Smeti namreč. No, pa tudi to niti ni tako zelo važno. Bolj pomembno je, da se je po naši cvetoči deželici nenadoma kot strela z jasnega razlegalo, da je sprejet. In da so se ljudje od same radosti in veselja in drugih takih reči kar objemali in potem še nekaj časa objemali in skakali eden drugemu v objem (in tudi iz objema ven, da so to lahko potem ponovili) in se imeli radi in sploh. In da bo to pisanje bolj seksi: od same radosti in ljubezni so nekateri celo otroke delali, da nas bo drugo leto več, nekaj let pozneje pa nekaj več brez dela - kajti: kot vemo, delo utruja in še preveč časa vzame... Torej velika sreča je zavladala v naši cvetoči deželici, pa ne le zato, ker je cirkus Orfei- madona, že spet! - torej cirkus J&P II. -spokal svoje stare kosti tja, kamor spadajo, ampak zato, ker je bil končno le sprejet. In ker so minile vse skrbi in vse težave in ker je brez problemov in s preklicano splošno stavko spet brezhibno uspela prekrasna, čudovita, enkratna, pa vendarle že nekajkrat ponovljena prevara: sprejet je bil! Soglasno, seveda pa tudi ne, ampak sprejet je bil! Močno in sploh krasno sprejet je bil socialni nesporazum! Janez Tazmatran, ki vedno nekaj tečnari in za svoje delo strašno nesramno hoče tudi plačilo in ki ga končno vse skupaj figo briga (za delo naj se briga, pravi njegov menedžer), sicer pravi, da ne ve, kako naj preživi s tistimi sedemintridesetimi jurji, ki jih dobi le, če jih dobi in kadar jih dobi... - toda v naši cvetoči deželici je to zelo vseeno oziroma še bolje: nevednost je pač prelepa čednost! Saj tudi njegovi menedžersko plačani šefi nič ne vedo, posebno pa ne, kako naj tovarno peljejo, da bo bolj uspešna in da bo več za take tečnobe ostalo, kot so Janez Tazmatran in Micka Zgaranka in Smajo Zmatranovič in drugi taki tiči. In najbolj krasno je, če taki tiči sploh ne vedo, kako slabo živijo, pa če tega ne ve njihova mularija, pa tudi ne pogajalci in ne ministri in ne vlada in ne poslanci, direktorji, kriminalci, pa tudi ne menedžerji in drugi taki tatovi. Najbolje je, če nihče nič ne ve, ker se potem nihče nič ne sekira in je potem tako lepo v naši cvetoči deželici, da rožice celo po drevju rastejo, ne samo po tleh, pa tudi inflacija tako ljubko raste in cene z njo vred še bolj, da o markici niti ne govorimo, saj gre dol, kar dol pod 90 sitov, da je za izvoznike bolje, ko imajo z manj denarja tudi manj skrbi in računanja, kam ga bodo dali, hudiča fr-damanega. Ja, hura, sprejet je! so vpili presrečni proletarci, garači pa so umetniške avtograme narisali in žige pritisnili in nazdravili z vinčkom, z žlahtno kapljico, da so z njo grenkobo poplaknili in slabo vest odplavili, če so grenkobe in slabe vesti sploh kaj imeli... in srečneži, proletarci, v svojem veselju sploh niso opazili, kako jim je na glavo padel sveženj novih davkov. Niso opazili, kako mati država z eno roko daje, z drugo pa jemlje. In niso opazili, da v cvetoči deželici cvetočega gospodarstva nihče ne zagotavlja, da bodo vsaj tisto revščino redno dobivali, ki je bila s »sporazumom« tako uspešno »zagotovljena«. Zakoni so pa tako ali tako le zato, da so v njih luknje za legalne kršitve. Mali Mišo, tatinski mulček, ki je tako majhen, da ga vlada in druga taka jajca niti ne opazijo, tudi če ga dvakrat ali trikrat pogledajo, - tisti Mišo, ki si včasih (sam hudič ve, zakaj!) zaželi pomarančo (ali dve), pa zdaj tam mimo, kjer Albanec pomaranče in druge take reči prodaja, hodi z zavezanimi očmi. In tako so vsi problemi rešeni: vlada mulčka Miša ne vidi, Mišo pomaranč ne vidi, tisti, ki je te dni k sosednjemu kiosku prišel s še novejšim mercedesom po cigarete in časopis, pa tudi ne vidi, da bi Mišo pomarančo ukradel, ker Mišo pač pomaranče ne vidi. ..In da ne bi bilo izjem, davkarija novega mercedesa ne vidi in policija tatov ne vidi... In tako so vsi problemi rešeni. Tako rekoč vse muhe na mah! Morda malo zamotano povedano, da me skrbi, ali bodo tisti tam zgoraj sploh razumeli, ko so tako učeni. Sicer pa lahko mene vprašajo, ki sem Brane Praprotnik Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije * Izdaja ČZP Enotnost, 1000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor: Marjan Horvat, tel. 313-—--------------— 942, 132-61-92, faks 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 ■ Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Tomaž Kšela (Sin- dikati), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotografija) m Jožica Anžei v p B Delavska enotnost 13. junija 1996 INTERVJU Pred kratkim je imela Delavska stranka °2iroma Delavska zveza pri Združeni listi sejalnih demokratov svoj kongres. Njenega Predsednika in poslanca v Državnem zboru MILOŠA PAVLICO smo prosili za pogovor 0 dejavnosti stranke v minulem obdobju, predvsem pa o velikih težavah, s katerimi se da-aes otepa slovensko delavstvo: »Zdajšnje vodstvo Delavske zveze je bilo izvoljeno v začetku leta 1994 in v teh dveh letih smo imeli 13 Sej predsedstva, izvršni odbor pa se je sestal enkrat manj. Precej več pa je bilo sestankov različnih delovnih skupin, oblikovanih za posamezne projekte. To naštevam tudi zato, ker smo se včasih sestajali kot zveza in včasih kot stranka. Tako zakonodaja kot akti Združene liste nam namreč omogočajo, da smo ohranili našo zvezo samostojno v registru političnih strank. Oblika delovanja so bile tudi okrogle mize in te-niatski sestanki, predvsem s sindikati in v podjetjih. Ob reševanju povsem konkretnih problemov smo s tem skušali članstvo in tudi širšo javnost seznanjati tako 8 svojim delom kot s problemi, ki tarejo delavce...« Ste tudi poslanec. Je bilo vašo stranko moč čutiti v parlamentu? »Upam! Pripomogla je, da smo skozi parlamentarno proceduro spravili tri zakone, pomembne za položaj delavstva. Z aktivnostjo celotne poslanske skupine ZL Pa smo v številnih zakonih preprečili zmanjševanje delavskih pravic pod raven, ki jo dopušča ustavno opredeljena socialna država...« Omenili ste sodelovanje s sindikati Prav ti menda niso bili vselej navdušeni nad vašimi uspehi? »Verjetno mislite na “zloglasni” projekt predloga zakona o minimalni in maksimalni plači. Po nas so kar deževali očitki in tudi v sindikatih nismo naleteli na podporo. Toda mirne vesti lahko trdim, da danes te skoraj leto stare zamisli podpirajo vse delavske organizacije.« STRANKA S SAMOZAVESTJO In novi projekti? »Vse bolj se nam postavlja temeljno vprašanje, kdo danes sploh je slovenski delavec. Ko je nastajala industrijska družba, te dileme ni bilo. Z njenim razvojem seje delavstvo organiziralo, govorili so o proletariatu. To je bil čas plemenitih socialističnih "fej, mednarodne solidarnosti proletariata pa tudi poskusov tkanja nacionalnih, religioznih in podobnih vprašanj. Proletarca so skušali opredeliti kot enostaven dodatek stroja, morda še puške, kot eno od orodij kapitala pač. Morda še kot volilno krinko, demokratično fasado. Ne preseneča tedanja parola, da proletarec nima domovine. Sajje, da bi sije ne želel, le nobena država ai zanj dostojno poskrbela, da bi jo lahko imel za svojo domovino...« Pa ne, daje v programu dela vaše stranke definiranje pojma “delavec”?! , ».. .in še dandanašnji to pogosto velja, tudi za marsikatero našo politično stranko! Cisto zares, o vsem tem govorim, ker prehod v postindustrijsko družbo odpira nove probleme, tudi nove dileme, kdo je delavec. Skušajo nas prepričati, da je Proletarec preživeta kategorija. Mi pa ugotavljamo, da ii tako, daje prav ta sloj vse bolj razviden. Priča smo Nesramnemu socialnemu razslojevanju, vsiljevanju teze, daje delavka na primer zdravnica z organsko potrebo P° Dunajski operi in da je delavka tekstilka, ki jo v samomor žene obup, ker ne more nasititi svojih otrok. V naši “tranzicijski” dmžbi vsekakor prihaja do novih razdelitev družbenih vlog, tudi med nami, ki živimo od svojega dela, pa med nami in rentniki, špekulanta kriminalci, tatovi družbene lastnine, denacionali-zacijskimi bogatuni... Sloj klasičnega proletariata je vse revnejši, krivično slabo plačan, pravno nezaščiten, socialno ogrožen, brez Perspektive zase in za potomce. Na drugi strani so “delavci”, ki imajo zgolj zaradi svojega družbenega položaja lagodno življenje in cvetoče Perspektive.« Družba, razslojena na delavce in tatove?! »Tako ostre delitve le ne bi postavil! Povsem očitna P? je elita, ki ne trepeta za službo, ki ne gleda s skr-jo v plačilno kuverto, ki se bori le za še večji kos še slajše potice. Seveda se ne kaže hudo čuditi, da se ti in takšni JNinio požvižgajo na svoje sodelavce, kaj šele podrejene, g m°tijo jih bedni zaslužki, životarjenje vseh, ki jim e vedno s svojim delom omogočajo šopirjenje, ^moja vprašanja, pa naj zvenijo še tako arhaično, Koga v postindustrijski družbi še šteti za delavca? Ah imamo klasični proletariat? Ali obstaja potreba po posebnem organiziranju proletariata? : fa in podobna vprašnja bosta morali politološka sociološka znanost še odgovoriti.« Znanosti bosta že odgovorili, slej kot prej. Toda *do bo zdaj in tu kos vsem malopridnostim, ki Jm omenjate? »Hud0 vprašanje! Drobljenje delavskih organiza-J. sebičnost posameznih lidetjev, pomanjkanje nekoč ^govorne delavske solidarnosti, vse to je zelo oslabilo 0^nsk° delavsko gibanje, težk aim° demagogijo nekaterih strank, ki na zelo Ijj . vprašanja iz rokava stresajo enostavne odgovore, icer nič ne odgovarjajo, so pa ljubi ušesom množic. Pot rKV 'te stran'ce 80 vsilile neizbežnost dejstva, da P rebujemo nove elite preplačanega izobraženstva, rarTi Pa^re? zardevanja lajnajo o krivičnosti socialnega siojevanja. Vsakemu bebčku bi bilo jasno, daje IN S CISTO VESTJO to dvoje sprto, ti modreci pa še kar mečejo ljudem pesek v oči. Mi smo za zmanjševanje socialnih razlik, toda bolj na račun povečevanja družbenega dohodka kot njegovega prerazporejanja. Nihče nas ne bo preslepil s pleteničenjem o škodljivem delovanju nekakšne udbomafrje, saj to le megli podobo in onemogoča lociranje in obračun z resnično mafijo. Tudi besni napadi na nezaslužene privilegije določenih skupin, če se le da, rdeče obarvanih, ne prinašajo posebne koristi. Ta “logika” je sprta z osnovami matematike, trosi pa lažne upe in krive obljube, tako da bodo naivneži, ki si od lažnih prerokov vendarle kaj obetajo, ponovno prevarani in še huje razočarani.« In delavska stranka? Kako ocenjujete in kaj obetate vi? »Če sva se vsaj približala odgovoru na vprašanje, kdo je v naši družbi delavec, in s tem odgovorila tudi na to, koga Delavska stranka predstavlja in za koga se v političnem življenju bori, lahko strneva tudi njene obete: - Proti brezposelnosti in za nova delovna mesta! - Za pravno varnost vseh zaposlenih! - Za pošteno, človeka vredno ceno dela! - Za razvoj in pravo vsebino socialnega partnerstva! - Za organiziranost delavstva, za krepitev solidarnosti!« Blizu sindikalnemu programu, kar se mi zdi logično. Lahko dorečete posamezne točke? »Po svetu danes išče delo več kot 800 milijonov ljudi, v Evropski uniji 20 milijonov. Nam je bila ta stiska dolgo prihranjena, svoboda in demokracija pa sta v pravni in socialni državi nezaposlenost dvignili z 2 na 1S odstotkov. Za narod, ki delo sam opredeljuje za ključno vrednoto, ki je maloštevilčen in so mu dragoceni vsi človeški potenciali, je to neizmerna katastrofa!!! Zato je bila naša predvolilna obljuba o 100.000 novih delovnih mestih smiselna, resna in uresničljiva. Če bi država seveda sprejela naše tri ponujene aktivne politike. Toda Peterletova vladaje raje posegla po predčasnem upokojevanju in ustvarila 80.000 novih upokojencev. Vse ocene so tedaj ob 130.000 nezaposlenih grozile še z dodatnimi 300.000 iskalci zaposlitve. Aktivne politike predvsem v “naših” vladnih resorjih pa so v različne dejavnosti vključile prav teh 300.000 ljudi in še nekaj zraven. V tistem obdobju • smo ustvarili 64.000 novih delovnih mest in ohranili 160.000 resno ogroženih. To niso naše ocene, to so podatki novega ministra za delo Toneta Ropa. Če smo hoteli zgolj ohraniti raven zaposlenosti, je bilo treba letno zaposliti približno 70.000 iskalcev zaposlitve. Pa je Združeni listi uspelo celo zmanjšati število brezposelnih. Prava pot potemtakem opredeljuje tudi naše bodoče naloge. Izguba delovnih potencialov, socialna beda, brezperspektivnost mladih rodov, vse to pušča pregloboke rane. Naša stranka se bo z vsemi močmi borila, da bo država ne glede na konkretno oblast našla sredstva za uresničevanje aktivne politike zaposlovanja, da ne bo zmanjševala pravic brezposelnim, čeprav smo težko kos liberalističnim strujam v vladi, ki jim gredo te pravice hudo v nos. Nič jih ni sram, da ima 56 odstotkov brezposelnih manjše nadomestilo, kot je najnižja plača, ki že sama ne more biti nikomur v ponos. Ni jim nerodno, da več kot 90 odstotkov nezaposlenih životari z manj kot 50 tisočaki. Ne zardijo, ko pleteničijo, da so to j)reve-like pravice in da jih je treba krčiti ali kar ukinjati. Nam je nerodno, čeprav nismo krivi. Storili bomo vse, da te pravice najmanj ohranimo, in z njimi vsaj temeljno dostojanstvo vseh, ki so dolga leta trdo delali in se znašli na socialnem dnu brez sleherne krivde!« To se lepo veže na naslednjo točko, na zagotavljanje pravne varnosti. Ta država je tako nepravna, da že krši lastna ustavna načela! »Zal je res tako. Rodovi ne pomnijo tako nizke stopnje pravne varnosti. Sprejete so bile neustrezne zakonodaje, in to kljub jasnim svarilom in napotkom stroke. Za povrh ni nadzora, sodišča so neučinkovita, poslovna morala je na psu. Delavske organizacije vsemu temu enostavno niso kos. Prvič so razdrobljene, ne-solidame, drugič pa jih oblast obremenjuje s primeri in s stroški varovanja pravne varnosti članov. Tako stanje je ob nemoralnosti delodajalcev delavce postavilo v najbolj grob mezdni položaj. Kolektivnih pogodb nihče ne spoštuje, sankcij ni, zaposluje se na črno, presežke ugotavljajo nezakonito, novo-zaposleni so prisiljeni podpisovati bianco odpovedi, goljufajo jih pri izhodiščni plači, v škodo delavcev vodijo dvojne evidence o plačah, zlorabljajo nadure... Popoln kaos in nepojmljiva barabija! Država, ki ni niti voljna niti sposobna v dostojnem roku zaščititi še tistih skromnih pravic, ki jih je sama vendarle uzakonila, pač ne more biti pravna. Niti socialna. Pa sije oboje zapisala v ustavo!« Omenjali ste ceno dela. Socialni sporazum je vendarle podpisan... »In s kakšno težavo. Koliko nategovanj o tem, kje je prag vsaj minimalnega preživetja ob poštenem delu. Mnogi trdijo, da bi bilo še40.000 tolaijev preveč. Stihija na področju plač je res velika in že ogroža razvoj mlade države. Toda za to pač niso krivi delavci z najnižjimi plačami, ki jim niti mezde ne morem reči. Le miloščina. Država bi kaj lahko poiskala rezerve tam, kjer res so. Pa noče. Ne sprejme pravšnje davčne zakonodaje, ne okrepi nadzora, ne prepreči kraje tega, kar je to ožeto delavstvo ustvarilo. Naša potrpežljivost je dosegla skrajne meje! K njej so nas klicali prav tisti, ki res kradejo. Bolj goltajo, bolj kričijo o pozabljenem socializmu. Odrekali smo se plačam, ko smo reševali svoje tovarne. Ne bomo se jim, da bi novodobnim, nepošteno rojenim kapitalistom še naprej polnili vampe!« Lepo zveni, ta klic na barikade. Toda govorite o prednostih socialnega partnerstva... »Saj za to gre, ne za barikade. Če se bodo dvignile, bo k temu izzval kdo drug, s svojo nesramno požrežno-stjo in tlačenjem delavstva. Delavska stranka seje vedno zavzemala za razvoj socialnega partnerstva, takšnega, kot ga razumejo povsod v Evropi. Enakopravnega, dogovornega, slonečega na enakomerni razdelitvi bremen, ki edina lahko zagotovi tej družbi prepotrebno stabilnost. Prav Združeni listi gre levji delež zaslug za ustanovitev in delovanje ekonomsko-socialnega sveta in še naprej kanimo krepiti kulturo socialnega dialoga. Resnično socialno partnerstvo mora postati nepogrešljiva sestavina odločanja v tej družbi, za to pa moramo postaviti tudi jasne zakonske okvirje.« In če sem prav razumel, to vam lahko uspe le z organiziranim, solidarnim delavstvom. To pravite ob vsej sindikalni mavrici, delavski stranki, drenjanju socialnih demokratov... »Že že, a ime ni vse. Ne za stranko ne za sindikat ni pomembno, kaj si napiše, s čim se okiti, pomembneje, . kaj počne. Vseh ljudi in kar naprej se ne da slepiti. Ce kdaj, seje v zadnjem letu pokazalo, daje treba organiziranost slovenskega delavstva domisliti. Zato sem že uvodoma toliko premleval o definiciji delavca, proletarca. Srečujemo se s povsem novimi oblikami razslojevanja tudi med tistimi, ki živijo od dela. Svojega kajpak. Tudi med nami so razlike že globoke, zato je doseči solidarnost toliko težje, a tudi toliko nujnejše. Vsaka stranka in vsak sindikat, ki hočeta biti res delavska, morata skrbno pretehtati, kako organizirati delavce politično, kako sindikalno.« Še enkrat. Če prav razumem, slovensko delavstvo danes ni prav organizirano? »Upam, da gre za retorično vprašanje?! Gotovo dobro poznate politično sceno in tudi pasti sindikalnega pluralizma po slovenskem receptu vam niso tuje. Leta 1990 smo iz svojih tovarn spremljali politiko, pričakovali od parlamenta pomoč, ko je odpuščanje delavcev trkalo na naša vrata. Brž smo spregledali, da so pomembnejše teme grbi, zastave, politični prestiž, osebne koristi, strankarstvo, postavljanje neizpodbitnih zgodovinskih resnic in spomenikov na glavo ... Predvsem tisti, ki smo delali v Svobodnih sindikatih, smo zato spoznali, da bo treba seči v politični prostor. Najbolj smo čutili, da bodo sicer za nove oblastnike majhne, za naše člane pa življenjske teme odrinjene na rob. Grb je grb, lačen otrok pa lačen otrok! Zato smo tedaj organizirali delavsko stranko. Ko smo jo, smo spoznali nujnost vključevanja sindikatov v politično življenje, spoznali smo vlogo in težo medijev, krutost in neizprosnost kapitala ter oblasti v teh igrah. Res, še zapirajo tovarne, še tisoči brez potrebe izgubljajo delo, še trepetajo cele družine, ker ne vedo, kaj bo jutri v loncu, ali bo šel otrok lahko v šolo... Politika pa se še ukvarja z velikimi temami, še prešteva kosti, še išče udbomafijo... Toda mimo lahko trdim, da bi bilo brez nas slabše. Še veliko veliko slabše. In tudi bo, če ne bomo zmogli tako politične kot sindikalne čvrste, solidarne organiziranosti delavstva! Neljub izraz, a res gre za zgodovinsko priložnost in nalogo, da slovensko delavstvo, ustrahovano, apatično zaradi lažnih obljub iz ene in gorjače iz druge roke enih in istih, enostavno zbudimo. Če strnem v neke vrste parolo: Več delavcev v parlament! Tudi zato je Združena lista stopila iz koalicije in predvsem zato je naša stranka podprla ta korak, ker seje vladna koalicija povsem odtujila, izgubila je stik z življenjem in izgubila je še tisti zadnji kanček posluha za težave delavstva. Mi ga nismo! In zato samozavest, čista vest in zavest, daje treba levico združiti in z njo zmagati na volitvah. Sicer bo to, kar se zdaj godi delavcu, še vedno le lep spomin.« Ciril Brajer 13: junija 1996 Fritz Schosser, predsednik DGB Bavarske, je predaval aktivistom ZSSS Kolega in prijatelj Svobodnih sindikatov Fritz Schosser je prejel priznanje ZSSS za pomoč pri njeni mednarodni uveljavitvi. Bil je tudi velik pobudnik in organizator izobraževanja aktivistov ZSSS. Tildi zato gaje vodstvo Svobodnih sindikatov povabilo, naj v predavanju obrazloži poglede in politiko nemških sindikatov, ki so zdaj izpostavljeni velikim pritiskom vlade. Med drugim je povedal, da je nemška vlada verjetno le izvajalec naročil delodajalcev. DGB bo zato akcijo vodila proti delodajalcem in jih skušala prizadeti tam, kjer so najbolj občutljivi. Schosserjevo predavanje povzemamo po ma-gnetogramskem zapisu. Dušan Semolič je ob utemeljitvi podelitve priznanja ZSSS vprašal, ali lahko nemški problemi kmalu pridejo tudi k vam. Želim, da bi jih imeli zelo kmalu. Po vsem svetu se namreč govori, da nemški delavci najmanj delajo, zaslužijo pa največ, da so torej veliki zajedalci. Manj pa se govori, da smo svetovni prvaki v izvozu in da imamo pred ZDA in Japonsko kar velik naskok. Našim delavcem pa kar naprej vsiljujejo debate o lokaciji industrije. Konzervativni politiki in delodajalci nas opozarjajo, da so drugje pogoji dela sile pa imajo zelo relativno vrednost, saj lahko vsakdo podatke premetava tako, kot mu najbolj ustreza. Enoten denarni sistem je v Evropi potreben zlasti zato, da enega več ne bomo mogli izigravati proti drugemu. Najvišji cilj je ohranjanje delovnih mest Nemški sidikati smo za naj višji cilj tarifne politike v prihodnjih letih postavili ohranjanje delovnih mest. Od delodajalcev smo zahtevali, naj povedo, koliko delovnih mest bodo na novo odprli, mi pa bi jim na tej podlagi jamčili, da ne bomo zahtevali večjega povečanja plač, kot bo znašala inflacija. S tem seveda ne bi priznali, da odpovedovanje pri plačah omogoča ohranjanje delovnih mest. Če bi to držalo, v tekstilni industriji, kjer so mezde najnižje, ne bi izgubljali toliko delovnih mest. Ustvarjeni dobiček pa res omogoča nova delovna mesta, vendar moramo sindikati imeti vsaj nekaj besede pri uporabi tega denarja. Hočemo rokokojske in robustne pogodbe Naši delodajalci vedno znova pritiskajo na nas, da bi ukinili tarifna pogajanja za celotne panoge, da bi do njih prišlo le v podjetjih in tovarnah. Pravijo tudi, V PROBLEMI CIMPREJ PRISU K VAM« boljši. Pred dnevi sem na kongresu privatnih uslužbencev Tirolske poslušal njihovega deželnega glavarja. Govoril je, da so v Avstriji potrebne enake spremembe kot v Nemčiji. Naši vladni ljudje pa nam govorijo, da moramo zmanjšati zahteve, češ da tako delajo tudi v Avstriji. Mislim, da ene skušajo goljufati z drugimi, vrednosti nacionalnega gospodarstva zavestno ne upoštevajo. Realni dohodki podjetij na Bavarskem so se od leta 1980 do 1995 povečali za 116 odstotkov. Realne plače so se v istem obdobju povečale le za 11,6 odstotka. Skrajšanje delovnega časa s 40 na 36 ur in pol je v tem odstotku že upoštevano. V tem petnajstletnem obdobju so se profiti povečali vsako leto, izjema sta le leti 1992 in 1993. na te trge, ne pa zaradi cenejše delovne sile. Tisti, ki v ZDA nima industrijske lokacije, tam ne more prodajati. Vse mezde proizvodnih delavcev BMW so le šest odstotkov cene teh avtov na trgu. Zgolj zaradi cene delovne sile torej podjetnikom ni treba razmišljati o selitvi proizvodnje v dežele s cenejšo delovno silo. Tam bi namreč lahko privarčevali le kakšna dva odstotka, vsak trgovec pa vam lahko avto proda za deset odstotkov ceneje. Stavke in dopuste je treba seštevati Pri Audiju in Mercedesu so izračunali, da se dobave rezervnih delov iz dežel z nizko ceno delovne jezijo Demonstracije ljudi utrujajo Danes profit, jutri investicije, pojutrišnjem nova delovna mesta? Pravijo nam, da so današnji profiti jutri investicije, pojutrišnjem pa nova delovna mesta. Prav zato mi njih sprašujemo, kje so predvčerajšnji profiti. Govorijo tudi, da nas bodo prehUele Češka, Poljska, Madžarska in še druge dežele. Če pa pogledamo natančneje, vidimo, da nas ne prehitevajo omenjene države, ampak nemški podjetniki, ki so vanje investirali in sedaj konkurirajo svojim lastnim tovarnam. aopU,SaS,tfeaioie„ demokratični sistem Vzhodni trg deluje samo s ceneno delovno silo. Ker ti trgi nimajo kupne moči, na njih ne moremo prodajati ničesar. Te dežele le proizvajajo blago za zahodne trge, ne pa za lastne potrebe. V teh deželah se v bistvu dogaja narodnogospodarska razprodaja. Kapitalisti vseeno ne gredo na te trge z mirnim srcem, saj se bojijo novih »demokratičnih« prevratov. Prav zato kapitalisti le eno od sedmih mark reinvestirajo naVzhod, vse preostale pa na Zahod. Kar zadeva investiranje v ZDA, Francijo in Anglijo, pa moram reči, da dajejo denar tja le zato, da bi prišli sile na splačajo. Od treh delov, ki jih pošlje eden izmed slovaških dobaviteljev, je treba zaradi nekakovostne izdelave izločiti kar dva. Nisem proti delitvi dela na evropski ravni, zavzemam pa se za izenačitev pogojev dela in tudi znanja. Tisti, ki hoče imeti motiviranega delavca, ki pri delu tudi misli, mora delo plačati normalno in pošteno. Če nemškim sindikatom očitajo najdaljše dopuste, naj kritiki upoštevajo, da so naši delavci med letoma 1989 in 1993 povprečno stavkali 18 dni, grški pa kar 586. Dneve, ko delavci stavkajo, naj prištejejo k dnevom dopusta, pa bodo videli, kdo je več odsoten z dela. Govorijo tudi, da so naši socialni izdatki previsoki, znašajo namreč petino bruto socialnega proizvoda ali 40 odstotkov javnega proračuna. V nemškem zdravstvu je zaposlenih 1.900.000 ljudi. Vlada načrtuje varčevanje, ki naj bi bilo uvedeno tudi pri medicinski rehabilizaciji. Dosedaj smo v Nemčiji računali, da se vsaka v medicinsko rehabilitacijo vložena marka dvajsetkrat povrne, največ pozitivnih pftsledic čuti blagajna pokojninskega zavoda. Zato daje ta zavod letno kar deset milijard mark za rehabilitacijo. Nemška vlada je prišla s predlogom, da bi pri rehabilitaciji privarčevali dve milijardi. Uresničitev tega predloga bi v stacionarnih zavodih, bolnišnicah in klinikah pomenila izgubo 150.000 delovnih mest. Podobno negativni bodo tudi rezultati predloga za podaljšanje starostne dobe za upokojitev na 65 let, ki naj bi veljala za ženske in moške. Ker imamo že štiri milijone brezposelnih, bo podaljšanje popolnoma kontraproduktivno. Seveda bodo posledice tega ukrepa trpeli zaposleni, saj bo še naprej mogoča tudi upokojitev s 60 leti, le za vsako manjkajoče leto bodo od pokojnine odbijali po tri dostotke, za pet let torej kar 18 odstotkov. Podaljšanje starostne dobe za upokojitev je popolnoma zgrešeno Statistika kaže, da brezposelnost v Nemčiji upada. Do tega verjetno prihaja zaradi tega, ker nekvalificirani delavci iz tujine v Nemčiji več ne dobivajo zaposlitve. Če tujci brez kvalifikacij izgubijo delo, se verjetno vrnejo domov. Namesto v naši statistiki se torej pojavljajo na zavodih drugih dežel. Proti podaljšanju starostne dobe za upokojitev govori tudi podatek o naraščanju brezposelnosti v starostni skupini od 55 do 65 let. Nezaposleni iz te starostne skupine nimajo skoraj nobenih možnosti za novo zaposlitev. Podaljšanje starostne dobe za upokojitev je zato popolnoma zgrešeno. Šef BMWje nedavno rekel, daje avtov res preveč, da pa ni preveč BMW-jev. Morali bi vedeti, da zmanjšanje plač takoj zmanjša tudi kupno moč. Zaradi tega se bo prodaja torej zmanjšala. Če pogledamo stroške dela: v Nemčiji je bilo leta 1970 na bruto plače treba priračunati četrtino dodatnih stroškov (davkov, prispevkov, socialnih dajatev, regresov, božičnic), danes pa moramo za te namene priračunati kar dve tretjini (podatke si lahko ogledate v grafikonu).Teh dodatnih stroškov niso povzročili nemški sindikati, večji del je posledica nemške združitve. Od leta 1990 se kar 150 milijard marke preliva iz bivše Zahodne Nemčije na bivšo Vzhodno. Mi se le sprašujemo, zakaj se za to ogromno prelivanje obremenjujejo le plače, ne pa dobički, tudi špekulacijski. K pokrivanju stroškov bi po našem mneju morali prispevati tudi samostojni podjetniki in kmetovalci. Tudi najemnine in zakupnine naj obdavčijo. Mednarodne primerjave kažejo, da so stroški delovne sile, merjeni v nacionalni valuti, najbolj nara-stli v Italiji, prav ta dežela pa na nam na trgih najbolj konkurira. Vse mednarodne primeijave stroškov delovne Stroški dela v Nemčiji (zahodni) Stroški dela v industriji na uro (v DEM) da bodo v ponedeljek za nas hodili po kostanj v žerjavico. Tisti, ki 35 30 □ Dodatni stroški ■ Bruto Plača ■Hill I i H i I i i 1970 1980 1990 1991 1992 1993 1994 Opomba: Dodatni stroški dela so: obveznosti delodajalcev glede socialnega zavarovanja zaposlenih, nadomestilo plač za praznične dni, zavarovanje za primer nesreče pri delu, nadomestilo za porodniški dopust, regres za dopust, božičnica, podjetniško starostno zavarovanje in izobraževanje. da bodo skrčene socialne pravice omogočile nova delovna mesta. Mi pa zagovarjamo več čvrstejših pogodb. Le trdne pogodbe zagotavljajo tudi dodatna delovna mesta. Pravimo tudi, naj bodo pogodbe bolj rokokojske, kar pomeni robustnejše. Z njimi težit110 k zadrževanju mezd, vendar s pridržkom, da so ustvarjena nova delovna mesta. Rokokojskost in robustnost pomenita zelo trdne pogodbene pogoje, nadzor nad izvajanjem in konvencionalne kazni za kršitve. Z novo pogodbo lahko naprimer podpišemo, da bodo plače rastle le toliko kot cene, dobiček zaradi povečane produktivnosti pa naj bi šel za nova delovna mesta. Na tej podlagi lahko naprimer izračunamo, da bo enoletni dobiček omogočil 120.000 novih delovnih mest. V pogodbo še zapišemo, da bodo morali delodajalci, če bodo odprli manj delovnih mest, delojemalcem izplačati ves denar, ki ni bil uporabljen za nova delovna mesta. S pogodbami želimo delodajalcem preprečiti, da bi vse učinke racionalizacij in zviševanja produktivnosti namenjali zgolj za dobiček. Druga posebnost Nemčije je štiri milijone brezposelnih, ob tem ko zaposleni opravijo 2,8 milijarde nadur. Zato smo si nemški sindikati za drugi slogan izbrali »namesto nadur nova delovna mesta«. Nasprotujemo vsakemu delu ob koncu tedna, če ni nujno zaradi tehničnih razlogov. Tega se držimo tudi zaradi mednarodne delavske solidarnosti. Verjetno ne veste, da bi zaposleni v Nemčiji, če bi delali vseh sedem dni na teden po 24 ur, lahko naredili polovico vsega, kar potrebuje Evropa. V bivši Vzhodni Nemčiji bi lahko zaprli vse industrijske obrate, saj zmogljivosti na zahodu omogočajo pokrivanje vseh potreb. Od vlade zahtevamo, naj opusti načrte o zmanjšanju sociale. Zahtevamo tudi več davčne pravičnosti. Nemški podjetniki so na visoki ravni, vseeno pa stokajo in davkov praktično več ne plačujejo. Leta 1994je država iz davkov na mezde dobila kar 266 milijard mark, iz davka nu dodano vrednost (prometnega davka) 235 milijard’ iz davka na dobiček pravnih oseb pa manj kot 20 milijard. Pred 35 leti so vsi trije viri dajali približno enako denarja. Problem je, da si skuša kapital ustvariti čimlepŠ® možnosti za poslovanje in ustvarjanje dobička. M'-slim, da se moramo vsi postaviti na zadnje noge m se temu upreti. Škoda, daje evropska sindikalna zveza tako nemočna, kar je pravzaprav neopravičljivo. Delovno mesto si lahko deli tudi šest ljudi Včasih, ko smo imeli tri izmene, smo lahko govorili, da si trije ljudje delijo eno delovno mesto. Današnje delovno mesto za strojem si lahko deli tudi šest lju di. Podjetniki menijo, da se človek, ki dela le štiri urf’ le dobro ogreje. Tudi vožnja na delo lahko traja dlje kot takšno delo. Matematično gledano so možnos i različnega delovnega časa skoraj neomejene. Delov no mesto bi si lahko delila tisti, ki dela, in študent-Problem je le, daje treba delovni proces organizira' ti, to pa se marsikomu ne ljubi. Franček Kavč« 13. junija 1996 SFMM DNI V SINDIKATIH Delavska enotnost NOVA KOLEKTIVNA POGODBA ZAGOTAVLJA KOVINARJEM VIŠJO RAVEN PRAVIC Najpomembnejši rezultati pogajanj za novo kolektivno pogodbo dejavnosti (1996) zahteve sindikatov zahteve delodajalcev doseženo % sklenitev delovnega "Zrneria prednostna pravica zaposlitve za sindikalne zaupnike prednostna prašiča zaposlitve za sindikalne zaupnike S določitev v aktu o sistemizaciji,dodatek ali odškodnina - določitev v aktu o sistemizacijLdodatek ali odškodnina ^^■1 konkurenčna kJa\'zvla pripravništvo podrobnejša ureditev,plačana odsotnost za pripravo na izpit enako podrobnejša ureditev J o z. 4 plačani dnevi za pripravo na izpit Su„„„ omejevanje določenih vrst na 15 dni poSKP omejitev na 15 dni v primeru nadomeščanja ali pomanjkanja dela razporejanje iz kraja v boi omejitev razporejanja brez soglasja poSKP razporeditev brez soglasja ni možna. Če traja prevoz več kot 2 uri Si ^■^■1 presečni delavci ovrednotenje kriterijev,dodatna zaščita,koriščenje dopusta poSKP v celoti sprejeti predlogi sindikata nadomestilo za čas čakanja na novo delovno mesto 100 oz. 90% (sedaj 80%) nadomestilo za čas čakanja na novo delovno mesto 80 oz. 60% nadomestilo znaša 90 (nesreča pri delu,pokL bolezen)ozJ10% s delovni čas 40 ur tedensko predlog vrnitve na 42 ur 40 ur tedensko, delovni koledar se sprejema z mnenjem sindikata 5” prerazporeditev delovnega največ za 3 mesece (sedaj 6 oz. 1 leto) največ za 1 leto največ za 6 mesecev, za neizravnavo plačilo nadur oz. proste ure po izbiri delavca izredno plačane odsotnosti ohranitev sedanjega nivoja znižanje na nivo SK.P ohranitev sedanjega nivoja razen pri poroki otroka in smrti v ožji družini (-1 dan) fetni dopust minimum 20 dni.no vsakih dopolnjenih S let Idan dopusta,dopust za izmensko delo minimum 18 dni,izbris ostalih kriterijev razen socalno-zdravstvenih minimum 20 dnLl dan za vsakih 5 let delovne dobe, 2 dni za troizmensko delo, 1 dan za turnus no delo, ohranitev ostalih kriterijev razen kriterija strokovne izobrazbe, ki se uredi v podjetniški KP,izpo4nitev pogoja se upošteva pri dopustu v tekočem letu Sl varstvo pri delu večji povdarek z novimi določbami poSKP večji povdarek z novimi določbami delovanje sindikata ohranitev sedanjega stanja poSKP ohranjene pravice te sploino o plačah določitev zamudnih obresti v primeru zamika plač, vsebina plačilne liste.opredelitev delovne dobe poSKP zamudne obresti za izplačila po 18Mplačilna lista kot priporočilo bo priloga h KP, definicija delovne dobe ^^^1 plačilni^ razredi plačilni razredi se vnesejo v KP kot priloga KP določa le tarifne razrede posebna skupina izdela predlog razporejanja v plačilne razrede, ki se sprejme kot priporočilo Ki Si odstopanje od ^odličnih plač možnost zniževanja izhodišč za 5% se črta ohrani sc možnost zniževanaj izhodiščnih plač* izhodiščnih plač ni mogoče zniževati te plače na podlagi delovne ^peSnosti določitev osnov za nagrajevanje.določanje norm določitev osnov na splošno opredeljene osnove za določanje delovne uspešnosti, splošne določbe o določanju in spreminjanju aorra, zaščita starejših delavcev, ki ne dosegajo norme dodatki zvišanje dodatka za nadurno delo in nočno delo znižanje dodatkov na nivo SKP ohranitev sedanje višine, 250% plača za delo na praznike te dodatki za neugodne ^Ijve delovnega okolja določiti dodatke v tolarskem znesku poSKP določeni dodatki v tolarskem znesku in sicer najmanj 47,22 SIT na uro s nadomestila plače ohraniti obstoječa nadomestila znižati nadomestilo za čas stavke na 70% in največ 5 dni ohranjena sedanja višina nadomesti, tudi za čas odpovednega roka trajno presežnih deiavcev,razen bolniške do tri dni (z 85% na 80%) odpravnine ob upokojitvi bruto po SKP (neto) bruto ^SiriSlPigilMIElSlll! solidarnostne pomoči ohranitev sedanjih sprememba pri daljši bolezni spremenjena pri daljši bolezni (prepuščena dogovoru med delodajalcem In sindikatom) s prehrana med delom praviloma topli obrok,dodatni obrok za delo preko polnega delovnega Časa, poSKP praviloma topli obrok, dodatni obrok za delo več kot 11 ur na dan te prevoz na delo in z dela najmanj 80% cene javnega prevoznega sredstva i 60% cene javnega prevoznega sredstava najmanj 80% cene javnega prevoznega sredstva te plače profesionalnih ŠH^kalnih zaupnikov plača za najmanj VII. tarifni razred, 30% stimulacije za neprofesionalce (sedaj ni določeno) povprečna plača zjj VI. tarifni razred povprečna plača za VI. tarifni razred pri delodajalca, na katero gredo še vsi preostali dodatki določiti pristojnosti arbitraže za reševanje sporov med delodajalci in sindikati v posameznih družbah določena pristojnost arbitraže za reševanje sporov med delodajalci in sindikati v posameznih družbah ten 51.500 SIT 44.420 SIT z možnostjo odstopanja za 10% 47.221 SIT brez možnosti odstopanja za 1.6.1996 in eskalacija tega zneska s 1.7.1996, realni dvig za 3,6% s ~ ngres za letni dopust po socialnem sporazumu, izplačilo do konca junija (sedaj julija) po socialnem sporazumu najmanj 102.000 SIT (največ povprečna plača v gospodarstvu) najkasneje do konca junija (velja za leto 1997) s^lacijska lestvica po socialnem sporazumu po socialnem sporazumu po socialnem sporazumu (0,85% rasti v zadnjem tromesečju, prva uskladitev po znanih podatkih POVZETEK -sklenitev nove kol.pogodbe -ohranitev obstoječih pravic, -izboljšanje vsebine pogodbe -znižanje pravic na raven SKP -sklenjena nova koL pogodba -ohranjen ali izboljšan atvo prašič S. V D . °P Označeno s trem znakom lahko štejemo za izboljšanje nivoja pravic oziroma uspeh, da nam je uspelo ohraniti prejšnjo ureditev '»•cou rušo zajete vse, temveč le najbolj bistvene spremembe kolektivne pogodbe dejavnosti Konec prejšnjega tedna so predstavniki sindikatov, delodajalcev in združenj pri GZS podpisali novo kolektivno pogodbo, o kateri so se pogajali več let. Vsi so izrazili zadovoljstvo s soglasjem o pogodbi, do katerega je prišlo šest mesecev po protestnem zborovanju Skei v Trbovljah in napovedi splošne stavke. Stane Habjan seje v imenu pogajalske skupine posebej zahvalil Lidiji Jerkič in Antonu Žuncu. Albert Vodovnik pa je partnerje opozoril, da bi morali podpisati tudi dogovor o ohranjanju delovnih mest. Menil je tudi, da bi morala svoj Po slovesnosti smo Lidijo Jerkič, kije pripravila preglednico sindikalnih dosežkov, objavljamo jo v posebnem okvirju, prosili za kratko oceno. Za Delavsko enotnost je povedala: »Podpisali smo zaradi pripravljenosti obeh strani, da prekineta pat položaj, v katerega smo prišli že leta 1993. Ves ta čas pogajanja sploh niso stekla, vedno je bilo nekaj vmes, zaradi česar ni bilo prave klime. Na nasprotni strani je šlo tudi za nepripravljenost za pogajanja, ki jo je odstranila šele naša napoved splošne stavke. Odločilno je bilo tudi imenovanje 100.000 zaposlenih, nekateri popolnoma ignorirali. Zaradi tega sem bila kar malo užaljena. Kot je ugotovil tudi predsednik delodajalcev Miran Goslar, naša pogodba ni skrčila pravic zaposlenih. Lahko celo rečem, da smo nekatere razširili. Mislim, da bo industrija s to pogodbo postala učinkovitejša. Ne vem pa, ali je naša pogodba dokaz, da bo nasprotna stran tudi v drugih dejavnostih bolj pripravljena za pogajanja. Za delavce je verjetno najpomembnejše, da smo glede na prejšnjo pogodbo dosegli povečanje Kolektivno pogodbo, ki bo veljala za skoraj 100.000 zaposlenih v kovinarski in elektroindustriji ter livarnah, so podpisali z leve proti desni: Bogomir Lilof, KNSS- Neodvisnost, Albert Vodovnik, Skei, Stane Habjan, sekcija delodajalcev za elektroindustrijo, Franc Rakovec, zdrulenje za elektroindustrijo pri GZS, Anton Žnidaršič, sekcija delodajalcev za kovinsko industrijo, Jote Tišler, zdruienje za kovinsko industrijo pri GZS, Edvard Kavčič, sekcija delodajalcev kovinskih materialov, in Alojz Vrečko, zdruienje kovinskih materialov pri GZS. Manjkata Bojan Jančar, konfederacija 90, in Vladimir Pajek, Neodvisni sindikat Slovenije. prispevek k ohranitvi industrije dati tudi tehnična inteligenca, ki zdaj obrambo prepušča le delavcem za stroji. Nasprotna stran mora pred prihodnjimi pogajanji spoznati, da slabo plačani delavci ne rešujejo tovarn, je zaključil. Podpisnikom sta čestitala tudi Dušan Semolič, predsednik ZSSS, in Miran Goslar, redsednik Združenja delodajalcev, kije povedal, da bo moral GZS pogodbo naknadno »požegnati«. novih pogajalcev, s predstavnikom delodajalcev Žuncem sva na strokovni ravni brez težav lahko uskladila večino besedila. Dobro je, da smo se o novi pogodbi dogovorili brez stavke, kar je v primerjavi z negospodarstvom zelo velika razlika. To smo občutili tudi pri prezentiranju našega dosežka. Če bi podpisali po stavki, bi v vseh medijih dobili prostor v špici dnevnih vesti, tako pa so podpis, čeprav bo urejal pravice za skoraj izhodiščnih plač za 3,6 odstotka, v primerjavi s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo pa za 4,5 odstotka. Ker smo črtali tudi možnost petodsotnega zniževanja plač, bodo plače marsikje večje za 8,6 odstotka. Pomembni so tudi dodatki za delovno okolje, zapisani so v bruto znesku. Bruto plača nekaterih zaposlenih bo na njihovi podlagi bogatejša za osem tisoč tolarjev.« Franček Kavčič KAKO DIREKTORJI PREGANJAJO AVTOEMONINE DELAVCE Na nas se je obrnil Marjan Vajda, predsednik Svobodnega sindikataAvtoemone, d. d. iz Ljubljane. Čeprav je pri opravljanju sindikalnega dela kot zaupnik zaščiten, gaje direktor odstranil z dela (začasno suspendiral), češ da bi s svojo prisotnostjo oviral nemoten in varen potek dela. Kot nam jeVajda povedal, je Bil kaznovan zaradi napovedi stavke in nasprotovanja direktorjevi politiki. Sklep o začetku disciplinskega postopka je prejel 22. maja, 3. junija pa je direktor za disciplinski postopek izdal še dodatno zahtevo. V prvo je zapisal, »daje Vajda od 13. do 17. maja agitiral delavce za nezaupnico upravi. Za poslovne odločitve je agitiral v nasprotju s sprejeto strategijo družbe. Širil je tudi neresnične podatke o prodaji nepremičnin in tako zavajal delavce.«V dopolnjeni zahtevi pa piše, daje Vajda 3. junija prišel na delo, čeprav je bil začasno odstranjen z dela. S svojo prisotnostjo naj bi oviral upravljanje družbe. Iz listin Svobodnega sindikata Avtoemone je razvidno, da se je zaradi nestrinjanja s poslovno politiko, ki jo vodijo sedanji direktor Peter Škofič in člani nadzornega sveta, njegov izvršni odbor 23. maja odločil za stavko, ki naj bi se začela šest dni kasneje. V napoved stavke so zapisali, da je Avtoemona prezadolžena, saj dolgovi presegajo 45 odstotkov osnovnega kapitala. Podjetje kasni pri izplačevanju plač in regresa, z zamikom plačuje tudi prispevke. Zaradi navedenega je izvršni odbor sindikata med stavkovne zahtevate uvrstil zamenjavo direktorja in članov nadzornega sveta. Direktorju je prepovedal brezglavo zadolževanje in odprodaje nepremičnin. Zahteval je tudi redne izplačevanje plač, ki kasnijo do dva tedna, in tudi letošnji regres. Napovedano stavko je direktor onemogočil tako, daje zaposlene 29. maja poslal na kolektivni dopust, ki je trajal do 3. junija. Uvedba disciplinskega postopka zoper Vajdo je verjetno povezana tudi s sklepi skupščine Avtoemone d. d. z dne 17. maja. V notarskem zapisniku so tudi tile sklepi: »Upravi družbe se izreče nezaupnica. Vojko Prinčič in Dušan Hočevar se razrešita članstva v nadzornem svetu. Zavrne se poročilo uprave o poslovanju v lanskem letu in letošnji poslovni načrt.« Kot je razvidno že iz i mena, je Avtoemona že delniška družba O tem, kdo ima koliko njenih delnic in kako je do njih prišel je nekaj sporov, tudi prijava na kriminalistično službo. O nepravilnostih je bila obveščena tudi inšpekcija dela Skupščina je zahtevala še nevtralno revizijo. Scenariji na škodo zaposlenih se vseeno odvijajo naprej, saj ima direktor, od decembra že tretji, zadostno podporo v nadzornem svetu. Taje tudi zavrnil na skupščini izglasovano direktorjevo razrešitev. Njegov predsednik je Vojko Prinčič, za katerega Vajda ne ve, kaj dela. Suspendirani sindikalni zaupnik opozarja še na načrtovano oddajo v najem dela poslovnih prostorov, kjer so do kolektivnega dopusta še delali Avtoemonini kleparji, sosednjemu Tehnounionu. Direktor naj bi se »izkazal« tudi z razdrtjem pogodbe za prodajo in servisiranje Škodinih avtomobilov, sklenil pa je novi za Maruttijeve in Saabove. Vajda ocenjuje, da obe skupaj zaposlenim ne zagotavljata dovolj dela in zato vodita podjetje v potop. Kako bi lahko delavci, ki so obenem delničarji, razrešili zagatni položaj in obvarovali podjetje, bomo skušali opisati v prihodnji številki. Zazdaj povejmo le to, da napoved stavke še vedno velja. Franček Kavčič 13. junija 1996 Sindikalna lista junij 1996 Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 1.3.96 dalje) 24,66 3. Ločeno življenje 44.802,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 11.201,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje januar-marec 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 72.039 SIT. 1. Jubilejne nagrade - za 10 let 36.020,00 - za 20 let 54.029,00 - za 30 let 72.039,00 2. Nagrada ob upokojitvi 216.117,00 3. Solidarnostne pomoči 72.039,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. KAJ DELAJO KNG-Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Pogajanja so se začela Tako kot smo napovedali, smo se 6. t. m. začeli pogajati za nekatere spremembe in dopolnitve splošnega dela kolektivne pogodbe dejavnosti in tarifno prilogo za leto 1996. Na prvem sestanku smo sprejeli spremembe in dopolnitve poslovnika o poteku pogajanj, izmenjali nekaj misli o spremembah in dopolnitvah KPD ter povedali sindikalne osnove za nova izhodišča. Naša ponudba za prvi tarifni razred prve plačilne skupine je 51.000 tolarjev, predstavniki delodajalcev pa so predlagali sedanje osnove, ki veljajo za obdobje april-junij 1996. Naslednja pogajanja bodo v ponedeljek, 17. t. m. Problematiko pogajanj smo vključili na dnevni red 8. seje republiškega odbora (sreda, 12. t. m.), da bi na najvišjem organu sprejeli osnove za pogajanja, ki so še sprejemljive za delavce, ne da bi podjetja s slabšimi poslovnimi rezultati pehale v stečaj. Franjo Krsnik, sekretar SKEI -Sindikat kovinske in elektroindustrije Čestitke ob podpisu kolektivne pogodbe »Cenjene kolegice in kolegi, čestitamo vam ob podpisu kolektivne pogodbe,« piše v pozdravni brzojavki Sindikata kovinarjev Hrvaške, ki jo je podpisal njihov predsednik Ivica Jakopčevič. »Veseli nas, da ste članom vašega sindikata uspeli priboriti akt, ki jim bo zagotavljal eksistenco in socialno varnost.« »Informacija, ki mi jo je posredoval Ivica Jakopčevič, me je zelo razveselila,« pa je v imenu Sindikata kovinarjev Bosne in Hercegovine brzojavil njegov predsednik Ismet Bajramovič in dodal: »Dragi Albert, če ti to kaj pomeni, tebi in tvojemu SKEI čestitam ob uspešnem podpisu kolektivne pogodbe. Bravo!« Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Še ne vemo, pri čem smo... Da bi zbrali najnovejše podatke o naši organiziranosti in temu strežno uredili naše sezname, smo v aprilu poslali vsem sindikalnim zaupnikom poseben vprašalnik. Ker za njegovo izpolnitev ni potrebno veliko truda, vsi podatki, po katerih sprašuje, pa bi sindikalnim zaupnikom morali biti znani (povprečna bruto plača podjetja, število zaposlenih, aktualna problematika članstva itd.), smo pričakovali takojšnje odgovore. Vendar vse kaže, daje vprašalnik trd oreh, saj jih je vrnjenih le četrtina. Zato sindikalne zaupnike prosim, naj vprašajo na območje ali v tajništvo sindikata dejavnosti, če česa ne vedo. Če pa mislijo, da je taka anketa neumnost, naj nam povedo, da bomo vedeli, pri čem smo. V njej je namreč prostor tudi za predloge o uveljavitvi sindikata dejavnosti in za oceno dela vodstva sindikata. Vprašalnik so vsi prejeli skupaj z biltenom sindikata dejavnosti št. 5 in 6. Upam, da ga niso spregledali... Miloš Mikolič, sekretar Domžale Manjkajo roki in sankcije Rednega posveta predsednikov sindikatov podjetij in zavodov domžalskega območja seje prejšnji teden kot gost udeležil tudi Sandi Bartol, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Udeležence je seznanil s potekom pogajanj o socialnem sporazumu in dosežki sindikatov v njem. Večina prisotnih, zlasti iz gospodarskih dejavnosti, seje po predstavitvi uveljavljenih zahtev strinjala, da so funkcionarji ZSSS zadovoljivo opravili svoje poslanstvo; škoda le, da niso uspeli določiti tudi rokov za izvedbo nalog in opredeliti sankcij za morebitne kršitelje. Predstavniki iz negospodarstva pa so potožili, da so sindikalisti v pogajanjih za socialni sporazum zanemarili njihove interese. Ob koncu posveta so vsi udeleženci prisluhnili še predsednici območnega odbora sindikata VIR Mojci Kanduscher, ki je predstavila zahteve delavcev v vzgoji in izobraževanju. Justi Arnul sekretarka sindikalni uti lin im ni| |ini| "l| ||HI| |||| MII REVOLT KULTURNIKOV 1. umakniti »razpolovili »Vladi je uspelo zrevoltirati najstrpnejšega med sindikati!« Tako se je glasil prvi stavek v vabilu na prvo (!) tiskovno konferenco Sindikata kulture Slovenije, ki jo je zavoljo »žaljivega in ignorantskega odnosa Ministrstva za kulturo in Vlade Republike Slovenije do sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji« v ponedeljek sklical njegov glavni odbor. »Naš sindikat se doslej ni šel nobenega populizma, temveč je vse tisto, kar naj bi počel, počel v okviru podpisanih načel kolektivne pogodbe in sprejete zakonodaje. Deloval je, skratka, v duhu demokracije,« je pogovor z novinarji začel predsednik Sindikata kulture Slovenije Rajko Stupar. »Ker pa so se razmere v družbi v zadnjem času zelo spremenile, vlada pa seje očitno pripravljena pogovarjati le s tistimi, ki grozijo s stavko, smo tudi mi prisiljeni ubrati drugačne strune.« Kot je v obsežni »kroniki sprejemanja sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji« zapisal tajnik glavnega odbora Doro Hvalica, je Sindikat kulture Slovenije oktobra lani predlagal delodajalcem (Ministrstvu za kulturo) nekaj sprememb julija 1994 podpisane kolektivne pogodbe, ki so posameznim skupinam zaposlenih v kulturi povzročale težave ali jih spravljale v neenakopraven položaj. Pogajanja so se začela 14. decembra lani in se »v strpnem. dosle-dno argumentiranem in nujno tudi kompromisnem slogu« končala 13. februarja letos, tako da sta se dva dni kasneje vodji pogajalskih skupin (Doro Hvalica in Jože Osterman) že lahko podpisala (»moderneje rečeno - parafirala«) pod besedilo sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe. Toda... Ko so se že dogovarjali za dan svečanega podpisa in objave »prenovljenega« dokumenta, je prišlo do zapleta: ZLSD je izstopila iz koalicije, njeni ministri pa iz vlade. Tako je sindikat namesto vabila na svečan podpis konec februarja prejel obvestilo, »daje Vlada RS ustanovila enotno pogajalsko skupino za vsa področja negospodarstva, ki jo vodi mag. Tone Rop«. Čeprav sta oba nova ministra - Janez Dular za kulturo in Tone Rop za delo - v pogovorih s sindikatom zagotavljala »kontinuiteto oblasti«, pa do podpisa ni prišlo. Po mnenju ministrstva za delo zato, ker ga ministrstvo za kulturo ni obvestilo o pogajanjih in parafiranju; po mnenju ministrstva za kulturo pa zato, ker so jim odvzete kompetence, in daje ključ na ministrstvu za delo... Ker jim je bilo dovolj takih in podobnih izgovarjanj, ki so si sledila čez vso pomlad, seje 7. t. m. sestal izvršni odbor Sindikata kulture Slovenije in sklenil: spremembe in dopolnitve, j bi jih obravnavala Vlada K^l 2. vztrajati pri podpisu P.J firanih sprememb in dop°' I kolektivne pogodbe za ku I 3. organizirati izjasnJerl zaposlenih v kulturi za sp I stavko - kulturni molk, ki začne 21. oktobra 1996 z n i* dnjimi stavkovnimi zahte', dosledno spoštovanje PrA,h,f.'n veljavne kolektivne pog' odWof( kulturne dejavnosti v RS; P° . parafiranih sprememb in »I nitev KP; izplačilo zaIllUn|jy|| obresti za premalo izpl^Čan^ P v času junij 1992-januar 1^ os S s. ČE NE GRE ZLEPA... - Marko Simčič (v drugi vrsti drugi z leve), Rajko Stupar, Karmen Leban, Doro Hvali- . _ . ca in Majda Osolnik so na prvi tiskovni konferenci Sindikata kulture Slovenije pojasnjevali, zakaj naj bi bil ^ PRAVN K SVETUJE Vprašanje: Prosim vas, če mi lahko v vašem časopisu odgovorite na tole vprašanje: Ali lahko delodajalec zmanjša znesek nadomestila za regresirano prehrano delavcu, ki je bil odsoten zaradi bolezni, in sicer za dneve državnih praznikov? Hvala za odgovor! Odgovor: Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (in kolektivne pogodbe dejavnosti) določa, da delavcem pripada povračilo stroškov za prehrano med delom (regres za prehrano) samo za dneve, ko je delavec prisoten na delu. Torej: regres za prehrano ne pripada za delovne dneve, ko bi sicer delavec delal, če ne bi bil praznik, bil bolan ali na dopustu. Regres za prehrano je določen v mesečnem znesku in se pri preračunavanju tega zneska na delovne dneve računa 22 delovnih dni f na mesec. Znesek regresa za prehrano za mesec junij znaša 11.201,00 SIT. A P I druženje za lastništvo zaposlenih Za člane in vsa ostala podjetja z notranjimi lastniki organizira seminar na temo NOTRANJI DELNIŠKI TRG Predavatelji iz slovenskih in britanskih podjetij bodo predstavili potek priprav, pogoje, pravila in tehnično izpeljavo trgovanja z delnicami v zaprtih delniških družbah ter nakazali rešitve možnih problemov. Seminar bo 28. junija 1996 v Ljubljani, na Dalmatinovi 4/VI. Prijavnina: SIT 10.000 Prijave sprejemamo na naslov: DEZAP, Pivovarniška 6, 1000 Ljubljana ■(tel. 061/13 10 156, fax 061/322 157) Nemen je bil dosežen Kaj menite o podpisu socialnega sporazuma? Tako se je glasilo vprašanje, s katerim je Justi Arnuš anketirala nekatere predsednike sindikatov podjetij z območja Domžal. In kakšni so bili odgovori? JANEZ PI-ZEM, Uni-verzale Domžale: »Sindikat je bil kar uspešen v svojih zahtevah. V našem podjetju bo to za nas kar veliko jan! SIČ,N0P dek Trg°v' nad-d-if! cialni Sp“r j zum ponl .j zaveZ“flv» J5 vali vorjeno. Mislim, da so se ( sindikalni funkcionarji USP jj. pogajali. Sedaj je treba to sp viti v življenje.« pomenilo: poznalo se bo pri plačah, regres je tudi višji kot lani...« LADO BR-NOT, Mlino-stroj Domžale: »Če bodo delodajalci socialni sporazum res spoštovali, je namen dosežen. Škoda, ’o°J$ Toko Lin® d.: »UP3!! da bodo Pf neri‘ ,oW da v njem niso opredeljene sankcije; moti me pa tudi, da niso določeni roki, do kdaj mora biti kaj stoijeno oziroma sprejeto. Zato menim, daje Svet ZSSS kar prav odločil, da se splošna stavka samo mo tudid J vci v našem podjetju nekaj d0biH<< LOJZEK Dom*8' »Menip01^ ctlnedg> v0 ^ red'" V odloži, ne pa odpove.« (__________j sr*a ž Naši sindikalni pogajalci s # lo}0j dovoljivo opravili svoje f /ljen< :,ki' RS; j pa' oln'1 ultui evaj pl0* j naj k. —: • : ..... : ; ■ :.... nat V PRAVIH ROKAH - Plakete Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije za leto 1996 so prejeli Jože Lovše (predsednik sin-eva% M Zagorje ob Savi), Nikolaj Kuhar (predsednik sindikata Pomgrad V. G. Murska Sobota) in Marijan Fras (Tekol Maribor), priznanja avi^oiitn odbor sindikata IMP Montaža Maribor in sindikat podjetja Imgrad Ljutomer ter Anton Bratuša (predsednik sindikata podjetja EM Maribor), Nada Gajšek (predsednica sindikata družbe Remont Celje) in Janez Zajec (predsednik sindikata Gradis SPO Ljubljana). nrf reP°rter jih je po podelitvi takole ovekovelil z vodilnimi možmi SDGD. P „ čof niKR lep)? ■ m RADBINCI VZTRAJAJO PRI SVOJEM razmer ne bi ocenjevali »na mmCl S° skužali verodostojen pnt^K !!a to vPra^anje poiskati z eP’ g'° kateri so na tej seji poročali j:. nik' oziroma sekretarji ob-iii"odborov SDGD. Kot je po-j g le 8ranka Jurak, je bilo v Po-' kilt (tiji j d’ stečajev aprila v pičlih mSfcdneh ob del° kar 1-200 'ju- ' Pa da kaže tudi še zaposlenim ipravr^"'11"firmah’k‘Ševe' ''JZ6™*™ sel« %i ^ razmere res tako slabe> da bi lahko že za skromnih pet 'dar V'šja *enka<< k°t v splošni kolektivni pogodbi za go-d styo do temeljev zamajala slovensko gradbeništvo? To je tijj^dnje vprašanje razširjene 6. seje republiškega odbora r^ta delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD), s katero J Jsnji petek »delovno« obeležili dan gradbincev 96. nega mrtvega teka med zasavskimi gradbinci povzroča že veliko nezadovoljstva. »Z gradnjo avtocestnega križa je dobilo slovensko gradbeništvo priložnost, kakršne v naslednjih stotih letih ne bo imelo več. In če zdaj ne bomo dosegli sprememb tarifnega dela kolektivne pogodbe, potem ga ne bomo nikoli več,« je dejal. Zavrnil je očitke, da bi se zaradi »nekaj fičnikov« lahko zrušilo kakšno podjetje, in predlagal stopnjevanje sindikalnega pritiska na delodajalce, če se stvari ne bodo premaknile z mrtve točke. Da bo nekaj res treba ukreniti, je menil tudi Jože Boben (Ljubljana in okolica), ki je dejal, da na nekaterih gradbiščih zaslužijo tudi po 20 odstotkov manj, kot naj bi po kolektivnih pogodbah, drugod pa z raznimi dodatki najmanj za toliko več. Izgovori vodstev, zakaj tako, pa so si podobni: da ni kolektivne pogodbe; če rečeš, daje splošna, pa odvrnejo, da ni gradbena... Na Gorenjskem le v 7 od 15 gradbenih podjetij plače izplačujejo v rokih; ker pa so nizke, za gradbene poklice ni zanimanja, zato so že priče pomanjkanju domala vseh poklicev - od tesarjev in železokrivcev do vodij gradbišč. Na Dolenjskem pa s tem - kot je ironično ugotovil Jože Miklič - kmalu ne bodo imeli več problemov, ker bo šel Pionir ta teden v stečaj, z njim pa 350 delavcev. Še več, skoraj 500 delavcev pa naj bi se znašlo na cesti tudi v Posočju, če ne bo nadomestnega programa, s katerim bi v anhovskem Salonitu nadomestili proizvodnjo azbesta... Besedo so seveda dobili tudi go- Stil zaposlenih, temveč le še gj® n13ki bodo »fluktuirali« iz ene - btmo. Končali pa najveijet->v0 ^tehnikih, ki bolj cenijo n#0 W -6'0 'n se zat0 tud* kadr°-. n)a. to« J1*0- Na »nelojalno konku-'-c/p ^Pozori]a tudi Zdenka Bo-J 0,aurje). Tisti, ki so iz takšnih stje. Urška Hegler z ministrstva za gospodarske dejavnosti (»usposobilo je službo za gradbene dejavnosti, ki sestoji iz ene osebe«) je menila, da za take razmere ni krivo samo razmerje med delavci in delodajalci, in predlagala sindikatom, naj uberejo še druge poti - tudi prek drugih ministrstev, kar so drugi sindikati znali več kot učinkovito. Tudi predstavnik delodajalcev Muharem Boličje sodil, da bi morali dražno s sindikatom gradbeništvu v družbi priboriti tak status, ki mu gre. A so mu brž replicirali, da vsi direktorji govorijo podobno kot on, na pogajanjih pa trdno vztrajajo pri svojem... Po živahni razpravi, ki je razgrela že tako ali tako soparno ozračje, so delovni del seje zaključili z naslednjimi štirimi sklepi: 1. da bodo podpisali normativni del kolektivne pogodbe za gradbene dejavnosti; 2. da bodo nadaljevali pogajanja za sklenitev tarifnega dela KP, v katerem mora biti izhodiščna plača za 5 odstotkov večja kot v splošni kolektivni pogodbi; 3. da bodo stopnjevali pritisk za ureditev ustreznega statusa gradbeništva in gradbenih dejavnosti; in 4. da bodo s tem v zvezi pripravili problemsko konferenco. Slavnostni del seje ob dnevu gradbincev se je začel s prisrčnim kulturnim programom, v katerem so sodelovali komorni zbor KUD Svoboda Zadobrova Snebetje in Alenka Klincov, nadaljeval pa s priložnostnim nagovorom predsednika SDGD Staneta Čelesnika (njegova razmišljanja ob tem dnevu smo objavili v prejšnji številki) ter podelitvijo plaket in priznanj SDGD za leto 1996. Slavljencem je spregovoril tudi Dušan Semolič, predsednik ZSSS. D. K. razlogov izgubili službo, loi it|. žl°no zaposlujejo pri zaseb- ^1^dkosTdan/1čT’f: ^ti!i0ddn, c ^ ■jbrz oC,r?ig,h firm-Sicer pa imaj0 lilkse? 5 gradbemh podjetij: v >^^lčej0<KPpn pogajanjih ne Povzročati težav ali za- i! mm :8lli|n’L • J- v-“,‘ Pine SiwU.činkovitost Pogajale oHjD, ki zavoljo dolgotraj- -jV 'i)a členila Bobovčeva. *ska6Ja ne b‘ b’la v'deti preveč n. 1 ta*;86 je Ciril Urek (Zasavje) i ni D riDlir^l ZA OKO IN DUŠO - Ob dnevu gradbincev so v preddverju velike dvorane Doma sindikatov odprli razstavo likovnih del, ki so jih med IX. slikarsko kolonijo SDGD 24. in 25. maja v Kotljah pod mentorstvom Arpada Šalamona ustvarili Ingeborg Boliž, Irena Guček, Vlado Geršak, Viktorija Meh, Božidar Ščurek, Metka Stritih, Adolf Pen, Miško Šibila in Marjan Zupančič. Razstava je vsaj za hip zastavila korak vseh tistih, ki so zavoljo tega ali onega razloga v zadnjih dneh hiteli po hiši Teh pa ni bilo malo... vendar pa je med drugim ostal tudi brez počitniških zmogljivosti...« Usposabljanje za notranje delničarstvo ' tudi regres. Letos mm; i;:; jem H Resna ie da de- iav,ci n:s° nik?1' !.yaris.uJ>„yendar.s'id,i,!1 naiše.nius,11621,6 —....KSffiSSgSCSS -a več vsesa nmSiH«’ sedelavecznajdevstiski.lahkodobipriblagajni 'avci potrebujemo dobre panožne kolektivne v g postoriti. vzajemne pomoči do 42.000 tolarjev brezo- pogodbe in zakon, ki bo sankcioniral kršenje Veeie kot v jzp brestnega kredita na šest mesecev.« kolektivnih pogodb. Urejanje teh vprašanj bi Kakš„ J tvKF Žal pa Variš nima več svojih počitniških moralo biti težišče sindikalnega dela. Na vsak • 51 dohT pa so plaee v Varisu? »Plače so še zmogljivosti, »Variš je bil svoj čas namreč se- na«« moramo priti do zakona, ki bo predvi- i Moča kolet^ S° nekai oi:istotkov vi^je> kot stavni del lendavskega Varstroja. Po njegovem del sankcije za tiste delodajalce, ki ne spoštujejo ^mtapogodba Izhodiščna plača stečaju je začel Variš poslovati samostojno, kolektivnih pogodb.« Tomaž Kšela J KAJ DELAJO Podravie Podjetje Jeklotehna Storitve bo moralo v stečaj Trinajst delavcev mariborskega podjetja Jeklotehna Storitve, ki je hčerinsko podjetje delniške družbe Jeklotehna, je na pristojno sodišče v Mariboru poslalo predlog za uvedbo stečajnega postopka za to podjetje. Pred nedavnim je odstopil tudi direktor Storitev Drago Petek. Kakor smo že poročali, je od marca večinski lastnik celotne Jeklo-tehne Sklad Republike Slovenije za razvoj. V vodstvo je že pred časom postavil nove ljudi z direktorjem Francem Gradišnikom na čelu, ki so se lotili sanacije te naj večje trgovinske organizacije v severovzhodni Sloveniji. T. K. Gorenjska Jeseniški delavci še ob svojega Jelena? Delavski dom pri Jelenu na Jesenicah, ki so ga leta 1987 razglasili za kulturni spomenik, se je po sklepu nadzornega sveta Slovenskih železarn znašel na dražbi. Prvi poskus je bil menda neuspešen, ko pa so kupnino zanj in za pripadajoče zemljišče znižali na 16 milijonov tolarjev, seje kot kupec prijavila Prizma s. p. SKEI se z odprodajo Jelena ni strinjal, še bolj pa ji nasprotuje zdaj, ko naj bi se ta kulturni spomenik znašel v rokah zasebnika. Sindikati v sedanjih družbah nekdanje Železarne Jesenice od premoženjske delitvene bilance niso dobili ničesar, čeprav je jasno, da so številne domove gradili delavci sami in nihče drug. Dom pri Jelenu pa je sploh upravljal vedno in samo sindikat. Jeseničani se zaskrbljeno sprašujejo, zakaj njihova občina tako nemo in brezbrižno opazuje, kako se delavsko premoženje njenih občanov odprodaja... D. K. DELAVSKA HRANILNICA d. o. o. Ljubljana, Dalmatinova 4 Ugodna posojila za oddih članov sindikatov T + 2% = 15% v vaši delavski hranilnici Če želite preživeti zaslužen oddih v mirnem, prijaznem okolju Bohinjskega jezera, se naužiti visokogorskega zraka in sonca, potem si izberite oddih v osrčju darov narave Triglavskega narodnega parka. Vsega je v izobilju: kopanja v Bohinjskem jezeru ali v bazenih hotelov, možnosti izletov v naravo, športnih aktivnosti in ogledov naravnih in kulturnih znamenitosti. Po napornih delovnih mesecih in vsakodnevnih stresih si vzemite čas zase, za svojo dušo in telo, za svoj počitek in nabiranje novih moči. Oddih lahko preživite v hotelih in zasebnih penzionih z ugodnim posojilom, ki ga je za Vas posebej pripravila Delavska hranilnica. Posojilo vam odobrimo tri dni pred začetkom nastopa oddiha. Prvi obrok zapade v plačilo z enomesečnim odlogom, torej potem, ko se vrnete z dopusta. Cene 7-dnevnega bivanja se gibljejo od 22.050 tolarjev do 53.550 tolarjev na osebo. H gornjemu znesku posoj i la lahko dobite še dodatek posoj i la v znesku 15.000 tolarjev za stroške, vezane na oddih (stroški goriva, turistična taksa, žeja). Primeri izračuna posojila za najnižjo in najvišjo ceno: 7-dnevni oddih dveh članov družine po ceni 22.050 SIT 22.050 SIT x 2 = 44.100 SIT + 1 S.000 SIT = 59.100 SIT, vrne se 61.902 SIT, rok vračila 6-mesecev, obrok = 10.317 SIT, zavarovanje posojila =390 SIT, stroški posojila 1.000 SIT. 7-dnevni oddih štirih članov družine z dvema otrokoma od 2 do 12 let po ceni 22.050 SIT in s 30% popustom za oba otroka 22.055 SIT x 2 = 44.100 SIT + 2 x 15.439 SIT + 15.000 SIT = 74.539 SIT vrne se 78.073 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 13.013 SIT, zavarovanje posojila = 492 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT. 7-dnevni oddih dveh članov družine po ceni 53.550 SIT 53.550 SIT x 2 = 107.100 SIT + 15.000 SIT = 122.100 SIT, vrne se 127.888 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 21.315 SIT, zavarovanje posojila = 806 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT. 7-dnevni oddih štirih članov družine z dvema otrokoma od 2 do 12 let po 53.500 SIT in 30% popustom za oba otroka 53.500 SIT x 2 = 107.100 + 2 x 74.900 SIT + 15.000,00 SIT = 197.000 SIT vrne se 206.339 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 34.390 SIT, zavarovanje posojila = 1.241 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT. Gornji izračuni so osnova, da lažje prilagodite strošek oddiha svojim finančnim možnostim. Izračuni so narejeni na 6-mesečni rok vračila posojila in enomesečni odlog prvega plačila obroka. Vsako posojilo bo izračunano individualno po vašem izboru cene. Za tiste člane sindikatov, ki bi jim tudi ti obroki bili preveliko finančno breme, je izjemoma možen najem posojila tudi na sedem ali osem obrokov brez odloga prvega obroka. Upamo, da je posojilna ponudba za člane sindikatov zanimiva, zato se vam priporočamo. Vse v zvezi z vašim posojilom in oddihom boste uredili v hranilnici osebno ali po telefonu. Za vse podrobnejše informacije nas lahko pokličete po telefonu: 061/312098 ali 316881. Želimo vam prijazen oddih Direktor )ože Stegne m NA TRŽNEM PIFU 13. junija 1996 Vlada prilagaja davčno zakonodajo tisti v Evropski uniji UČINKOVITEJŠE IN IZDATNEJŠE POLNJENJE PRORAČUNA Približevanje Slovenije Evropi pušča po podpisu sporazuma o pridruženem članstvu sorazmerno malo časa za uskladitev naše zakonodaje in tudi tehničnih in tehnoloških normativov s tistimi v Evropski uniji. Več ko jih bomo uskladili in temeljiteje kot bo to narejeno, lažji bo prehod iz pridruženega v stalno članstvo v EU, za katerega verjamemo, da bo sledilo kmalu po letu 2000. Med takimi je tudi davčni sistem. Te dni je minister za finance Mitja Gaspari podrobneje predstavil tri davčne zakone, od katerih naj bi vsaj prva dva začela veljati z letom 1998: davek na dodano vrednost, trošarino in davek na premoženje. Ti davki bodo važni tudi zato, ker bo vlada z njimi morala nadomestiti izpad proračunskih sredstev pri carinah, pri prometnem davku in zaradi reforme pokojninskega zavarovanja. Davek na dodano vrednost pripravlja vlada že od spremembe političnega in gospodarskega sistema in naj bi po predidevanjih že veljal. Vendar bo tudi dveletna zamuda povsem sprejemljiva zaradi zapletenosti novega davčnega sistema, potrebe po številnih podzakonskih aktih ter nuje, da se usposobi tako davčna služba kot tudi davčni zavezanci za nov način obračunavanja davkov. Nadomestil bo sedanji sistem prometnega davka. Ne glede na to, da moramo poenotiti davčni sistem s sistemom Evropske unije, v katero vstopamo in ga ta uporablja že 20 let, bo imel več prednosti kot slabih strani. Osnovna logika tega davka je, da se v vsaki transakciji izdelka obdavči le na novo dodana vrednost. Davčni zavezanec tako ne plačuje dajatve, ki jo je pred njim nekdo že plačal. Bo stabilen vir financiranja javne porabe, na gospodarstvo bo vplival nevtralno in dopuščal bo mnogo manj zlorab kot sedanji sistem. Njegove slabe strani so pravzaprav samo potreba po obsežnem davčnem aparatu in stalnem nadzoru nad izvajanjem zakona ter njegov vpliv na cene. Vlada ocenjuje, da bi se ob njegovi uveljavitvi cene utegnile dvigniti za 10 do 12 odstotkov. Gaspari ima pri tem zlasti za sindikate zanimivo misel: »Možni so trije načini odziva na nov davčni sistem,* pravi. »Cene se lahko povečajo enkratno in potem obstanejo na doseženi ravni; lahko se enkratno povečajo tako cene kot inflacija; lahko pa se cene in inflacija povečujejo trajno. V Evropi so se povečale samo cene, in to enkratno, razen na Norveškem, kjer so rasle tako cene kot inflacija. Od nas je torej odvisno, oziroma od naše dohodkovne politike, kateri učinek nas bo doletel. Zato svetujem, da pri dogovarjanju o bodočem socialnem sporazumu partnerji uvedejo klavzulo, po kateri ne bi upoštevali indeksacije plač zaradi vpliva novega davčnega sistema na cene.« Slovenski davčni sistem se bo evropskemu prilagodil tako, da bo uveljavil eno davčno stopnjo, in sicer 20-od-stotno (ponekod v Evropski uniji imajo dve stopnji), eno ničelno stopnjo (za izvoz) in enake oprostitve plačevanja davka, kakršne pozna Evropska unija (kjer je težko določiti dodano vrednost, kot so poštne, bančne, zavarovalniške storitve ter storitve posebnega pomena, na primer kulturne, zdravstvene, karitativne, neprofitne znanstvene in podobne). Načeloma je davčni zavezanec vsak, ki je v zadnjih 12 mesecih opravljal kakšno pridobitno dejavnost, ne glede na obseg in rezultat. Ker bi bili stroški nadzora in pobiranja davka pri tistih, ki na leto ne dosežejo za 2 milijona tolarjev prometa, večji od koristi, naj bi pod to mejo država davka ne pobirala. Trošarine bodo uvedene na alkoholne pijače, tobak ter na naftne derivate in na osvinčeni ter neosvinčeni bencin. Trošarina je sestavni del da- hi obremenitev ostala nespremenjena, pri tobaku pa naj bi se povečala najbolj. Povprečna obremenitev tobačnih izdelkov je v Evropski uniji 57-od-stotna, pri nas pa 44-odstotna. Pri tobačnih izdelkih se nam obeta izravnava višine z normativi Evropske unije v treh letih po uveljavitvi, se pravi do leta 2000. Bencin pa bo država podražila kar kmalu, saj namerava s povečanim davkom nadomestiti izpad carin, ki se bodo zdaj, ko smo podpisali pridružitveni sporazum, zmanjšale na evropsko raven: z naše povpečno 7-odstotne carinske stopnje bomo uveljavili v povprečju 1- do 2-odstotno carinsko stopnjo. Na naše vprašanje, kdaj se bodo in do kakšne mere evropskim prilagodile carine za avtomobile, je Gaspari odvrnil, dao znižanju carin vlada ne bo razmišljala, dokler bo prodaja vsako leto večja za 30 odstotkov. Vladaje celo razmišljala o uvedbi trošarine tudi za avtomobile, je dodal. Gaspari je na koncu predstavil še izhodišča za obdavčitev nepremičninskega premoženja. Vladini svetovalci iz Evropske unije pa menijo, da je premično premoženje, kot so slike, krzna itd., bolje obdavčiti posebej, vendar je vprašanje, ali ne bi bili stroški z ugotavljanjem te vrste premoženja in obračunavanjem davka večji od samega davka. Davek na nepremičnine bo moral počakati na odpravo vrste pomanjkljivosti, ki ga zdaj ovirajo pri nastajanju. Treba bo ažurirati vpis v zemljiške knjige> urediti kataster zemljišč, nanovo ovte dnotiti nepremičnine (za to bo pon ben zakon), določiti vrednostne con zemljišč in še kaj. Skratka, dokler zakon ne bo nared za obravnavo v par lamentu, bodo lastniki vikendov lahjt0 mirni, potem pa... Kot je razložil Gaspari, naj bi novi zakon predvideva obdavčitev celotne površine vikendo (zdaj je neobdavčljivih 16o kvadratni metov površine), pri stanovanjih pa naJ bi mejo neobdavčljive površine znlž?' na 8o kvadratnih metrov za štiričlansK družino. Država se torej namenja pobrati davke vsepovsod, kjer bo to le mogoče. Čeprav bodo davčne stopnje za obdavčitev nepremičnin največ 1' odsotne, za zemljišča pa od o,l- do od3 odstotne, se bo glede na to, da bodo davčni zavezniki vsi lastniki in uporabniki nepremičnin, nabral lep kupček’ približno 4 milijarde tolarjev, ki bodo ostali na občinskih proračunih. Podjetja ne izkoriščajo vseh možnosti za pridobitev denarja DENAR JE TREBA LE ZNATI POBRATI Mitja Gaspari: Davek na dodano vrednost bo izdatnejši in učinkoviteje bo polnil proračun, do gospodarstva in kupcev pa bo nevtralen. Zaradi bolj izdelanega sistema nadzora in obračuna davka bo davke teiko utajiti. vka na dodano vrednost, zavezanci pa so vsi proizvajalci in vsi uvozniki. Minister Gaspari je poudaril, da bi morali trošarino plačati tudi vsi, ki imajo kotle za žganjekuho, in sicer za količino, ki ni namenjena domači rabi. Ob tem pa kritiziral ministrstvo za kmetijstvo, ki daje količino žganja za domačo potrebo ocenila nemogoče visoko, na 4o litrov na osebo. Plačila bodo oproščeni le izdelki, ki so namenjeni izvozu, izdelki, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu, in kajpak izdelki, ki jih bodo za svoje potrebe kupovala diplomatska predstavništva tujih dežel. Zdajšnja obremenitev pri obeh vrstah bencina in plinskega olja naj bi se povečala za kakih 10 odsotkov, pri alkoholu naj Gospodarstveniki tožijo zaradi neugodnih pogojev gospodarjenja, med katerimi je na zavidljivo visokem mestu cena kapitala. Nekateri poznavalci menijo, da najemanje dragih posojil ali obračanje k državi po pomoč ni edina možnost priti do naložbenega denarja. Neven Borak, predsednik Združenja ekonomistov Slovenije, in direktor Ljubljanske borze Draško Veselinovič sta nedavno tega direktorjem, članom upravnega odbora gospodarske zbornice, odkrila nekaj možnosti, ki jih po njunem prepričanju podjetja slabo poznajo ali pa vodstva nimajo dovolj znanja s finančnega področja, da bi jih izkoristila. V pasivah podjetij je postavka zbiranja finančnih sredstev na trgu povsem nepomembna. Država in banke so tudi mnogo bolj spretne, saj že dolgo izdajajo kratkoročne in dolgoročne vrednostne papitje. Take dolžniške vrednostne papirje bi lahko izdajala tudi podjetja, za začetek po enakih načelih, kot to počno banke in država. Pri tem bi lahko pomagala tudi država, meni Borak, in sicer tako, da bi povsem spremenila filozofijo delitve državnih garancij. Te bi morala podeljevati predvsem za to, da bi investitorjem zmanjšala tisto tveganje, na katerega ne morejo vplivati, to je tveganje, povezano s spremembami ekonomske politike. Danes pa država podeljuje garancije celo za podjetniško tveganje. Največja in najuspešnejša slovenska podjetja VELIKE SPREMEMBE SEZNAMOV kar je povsem v nasprotju z osnovno logiko. Da bi se podjetja odločala za izdajo lastnih obveznic, s čimer bi zmanjšala odvisnost od bank, od R in od tolarskih obrestnih mer, bi morala država ustvariti tudi za te obveznice enake pogoje, kot jih imajo čisti finančni posredniki. Z nekim garancijskih potencialom pa bi država lahko zagotovila dolgoročno solventnost obveznic. Država naj bi nastopala bolj kot animator, sklad bi finansirala podjetja sama, pritegnili pa naj bi tudi del bančnega sistema in državno zakladnico. Na vprašanje, kaj bi s tem pridobili, Borak odgovarja, da bi s spremembo načina razmišljanja o finansiranju podjetij odkrili še druge od sedanjih načinov, in tako zmanjšali odvisnost podjetij od kratkoročlnih posojil. Banke pa bi s tem združile možnost dolgoročnega investiranja s hkratno lividnostjo. Dolgoročnih naložb se banke otepajo, saj so te po definiciji nelikvidne. In ne nazadnje bi podjetja z izdajanjem obveznic svoj dolžniški položaj izenačila s položajem, ki ga imajo kot dolžniki banke, centralna banica in zakladnica. Ko se je pred šestimi leti odprla Ljubljanska borza, so na njej v začetku poslovali skoraj izključno z obveznicami podjetij, je dejal Draško Veselinovič. Zdaj jih ni več, saj so tedanje obveznice zapadle, novih pa ni-Zakaj podjetja ne izdajajo dolgoročnih. denimo 10-letnih obveznic, s katerimi bi si lahko finansirale naložbe, Veselinovič ne ve. Morda se preveč zanašajo na kakšno državno pomoč, morda raje pritiskajo na tečajno politiko, na dotacije. Ali je krivo nepoznavanje, ah morda lastninski postopki, s katerimi se v velikih podjetjih še vedno pretežno ukvarjajo? Draško Veselinovič je zbrane menedžerje opozoril, naj ne mečkajo preveč, sicer bo država nasitila trg 2 obveznicami. Na trg prihaja namreč veliko novih obveznic, tako državnih kot sanacijskih iz naslova bank-Država bo izdala obveznice na evropskem trgu iz naslova dolga bivs® Jugoslavije. To bodo obveznice.!/' naslova javnega dolga, ki izdal j'!1 bo slovenskih odškodninski sklad-Skratka, obveznic bo kar naekrat toliko na voljo, da bo podjetjem težko vzbuditi zanimanje zanje. Skraik3: ve se, kje je denar, treba se je le P13' skloniti in ga pobrati. B- n- Revija Gospodarski vestnik vsako leto objavi seznam tristotih največjih slovenskih gospodarskih družb, ki ga dopolni še z razvrstitvijo glede na višino čistega dobička ter seznamom sto največjih po številu zaposlenih in višini premoženja. Pri tem ji pomaga Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Na letošnjo lestvico tristotih največjih “dobičkarjev” so se uvrstila podjetja, katerih čisti dobiček je presegel 51 milijonov tolarjev. Ta lestvica se po imenih precej razlikuje od lestvice naj večjih tristotih podjetij po višini prihodka, med katerimi mnoga lani niso izkazala dobička. Velike spremembe v uvrstitvah bi nastale tudi, če bi podjetja razvrščali po ustvarjenem prihodku na zaposlenega, po dobičku na zaposlenega ali po premoženju in trajnem kapitalu. Za Slovence, ki smo zaradi certifikatov postali narod delničarjev, je od vseh tabel najbolj zanimiva tista, ki kaže razvrstitev podjetij glede na ustvarjeni dobiček. Mimogrede, Agencija za plačilni promet je za minulo leto obdelala poslovne izkaze več kot 33.000 gospodarskih družb. Več kot 93 odstotkov jih razvrščamo med tako imenovana mala podjetja, štiri odstotke med srednja in le 2,6 odstotka med velike gospodarske družbe. Velike družbe so lani zaposlovale 61 odstotkov vseh v gospodarstvu zaposlenih delavcev, srednje družbe 17 odstotkov, male pa 22 odstotkov. Velike dražbe so ustvarile skoraj dve tretjini od okroglo 5.000 milijard tolarjev vseh prihodkov gospodarskih dražb. Gospodarstvo pa je lani poslovalo z izgubo, sicer manjšo kakor leto poprej, je pa še vedno presegla vrednost 25 milijard tolarjev. Z izgubo so lani poslovali v dvajsetih gospodarskih dejavnostih. Največjo so imeli v papirni industriji, skoraj 7 milijard tolaijev, nekaj manjšo v strojni industriji, 5,5 milijarde tolarjev izgube pa so prigospodarili v kovinskopredelovalni in elektroindustriji. Najuspešnejša dejavnost lani je bila kemična industrija s skupno skoraj sedmimi milijardami tolarjev čistega dobička. Živilska industrija kot druga po velikosti čistega dobička gaje imala skoraj pol manj. Po višini prihodka je bila lani naša največja dražba Revoz s 113,6 milijarde tolaijev prihodka, dragi je bil Petrol Trgovina s 87,5 milijarde, tretji Eles z 62 milijardami, sledijo Gorenje GA s 45 milijardami tolaijev prihodka, pa Slovenske železnice,Telekom, Merkur, Lek, Krka in kot deseta dražba Sava Kranj, ki je ustvarila slabih 31 milijard tolaijev prihodka. Zadnja, tristota dražba na seznamu, Mercator-Eta Kamnik, je ustvarila 2,7 milijarde tolaijev prihodka. Razvrstitev po čistem dobičku lestvico naj večjih kar dodobra premeša, še bolj pa razvrstitev po čistem dobičku na zaposlenega. Največ čistega dobička je lani ustvarila Krka, 2,9 milijarde tolaijev, samo kakih 60 milijonov manj so ga ustvarili v Petrolu Trgovini in približno 180 milijonov tolarjev manj v Telekomu. “Klub” podjetij, ki so ustvarila več kakor 2 milijardi tolarjev dobička, zaključuje Lek z 2,5 milijarde. Potem pa se razvrstijo: Nacionalna finančna družba z 1,6 milijarde, KBM Infond Maribor z nekaj več kot 1,5 milijarde tolarjev dobička in Porsche Inter auto z nekaj manj kot 1,5 milijarde tolarjev dobička. Na tristotem mestu je Tovarna posebnih vozil Novo mesto, ki je ustvarila malo več kakor 51 milijonov tolarjev dobička. Na vrhu lestvice podjetij z največjim dobičkom na zaposlenega ni najti podjetij z večjim številom zaposlenih. Med prvimi dvajsetimi je od večjih podjetij uvrščen le Istrabenz Koper, na 12. mesto, sicer pa je v tej primerjavi najboljši Fundus, Ljubljana z 255 milijoni td-larjev na zaposlenega delavca (firma ima enega zaposlenega). Fundus se ukvarja s prometom nepremičnin. Za njim se razvršajo vsem znana imena, kot Atena, Aktiva PDZU, Nika Brežice, KBM Infond, malo niže pa Krekova dražba, Kmečka družba, Nacionalna finančna družba, LB Maksima. V zadnji tretjini lestvice dvajsetih najboljših podjetij po dobičku na zaposlenega so še sorodne gospodarske družbe Primorski skladi, Arkada D. Z. U. in Divida. Pomembnejša podjetja imajo na zaposlenega bistveno manjši dobiček. Belinka je na 48. mestu, malo za njo so Bayer Pharma, Helios in Radenska. Poslovni sistem Mercator je na 87. mestu, Kompas MTS na lo9., Krka je 136., Lek na 140. mestu, Petrol Trgovina na 149. Poudariti pa velja, da Krka, Lek in Petrol Trgovina skupaj zaposlujejo 7.500 delavcev, 14 družb za upravljanje premoženja, ki so se uvrstile med tristo največjih p.p dobičku, pa ima skupaj le 94 zaposlenih! Največ zaposlenih imajo Slovenske železnice, skoraj 10.000, sledi jim Mura z nekaj več kot 6.000 zaposlenimi, pa Pošta Slovenije s 5.000, četri je KTL P.S. Ljubljana z več kot 4.400 zapo- slenimi. Več kot 4.000 zaposlenih inj3 še Gorenje Gospodinjski aparati (4.230). Za več kot sto milijard premoženj3 imajo samo štiri gospodarske družbe. Dravske elektrarne za 151 milijard tolarjev, Dars za 146 milijard, Telekom za 132 milijard in Slovenske železarne za 105 milijard. Nuklearka Krško, kot peta najbolj premožna gospodarska dražba, ima za 97 milijard tolarjev premoženja. Za delničarje in tiste, ki trgujejo z delnicami, je važen tudi podatek, da je med stotimi najbogatejšimi delniškimi družbami 23 takih, ki so že uvrščene na borzo ali zunajborzni fž ali pa so že končala javno prodajo. Men njimi je največji Petrol Trgovina s 73,f milijarde tolarjev vrednimi sredstvu Poslovni sistem Mercatorje težak 5" milijard, Krka 50, Lek 41, Sava 40. Gorenje 37,7 milijarde in tako naprej do 23., Term Čatež s 7,5 milijarde tolarjev vrednim premoženjem. Povzel: B. o- Člani svetov delavcev in drug delavski predstavniki! Sindikalni ‘' M zaupniki! Kadrovski delavci in pravniki v podjetjih! * Končno bomo lahko ustregli vašim željam in zadostili vašim potrebam po praktično uporabni strokovni literaturi s področja uveljavljanja novega sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. V založbi ČZP Enotnost in Studijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis« je izšel Novomeška Krka je lani ustvarila največ dobička, za 2,9 milijarde tolarjev, le malo manj pa Petrol Trgovina. Po prihodku je največji Revoz s 113 milijardami tolaijev, po številu zaposlenih Slovenske železnice, ki dajejo delo skoraj deset tisoč delavcem. Napisala sta ga Mato Gostiša in Gregor Miklič. Namenjen je ljudem iz prakse za prakso. Vsebuje preko 200 strani predpisov s celotnim besedilom zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, navodil za vodenje volilnih in drugih postopkov, obrazcev, vzorcev splošnih aktov (poslovnik sveta delavcev, participacijski dogovor, statut, dogovor o oblikovanju sveta delavcev kapitalsko povezanih družb, dogovor o medsebojnih razmeijih med sindikatom in svetom delavcev), priporočil in odgovorov na najbolj pereča odprta vprašanja praktičnega uresničevanja zakona. Obsega 35 poglavij v 5 delih, ki nosijo naslov: 1. del - Predstavitev sistema delavske participacije, 2 del - Kako aktivirati sistem delavske participacije v podjetjih, 3. del - Pristojnosti in način dela sveta delavcev, 4. del - Avtonomna pravna ureditev delavske participacij3 z vzorci splošnih aktov, 5. del - Aktualne dileme n1 vprašanja v zvezi z uresničevanjem zakona. Imeti bi ga moral prav vsak novoizvoljni član sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu in delavski direktor, sindikalni zaupniki pa bodo brc njega težko unčinkovito izpeljali akcijo za izvolite sveta delavcev in vzpostavitev drugih mehanizmu delavskega soupravljanja v svojem podjetju ter se kasnej tudi aktivno vključili v njegovo delovanje. Novos je namreč preveč, prav v tako tudi odprtih vprašanj-Zato bo priročnik lahko dobrodošel pripomoce tudi pravnikom in kadrovskim delavcem, ki se ^ uveljavljanjem zakonskega sistema delavske ?31'' ticipacije ukvarjajo na strani delodajalcev (podjetij)- Cena priročnika je 6.900 SIT, naročite pa ga lahko pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana^ Afa/pre/ dober sfndjkat in še/e potem dobro soupravljanje * ^^SSMtSSSSLTi inv5^t3;„k^ treba po sindikatu v podjetjih, ampak je ugodnih pogojev te »prodaje«, kar sodi med eksistenčna vprašanja dela- nekooperativnega delodajalca, zaradi česar v nobenem primeru niti dober sindikat celo pogoj za dobro razvit vcev.Organidelavskegasoupravijanja(delavskapredstavništva)vpodjetju ne more enakovredno nadomestiti sindikata; sistem delavskega soupravljanja. pa sodelujejo z menedžmentom kot predstavnikom kapitala pri sprejemanju b) borbena pozicija na eni izzove borbeno pozicijo na drugi stra- pomembnejših upravljalskih odločitev, ki so v korist poslovni uspešnosti ni in o kakem obojestransko koristnem kreativnem sodelovanju, ki k smo obširneje podjetja m s tem tudi v obojestransko korist dela in kapitala. bi preseglo urejanje zgolj eksistenčnih vprašanj delavcev, ne more uuiuvimviiu Ul aigu.ueuuiali dejstvo, da sin- Ze zdrava logika pove, da v podjetjih, kjer niso v danih pogojih vsaj več biti govora. dikalizem in delavsko soupravljanje nista za silo rešena in reševana elementarna vprašanja materialnega in socialnega Sindikalizem naj torej ostane stvar sindikata v podjetju. Če ga ta isti »šmom« m da ne grevsega metati v isti položajadelavcev, le-teh zanesljivo ne bo mogoče pritegniti še k ustvarjal- ne obvlada, pa ga soupravljanje ne more nadomestiti. Skoraj zane- : Za začetek ponovimo ugotovitev, da'je'osnovno pdročje dela sin- za£s'lj^^ ,,s.el«^„,man,t„.poh^SS£SSod ntaVcelocnaga dalavskega . podjaju. O- Delovanje nadzornih svetov v Vloga participacijskega nemški Montan industriji (5) komuniciranja - določanje Kako delujejo predstavniki kapitala v nadzornih svetih f&s: dr. Zvonka Šarman »Z enotretjinsko udeležbo delavskih predstavnikov v nadzornih svetih delniških družb je svoboda aktivnosti in odločanj a kapitala nedvomno omejena, paritetno sodelovanje delavcev (polovična udeležba) pa pomeni, da sta njegova neomejena oblast in moč zlomljeni.«Tako nekako je, iz ene od prvih raziskav MONTAN soodločanja, v grobem izzvenelo stališče kapitala do delavskega predstavništva v nadzornih svetih. Veliki delničarji so namreč gledali v nadzornem svetu nekakšno »paritetno« skupino, pri izbiri katere oni nimajo vpliva in katere stališča ne ostajajo neopažena, njiho-N'predstavniki pajih morajo upoštevati. Na drugi strani mali delničarji radi povezujejo z delavskimi pre-^(avniki v nadzornih svetih, v čemer se tudi skriva Potencialna nevarnost za velike. Navedeno mnenje še vedno lahko zasledimo pri tistih predstavnikih kapitala, ki izrazito pripadajo mo-tističnemu svetovnemu nazom (neoliberalizem in ne-0niarksizem). Medtem pa je zakonodaja soodločanja v nemškem sistemu upravljanja družb naredila »korak nazaj« (v smeri proti izhodiščnemu stališču kapitalske strani), praksa upravljanja pa »korak naprej« (kar po-jneni isto smer), tako daje danes razmerje med kapi-taiom in delom precej drugačno, vsekakor v korist kapitala Za predstavnike kapitala v nadzornem svetu je značilno - kar je dokaj v nasprotju z obnašanjem de-•avskih predstavnikov - da se prijateljsko razmerje Šteje za samo po sebi razumljivo. Predstavniki kapitala so kot nekakšna »subgrupa« izven predstavnikov delavske strani, v predsedniku nadzornega sveta imajo svojo centralno osebo, v upravi družbe pa tudi svojega zaveznika. Uprava namreč vedno poskuša doseči čim Večje soglasje za vsako obravnavano temo na seji sveta’ ter se zato odgovorni člani uprave že pred obravnavo na seji o tem pogovorijo s pomembnejšimi predstav-niki kapitala v nadzornem svetu. Večja empirična raziskava je npr. ugotovila, da na strani kapitala običajno ni informativnih pogovorov kot predhodne oblike medsebojnega posvetovanja vseh predstavnikov kapitala pred sejo nadzornega sveta, kot je to običajno za delavske predstavnike. V 43 odstotkih raziskanih družb takega pogovora nikoli ni bilo, v preostalih 57 odstotkih družb pa so tak »pre-dpogovor« izvedli samo takrat, kadar je bila na dnevnem redu seje nadzornega sveta izredno pomembna zadeva (npr. ukinjanje obrata).Ta dejstva pojasnjujejo, daje na strani kapitala sicer izredno majhna delovna povezanost, kar je bržkone posledica profesionalne raznolikosti članov te skupine, vendar pa obstaja velika homogenost interesov ter so prav zaradi tega možnosti oblikovanja skupnih stališč in mnenj pri predstavnikih kapitala v nadzornem svetu mnogo večje kot pri predstavnikih dela oziroma prihaja do njih tako rekoč samo od sebe. Če k tej enotnosti interesov dodamo še nekakšno njihovo »naravno« povezanost z upravo družbe, iste informacijske vire, kot. jih ima uprava, ter profesionalno usposobljenost za proces odločanja, z izvajanjem diskusije na visoki ravni, je logično, da v procesu odločanja nadzornega sveta prevladuje kapitalska stran. mpci organiziranja in usmerjanja Piše: dr, Ivan Kejžar Na zboru delavcev se delavci z večino glasov delavcev z aktivno volilno pravico odločajo o oblikovanju sveta delavcev vcev. Člane volilne komisije lahko predlaga vsak delavec in v družbi zastopani sindikati. Izvoljeni so tisti kandidati za člane volilne komisije, ki dobijo največ glasov. Organizacijske povezave in komunikacije med ljudmi so eden izmed bistvenih pogojev v organizaciji uresničevanja ciljev delavskega soupravljanja. Pri tem imajo komunikacije več vlog: odkrivanje situacije, prilagajanje razmeram, določanje moči organiziranja, usmerjanje, odločanje in sodelovanje. Prvi dve vlogi smo spoznali in opisali v prejšnji številki, danes se lotevamo razpravljanja o naslednjih dveh -določanju moči organiziranja in usmeijanja. Določanje moči organiziranja Komuniciranje omogoča spodbujanje akcij pa tudi vzporejanje spleta akcij, od katerih vsaki pripada določeno mesto in vloga. Vse naloge in sredstva v dejavnosti morajo biti smotrno porazdeljena, tako da sestavljajo celoto, nosilci dejavnosti pa so zadolženi za koordinacijo dela, za zagotovitev harmonične izvedbe posameznih delov in za učinkovito in ekonomično vodenje te celote. Moč organiziranja dejavnosti je merljiva z odnosom med spodbujanjem in usklajevanjem. Spodbujanje zagotavlja neprenehno trošenje sil in energije skladno s pomembnostjo vsake naloge, zadostno za vzdrževanje ravnotežja med nalogami in za usklajeno vodenje v danih mejah, danem ritmu in v predvidenih rokih. Usklajevanje pa zagotavlja določitev razmerja med nalogami, razporeditev po nujnosti in pomenu, način priprave in izvedbe, uravnavo in smotrno porabo sredstev, določitev celotnega poteka. »Vpraša-odgovori« Jfejavski direktor ali drug aktivni udeleženec procesa H^Mn strokovni sodelavd Študijskega centra ra 1 I- ^KLAVSKI direktor v javnem podjetju vPraianje: dir k določbi 81. člena ZSDU je imenovanje delavskega v nJ>rja. ^predstavnika delavcev v upravi družbe obvezno Mletjih z več kot 500 zaposlenimi, če je tako določeno tuj^teipadjskim dogovorom, pa tudi v manjših. Ali to velja ‘Za javna podjetja? odgovor: v a" o sodelovanju delavcev pri upravljanju se za ja-(,01^ uporablja le, če ni s posebnim zakonom drugače slu*K?°' določbi 27. člena zakona o javnih gospodarskih Vanj . (UL RS št. 32/93) kot posebnega zakona poslo-po Je ln delo javnega podjetja vodi direktor. Direktoija javnega sti i^j 'menuje ustanovitelj, njegove pravice, obvezno-n odgovornosti pa se določijo s statutom. darviPu ,Va)0^ omenjeno določbo zakona o javnih gospo-v »i<- • s*u^^h. bi lahko sklepali, da delavski direktor (vsaj lsti obliki«) v javnih podjetjih ne pride v poštev. pa ot Prvo je ureditev konkretne vsebine poslovodne funkcije radič V c®*ot' prepuščena statutu javnega podjetja, za-nem. sar ni nujno, da bo funkcija direktorja v posamez-javnem podjetju vsebinsko identična s funkcijami uprave v delniški družbi. Kot drugo pa ista določba izrecno definira poslovodno funkcijo v javnih podjetjih kot individualno funkcijo, zaradi česar je v nobenem primera ni mogoče oblikovati kot kolektivne (čeprav le dvoosebne) uprave. II. SPREMEMBA NOTRANJE STRUKTURE ČLANSTVA V SVETU DELAVCEV Vprašanje: V našem podjetju smo svet delavcev oblikovali tako, da je vsaka organizacijska enota zastopana z ustreznim številom predstavnikov. Sedaj pa se obeta korenita reorganizacija podjetja, ki bo povsem spremenila število in velikost notranjih organizacijskih enot. Ali bo potrebno po reorganizaciji na novo oblikovati tudi svet delavcev? Odgovor: Po določbi 28. člena ZSDU lahko svet delavcev s poslovnikom določi, da se kandidati za člane sveta delavcev predlagajo in volijo tudi ločeno za posamezne organizacijske enote oziroma dele delovnega procesa ter za dele dražbe, ki so izven sedeža dražbe. Če je torej že s sedanjim poslovnikom sveta delavcev točno določeno, koliko predstavnikov imajo obstoječe konkretne organizacijske enote v strukturi članstva sveta delavcev, bo po opravljeni reorganizaciji vsekakor treba spremeniti tudi poslovnik in skladno s tem strukturo sedanjega sveta delavcev. Dejstvo pa je, da gre za »prvo generacijo« svetov delavcev, ki svoje poslovnike sprejemajo šele po izvolitvi, zaradi česar morebitne tovrstne določbe o strukturi sveta delavcev ne morejo veljati za nazaj. V času, ko je bil sedanji svet delavcev izvoljen, še niso obstajale pravne podlage za specifično strukturo. Zato bodo zahteve za takšno sestavo sveta delavcev, ki bo odražala organizacijsko strukturo družbe, lahko aktualne šele za novi svet delavcev, sedanji pa lahko konča mandat v prvotni sestavi. Reorganizacija sveta delavcev hkrati z reorganizacijo dražbe torej zaenkrat ni nujna. Če to želi, pa po našem mnenju sedanji svet lahko tudi sklene, da bo takoj po reorganizaciji dražbe spremenil poslovnik in izvedel nove volitve skladno z njegovimi določili. Fhi teh odločitvah je namreč svet delavcev popolnoma samostojen in nihče »od zunaj« mu tega ne more predpisovati ali mu iz teh razlogov odrekati legitimnosti. III. KANDIDACIJSKI IN VOLILNI POSTOPEK ZA ČLANE NADZORNEGA SVETA Vprašanje: V našem podjetju smo pred kratkim izvolili in konstituirali svet delavcev. Kako naj se sedaj lotimo izvolitve delavskih predstavnikov v nadzorni svet podjetja? Odgovor: Predvsem vam priporočamo, da svet delavcev najprej sprejme svoj poslovnik. Ta akt naj bi vseboval tudi določbe o načinu izvedbe postopka kandidiranja in izvolitve pred-' stavnikov delavcev v nadzorni svet. Zakon, kot vemo, določa le to, da predstavnike delavcev, ki so člani nadzornega sveta podjetja, izvoli in odpokliče svet delavcev in s tem seznani skupščino. Možnosti glede kandidiranja in izvolitve predstavnikov delavcev v nadzornem svetu pa so zelo različne. Svet delavcev lahko sam (na svoji seji) izvede kandidiranje in izvolitev teh predstavnikov. Lahko se odloči, da bo kandidacijski postopek potekal po enakih pravilih, kot veljajo za kandidiranje članov sveta delavcev (reprezentativni sindikati ali določeno število podpisov delavcev), ali pa postavi drugačna pravila širokega postopka kandidiranja. Glasovanje o izvolitvi kandidatov na seji sveta delavcev je lahko tajno, lahko pa javno. Svet delavcev bi se lahko odločil tudi za predhodno širše »preverjanje« podpore kandidatom z izvedbo glasovanja med vsemi zaposlenimi, itd. Skratka - odločitev o načinu kandidiranja in izvolitve predstavnikov delavcev v nadzornem svetu je povsem v rokah sveta delavcev. Odgovore pripravil: mag. Malo Gostiša Usklajevanje zadeva torej celoto vseh ukrepov za razporeditev in uskladitev dejavnosti. Določanje moči organiziranjaje v svojem bistvu: akcija smotrne razporeditve spleta različnih in kombiniranih dejavnikov, tako da se izrazijo njihove značilnosti. Komuniciranje pa je pri tem nujna funkcija, ki tako delovanje sploh omogoča. Delavsko soupravljanje v upravljanju podjetij in organizacij ni primarna, temveč sekundama dejavnost. Po vrhu vsegaje to za mnoge gospodarske organizacije nova dejavnost. To ji daje pečat trdega organizacijskega dela. Določanje in meijenje moči sta zato toliko bolj pomembni funkciji, ki ju lahko dosežemo s komuniciranjem v organizaciji. Organizacijski napor pri uresničevanju sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij bo torej smotrno usmerjen in učinkovit tedaj, ko bosta s komuniciranjem dognana njegova moč in veljava. Usmerjanje S komuniciranjem dobivamo vpogled v sedanjost, sedanje stanje, in si gradimo osnovo zausmetjanjedelovanja vnaprej, za projiciranje, za načrtovanje prihodnjih ciljev. Komunikacijske dejavnosti, kot so poslušanje, opazovanje, doživljanje itd., nam omogočajo, da se znajdemo v okolju, v situaciji, v svetu, dajo nam neko usmeritev o stvareh in o dogodkih. Stvarna opažanja in podatki nam omogočajo snovati logične sklepe in smiselne konstrukcije, ki usmeijajo naša dejanja v času in prostoru. Sposobnost usmerjanja je mogoče vrednotiti z ugotavljanjem odnosa med informiranostjo in predvidljivostjo. Informiranje je dejavnost spoznavanja, razjasnjevanja dane situacije, identificiranje podatkov v njej, ugotavljanje značilnosti in smeri njenega delovanja.To je neke vrste diagnoza, ugotavljanje položaja, da bi vedeli, kje smo, kaj to pomeni, kdo bo napravil, kar je treba napraviti, in kdo bo sprožil akcijo, ki naj bi sledila. Informiranje zahteva človeka domiselnih in razumnih dejanj, zahteva tudi prisotnost dejstev, stvaren in preizkuševalen pristop, smisel za tisto, kar je treba ali kar ni treba storiti v danem trenutku. Predvidevanje je akcija napovedovanja prihodnosti, napovedovanje razvoja neke situacije, predstavljanje nečesa, kar se lahko zgodi, izbire neke poti, predstavitve nekega dogajanja. To je neke vrste prognoziranje, znanje o tem, kaj narediti, lastnost, ki vsebuje nagnjenje za preučevanje, smisel za razvoj, domiselnost za iznajdbe. Informacija, ki ni dovzetna za načrtnost, za življenje v prihodnosti, odvzame akciji in mišljenju vse dimenzije sodobnosti in jo omejuje. Še več, predvidevanje, ki ne upošteva preteklega razvoja, ki se ne podredi občasnemu soočenju s stvarnostjo, tvega, da se razvije v papirnato ali napačno sklepanje. Z drugimi besedami, ostaja brez tistega, kar je hkrati njegova vrednost in njegova omejitev - možna smer delovanja. Uvajanje nove delavske participacije v podjetjih mora biti glede na svojo funkcijo zelo dovzetno za razvoj v prihodnosti. Izvajanje soupravljalskih vlog v organizaciji sili delavske predstavnike ic neprenehnemu komuniciranju, tako da tekoče zbirajo informacije o stanju in novostih, s katerimi je pogojeno usmerjanje prihodnjega delovanja. Gre torej za več stvari: posredovanje novih znanj in informacij, spreminjanje stališč in navad, preobrazbo delovanja zaposlenih, kije povezana z novimi zahtevami. Komunikacije v procesu uresničevanja sodelovanja delavcev pri upravljanju gospodarskih družb morajo torej nenehno dejavno vzdrževati pravo ravnovesje med informiranostjo in predvidljivostjo. Opisane komunikacijske vloge participacijskega komuniciranja narekujejo, da se delavski predstavniki z njimi temeljito seznanijo, zanje usposobijo in vanje vživijo. Le na ta način bo delavska participacija v praksi stvarno delovala. To stran pripravlja Delavska enotnost v sodelovanju s Studiom participatis. Lil T Ll.lJuH. BOLNIKI VLEČEJO KRATKO Premajhno število medicinskih sester in zanemarjanje njihovega dodatnega izobraževanja ogrožata zdravstveno oskrbo in nego bolnikov. To je osrednja ugotovitev raziskave o položaju srednjih medicinskih sester - zdravstvenih tehnikov v Kliničnem centru v Ljubljani. Raziskava je v tej osrednji zdravstveni ustanovi v Sloveniji potekala februarja in marca letos, naročil pa jo je Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki že nekaj let opozarja na pomanjkanje srednjih in višjih medicinskih sester, na njihove težke delovne razmere in slabo plačano delo. V sindikatu tudi zahtevajo, naj se v zameno za uradni naziv zdravstveni tehnik ponovno vpelje naziv medicinska sestra. V Kliničnem centru je bilo lani ob koncu leta 7091 zaposlenih, od tega 1844 medicinskih sester, kar je 26 odstotkov vseh zaposlenih. Raziskava je zajela 648 ali 35 odstotkov v Kliničnem centru zaposlenih medicinskih sester. Približno polovica anketiranih je bila stara do 30, preostala polovica pa nad 30 let. Povprečna starost vseh anketiranih je bila nekaj nad 30 let, povprečna delovna doba pa 12 let in pol. Ko so medicinske sestre povprašali, kako naj bi po njihovem mnenju rešili vprašanje nadurnega dela, jih je kar 60 odstotkov odgovorilo, da bi morale biti na- dure izplačane po kolektivni pogodbi. Najbolj pa je zaskrbljujoč podatek, daje malone polovica vprašanih menila, da število medicinskih sester ne omogoča ustrezne oskrbe bolnikov, in le 31 odstotkov jih je odgovorilo, daje oskrba bolnikov kljub pomanjkanju sester ustrezna. Velika večina sester (94 odstotkov) je tudi izjavila, daje njihov položaj v Kliničnem centru nezadovoljiv, zelo slab ali pa celo nevzdržen. Največkrat je vzrok za nezadovoljstvo slaba plača, slabe delovne razmere, podcenjenost v okolju in družbi. Pri presenetlji- vo velikem odstotku (40 odstotkov) pa nezadovoljstvo povzroča nezmožnost sodelovanja sester pri sprejemanju odločitev. O tem so popolnoma enotne mlajše in starejše sestre. Malone polovica medicinskih sester vidi možnost izboljšanja odnosov z vodstvom v medsebojnem dialogu. Predvsem pa želijo sestre v večji meri sodelovati pri sprejemanju odločitev. Razveseljiv je podatek, da več kot polovica vprašanih ocenjuje odnose v kolektivu kot odlične in zadovoljive. Tisti, ki ocenjujejo odnose v kolektivu kot slabe, pa menijo, da je glavni vzrok za to pomanjkanje strpnosti. Zaskrbljujočje podatek, da blizu 40 odstotkov medicinskih sester, starih nad 30 le, ugotavlja, da seje njihova strokovna usposobljenost v zadnjih desetih letih zmanjšala. Glavni vzrok za to je slabo strokovno usposabljanje. V zadnjem letu dni se kar 41 odstotkov sester ni udeležilo nobenih strokovnih izpopolnjevanj. Če k temu prištejemo še odstotek tistih, ki so se izobraževanj udeležili le enkrat, dobimo poda- »Sindikati pozitivno ocenjujemo pot, ki jo je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ubralo pri reševanju presežnih delavcev v treh gorenjskih podjetjih (Planika iz Kranja, Peko in BPT iz Tržiča), čeprav gre v vseh treh podjetjih v bistvu le za gašenje požara,« ocenjuje Tone Rozman, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev v tekstilni in usnjarski industriji. Vlada namreč skuša zajeziti priliv brezposelnosti z nekaterimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja. S projektom v enajstih najbolj ogroženih slovenskih podjetjih bo okoli 6000 presežnim delavcem na različne načine poskušala pomagati do nove zaposlitve. POMOČ ZA ČEVLJARJE tek, da kar dve tretjini medicinskih sester prepočasi dopolnjuje svoje rokovnih izpopolnjevanj premalo. Takšno pomanjkanje dodatnih izobraževanj lahko ogrozi oskrbo bolnikov. Kratko bodo torej potegnili nihče drug kot - bolniki. Že sedaj se dogaja, da morajo medicinske sestre pogostokrat opravljati delo, ki ne ustreza njihovi izobrazbi. Na vprašanje »Ali je od vas kdo zahteval, da opravite delo, ki ne ustreza vaši izobrazbi« jih je kar 37 odstotkov odgovorilo, da se je to zgodilo nekajkrat, 32 odstotkov pa jih je menilo, da se je to zgodilo velikokrat. To kaže na veliko pomanjkanje medicinskih sester v kliničnem centru, pa tudi na njihovo preobremenjenost. da svoj poklic opravljajo z veseljeni-Treba bi bilo le ustrezno ovrednotiti njihovo delo, izboljšati delovne razmere, razviti sistem, da same soodločajo o svojem delu, razviti različne možnosti dodatnega izobraževanja. Za zaključek pa povejmo še, da kar 72 odstotkov vprašanih želi, da se znova uvede naziv medicinska sestra. Marija Frančeškin O lil b Ih3 Založba ČZP Enotnost Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana laS V Zbirki priročnikov za sindikalne zaupnike in strokovne službe smo zaradi izjemnega povpraševanja ponatisnili razprodani__________________________________________ Tone Rozman, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji S tem v zvezi je Tone Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve s svojo ekipo najprej obiskal mariborski podjetjiTam in Hidro-montažo, prejšni teden pa seje v prostorih kranjske ekipe sestal s predstavniki omenjenih treh gorenjskih podjetij. Prvi razpis za dodeljevanje pomoči, ki gaje ministrstvo za delo pripravilo skupaj z ministrstvom za gospodarske dejavnosti, je že mimo. Posebna komisija je odobrila Planiki 147, Peku pa 152 milijonov tolarjev pomoči, ki jo bosta porabila za subvencioniranje obrestne mere za kredite, namenjene za POLOVICA BREZPOSELNIH BREZ POMOČI prekvalifikacijo delavcev in odpiranje novih delovnih mest. S tem bodo zmanjšali strošek podjetij pri odpuščanju odvečnih delavcev. Večino ukrepov za sanacijo bosta morali podjetji opraviti sami. Drugi razpis seje iztekel 10. junija. Nanj seje priglasila tudi Bombažna predilnica in tkalnica iz Tržiča, ki računa na pomoč države pri ohranjanju delovnih mest. Sedaj jih najbolj skrbi, kako bodo izplačali regres, ki. ga delavci že nekaj let niso dobili. £ š V tej zbirki imamo na zalogi še priročnike: Ob koncu lanskega leta in na začetku letošnjega se je število brezposelnih, ki prejemajo denarno nadomestilo, malo povečalo, marca in aprila pa se je začelo spet zmanjševati. Tako so aprila izplačali nadomestilo 28.886 brezposelnim. V primerjavi z lanskim decembrom jih je bilo za 2 odsotka več, v primerjavi z lanskim aprilom pa približno toliko manj. Denarno pomoč je aprila prejelo kakšnih 5.500 brezposelnih, kar je 37 odstotkov manj kot v istem času lani. je kljub temu še vedno 32 odstotkov. Narašča pa število brezposelnih zaradi stečajev in brezposelnih-trajnih presežkov. Najbolj vztrajno se povečuje število brezposelnih žensk (48 odstotkov) in število brezposelnih, starih nad 40 let (36 odstotkov). M. F. Najnižje izplačano denarno nadomestilo, ki je hkrati tudi znesek denarne pomoči, je bila aprila znašalo 26.512 tolarjev bruto (19.538 neto). Naj višji znesek, kije enak štirikrat-niku najnižjega, je dosegel 106.048 tolarjev bruto, v povprečju pa so upravičenci prejeli 51.291 tolarjev bruto. V povprečju najvišja denarna nadomestila so letos marca izplačali v območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje v Ljubljani (55.418 tolarjev bruto) ter v območni enoti Kranj (54.424 tolarjev bruto). Najnižja denarna nadomestila pa so izplačali v območni enoti Murska Sobota in to 43.713 tolarjev bruto.V zadnjih mesecih se zmanjšuje število brezposelnih, ki iščejo prvo zaposlitev, in brezposelnih,starih do 26 let, a jih Prejemniki denarnega nadomestila In denarne pomoči (april 1996) Prejemniki DP Brexpoielnl brez DN In DP 50.0% Prejemniki DN 42.0% Po napovedih gorenjskih podjetij in organizacij bo letos na tem območju kar 2.445 presežnih delavcev, skoraj enkrat več kot lani.Tako je s posebno anketo med podjetji ugotovil kranjski zavod za zaposlovanje. Največ presežnih delavcev bo s področja industrije in rudarstva, in to skoraj 2000 (81 odstotkov). Druga dejavnost, v kateri bo število presežnih delavcev največje, je obrt in osebne storitve z 307 presežnimi delavci (13 odstotkov). Iz plana razreševanja presežnih delavcev je razvidno, da bodo podjetja preu-sposobila oziroma prezaposlila 22 odstotkov vseh presežnih delavcev. Za 26 odstotkov napovedanih presežnih delavcev računajo na strokovno in finančno pomoč zavoda za zaposlovanje. Kar 51 odstotkov presežnih delavcev na Gorenjskem je nekvalificiranih, oziroma polkvaliftciranih. - Nacija Cvek SODELOVANJE DELAVCEV V ORGANIH DRUŽB ...... izvod(ov) pod zap. št. (2), ...... izvod(ov) pod zap. št. (3) in ...... izvod(ov) pod zap. št. (4). Naročeno nam pošljite na naslov: .., »Probleme bomo reševali po posebnih projektnih enotah, za katere je zadolžen direktor skupaj z zunanjimi sodelavci in sindikati,« je rekel Tone Rozman. »Vseh problemov ne bo moč rešiti. Tržno gospodarstvo je kruto in neizpro- Ulica, poštna št., kraj: .. Ime in priimek podpisnika: Račun bomo plačali v zakonitem roku. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Kraj, datum: sno.« M. F. Podpis naročnika Velika večina medicinskih sester ne vidi nobene prihodnosti v poklicu, ki ga opravlja. Glavni vzrok za takšno črnogledost so prenizki osebni dohodki, pa tudi to, da velika večina sester ne vidi nobenih možnostih za napredovanje ali pa so te možnosti zelo slabe. Kljub vsem naštetim težavam bi se polovica sester ponovno odločila za poklic, ki ga opravlja. To pomeni, (1) SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO SOUPRAVLJANJE avtorjev Mata Gostiše in Gregorja Miklič6. 900,00 SIT (2) SOODLOČANJE, ZAPOSLOVANJE, KOLEKTIVNA POGODBA avtorja Heribert Kohl in Zvone Vodovnik 2.400,00 SIT (3) DOKUMENTI DRUGEGA KONGRESA ZSSS s statutom ZSSS 1.800,00 SIT (4) DELNIČARSTVO ZAPOSLENIH NA POTI K EKONOMSKI DEMOKRACIJI - mag. Aleksandra Kanjuo Mrčela TEMELJNI POJMfO GOSPODARSKIH DRUŽBAH - Gregor Miklič URESNIČEVANJE ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU - Milan Utroša 2.000,00 SIT Vse štiri priročnike lahko naročite na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4,Ljubljana po telefonu (061/ 321-255 ali po faksu 311-956. I _______________________________naročilnica Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo.izvod(ov) priročnika zap. št. (1), r—_________________ POKOJNINE NA PLEČIH DELAVCEV 13. junija 1996 ŽIVLJENJSKA RAZPOTJA Za slovenski pokojninski sistem je značilna pravna in ekonomska neenakost zavarovancev, ki se še najbolj kaže pri različni višini plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Podatki kažejo, da zaposleni v podjetjih plačujejo dobrih 92 odstotkov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na posameznega zavarovanca pa tudi po sedemkrat več kot drugi. Kot ugotavljaAndrej Košak z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, je tako lani 655.800 zavarovancev, zaposlenih v podjetjih, prispevalo v pokojninsko blagajno kar 258 milijard tolarjev. Vsi zavarovanci skupaj (832.000) pa so lani za pokojnine prispevali dobrih 279 milijard tolarjev. Delavci, zaposleni v podjetjih in zavodih, so namreč največja skupina zavarovancev, saj zajemajo tudi lastnike in solastnike privatnih in mešanih podjetij. To je skupina, kjer se število zavarovancev že od leta 1987 dalje zmanjšuje. Takrat je štela okrog 850.000 zavarovancev ali 89,4 odstotka od skupnega števila skoraj 951.000 zavarovancev. V osmih letih seje zmanjšala skoraj za četrtino. Lani je štela le še 655.000 zavarovancev ali 78,8 odstotka vseh. Kljub temu, da se število delavcev, zaposlenih v podjetjih in zavodih, nenehno zmanjšuje, nosijo glavno breme plačevanja prispevkov. Tako so lani plačali 92,5 odstotka vseh prispevkov. Na zavarovanca je naneslo mesečno 32.775 tolarjev. Osnova za plačevanje prispevkov je praviloma bruto plača. Le lastniki in solastniki podjetij imajo možnost izbire zavarovalne osnove od zajamčene plače (za ožji obseg pravic) do najvišje možne plače. Velik problem so neplačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V prvi vrsti gre za plačila prispevka delavcev, ki so zaposleni v nelikvidnih podjetjih, podjetjih v sanaciji in podjetjih, ki so v stečaju. Gre za podjetja kot so železarne, železnice, Tam, podjetja sklada za razvoj). Ne glede na plačilo prispevkov pa zakonodaja delavcem priznava pokojninsko dobo. Z ustanavljanjem in propadanjem privatnih podjetij pa se je priznavanje pokojninske dobe brez ustreznega plačila prispevkov preneslo tudi na delavce, zaposlene v teh podjetjih. V Sloveniji je bilo lani prek dva tisoč podjetij, ki več kot štiri mesece niso izplačale plač na z zakonom predpisani način prek žiro računa. Če ni izplačanih plač, ni moč izterjati prispevkov niti obračunati in izterjati zamudnih obresti. Največ takšnih podjetij je v zasebni lasti z dvema ali tremi zaposlenimi. Med njimi so tudi večja podjetja, kot denimo Hidromontaža, Ideja Kamnik, Novoteks Konfekcija. Neplačani prispevki podjetij za lansko leto znašajo 5,8 milijarde tolarjev. Z raznimi socialnimi korektivi (bolezenska in porodniška nadomestila, neplačevanje prispevkov za delavce, zaposlene v invalidskih podjetjih) pa je pokojninski zavod prejel lani za 13 milijard manj sredstev. Druga najpomembnejša skupina po številu zavarovancev so samozaposleni zavarovanci. Sem spadajo obrtniki, avtoprevozniki, gostinci, advokati, umetniki, vrhunski športniki, duhovniki. Za to skupino je značilna stalna rast števila zavarovancev. Tako jih je bilo leta 1987 33.000 ali 3,5 odstotka vseh zavarovancev, lani pa jih je bilo že 52.000 ali 6,3 odstotka vseh. Žal pa plačila prispevkov samozaposlenih zavarovancev ne ustrezajo njihovemu številu, saj so lani plačali 7,4 milijona tolarjev oziroma le 2,7 odstotka vseh plačil. Povprečno mesečno plačilo prispevkov na enega zavarovanca je tako lani znašalo 11.966 tolarjev ali skoraj trikrat manj od plačila zaposlenih v podjetjih. Zato pa je skoraj polovica samozaposlenih zavarovancev dodatno prostovoljno zavarovana v Skladu za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije. Njihovo mesečno plačilo prispevkov je kar za četrtino nižje od mesečnih plačil pri njih zaposlenih delavcev. Tretja najmočnejša skupina po številu zavarovancev so zaposleni pri Poprečno mesečno plačilo prispevkov na 1 zavarovanca Skupina zavarovancev Poprečno mesečno Poprečno mesečno plačilo 1994 plačilo 1995 1. Zaposleni v podjetjih 27.280 32.775 2. Samozaposleni 9.853 11.966 3. zaposleni pri samozaposlenih 12.381 15.461 4. Kmetje 3.454 4.788 5. Brezposelni 3.432 4.591 6. Prostovoljni 6.296 6.587 Skupaj 23.295 27.956 samozaposlenih zavarovancih. Leta 1987jih je bilo 29.500 ali 3,1 odstotka vseh, lani pa je njihovo število na raslo na 48.700 ali 6 odstotkov vseh zavarovancev. Osnova za plačevanje prispevkov je njihova bruto plača. Ali je njihova dejanska plača enaka prijavljeni, je stvar tihega dogovora med zavarovancem in njihovim delodajalcem. Dejstvo pa je, da ti zavarovanci plačujejo pokojninsko dobo več kot enkrat ceneje od delavcev, zaposlenih v podjetjih. Tudi kmetje se večinoma zava rujejo le za ožji obseg pravic in so lani prispevali skoraj sedemkrat manj od delavcev, zaposlenih v podjetjih, in ravno toliko kot brezposelni delavci. Sedanji pokojninski sistem je za radi takšnih nesorazmerij pri pla čevanju prispevkov pravno vprašljiv, saj postavlja posamezne kategorije zavarovancev v neenakopraven položaj. Enim omogoča izbor zavarovanja za vse primere ali pa za ožji obseg pravic kot tudi izbor zavarovanih osnov (od zajamčene plače do najvišje pokojninske osnove). Največja kategorija zavarovancev - delavci, zaposleni v podjetjih - pa nima nobene izbire, ampak je osnova za plačevanje prispevka njihova bruto plača in zavarovanje za vse primere s plačevanjem vseh prispevkov po normalnih prispevnih stopnjah. Ta kategorija zavarovancev je vedno manjša. Druge kategorije, ki plačujejo svojo pokojninsko dobo bistveno ceneje, pa številčno rastejo. Takšne špekulacije, kijih prinaša dva do sedemkrat nižje zavarovanje, ne odsevajo v nižjem obsegu in ravni pravic posameznih skupin zavarovancev. Naspromo, prikrite subven cije gredo pod krinko solidarnosti vedno na pleča največjega zbiralca pokojninskega denarja, to je delavca, zaposienaga v podjetju ali zavodu. Pri tem pa ga nihče nikoli ni vprašal, ali se sploh strinja, da se bodo iz njegovih sredstev financirale vse ugodnosti drugim kategorija;« zavarovancev. M. E KUJ At. te sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 22 DATRis - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, “'Tiatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, sreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali ^jo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih J^ite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384,385,061/ Sir ^82 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, do? ra^un 50101 -601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak e|°vnik od 9. do 15.30 ure. A- počitniške zmogljivosti, ki vam jih nudimo ' OHIIVIJ - počitniški hišici v UKANCU - za 6 oseb - tri spalnice, ^hinja, dnevna soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. j I®rrnini do 3. julija. ' - HOTEL JELOVICA - dvo- in triposteljne sobe, polpenzion |4 DEM, doplačilo za polni penzion 12 DEM. Popusti: otroci do 2 9ratis, od 2 do 12 let 30% popusta. Zelo ugodni pogoji za se-^'harsko delo. Popolnoma obnovljeni del hotela omogoča bogat 3 lAijjpstitveni in rekreacijski program za najzahtevnejše goste. “ANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo- 4 al' štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM. ■ ''OKLJUKA - DVO ALI ŠTIRIPOSTELJNI APARTMAJI - spalnica, ut1|nja, kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM. Bru- 5 Kar'ca za 8 oseb, cena 135 DEM. ' ftTECE - PLANICA - počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenzio- 6 No\ P°lne9a penziona pa 41 DEM. gg ^GRAD-trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cena jOHlNJSKAČESNICA-privatna hiša, 4 dvoposteljne sobe, TWC, Lj^mja. Cena 18 DEM na osebo, apartmaji za 4 osebe 115 DEM. 8. naročila obrokov. DRISKA PLANINA - počitniški dom - triposteljne sobe in bun-p °y za 6 oseb. Primerno za taborniške skupine, šolo v naravi 9 ČATF'Penzion 26 DEM' ail ”- kmečki turizem, štirje apartmaji z možnostjo uporabe kuhinje S| P.a hišne ponudbe. Ponudba je dopolnjena z jahalno šolo, ve-Za na Krki in kopanjem v Čatežkih toplicah. Najem apartmaja tJj^pLA - hotel PLANJA - polpenzion v dvoposteljni sobi 5.30C dh®v. najem apartmaja v Termah Zreče za 4 osebe 7.200 tolarjev r>n„y.n°' Člani sindikata delavcev gostinstva in turizma imajo 10% oJ^VSKE TOPLICE - kontejner za 5 oseb, posamezni termin 10- 6- do 20. 7. 1996. Cena 66 DEM. ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO ali Jnis7e hišice v Čatežu, Atomskih toplicah, Rogli, Bovcu, Bohinju vsa^bd' ^■°r' 'n apartmaie na si°venski obali ali hrvaški Istr B. DOPUST11996-POLETJE 1996 OD 22. 6. DO 5. 9. 1. BARBARIČA PRI PULf- enosobno stanovanje za 4 osebe, najem 7 dni, 75 DEM dnevno. 2. PIRAN - štiriposteljni apartmaji. Cena najema 95 DEM na dan. 3. POKLJUKA - dvo- ali štiriposteljni apartmaji. Cena najema 60 do 80 DEM na dan. 4. FIESA - tri- ali štiriposteljne sobe, tuš, WC. Polpenzion 52 DEM na dan, otroci do 10. leta imajo 30 % popust. 5. PORTOROŽ- LUCIJA - dvosobno stanovanje - dve spalnici, kuhinja, kopalnica, za 4 - 5 oseb. Dnevni najem 110 DEM in turistična taksa. 6. MORAVSKE TOPLICE -dvo- ali triposteljne sobe s tušem, wc-jem, možnost uporabe kuhinje. Cena 3.300 SIT na osebo, polpenzion 2.700 SIT, polni 3.200 SIT. 7. UMAG - hotel ISTRA-7 dni, najem 414 DEM - apartmaji POLINEZIJA za 5 oseb - 7 dni, najem 850 DEM. 8. NOVIGRAD - hotel MAESTRAL - 7 dni, polpenzion 455 DEM. 9. MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje za 4 - 5 oseb, dnevni najem 69 DEM in turistična taksa. 10. NOVIGRAD-KASTANJA-izbirate med tremi naselji apartmajev, bungalovov ali apartmajskimi hišicami s polpenzionsko storitvijo. Termini so sedemdnevni od 29. junija dalje. Cene:- apartmaji za 3 ali 5 oseb - polpenzion 58 DEM - bungalovi za 2 ali 4 osebe - polpenzion 58 DEM -lesene hišice za 2, 3 ali 4 osebe-nočitev 17 DEM/osebo, možnost polpenziona - hišice za družinski dopust z dvema ali tremi spalnicami, kuhinjo, kopalnico - 85 oz. 95 DEM dnevno. 11. POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 500 DEM, do 26. 7. -371 DEM. - hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 463 DEM - hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 561 DEM - hotel NEPTUN - 7 dni, polpenzion 463 DEM - hotel DIAMANT - 7 dni, polpenzion 456 DEM - hotel GALEB - 7 dni, polpenzion 370 DEM - apartmaji LANTERNA za 3 osebe 98 DEM, za 4 osebe 110 DEM - apartmaji LUNA za 3 osebe 104 DEM, za 4 osebe 116 DEM - apartmaji DIAMANT za 2-4 osebe 115 DEM, za 4-6 oseb 135 DEM. Za člane ZSSS so cene 5% nižje. 12. OTOK MALI LOŠINJ - Nerezine - enosobno stanovanje za 4 osebe, termini praviloma 7 dni - cena 82 DEM na dan. Od 16. 6. do 22. 6., cena 60 DEM. 13. OTOK CRES - Zaglav - garsonjera za 4 osebe, termini praviloma 7 dni - cena 76 DEM na dan. 14. OTOK PAG - Novalja - apartmaji v privatnih hišah za 3, 4 ali 5 oseb. Cena 20 DEM na osebo na dan. PAG - DRUŽINSKI HOTEL TONY - triposteljne konfortne sobe, TWC, balkon-pritličje ali 1. nadstropje. Cena polpenziona 44 DEM, možna nočitev z zajtrkom, lastna restavracija in bife. Hotel ima lastno peščeno plažo 20 m od objekta. Parkiranje na urejenem parkirnem prostoru. 15. HVAR - hotel PALAČE - polpenzion, za 7 dni 434 DEM - hotel ANFORA - polpenzion, za 7 dni 434 DEM. 16. BRAČ - privatni apartmaji za 2 osebi 493 DEM, za 4 osebe 747 DEM, za 6 oseb 921 DEM. 17. KORČULA - hotel LIBURNIA - polpenzion 455 DEM - hotel MARKO POLO - polpenzion 375 DEM - apartmaji BON REPOS za 2 osebi 530 DEM, za 4 osebe 630 DEM, za 6 oseb 805 DEM. Turistična taksa je 2,10 DEM za odrasle osebe na dan. 18. KRANJSKA GORA - Penzon Porentov dom, dvosobne sobe, TWC; cena polpenziona od 31 do 37 DEM na osebo. Popusti za otroke. 19. RADOVLJICA - namestitev prikolic v campu ob bazenu z ogrevano vodo. Cena za tri mesece namestitve je 1000 DEM. C. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. 1. ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, objsk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb. Cena 65 DEM na osebo. 2. KOČEVSKA REKA - Borovec - Trava - prijazen izlet na nekdaj zaprto območje. Program oblikujemo po želji skupine. Neokrnjena okolica omogoča posebne programe za sindikalne skupine - pikniki in družabna srečanja, lovcem, ribičem, športnikom -kajakašem, rafting. Posebej priporočamo obisk gostišča Travljansko v idilični vasici Trava. Ponudba domačih kulinaričnih dobrot. 3. KOČEVJE - MOTEL JEZERO - 7 apartmajev, restavraciji za po 25 oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo. 4. DOLINA SOČE - ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program. Cena 2.700 tolarjev. 5. PORTUGALSKA - štiri ali petdnevno potovanje z ogledi - avion-ski prevoz iz Trsta. Cena 990 DEM. 6. ŠPANIJA - 4 dni Barcelona ali Madrid. Poseben popust za skupine. 7. MALTA - sedemdnevno bivanje na Malti in potovanja z landrove-rji po ostalih delih otoške države. Primerno za maturantske in absolventske skupine. Cena od 749 do 805 DEM na osebo. Možnost bivanja v hotelih s polpenzionsko uslugo ali najem apartmajev. 8. LONDON - EURO 96 - polfinalna, finalna tekma evropskega prvenstva v nogometu, odhod 25. 6., 7 dni, cena 1.490 DEM na osebo. D. ORGANIZACIJA SEMINARJEV Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena. E. NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE 1. Kupimo počitniško naselje v hrvatski Istri s cca. 350 ležišči. F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G. VELIKA POTOVANJA 1. NEWYORK-šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo VVashingtona, West Pointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.499 DEM. 2. ŠRILANKA - desetdnevni obisk čudovite dežele, za skupine cena 2.300 DEM. H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40%> celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30%o celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite. Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10%> plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača. Za dopuste je možno obročno vplačevanje 40, 30, 30%. Celotno plačilo 10 dni pred odhodom na dopust. Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze m Delavska motnost 13. junija 1996 NAGRADNA KRIŽAH KCETEK RAZVOJ* ZRAK (lalinsEo) B10MDAHL0VA ELEKTRONSKA OPERA NEMŠKI FIZIK, NOBELOVEC Oohmnes) ANGLEŠKI Časopis priprava NA VRATIH KRAI08 AVTOCESTI UUBUANA- RAZDRTO IGRALEC, n SERVIRA TRAVA DRUGE KOŠNJE ORODNI TELOVADEC HODZlC INDUSTRIJSKO MESTO V NEMCIH SLAVNOSTNO KOSILO POJEM IZ GEOMETRIJE PREVAL V ZAHODNIH ALPAH SOLMIZAOISKI ZLOG NARODNI PARK V KENIJI GOROVJE V BURMI ODlAGANKOS DEBLA ČLOVEK Z DOLGIM JEZIKOM URNA GNETENJE MAZ! VKOZO DRŽAVNA BLAGAJNA AVTOR ARIANE OSVOBODILNO GIBANJE NA CIPRU JAKOVA SAMICA POLITIK VllASI RUSJANOVO LETALO ZlAHTNA KAPUICA, VINCE JADRANSKI OTOK ANTIČNO MESTO V BITNIH OLEG VIDOV KOPALNA BAMA PRIPADNIK ITALOV SIVA PAPIGA IVO SVETINA VRSTA KORUZE ZNACAI, KARAKTER fiantaZa todoba f«, PLATON« TUJE ZENSKO IME, JASNA AMERIŠKI IGRALEC IN PLESALEC (Ftid) DOLŽNIK BREZŽIČNA OVALNA ANTENA TERMIN PODLOŽNIK V FEVDALIZMU LETOVIŠČE V ZAHODNI ISTRI SLOVENSKA IGRALKA (Ido) ZIDNA OBLOGA PRINC IZ MAHABHARATE FRANCOSKI REVOLUCIONAR PISATEU ZORMAN ERICH JAENSCH ANTIČNO IME REKE EBRD SMER V SODOBNI UMETNOSTI DIVJA MAČKA S REKA V FRANCIJI VRSTA STEKIA MEDICA AMERIŠKA MERA ZA MLEKO PALICA ZA Čiščenje pluga PISATEU PAZ MEŠANA SOLATA Sleva, MEVŽA NENASIČEN OGUIKOVODIK REKA V FRANCIJI PREBIVALEC EVROPSKE NOBELU NEMŠKI KEMIK (Fritz) MORSKA RIBA PESNICA NEGRI RIMSKI DRŽAVNIK REKA V INDIJI DENARNA ENOTA V NIGERIJI ZAJEDUIV ČLOVEK GLAVNI HORMON ŠČITNICE VODITEU OKTOBERSKE REVOLUCIJE Nogrodna križanka TRGOVSKI ZASTOPNIK DEPARTMA V FRANCIJI PIONIR FRANC. FILMA (Geotges) IVAN CANKAR REKA SKOZI PAKRAC MESTNI PREDEL LONDONA GNOJNI KOS IZUMRLI GLAVONOZEC NOGOMETNI KLUB FRANCOSKI KEMIK, NOBELOVEC (Paul) INDUSTRIJSKO MESTO V NEMCIH HRVAŠKA TISKOVNA AGENCIJA EVA LONGVKA PEVEC JOHN SM.OMOHOV mm SREBRNO BELA, TRDA KOVINA KORALNI OTOK SAHIST LARSEN LJUDSTVO NA SAHAUNU prostaSkost, NIZKOTNOST MADŽARSKI SKIADATEU (Ferenc) IME PREBIVALCA PO KRAJU NATRIJ BEOGRAJSKA VOKALNA SKUPINA REKA V RUSIJI OVALNI KROŽNIK ENICA AJRlSKA ANTILOPA TINA TURNER MOČNO POZEUENJE SLOVANSKO DREVO SIOVEN. KOŠARKAŠKA (Jasna) DANSKI OTOK JAPONSKI DROBIŽ OGABA, GNUS ODDELEK V JURI ASTAT SLOVENSKI EKONOMIST (Aleksander) PISMENO POTRDILO SMUClSCE na Švedskem ODVEČNA ROPOTIJA NOČNI LOKAL AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (Ryan) MESTO V ISTRI NOVO MESTO PRIPONA V SLOVNICI Sime LUKETIN KRLEZEVA DRAMA NEKD. HRVAŠKI NOGOMETAŠ (Josip) DEL URE PRERIJSKI KONJ ALENKA PINTARIČ IGRALEC DELON INDIJSKI DROBlZ MARIA RILKE PRIRODA, NATURA VRSTA HRASTA POLOTOK VINDOKINI GORA VJUUJSI® ALPAH STAR SLOVAN SIOVEN. KOŠARKAŠKI SODNIK (iztok) VERDIJEVA OPERA GORA V KARAVANKAH Človek, KI VELIKO PIJE DANSKI OTOK TOKOVNI ODJEMNIK PRI TROLEJBUSU PEVKA ROSS AM. ANTROPOLOGINJA (Mregatel) PERJE PRI REPI GORSTVO V GRČIJI tekCez DRNINSTRN SLOVENSKI SKUL-DATELJ (Maks) ZGOU, SAMO PODVODNA SKALA KARAMBOL RAZJEDA NA SLUZNICI ZupanCiC OTON Škotska VOLNENA TKANINA ALUMINU Zenica KUNA Z DRAGOCENIM KRZNOM BOŽJA SODBA V SREDNJEM VEKU DOMAČINSKI VOJAK V VZHODNI AFRIKI Nagradna križanka št. 27 Rešeno križanko nam pošljite do. 25. junija 1996 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 27. Nagrade za rešeno križanko so: (1.) ura Etic Quartz, (2.) 5.000 SIT, (3.) 3.000 SIT, (4.) 2.000, (5.) knjižna nagrada. Rešitev nagradne križanke št. 25: ČEVLJARSKO KLADIVO, OTOR1NOLAR1NGOLOG, VAN, MATADOR, LIANO, INJE, KOVIN, ROG, DR, ANA, BASRA, TRAM, SEK, KREU, VI, SEINE, ELI, NAPEREK, ARAM, PASTORKA, ARAMIS, ATA, EDIP, CARREL, MIKUŽ, ALADINOVA SVETILKA, AJA, ALKA, ELENA, TIL, PERI, ZA, ANIARA, KSI, GRANTA, AN, ALIEN, BRA, ZEMUNIK, ONE, KAVČ, TALIN, ELAN, KAVS, ALA, GOLAŽ, MT, RAT, LITVA, ORT, NESIT, ATKA, OBODRIT, SMOLAR, Čl, ETIN, PE, RINO, CINOBER, VADI, Al, OKTAGON, ANETO, IŠ, MAJA, SKRAD, AG, RAN, RACAK, LANSER, ERRI, TEREZIJA KRAJCAR, AČ, RL, ZNAK, EVERT, IDA, CAR, IMRE, ATALOS, ATOM, AUDEN, MASKER, RAKAR, ZELJE, NORMA, ENARE, ARKAN, TRASA Križanko pripravil Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 25: 1. Marta Škerlj, Kamna Gorica 33,1380 Cerknica 2. Ivan Kolenc, S. Mašera 12a, 5222 Kobarid 3. Daša Zadnikar, Jesenkova 10,1000 Ljubljana 4. Katarina Medvešek, Kresnice 116, 1281 Kresnice 5, Zlata Mrvar, Grohatjeva 18, 1241 Kamnik Nagrade bomo poslali po pošti. SALOMONOV UGANKAR i—^ NAGRADNI SKLAD. Ta teden sta praktični nagradi v naš nagradni ^ sklad prispevala: I \ Uro Etic Quartz - UZO, d. o. o., podjetje ril it-i za trgovino, proizvodnjo in storitve Parmo-lifi' va 53, 61000 Ljubljana - tel.: 061/301-787; * - Trgovina: Hala Tivoli, Celovška 25, tel.: 061' 1315-155. V njej prodajajo ure, zlato in ostalo, kozmetiko svetovnih znamk, igrače, avdio-video tehniko, tekstil - Casucci, Lee, Legend in drugo. Pletene izdelke - Pletilstvo Fočič, Ljubljana, Pot na Hreše 25. POZOR! K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad.