Po slovanskem svetu. Iz čehoslovaške republike. —c. češki minister pi-osvete o nalogah šole. Nai shodu županov — socijalistov •/ Pragi dne 8. grudna 1. 1. je razvijal mi- nister prosvcte Habrman svoi program tako-le: Dovolite, da se v kratkih besedah dotaknem našega šolskc^a programa. da na kratko očrtam, kako si predstavljam šolsko politiko. Predvsem moram povdariti. da ie moj šolski program in moja šolska politika scdai. ko sem minister, prav taka. kakoršna ie bila. ko sem bil še priprost delavec, demokrat in navaden poslanec. to ie: šolstvo. od ljudske pa do najvišjih šol, se mora oprostiti posiednje vezi klerikalizma la nepotrebneea birokratizma. Svoi program ponavliam povsod. kamor pridem, ne samo na delavskih shodih, ampak tudi na zborovaniih učiteljev in profesoriev. sploh povsod, kjer se mi nudi dobra priiika. Hočem namreč, da so si cospodie učitelji in profesorji konečno na iasnem. da ie stara Avstrija mrtva. da se tudi oni gospodje, ki so bili vpreženi v avstrijski iarem in vlekli 10. 20. 30. 40. let, ki se prav težko orijentirajo, konečno zavedo. da ie danes nova doba, nov duh, da se stari nikdar več ne pcivrne. Prijatelji. deloval sem v tem stnisiu, da b» se čutil učitelj v šoli popoinoma svobodnega in to ne samo kot občan, temveč tudi kot učitelj in vzgoiitelj. Poskrbel sem, kolikor so mi dopuščali še danes veljavni stari zakoni, z naredbaini. da se ie to tudi izvedlo. Na podlagi si veljavnih zakonov mi je bilo torei mogoče. da sem postavil šolo na popoinoma novo podlago; odredil sem —, da verske in drugc cerkvene vaje ne spadaio v našo šolo, tako da danes jii niti ačitelj, niti učenec ali učenka primorana vršiti katerokoli versko vajo. Z ozirom na posvetno šoistvo sem napravil jasen in odločen korak. ki pomeni, da hočemo imeti šolo svobodno, v resnici napredno a demokratično brez vsake klerikalne in naboženske pnmesi. Naravno, da zasledujem ta cilj tudi za bodočnost, ter sem vsled tega odredil vse pctrebne priprave, da se čimpreje izvrši ločitev cerkve od države. V šolskem ministrstvu se vrše daa na dan posvetovania zastopnikov vseh smeri. ki se v resnici zanimaio za kulturna vprašanja, da si bodemo konečno na iasnem. kaka mnenja vladajo v republiki o tej stvari in če mi bo le količkaj mogoče. se potrudim in predložim zakon o ločitvi cerkvc od države že sedanjemu narodnemu zboru, kar znači, da sem z vso vnemo pri delu. Sicer bi si želel. da bi mnoge tej podobne zadeve koračile hitreiše. a ne sraete se čuditi, če zastaiajo; deia ie namreč toliko. da mi pri najboljši volji primanikuje časa na reševanje vseh teh zadev, zakai povsodi se mora graditi in pripravljati. Dovolite. da še drugo stran mailce osvetlim, Reklo se ie, da moramo svojo pozornost posvečevati ne samo visokim in srednjim, arapak še posebno liudskiin in meščanskim šoiam, zakai prav ti dve poslednji sta, ki nudita vzgojo najširšim vrstam naroda. To je sveta resnica. — o tera ni med nami nobenega prerekanja — in vsi smo najgloblie zanimanl na vprašanju, kako zgraditi ljudsko in meščansko šoilo. zakai to sta šoii, iz katerih prihaja 80—90 % celega naroda. In prav zato d.elam za uresničenje načel, za katere smo se bojevali cela desetletja, to je, da se liudska in mcščanska šola oprostita vsch reakcijonarnih življev, da doraste učitelj svcjim težkim nalogam. Tu pa sem poskrbel, da se učiteljstvu nudi prilika visje izobrazbe kot doslej, da nam bolj izobražen učitclj vzgoii boli izobražen naraščai. Naše učitelistvo je živelo v riarav nost strašnih gmotnih razmerah — imeli srno učitelje z 80—100 K (na Kranjskem 66 K) mesečne plače — zato je bila največja naloga Narodnega zbora, potrditi zakon. ki ureja gmotno stanje našega učtteljstva. ki je dal učiteljstvu to. za kar so  bojevali nad 40 let. rtoteli so doseči enakopravncst z državnimi uradniki. sedaj io imaio, kar pomenja. da hočemo videti učitelia ljudske in meščanske šok v takem poiožaiu, kjer ni potreba misliti na glad in pomanikanje. da more tako posvetiti vse svoje moči svoii velikanski nalogi. A v bodočnosti hočemo njegov študii prisposobiti visokim šolani, tako da bode učitelistvo liudskih in meščanskih šol boli in temeliitejše izobraženo kot doslei. Kar se tiče meščanske šole. hočemo: meščanska šola ne sme biti domena samo nekaterih mest ali privilegiranih občin, temveč delamo na to, da postan© meščanska šola imetje in dobrina celega naroda, kaiti ona nai ie višia šola in pristopna ne samo peščici otrok. teraveč postaviti se mora za vsak davčni okrai po ena. da bo tako pristopna vsem našim otrokom. Dalje zasledujemo cil, tozadevni zakon je že skoro dokončan. da so nadaljevalne šole vseh strok obče in obvezne. T-iko. za mesto kor za deželo. kar punienia, da se mora praktična vzgoja vs« boli povdanti. Nai vam še povem. da deluiem na to. da-bi se liudstvu nudila prilika nadaljne izobrazbe. hočem. da nai šola dobi možnost in sredstva za izvenšolsko delovanie. ter se tako liudstvo kar naihitreje izobrazi. Posebno pozornost posvečam telesni vzgoji, ki jo smatram za najvažneišo med sedanjimi perečimi vzgoiam!. V zadniem času sem odredil, da se sistemiziraio za liudske in raeščanske šole posebna mesta telovadnih učiteliev. katerih glavna dolžnost bo, da bodo skrbeli za razvoi telesne vzgoie tako v šoli kakor tudi izven šole. V dosego tega namena sem dalje odredi!. da sestaviio okraini šolski sveti imenik vseh strokovno izobraženih oseb. ki bi bile v stanu voditi vaditeliske zbore telovadnih društev. Jaz sam sem izšel iz telovadnih društev in prepričal sem se, da ie v naših vrstah dosti dobre volje podar ie postopanje pri iem si!a ooraanisvečati telesni vzgoji najvišjo skrb, venkliivo in neinetodično ravno vsled pomanjkanja strokovnega znania in zato sem izdai to odredba. da omogočim na ta nacin uresničenje želj stremečih za tem, da se osnuiejo vaditeljski tečaii za naraščai vaditeliev. Dalje sem odredil, v kolikor se tičtt novih stavb za šole. da se dovoliuiejo v bodoče samo one stavbe. pri katerih je poskrbljeno za pokrito teiovadnico in nepokrit teiovaden prostor. to pa radi tega, da se marejo v teiovadnici vršiti tudi iavna poliudna predavania. bodrugi učitelji lahko potrde mo]e besede. da se teden za tednom pojavljajo pn otrocin gotovi znaki teiesnih napak ali pa nagnenja k raznim boleznim. Učiteljstvo nima časa posvečati stvari več časa, v naibuiišem slučaiu pošlie domov listek, ki navadno nima nobenega uspeha. Tako se zgodi, da raste deca daiie kot drevo sredi gozda, ž njini pa seveda tudi napaka. ki napravi iz niega navadno pohaoiienca ali duševno maaij vrednega itd. Za take in podobne slučaie hočemo napraviti sledeče: Ministrstvo bode imenovaio posebne v ta uamen izšoiane osebe, ki so obiskovaie šole za socijalno skrbstvo, katerih naloga bode, voditi pregled vseh šol in šolskih otrok; učiteiii, odnosno upravitelji šol pa bodo tem-le osebam naznanjali vsak slučai bolezni in boiehania na duhu. Na Angleškenl imenujeio zgorai naznačene osebe »scool selsters« — šolske sestre. Naloga takih šolskih sester bode, da obiskujejo roabine, prouče razmere otroka in s prijatelisko pomočjci odstraniuiejo korenino zla. bolezni dli uboštva, da se more za otroka zopet poskrbeti. ter ga rešiti daljšega propadanja Na drugi strani so pa zopet slučaji nenravnosti. ki se moraio odstraniti n. pr. razposajenemu, živahnerau dečku pravi učiteli falot, to se ga prime in do 14. leta se gleda nanj s posebnim očesom kot na falota. Starišem se posilia iistek za listkom in dečku se štejejo uciarci od iutra do večera, od večera do iutra. Včasih je to niemiren duh, toda do korenine zdrav, ki bi bii iahko povsod prvi. Tudi za take slučaje se ustanove mesta šolskita priiateljev ali prijateliic, le teh naloga bo, obiskovati rodbine, dognati, kaj ie v takih učencih, iz kakih tal rasto, da bi se tako mosdo blažiilno vplivati na stariše k odstranieniu zadržkov, in da bi se taki zadržki ne morali v bodoče več vzgajati tako kot doslei namreč s palico in pretepavaniem. Skratka naša dolžnost je, tako s strani pedagogike, kot šolske in telesne vzgoie skrbeti in stremeti za tem, da bode naše šolstvo v vsakem oziru naipopolnejše, da na ta način nudimo narodu priliko, da bode nasleduioča generacija bolj dospela in zrela, da bode njena vzgoja v resnici demokraticna. svobodna in napredna. V tem smislu napredujemo in delamo, ter želimo. da bi se ta duh zanesel tudi v celotno naše šolstvo od liudske šole pa vštevši univerzo, gledam na to, da bi se nam odgojil politično zrel zarod. zmožen ustvarjati nove dobrine in vrednote. Samo v tem slučaju nam j<-. svoboda zagotovliena. samo v tem sluča.iu se dado rešiti vprašania pravičnosti in demokracije v sociialni in gospodarski smeri. če znamo tvoriti nove gospcdarske vrednote, čim največ iih ie treba. če jih hočemo potem, ko pride čas. pravično razdeliti tako, da iih pride na vsakega kai največ. Narod beračev ni svoboden narod. Radi tega prispevajmo vsak po svoiih močeh k ternu. da postane naše šolstvo v resnici demokratično in napredno. da bi imelo in daialo poleg globoke metodične naobrazbe tudi kar naivečjo praktično vrednost, stremečo za stvarjanjera dobrin in gospodarskih del. Trudim se. da delam v tem smislu, trdno prepričan. da v te.i smeri in na začrtanih notih srečavam vse naše delavne liudi v občinah in upam. 6e vstraiamo na tei poti. da se naše sanie o svobodni, posvctni. demokratični šoli čimpreie uresaiičiio. - —c Univerzitetni tečai za učitelie gluhonemih v Brnu. V Lipjjiku na Češkem se* ustanovrli društvo učiteliev gluhonemili. Za nredsednika so izvclili učitelia Vanička. Izrekli so se za eksternate. za prehodno dobo pa se trpe tudi maniši internati. Po štatistiki ie v češkoslovaški republiki 1483 gluhonemih šoloobvezmh otrok brez pouka. Društvo bo izdaiaio svole strokovno elasilo. Za učitelie gluhonemih se bo v letošniih Dočitnicah vršil v Brnu oniver?Uetsii tečaj. Opomba: Opozarjamo naše tovarišc iia ta tečai! —c Ncv tio srednie gosDodinjske šole na Moravi. Moravski deželni odbor ,je sklenil. da ustanovi nov tiD srednie gosnodiniske šole Imela fcode 3 letnike. Goienke se vzs:oie kot samostoine srospo dinie v vsaki smeri. Za one. ki hcčeio postati učiteliice na gospodiniskih šolah. se prikiopi še četrti letnik. Bodočnost takjh učiteliic ie lepa. zakai ustanovilo se bo mnojro erospodiniskih šol posebno :ia Slovaškem. —c Kako govori češki okraini šolski nadzornik ... Za okrai Benešovski ie bil imenovan za okrajnecfa šolskesra nadzornika dr. F. A. Soukup. ki piše raed drugim tudi to-le svojemu učitelistvu: Rekel sem Vam; >Ncčem biti in ne bom birokrat. toda tudi Vi ne smete biti!« TakoJ pa sem dodal. da nomenia birokratizem toliko. kakor zvaliti odsovcrnost na višja ramena. da pomenia. odvreči odgovorncst za lastna dela. vršiti delo samo radi teea, ker ie tako zaukazano. ker se *e tako namienilo. ali želelo. In clei. med Vami so se pojavili birokrati pri prvi neprijetni stvari. ki jo ie zahteval vstop v novo dobo. poedini izmed Vas so vrflrlS odgovorriost raz sebe, se niso osokolili podčrtati svoio lastno iindividualiteto. skrili so se za »migliai. svet in želio«. Naj za karkoli. skriti so se. če ie bilo treba tudi za laž. Priiatdlji! Sedai ni čas, da isrrarno skrivalnice .... notem konči.... »Bodite. ponosni na svoio osebno svobodo. na svobodo učitelja in voditelia naroda! Ne dotikuite se osebne svobode onih. ki liočejo biti »uslužbenci«. To niso učitelii. oni ne moreio biti voditelii. njihove nosre so zarite v blato. koraka ne morcio napraviti. Po nepotrebnem bi izerubili mnoso, da prevcč časa. če bi iih hoteli iz blata vleči. kakor so zabredli po lastni krivdi. Samo eno gesk) ie danes na mestu: »Kdor si dobre vclie, pomagaj' Naprei — v novo ero!« Jusroslavija diha že skoro dve leti. na bivšem Kraniskem imamo pa. še vedno ckraine nadzornike. ki tiče v avstriiskem blatu člo kolen. —•