SPREJELI SMO TEMELJE PLANA DO KLADIVAR ŽIRI ZA OBDOBJE OD LETA 1981 DO 1985 Na referendumu 10. 10. 1980 smo se odločali o Temeljih plana naše delovne organizacije od leta 1981 do 1985. V dosedanjem procesu planiranja za naslednje srednjeročno plansko obdobje smo najprej izdelali analizo gospodarjenja za preteklo srednjeročno obdobje (od 1976—1980), kateri je sledila analiza razvojnih možnosti za naslednje plansko obdobje. Analizo razvojnih možnosti smo ciljno opredelili v smernicah ter elementih za pripravo srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1981 — 1985, ki smo jih tudi obravnavali in sprejemali na zborih delavcev. Po dobi usklajevanja z ostalimi nosilci planiranja smo izdelali Temelje plana DO KLADIVAR Žiri za obdobje od leta 198ri — 1985, ki smo jih sprejeli na referendumu 10. 10. 1980. Ta samoupravni akt je za delavce Delovne organizacije akt na področju planiranja, v katerem so navedeni cilji, nameni, dejavnosti, katere moramo v naslednjem srednjeročnem obdobju realizirati, zato ta akt tudi sprejemamo z referendumom. Poleg skupnih ciljev in opredelitev nalog za njihovo dosego, je v Temeljih navedena dejavnost delovne organizacije, oziroma proizvodni program, ki bo v naslednjem planskem obdobju naša osnovna dejavnost in se sestoji iz treh glavnih programov: 1. hidravlične komponente in sistemi (kamor prištevamo poleg komponent za hidravliko tudi elektromagnete, hidravlične agregate, hidravlične stiskalnice in mazalne sisteme), 2. vibracijski dodajalniki, sistemi strege in industrijske robotike, 3. dolgoročne proizvodne kooperacije na področjih proizvodnega programa (kooperacija s firmo FESTO PNEUMATIC na področju pnevmo komponent in podsistemov ter kooperacija z drugimi partnerji). V Temeljih opredeljujemo tudi posamezne investicijske akcije oziroma vlaganja, katera bodo pa realizirana, če bomo delavci uresničevali tudi druge postavljene cilje in če bomo izpolnjevali pogoje, ki se zahtevajo kot pogoj za investicijsko aktivnost (zagotavljanje lastnih sredstev, združevanje sredstev, odnos do bank, udeležbo v izvozu, kvalitetna kadrovska politika itd.). Vrednost planiranih investicijskih vlaganj znaša 240 milijonov din. Investicijska aktivnost je razdeljena po fazah. S Temelji plana predvidevamo, da bomo v letu 1985 ustvarili 263 milijonov celotnega prihodka, kar predstavlja 15% letno rast (povprečno). V naslednjem planskem obdobju bo veliko truda in aktivnosti posvečeno izboljševanju kadrovske strukture z politiko štipendiranja, študija ob delu in podobno, saj vemo, da je naš program tehnično in tehnološko zelo zahtevan (zato je tudi lahko kvaliteten) in zahteva veliko vloženega znanja. Še nadalje se moramo tesno povezovati s posameznimi raziskovalnimi skupnostmi in preko teh ter z lastnim angažiranjem realizirati posamezne razvojne naloge s čimer bomo učinkovito dograjevali naš proizvodni program. V naslednjem planskem obdobju moramo pospeševati zunanjetrgovinsko dejavnost in se bomo zavzemali, da bo razmerje izvoza doseglo 30% celotnega prihodka v letu 1985. Naša stalna naloga mora biti tudi skrb za postavljanje in uvajanje višjih oblik organiziranosti tako na tehničnem kot samoupravnem področju, aktivnejši moramo biti pri povezovanju z ostalimi OZD, razvijanju koopera- OBISK DELEGACIJE IZ LR KITAJSKE V septembru je prišla v SR Slovenijo na dvodnevni obisk štiričlanska delegacija LR Kitajske za področje hidravlike. Tako so poleg Elkom-a in Hypos-a obiskali tudi našo delovno organizacijo. Gostje so si z zanimanjem ogledali našo delovno organizacijo, saj je bil njihov namen zbiranje vtisov o možnostih za medsebojno sodelovanje na področju hidravlike. cijskih odnosov z drugimi DO in TOZD v smislu dolgoročnega sodelovanja na osnovi prenosa tehnologije s ciljem specializacije proizvodnje in povečanja kapacitet. Temelji plana določajo še potrebne aktivnosti pri določevanju stanovanjske politike ter obveznosti, ki jih delavci imamo pri uveljavljanju in utrjevanju družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora. In še nekaj o Temeljih planov drugih nosilcev planiranja. Tu mislim predvsem na posamezne samoupravne interesne skupnosti na gospodarskem in negospodarskem področju ter Krajevno skupnost. Temelji naštetih nosilcev so bili v javni razpravi istočasno kot Temelji naše DO. Vsebina teh aktov pa podaja posamezne programe, ki naj bi jih v planskem obdobju izvedle posamezne SIS. V naših temeljih so upoštevane iste prispevne stopnje kot veljajo v letu 1980, za potrebe Krajevne skupnosti pa so sredstva, ki jih bomo združevali v ta namen, opredeljena s 4 odstotki od čistega dohodka. Seveda bomo v naslednjem procesu srednjeročnega planiranja sprejemali in predpisovali samoupravne sporazume o temeljih plana SIS in Krajevne skupnosti še posebej. Posamezne sporazume bo sprejemal DS, seveda če ne bodo v nasprotju s Temelji plana, ki so sprejeti z referendumom. Do konca letošnjega leta moramo na področju planiranja za naslednje srednjeročno plansko obdobje izdelati in sprejeti še srednjeročni plan DO za obdobje 1981-1985, ki bo natančno opredelil posamezne elemente zapisane v Temeljih plana, sprejemal pa ga bo DS, seveda če ne bo v nasprotju s Temelji plana DO. Bogdan Erznožnik POTEK PROJEKTA UVEDBE SISTEMA ZA PRIPRAVO PROIZVODNJE Z izdelavo projekta in uvedbe sistema za pripravo proizvodnje iz organizacijskega vidika želimo urediti organizacijo dela, racionalizirati delovna opravila, uvesti učinkovito in ažurno delavniško dokumentacijo, ustvariti tako bazo potrebnih podatkov, da bomo lahko pro- ces poslovanja spremljali in zasledovali ter bili v stanju pravočasno sprejemati in določevati potrebne ukrepe, ugotavljali bomo pa tudi finančne in ekonomske efekte posamezne izdelane serije artiklov. Organizacijske težave nastopajo pri operativni pripravi proizvodnje (izračunavanje potrebnih in razpoložljivih kapacitet, terminiranje razpisa posameznih serij in dokumentov, lansiranju le-teh v proizvodni proces, spremljanje poteka proizvodnega procesa in stopenj izdelave posameznega izdelka), vodenju materialnega poslovanja (skladiščenje, izdajanje, lansiranje, evidentiranje pretoka materiala ter izdelkov) ter zbiranju podatkov za končen obračun stroškov, ki so nastali z izdelavo posamezne serije. Do sedaj smo se v delovni organizaciji ukvarjali le bolj s tehničnimi problemi (kar je razumljivo, da smo dosegli zadovoljivo raven), bolj malo pa smo se ukvarjali z organizacijsko problematiko, kjer pa so prav gotovo še velike rezerve. Smatramo, da je to področje v sedanjem trenutku zelo pomembno in da ga moramo rešiti kompleksno, če hočemo doseči postavljen cilj. Vzpostaviti moramo tako organizacijsko povezavo med posameznimi deli poslovnega in proizvodnega procesa, da nam bo omogočena primerjava med pričakovanimi rezultati (plani) in dejanskimi doseženimi rezultati. Ker pa je to področje dokaj široko in organizacijsko zahtevno, smo se povezali z ISKRO - ZORIN-om (Zavodom za organizacijo in informatiko) z namenom, da nam izdelajo projekt - nalogo za uvedbo sistema za pripravo proizvodnje. Težišče takega projekta organizacije je v operativni pripravi proizvodnje (določevanje kapacitet, razpisovanje serij, spremljanje proizvodnega procesa s kontrolo rokov, terminiranje), materialnem poslovanju (skladiščenje, izdajanje, lansiranje in pretok) in končno v obračunu proizvodnje, kar pa je seveda tudi cilj. Zato bo potrebno obdelati tudi področje predkalkulacij in pokal-kulacij. Pri celovitem organizacijskem reševanju tega področja pa moramo upoštevati naš nadaljni razvoj, zato bi bilo tudi smotrno, da pri tem projektu vključimo tudi center za avtomatsko obdelavo podatkov z namenom, da projektiramo tako proizvodno dokumentacijo, ki bo prilagojena za eventuelno kasnejšo strojno obdelavo podatkov (da ne bi celotne dokumentacije projektirali dvakrat). Iz tega vidimo, da je rešitev tega organizacijskega področja široka in zahtevna in da moramo sodelovati z zunanjimi institucijami, ki so usposobljene za to delo (ISKRA-ZORIN), ki projekt oziroma navedeno nalogo že izvaja. Glavni cilj, ki ga zasledujemo z uvedbo sistema, je organizacija službe za pripravo proizvodnje in sodobno ter učinkovito planiranje in krmiljenje proizvodnega procesa. Osnove za dosego tega cilja so: - kvalitetna baza podatkov, - ustrezna pretočna dokumentacija in predpisani informacijski tokovi, - organizacijski predpisi o vsebini dela in delitvi delovnih nalog znotraj dejavnosti priprave proizvodnje, - natančnejša opredelitev delovanja ostalih organizacijskih enot ali služb v tistem delu, ki se navezuje na dejavnost priprave proizvodnje. Rezultati uvedbe sistema se bodo odrazili v: - skrajšanju pretočnih časov izdelkov skozi proizvodni proces, - zmanjšanju nedokončane proizvodnje, - vzdrževanju optimalnih materialnih zalog, - točno določeni vsebini dela vseh služb in delekro-gov, ki opravljajo naloge priprave proizvodnje, - jasno opredeljenih povezavah ter razmejitvi odgovornosti med pripravo proizvodnje in ostalimi dejavnostmi v DO. Osnovne naloge službe za pripravo proizvodnje se delijo v grobem na naloge: - tehnologije, ki načrtuje delovne metode, določa materialne in časovne normative ter ugotavlja kapacitete, - plana, ki kombinira zahteve tržišča z razpoložljivimi kapacitetami, - operative, ki realizira plan s povezovanjem materiala, strojev in ljudi, - usklajevanje informacij drugih služb, ki skrbijo za nemoten potek dela v proizvodnji, - planiranje, razporejanje in kontroliranje kapacitet, - planiranje ter priprava materiala in orodij, - izdelava in lansiranje dokumentacije, - kontroliranje poteka dela, - zaključevanje dela ob koncu serije, naročila. In še nekaj o vsebini celotnega projekta oziroma naloge: Vsebina dela je zajeta v naslednjih aktivnostih: - Analiza obstoječe organizacije s poudarkom na dejavnosti priprave proizvodnje. Seznanjanje z osnovno dejavnostjo DO, njenimi značilnostmi z vidika organizacije in njeno srednjeročno perspektivo. Preučitev poslovnega procesa na relaciji nabava -- proizvodnja - prodaja in vloga tehnološke in operativne priprave v tem procesu. Spoznavanje proizvodnega procesa s poudarkom na materialnem in informacijskem pretoku ter vloga proizvodne režije v tem procesu. Ugotavljanje kvalitetne ravni baze podatkov, ki so predpogoj za uspešno planiranje in krmiljenje proizvodnega procesa (standardizacija, šifracija, materialni in časovni normativi, izračuni kapacitet, sistem kalkulacij, različne evidence in analize - zasedenost kapacitet, stanje zalog, . . .). Pregled obstoječega toka informacij in sheme odgovornosti za poslovanje z industrijsko (konstrukcijsko, tehnološko ali delovno) dokumentacijo ter ocena ustreznosti informacijske tehnologije. - Oblikovanje izhodišč za organizacijo priprave proizvodnje, formiranje službe. Opredelitev funkcije planiranja in krmiljenja proizvodnje v odvisnosti od vrste in razvitosti proizvodnega procesa. Načrtovanje povezav med nabavo, prodajo in proizvodnjo v smislu skrajšanja celotne priprave in realizacije proizvodnje. Oblikovanje predloga mikroorganizacije služb, ki se vključujejo v dejavnost priprave proizvodnje: poudarek bo na organizacijskih povezavah s sektorjem proizvodnje. Usklajevanje predloga, potrditev ter realizacija spre- memb v obstoječi organizaciji. - Izdelava organizacijskih navodil za operativno izvajanje dejavnosti priprave proizvodnje. Pregled obstoječe dokumentacije za operativno pripravo proizvodnje, izdelava nove oz. adaptacija stare glede na spremembe v organizaciji in izdelava toka dokumentov. Izdelava predloga organizacijskega navodila, ki bo vsebovalo: — mikroorganizacijo služb v okviru dejavnosti PP z opredelitvijo potrebne kadrovske strukture ter vsebine dela po posameznih delokrogih (v celoti so zajeti vsi delokrogi v razvoju, tehnologiji, operati-vi, neposrednemu vodstvu proizvodnje; poleg tega pa bodo obdelane še vse tiste naloge oz. delokrogi v ostalih službah - nabava, prodaja, finance, kadri, vzdrževanje .... ki lahko vplivajo na dejavnost PP), — metodologijo za vzpostavljanje in vzdrževanje baze podatkov vključno s potrebnimi tehnikami in pripomočki (izračun razpoložljivih in potrebnih kapacitet, določanje optimalnih zalog materiala in orodij ter zasledovanje zasedenosti kapacitet in tekočega gibanja zalog) — tu je poleg fizičnih pripomočkov zajeta tudi vsa ustrezna dokumentacija, — metodologija planiranja in krmiljenja proizvodnega procesa, ki na osnovi baze podatkov omogoča optimalno rešitev med zahtevami tržišča in možnostmi proizvodnje - tu je zajeta vsa delovna, materialna in orodna dokumentacija, ki bo prilagojena za računalniško obdelavo, — tehniko obračuna proizvodnje z elementi za izračun predkalkulacij in kalkulacij, Izdelava predloga posebnega organizacijskega navodila za poslovanje organizacijsko-informacijske dejavnosti, ki bo vsebovala: — osnovne pojme in opredelitve te dejavnosti v sodobno organizirani DO, — opredelitev vsebine dela, notranje organizacije in potrebne kadrovske strukture, prilagojene specifičnim razmeram naši DO, — vključevanje te dejavnosti v organizacijo celotne DO; poudarek bo na vlogi in pomenu te službe pri uvajanju in tekočem izvajanju obdelave podatkov s pomočjo računalnika. Usklajevanje predlogov s predstavniki naročnika, morebitne korekcije ter odobritev za preizkus v praksi. — Poskusno uvajanje nove organizacije v proizvodnjo. Uvajanje vseh predlaganih in potrjenih metod v proizvodni proces — sodelavci naročnika v tej aktivnosti intenzivno sodelujejo z izvajalcem. Uvajanje bo tra- VAŽNEJŠI SKLEPI DELAVSKEGA SVETA 1. Pristopi se k Posebni raziskovalni skupnosti za področje elektrokovinske industrije ter se podpiše sklep o ustanovitvi navedene posebne raziskovalne skupnosti (PORS). 2. Za dosego letnega plana ter odpravo pomanjkljivosti jalo celotno obdobje priprave, realizacije in obračuna enomesečne proizvodnje. Ugotavljanje ustreznosti predlaganih rešitev, izvedba korekcij in sestava končne vsebine organizacijskega navodila. Vzdrževalno obdobje, v katerem izvajalec pomaga ekipi naročnika, ki vzdržuje uvedeni sistem, pri reševanju tekoče problematike — obliko in obseg sodelovanja izvajalca določa naročnik. Navedena vsebina je smiselno zaokrožena celota, ki se vključuje v že opisan projekt ureditve organizacije dela na kritičnih področjih. In še kako poteka izdelava predstavljenega projekta: Strokovni delavci ISKRE-ZORINA so pristopili k izdelavi posnetka oziroma ugotavljanja obstoječega stanja. Posnetek oziroma ugotavljanje obstoječega stanja pa je potekal po dveh področjih poslovanja in sicer: — na področju operativne priprave proizvodnje (planiranje, terminiranje, ugotavljanje kapacitet) in - na področju materialnega poslovanja od planiranja nabave, nakupa in preskrbe, uskladiščenja do obstoječe evidence. V tem trenutku je posnetek stanja izdelan in končan. V naslednjih dneh bo izvajalec dostavil svoje gradivo, ki bo obsegalo posnetek, kritično analizo. To gradivo bomo morali dobro pregledati ter izvajalcem posredovati svoje strokovno mnenje, poglede izkušenj, kar bo vplivalo na samo izdelavo kasnejšega predloga, ki bo sledil ob koncu navedene aktivnosti. Izvajalec ISKRA-ZORIN bo istočasno postavil zahteve o nekaterih akcijah, ki bodo verjetno organizacijske, kadrovske, delno investicijske, tehnološke narave. Predvsem mislim na šifracijo materialov, polizdelkov, izdelkov, postavitev identifikacijskih elementov. Istočasno pa je trenutek, v katerem moramo razmišljati o možnostih strojne obdelave, kajti v tem primeru moramo tudi vso bodočo - predlagano organizacijo graditi tudi na elementih, ki jih zahteva strojna obdelava podatkov. Po vmesni fazi urejevanja osnovnih podatkov (šifracija materialov, polizdelkov, orodij itd.) bo izvajalec pristopil k izdelavi predloga, pri katerem pa se bodo morale naše strokovne službe tudi poglobljeno vključiti. To je oris dosedanjega dela in aktivnosti na organizacijskem področju, o tem, kako in katere aktivnosti se bodo v nadaljnem obdobju razvijale na tem področju, pa bomo še obveščali, širši krog delavcev pa bo stalno sodeloval pri izdelavi predloga novega stanja. Bogdan Erznožnik imamo dve vrsti ukrepov: - dolgoročne strokovno-tehnične rešitve, ki so namenjene ureditvi proizvodnega procesa za v bodoče in za stalno, - takojšnje rešitve, ki so namenjene izključno temu, da letos dosežemo letni plan s hitrimi in učinkovitimi akcijami nas vseh. 3. DS razpiše razpis imenovanja individualnega poslovodnega organa. Kot predstavnika delovne organizacije DS v razpisno komisijo imenuje naslednja dva člana: — Pavla Likarja in Miha Bogataja. IO OOS je v razpisno komisijo imenoval: — Emila Eržena in Iztoka Kavčiča. Dva predstavnika družbene skupnosti imenuje Skupščina občine Škofja Loka. 4. Tov. Venčeslav Ambrožič člane DS na kratko seznani z obiskom delegacije s Kitajske. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA 1. Komisija za delovna razmerja je na osnovi potreb, ki so zajete v kadrovskem načrtu o štipendiranju za izobraževanje ob delu za šolsko leto 1980/81, upoštevajoč kriterije, ki so bili objavljeni ob razpisu, dodelila štipendijo vsem prijavljenim kandidatom. 2. Splošni sektor se zadolži, da redno spremlja oziroma kontrolira polaganje izpitov in koriščenje dopustov. 3. Komisija za delovna razmerja DO ,,Kladivar" Žiri razpisuje prosta dela in naloge: — vodje tehničnega sektorja, — vodje splošnega sektorja in oglaša dela in naloge: — samostojnega konstrukterja. Pri razpisu in oglasu naj bo navedena tudi možnost ugotavljanja z delom pridobljenih zmožnosti. 4. Za vodjo prototipnega oddelka se razporedi tovariš Jože Mlinar, ki sedaj opravlja dela in naloge prototipnega realizatorja, za določen čas za dobo 8 mesecev. 5. Na podlagi pismenega potrdila, ki ga je izdal DS delovne organizacije dne 4. 9. 1980, komisija za delovna razmerja tov. Matevž Maretiča razporedi k opravljanju del in nalog konstrukterja I z dnem 1.9. 1980. 6. Tov. Juretu Bogataju se dodeli štipendija za 2. letnik Tehniške šole za strojništvo v Ljubljani. 7. Stružnico, ki je bila do sedaj eno izmeno (8 ur) namenjena za potrebe tehničnega sektorja, eno izmeno (8 ur) pa za potrebe proizvodnje, se v celoti izloži iz PPS in se namenja za potrebe tehničnega sektorja. Optimalna rešitev za razporeditev strugarja v tehnični sektor (8 ur) se poišče v roku 30 dni. Dopušča se možnost uporabe stružnih kapacitet te stružnice tudi za proizvodnjo, vendar največ 1 teden v mesecu (kritični teden pri dosegu plana), vendar s predhodnim dogovorom med sektorjema. 8. Tov. Milanu Kopaču, dipl.ing., se odobri štipendija na 3. stopnji Fakultete za strojništvo v Ljubljani. 9. Delavcem, ki imajo sklenjeno pogodbo za študij ob delu in obiskujejo predavanja v Kranju, se odobri izhod iz delovne organizacije od 13.30 ure dalje. Konec meseca naj se te manjkajoče ure pokrijejo s študijskim dopustom ali po dogovoru doprinesejo. I. DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV OBČINE ŠKOFJA LOKA S ciljem, da kar najbolje na vseh nivojih uresničujemo sklepe in stališča 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, je občinski odbor delavcev proizvodnje in predelave kovin, v svoj program aktivnosti za leto 1980 med drugim vključil tudi organizacijo in izvedbo delovnega tekmovanja kovinarjev občine Šk. Loka, za katerega so priprave stekle skoraj že ob začetku leta. Morda je že kazalo, da tekmovanje ne bo in da se predstavnike kovinarjev občine Škofja Loka (le teh pa vendarle ni tako malo) tudi letos ne bodo udeležili republiškega tekmovanja, ko je padla odločitev: ,,Tekmovanje mora biti"! Z njim smo si pridobili nove izkušnje, spoznanja, tekmovalci pa, ki so našli pogum in zaupali svojemu znanju, morda še spodbudo, da še sodelujejo na takih tekmovanjih, katerih namen ni le srečanje, znanje, nagrada, temveč tudi spoznanja, strokovna izmenjava izkušenj, in podobno. Zato je strmeti, da se delovna tekmovanja uveljavijo še naprej, da z njimi spodbujamo delavce k večjemu strokovnemu znanju, k izpopolnjevanju delovnih sposobnosti in delovnih navad ter krepitvi zavesti, da je le dobro in koristno delo ter večja strokovna usposobljenost poroštvo za hitrejši razvoj in za izboljšanje življenske ravni. Prepričani smo, da se v naši občini bodo in da se bo letošnjim 10 tekmovalcem v prihodnje priključilo še več. In če so se letos skorajžili orodjarji, brusilci in kovinostrugarji, potem naj se jim že drugo leto priključijo še kovinarji ostalih poklicev. Letošnji tekmovalci jim lahko povedo, da je bilo kar prijetno, da seveda brez treme ni šlo, da pa se kljub temu v petek 26. 9. 1980 uspešno odgovarjali na zastavljena pismena vprašanja s področja poklicne tehnologije, varstva pri delu in samoupravljanju s temelji marksizma. Še uspešneje pa opravili dokaj zahtevne tekmovalne naloge s področja praktičnega dela. Da so bili izdelki vzorno in precizno izdelani, kažejo rezultati, pri katerih so ,,o boljšem" odločale tisočinke — izračunanih na računalnikih — LTH in ISKRE Železniki. Tekmovanje praktičnega dela se je namreč odvijalo za kovinostrugarje v ISKRI Železniki, za orodjarje v ŠCKAS Šk. Loka, medtem ko so se brusilci pomerili v orodjarni LTH Škofja Loka. Da tekmovalci niso razočarali, kažejo torej rezultati, vendar tisti, ki smo tekmovanje spremljali, lahko zatrdimo tudi to, da so tekmovalci tekmovanje vzeli z vso resnostjo. Seveda pa so rezultati odločali o razvrstitvi. Tako si je 1. mesto med orodjarji priboril Kacin Ciril iz Kladivarja Žiri. Med brusilci Lojze Vehar iz orodjarne LTH in med kovinostrugarji pa še en Kladivarčan, Stane Kavčič iz Zirov. Trije mladi prizadevni fantje, ki so nas, danes že lahko rečemo, tudi uspešno zastopali na IV. srečanju kovinarjev Slovenije, ki je potekalo od 3. — 5. oktobra 1980 v Litostrojskih zavodih v Ljubljani. Želimo si uspešnega zastopstva tudi v bodoče, vendar hkrati mislimo, da je pomembno že sodelovati, tako smo rekli tudi ostalim tekmovalcem I. delovnega tekmovanja kovinarjev občine Škofja Loka: - Bertoncelj Petru iz LTH — Debeljak Viktorju iz ISKRE Železniki — Kavčič Rafku — Kenda Tonetu — Mohorič Ivanu, vsi iz ISKRE Železniki — Potočnik Mihu iz TEHTNICE Železniki — Rejc Mirku iz ISKRE Železniki ki smo jim iskreno čestitali in zaželeli, da se prihodnje leto, sicer množičneje, znova srečamo, obogateni z novimi izkušnjami. Seveda so bile čestitkam pridružene tudi diplome, priznanja in nagrade, vsem sodelujočim pri pripravah na tekmovanje in tekmovanju samem, zlasti pa sodelavcem S C KAS Škofja Loka ter strokovnjakom LTH, ki so opravili meritve, pa izrečena zahvala za pomoč in sodelovanje. Naj bo uspešno izvedeno prvo tekmovanje pogum za bodoče, za vse tiste, ki se letos niso priključili I Olga Bandelj TEKMOVANJE ENOT CIVILNE ZAŠČITE V ŠKOFJI LOKI Kot nam je znano, so postala vsa prostovoljna gasilska društva nosilci civilne zaščite, tako v vojnem, kakor tudi v mirnem času. To pa ni nič čudnega, saj vemo, da je v zadnjem času tehnika gašenja požarov izredno napredovala. Pomembnost dobro usposobljenih gasilnih enot pa je spoznala tudi naša širša družba. Še do nedavnega so se z gasilstvom ukvarjali predvsem zanesenjaki, ki jim ni bilo žal ne truda ne časa, katerega so vložili v razvoj in razmak gasilstva. Danes pa so že predpisani samoupravni sporazumi, po katerih se odvaja določen odstotek dohodka v sklad, s katerim upravlja občinska požarna skupnost. Na ta naslov se zberejo kar čedne vsote, ki nam gasilcem pridejo še kako prav. S tem denarjem se sistematično opremljajo vsa prostovoljna gasilska društva v občini, s tehničnimi sredstvi, katera društva trenutno najbolj potrebujejo. Vemo, da so nedosežene sanje naših gasilskih prednikov, imeti dobro črpalko in dovolj cevi, že zastarele. Danes potrebujejo gasilci poleg tega še druga tehnična gasilna sredstva in naprave. Le kdo bi našteval vso to opremo: vodni, penilni, prašni topovi, vseh vrst gasilnih aparatov na kemična sredstva, raztegljive lestve, drsalni prti, itd. Dejstvo je, da se v primeru požara nekega kozolca, hiše, hleva, da uspešno nastopiti z dobro črpalko in zadostno količino vode, vse to pa odpove v primeru industrijskih požarov, kjer gorijo tudi vsa mogoča kemična sredstva. Že vdor v neki goreč industrijski prostor je sila težaven. V takem primeru se brez plinskih mask, dihalnih aparatov, azbestnih oblek, ne mo- remo zamisliti uspešne akcije. Ravno taki požari pa napravijo največ škode. Zamislimo si, da zgori nekaj specialnih strojev, ki so vredni par milijard, potem pa dodajmo še zastoj proizvodnje, iz tega sledi nedoseganje planov, zamuda rokov . . . Skratka, škoda je neocenljiva. Napačno pa bi bilo misliti, da se gasilci ukvarjajo samo z ognjem. Prav tako posredujejo v vseh drugih naravnih nesrečah, pa naj si bo to potres, poplava, plazovi ... Iz tega sledi, da ni prav nič čudnega, če so ravno gasilci postali nosilci civilne zaščite. Dne 5. oktobra 1930 je bilo razpisano tekmovanje v gasilskih veščinah za vse enote civilne zaščite. Tekmovanje naj bi se vršilo v Škofji Loki, obvezne pa so se ga bile udeležiti vse enote CZ podjetij in ustanov, katere so dolžne, da take enote tudi imajo. Ker tudi ..Kladivar" spada v to območje — le kje ga pa ni — je bila tudiv našem podjetju določena tekmovalna desetina. V ta namen je bila najbolj pri roki kar gasilska desetina Kladivarja. Le kdo bi iskal po celem podjetju pripadnike CZ, jih učil gasilskih veščin, izgubljal z njimi živce, če pa ima pri roki skupino gasilcev, ki se na svoje delo dobro spoznajo. Toda o jo j I Par dni pred tekmovanjem se je zbrala ta tekmovalna skupina na dvorišču pred Kladivarjem, da bi napravila vajo s hidrantom, kot jo je zahtevalo tekmovanje. Ne bom opisal tega ,,uradnega treninga", vendar pa mislim, da ima naš varnostnik neverjetno dobro srce, ker ga pri tem ni zadela kap. Sam pri sebi je verjetno premišljeval, da bi bilo boljše, če bi take ekipe sploh ne poslal na tekmovanje. Ampak, resnica pa je, da starega vola ne bo nihče naučil orati. Vodja ekipe je na licu mesta določil še en ,,trening", in to v soboto popoldne, noč pred tekmovanjem. Ob dogovorjeni uri se nas je zbralo pred gasilskim domom na Dobračevi komaj pet. Zabrneli so mopedi, čez pol ure je bila ekipa skoro polnoštevilna, manjkal je le eden. Tega pa smo ukradli Katrniku izza točilne mize. Tudi tega drugega ,,uradnega treninga" ne bom opisoval, podrobnosti lahko izveste v gostilni ,,Pri Zupanu". No, drugi dan, v nedeljo zjutraj, smo se vseeno našli na zbornem mestu, se posedli v avtomobile in oddrveli SKLADIŠČE ORODJA Delo v skladišču ni težko, ga z veseljem opravljam, je pa bolj zahtevno kot si ga mnogi predstavljajo. Eden zelo težkih pogojev je ta, da se na primer večino orodij, to je svedrov, navojnih svedrov, rezkarjev, žag, nožev, povrtal, brusnih plošč, itd., katera rabimo za našo proizvodnjo, v trgovini (sploh) ne dobijo, ker se ta orodja redko kje rabijo, zato ga dobimo le po naročilu, rok pa je od 3 do 12 mesecev. Drug problem je ta, da skladiščnik orodij ne dobi prej ,,specifikacij", katera orodja se bodo rabila za določen artikel in koliko komadov se bo delalo v predvidenem času. Zato moraš biti ,,vseved", da veš, koliko kosov, npr. svedrov, treba naročiti, da jih boš imel vedno na zalogi. Mojster pravi: ,,brez alata ni zanata". To je že res, žal je pa tudi res, da ga včasih tudi vsega prej polo- v Škofjo Loko. Tam pa smo samo gledali. Vršilo naj bi se tekmovanje CZ, vse okrog nas pa so bili gasilci, kateri tekmujejo na gasilskih tekmovanjih in s katerimi se poznamo že dolga leta. In kaj naj bi zapisal o samem tekmovanju? Sodelovalo je okrog 30 ekip, vaja sama je bila čisto iz gasilskega področja, kriteriji ocenjevanja pa so bili nekoliko omiljeni. Kladivarci pa se ne damo! To pa ne! Kljub dvem ponesrečenim treningom smo se na tekmovanju ,,ujeli" in zasedli 3. mesto. V taki konkurenci je to kar lep uspeh. Zaslužili smo si diplomo in ročnik, kot priznanje za 3. mesto. Matevž Pečelin mijo, predno je serija dokončana, čeprav bi v resnici po planskih in ekonomičnih pravilih moral še ostati. Tretje je pa še to, da se mnogokrat rabijo tista orodja, ki so naročena za drugi artikel, potem ga pa zmanjka za tisti artikel, za katerega je bil naročen. Zato je v skladišču mnogo nepotrebnega dela, ko moraš vedno opazovati, kdaj naročiti določeno orodje, da proizvodnja teče naprej. Zato bi moralo biti, kot je bilo že rečeno, in to mnogokrat, da mora mojster ali delavec priti po orodje z nalogom, katero orodje rabi. Zato je nujno potrebno, da moram sam malo opazovati, kje in zakaj se rabi in lomi brez potrebe. Zato bi morala poskrbeti planski in tehnološki oddelek. Mojstri in delavci pa se tega tudi držati. Albin Kopač 6. DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V MARIBORU Začelo se je s sestankom v Ljubljani. Da ne boste mislili, da je zasedal izvršni svet ali celo republiška skupščina in spet sklenila kakšno podražitev. Sploh ne! Zasedala je komisija za šport in rekreacijo pri konferenci sindikata ZPS in sprejela vse potrebne sklepe za izvedbo vsakoletnih športnih iger delavcev slovenske strojegradnje v Mariboru. Tu se pričnejo tudi naše priprave, saj vsako leto sodelujemo na teh igrah v vseh disciplinah. Potrebno je bilo sestaviti ekipe, organizirati prevoz in ne nazadnje tudi trenirati. S tem pa so pogojene tudi nekatere težave. Ker nimamo dovolj dobro organizirane rekreacije, je včasih težko sestaviti ekipe, saj se s športom ukvarjajo le točno določeni delavci, ki pa tekmujejo v dveh ali več disciplinah in v vseh dosegajo dobre rezultate. Letošnje stabilizacijske športne igre pa so bile strnjene na en dan in tako so se tekmovanja v posameznih panogah večkrat pokrivala. Ob tem se sprašujem, kje je ostalih 180 delavcev naše DO, saj je bilo treba za sestavo ekip posameznike celo prositi, o selekciji (najboljši iz posamezne panoge) pa sploh ni bilo mogoče misliti. Vendar vemo, kako je šport in rekreacija potrebna, zdrava, itd. S tem ne mislim, da bi morali biti vsi dobri športniki, le bolj bi morali skrbeti za svoje zdravje in počutje. Pa pustimo razmišljanja drugim in poglejmo, kako so pravzaprav potekale te športne igre. V soboto, 13. septembra v zgodnjih jutranjih urah, bolje rečeno nočnih urah, ko petelin ni še niti enkrat zakikirikal, nas je že čakal avtobus s plakati 6. DŠI ZPS. Še malo smo počakali, da so prispeli še zadnji zamudniki in odrinili. Ze na Dobračevi nas je čakalo presenečenje, oziroma razočaranje. Manjkal je tekmovalec za namizni tenis. Po krajšem posvetu smo ugotovili, da je to posledica, ker so bili v petek zvečer odprti vsi gostinski lokali v Žireh. Tako smo, čeprav nepopolni, kar hitro prispeli v mesto pod Pohorjem do hotela Habakuk, kjer je bilo zbirališče. Zbrali smo se na otvoritvi in pozdravnem govoru, nato pa se s posebnimi avtobusi odpeljali in razkropili po celem Mariboru, kjer so bila tekmovanja. Začelo se je zares. Pa poglejmo vsako disciplino posebej. Streljanje: moški Od 13. ekip so dosegli 11. mesto, s tem, da so posamezniki dobro streljali, vendar je manjkal eden od boljših strelcev, ki je tekmoval v drugi športni panogi. Streljanje: ženske Dosegle so 7. mesto od 10 sodelujočih ekip, kar mislim, da je solidna uvrstitev, saj dve strelki, razen predhodnih nekaj treningov še sploh nista streljali. Balinanje: Tu smo pričakovil najboljšo uvrstitev, vendar se žal ni nasmehnila sreča in so od 12. ekip zasedli 5. mesto, kar pa je še vedno zelo dobra uvrstitev, saj smo najbrž od naših tekmovalcev preveč pričakovali. Dejstvo pa je, da imamo prav v tej športni disciplini precejšnje možnosti za prva mesta, saj imamo dobre balinarje, kar lahko vidimo iz doseženih rezultatov iz drugih tekmovanj. Seveda pa je pogoj za dobro uvrstitev tudi enotnost ekipe in disciplina. S tem mislim, da se v šport ne bi mešala politika in osebni konflikti. Prav pri tej panogi imamo namreč možnost selekcije, saj imamo dovolj dobrih igralcev. Kegljanje: moški Kegljači so bili od 15. ekip 9. Največ problemov pri kegljanju (prav tako pri balinanju in streljanju) povzroča to, ker so skoraj vsi tekmovalci isti in ne morejo hkrati tekmovati v dveh ali več panogah. Pri kegljanju se pojavlja problem treningov, saj je to disciplina, kjer trening veliko pomeni. Upamo lahko le, da se bo stanje izboljšalo, ko bomo v 2ireh končno dobili kegljišče. Kegljanje: ženske Od 9. ekip do dosegle 5. mesto, kar je prav gotovo dobra uvrstitev. Z malo več športne sreče pa bi lahko svojo uvrstitev še občutno izboljšale. Velja omeniti, da je naša tekmovalka osvojila celo 3. mesto med posameznicami in tako osvojila edini pokal (liter vina) za Kladivar. Prav tako kot kegljačem, pa tudi kegljačicam manjka treningov. Namizni tenis: Kot sem že omenila, je za namizni tenis manjkal tretji igralec in sta se tako borila samo dva ter od 14. ekip dosegla 13. mesto, kar je pohvalno, saj sta se borila športno in dokazala, da je važno sodelovati, ne zmagati. Mali nogomet: Največ pohvale zaslužijo nogometaši, čeprav so si od 17. ekip priborili 5.-6. mesto. Verjetno pa bi bila uvrstitev še boljša, saj so v prvi tekmi zmagali, v drugi pa so igrali z veliko močnejšim moštvom STT, ki je vsakoletni prvak, če jim 7 minut pred koncem, ko so še vodili, ne bi zmanjkalo moči. Mislim, da je ta komentar dovolj dober prikaz igre naših nogometašev, ki so se po več letih odlepili od zadnjih mest. Šah: Ekipa za šah se je odpravila v Maribor brez tretjega igralca, zato smo na avtobusu pregovorili enega od navijačev, da je sedel za šahovsko mizo in tako dosegli, za take razmere dobro, predzadnje mesto. Kljub številnemu umskemu kadru, ki ga ima namreč naša DO, so vsakoletne težave, ker nimamo šahistov za LŠP. Pa vendar vsi vemo, da šahisti so. Tako se nam je postavljala uganka, zakaj se člani našega kolektiva iz t.i. višje inteligenčne skupine kljub prošnjam in prepričevanju iger niso hoteli udeležiti. Ta problem so rešili mladi šahisti iz proizvodnje, ki so na igrah sodelovali in sicer zato, ker so organizatorji letos prvič spremenili ime. Namesto LŠI - letne športne igre, so jih imenovali DŠI - delavske športne igre. V skupni uvrstitvi smo zasedli 9. mesto od sodelujočih 17-ih ekip, kar je, kakor pravijo, zlata sredina. V omenjenem sestavku je veliko pohval, ki so potrebne in veliko kritik, ki so dobronamerne. Upam, da mi prizadeti kritike ne bodo zamerli, saj je njen namen le to, da se bi na naslednjih športnih igrah navedene nepravilnosti odpravile in bi tekmovalci zastopali barve DO prav tako uspešno, če že ne uspešneje kot letos. Marina Oblak PLANINSKI IZLET KLADIVARCEV NA KRN Zadnjo soboto v avgustu smo se ljubitelji narave in gora iz Kladivarja napotili na Krn. V zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali pred Zadružnim domom, od koder nas je šofer Tine z avtobusom popeljal čez Kladje, skozi Cerkno, po dolini Idrijce, Mosta na Soči, Tolmina, Kobarida in Bovca v dolino Lepenja. Tu smo zapustili av- tobus, oprtali nahrbtnike in se zagrizli v hrib. Tisti, ki so bili manj obremenjeni z leti in kilogrami, ali so imeli več planinske kondicije, so jo ubrali hitreje, drugi so ubrali bolj počasen korak, vsi pa smo imeli za cilj osvojiti vrh Krna. Rot nas je vodila po strmini navzgor, najprej skozi gozd po dokaj zložni in široki cesti, ki bi ji lahko rekli kolovoz in so jo uporabljali že v 1. svetovni vojni za tovorjenje, ponekod pa jo ubiramo kar po nekoliko bolj strmih bljižnicah. Nad nami od časa do časa zdrdra košara tovorne žičnice, s katero vozijo material iz doline Lepenja na planino Duplje, kjer gradijo novo planinsko kočo. Planina Duplje leži v nekakšnem kotlu v višini 1371 m in tu čez leto pastirji iz vasi Soča in Lepenja pasejo ovce. Na dnu tega obsežnega kotla leži majhno Dupeljsko jezero, ob njem pa je gradbišče nove planinske koče, do katerega dovažajo material od žičnice s traktorji. Zanimivo je, da so traktorje v dolini Lepenja razstavili in jih po kosih zvozili na planino Duplje s tovorno žičnico, tu pa so jih zopet sestavili. Iz doline Lepenja na planino Duplje je 3 ure hoda. Proti vrhu se vidijo ponekod ostanki tovorne žičnice, ki so jo zgradili Avstrijci v 1. svetovni vojni in je vozila iz Le-penje na planino Duplje. Skozi planino Duplje nas vodi položna pot, kjer zapuščamo gozdnato področje in po 20 minutah prispemo do 400 m dolgega in 150 m širokega Krnskega jezera na višini 1393 m. To je eno največjih in najlepših naših visokogorskih jezer, ki ga je ustvaril ledenik s pregrado — moreno. Voda je zelo globoka, mrzla, čista in pitna, v njej pa živijo majhne ribice pisanci, ki zrastejo največ do 10 cm, so pa vedno lačne in požrešne in voda kar zavre, tako planejo za koščkom kruha. Tu je naš prvi počitek z okrepčilom. Jedačo si delimo z ribicami, v zameno pa nam ribice odstopijo čisto in hladno vodo. Bregovi jezera so strma melišča, na desni Velikega Lemeža, na levi pa Šmohorja. Pot nadaljujemo zopet strmo navkreber in prispemo preko ledeniškega praga na prelepo gorsko položno ravnico, na planino Na polju, ki je porasla s sočno travo in gorskim cvetjem, ki je izvrstna paša za krave in ovce iz vasi Libušnje in Smasti pri Kobaridu. Od tu nadaljujemo pot zopet strmo navkreber in sonce se že močno upira v nas, da nam že prenekateri kos oblačila postaja preveč. Na desni nad nami vidimo na skalnatem pobočju čudovite stvaritve narave, žlebaste zajede škraplje. Le tu pa tam je videti še osamelo drevo, ki kot viharnik klubuje kot ostanek nekdanjega gozda, kateremu je voda odnesla vso zemljo do golega skalovja. Pot nadaljujemo mimo studenca, kjer si v globoki luknji natočimo sveže pitne vode, občudujemo velike zaplate divjega drobnjaka, ki je veliko večji in debelejši kot domači vrtni in prispemo ob robu melišč na Krnski preval 2052 m ali Škrbino. Tu v bližini na tolminski strani pod Škrbino je na višini 2005 m stala nekoč Trilerjeva koča, ki pa jo je leta 1905 porušil sneg, potem do leta 1951 na Krnu ni bilo več koče. Tu nas tudi že zajame megla, ki postaja vse gostejša in vlažna, tako da se je treba že kar pošteno obleči. Ob zmanjšani vidljivosti smo se zopet zagrizli skozi gosto meglo po travnatem pobočju navzgor še zadnji kos poti do Gomiščkove koče, katero je postavilo PD Nova Gorica na višini 2210 m na temeljih nekdanjega spomenika padlim italijanskim vojakom iz 1. svetovne vojne, imenovali pa so jo po zaslužnem planincu Ervinu Gomiščku, ki se je leta 1950 smrtno ponesrečil na Krnu. Prvi so se že dodobra odpočili in okrepčali, ko so zadnji šele prispeli do koče. Po daljšem in krajšem počitku vseh smo se nato vsi povzpeli še na cilj,na sam vrh Krna na višino 2245 m, seveda smo nahrbtnike pustili pri koči, prikrajšani pa smo bili za prelep razgled, katerega nam je skalila gosta megla. Krn je bil priča srditih bojev med avstrijsko in italijansko vojsko in je to tudi krepko občutil, saj je ves razrit od granat, s katerimi so ga med 1. svetovno vojno obdelovali enkrat Italijani, drugič Avstrijci. Še danes so vidni ostanki utrdb in rovov, orožja in streliva, kakor tudi kosti iz 1. svetovne vojne. Po osvojitvi in ogledu vrha smo se spustili nazaj do koče in kaj kmalu zopet oprtali nahrbtnike in se spustili po strmem travnatem pobočju po vijugasti stezi navzdol skozi vseredkejšo meglo. Nekako na sredini pobočja nas je doletela tudi deževna prha, ki nas je nekaj časa spremljala še skoraj po že povsem poraslem gozdnem pobočju. Po 8 urni celodnevni hoji smo končno prispeli na drugi strani v podnožje Krna, v dolino, v vas Drež-nico, kjer nas je že čakal Tine z avtobusom. Še kratek postanek za oddih in okrepčilo, nakar smo se tik pred mrakom odpeljali iz Drežnice po dolini Soče, Idrijce, kjer smo napravili še kratek postanek, nato skozi Cerkno nazaj v Žiri. Vinko Reven STARŠI ! Pot v šolo je krajša ali daljša, vsakakor pa je vezana na prometno cesto. Tu pa jih čaka polno nevarnosti, pa naj hodijo v šolo peš ali se vozijo s kolesi. Seveda pa k nezgodam pripomore tudi otroška neprevidnost in nepoznavanje prometnih predpisov. Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Skupščini občine Škofja Loka se v sodelovanju s šolami vsako leto bori proti porastu prometnih nesreč, posebno tistih, v katerih so udeleženi otroci. Ta boj se kaže v organiziranju predavanj, prometnih tekmovanj, pionirske prometne službe in opravljanju kolesarskih izpitov v šolah in podobno. Vaša dolžnost pa je, da skušate otroke poučiti o varni hoji oziroma vožnji v šolo in domov ter sploh o prometni etiki, da ne bi bil tudi vaš otrok med mnogimi udeleženci prometnih nesreč z lažjim ali težjim izidom. ŠTEVILO VSEH PROMETNIH NEZGOD, KJER SO BILI UDELEŽENI OTROCI IN MLADOLETNIKI, IN POSLEDICE TEH NEZGOD KRAJ Vse nezgode M SKUPAJ P Do 4. leta M P Od 4.-7. M leta P Od 7,—14. leta M P Ob 14,—18. leta M P Škofja Loka 21 - 21 3 - 2 6 10 Gorenjska 116 6 117 1 11 2 13 3 28 65 SR Slovenija 1.712 57 1.756 12 151 11 147 12 486 22 872 Statistični podatki prometnih nezgod motornih vozil in voznikov M — mrtvi P — poškodovani motornih vozil v letu 1979 eka