Tisoči ob Gompersovi kriti aa vlaku, ki pride danes t Washing-ton.
!■• Dolga vrsta kandidatov sa Gompersov stolček. Kdo bo njegov naslednik?
Poštni uslužbenci imajo vedno več nasprotnikovi '
Bivši vojak zabodel svojegrbo-gatega očeta, ko je bilo preveč vina.
'juiiee, ki obiakujeja mrtvaški vlak, dokazujejo, da niao kon-nrvativni delavoi edini, ki žalujejo za Oomporsom.
r GOMPERS NA javnem MRTVAŠKEM odru V
glavnem mestu
sest ub.
TO TFRAlANJS JE . PRED EKSEKUTIVi MERSKE DELAVI FEDERACIJE.
Ootovegani nič, ampak aodija, da m« nasledi M
Veliko delavsko gibanje aa povišanje mezde v Angliji.
Herriot mprda odstopi radi bolezni.
Francija mogoče okupira španski Maroko.
Dvojno rebelno gibanje v Alba-nijt
Wwhington, D. 0., 19. dec. —
Truplo Samuela Gompersa pride ' v Washington jutri popoldne in ; takoj bo položeno na javen i mrtvaški oder v glavnem atanu ' Ameriške delavske federacije. Tu 1 bo ležalo od štirih popoldne do | dsaetih zvečer. t
f Truplo nato polože na vlak, ki fp odpelje v New Tork. Kakor jsvljajo iz New Yorka, ao je tam Je organiziral, odbor čaatnih no-: neev krste. Med nosaČi so gover-wr Sinit h, župan Hjlan, Alton B. ; Pirker, Bernard Barueh in Sa-fauel Untermyer. . • k . : i Predsednik Coolidge je včeraj ! klojavno sporočila avOje sožalje | Oompersovi soprogi. Med depe-| kini sožalja, ki so prišle na glavni atan Ameriške delavake federacije, »o od PortoriŠke delavske Ume, štirih želežničarskih bratov-ftio, in od mnogih odličnih delavskih voditeljev iz vsega aveta.
Ctanpersov mrtvaški vlak, 15. F iec. — Samuel Gompers leži v [ težki bronasti rakvi, ki je oblože-a i neštetimi venci. Vlak, ki se flaaih od mesta do siieta proti luhingtonu, je zbMUča čudnih ! Ijadskih množic. Ma*$»mo orga-[ nizirani delavci, člani l^rdkoviih
£ki izkazujejo Mnjo čast Rfl.v liliViimBUi Ia fcaM [ ** atanov, vaeh ttbSev, plemen [ in rer ae mešajo med delavakimi Mutacijami, ki ČSkajo na ala-kerni postaji, kjer se natavl vlak. Mol. f, razoglavi <> in upognjenih Hi* korakajo v mrtvažki voz, po-Solijo ali zapojejo po starem obi-«ju, polože venec a napisom in fi&ai odidejo. To se ponavlja tto za uro.
Po Tezasu, Oklahomi, Kanaaau ■ MigRourij«, kamor je doapel
»kk zadnjo noč, ni bilo niti ene kjer bi ne bila čakala |«Uv»ka deputacija ali slstopniki M« druge organizacije poleg Jivatnih državljanov. V Port Jorthu j« stopila na vlak indi-Jmka deputacija, katero je vodil PV«T Unpahtah is rodu Oaage. ;Wijin. i ho obstopili krsto in j® v zsmoklih kratkih pUikik svojegs jezika izmolil P>jan»ko molitev k svojemu Ve-■»u duhu, naj prijazno sprej-a Gompersa v večnem lovižču. mnogih postajah ao čakale k. no igrale žalostinko, ko Jjje ustavil vlak. V mrtvaškem jo toliko vencev, da ni več ■atora za vse.
Boj v federaciji zi Gompersovo mesto.
WoU in šeat dragih voditeljev aa poganja sa predzedniitvo American Foderation of Labor.
Washington, D. 0., 15. dee. — Kdo nasledi Gompersa f Kakor razna znamenja, se vname srdit notranji boj v Ameriški delavski federaciji glede stolčka, Id je adaj prazen, ko je smrt potegnila Gompersa s njega.
Vsi Člsni eksekutive so teoretično kandidatje; dalje so kandidst-je vsi predsedniki mednarodnih unij, krajevnih; svetov in državnih federacij. Sedam moi pa fctoji v ospredju, ki ima je naj val vpliva in edan izmed teh bo asjbrŽ Gompersov naslednik. Ji so: Mstthssr WoU is Chisa-
bil eden največjih zaupnikov Gompersa. On je aedmi podpredsednik A. P. of L. — John L. Le-wia, predsednik rudarske unije.— William Green, tajnik-blagajnik rudarske unije. — Jamee Dunean, bivši vodja unije grsnitoeekov in sedanji prvi podpredeednik federacije. — John Fitzpatrick, predsednik Čikažke delavske zveze. -Frank Morriaon, tajnik Ameriika delavske federaeije. — William H. Johnston, predsednik unije strojnikov.
Naj bo izvoljen kdorkoli, drugI ne bo kakor tak, ki bo nadaljeval Gomperaovo taktiko in politiko.
Po uatavi federacije mora tajnik aklieati aejo izvrševslnegs odbora v šestih dneh po emrtl predsednika in odbor izvoli novega predaednika, ki elufi do prihodnje redne konvencije.
Predsedništve Panameriške delavake zveze, katerega je imel Gompcra, j« avtomatično prešlo v roke Luisa Moroness, fodpredaed nika zveze, ki je obenem "mehiški Gompers", predsednik Mehi-Škc delsvske federeeije.
TOŽBA JIM NE DELA MIK.
Washington, D. 0. — Mauriee Baskin, lastnik ene izmed največjih spartmeatnih bil, ki ao »pletene v spor med hišnimi posestni ki in najemniki v Wssbingtonn, toži Ligo nsjemnikov sa 1210,000
odškodnine.
Baskin obtošuje ligo, ds mu Je očitala, ds je le alamneti mo«e lokalne zveza binih »n nih poeestnikev, da je podražil stanovanja ad 10 de 75 odstotkov, odkar je odprevljena etsnovanj. ska kontrola. Dalje obt^faje, da so agitstorji a ailo ia orožjem vdr. U v veli dveh hiš, ki jih Isstajejo in so obdrlavali shode, skoravno jim je prepovedal obdržavaajs
shodov.	• .
V Najemalki pravijo, da sa aa-hI" in nHnsjo denarjs. Zato a prav nič ne belijo evojih las sata. di njegove tožbe.
Dr. Niačtf v Psrlsa
Pariz, 15 dee — Dr MomKU Ninlič, jagoalovaaaki minister za nanjik zadev, je priM ajm^ P« po!,Ee v Pariz NiaM he dases poselil 11'rrUta in ma paraM. da ie asa Is enUaU Izpremmtia
7. m T. — Komisar aa it sprsjal petieijo 14 «t,rsmba okademične ' tv°rt oddoUk Unije !	'''^Ine svobodžčine,
£l»t „Mtsvl n#wyorlki
ki je
™ ^n V vojnem čaau za-"J*** Ciravaa prav, 'P^iioavažovaL
\
PROSVETA
TOREK. 10. DfflgiBRA. mi
PROSVETA!! SUH K NA3ELBIM.
■ IM Sili O SLOVENSKE
• JEULZEZmZr LASTMiMA
r (imi cucml ss.so m
flifM> |i|| M loč«, ffj
-PROSVETA*
"THE ENLIGHTENMEKr
OrfM »y
MU
0«Uertptioo^»itod| ■«> M IO. «»4 fenlfs
■■■FSuv •
A'1**i tiatng rmtm MS
r
PREMOGOVNIŠKI BARONI BI RADI SPELJALI RUDARJE NA LED«
Premogovniški podjetniki se oglssljo zdaj v tem in zopH v drugem distriktu in delajo rudarjem obljube, da bedo trajno delali, ako privolijo t znižanje mezde.
Te obljube premogovniških podjetnikov niso drugega kot zvijačne poteze, s katerimi love rudarje, da za trajno, ako ne za trajno, pa saj za dalj časa znižajo mezde organiziranih rudarjev, nato pa sledi znižanje mezde rudarjem na neorganiziranih poljih.
Ako bi rudarji v enem ali drugem distriktu dovolili, da se zniža sedanja mezdna lestvica, tedaj bi se takoj oglasili podjetniki v drugih distriktih to M zahtevali, da se z njimi ravnotako ravna, ker imajo po pogodbi ravno take pravice kot podjetniki v drugih distriktih. Znižanje mezde bi ne ostalo omejeno le na en distrikt, ampak bi se kmalu razširilo tudi na druge distrikte. Znižanje mezde bi postalo splošno. Kakor hitro bi se mezde organiziranih rudarjev znižale, bi podjetniki na neorganiziranih poljih znižali mezdo rudarjem, da lahko konkurirajo premogu, ki prihaja na trg z organiziranega premogovega polja. Razlika bi bila ta, da bi podjetniki na neorganiziifcnem premogovem polju prav nič ne vprašali, ako so rudarji zadovoljni z znižanjem mezds, ampak bi na kratko naznanili, da je mezda znižana. Kdor hoče, naj dela, kdor noče, pa lahko gre.
Premoga se toliko producira, kolikor se ga potrebuje v Industriji. Premogovniški podjetniki ne obratujejo rudnikov iz milosrčnosti do rudarjev, ampak zaradi profita. Ako prihajajo haročila/ pošljejo rudarje pod zemljo, da producirajo premog, ako ni naročil, tedaj se ne dela v rudnikih.
•
Trgovci • premogom ne naročajo premoga ia usmiljenja do rudarjev, da bodo rudarji delali in nekaj zaslužili, da skromno prežive sebe in svoje družine. Tudi pri njih odloča prof it Trgovci naroče toliko premoga, kolikor upajo, da ga bodo lahko prodali s dobičkom. Ako so prepričani, da ne bo dobičkp, ako naroče premog, ali da bodo celo imeli izgubo, ne naroče premoga.
To je dokaz, da je velika nesmisel, ako premogovniški podjetniki obljubljajo rudarjem, da bodo delali trajno, ako privolijo v znižanje mezde. Produkcija premoga ni odvisna v današnjem gospodarskem sistemu niti od dobre volje podjetnikov. V današnji družbi ne pro-duclramo zaradi ljudskih potreb, amp* zaradi profita. Konzum premoga se ne bo prav nič pomnožil, ako bi ga tudi podjetniki postavili za toliko ceneje na trg, v kolikor bi rudarji privolili v znižanje mezde.
Premogovniški podjetniki so nedavno pokazali, da se ne ozirajo na ljudske potrebe in tudi ne producijske stroške, kadar določajo ceno premogu. Premogokopne družbe, ki lastujejo rudnike, v katerih kopljejo antradtni premog so meninič tebinič podražile premog sa pet in dvajset centov pri toni, kar pomeni, da ga bodo konzu-mentje plačevali najmanj petdeset centov dražje. Pri tem še navedle niso vzrokov, zakaj so podražila premog.
Znano je, da niso povišali mezds rudarjem, Id kopljejo antradtni premog. Ravnotako tudi premog ni pričel pohajati v zemeljskih plasteh. Razmere so normalne, kar se tiče zalog premoga v zemlji in produkcijskih stroškov, ampak premog so vseeno podražili. Zakaj r Lstos dremlje industrija. Premoga se manj naroča in podjetniki hočejo imeti ravnotako visok profit, kot so ga imeli, ko so pro-dali veliko večje množine premoga kot letos.
• Tsko bi se godilo tudi rudarjem na polju mehkega premoga, katerim podjetniki obljubujsjo trajno dsTo, ako privolijo prostovoljno v znižanje premoga.
Premog bi se prav nič ne poceniL Cene bi ostale stare, premogovniški podjetniki bi imsli več dobička, rudarji bi pa manj zaslužili, ker bi privolili v znižanje mezde.
Res je, da mali podjetniki prihajajo v zadrego. Ampak v to zadrego jih niso spravili rudarji, ampak velike pttmogovniške družbe, ki se združujejo v truste. In rudarji bi bili res neumni ako bi se žrtvovali za intereee malih podjetnikov, ker bi rudarjem U žrtev prav nič ae koristila, ps tudi maHm podjetnikom bi ne zalegla, ker ju Jiakon v današnjem gospodarskem sistemu tak, da velika podjetja uničujejo mala. Ta sakon bo učinkoval, dokler pošto J! kapitalistični gospodarski sistem, kstarsgs tudi mali podjetniki Zagovarjajo strastno, da je najboljši gospodarski siatem, Id je bil kdaj uveden v človeški družbi, in da je tudi v bodočnosti nemogoče uvesti boljši gospodarski
Oirard, Okio. — Z delom tu gre ie precej dobro; s polno poro vi ki daas Po narodi smo aa boiičnc praznike bili doma 14 dni vsako leto, letos oo po gospodje od .Okio Lentkor Co. menijo, da bomo ing li samo dva ali tri dni počitka od oolofo leto. Bomo po takrat bolj vfali počitek in ae veselili. Kad hi le videl,*da bi bila kaka "okeet" v Oirardu; So tako arbe peto, do U oo človek zopet obračal. V kratic ni pričakovati, imeti pa kaj dragega, soj znes da ao vsakdo rad veseli in tako emo tndi pri nas.
Zimo Imamo, ie lete tisto belo moko. Ker je ob večerih bolj težko prestajati doma, je pevako društvo Ljubljanski vrt akleailo, da napravimo veselico ali igro. Predstavljeni boota dve smoinloi enodejanki dne 20. doooaOvra L J. Prva ae imenuje "Čorodrjas brivniea", barka v enem dejanja, drugo po "Zemoree", ieljiv pri-
Vabimo vso tukajšnje Slovence kekor tndi ia NUeoo, Warrena ia Youngstowne, O. Nihče se no bo kosal, kdor bo priiel. Igra prične ob pol osmih zvečer. Po 'igri bo plee in proeta zabava. Vstopnina je aa auške 50 centov, sa ionske pa 85 oentov. Ze otroke 15e. Ze vso postrežbo bo preskrbljeno, torej val na veeelo svidenje dno 20. dee. — Jaka Oigolle.
»pringfield, IIL — L«to 1924 oo bUia koncu. Zopet se bodo ponavljalo besede. "srečno in
lo novo loto", ki so bile že izgo* vorjene neštetokrat sgolj is navade, kajti nreeničiti se ie ne dajo. Ljudstvo m želi srečo, kako priti do nje, jo pridobiti, to jo vprašanje «11 zaprek«'pretežni večini delovnega ljudstva. Do-klor bo živelo 1 Judetvo v domižljU Jak ia no saalo m Uliti ter pgeeo-diti avoj polotej in ne bo prišlo do aavooti, da bo še daljo tavalo tvojo temno pot, toliko čass bode tadi besede izročene broi poprečno novo leto!" Ko bo prišlo ljudstvo do epo-snanja ia bo spregledalo, da ho-di napačno pot ter Je treba U-brati drugo pot in ae bo tudi po-služilo aredatev, a katerimi ee bodo besede ureeničile, potom bo v resnici zavladalo prava sreča, veselje bo mod ljudetvom. Takrat ne bodo ljudje zaman izrekali "srečno in veselo aovo leto".
Da oe ljudstvo ob prilikah kol je 8ilveetrov večer shaja in prireja rasne .zabave, ki pomeajsjo več ali manj slovo od starega lota ia podajo roko novemu letu v znak sreče in veselje, v ta namen je odbor Slovenakega narodnega doma odredil, da priredi na Silvestrov večer prooto veselico sli družinski večer za vse delničarje in njih družine. Začetek veaclicc je ob oemih.
Kakor vaako leto prej ao bo tudi letoc Miklavž oglasil na vesel ici in mladino obdaril s vaemi sladkosti in dobrotami. Miklavž je naznanil avoj prihod nekako ob desetih. Mogoče se bo tudi odrasli kaj epomnU in podaril nam kaj prHmpljivega.
Ob dvanajstih bo prilika dana, videti, kako ao staro leto poslavlja od naa in ae podaja v večnost ter kako nastopa mlado leto, radostno in polno novega upaaja. Delničarji in njih družine oo prosti vstopnine na prireditev ia tndi darila od Miklovžo bodo prosta Banje. Nedelničarji plačajo po 25e in za otroke pa aa vaškega lOe. Odbor se bo potrudil, da se bo vsem udeležencem nudila Imj-boljie postrežba in zadovoljnoet. - Joka Ooržek.
Ohisholm, Mlnn. — Umrl jo ro-jsk Anton Marklo v etaroeti 64 let. Pokojnik Jo bil dome iz Mirne peči na Dolenjskem. V Ameriki je bival kakih trideoet let, prvo v Celumetn, Mick., kasneje v Hmhoha^ kjer sopniča tri unova in hčer ter vdovo. Bpedel je k družtvn it. 110 8. N. P. J. v Chiakolmu, Minn. Obitelji Markle na le aožalje. — Matija Pogorele

Rnaeci Sage Foundation v New Torku je * pet let izvajala izvide v SI mestih v Združenih državah in v Kanadi ter isjevlje, da Je
aaserižke
aicer ros, da okreva trgovina in tu redno stanovetl. Posebno pre-"" " ~ * ~ vilo glede neturaliziranih državljanov, ki ao ae nastanili v Kana di, Itohiki, Žapadni Indiji, Centralni Ameriki ali Panami, določa, da morejo ovreči domnevo ekepe-triaeijc, ako predložijo ameriškemu diplome tičnemu ali konzuler nemu zastopniku, dokas, da ao v službi kake družbe, kontrolirane od emeriških državljanov in ki
da je po obveotilik U. & Emploj asent Service zadnjih pet i cev zapoolftev, vaota mezd ia da po» šmarnega delavca skorsj v vseh Iniufctrijah ia teharsko* v vseh krajlk dežele napredovala, ampak da jo vendar, če oe Jo v poštev dobra ia slaka leta, 10 do 12 odstotkov vaek doUveev — 1,000,000 do .6,000,000 — vsak čaa
brez dela ia da vodno obstoja raz- po^eiuje interese te dežele,
iirjena nezapoeleoost v veliko gospodarsko, oodahso, poikološko ia moralno ikodo. Na tiooše moških in žensk Jo izkoriščanih po ko-m-rnjalnih posredovalnica* do-
r-r.
Ustanova Huaeel Sago priporoča javno urade aa posredovanje dela namesto privatnik ageneij, katere saktevajo plačilo, ter pra-
"Naj ai bo državna adminiotra-ei ja kolikorkoU nedovriena, dar Jo dojetvo, da je 26 držav * stanovUo in oodaj upravlja javne arade za posredovanja dola. Odprto je rprašanje, ali oo bo naposled Ukazalo, da Ja izključno federalna alužba nameščanja bolj
ESeljiva, ali pa federalno4ržev.
lokalna. Splošno oo prisaava, da pras momentao ni izvedljiva Oportuniteta zahteva kombii ao fedoralao-dršaviio-lokalao od-miniztradjo. Začeti moramo s tem, kar imamo. 8as» uničenje privatnik agencij, zahtovajočih plačilo, ae H nujno ustvarilo si-•tema javnih posrodavalnie dola, in oploh nobenega us polnega sisteme ao. Polog vosh svojih napak bvriajsjo privatne agencije funk-oije, ki Je potreba* ob pomsnjka-aju Javnega sistema. DtfUer oe aa poetevi kaj drugega aa njihovo mesto, jih ai treba odpravljati. Javno mišljenje lo dvajeot let ia le dslje bolj in bolj odobrava aistem javne službe za poaredova-aje dela, ia aicer iz dve* glavnih vzrokov* prvič verjame, da poj-do javna slulba aa tem, da ss odpravijo zlorabe privatnik, nagrado aahtevajočih ageneij, ia dru-
£da ko motorijelao rodaafeala zapoolenosti."
Ts izjava so ntaogo komentira po časopisih Združenih držav.
London, 15. dee. — Kratek, |o«ls močan potresni sunek je včeraj popoldoo raaburil prebivalce v Wa)eea. Šipe ao popokale j fe hode ul bilo.
Dtjeta.
Ubogi CarU je moral opaotitl trda ovratnike in ssanAste.
Sekaj!
Zdravnik mu Je rekel, de ee mo-ve ločiti od veege, v čemur Jo le kaj" '
Zgiba iMsrišksgs dr-žsvljsnstvs vsled
izselitve.
Kader so ameriški državljaa odpove ameriškemu državljanstvu oziroma kadar naatanejo take okollčine, da sakon smatra, da oo je isti doolodao odpovedal ameri-ikemu državljanstvu, rabimo sa to Urez: "ajepa triatlon*.
Dragi odstavek dekona od 2. marca 1907 vaebujo določbo glede ekspatriaeije.
Glede vsakega ameriikega državljana — tukaj rojeaegs ali nataralisiraaogs — zakon smatra, da ae Je odpovedal ameriškemu državljanstvu, ako oe naturaliai-re v kaki inoaemaki državi v zadala njenih zakonov ali ako zapri-seže sveatobo taki državi.
THede naturaliziranih državljanov veljajo lo poeebne določbo« Ako tujerodoe, ki je pootal ameriški državljan, ae preoeli v iaosem-stvo ia stanuje tam gotovo dobo, so ematra, da je prenehal kiti smerilki državljan. Ta doba znaša dve leti v senu inozemski državi, od koder jo on priiel, ia pet lat v vsaki dragi inoseaaki državi. Ameriški državljaa, rojen v Jugoslaviji, ki so povrne v stari kraj, bi torej zgubil ameriiko diiavljanetvo po dvok letih bivanje v Jugoslaviji oziroma po petih letih bivanja, recimo, v Italiji
Zakon domneva, da oe jo datiš-nik o takim bivanjem odpovedal ameriškemu drfavljanetvu. Ali ta domnevo Jo mogoče ovreči, eko detičnik predloži eaaeriikim di-Piom*ti<<ni*-all konzularnim sa
sakon prepoiie driememti de partmentu, da določi, kake doka-t$ treba v takem alašaju.
Zakon tudi določa, da m noben asmriiki državljaa ao emo odpovedati držovljeaoSvu, kadar m domovina nahaja v vojnem ota-nju
Dršami depgitaaoal predpisu jo sledeča dokaaila s štreni onih naturaliziranih državljanov, ki vSHo dvoletnemu bivanju v svoji
Šs vodno smatra
držagfljeoe.
Ameriška vlada ga bo smatra U le nadalje za svojega državljana: 1) ako dokaže, da stanuje v inozemstvu izključno aH pogUvitno kot zastopnik ameriške trgovine ali obrti in da namerava končno povrniti oe v Združene drŽave ia
2) ako dokaže, da atanuje v inozemstvu v poltenem namenu radi zdravja ali vzgoje, in da namerava končno povrniti ao v Združene države in tu e&novati.
S) ako dokaže^ da jo nujne sila, kakršne on al mogel predvideti, preprečila izvršitve njegovega poštenega namena, da bi ae povrnil v Združene države tekom postavnega roka, in da namerava povrniti ae ia tu stanovati,
4) ako dokaže, da etanaje v inozemstvu kot redno imenoveni zastopnik priznane smeriške pro svetne znanstvene, dobrodelne ali verske organizacije in da neme-reva končno povrniti oe v Združene države.
PredpUi poudarjajo, da trebe sa vso tako okoličiao doprinesti zadostna dokazila. Enostavna izjeva, de je temu teko, pe naj bo tadi pod prisego — no sadoetuje. -7.1*11.
nič ne vedo o svetovnih razffifr|fc Ampak nekaj vedo — organisj vaško komuno in boriti * z« krS in mir. Pomnite, de danes v Se hiki prejme poljski delavee po « do 4Qteentavov na dan, kar je vprečno 80 eontavov (dva e* tava et* toliko kot en cent). Ka ae bo neučil boteti več, bo pri** ran vzeti zemljo in obdelovati * zadružno, ker zna. To je, kar hočemo neačiti, da bodo hoteli več od Življenje in obdelovali «vo-jo zemljo po občinah."
"Ali ete pe dobrodošli, ko pri. dete s svojimi nauki h kmetom!"
"Po večini. Nisem Član nikaki organizacije. Od vaai do vati fe. dim, vzdržujem ae aam, kolik« dobro oe asorem. Največ vi^ nov je do skrajnosti siromašnih, ampak s veseljem mi godijo krov, borno poetrežbo in navodila, kod naj hodim, da pridem prav do pri. jeteljskih prebivalcev drugega
"Ali vlada Odobrava vaše do lo?"	■
"Odobravat" je vzkliknil "ft me primejrf, me pošljejo v ječo ali ustrelijo na vaškem trgu. N«, ie člani L W. W. imajo boljin razmere v vafi državi kakor jik imamo mi od oblaatL"
tako msnolčim njegovo ia{ same njegovo besede sem upi«],
Vesti iz Jagislavi)«.
Risanke lusetov vzbu jejo spoštevsnje.
i. — (Soott Near-ing sa Fed. Press.) — Nabasana je čuvaj, ki brani, da
_ vlada ae moro igrati
omejeno evobodo kmetovalca. Ziv dokaz svobode mi jo Ul predstav, ljen, ko je kmečki agitator, ki de-luje po centralni Mehiki, navda-lovsl poljedelske deUvcc, naj ssperstavljsjo lastnikom zemlje, katoliški cerkvi in vladi, So hoče kratiti njik pravice.
"To lete ae bo revolucija v Me-klkia mi je pojasnil, "razun če gre predsednik Cailee naaaj pri svojem poljedelskem programu. Poljski delavel eo številnejši kot vsi drugi skupaj, ia močni ao dovolj, da napravijo pritisk aa vlado ter jo uženejo k porazu. Kako naj izvedejo svoj pritisk t S puškami."
"V začetku, pod Diazom, ni bile zemlje aamo v lasti malega števila velepoeeetnikov, ampak peo-ne eo držali zadolžene in nevedne, da ao bili prav molo boljši kot telesni sužnji. Cerkev in država sta ao združili, da vničita v pri-prostem delaven vsak odpor."
"Ali mislite," sem' vprašal, "da jo svoboda mehiških kmetovalcev odvisna od njih rieenkf"
"Prav to," jo aatrdU agitator. "Od svojo lastne obrambe ao od-viani Oni, ki imajo moč v Mehiki, ss prav dobro sa vedejo, ako sapustijo kmetovalec pri njih sa-htevah ter presro njik Željo, bo druga vstaje ia a svojo strsai jo posdravljem. Vsakokrat oo pri taki vstaji delavel o kmetij pokam-li svojo moč; vlada pa jim je vsi-kdar ie vrgla nekoliko več. Teko jim tri pripovedujemo, naj ai obdržijo, kar imajo, pri tem po naj ao pripravljajo sa čas. ko bodo sahtevali b dobiU več."
"Dva rasrede kmetovalcev sta. Prvi oo klopci a velepooeetev. Ko jim raleaeo: "Vzemite!" pe ss v straha obotevljejo t "Se no nps mol No asaramo biU tatovi." - "Drugi razred je zelo različen t Iadiaaei, ki niso ie nikdar hlap-čevali na voieposestvih, a oo ei o-hrsflili dele mmlje evojik plemen ali tudi vse do aadajega ča«s, ao števila!. Cerkev ia drževs nista le nikdar napraviU velikega pri-tiska aanje in kjer ao vsoli sem-Ije v svojo lest v sadnjik desetih letih, se jo obdelali, izboljieli ter m bodo tudi bojevali, da si Jo ob-drlo."
Vprsisl oem o moč. polit..-nih \od.teijev in ermede.
Obe ete hude osUbiii. Zedajo revolucije Jo pokozola. ksko malo Jo pričekovati'ed armade, ia edino, kar Jo relUo vlado v rova-loeiji. so bili delovd ia kmetje."
Noš govor m je seedkal ae Rešijo. Vprašal sem, če jo ljadotvo tadi tako pred imenom "sovjeti".
Prijatelj asi odgovoril oaik malo. kj čHejo. Maso ao aaa-Jo čfteti ia pimti. živijo pripea-
Kočai napad s aošem. — Mew aki pomočnik Ivan Snoj, stsr 23 let, sin pooostnike na ilovici, ju aedel dne 2S. nov. sveder v drui bi Minke Sagadinove , služkinji pri trgovki ge. Groiljevi na Po ljenaki očeti v Putrihovi goatibi aa Dolenjaki eesU v Ljubljani V gostilni so jo askajaU tudi drsi ba trek mledeničev in aicer: 23-letni 8tsako Prešeren U Šiško, 171etai mizarski pomočnik intai ftiakovoo, stanujoč na Hranilnih ai cesti ter neki Lovro tndi ii Šiške. Pri sossdnji mizi ps sU m dela meserski vajenec Alojs P> terlia ter trgovski sluga Ivai Bradač. Mladeniči so bili precej vinjeni in kmalu Je prišlo ne4 Snojem, ki jo bil osmo vodo tli njimi da prereksaja. Prepir je pe staja! vodno ostrejši in 8noj j< končSo, da os izogne hujšemu, rs je plačal ter s Ssgadinovo odW Kmalu. J|S aiimi tudi Pfterlina fl Bradača. Ta dva sU opazila, ii jo 8tooj odšel s Sagedinovo po poj ti sa Gradom, njima po ao eledili omenjeni trije mladeniči Tedaj sta vedela, da oe bo U otvsri Uei< milo kaj kujiege. In rasi Cim sU prišla v Streliško ulicS, eU bil« 8noj ia Sagadinova nenadoma obkoljene in napadena. Medtem pi je eden potegnil tudi že noi in t* bodel Snoja ooemkrat v razne do le teleeei v roke, hfbet in gUvo Sagadinovi ee je poerečilo ite* ti. Med begom Je kričala, naks sta prikiteU Peterlin in Brsds ter odpeljala tdko ranjenej 8noja do stražnika ka Poljsnik cesti. Od tu sta ga apraviU napre, v bolnico, atražnik pa je hitel i Streliško ulico. Napadalcev wve da ni več našel, ker eo ie pob«l nili. Takoj naslednjega dne stsl>» U prijeta Prslern in Šinkovec tretji, katerega rodbinakegs m* na ne poznata, Lovro, ps * J skriva. Poikodba Snoja Js težka, vendar je upati, da ba,»» ne nastopijo kake komplik^ okreval.
Preiakavo Jo vodil policij« koncipUt Jodp Pole, kateremu S je posrečilo ie tekom prihodnje* dne izalediti dva krivca, ki sta P uvidevnem zaoliievanju pnrnali svojo krivdo V polnem obeegti
atvtna aa žslsaniri — V Ve liki Loki aa Doleajskem sts dolf in Neže Keržolj vlonulo ielern.iko ritlediiče. Ukredla -M večjo množino kav|» sladkor^ vžigalic. Oba ata le pod ključ«" Požar prisv. Aaiaod Tr*** - Kakor poročajo U Trki. J dae 20. novembre popoldne pr. Ani nad TriUšem pje, v ketoram Je bU ao*a»£ oddelek flnenčne ke^rola^ »lopje je bUo le* baron« ^ VoUr je noetel v podetreiju. \o« U oo se seje v dimniku in ksssM
lltet^Una^^ js ogeaj raaiiril »> ^^ ^ roism« dmširo ,a 1TrWa^ » glo vsled enotne eddojjeaeeti £ les dve uri stepi^ v akW gj like oseb je bilo pri f^«^ nih flkode ee oeni ne ^ 000 nerjev OMatae pe os oU«° ni tadi flnai •tff j^
kontrole, ^	^^
_ _____— ,,w «k«rei vss ®JlBU
2r$ ^jft
ter prav
T Lim** r^
1 Vfteskr
___Maž si
k erea. do m je ttstreliL BU je as ssmia
rpEK. IbVDECBMBRA, 1924.
Samuel Gompers.
U-hiMton, D. 0. - Samuel
JJTj- rojcu lote 1850
PROSVETA


» i? J*IJ	*----
LdcM, kjer .o prAivab u-Pv « t dečki w ga podučili EHjJi delsvskego raareda, še
Zl g« je naučil čitati. London
5 prenapolnjen . "»tradani-
fedmi, ki »o zastonj iskali de-
Umirali lakote. »»' ullcfth-je itif| deset lat, ko je šel s t očetom v tovsrno kot vn-Učil se je delati smotke. % »tar trinsjst let, ko jo pri-t Ameriko. On ja ustanovitelj U* Mednsrodne unije izde-(leev smotk. Leto kasneje po prihodu je prejel knjiai-štev. 1.
kozi lest let je bil predsednik flv New Yorku, dve leti pa tajnik. Dve leti je bil pred k državne delavske organi in pet let predsednik držav, delsvske federacije. Kot dele-lets 1877 na konveneiji Med ledne unije izdelovalcev smotk izdelal finsnčni načrt, po kalen se je organizacija razvijala .tistega časa naprej. Zegovar-je direktno izvolitev odborni-in direktno zakonodajo v svo-srganizaciji in v drugih. Od je bil glsvni zagovornik u jvitve Ameriške delavske fe-eije v lotu 1881 in je postal is prvi pridsednik* Qd tegajiat je ostal predsednik ApiČriške irske federacije rasen enega Industrija v Ameriki se jc tem času veliko bolj rasvila kot iteri drugi deželi na svetu. On «trdno držal svojega progra ia je ustanovi jal delavske stro m organizacije, ki so bile po ibne starim cehovskim orgenise-jsm in je vsaka ssma sebe varo-i s svojo jurisdikcfjo glede delo glede prispevkov v splošni izboljšanje delavskih er v splošnem, •nje vedno trdno nasprotoval tovitvi politične atranke d*-nkega razreda. Bil je trden in viduslist, nasprotnik javnega Itaištva, socialističnih idealov mornski in politični vladi. Od do lets je na konvencijah A »ritke delavske federacije mobi tirsl konzervativne elemente, da pobil predloge, katere je on ■stral za radikalne. -Sodeloval pri Narodni civični federaciji »hodih in drugje. V vojnem i je postal nacijonallst. Vepiral ae je vedno s ovropej-organiziranim delavitvom, je tako ostala Ameriška delev-federacija zunaj mednerodne-fibsnjs. Za pret^eso so mu llile mednarodne metode evro-delavstva in socislistič-filozofija. Zdelo se je, da ved-Ponaga Mehiški detsvski fede-loji na noge. Ampok njegovo ijs Pan-ameriške delsvskc ^'je razlaga to njegovo sk-»t na ta način, da se je Gom-Jal, da ameriške korporscije delavce v latinskih re-Jkah na eni strani, ns drugi ' P* hal, da delavci v latin-republikah »lede delavstvu v
CVETLIČNI DELAVCI BI 01-1 OAMIKOtAJO.
Prav malo izmed njih prejema pošteno mesdo.
New Tork, H. Y. — Kampanja
£i,?^nilir\nj0 deU,vce\ki	prerokovala in mUijonarile
delujejo umetne cvetlice, je pri.|po delpU# -	m-ijensrua
Itd za
Berta Mrazek, ženski Raspmtin.
v Belgiji ao aretirali neko čudno žensko, ki je »drevila ljudi,
čela s vso močjo. Kampanjo vodi Alexander Marks, pomožni organizator Ameriške delavske lede-racije. Predsednik cvetličarjev j« Joe Sinnisgali, poslovni odbornik pa Charles Pcllegrecco.
V tej industriji dela približno deset tisoč delavcev, nejveč pa deklet. Po narodnosti ao večinoma Italijani, pe~ tudi veliko Ži-dov dele v industriji Italijanska in židovska dekleta izdelujejo cvetlice in perje, ki aluii ze kin-čanje ženskih klobukov. Nekoč ao bili delavci zelo izkoriščani v tej industriji. Nevarnost je velike, da se delavci zastrupe pri barvenju cvetlic in ^erja. Veliko jih oboli tudi za jetiko. Temu je krive po-menjkljive ventilseija.
Dekleta delajo po oaem in Štirideset ur v tednu, delavci pe ze petdeset do tri in petdeset. Mesda ss delavke znaše od $12 do $20 ne teden. Nekaj delavk saaluži po pet in dvajset dolarjev na teden. Preddelevke prejemajo'po $30 ne teden. Delevei zaslužijo o-krog dvajaet dolarjev ne teden, komaj trije izmed sto pe zealužijo po petdeset dolarjev ne te£en.
Delo je sezonsko in itejboljša sezone je od februarje do eprila. Krajše jesenske sezone pe treja od julije do septembre. Mode od-loče, koliko čese troje sesons.
Pred več leti so ssstevkele de-lovke. Ustenovile ao tudi orgeni-sscijo, ki se je po stsvki kmslu skrčils ne nič. Delevei tskrst niso stevkeli. Sebe ao smetreli u bolj isurjene dslsvee, kot so bile delsvks, pe so mislili, de js zanjo orgsnizecije nepotrebne reč. Letos po leti so se pe delevei, ki barvajo evetliee in perje, eemi oglasili pri Marksu in zahtevali, da se industrije organizira s pomočjo Ameriške delsvske federacije.
Marke meni, de hO bo pričel orgenisirsnje s stevko, ampak bo najprvo Isdelsl orgsnisseijo. Ks-dar bo organisseije dovršene, bo pe postevile svoje sshteve.
am
i,ta	imel (jomper,
j4nJ° plsčo. • Ampak ekezi ® dvajset let je preživljal »številno družino s $18 mesdo £7' ko Je delal v delavnici f elovanje *motk in kot orga 7' T»krat so mu večkrat po-r»f'liti«-ne »luŽbe, pe jih je »T1	ai j. »voj cilj
J''"	Odnehel, dokler
* dosegel. T'*tanovil je delov, "ifan.zaeijo z nič več diseip-k,,f »o j,, Američani sprejeli ■Pakušele utsjiti, de v Ame-delavaki resred.
Evropa o Oompersu.
Pko
ftr./
7:yvru 'i"»odok ki
n- 1» dec. — Londonski raj prinesli deljše po-,,0rnpersovem življenju P s«rinjajo ae, de je bil P?'" »> vplivna osebnost med rkklavci in velik pri yLv"*n'kov tekom vojne. 1 ■I1' 'I'". - Smrt Samuele Ll »Ml Včeroj nejvežnej-v pariških dali odlično meato. n?«" Možne delevaki [v'r»""iji"LoP00kllM.kB ,	Leon
® f Metov«®, aa| |*»""tvo /»ubilo velikega
15.
• Vf|,
Jouhauz,
Ime ji je Berta Mre-*ek. Njena aretacija je vsbudile v okolici Ličgca, kjer jo jc poznal vsak otrok, mnogo posornosti.
Berta Mrazek je imela avoje bivališče v Forestu, in tu se jc zbirala velika množica vernikov, ki jim je "avetniea" v zameno ze bogata darila nudile prizore ekstaze in jim kazala avoje rene. Ts dvsjsetega stoletja nevredna komedije se je vlekla Že več let in venjo se je zaplstlo celo več oeeb visokega belgijskega kleruse.
Te dni pe so nečednemu poslu vendsr prišli ne sled in polieije je napravile konec fantazijam Bcrte Mrazek.
Belgijski listi pišejo obširno o tej nejnovejšl aferi in priobčujo-jo tudi sgodovino njene junakinje. Teko zdaj vemo, da je bil oče Berte Mrasek Čeh, mati pe Belgijke, de je Berte doživele mnogo evantur in ^a ae je med
kah ie nogah ae pojevijo krvaveče rane revnoteko na prsih ie to trejo združeno a mukami 24
ur. Svojima poaetnikoma je dejal, de ste prišle pol ure prekes-no, sicer bi bile Viče strašnemu prizoru. (Običajen isgovor MČu« dodeleev" ) Na dlaneh njegovih rok ata bili aieer rea vidni nekaki vdrtlni, o kojih naravi bi ae dalo govoriti. Rane na prsih pa je eksiatirala aamo na fotografiji.
Danes je Georges Maraaeo, ali s svojim pravim imenom in spolom Berta Mrasek, v »aporu. kr. mor spada h od vsega početka, v kolikor no doženejo sdrsvniški izvedenci, ds je njeno mesto v blez-nicl. Nikakor pa ae smejo biti teki ljudje ns svobodi ker škodujejo »svojim bližnjim bolj kakor najhujši sločincl.
		
Slovenska Nirabi		Pelporoi JedaeU |
UolnnMiUmo O - - —		labup. IV. jMlb tOOV. V Irlsfl IINatk g T » .
GLAVNI VTA*. 2007*00 Sa LAWMDALa AVI. CMICAOO, lU.INOta,
knkvalil odbori
uraAVNi
In 103. JuW«.t.w«. P»VMMsNiM«
au.	«i bUgajMfc u>*v«|fi«k,
Amšfm VMrkk. IL P,
J*k« UkiNVNd, pnliitok sost k. Uv»4aU Ava^CbiMM, UU ftUrti. KUmiUr. Mmm STO* BtrUru«. OkU. fmi A Vldav, mm JL HmmMm Ar... CbUaoe. Ukm TarMJ, »m U. llraUoa. Ms GmUk, 414 W. Hay St^ S^rUffUia. IU.
m BOLNIIM
oaaaoNjg oaaouiiMuNmkpwii»isikmitm
OKKOtJ	*•	Afin ^
AsibnllL MO« Mm.
Leni oo ae sbreli \ Meno ver ju
ALI JI DUHOVI* L. M. HHOHT BLAZIN?
Hount Vernon, DL — Advokst Nelaon M. Lejmsn, ki ssgorsrjs duhovno Levrrenee M. Heighte, obtoženega umora, izjavlja, de je njegov klijent blazen. Pri obrev-novi bodo sopet nastopili sdrev-niki. Eni bodo dokezovsli, ds jo mož nor, drugi bodo trdili, de ae sevede evojege dejenje in de je normelen.
Koder je neveden siromek pred porotniki ne obtožbo umore, ni tekik prepirov, oko je siromek pri adrsvi pometi eli neumen. Sirome-ko sdrevijo nevedno s vjvico oko« li vrstu eli pe v električnem stolu. In to ssrsdi tegs, ker je prs-vica za vse enskst Ssj teko pri-povedujejo siromakom.
lesporoke prod JOOO loti I
Berlin 18. dee. — Tokejšnji znanateni list poročs o dokumen tu, ki je bil pred krstkim odkrit v nekem steroegiptovskem grobu Dokument je prvi sgodovinskl rssporočni dekret ker je bilo do denee nejdenih. SUr je nsjmeig 2000 let. Podpiesn je noter s imenom Thut. Is listine ni rszvi-den vzrok ločitve. Ns drugi strs-ni pepiruaa ao podpiai štirih prič
postelji.
Stockkelm, 18. dee. - Hjelmer Brenting, švedski premijer in dolgoletni vodje soeislistične stranke ne Ivedakem, je nevarno bolen. NepedU ge je plučnieein zdrsvniki že obupujejo ned njegovim okrevenjem. f
službo pod moškim imenom Georges Marasco. Pozneje se je mudila tudi nekaj čeae v Pa^iiu, kjer je hotele s svojo prepričujo-čo besedo {spreobrniti in pobolj-šsti grišnike pariških ssbavišč.
V svesi s tem poročs Simon ArbeUot v pariškem "Figam", kako ae je aeznanil a tem modernim Kristusom v Ženskem krilu.
Bilo je pred letom, ko sem izvedel, de hodi vaeko noč po Mont* martrskih pleaih in borih neki fantič oborožen s nsvsdno pslico. Če je kje izbruhnil prepir, je bil on tskoj zrsven s eno samo kretnjo pomiril prepirljivee. Noj-hujši vročekrvneži so ob njsgo-vem dotiku postell krotki kot jeg-nje, in bulvereke grečniee so udarile v plsč, čim so sečule njegov gles. Bfcri, ki so biU ne nejslab-šem glasu, so se pretvorili v svo tišče, ko jih je posetil nenevednl mledenič.
Sklenil sem, de obiščem tege modernege čudotvoree. Dolgo česa so bile moje poisvedbe bres-uspešne. Izvedel pa eem vender, de etenuje v nekem rodbinskem penzijonotu v ulici dele Tour. Ne kege popoldne sem se podel tje in sem vsel seboj prijetelje. Ze ktevel Mm revneteljieo pensijo-nsts, ss ji predstevil (eevede ni sera priznsl, de sem noviner) in jo prosil, nsj me pelje k mledemu čudodelen, čiger gles, sem ji de jel, jo dospel do mene.
Rsvnsteljiee je bile tekoj vse nevdušene in je ssčele govoriti o čudežih, ki jih je storil mledeHl*. Dejsls je, de je nen) bolj ponos-ns, kskor če bi imele v svojem stenovenju semege boge. Oblju bile neme je, de bove Ukoj videle čudodelee Meresee, ssmo mo rsvs potrpeti dobre pol ure. Bil je nenjreč petek, in dičns gospo dičns nsms jc rszlsgele, de ču dežni mladenič baš preŠivlje pri bijenje ne križ kekor vsek teden. To traja 24 ur in V petek ob treh popoldne se zopet povrne v avoje prejšnje etanje. Sevede je deje le, je zelo sleb, vil udje mu še krvave in tudi rane ne preih j še odprte.	•
Odšle eve in ee povrnile šele ob pol štirih. Pričekovele noju je elegentne dama, ki noju je peljete v sobo čudotvoree.
Ta je ležel ne beli železni po-•tel j i, oblečen v ohlepno bele arejeo, gleve mu je počivele ne viaokem vzglavju.
Ko s*a po prstih vstopila v sobo, se je telo ns postelji vzpale in oeter, nekoliko noeljejoč gles neme je odzdrovil. Pogledal aem tja in videl mejbno plavolcao gla-z glolmkimi brazdami ie bo-
LJudožrci.
V ofieijelnem letnem poročilu Holandaki Novi Guineji ae nahaja aledeša alike o atrašnih na-vadeh domečege prebivetatve toge kotičke avete.
vo| ioStnim bil bolj
izrezom v obresu. ki je bled kskor perilo. Dve
plemen,
posvstovell s oblsstvi, kako odpraviti pri domačinih njihove grde rasvsds, posebno pe Ijudošr-otvo. Poglsvsrji so eieer obljubili, de bodo vpliveli ne svoje eople-menjoke v ssšeljenem amlslu, is-jsvili so pe tekoj, de bo selo tež-ko šlo. ,
Tekom rasgovorov s temi poglsvsrji so prišle na dan etrolne navede Pepueneev. Ko umre kek divjek, ee sberejo vsi šlsni plsme ns k "eedmini", ki jo obenem pogreb. Udelešbe pri teh ovečeno-atih jo sa vsakega obveena. Vae kdo ei more odreseti is trupls umrlege košček meee in ge ne licu mesto pojssti. Zrsven morejo kediti nekeke eigsrete, ki eo ne prsvljene is lss pokojnikovih. Kdor ss broni sodelovati pri teb strsšnih pojedinsh, sli komur se gnusi ssušivetl meeo mrtvecev eli ksditi cigarete is njihovih les, u peds takoj omrtl in sledi še gorajc v šelodoe ovojih toverišev.
Holendska obUetve so isdsls strogo nerede, de.se pri tekih svsčenootlh as emo jefti meso mrt veeev {n kaditi njihovi lasje. Via ko tri^lo oo more n^jkssneje \ 25 ursh pokopsfl. Prepovedsno js tudj, ns k^kiienkoli nečln o-ohraniti trupla po pogrebu.
Ilolandski listi pripominjsjo temu poročilu, de ee bo dele ne-rodbe morde Izveeti ne obrešju o-toke v bližini ovropaklh naeelbln, prev gotovo pe ne v pregosdovih, komor no segs roke nizozemskih obleetov in kjer vledejo lo po 1-monu, ne pe v reenlei. Zeto ni pri čekovetl, de bodo te atrešne ns vede teko hitrb Iskorenlll.
Drugs grozna nsvsde domečl nov v Novi Guineji je etsri običaj, de pripede devojke, ki se poroči, prvo noč svojegs sekone vsem moškim v vosi. Poleg teh so še droge grosovitostl, ki jih po čenjejo dlvjekl, mUleč, de jo vee v redu in de ne delejo drngegs kot de vsstno služijo sterim ''dobrim" običejem, kekor so to delel še njihovi predniki sto in sto let. \ Človeško meso ee ne Indijekem otočju še ne mnogih krojih ušive Te strešne nevede je eplošno rez Šlrjene in ee ne bo dele krnelo odpreviti. Ne ssmo to, s njim oolo trgujejo in s velikim dobičkom ker velje Človeško meeo pri keni-belih se deliketeso. Teko ime n. pr. človeške noge pri keoibelib ne tom etočjo loto ceno kot šelcs* ne sekire t in U ni nisks, ker je Šelesne orodje pri tek ljudeh silno redko in so to norsvnoet dre-Roei-no. Kupiti moreš pri »nsneik, po tudi pri potujočih trgoveik s tem grešnim blsgom kos hrbU. rebro, etegno, meče. kskor se ti »ljubi in prije tvojemu šelodeut Človeka z.koljejo le vašči ljudje, človeški meaerji, ki gUdajo ne to,
Mae Meta^iM 100, Š#N% ea Mv«Mpe4
PiMk i«Htk, oaiv s«.. cu»•u.a.
Nadaornl odkm
MM W.

Vsi
Združitveni odkar I
PrtMi Prask AM. 8IM 8o. Cravfovd Ava^ Ck>ey, JMAImi OtiEf	JMh Cktaif^ IW»
C^i^®® CI
VRHOVNI ZDRAVNIK« De. P. J. Rev«, MM K Ckk Aee? ( roroai K.Mso.aOa— e «i odborsAl* M delaja v gfta sa vvši iskalsi
vaa PISMA. M ee eeselaio ee
PtedsodeUivo f. N. P. A« HIT -M Sfe
vse zadeve BOLNI IRK PODPORI Al NAltOVIi a. N. P. Jm MITOI lo. UesMs Avoh <M»an. III.
' "M
i« JtnrrJtJnm
dalo a*«.. Cklaaoe, IH*
VIK IADKVK V IVI I I BLAGAJNIŠKIMI f08U se jpadijele oo »vi IleeaioUlv« ft. N. P. K MIT M U. Ubadale Avoh Ck»m*%
V«| J—'-' I. i«..!	hm»»II« mU*I. Mrtltlll t« mUI VSO Isi
i. v	STSTS^StSrnZ^ZiZSF! MtvS
S*. Uvodala An, Ckleego, III.
ee v Afriki, kjer so jih svoj če» poblrsll in polom prodejali kot sušnjs.
k sovjetske ResIJe.
Strupeni plin M poljsko kuge,
— Strupeni plin, strašen produkt moderne ¥ vojne uporsbljsjo ne Ruskem ze iztrebljenje "'susll kov", molih sejeem podobnih št veli, ki eo kekor kuge ne po-lju in uničujejo v veliki mori r! in pšeuieo, kar ostane ia njimi pa jo Joslovfedno, Prvo,' sodnje leto so je iskasslo koristno in unišs-vonje je bilo uspešno, kakor po-roče profesor Inkenov od vled-nege mikroblologičnece sevoda v Ssrstovu, ki je vedli poiskusc. Plin, ki ae uporeblja ai hudo etra-pen, smpsk Šive! omsmi, de oi no more pomsgsU por dni in •o teko seduši po lukajak, ako ne dobi prev dosti avešoge srsks. Teko so sestrupili pokrajino 15,-000 skrov in nepolnili ITUJKO lu-konj s strupom. Pooledice jo, da jo vse pokrajine proeta "sneli kov".
Kova srnina pot. — Is Boku v Kavk asu poročejo, de ae otvorl rodne srečne linije sa pošto le
potnike med meeti Boku, in Teheran. Isleti is vellkogo rus-kege oljnega okrošja v persijsko stolno mesto bodo nerejeni
JS
mejkei dolgi roki sta počivsli n* 4s se kolikor mogoče mole izgubi.
Teko meso je peč drago! Uporab-
______________ .	Ijajo eeio drob Dobro ieken pred-
Pehs, li. doc. — Všeroj zjotrej | o#0rge» Mereeeo me je prekinil ^ ^ **ot Roko prežijo no
blesinsh. Sedls svo. Hotel ae« ge vpreievoti, tode
nieča
je bile evečeeo resebešens ceeUve Unije seeielističnih sov-jetakih republik ne eterem ruskem poalaništvn v Poriše. Večje itevile komunističeik deUj^. k. ao prleoetvoveli prtsOfa, jo eplav-^, direlo. dote eo ******* pti oknik eeoodnjih ki« »viigel..
in ni prenehal govoriti ves oajmega oblake. Njegove bese de eo btJe ssoeoton« in aempatje
prekinjene s etiki njegove leetne „iba!er je n( boljše in iMOjdbe eli ps s vedilsi k svete- kM |e človeško
a*hl#JLjiessi
re •piofiifM
je ei boljš" |
Dreeden, ifemčij^	~
Občinaki avot v Dre-deeu j. s ... proti M f lesovom skleeiMs obline pokoplje ea ovoje stroške v»e umrle državljane Predlog ao storili komunisti ie dobili eo dovolj
eedetrenkerskih svetovalcev oo
evjo atre«, de je kil
Nočemo nešteveti vsega, ker j« "čudodelee" razloge) svejtmepo-»et ni koma, nočraso omenjeti eoč-nib eventur, o keferlk je ra^rev-Ijsl ns doUro ie široko. Noše ši-tetelje eenisso eemreč previaoko. de M ;ik gnjorUi s popi^>m od vratnih perverznosti ko M«"'!« ••dieme. "U pribijosijc ne kr«r iMČefrn is oos^nHl, kekir ge j'
'razložil Maraaeo aem. Vsak ^ ""* p®
bembtiMvih palieah » ««1 '-r-J'm in jih potem rasrešejo ne drobne mnenju ko-alaetnejle
IpmI*
no od deklet le otrdM I
Divjaki gredo aelo teko delel, de prireiajo "benkete" pri pogrebih. pH kelerlh je glovne j*<l osdao pokojnikovo, ki eo ge meto prej doatojno proalevill in se njim leloroli V prvi vrati eo oevode sovreiniki plemena, ki romajo v BHMMbo MMm fek Ijndi.
bolj redko. Urejajo Uv« no UeodU v pe^^^^en^^ps^^	, % \ $4 It o
m p?i tokih f »triJHikof Ti
trikrat ne teden. Polet bo tre šeet ur.
Angleške banko jOMŠtj* pooo
jflo. — Ko e*c# sopet okUdlll od-ooieji med Moekve ia Londonom ne političnem polju, so pe Ion« donske banke skupno S podružnl eemi emeriških bank sekljošlle pogodbo i drževno bsnko Rusije posojilo v skupnem sneeku deset mil Jono v rabljev. To eo krediti ne krotko dobo de fineneire-jo maki uvos. Ampok vsota so šc sod ost oo, de igro jo veliko vlogo v državnem proračunu to Joto. Ti krediti nieo posojila ee dolgi ter min, kot eo imeli biti oni, ki bi po eegklko ru«ki pogodbi v v poeta vili ruako ieduetrijo in pol jedel. •Ivo.
Armenci Ig Ameriko la ajik sovjetska tovorna. — Dva Armenca, ki zeetopete volje ekupine Armenec v Is Amerike ste prišle v Risal jo, de .ttotennvite tekstilno tovorno v eevjetekl Armeeijl. Dobile ste sa $73,000 prispevkov med ermeaakimi delevei v Zdru lenih drievok, od keleMb jo pri-Milno mflto. t ti četrtine sope sloni k v tekstilni Industriji. Ar« aeeoeki tekstilni delevei pellek* jejo, de ee bode vrnili deesev In sevali delo v novi to«%rnl.
Razno.
Dvo saniral vi sapuščlni. — Prod
krotkim jo bila neke dvorana na sodišču v VsrssillMu prizorišče( Šivshnega prerekanja in prerivanje. V njej so m nemreČ prodaja« le stvari, ki potekejo Is dvok se« aimivih procesov snenega morilce lensk Landruja in is raspravo snane frsneoake pustolovke Teraso llumbcrtove. Hodnk dvorana jo lzgledsls kskor kaka repoteralee. V njej eo bilo položene druge vrh drage sUko in fotografije, ki m preditevljsl« p»nt-»lovko Hum-bertovo. Poleg tega jo bilo v sobi rsmtavljsno tudi pohištvo justl-fleironege morilce šensk Landra« Ja. To pohištvo M prinesli is ulico Rooheebonert, kjer je nekoč Lendru stanoval s umorjeno deklico Pernendo logrotovo. Tisti čss jo moriloc livel pod imenom Pnehet. Na prodaj je bile cela jedilnica, kompletna spalniee, bleal-ae, odeje, veš leeulj Ur nekltai predmeti. Med slikeml jo bilo tudi VIČ posnetkov Landrujevik žrtev. Te slike je sodišče ločilo od oetellh, de ss vrnejo rodbinam morjoolh žrtev.
Na dražbi ie bil velik živlav. Polog veraajskih redovednelev jo ne dražbi mrgol« lo posebno otari-nsrjsv, ki so M žlvekao prepirali, kdo bo ksj kunU. Neksj portretov pnetelovke llumbcrtove jc bilo prodsnih po sslo niski coni. Ia Landrnjevo sopuščlno pe so se kapel nerevnost pulili. lenimi va je bile prodeje gotovih predmo> tov. Neki seboj žensklk čevljev Je bil proden oo 1A8 frenkov, uboj i perilom nmorjenlk žrtev pa al 200 frankov. Sploh jo bilo neverjetne. koliko »s bo je v in kovčegev >e V prvi vrati robll se prlkrlvsnje svojlk sločlnov, v sled šeser M ta-dl vsi prasni teboji In kovlegl ns-šli kupee.
Posor delničarji Slov. Nar. Doma v Waukegan, Ul
vrH dne ti. toino ob oal ari popoldne. TaMjeni ste val IMillir-jI la Minoot voo vois. da m
oodsjsfs ssoia. Seje Jo oaa > ^PHHRMN^ iflflBtflHMR Je I. V. Demo PrldHo vH da slednjega < I odreianti llfi Vared Dom M 0
(Adv.)
POKOR OODlimat
Ho p. odej je ekoro eovs Lube-liri vratne in dvekvet ngleieea In lese oelo pri-gloe Prods se e ker čekom se m&>. Kdor 1*1 i kopiti.
#; Msr
PA SKUHAŠ DOMO PIVO. Ptll PO NASE PRODUKTE.
toteme v saloei eSoO. osse m atk^D imaHim
Er jS": ttSrtts:

fKOSVRTA

H. Oerbk:
Oslovska istovija.
J. s 'I
ZjMao j«, kako so v blaženi Herceg Bosni nekdaj vito ki gospodje M zeleno mizo »krbeli ze blagor ljudst ve. Kader jim j« bilo dolgtss in so jih bolele preme gumbniee. Sicer ne*
Ne j bolj je letel ne duM gospodom visoke zemeljske vlede napredek kmetijstva in živinoreje. Skrbeli so tovj fleeti ze čistokrvne plemenjeke, de se izboljie ze-nikerne mrbe bosansko-hercego?. eke.
Cele komisije dvejsetero mol, seme imenitne gleve, se Je odpe-
re na Tirolsko nekupit najbolj.
pleme. Trensporti plemenskih bikov in krev so prikejeli v deželo in osreftevali ubogo bosaaaho paro... In v gumbnieah so se ve-letaelužnim gospodom zebliskeli novi križci in nove zvezde.
Sleve, ki je obtiele ime oddcl-nega predstojnika, očeta krasne ideje, ni dala spati njegovemu to-veriiu, čigar najvežnejii posel je bil, da nameie den na dan nekaj podpisov koncem lepege min iste-rijelnege pepirje.
Pa si izmiell bistra glav«; Čemu neki imamo v Hereeg-Bosni osle« — Takoj je bil koncipiran, aprobiren in ekspedlren nujni na* rodogoMpodurski predlogi
Hereeg-bosenski osli se morajo poplemenitl, ker . ., kajti ... a ozirom 1.) ... 2.) ... 3.) ... itd.
In predlog jr bil preitndiran, aprobiren in rselisirent v Her-eeg-Boano so priromeli vagoni plemenitih dolgouhcev. Nato ae je rezglnailo: Kmetijski oddelek
bo oele razdeljevel brezplalno ne poeodo, t. j» osli ostanejo državni, ereri&ni osli, e njih potomci Ieet kmetov. Vlede si pe pridržuje predprevieo de neknpe posebno lepih osličkov. — Tode osi« plemenjeke bodo izročali le imo^ vitim seljakom, ker le ti jih bode dobro oskrbovsli, jih vestno krmil i in revneli ž njimi po predpisih umnega oslorejstvs.
V tem smislu je rezgleiel občinski telel (kliear, nekek biri«) tndi t b .s svojim zeteglim gla*
"Uuuh. potuj, narode dobri, doletio je haber (razpie) visoke kreljevske zemeljske vlede . . . itd."
Alije »uric je prevkar srebel svojo Srno v Mujagini kavarni, Tedaj je poslubnil in neto pomislil«
"Ej lentanel (zlomka) Ne bilo bi napačno, dobiti takegale ma-garee zastonj.1 Hoj konj že ni nič vreden. Koliko bi mi zelegel tak-le ereričbn megeree pri domačiji in kupčiji t Poskus ne steno nič; morde se de gospodin pogleviti venderle preprositi . .
Odšel je ne glavarstvo. Čakal je in čakel, končno pa mu je pen-dur otvoril duri Alije ae je začel pred kotarskim glavarjem klanjati do tal, medtem pa se je a roko dotikal prsi.
"No, Alije, kaj te je dovedlo k menit" — se je nesmehnil pogleviti, znan kot izredno dober mol. "Bh, nehaj, nehaj že in povej na kratko, kaj bi red! — No, ali bo kajf — Saj vei, da ne u-tegnem . .. Kej si prinesel do brege 1"
Alije pa In je klanjal dalje in govoril t
"Velesjpltovani moj pogleviti
gospodiue. AI lah ti del vseka srečo f Kej bi ti jez, bedne pere mogel donesti dobregef Sej veš, siromak ostane siromak. S prošnjo se drznem priti k tebi, ki blago-voli obrniti milostno svoje oči na ponižnege hlepcel"
"Torej povej le, kej bi radi Morde se da storiti; ako ne, pe odideš brez zamere."
"Magarca mi daj, pogleviti go-spodine, zemeljskega vladnega megeree!" je prosil Alije. "Al-leh blegoslovi tebe, deco tvojo ln deeo deee tvoje. Semo megeree, vlednege megeree mi dej, eaj ti je vseeno, komu ga dsi na rejo, — meni pa bo silno pomegeno."
Smehljejoči glavarjev obraa ae je zresnil:
"Alije, ni možno, ker prosiš. Megarci se smejo dodeljevati samo posestnikom, ki jamčijo, de jih bodo dobro krmili in oekrbo-veli. Oslov plemenjekov ne gre ta-porebljeti ze težke tovore, ker bi ae eieer izpridili. Tega ti, brate, ne morei obljubiti; pretegnil bi ga, pohabil... ne, ne, ni mogoče, Alija.'
Toda Al^a te ni dal ugnati* o-betel je, da bo akrbel za vlednege megarca kot za avoje dete, ga gleital in oakrboval ter do pike natančno izpolnjeval vse predpise. In klanjal ae je, zamahoval z desnico na prsi, čelo in nsta ter prisegel pri Ailehu in Mohamedu . »vv
Dva tedna nato so dodeUevali oele posameznim posestnikom, in tudi Alija je ves srečen odgnal svojega. Kar poskekovel je od re-dosti. Obetal je poglavitemu, de si omisli takoj lepo in zdrevo o-slico in vzredi i njo celo obitelj
Dr, hvil Orolelj: V
Astronomski pomenkie
lf>* m
Preoatalo pa je še eno valno vprašanje. Z odgovorom nanj je morala obetati ali paeti celokupne vulkenska teorija lune. Ali ja možno lunine kroine gore v vseh vešnih detejtth agredbe iu aesteve Vaporediti in razlagati i ustrojem ze-meljakih ognjenikov!
to prej sem v glavnih potezah obrazložil očitno slično.t, ki ae javlj# v gfradbi obeh gorskih oblik. Naemjrth in Cerpenter pa ate as v avojl le omenjani knjigi potrudila in izvedla to primefo do akrejirfh detajlov. Priznati jima moramo, da ^e dela izvrstno uspelo. ; \h :	t > .
Kako izstrelijo vulkanske sile is lunine skor-j« krožno kotlino, kiko naanjejo vaaokrog nje •krogel okop, kako zgredi pojemajoča erupcijo središčni atošee, kako bruhne is njega ognjeno-tekoče leva, ae raalije po kreterakem kotlu ter ao atrdi v ravno okopno plan ja vo i vae to ata na drobno poplaala ter priložila prelepe primere ii toll bogete sakladniee luninega vnlkaniama. Oposo-rila ata nae, da ao ai lahko aledili iz enega jn iste-ga irela trije, štirje iebruhl, vaek izmed njih era*li<no jakoatjo, tako da ao ae dvignili trije, Itirj* aosredni okopi okoli ene aame ognjeniške kotline. Ia odprtine vrh stožca in ia ran na njegovem pobočju je Čeato prikipela tolike množina lavo, da je poplavila arediščno goro in jo potopila pod avojo gladino, kakor bi moralo Blejako jezero stopiti preko svojega otoka, Če bi is alednjega iabruhnil mogoče neuaehljiv vrelec. Ko se je v davnini ohladilo in okamenelo ognjeno kratereko jezero, je preoatel našemu pogledu edino še og-njcnlškl nasip s samotno okopno planjavo, ki v njenem aredišču ne najdeš niti najaienjšaga sledu nekdanjega vulkanakega atožea. V ognjeniku . Wsrgentinu pe ate nem pokaaala avtorja pravcat "bnikutn Vulkanov« razposajenosti. Kot ogromno kupico ai je natočil ognjeniški bog Wargentino-ve vnlkenako žrelo prev do robe a rasbHjeno lavo, Da. popolnoma opravffteno celo sumimo, da je reelil v nerodnosti nekoliko tekočine preko okope; želibože se dotično mesto skriva prerado-vednemu pogledu astronomov.
Mnogookopne lunine ognjenike, vulkane bres atožea, kraterje a celim središčnim pogorjem, de, vao pestro drulbo luninih okopnih gore sta nam aeslikele Neamjrth in Cerpenter is vidika semelj-skege vulksnizms.
Kdino največje lunine krožne pogorje, okop-ne planjave, sta izvsela. Tek preogromnih gorskih kolobarjev si ne drsneta razlagati is vulkanakega iavora. Pri kraterjih velikanih je torej odpovedal sicer toli smeli ognjeniški neuk. Samo k semlji obrnjena lunina potute pe neel 32 teh br-jekov, kojih pr»mer esge od 120—2*0 kilometrov ia ki ae jim vulkaaiaem ne upe do živega.
Meteorska teorija luue.
Kolikokrat sem ae aamlalU prav dodne h prelepo vulkeaako teorijo luninega lica, ka pa sem nate obrnil dsljnogted na njege veličastne "fle-grejaks polja", je bilo makome p* nji. In nehote aem se domislil hudomušne «godbe o profesorjih flaike in vrtnarju. Morebiti ti je le anena — pe nt* ne det
--— Holace pripeka In družba ftatkov *
eprekeje po vflu, ki je okrašen a raznobarvnimi steklenimi kroglami. Pred eno iamed njih ae nate-v! učeni kolegi. Na svoj* sačndeajr oj*tgo, da je o»^«>ena poloviea kr<>fl« isdntno bolj topla kot oba veti je na »mšl eem — kesa i ■ i je — par minutah je bilo a najduboritejlftmi finkalnlmi teerijemi neiipedbltne dokaaeno, da ae mera od
naria. Hmehliak
ter pravit "Gospodje, pred par Uninutami sem jo zaaukal, da ae mi v eolneu ne razpoči. ,
Ta anekdota mi ne gro i* apomina. — AU nlao morda raziakovalei luno tudi tak učen pro-feeoraki kolegij, ki atoji pred njeno zagonetno kroglo T Ali ni morebiti njih vulkenska teorija tudi %taka preumetno izatružena doktrina. — Manjka aamo še vrtnarja, ki bi zaaukal lunino oblo^— Tode tudi ta je prišel,
In lotil ae je vulkenake teorije prav na onem mestu, kjer je bile nejbolj občutljiva.
Prvič I — Zakaj obstane ognjeniški nai ravno pred največjimi luninimi krožnimi pogorji ln si ne upa dalje f Ali nem mari ne predata jejo vsi MlfKtorji od m slih do najmogočnejših ene same v^ike družine f AJi niso s neštetimi pre? hodi vsi zvezani med seboj v enotno nepretrgano verigo f Slmple* Jigillum veri! Enotna raslega enotnih prirodnih pojavov nosi na sebi pojav resničnosti,	,	"v ;
In drugič! — Ali so reo vsi vulkanisti prezrli temeljno razliko zemeljakik in luninih ognjenikov!
Jr	/• mm: > *; \ m
Naši domači ognjeniki eo gorske kope, ki se
kot velike krtine dvigajo vieoko is zemeljske skorje. Na svojem vrhu nosijo vulkanako žrelo. Nasip, ki jih obkroža, ae vzpenja atrmo is ravnino in ae sopet vrtoglavo apušča v kratefrki prepad.
Kraterji na luni pa so tisoče metrov vdrtl v njene planjave. Na dnu kotla se širi preko šekna o k opna planjava. Položno se dviga okrogli okop ter pada strmo, v globino do kreterskih tal.
Bila pa sta dva 41 vrtnarja", eden teolog in1 drugi erhltekt (brata H. in A. Thiersch.)
Kot naš vrtnar stekleno kroglo, tako ata avtorje popolnoma zasukala problem luninih krožnih pogorij.	*
Njeni vulksni niso prikipeli Is lunine notranjosti nakvlšku, od zunaj navznoter so bruhnili v lunino skorjo.
--In sedaj gotovo še slutiš, de etojiva
zopet ob svojem jezeru. Ne mislim pa te tjakaj popeljati še enkrat v poletno ploho, v jasnem zvezdnem večeru prlčetkom avguste se sestaneva' na bregu pokojnega jesera. Ko sediva utopljena v mislih kraj tihe gledine ter opazujeva v nji | 04mv Šarečih svetov kot bieere, ki jih je naaulo nebo v ogromen srebrn kelih — tedaj Šine nenadoma preko gledine tenka slata nitka — in aa njo druga — ln tretja. Alt Živijo morda tudi v tem vodovju one Čudesne ribe, ki jim je domovi-ne bresdenje, mračno morsko dno in ki so jim j posojeni boki s Motertmi mrslimi lnčlesmi, ds jim svetijo in kažejo pot skosi dežele bres žarkov in potomce in potomcev potomce 1" steat	.; •	' "Kaj je a oslom, povej!" je za-
— Ne nebu so ae utrnile zveade. — Oloj, glej. Ie aopet ae je utrgala avodu zlata kapljica! —»svetle sled ae užige aa njo — po bli-Rkovo hiti dalje -in ix(rine «'Solne «T. Lovrenca" ' imenuje ljudatrn to ljubko nebesno prikasen. ki ? se ponavlja vsako leto okrog 10. Ovguata. — Ze-kaj ne pade nobena t* svetlih solse v jeaero pred nema ali vsaj na poljane kraj njega t — Da, tudi prev na aemljo ao že kanili nebesni utrinki in tedaj aa našli ljudje mesto srebrne avesde ko-šček vročega kamenja, ki ee je šarilo globoke v aemljo. Tako aelo ae je pri pade* reabelil ta drobec. de mu je eela površina selite a gladko ustaljeno skorjo, kakor ee selijo s nje koššek yo«ka, ki ga sa trenutek pomolil v sakurjtno pa«.
M^eorjo imenujejo astronomi te pribežnike Is veseljstva. One pe« pa. ki jik take strašna ee-greje, se otkrili v osraŠJn naše semljc. T gromi čavo hitrem begn butnejo ti nebesni pntepenei ia v Mira ob rrsčno odeje. V silnem udar«« jim vsigreje molekuli, mrteor se uapnll, vsplamti — ia ratpnkne v srak.	/
U malokateri iamed njih doaeše semeljske akerjo ter ee ne nji sa vedo« odpočije od
t r» M ' „* *
77]
kapitalnih oeličev. 3daj pa W je žs smejel v svojo brado:
"BJ, dragi #noj pogleviti, ob-jnbiti in izpolniti je tudi v Her-eeg-Boeni še vedno dvoje I" — in trenil je s plemenjakom oslom k Mujagi ne džezvo kave in potem e Šel še v gostilno na rakijo, da proslavi ž njo avojo osloveko zmago.
Pozno v noči se je Alije težko skobacal na magarca plemenjeke, da ga je odnesel domov , .,
i	;T . '	" "• i" "
2.
In potekeli so meseci, poteklo je o leto in potekelo je že drugo eto. Vladni megeree pe ni dobil niti oslice, niti dobre oskrbe, jed-va osa te, a neznosno dela i* ba-tin. B plemenjeke je popedelo meso, da ga je balo aamo okoetje.
Ailja je včasih pogledal oele, se počehljsl za Ušesom in mrmral: 'Kaj je magarcuj Peč alaba aorta. Sveba je naeemaril (oeleparil) vlado. A štel Saj aem ga dobil dober kup. Bog visoko, pogleviti daleko!"
In tovoril. je z oslom dalje drva, žito, pOlne zaboje, kupe tež kik vreč. f
Nekega dne, ko je Alija gnal avojega magarca zopet neusmiljeno otovorjenege preko gnrovjp, pe se je plemenjak hipoma ustavil baš pod strmim klancem. Alija je prigovarjal oslu, g^auval v rebra, aregal pod rop, a zaman. Megarao ae jt mgkcoračil, položil ušeaa nazaj in trmasto tiščal glavo k tlom.
"Hoj, Svrfbal" je kričel Aiya in usekal osla po ledjih. Osel je jedra zmignil z ušesi, a genil se ni naprej. Tedaj so jo razjezil A-lija, vzel batino in zečel pretepa ti osla po kad^jem koncu; ga su vati a Čevlji; vleči za ušesa in Ido-futati po gobcu; a "Švaba" ae ni premeknil. Samo treael ee je ln trmoglavo buljil v tla.
Upehal ae je Alija. Solnee jc pripekelo na golo pečevje ln zrak je bil vroč kakor is pečnice. Alija ai je ancl turban ter si brisal pot. no Hce, Naenkrat je aivec počasi okrenil svojo glevo, pogledal gospodarja s velikimi temami očmi in žalostno zarigol. Kakor bi klical na pomoč, je donelo njegovo rigsnje, plašno, odsekano, fcHpa vo. In potem je oael klecnil na kolena, se zvrnil postrani in mo-IU jezik is goboa.
"Hoj, ti šejten (vrag) I Ali ee bol tole valjalt Jas naj te pa ča* kam na tej vročini!" je kričal A lija, si ovezoval čelo s turbanom, nato pa brcal osla a okovanimi o-pankam^'	-f,''
A megarao je IztegnO nogs in vrst ter se ni ganil več ....
AlUh akbar (Bos pomagaj t), poginil je prokleti Švaba 1 Tege pa vendsar nisem pričakovali Jaz nisete kriv, Bismillah (Bog ml je priča), da Je bil Uko zanikarna para ... A kaj poreče pogleviti, kadar zve! ... Kaj naj storin* se dejf Keko naj spravim tovor v dolino in kam s mrhovino!" <
Alije je raitovoril živinče, se vsedel pod razbeljeno skalo, ai sesvelkel cigareto in pušil ter .io globoko zamislil . . .
Štirinajst dni nato je pandur aopet odprl duri, in Alija ae je zopet do tal klanjal pred poglavi tim, šemehovel s desnico in mom-Ijal venomer: "Belem, Belaml" (Zdrav,
■BBPSPHBMBHMII
F; Toda alcer dobrotno lice pogla-vitege aa to pot ni in nI hotelo nabrati v prijazne gube. Kot bo-delca so sršeli njegovi ostri pogledi, in trepetajočemu Allju je W-lo, kakor da mu prodirajo v gnil di.
"Sclam, makaua selam, pogla| viti t" je brbljal Alija; "klanjam ss ti do tal, dobrotnik ... Prišel sem ne tvoj ukaz. Allak naj zre vedno dobrohotno na tebe ,tvoje
ga sina, A mrka jo in oata^c mr-ha. Nasamaril te je ž njim prekleti 6vaba. Poginil je pasji sin. ker je bil bolan in zanikam. Prav gotovo bolan je ml ves čes, gnii skozi in skozi. DŽehena (pekel) naj me kar precej požre ,eko ne govorim čiste Istine!"
"Zakaj mi ]>a nisi takoj jkvil, da je Živinče bolno T Poalali bi bili Živinozdravnika ..."
"Kako naj javim, da jo bolan, ko mi pa pasji sin ni ni&eaar povedal!"
' "Nesremnež, zdaj boš bril še norce t Zaprem te, da boš črn, in megeree mi plečeš s polno ceno V
*Buriča je poperilo. Pogleviti je bil od jeze rdeč kakor kuhan rak
TOflEK, IG. DECEMBRA. |jo4 j i	'I
ŽEMITVBNA PONUD34I
in na Čelu so mn nabreknile Ži)e, Zdaj se ž njim ni šaliti. Alije je torej ubrel najmilejše strune in prosil š tresočim ae glasom:
"Nemoj se toliko srditi, sladki moj pogleviti, radi jednoga megeree! Hvfle Ailehu in Muhamt-du, doked imamo tebe bit če magarca J' '
> Glavar je okrenil Buriču hrbet, kajti smeh ntu je pretresal drob. Potem pa je zabeležil Alijo med državne dolžnike . . .
No, magarae ni bil plačan seveda nikoli, kakor nieo bile plačane ne krave, ne biki . . .
naznanjam rojakom,
da sem se preaelil iz Adrians,
Ve., v državo New York, tuk^ aem kupil farmo in ima ie dolg n* nji. Vsled tega opominjam vi-one, ki mi kaj dolgujejo, ds mi v kratkem povrnejo, oni pa, ki n<. morajo takoj povrniti, nsj pifcjj oziroma se oglasijo, da bum ve.' del, kje ae nahajajo. Ob ti prilik prosim tudi mojega brata Frsnki Koahar, da a* mi priglasi, radi zeto važnih stvari h atarcRa krajai Moj naslov je: Anton Koshar, R. D. No. 3, Coopersto\vn, N. T.g
(Adv.) -
Brez manja angleškega jezika M prideš nikamor, ipopolni si (o ■Mjljo, ako ga še nimaš. Naroči si "Blrropskft angleško nlc vnico*' katero jo Izdala ln ima na prodaj Književna matioa S. V. P. X,
NAROČNIKI POZOR!
Znamenje (Nor. 30-24) jiinni, ram naročnina
jo pravočasno,
da Tam llata
prejmete, je mogoie valav-en, ker ni bil plaSan. Ako ▼ai liat plačan in ga ne prejmete,, je mogočo uaUv-llen, Toled napačnega naolo* ta, pilile nam dopisnieo In naredite otari in nori naslov. ' NaSi zastopniki ao dni-
ar^.zjsriz
pr
S
v Naročnina m celo lato j« tt.00 i» » pol kU pa S2J50. Člani S. N. P. J. platajo aa pol leta 91.00 in xa celo leto
I^P®^^,. • : | .
V Za meato Chicago in Ci-cero sa leto $6.50, pol leU $3.25, za člane $5^0. t Za Evropo atane ga pol leta $4.00, sa rae leto pa $5.00.
Tednik ttane sa Evropo $1.70. Člani doplačajo aamo 50c sa poštnino. ' Naročnino lahko tudi eami
UPRAVNISTVO
aPROSVETAw
2557 So. Uvrndnle Ave., CHICAGO, ILL
Hrvat, »iar 43 let, imam ,vtja hišo in nekaj denarje, s* žrli* ^ znaniti s Hrvatico ali blovenko starostifod 3o do 45 let v svrhol nitve. Sem brez otrok. V^s pii naslovite na moj naslov in prB žite sliko. Neel o v je: J. By box i; Al ve rada. Pa.	(Adv)
Progresivni premogarji!
Pomagajte ee nastop pr" John b. Lewnin in njegovi biro-kratski maiini a tem, da rauirj» te eledede broiure med slovcniki-mi premogarjil
PROOEAM PEOOEESIVNin PREMOG AKJEV aa vsemi zahtevami, ki jih stavlja progresivni premogarji. Cm: brožure 10 centov, 7 centov ik» ae vzamo po 10 ali več iztisov. I
KORUPOUONOTI IN RAZDL RALCI UNIJ.
Premogarji ao imeli dobre i* kulnje. Citajte o Lcwisu in Ho. watu. Cena poaamezne broiure 10 centov, 10 ali več iztisov skupaj komad 7c.
U1TAVA RDEČE STROKOVNE _ INTERNAOIONALE DEUV. j SUH UNIJ.	4
Vaebine: Delovanje Rdeče strokovne internaclonale. Cena po« aamezne brolnre 10 centov ali več iztiaov ekupej komad po 7c.
Naročila naj ae pokilja na sledeči naslov:	i
AUaUST VALENTINE, 426 Kast 158 St., Oleveland, Ohio.

PIANO ROLE
ZA'PRAZNIKE!
Naročite takoj dok jih imam«.
WFT729 Ven«c Slov. Nar. Pensi, No. 1, 91.00. ^HH
WF7780 Venec Slov. Nar. Pw»i. No. 8, »1.00.
WF77Sl Venec Slov. N»r. P««i. No. 3, 11.00.
WP7«»0 U boj, u boj! |100.
89171 Svete noč, Blalens t«*, ■ 7Sc.
1288J Srčne vesdj« polk*. 7Sc*
WF77S6 MU1I moje, HmUks, H
Za pofttalno poiljlu S6c.
IVAN PAJK, 24 Main St
Conemaugh, P«

(IMJ. prib«4*jM.)
grmel končno erepogledi pogla viti.
Hvala Allahn in njegovemu svetemu preroka I Končno je treščilo. Boljte je nevikU in ploke, ne. go mrtve ,dnleče tiiine pred njo. Alije se je oddeheil. .
"Kk. kej nej M bilo, poglavi-tir* ee je potuhnil Alija in se de-lel bedsstegs. "Uvele na pitanju, llagarae jc pač magarae."
/ Malopridnfit, vse vem t l. go. nobil si ga. Poginil je n)<t?nrn'v ererični megeree, semaljeka leat
"Vem. pogleviU ... Pa kaj me-ram jea se to, de je poginil snaga, ftet"
"Ti si kriv! Brigal ae nisi zanj krnil ge niai alor.bljal, trpinčtt ai ga, od muke ia gla<in je pogi-aH!"
Alija a§ ie are vnel. Ej, dobro, da vt, kaj mu očita pogleviti; •daj se mu Ae laije isvi>.
'HH
Allak mi je
^'Ke.
fle viti.
Zniieno ne
$88.00
■■A ID
RADIO
ZBUmo M
$18.00
(M*4cl: ID
T« cm oatane sa dobo 30 dni.
Veliko Uudl ai ne upa kepHI radio, kerjlj^ ja^^ffl
^ Nkr ttodJ.ri.riu d^TiJ^ ji 2
I?	vi:
trt
1: m*
laMo epoet«*' ia eg^ II	Mi ertnear
U^SeSVlSoo m!ir
4ob«r čm M bolj«, onlk ki se prhajo se velik« vtljo Kadio je p« reni ker:

K 2.
je ilijifiiri«
k;	1.»« »-
dikaii -
strelki tmjlgsvodfltve.	^
»ADIO vam daie Ml sekata.	U^SikJI*?«^
etreAl se isle tudi sednjl	Ima sveje rr*6*<~i P« f
t vaek!« KADIO po«J.~ ^tUS^^^S^
S vseklm KADIO peflieeM ibe in ae trobate
aaarrc Ta kupon rut itanoetuL
žHiiS! SSL:
M« M MM« '" ' n uawo --m • v«a ;■,
lM h •M,.«tMHM**«tfl*>MM"
..............
........