125. številka.
(t Trsti, t torek rvečer dne 19. oktobra 1897.)
Tečaj XXIi
„BDINOBT11
lihtji po trikrat na teden t ieedh ia-daajih ob trnkih, la aobotAh. Zjntranje isdanje is-haja ob A. ari zjutraj, veieno pa ob 7. ari vefer. — Obojno igdasje etane: ■a ]eden nmeo . t. 1.—, irven Avstrija (. 1.50 n trt meaec. . . 3,— . . • h pol let. , . . 6.— a I I ».— m ne leto . . , 13.— . . . 18.— Niriiiln le plačevati aaprej aa aaračbe hrt* prlležeae aara&alae »a sprava aa •lira.
Poaaarifae številke ae dobivajo v pro» dajalnieab tobaka v lrstu po S bt6. izven Trata po # avć.
Otlaai ae raftnae po tarifa v petita; ae ■Mlove a debelimi irkaai — pla2njo proator, kolikor oblega navadnih vratte. Podana, oaartniee in javne aabvale, <io-nafti oglaai itd. ae taftnaajo po pogodbi
▼ai dopiai naj ae poliljajo arednifctvn aliea Caaerma it. 13., Vaoko p»a»o »ora biti frrakovano, ker nelrankovana ae ne
aprejemajo. Bokopiai ae ne vrtajo.
NaBoČnino, reklamacije ln oglaee apre-jemn upravniitvo ulioa Molino pie-oolo bSt. 3, II. nadat. Naio6nlno in ogloat je plačevati loco Trat. Odprte reklamo oije ao proate pofttaiae.
QI



Vabilo na javni shod,
ki ga sklicuje politično društvo „Edinost" za
prihodnjo nedeljo dne 24. t. m.
V dvorano „Bralnega društva"
» pri sv. Ivanu.
DNEVNI RED:
4t) Nagovor;
b)	Politični položaj posebnim ozirom
na razmere na Primorskem;
c)	Razprava o fem in
d)	Eventuvalni predlogi.
Okoličani! Prihitite na shod v velikem ^evilu. Resni Časi so nastopili. V naši državi se pripravljajo velevažne stvari. Poka-o, da gojimo skrb za svojo bodočnost!
Prava beseda znanim laškim katolikom.
V zadnji „Naši Slogi" amo čitali članek, ki je res pisan — srcem. Srcem slovenskega duhovnika. Iz vsake besede zveni navdušenje pravega duhovnika za krščansko idejo. In ravno to navdušenje, ta gorečnost, je narekovala trpko grajo na adreso izvestnih in dobro poznanih laških katolikov. V interesa verske in narodne stvari je, da taki pojavi pridejo v širio javnost. Taki pojavi in od take strani morejo le bistriti pojme in blagodejno uplivati na medsebojno razmerje v našem taboru. A na temelju našega sporazumijeva moreti najlepše vspevati verska in narodna ideja, ti svetinji naši.
Nesporazumljenja v našem taboru ne more nobena stvar povspeševati tako, kakor ravno nepoznavanja razmer in nakan na tej in oni strani.
PODLISTEK
-- % 6
Iz vojakovega dnevnika.
Spisal: Janko Eesaler.
21. junija 189*. na otoku sv. Klare.
Sv. Alojzija dan je bi). Povedal sem jej, da imam prijatelja, katerega god je danes. Moral sem 'jej pripovedovati o njem. Podarila mi je cvetko z gredice in je rekla: „Ti si blag, ker tako ljubiš dvojega prijatelja". In nenadoma je sprevrgla govor ter me začela izpraševati o sestrici Milanovi, ako jo poznam, kakšna ie, ali rada poje... ni je vznemirjalo več tako govorjenje. Obljubila mi je »čelć, da jo pojdeva obiskat v jeseni.
Vsa vnanjost se je prenovila z dušo vred. Dih zdrave rudečice je legel na njeno lepo obličje Tio okrog rožnih ustnic se je prikazal včasih blag, noren nasmeh.
Na kresni večer v trdnjavici Verudelli.
Doma zažigajo krese, pojo pesmi, pletejo tvence in kresnice zatikajo za streho. Za vsakega xjedno in čegar se posuši prej, tisti umrje prvi v družini. Tu vsega tega ni. »Domovina, mili kraj*, vzdih*m s pesnikom in toži se mi po domu.
Ako se ne motim, dejala je Dragica, da pojde danes k Elviri. Grom pretresa trdnjavo; bliska se in treska kakor da ima priti sodni dan. JBog, čuvaj nad nedolžuim angeljem!..
24. junija 189*. v trdnjavici S. Oiovanni.
Molči morje, kam ai đjalo f
S. Jonko.
Nepoznavanje naših resničnih nakan je provzročalo često, da so se povsem krivo umele in tolmačile slične izjave, kakor je gori omenjena v .Naši Slogi", ako so prišle od naše strani. Zato se veselimo vsikdar, kadar se oglašajo od drage strani v našem zmislu.
Duhovnik v .Naši Slogi" piše:
Neprijetno je razsodnemu človeku, ako mora omenjati samega sebe, kajti od vseh zaimkov je najnesimpatičneji zaimek .jaz*. Vendar mislim, da smem reči, da sem tudi jaz, kakor katoliški duhovnik, od srca ndan katoliškemu gibanju. Vsaki korak, katerim se je pomaknila naprej krščanska ideja, nahaja iskrenega odziva v mojem srcu. Radi tega sem sklenil večkrat, da z naročilom podprem to ali ono novinarsko podjetje v našem Primorja, ako so se ta podjetja oglašala kakor čisto krščanska, če tndi se vsikdar prihajala v italijanski obliki. Nikdar pa nisem čntil najmanjega zadržka, da ne bi se očitno priznaval Hrvatom.
Razlika v jeziku je zginola pred sjajem krščanske resnice.
Ali koiiko razočaranje! Ta podjetja, ki se krijejo slavnim imenom Leona XIII., ki s: prisvajajo celo nekakov monopol krščanskih načel, pokrivajo navadno s tem le svojo narodno zagri-ženost. Kolika profanacija! Na stotine krati sem rekal pri sebi: gospođa, ne mešajmo nespretno onega, kar je toli lepo razločeno 1 Nikar se ne skrivajte vi za pleča Leva XIII., ker vas vendar le opažamo od vseh strani! In ne ponašajte pa : toliko, kakor da bi bili kristijani le vi in samo vi. Tudi mi vemo, kdo je Lev XIII., tudi mi smo kristijani! Toda, ako bodete vi prihajali k nam s križem in sliko Leva XIII. v jedni roki, v dragi pa čašo SolČa, tedaj hočemo mi bežati pred žolčem, vi pa le kričite svobodno, da smo zbežali od krščanstva Leva XIII.! Tako postopanje vodi le do kljubovanja in ne do sporazamljenja. Ali pa znate vi, kaj more priti od kljubovanja ? —Nekdaj
Zopet se zatekam k tebi, moj dnevnik. Moram ti povedati vse, ker sem že pričel tebi razodevati svoje skrivnosti. Saj drugega nimam, komar bi jih pripovedoval, da bi si olajšal srce.
Jasno jo vidim sredi cvetic kakor kraljico... na mrtvaškem odra. Njeni bledi obraz, obdan z bogatim valovjem dolgih las, stoji mi živo pred očmi...
Kresnega večera je bila pri Elviri, kjer se je zamudila. Hotela je odveslati, ko se je že bližala nevihta, a Pepo je ni pustil same veslati, ampak vzel je veslo in naredivši križ je odrinil proti otoku, j
Valovje je ustajalo, nevihta ae je bližala. Že j sta bila blizu otoka, kar je pridrvel velikanski val, ki je zagrnil čolnič v svoje mrzle krilo. Čez dolgo je začutil pekočo rano na glavi in zavest se mu je vrnila. Ležal je na produ otoka in poleg njega Dragica. Angeljski smehljaj je navdihnil njeno lepo obličje, dah pa je že bil splaval v jasne višave, v zaželjeno domačijo k svojemu Milanu...
Zvedrilo se je; le gromeče valovje je divjalo, kakor bi hotelo nazaj svoji žrtvi.
Na otoku sv. Klare isti dan.
Stari ribič je prišel po-me. Sedaj jo gledam na belem deviškem odru; dičijo jo prve cve-toče mirte. Srečna je pri svojem Milanu, saj zanjo tu ni biio obstanka.
Blagor ti, srečna Dragica, ti si prebila britko skušnjo življenja na tem niče vnem svetu. Jaz pa sem ostal zopet sam v tujini. Danes ti gledam aam
so vprašali Kraljeviča Marka, ali bi se hotel p<r tnrčiti in pod katerimi pogoji ? Oa pa je odgovoril: Morda bi se, toda jedino le z namenom kljubovanja! — A Kraljevič Marko se je boril vso svojo dobo proti Turčinom.
Nočem vpraševati tn. da»li je proračuojeno tako postopanje, ali pa le plod nesposobnosti in tesnosrSnosti. Bodisi kakor hoče: krščansko ni!
Tu se člankar spominja nekega novinarskega podjetja iz gori označene vrste. Dotični krŠČansko-katoliškl list izhaja v Rovinju.
Bombastičen je program temu listu, ali v njem ni ne čednosti, ne plemenitosti, ne jasnosti. Vse skupaj ni druzega, nego — fraza z navadnimi refreni.
Govoreči o borbah v Istri, obdolžnje kar sumarično vodje obeh strank, da so prosti špekulanti, masteči se na račun obeh strank. To je pro-staški in grda kleveta, kolikor se dostaje voditeljev naše stranke. Gospodje v Rovinju bi morali vedeti, da kdor ne kaže niti* toliko vzgoje, da osebno spoštuje protivnika, ne more zahtevati, da bi drugi spoštovali njega.
V „Risorgimentu" — tako še zove dotični list — tudi ni jasnosti. Pravi sicer, da borbe v Istri bi morale ponehati, a nam ni povedal: kako 1 Ali menijo ti gospodje, da morajo prenehati borbe le njim na ljubo ? Gospodje naj ne pozabijo, da je mir splošni idejal; a ne samo njihov, kajti ne more biti razsodnega človeka, ki ne bi ljubil miru. Ali miru ne more biti brez pravice! Justitia et paz oscnlatae sunt. Najbolji je seveda mir, a je tudi takih časov, ko je borba potrebna. Lahko je ras-metati z sentimentalnimi sentencami onemu, ki ni imel nikdar vzroka, da bi moral braniti svojo narodnost. Ali za take sentence se ne more brigati oni, ki je v nevarnosti, da zgabi ivojo narodno individuvalnost. Res je to, borba v Istri je globoko zarila svoje žile, toda takim lomateojem, kakoršne
v obraz* Tolažil bi t«, a sedaj ne potrebuješ več tolažilnih besed. Na tvojih bledih ustnicah vidim naročilo: pozdravi sestrico Milanovo! Izročiti jej hočem tvoj pozdrav. Sam pa ie obljubajem, da te bodem obiskoval, ko bodel spala pod hladno gomilo, dokler me ne odžene usoda zopet v svet..
Čul sem, da se Pepo in Elvira preselita v Pulj k teti, ki tam vse poproda ter se naseli stalno na otoku blizo gomile Dragičine. Bodita srečna, vama je sreča mila! Uživajta jo!
25. junija 189*. ob njeni gomili.
Pripis.
Gospici Avreliji K.l
Sprejmi ta moj presrčni dnevnik; čitaj te vrstice! Gotovo te bodo zanimale. Nikar ne toguj z nova, saj veš, da plakanje ne koristi! Oprosti mi, da ti obnovljam srčne rane s tem dnevnikom, ki so se začele stoprav celiti. Na jesen te prideva obiskat; teta Mara želi srčno videti tebe.
Priloženi cipresni listič in vršiček duhteče mirte sta z groba Dragičinega, kajti pokopana je na mestu, kjer sem jo videl prvič. Prostor je na željo Marijno blagoslovila duhovščina, zlasti, ker je bilo tam nekdaj pokopališče Bamostansko. Imej listič in mirto za spomin!
Milanovo pesmarico sem pa podedoval jaz; jporda bode služila tudi meni tako, kakor je Dragici ?! Naj, saj s tem bodem najbolj častil njen blagi spomin.....
(Zvršetek.)
j« v „Risorgimentu", se borba ne igladi nikdar. Kršćansku ideja se trojo sveto avtoriteto more gotovo ublažiti marsikako nasprotje, ali v to treba •aa in erca, ia ne zadošča takov diletantizem, ki Mia ne ve, kaj hoče.
Člankar dokazoje poteši z citati iz njih lastnih člankov, da ta katoliška gospoda res sami ne j vedo, kaj hočejo. Gospoda se love iz jednega ; protislovju t drugo, iz jedne nedoslednosti v drugo, j In takim brbljanjem hočejo gospodje doseči kaj } poštenega!	?
V Istri se bije borba in liuta borba. Jeden vsklika: Daj mi, kar je mojega! Priznaj mi noja prava! — Drugi pa noče ni ćuti o tem, ampak obaiplje še prvega z najgnusnejimi imeni ter se pripravlja ie na huje grabljenje. Ali je čudo potem, da se prijemata ia lase ?
Iu ko stvari tako stoje, pa hočejo gospodje v Rovinju napraviti mir a tem, da imenujejo bo-rilce na obeh straneh — špekulante 1 Ne gospoda, to ni kruh za vaše zobe, vsaj ne za take prednjake, kakoršne ste se kazali do sedaj.	j
Kolika sreča bi bila to zares, ako bi se ogla- \ sili zares plemeniti ljudje, ki bi na temelju krščanskih resnic jeli urejevati javne odnošaje in miriti strasti! Tega ne želi nikdo iskreneje, nego ravno mi, ker bi krščanska pravica najkrajšim potom izpolnila naše zahteve. Krečanska pravica bi spoštovala naš jezik in ne bi nas nazivala „un bracco di facinorosi" — proste špekulante.
A kaj bi ti gospodje radi zahtevali od nas v j imenu pravice ? Ali smo jih mi vznemirjali v njih zakonitem posesestvu ? Ali smo jim mi usiljevali slovenske šole v njihovih mestih? Ali smo mi za* nesli v njihova mesta pokvarjenost in oderuštvo ? Ali smo jih mi ovirali v njih razvoju ? Naj le raz* krijejo svojo bedo v imenu krščanske pravice 1 Da jih čujemo!
Da zaključimo. Mi ne bežimo od pravega krščanskega gibanja, ampak želimo cel6 tega gibanja od srca, ali odbijamo od sebe vsa tesuosrčna podjetja, zasnovana v zadnji čas v Trstu in v Istri, in naj so se tudi zasnovala pod krščansko firmo, ker skozi prozorno zaganjalo vidimo tudi fanatizma, površnosti in popolne nesposobnosti.
Ali kq zares, ali pa pusti iu ne ma2i si rok !
DOPISI.
Iz Celja. (K r i 1 a n o v večer). (Izv. dop.) Še dobivamo povabila na trgatev, pa smo ie začeli plesati, to se pravi: otvorili smo letošnjo sezono. Res zgodaj! Pa saj živimo ▼ kritičnih čaaib, ki nam lahko kar hkrati razmesarijo ves karneval; dobro je torej, če začnemo plačevati dolini mu tribut ie par mesecev prej.
Kar se v Celji prišteva k narodni inteligenci — ta je mnogoštevilna in kar se stanov tiče, mnogovrstna — malone vse je privrelo dne 16. t. m. t elegantno dvorano .Narodnega doma". Kakor začarani smo pasli svoje oči na lepem številu došlih mičnih, da, krasnih celjskih Slovenk.
Gotovo se je vsaj v glavah idejalniše navdahnjenih samcev izvajal rek: Svoji k svojim — kar bi bilo dobro — in marsikateri je razvozljaval na tej podlagi našo narodno socijalno vprašanje — kar bi bilo tudi prav dobro.
Zuani slovenski glasbenik Arzenšek nastanil se je pri glasovirju, kar ni slabo znamenje, in res, z znano dovršenostjo priredil nam je izredno nuzikaličen užitek.
Na odru prikazal se je aranžer večers, g. dr. Mohorič, s svojo mehko govorico, da pove, prisrčno pozdravivši goste, da je današnji večer prav za prav literaren večer, kateremu bodo sledili še drugi.
Specijelno za necoj so bile zbrane Krilanove poezije, katerih najlepše so deklamirale naše dra-testne gospice.
Take deklamacije so bile često plen šaljivim listom, češ: to so se dolgočasili poslušalci ob mehaničnem zevanju 1
Ne nameravam rezati poklonov našim dekla-movalkam, radi tega konstatujem s žurnalistično snhoparnostjo, da ni nihče zeval, da se ni nihče dolgočasil na Krilanovem večeru, pač pa je bilo odobravanje toplo in splošno in so se [ga živahno udeleževali tudi stareji gospodje.
Nisem lepi Pariš, in če bi ravno bil, bil bi
veadar v zadregi, če bi moral kateri deklam ovalki
prisoditi palmo prvenstva.
Same ljubke prikami, očarale so popolnoma svoje poslušalstvo, kar ni čuda, saj so deklamovale dobro; da ni bilo vse prejednakomerno, skrbele so gospice same, ker jim je dopuščala različnost v temperamentih, da so glede živahnosti v govora, kretanju, mimiki, ter gest in naglasa lahko is rade v poštev jemale rek: varati o delectat
Se nekaj smo opazili.
Našim gospicam teče slovenščina take milo, tako čisto iz ustic^ da si nakoplje res neodpustijiv naroden smrtni greh vsakdo, kdor bi direktno ali nedirektno zakrivil, da bi se iz teh ustic glasil drug jezik, nego slovenščina.
Pozor, galantni gospodje, vaiujte se narodnih grehov 1
Po deklamacijah sukal se je mladi svet, a kar nas je starejih, opazovali smo ples s ptičje perspektive. To se pravi, poseli smo k taroka in vincu, ter se posvoje veselili s poskočno mladino, ki ni nehala prej, nego so se oglasili celjski petelini.
Na svidenje na drugem literarnem večera 1
Politlftke vesti.
V TRSTU, dae 19. oktobra 1897. K položaju. Danes imamo zopet zanimivih vesti. To je vendar čuduo, kako hitro se menjaje vreme nazorov v danešnjih dneh. Danes vihra na ministerijalni palači zastava starih zgrešenih tradicij, jutri pa se kaže znamenje nastopajočega pametnega spoznanja; danes se delajo krčeviti napori, da se oživi zopet kadaver nemškega liberalizma in da se osvežijo ostanki ponemčevalne in centralizujoče Avstrije, jutri pa se nam pripoveduje, da so minoli tisti Časi, ko se je vladalo v Avstriji proti Slovanom; danes prepeva grof Badeni v vabljivih glasih pod okni liberalnih veleposestnikov, jutri se nam pripoveduje blagovestje, da se vlada hoče upirati le na desnico. Tako se menjuje vreme dan na dan, vse je vznemirjeno, vse je nezadovoljno, vsem je položenje neznosno, vsi čutijo, kako trpe interesi države na takea stanji, le častitljiva dama — obstrukoija se počuti prilično dobro! Včeraj še smo morali pripovedovati, kako oficijozna glasila energično zahtevajo popolno svobodo za grofa Badenija, jednako nasproti manjšini in nasproti večini. Danes piđe zopet veter iz druge votline, i Sinoči že so poročali z Dunaja, da se vrši I konferenca parlamentarne komisije... desnice ter da je pričakovati velevainih izjav ministerskega predsednika o zahtevah posamičnih skupin večine. Od teh izjav da bode zavisno sodelovanje teh skupin v večini. Členom komisije, da je naložena stroga tajnost
O vspehu včerajšnjih pogajanj med voditelji večine ne vemo torej ničesar, ali iz dejstva, da je ministerski predsednik prišel v parlamentarno komisijo in je poslušal zahteve posamičnih skupin, dalo bi se sklepati, da je prevladalo zopet modro spoznanje, da vlada vendar ne more kar tako dalje svojo pot, ne da bi se brigala ne za manjšino, ne za večino. Včerajšnji prihod grofa Badenija v sejo izvrševalnega odbora desnice je postavil na laž včerajšnje oficijozne glasove, češ, da se vlada čuti le vlado Njeg. Veličanstva in da so njeni sklepi povsem nezavisni od sklepov večine. Drugo ! vpr&šaije je sevoda, da-li bode trajno to vreme [ modrega spoznanja.
O včerajšnji seji izvrševalnega odbora poročajo nadalje:
Posvetovali so se o organizaciji desnice. Vse skupine — vštevši katoliško ljudsko s t ranko — so odobrile predloženi načrt Glasom tega n&črta ne bode smela nobena skupina počenjati kake akcije kar na svojo roko. Na ta način bode desnica bolj jednostna. Taka jan^stva trdnosti in jednotnosti je zahteval tudi grof Badeni ie od prvega začetka. Brez takega jamstva da se ni hotel spuščati v tesneje razmerje se skupinami desnice.
Včerajšnjim pogajanjem se pripisuje velikanska ' ažnost. Znak te važnosti je tndi dejstvo, da so se včeraj neprestano menjevale brzojavke med Dunajem in Budimpešto, kjer biva sedaj cesar. Poročila potrjajo soglasno, da je grof Badeni dobil najrazsežniših pooblastil. Med temi tudi za za-
ključenje zbornice, ako bi se pokazala potrebna taka odredba. Vladalo bi se potem na podlagi ce-sarskih naredeb. Nadaljnjim znakom resnosti sedanjih trenotkov je tudi to, da so brzojavno pozvali iz Opatije na Dunaj Še bolnega dr. Kaizla. „Slov. Narodu' brzojavljajo z Dunaja, da moramo biti pripravljeni na velike dogodke, eventnvalno na to, da parlament dve leti ne bode zborova 1II Nekaj takega je pisal naš dunajski poročevalec že dne 13. t m., rekši: „Meni se vse zdi, da se pripravlja stanje, kn bode mogla poreči vlada: Zboruicaje nesposobna, storim torej sam al" In naš dopisnik je pridodali „Ako bi hotela storiti pravično, bilo bi to še najbolje. Čemu tratiti čas in denar?"
Včeraj "se je posvetoval grof Badeni tudi z drom. Luegei jem. Posvetovanje je trajalo pol ure. Skoro gotovo se je hotel grof Radeni obvestiti o nakanah krščanskih socijalistov ozirom na nagod-beni provizorij z Ogeriko.
Nagodbeni prtvisorij in začasni proračin smatra vlada svojima najnnjnejima nalogama. Ako se sporazumi z večino in pribobi tndi krščanska socijaliste, bila bi na dobrem. Sicer utegne res nastopiti ona eventuvalnost, o kateri govori poroča« valeč „Slev. Naroda".
Guncajo sel Včeraj smo čitali v „Grazer Tagblatt", da Italijani so se odločno uprli vsem vabam vlade in da nočejo ničesar več čuti o grofu Badeniju. Danes pa objavlja „Mattino" nastopno brzojavko z Dunaja, došlo mn baje od kompetentnih oseb, da ona vest v „Grazer Tagblatt" je gola izmišljotina. Postopanje Italijanov nasproti vladi da je nespremenjeno še vedno.
Torej se še gnncajo od vlade do obstrukcije, in od obstrukcije do vlade.
Dnnajski občinski svdt in dunajski Čehi. V dunajskem mestnem svfetu sedi mej drugimi svetovalci tudi nemški nacijonalec dr. Foch'er. Le-tfc svetovalec, v družbi še z nekaterimi, je predlagal v obč. svčtu, naj bi bojkotovali dunajske Čehe. Nobenega Čeha ni nastavljati več v mestni sluibi in kolikor jih je ondi že nastavljenih, naj se odpuste! Češki obrtniki in delavci naj ne dobe ni-kakih naročil. Razun tega pa naj se pozove občinstvo s plakati, naj tndi ono popolnoma boiko-tuje obsovražljene Čehe. Ta nezmiselni predlog prav gotovo ne najde odmeva v dunajskem občinskem svetu in ako bi ga našel, bi se načelo istega predloga slabo strinjalo z načeli župana dr. Lue-gerja samega. Ta dr. Fochler je menda tudi jeden tistih .hetzsiichtige", katerim ugaja šum iu hrum po tevtonskem gozdu in niti nima zmisia za to, kake posledice bi imelo za ves Dunaj, ki je, mimogrede rečeno, središče vseh avstrijskih narodov in ne kak obmejni Heb, kake posledice bi imelo tako bojkotovanje Čehov. Dr. Fochler naj pomisli v svoji teutonski strasti, da, ako bi Čehov ne bilo na Dunaju, bi se grozovito skrčilo število delavnih in zmožnih močij, kajti Nemec z dalja nima tiste delavne kreposti, kakor Čeh, uiavveč je v največ slučajih tu, da ukazuje. Radi bi znali, kam bi prišlo zares z človeško dražbo, ako bi Nemci zamogli izvesti vse, kar brbljajo pojedini na-cijonalni fanatiki njihovi.
Hvalo moramo izreči županu Luegerju, daj« osmešil predlagatelje.
Nemški cilji. .Bosanska Pošta" ima v svoji 118. štev. od dne 14. okt t. i. črtico, v katari poroča o lovu na divje koze v pogorju Beljašuica, oddaljenem samo nekaj ur od glnvne^a mesta Sarajeva. V tem pogorja je toliko te lepe živali, da je neka družba samo jeden dan vstrelila jik 70 eksemplarov. Ta lov na divje koz. [a, kakor je raavidno iz omenjene črtice, se je razvil še le, ko se je naselila v Bosni slavnoznaua nemška kultura. Kajti nekatera v .Pošti" omenjena imena kažejo, da so uprizoiitelji teh lovov — Nemci. No, stvari sami na sebi bi ne bilo prisojati take posebnosti, ako bi za tem ne tičal še drag — »lov*.
Dokler isti bili Bosna in Hercegovina v turških rokah, se tamošnjim kristijanom, oziroma Slovanom res ni godilo najboljše, a jedno je bilo dobro, namreč prvotni značaj ljudstva se je ohranil, Slovani so ostali Slovani. Kako pa je sedaj? O Nemcih je znano, da ne opuščajo najmanjše prilike, o kateri se morejo izkoristiti: kakor kobilice se vsujejo v pokrajine, kjer je le kaj prostora. No, o Židih pa niti ni, da bi govorili — oba sta jed
laka v tem osim, Žid ia Neme«. Takoj po uredbi avstrijske oprave v Bosni in Hercegovini se je iel ■emiki živelj naaeljati v U deželi. Nemci si domišljajo menda, da je Avstro-Ogerska debila od berolinskega kongresa nalog sa okupacijo Bosne in Hercegovine le v jedino ta namen, da se naredi aopet nekoliko prostora nemški ekspanzivnosti, nekoliko poti nemškemu »Drangnach 0>ten*, teženju na Vztok. In vsa znamenja kažejo, da nemški računi niso bili slabi.
Rudarstvo, čegar zakladi to ogromni na Balkana, je skoro do cela v nemških rokah in nem-iki denar ustanovlja industrijska podjetja, ki bodo ! donašala velikanske koristi zopet nemškemu žepu ? A Slovan-domačin P On bode hlspčeval temu nemškemu kapitalu, kakor hlapčqje tndi drugod.
Sedaj pa nastaja jedno jako težko vprašanje : ili se mora vedno in vedno zgoditi, da se okorišča nemški rod na slovanskih tleh s pri rodnimi zakladi teh tal, Še predno se zave njihove koristi pravi domačin ? Ali se mora goditi, da nemška podjetnost in eneržija izkoriščata nezavednost in neukost Slovana, zaostalega v špekulaciji ? Čemu bi ne počakali ti zakladi dobe, ko bode Slovan sam zmoten izrabljati jih za se, v svejo korist? Da bode Slovan napredoval tudi v gospodarskih strokah, to je nedvomno, ker an je v to prirojene (možnosti; toda vprašanje fe, kako pa bode že tedaj z prirodnimi zakladi njegove domovine, kadar postane on zmožen za dviganje teh zakladov na isti način, kakor mu jih jemlje iz pred nosa sedaj ie Nemec P Kaj ostane še nedotaknenegn za SI o-vana do tedaj ? Ali ne bode že vse do zadnjega obrano od tuje podjetnosti? To le točka, ki zahteva resnega preudarka. Nas zaustavlja v vsakoršnem napredka nemška sebičnost, a biti nam mora tudi jasno, zakaj nas zadržuje P 1
Pravega pravcatega smotra političnega nasprot-stva Nemcev ni iskati samo v jezikovnem delu, marveč iskati je ta smoter tudi v gospodarskih ozirih. Naša domovina je molzna krava tujcem v gospodarskem oziru.
To so torej one .divje koze« v širšem pomenu, na katere se vrši lov po šamah slovanske nezavesti. Skrajni čas je, da se zavemo, pri čem da smo.
Shod socijalne demokracije na NemBkem.
Nedavno temn se je v Hamburga vršil shod socijalne demokracije nemške. Shod je bil velezanimiv in poučen, zlasti pa za nenemške socijaliste v Avstriji. Govori in sklepi so dokazali, da se je v nazorih socijalne demokracije izvršil velik preobrat Godci ho isti, in ihimmenti ao tudi isti, kakor so bili do sedaj, ali plnsba je bila vendar dokaj različna od one na prejšnjih shodih. Jeden najodlič-nejih voditeljev socijalne demokracije, Liebknecht, je povdarjal, da socijalisti ne saejo soditi stvari na zemlji od gori z meseca doli, ampak stopiti da jim je na trda tla praktične borbe. Znakom, da so te besede Liebknechtove označile smer bodoče taktike socijalne demokracije neaške, smatrati je sklep, da se socijalisti udeleže volitev v deželni zbor pruski. A za nas še vaineji je bil govor so-drnga Schippelna, ki je rekel: dokler že imamo vojakov, bilo bi nezmiselno, ako bi nemške vojake hoteli postaviti v nevarnost, da svojo krvjo poplačajo nerazumnost svojih nasprotnikov. Nemškim vojakom ni smeti dajati slabih pušk in slabih topov. Slednjič je tudi Liebknecht za slučaj vojne med Nemčijo in Francije govoril tako, da je njega izvajanj« rsznmeti tBko, da je nemška socijalna demokracija že odsanjala svoje sanje o iniernaci-jonalizreu in se je izdatno približala načelu obrambe lastne narodne individuvalnosti.
Najjasneje pa se kaže ta preobrat v sklepa istega shoda, da je opravičeno ponemčevanje Poljakov v zmislu narodu o-nemškega socijalizma. — Ozirom na napade slovenskih socijalnih demokratov je veleinteresantno tudi dejstvo, da je shod v Hamburga odobril brezpogojno, da so se na shodu v Curigu socijalni demokratje posvetovali z zastopniki bnržeoazijel
Kaj pravite k temu, socijalni demokratje slovenski ? Ali hočete vi ostati mednarodni, med tem ko se socijalna demokracija bliža narodnemu stališču ravno v oni deželi, kjer je najbolj razvita in od koder prihaja uajhuja nevarnost za avstrijsko slovanstvoPl
Različne ve«ti.
Mastni svat tržaški je imel sinoči svojo zaupno sejo, v kateri so razpravljali o raznih osebnih stvareh
Rogaje ss nam. „Corriere* v Gorici pravi v svoji številki od ainolega četrtka mej drugem: ,Kako hočete, da vas bomo spoštovali drugi, ko saai sebe ne spoštujete!" — To je že hud hren,
a — resničen, in iz njega se učimo, česar nočemo učiti se sami od sebe t
Naia pošta. Nekdo je pisal iz Trsta v Milje. To menda ni posebno daleč. Večina Ijudij v Trstu vedo, kje leže Milje. Tudi taki ljudje vedo to, ki niso poštarji. Torej nekdo je pisal iz Trsta v Milje. Dotično dopisnico je dal na pošto dne 12. oktobra. In listnica je romala v — Radovljico na Gorenjskem. A, kakor da bi hotela zbijati svoje šale šegava ironija, prijel je poštar v Radovljici za pero in napisal je krepko roko in jako čitljivo: P os t Maggia bel Triesl
Ta se nam vsiljuje pametna misel. Kaj ko bi pozvali v Trst za par dni onega poštarja v Ra. dovljici, da bi vsem onim, ki so tega potrebni, priredil par predavanj o zemljepisju — tržaške okolice I
Premišljujte o tem nasvetu! Mi mislimo vsaj, da bi bil izvedljiv in potreben.
Nimajo Jih 1 Te dni razpošilja naša c. k. davkarija tiakovine za „prihodninski davek'. To je že tako navada, da nas radi .pozabljajo", kadar je kaj novega. To je: na naš jezik pozabljajo 1 Tako se j« dogodilo tudi sedaj. Tiskovine so le V nemško-laškem jeziku — po starem I Da se prepričam, imajo li na davčni administraciji tudi tiskovin v nemško-slovenskem jeziku, podal sem se osebno do tega urada, ter vprašal: „Prosim tiskovin za prihodninski davek". Odgovorilo se ai je: >No gavemo in lingua slava«. (Nimamo v slov. jeziku). Kaj storiti? Vrnoti iste ter zahtevati slovenskih, tega se boji vsakdo, ker to nalaga sitnosti! Jaz mislim, da bi bilo najbolje, ko bi naši slovenski držami poslanci govorili resno besedo ekscelenci finančnemu ministru ter da bi zahtevali naj že enkrat napravi konec temu preziranju našega jezika. To preziranje je v dijamentralnem nasprotju z ustavnimi zakoni.
Gospodom je lahko trditi, da nikdo ne zahteva slovenskih tinkovin; ali morali bi biti na mojem mestu in čuli bi, kako se ljudstvo jezi na one, ki nas prezirajo! Koliko je naših ljudi, ki ne umejo izdanih tiskovin! Vešči slovenski pisavi morajo vendar prositi in plačevati tujcem, da jim spišejo, kar bi lahko storili sami, da nas više oblasti no zapostavljajo na tak poniževalen način.
Nadejam se, da je to zadnje leto takemu postopanju, ker drugače bodemo prisiljeni nastopati najenergičneje v obrambo naših pravic. To naj si zapomnijo oni, katerih se to tiče.
Gotovo je še družin, ki niso izpolnile gori omenjenih tiskovin, ker ne vejo: kako ? Svetujem vsem takim, naj ee obrnejo v naša slovenska društva, kjer se jim postreže — brezplačno.
Nebodigatreba. Natečaj za „narodne popevke". Ravnateljstvo „Circolo Artistico* razpisnje tudi letos natečaj za italijanske takozvane narodne popevke Stališče glasbenega ukasa nas ne briga toliko, dasi so bile vse dosedanje „narodue" popevke pravi atentat na dobri glasbeni ukus. Toda to bi bilo manje slo. Ve&e zlo je. ako presojamo te popevke se stališča morale in ljubega miru. Nekatere so v pravi za-smeh deviške sramožljivosti, druge pa so take, da uplivajo uprav pogubno na medsebojno razmerje obeh ta živečih glavnih narodnosti. Ako bodo tudi na taki višini le tošnje popevke, potem moramo le obžalovati v imenu morale in ljnbega miru, da je ,Circolo Artistico" razpiral ta natečaj.
Akad. društvo „Slovenija" priredi dnć 23. t. m. svoj prvi redni občni zbor sć sledečim vspo-redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva „Triglava". 3. Poročilo predsednika, odbornikov in preglednikov. 4. Volitev predsednika odbornikov in 2 namestnikov in 3 preglednikov. 5. Slučajnosti. Lokal: Kath. Res-sonrce I. Reiclisrathsstrasse 3. Začetek ob 8. zvečer. — Slovanski gostje dobro došli 1
Odkritje vojsikega spomenika. Dne 17. t. m. se je ob veliki svečanosti odkril spomenik v pu-stini Kismegy blizo Raaba na Ogerskem. Spomenik
je postavljen onim junakom c. kr. vojske, štajer" skih domobrancev in ogerskih plemskih ustaiev, ki so pali v vojni proti Francozom leta 1809, a zajedno tudi vojakom Napoleonove vojske.
Za stavbo spomenika je dal inicijativo nadvojvoda Oton, ki je prevzel tndi protetkorat in je izdelal načrt spomeniku.
Ta spomenik je prvi na Ogerskem, ki ga je postavilo vojaštvo sknpno z civilnim narodom. Spomenik je obelisk iz sivega granita, okrašen z bronastimi vojnimi emblemi.
Svečanosti so se udeležili poleg nadvojvod Otena, Josipa in Friderika mnogo višjih ogerskih dostojanstvenikov in ministerski predsednik baron Banfly. Mesto Gradec je zastopal župan namest> nik KoIIer, francosko vojsko pa vojaški ata-š6, baron Berckheim. Po svečanostnem govoru nadvojvode Otona se je spomenik razkril in navzoče občinstvo je oduševljeno pozdravilo veličasten spomenik. —
Telefon v Ljubljani. Tržaško poštno ravna« teljstvo ima naročilo, da je telefonsko zvezo z Ljubljano završiti kar najnujnejše. Ako se posku-šoje izvrše ugodno, se napravi v Izubijani telefonska centrala in se ista pridruži zvezi Trst-Dunaj. Dosedaj še ni pridruženo nobeno drugo mesto tej zvezi, izvzemši Gradec.
Žslsznlca čez Ture. Z Dunaja 'brzojavljajo danes, da so že dovršena vsa pripravljavna dela in je pripravljen že tudi dotični zakonski načrt. — Čas bi bil zares, da bi enkrat začeli z delom za drugo železniško zvezo z našim mestom.
Izpred sodiiča. 29Ietni Ivan Moravec (alias Morovec) iz sv. Lucije pri Tolminu je dobil včeraj pred tukajšnjim deželnim soliščem 3 mesece ječe radi zločina javnega uasilstva, storjenega proti nekemu redarju.
Potres. Iz Zagreba poročajo, da je bil ondi dne 18. t. m. zjutraj močan potres, ki je trajal tri sekunde. Potres je bil valovit* Smer od severovzhoda proti jugozapadu. V raznih hišah so popadale podobe z zid >v itd. Škoda ni velika.
Nesreča v gledališču. V nekem gledališču v Cincinati (v Ameriki) se je porušil kos stropa s kupolo vred in to med predstavo. Tri osebe so bile ubite; 12 je bilo sartno, mnogi pa so bili ranjeni već ali manj.
Črna kronika. Dne 18. t. m. dopolndne se je 281etni trgovski agent Jos. Olivetti obesil na vrta svojega bivališča, št. 39 v ulici Ginlia. Olivetti je končal svoje življenje baje v duševni nezavesti.
Blsmarckov spomenik. Dne 18. t. m. se je v Lipskem odkril biouasti spomenik knezu Bismaicka, v spomin na bitko pri Lipskem.
Poživinjen sin. Josip Hein iz Lamberga na Gorenjem Avstrijskem je leta 1887. zažgal neko gostilno in dva drugi hiši; Za ta svoj čin je dobil 10 let ječe. Kazen je dostal dne 25. septembra. Povrnil se je k svoji 761etni materi, ki ga je vsprejela, kakor jej je velevala materinska ljubezen. Da ne bi bila storila tega! Bog ve is kakega vzroka jo je dne 16. t. m. zadušil po-živinjeni sin. Del jej je vrv okolu vratu. Minolo nedeljo so ga zaprli. Priznal je groznim cinizmom, da je umoril svojo lastno mater.
Pariz, pomorsko pristaniiče? Tehniški svet mesta Pariza se bavi že več let z vprašanjem, kako združiti stolico francosko z morjem in napraviti ondi morsko pristanišče. Letos je zopet predložen načrt, po katerem bi se dala vresničiti ta misel Po Lea načrtu bi bilo treba izkopati na levi obali reke Sejne kanal, dolg 185 kilom., in širok 35 metrov v naravni, a 45 metrov široko v zavojni črti. Vspskupni stroški bi znašali po priliki 151 milijonov goldinarjev.
Največ! svetilnik sveta. Na Francoskem ao one dni dogotoviii svetilnik na obali poluotoka Bretagne, čegar luč ima svitlobo za 30 miujono? sveč. Ta svetilnik razsvetljuje morje na sto kilometrov daleč na okrog. O meglenem vremenu pa sije na 40 kilometrov okrog. Napravo, s katere pomočjo se v veliki megli dajejo razna znamenja brodovom, goni stroj 460 konjskih močij. Ta sve-tilnik je dosedaj največi vsega sveta.
Koliko se je naželo letos žita na svetu. Glasom poročila nekega mednarodnega urada, naželo se je letos v Evropi 456,953.000 hektolitrov žita nasproti 557,594.000 hektolitrov v lanskem letn. Amerika je nažela 253,750.000 hektolitrov, napram 191,429.000 hekt. lanskega leta; Azija 83,130.000
letos, Uni 100,050.000; Afrika 13,340.000; Avstralija 80,246.730 letos, lani 87,380.000 hektolitrov. Na vsem s»etu je torej nažetega letos žita 887,419.730 hektolitrov.
železnica na jadra. V Ameriki so napravili znamenit poskus na pacifiški železne!. Napravili so na vagone jednega vlaka po tri metre dolga jadra, vsled katerih se je vlak pomikal brez vsake druge pomoči tako hitro naprej, da je prevozil v jedni uri 64 kilometrov. Zares lep napredek ako se povsem vresniči.
Razbojniki v Makedoniji. V vsej Makedoniji so se pojavile razbojniške čete, katere ne prizanašajo iie mohamedancem ne kriatijanom. Nedavno temu so zgrabili nekega bogatega trgovca Maska-risa in zahtevali zanj 200 turških lir odkupnine. Žena trgovca pa je poslala razbojnikom samo 150 lir in razbojniki so umorili trgovca, a denar so obdržali vsejedno. Tako počenjajo po vsej Makedo« niji in oblastva jim ne morejo do živega.
Koliko imamo las na glavi ? Marsikdo seje po-kesal že tolikokrat, kolikor ima las na glavi, da pe je n. pr. — oženil. Merodajno za število kesanj je seveda to, kedaj se je začel kesati: ali se je to zgodilo prav kmalo po poroki, ali de le v po-znejih letih. Ako se je jel kesati kmalu po poroki, je število kesanj navadno voče, namreč, ako je na njegovi glavi normalno število las. To število je, kakor je izračunil nedavno neki statistik, ni£ veče in nič maaje, nego 1066 za štirjaški pajec obra-ščenega temena, torej za vso glavo okoli 143.006, nota bene, ako je kesalec plavolas. — 105.000, ako je isti temnolas, in 29.200, ako je rudečelas. Nekako v nesoglasju z uzrokom kesagja pa je Število kesanj, ako se kesanje začne še le čez nekaj let, kajti naravno jje, da se vzroki kesanja z leti množć, dočim se število las krči. Vse druge račune naj si napravijo kesalci sami., Mi si peremo jezik.
Zvesta mačka. Neki gospodar je odpotoval z doma po železnici. Mačko, ki ga je spremljala na vsaki korak v življenju, pustil je na kolodvoru, da-si je hotela ž njim na vlak. Na postaji je žival čakala svojega gospodarja, dokler se ni povrnil. Kadar je prihitel kak vlak od one strani, kamor je odpotoval nje gospodar, vselej je planila na peron gledat, da-li ni še došel ? Konečno ga je le pričakala in se veselo vrnila z njim domov.
Gledališko pismo.
V Ljubljani, 14. okt. 1897.
Z velikimi plakati in s še večjimi obljubami se je naznanila otvoritev nove sezone ljubljanskega gledališča. Klasiki, romantiki in tudi novodobni pisatelji-dramatiki so bili ondi zastopani z naslovi svojih del; italijanska, nemška in ruska opera se nam obljublja po modrem načelu: kdor mnogo daje, daje vsakemu nekaj. Ker je delavni odbor pridobil poleg dosedanjih opernih in dramskih močij, še nekaj novih, ker je poslal mej počitnicami na Dunaj v dramatično šolo tudi tri mlajše domače moči (gdč. M. Ogrinčevo, gdč. Bitenčevo in g. Kranjca), ker se je intendančni odbor nekoliko preosnoval, pričakovati nam je, da se letošnja slovenska gledališka sezona obnese vsaj tako dobro ali pa še boljše nego lanska.
Ker je bilo čitati na omejenih vabilnih plakatih, da je pridobila intendanca štiri izvirne ve-seloigre dobroznanega humorističnoga novelista Badoslava M u r n i k a in izvirno dramo „Romantične duše" pesnika Ivana Cankarja, mislili smo, da se otvori sezona z novo domačo igro in t,o tembolj, ker je poudarjala intendanca, da so ^vse naštete igre že pripravljene*. — Ni, izkazalo se je, da je odbor malo pretiraval in — pes-ničil. Tega pa mu ni zameriti; naj je v svrho reklame dovoljeno še kaj več. — Prigovarjali bi pa vsekakor, da se postavlja na javen plakat drama, katera se je zavrnila kakir nerabna. Občinstvo se » tem le slepi, pisateljev renomć pa trpi na ugledu, ko se izve maločastua resnica. — .Uredniška taj« nost' mora veljati tudi za književne in intendančne odbore, in dovelj žalostno je, da izvestni gospodje v ljubljanskih literarnih in drugih druitvih bobnajo po gostilnah in kavarnah radovednim in blebetavim ljudem vsako malenkost, ki se potem izrablja hudobno. — To pa omenjamo le inimogredć.
Navzlic obljubljenim novim izvirnim igram se je otvorila ^ezoua s tujim -delom. Horda bi
primernejše, da bi se igrala — če že ne nova — vsaj kaka starejša, kaka Jurčičeva, dr. Voštjpkova,
Ogrinceva, dr. Skofičeva ali Alfševčeva iflip; n ft, letos smo bili vendar zadovoljni, ko smo zagledali prvi gledališčni list: .Beneški trgovec* spisal W. Shakespeare. ima ^e^p največji dfamatik, odmaknejo ie mn s spoštovanjem Vsi drugi.
Klasična Shakespearova veseloigra se je igrala sploh prvič na slovenskem odru, — in takoj tu bodi konstatovano, — še celć prav dobro. Prigovarjali bi le temu, da so bile sloge Antonija, Jessike in Lorenca vendar preveč sčrtane, kar je škodovalo igri, zlasti v II. in končnem dejanju. Ljubezen mej Jessiko in Lorencom se poizgublja povsem, značaj Antonijev pa ostaja le skicovan. Režiser R. I n e m a n n si je hotel bržčas naložiti kolikor možno veliko dela ter osredočiti vse zanimanje in težišče na 9vojo ulogo Shjlocka. Vendar je šel predaleč v tem svojem teženju ter je deloma do cela skvaril igro. Navzlic temu pa je dejstvo, da je Inemannov Shylock prekrasen, klasičen. V vseh nijansah, v najrazličnejših situvaci-jah nam je naslikal gosp. R. Inemann vzoren tip smrtno sovražeCega Žida. Ako igra navlic temu vendar ni vspela povsem, ne zadeva krivda njega. Duh časa preveva tudi slovensko občinstvo, ki se ne more več ogrevati za nikake — niti za klasične ! — neverjetnosti. In Shakespearova veseloigra kar mrgoli od nečuvenih nevrjetuostij, pretiravanj in romantičnih efektov, ki se pa v sedanji realistični dobi poizgub^jajo v nič.
(Pride še.)
N^JnovcJie vesti*
Dunaj 19. (Zbornica poslancev.) Početkom seje so se vršila tri glasovanja po imenih o predlogih posl. Steinwenderja, dr. Roserja in GUntherja. O tretjem glasovanju se je pokazalo, da je zbornica nesklepčna. Prihodnja seja zvečer.
Dunaj 19. Oficijozni „Fremdenblatt* uvaja, da ni straha radi usode nagodbenega provizorija. Veudar je dolžnost vsem strankam, da pripomorejo k pojašnjenju položenja. V ta nameu treba jezikovno vrašanje prinesti pred parlament, v to je dal priliko predlog barona Dipaulija. Rešenje prepira potom zakonodaje je postalo neizogibno.
Sredeo 19. Sobranje se snide dne 27. oktobra. Dotični ukaz je že podpisan.
Trifovlmka bPMjuvK« ln viatl.
"> jilmp^arv Pšenic* aa jesen 11.98 12.— Pšenica »a spomlad 189811.71 do 11.72 Ovea za jesen 6.06 6.08- — K/, m* jeuen 8.40 8.45. Koruza za oktober 1897. 4.45' 4.50 PUnniea nova od 78 kil. f. 12 £5—12.65 od 79 kilo 12-70 13 80 od 80 kil f. 12.85—12 95, od 81. kil. f. 12 95 18—, od 82 kil. fo". 13.10 18.16. Jo6m«n6'30 9,— prtisn 610- 6"35
Pšenica: sredne ponudbe, sredno povpraševanje. Prodaja 20000 mt. št. nižje Vreme: lepo.
re.ga. Nen\tinir»oi sladkor !or. 11.57 do —-—. Za notranji trgovini t Centrifugal f. 36.12 Gonoaaae f. 37 Četvorni f. 37.25 v glavah f. 38*25 38-60
2avr«. Kava ttanto« #oođ *verHgt> za oktr. 40.35 februar 41.—
aambarg. Santo« good n<rer»£* aa oktober 33.50, aa deoember 83 25 aa nare 84.—. za maj 34.50. mimo.
Damaijahai bovsm 19. oktobra 18B7
dane«	včeraj
Driavui dolg v papirju . . 102.15	102.15
„ „ v arebrn . . . 102 20	102.20
Avatrijaka renta » alatu . . . 123.20	1)98.20
„ „ v kronah . . 101 85	10185
Kreditne akoije......152 —	858.-
Londou 10 Lit.......119.K5	119.65
Napoleoni . .	.	«.52'/, 9.52'/
20 mark 11.75	11.76
'"> ... 45.10	46 10
•d •I
Red-KI! ■pomnite mm
družbe tv. Cirila in Metoda.
Zm slabotne ___
bolehave vsled pomanjkanja krvi na živcih, blede in ala-slabotne otroke; izvrBtnega okusa in preizkušenega učinka je
železnato vino lekarja PiccoNja v Ljubljani.
(Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenica velja 1 gld., pet polliterakih steklenic 4 gld. 50 kr.
Zakupnik
za veliko, dobro zalogo in razprodajo mleka v Trstu se išče
pod ugodnimi pogoji. Daljna pojasnila daje dr. M. Pre-tner odvetnik v Trstu, Corso, Piazza S. Giacomo št. 1.

m
Zdravljenje krvi
Čaj „T I aafttr n I cvet" (Mllleflorl).
Cisti kri ter je iavratno sredstvo proti onim alu-čajem, če peče v želodcu, kukor proti slabemu probavljahu in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljale, atojl 50 ni, ter ae dobiva v odlikovani lekarni
PRMMMER JI in Mori" Trst. veliki trg.
m

Saunig ćc Dekle va
V GORICI, v Nunski ulici št. 14-16. Velika zaloga
šivalnih strojev
in dvokoles
raznih sistemov kakor tudi iz bambusa. Lastna mehanična delalnica za popravljanje in nikliranjc.
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
(ji
7.45 8.85 9,— 9.55 12.50 4.40 6.25 8.05 8-05 8.45 10.-
2.— 4.25
7.50
6.55 7.30 8.36 9.25
10.25 10.37 11.20 5.40 7.45 8.30
8.56
i«l«anlo» (Postaja južne železnice.)
Od dni 1. maja 1897. ODHOD:
predp. brzo vlak na Dunaj, zveza z Reko. „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. . omnibua v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. „ poStni vlak na Dun^j, zveza s Pešto in Zagrebom popol. omnibua v Kormin. „ omnibns v Nabrežino, Videm. Rim. „ poštni vlak na Dnnaj, zveza z Reko. „ brzovlak na Dunaj, zveza a Pešto, Reko „ brzovlak v Kormin. „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. „ mešani vlak do Mttrzznschluga.
Lokalna vlaka ob praznikih. „ v Gorico, Kormin, červinjan. „ v Nabrežino.
Tedenaki vlak: popol. (aredaj ekBprca v Ostendo-DOHOD:
predp. mešani vlak ii Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. „ mešani vlak i« Milana, Vidma, Nabrane. „ brzovlak ia Kermina, „ briovlak s Dunaja. „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. „ brzovlak is Rima, Benetk. „ omnibua ia Rima, Benetk, Nabrežine. popol. poštni vlak z Dunaja. „ omnibua ia Verone, Kormina, Nabrežine. „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrožine „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
1^1
M #
&
V
&
i?1!
loooooooooooooooooooooooo • oo^nooobooocooooa COOOj Tiskarna Outi
flljalka ce«. kralj. univerHitotne
13 Sackstrasse — GRADEC
TOVARNA ZA OBRTNE IN
tiskarno „ Ntyria *'
— Sackstras8e 13
CONTO - KNJIGE
zistem „Patent Workmann Ohicago" Raztrirnl zavod — Knjigovezatvo.
priporočuje hc za prijazne naročbo se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin knkor: časnikov* rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov
tedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zalogu glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Contl, Fakture lebltoren, Credltoren, Caasa-knjlg, Strazza, Memoriale. lournalov, Prima-note, odpravnih, menjičnih časo-zapadllh in knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov Iz kavčeka za kopiranje, skledic Iz
olnka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti ae je do glavnega zaatopnika
Trst, Yia delle Accfue 5 — ARNOLDO COEN — Via delle Acgue 5 Trst


Lastnik kensorclj nnU »Edinost*. Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolene v Trstu.