ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO | ŠT, 6 DECEMBER 1977 perutnixia,r »IZ OGNJA IN PEPELA, IZ KRVI IN SOLZA SE JE PORAJALA NOVA JUGOSLAVIJA. V TEM NEZASLIŠANEM OKRUTNEM BOJU NA ŽIVLJENJE IN SMRT, SE JE PORAJALA TUDI NOVA VOJSKA, KI JI NAŠI NARODI NISO MOGLI DATI NIČESAR DRUGEGA, KOT SVOJE GOLOROKE OTROKE IN BREZMEJNO LJUBEZEN«. (TITO) »KO SO TO ZAHTEVALE OKOLIŠČINE, SO FANTJE IN DEKLETA UMIRALI V TISOČIH, VENDAR SE NISO VDAJALI SOVRAŽNIKOM. TUDI ZDAJ JE TREBA PRI MLADI GENERACIJI VZGAJATI TE ČUDOVITE LASTNOSTI: VDANOST DOMOVINI, PREKALJENOST, ČVRSTOST TUDI V BOJU IN NENEHNO TEŽNJO K BOLJŠI PRIHODNOSTI«. (TITO) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ VSEM SODELAVCEM, KOOPERANTOM, UPOKOJENCEM IN VOJAKOM ŽELIMO V LETU 1978 ŠE VEČ DELOVNIH USPEHOV, ZDRAVJA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA SAMOUPRAVNI ORGANI, DRUŽBENOPOUTIČNE ORGANIZACIJE, VODSTVO DELOVNE ORGANIZACIJE IN UREDNIŠTVO PTUJSKEGA PERTNINARJA Pozdrav tankovski posadki — SVOBODA 70 v Karlovcu OB DNEVU JLA ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Tovariš Tito ranjen na Sutjeski 1. 1943 — z dr. Ivanom Ribarjem Uresničevanje določil zakona o združenem delu s področja nagrajevanja Približati se čimbolj plačilu po rezultatih dala je osnovna naloga, M jo pred nas postavlja Zakon o združenem delu. V smsilu teh določil je potrebno osebne dohodke oblikovati na osnovi vrednosti del, z upoštevanjem količine in kvalitete dela posameznika ter z upoštevanjem prihrankov (gospodarjenje s sredstvi) posameznika ali skupine, v delovni enoti in na osnovi uspeha TOZD. Da bi lahko vse te elemente upoštevali, smo morali pristopiti k novemu vrednotenju delovnih nalog in opravil in k preoiznejšemu planiranju, kar naj bi skupaj predstavljalo osnovo za ugotavljanje vrednosti posameznega dela. V tem prispevku bomo skušali opredeliti glavne značilnosti skupnega samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, ki je sedaj v javni obravnavi in s katerim urejamo' enotna izhodišča za politiko nagrajevanja za vse TOZD in delovno skupnost skupnih služb. Navedem sporazum, obsega po posameznih poglavjih naslednje: I. Splošne določbe V tem poglavju se opredeljujejo osnovna načela delitve OD v smislu določil ZZD in izpostavlja vzajemnost in solidarnost kot bistvena elementa v sistemu delitve OD znotraj delovne organizacije. II. Drugo poglavje obravnava Skupna načela pri odločanju osnov lin meril za delitev OD. Tu se opredeljuje letni plan kot osnovni usmerjevalec za delitev OD, ki v povprečju na zaposlenega v poe-dinih TOZD, ne glede na višino ustvarjenega dohodka praviloma ne sme presegati razmerja 1:1,3. V tem delu sporazuma je tudi predvideno, da bodo TOZD v svojih pravilnikih »zavarovale« OD delavcem z več kot 30, oz. delavkam z več kot 25 let delovne dobe, zaradi zmanjšane delovne sposobnosti. III. Osnove in merila za delitev OD V V tem poglavju določamo ocenitev vrednost i delovnih nalog in opravil, merila za u-gotavljanje prispevka delavca k delu, prispevek delavca po minulem delu ter druge osnove in merila za merjenje in ocenjevanje rezultatov dela. Z analitično oceno se vrednotijo vse delovne naloge in o- pravila, pri čemer uporabljamo enotno metodo opisovanja, sistemiziran] a in vrednotenja. Osnove za vrednotenje so naslednje: — strokovnost —• potrebna praksa — programiranost dela — vpliv na poslovanje — odgovornost za delo, delovna sredstva im vodenje — napor v stikih z ljudmi —■ psihosenzome obremenitve — fizične obremenitve in — pogoji dala, kjer se upoštevajo temperaturne spremembe, obremenitve vida, o-bremenitve zaradi ropota, obremenitve zaradi plinov in par, obremenitve zaradi umazanosti, obremenitve zaradi dela z vodo, lugi in kemikalijami, nevarnost prehlada in nevarnost nesreč pri delu. Za ugotavljanje potrebne stopnje strokovnega znanja uporabljamo posebno induktivno »PMS« metodo (pismenost, matematika, strokovno-profesionalno znanje). V okviru poedinih delokrogov nato s posebno tabelo točkujemo potrebno prakso za normalno opravljanje delovnih nalog. Točke so v razponu od 25 za 3 mesečno prakso na najmanj zahtevnem delu in 205 za več kot 5 letno prakso, na najbolj zapletenem delu. Za najbolj programirana (ponavljajoča) dela je predvideno 15 točk, za najzahtevnejša dela, ki terjajo veliko iniciativnosti in kreativnosti in stalen poglobljen študij, pa je predvideno največ 190 točk. Za najmanjši vpliv na poslovanje pripada delavcu 25 točk, za naj večji vpliv pa 205 točk. Za odgovornost pri izvrševanju delovnih nalog, za delovna sredstva in vodenje pripada v 9. Skupinah od 15 do 220 točk. Za napor v stikih z ljudmi ,so 4 skupine od 15 do 100 točk. Tudi ipsihosenzorne obremenitve so opredeljene v 4 skupine od 15 do 90 točk. Fizični napor je opredeljen v 4 skupine, od lahkega dela do zelo težkega dela. Pri vsaki skupini je upoštevan čas dela v urah na delovno izmeno. Osnova za vsa vrednotenja del je katalog del in nalog, ki bo priloga pravilnikov v TOZD oz. DSSS. Med najenostavnejšimi in najzahtevnejšimi deli je razmerje največ 1:5. Naj nižji OD za najenostavnejše delo pa je določen 3.300 din. Na osnovi navedenih ocenjevalnih kriterijev so v vseh TOZD in DSSS že pristopili k ocenitvam posameznih delokrogov, ki bodo pogojevali udeležbo delavcev v delitvi sredstev za OD, seveda v odvisnosti od doseženih rezultatov dela. IV. Osnove in merila za u-gotavljanje prispevka delavcev k delu ter rezultatov dela in poslovanja Količino in kvaliteto živega dela bomo ugotavljali s količinskimi in vrednostnimi pokazatelji izpolnitve plana. Uspešnost gospodarjenja bomo merili po prihrankih na variabilnih stroških. Z dohodkovno mero določamo razmerje med doseženim in planiranim dohodkom ter zajema: produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost TOZD in DSSS ter je osnova za ugotavljanje mase OD za posamezno TOZD, enoto oz. stroškovno mesto. Vsak odstotek preseganja plana proizvodnje, storitev, prodaje, dohodka itd. vpliva na ustrezno povečanje sredstev za OD, obratno velja za nedoseganje. Navedene osnove in merila bodo morale natančneje razčleniti TOZD v svojih pravilnikih o delitvi OD, ki se že pripravljajo. Delovni učinek bomo merili z normativi za večino del posamično ali skupinsko, sicer pa je normativ planirano delo in naloge. Na tistih delokrogih, kjer ni moč meriti dela z normativi, bomo delo ocenjevali. Ocenjevanje delov-neuispešnosti izražamo s: kvaliteto della, količino dela in odnosom do dela. Te ocene so lahko pozitivne in negativne z ozirom na startno osnovo določeno z analitičnim vrednotenjem. Ocenjevanje rezultatov dela se opravlja 3-me-sečno za nazaj. Osebni dohodek delavcev se bo torej določal po naslednjih osnovah: — štartni osnovi njegovega delokroga, —• individualni ali skupin-slki učinek, — ugotovljena kvaliteta dela, — od razmerja med doseženim in planiranim dohodkom, —- ocenjenih uspehov pri dedu in — drugih meril. V. Minulo delo V sporazumu so nakazana izhodišča za vrednotenje minulega dela. Konkretnih osnov in meril pa še ni bilo moč pravilno izraziti, zato bo začasno vrednotenje minulega dela baziralo še na škupni delovni dobi, v smislu prejšnje sindikalne liste. Naprej bi obdržali tudi dodatek na stalnost do višine 5 % od startne osnove. V sporazumu so opredeljena tudi nadomestila OD, izplačila, ki se nadomeščajo iz dohodka, namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo in izobraževanje, prejemki oz. izdatki iz sklada skupne porabe, kar pa bo verjetno kazalo iz sporazuma izpustiti, ker bi bilo bolj primerno, da se ta vprašanja uredijo s posebnim pravilnikom, glede na možnost lažjega dopolnjevanja in spreminjanja teh določil, ki so pogosto na tapeti. Samoupravni sporazum bomo po končani javni obravnavi sprejeli na referendumu. Tudi Jože Vrbančič je glasoval »ZA« (Foto: L. C.) Pomembno je, da se z vsebino istega seznanijo vsi delavci in da pri njegovem dokončnem oblkovanjui tvorno sodelujejo. Vedeti namreč moramo, da je plačilo po delu in rezultatih dela ne samo zahteva ZZD temveč tudi naš skupni interes, ki ga bo potrebno dolgoročno graditi in dopolnjevati. Brez sprejetega samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev OD in novih pravilnikov v vseh TOZD in DSSS s področja delitve sredstev za OD ne bomo mogli z novim letom obračunavati OD tako kot smo jih do sedaj, pač pa je z zakonom predvideno, da se smejo v dakem primeru obračunati le zajamčeni OD. Komisija za izvajanje ZZD Za dan republike — nova delovna zmaga kolektiva Farma nesnic T rnovec V NOVO ZGRAJENO FARMO TRNOVEC SMO 30. NOVEMBRA VHLEVILI PRVE PIŠČANCE — BODOČE NESN1CE. S TO DELOVNO ZMAGO BOMO LAHKO POVEČALI OSNOVNO JATO KOKOŠI-NESNIC ZA 43.000 KLJUNOV. TA JATA NAM BO OMOGOČILA POVEČANJE PROIZVODNJE PIŠČANČJEGA MESA V SKLADU Z RAZVOJNIM NAČRTOM PERUTNINE. V februarju letos so stekla pripravljalna 'zemeljska dela za gradnjo nove farme nesnic. Načrtovanih je 27 vzrejnih objektov s pripadajočimi objekti 'kot so sa-nitamo-opravna zgradba, transfor-matorska postaja, črpališče vode z vodnjakom in ‘steljnik. V letošnjem letu je bila predvidena prva faza gradnje, to je 9 vzrejnih objektov z drugimi pripadajočimi objekti. Sama gradnja se je začela v maju. Glavni Izvajalec del je bila Agroobnova Ljubljana, sektor Ptuj, poleg Agroobnove pa še EleiktrokoVinar Ptuj in »Kvarner« iz Rijeke, ki je poskrbel za kritino, teoflacJJo in notranje obloge sten in stropov, V vse objekte je bila vgrajena domača oprema. Montažna dela so zelo prizadevno izvedli delavci TOZD Servisne službe. Dobršen del opreme je bil tudi narejen v naših servisnih delavnicah, s tem |pa smo privarčevali znatna sredstva. V sedanjih 9 objektov je mogoče naenkrat vhleviti 46.000 piščancev. Seveda pa je ta investicija 'zahtevala mnogo odrekanj delavcev, saj vemo, da smo pred štirimi meseci odprli naš novi ptujski gigant — tovarno krmil. Celotna investicija nas je veljala nekaj 'čez 3 stare milijarde din. Od tega smo vložili polovico lastnih sredstev, ostalo pa nam je kreditirala Ljubljanska banka — podružnica (Maribor. Tu je potrebno povdariti, da so vsi objekti poleg vzrejnih všteti, dimenzioniram pa tako, da bodo omogočili normalno obratovanje vseh 27 vzrejnikov. 'Investicija je bila nujna, saj bi brez širjenja osnovne jate ne mogli izpolnjevati planskih nalog razvoja naše 'delovne organizacije. Nova pridobitev se vključuje v sistem, s katerim (kontinuirano širimo proizvodne zmogljivosti. V avgustu smo odprli novo tovarno krmil, .sedaj farmo Trnovec, zaključena iso dela na razširitvi valilnice, kjer se že montira notranja oprema. S temi proizvodnimi zmogljivostmi pa se postavlja pred TOZD Kooperacija Hajdina velika in odgovorna naloga. Razširiti mora mrežo kooperantov in pri sedanjih povečati vzrejo, da bodo na tak naičin lahko vzredili razpoložljive 'količine piščancev, kar pa je nujno potrebno za predvideno povečanje finalne proizvodnje, to je piščančjega mesa in izdelkov. L. C, V petek, 16. decembra je bila v dvorani Mladika revija pevskih zborov, katero je organizirala Zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Ptuj. Nastopilo je sedemnajst zborov, med njimi prvič moški pevski zbor naše DO. Odločitev pevcev in dirigenta tov. LAČNA, da pO' nekajmesečnih intenzivnih vajah nastopijo javno med ostalimi zbori, je bila korajžna in odgovorna. Še zlasti zato, ker je zbor maloštevilen in zahteva od vsakega pevca popolno obvladanje programa. Pevci so nizvedHi1 svoj prvi nastop pred številnimi pevci ptujske občine in pred nabito polno dvorano nove Mladike, natanko po naštudiranih detajlih in pritegnili pozornost publike, katera jih je nagradi- la z aplavzom. Od Zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Ptuj so prejeli pismeno priznanje, od strokovnjakov pa vzpodbudne ocene. Še pred revijo je zbor nastopil ob Ifconcu novembra na otvoritvi gasilskega doma, katere pokrovitelj je bila naša DO. To je bili ob enem prvi j avni nastop izven DO in pevci iso ga opravili na zadovoljivi strokovni ravni. Vidite torej, da se že kažejo prvi uspehi in da je bila odločitev o ustanovitvi pevskega zbora »Perutnina« utemeljena. Pevci si želijo', da bi se za zbor odločilo še več naših sodelavcev. Zato vabimo k sodelovanju čim več trstih, ki imajo do petja veselje in voljo do dela, da se oglasijo na rodnih vajah. S. B. Prevzem enodnevnih piščancev v farmo (Foto: Arhiv P. P.) Nova farma Trnovec (Foto: L. C.) Ob novem letu 1978 Ko se ob novem letu srečamo in si želimo srečo, zdravje in še veliko drugega, želimo vsem našim delovnim ljudem, da v novem letu dosegajo čim boljše delovne uspehe, uspehe, ki naj še povečajo ugled Perutnine. K temu cilju ipa želimo zapisati nekaj misli, ki so tesno povezane z delovnim uspehom. ■ Želimo, da bi vsi delavci in kooperanti Perutnine znali obvarovati svoje zdravje (pred boleznijo in nesrečo. Veliki del lastne sreče in zadovoljstva bomo že s tem dosegli, pa tudi delovnih uspehov brez zdravih članov delovne skupnosti ni mogoče doseči, S Da bi kvalitetno opravljali svoje delo in vestno skrbeli za kvaliteto združenega dela vseh TOZD, kooperantov in DSSS. Sloves solidarnosti, ki ga uživamo bomo obdržali samo s priznanji naših ootrošnikov in z njihovim zaupanjem, to pa pomeni delati bolje od drugih. ■ V praksi čim (bolj uresničiti zakon o združenem delu. Za to nalogo pa je potrebno veliko samoupravnega poguma, znanja in spoznanja, da velikih nalog ni mogoče uresničiti brez resničnega tovarištva, poštenja, delovne vneme, medsebojnega razumevanja in delavske solidarnosti. Vse to so človeške dobrine, ki so nastale v naši revoluciji, sestavni del socializma in postajajo vedno bolj cenjen del našega vsakdanjega življenja. To so naše iskrene želje. Predsedstvo konference OO sindikata Perutnine Naši pevci že nastopajo Kako bomo uskladili orgaoiziranost v TOZD ..Kooperacija" Hajdina z Zakonom o združenem delu 'Delavski 'svet TOZD »Koopera-ci'ja« Hajdina je na seji dne 3. 12. 1977 razpravljal o osnutku predloga samoupravnega sporazuma o Združevanju detla in sredstev kooperantov .in delavcev v TEMELJNO ORGANIZACIJO KOOPERANTOV Hajdina v sestavi 'Mesoikom-binata PERUTNINA Ptuj,