V e s t n i k. Učiteljski konvikt: Družba Preddvorom po g. nadučitelju Rud. Završniku 4 gld.; gosp. J. Strehovecučitelj v Adlešičah 1 gld. Jakob Dimnik, blagajnik. Osobna rest. Začasni glavni učitelj na uciteljišču v Ljubljani, g. Ivan Benda, je imenovan stalnim glavnim učiteljem na učiteljišču v Celovcu. Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje so dobili: nadučitejj Ivan Borštnik v Šmarju, učitelj Martin Potočnik v Sori in nadučitelj Ivan Kogoj v Brezovici. Odklonitev srebrnega zaslužncga križca. Ljudski učitelj Ivan Bielicki v Bycziani v zahodni Galiciji je povodom svojega 401etnega službovanja in umirovljenja podeljeni mu srebrni zaslužni križec s krono odklonil in je to utemeljil s posebnim pisrnom, v katerem pravi : 1. Ako že drugi stanovi prezirljivo gledajo na učiteljski stan ter ponižujejo ljudskega učitelja, naj mu vsaj vlada izkazuje tisto spoštovanje, katero po vsi pravici zasluži ter mu ne krati ugleda. — 2. Ljudski učitelj, ki je služil 40 let, se lahko primerja generalu, ki je bil v 40 bitkah. — 3. Pod vladanjem cesarja Franca Jožefa I. smo doživeli popirnato, bakreno in srebrno dobo, a sedaj imamo zlato dobo. — 4. Moji tovariši so mi o mojem jubileju I. 1885. izročili v znak spoštovanja priznalno diplomo in podarili zlat prstan. Z ozirom na vse to smatram srebrni zaslužni križec za neprimerno odlikovanje za ljudske ga učitelja! Direktorij ,,Zayeze" je odposlal dne 30. min. mes. državni zbornici obširno spomenico, tičočo se poboljšanja učiteljskih gmotnih razmer. To spomenico bomo ob prvi priliki priobčili. Učiteljstvo slovenskega Štajarja namerava še pred prihodnjim zasedanjem deželnega zbora v drugi polovici meseca svečna, oziroma začetkom sušca sklicati velik shod slovensko-štajarskega učiteljstva v Celje, h kateremu povabi tudi vse slovenske deželne poslance. Na shodu se bode govorilo o stanovskih zahtevah učiteljstva. Dotični oklic bomo priobčili v prihodnji številki. Društvo učiteljev za gradiščanski šolski okraj je razposlalo na vse učitelje in učiteljice mestnega šolskega okraja goriškega okrožnico, v kateri podaja tem roko v skupno zvezo, češ, da sedanji cas v deželi je ugoden za združitev v to svrho, da se dosežejo razne potrebne reforme, kar se tiče učiteljstva in šole. Zveza avstrijskih uciteljskih društev. Na Dunaju se je sestavil odbor, ki je prevzel nalogo, osnovati čimpreje ,,Zvezo rseh avstrijskih učiteljskih društev." Tako je prav! Viribus unitis pokažimo ljudski učitelji našim poslancem združeno Avstrijo. Narodna vpfašanja bodo v ti zvezi izključena. Biskup Juraj Strossmayer je praznoval dne 4. t. m. 851etnico svojega življenja. Od vseh strani Hrvaške in slovanskih pokrajin so mu došle iskrene oestitke. Bog ga čuvaj do skrajnosti človeškega življenja! Jubilejska sainopomoc. Clene opozarjamo, da plaČajo v smislu § 5. društvenih pravil še ta mesec po 2 __ za rezervno podporno zalogo. Smrtna kosa v naših Trstah. Dne 8. t. m. je umrl Sr Ribnici vpokojeni nadučitelj g. Jos. Raktelj v 74 letu. Upamo, da nam kdo ribniških tovarišev napiše natančneji hekrolog o tem žaslužnem šolniku. Prosimo! — Na Vidmu je umrl dne 4. t. m. tamošnji zelo priljubljeni in zaslužni nadueitelj gosp. Blaž T r a m š e k. — V Svibhem pri Radečah je legel te dni k večnemu počitku g, Jos. Osana^ komaj 40 let star. — V Doliiji Tuzli v Bosni je umrl Svibniški rojak, učitelj Blaž Pervišek, ki je služboval hekdaj v Ljutomeru. — V Štjaku na Goriškem je urriri g. Anton Koršič, v 42. letu svoje dobe. N. v m. p.! Tako nam lega v prezgodnji grob mož za možem, a tiaraščaja pa ili! Karii pridenlo?! Vzrok sttirti je v.čitioma beda in 1 a k o t a! Umlrl je dne 12. t. tru v tukajšnjem Leoninumu umi* rovljeni mašnik, 6. g. Ahton Brodnik, bivši profesor v Kranju in v Zagrebu. N. v m. p.! Stajarsko učiteljstTO bo zborovalo dne 29. sušca ob II. uri dopoldne v Rottenmannu, v Gradcu in v Mari- boru; dne 30. sušca ob 11. dopoludne pa v Ljubnem, v Hartbergu in v Celju. Dnevni red: 1. Stanje štajerskega učiteljstva in njega zahteve. 2. Predlogi. — Te shode sklicujejo tovariši: Aparnik, Killer, Horvatek in Otter. — Shod spodnještajerskega ueiteljstva za 2. polovico svečna ali prvo polovico sušca pa sklicuje g. R. Knaflič. — Bog daj mnogo uspeha! V družbi je moč in napredek. Iz c. kr. mestnega šolskega sveta. O redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta, katera se je vršila dne 31. prosinca t. 1., smo prejeli nastopno poročilo: Potem, ko proglasi predsednik sklepčnost, poroča zapisnikar o kurentnih stvareh in pove, kako so bile rešene, kar se vzame soglasno na znanje. Sklene se občinskemu svetu za zasluge, katere ima radi lepo uspele šolske jubilejske slavnosti, izreči pismeno zahvalo. Vodstva šol je opozoriti na to, da pospešujejo med mladino varčnost s tem, da jo nagibljejo k vlaganju v poštno hranilnico. Prošnja nekega mestnega uoitelja zapodelitev Leopold Filipove ustanove se priporoči visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu. V svrho nakupa večjega števila zemljevidov »Evrope" in ..Zemlje v polutah" za tukajšnje ljudske šole se naprosi kredit pri občinskem svetu. Vodstvoma mestne dekliške osemrazrednice in I. mestnega slovenskega otroškega vrtca je izreči za uspešni trud glede priprav za Božičnico na tem vrtcu pismeno priznanje in zahvalo. Na znanje se vzame poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, profesorja Frančiška Levca o nadzorovanju šole korigendov v deželni prisilni delavnici v tekočem šolskem letu, sprejmo se vsi s tem poročilom združeni nasveti, in sklene se, poročilo predložiti vis. c. kr. deželnemu šolskemu svetu s prošnjo, da je prijavi visoki c. kr. deželni vladi in veleslavnemu deželnemu odboru. Mestnemu katehetu Roku Merčunu se priznata I. in II. starostna doklada v skupnem znesku letnih 80 gld. od novega leta. Žačasnim učiteljem na mestni nemški deški petrazrednici se imenuje Rudolf Vrabl, zdaj pomožni učitelj na I. mestni deški petrazrednici. Rešijo se končno še prošnje za vsprejem vnanjih učencev in učenk v tukajšnje šole; za oproščenje od obveznega pouka v slovenščini in za odpis predpisane ukovine. Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj zborovalo je dne 2. t. mes. v okoliški šoli v Celji; to pot zbralo se nas je 35 tovarišev(ic), koje je društveni predsednik pozdravil prav prisrčno. Na to so odpeli pevci dve krasni pesmi. Z veseljem beležim, da je vstopil v naše kolo zopet nov podporni ud, namreč g. Mihael Zabukošek, uradnik c. kr. cinkarne, s pristojbino 1 goldinarja, č. gospod A. Kos, župnik pri sv. Martinu v Rožni dol. je ^pa poslal po društvenem tajniku letnino za tekoče leto. Zi vela vrla prijatelja slovenskega učiteljstva in šole! Gospod predsednik naznanja društvenikom, da je izšel nov ukaz glede kvinkvenij. Večkrat se je dogajalo, da je disciplinarno prestavljen učitelj zgubil pravico do kvinkvenij, tako, da je smel še-le čez 3 leta zanjo prositi: sedaj pa nima niti enega leta zgubiti. Tovariš Šmorancer je poročal jako temeljito o zadnjem ^Lehrerbundovem" zborovanji; slišali smo podatke, o kojih nismo čitali v nobenem čašopisu. BLehrerbund" ima odslej samo 12 udov v vodstvu ne pa 16, kakor poprej, (3 iz plenuma, 3 iz Zg. Štaj. in 3 iz Spod. Štaj.) in vsak član ima svojega hamestnika. Vpeljava narodnih sekcij se je ovrgla. Dne 19. t. m. vršil se bode v Celji shod vseh slovenskih štajarskih učiteljev; če bi se pa sklical deželni zbor še le v drugi polovici sušca, ima se vršiti ta shod 5. sušca t. 1. Apelujemo na požrtvovalnost in stanovski ponos, da se bode slovensko uČiteljstvo častno odzvalo. — Tov. Smorancer je stavil sledeče predloge: 1. da bi se nabirali naročniki za »Popotnik" in ^Lehrerzeitung", 2. da bi se pfeosnoval »Popotnik" ali pa ,,Učiteljski Tovariš" v šolsko-političen list in 3. da bi se gospodarski program razširil tudi za Štajarsko na korist slovenskemu učiteljskemu konviktu v Mariboru. 7.143 32.259 39.004 JuMlejsko leto 1900. Kakor se je že poročalo, dovolil je papež, da se proslavi leto 1900 kot -jubilejsko leto". V ta namen bodo razglašeni razni odpustki ter se bodo odprla sveta vrata jubilejske basilike, katera so že 50 let zazidana, odprta so namreč samo vsako jubilejsko leto. Letos o božiču bo v Rimu velikanska procesija k jubilejski basiliki, papež bode s srebrnim kladivom trikrat udaril na Porto santo, katero bodo potem zidarji prebili. Gotovo je, da bodo o božiču romarji kar trumoma hiteli v Rim, da se udeleže te slavnosti. Analfabeti na Groriškem. V poročilu trgovinske zbornice na ministrstvo čitamo (stran 236), da je bilo v deželi 108.623 analfabetov, t. j. takih ljudi, ki ne znajo ne pisati ne čitati. Ako odštejemo 35.777 otrok do 6. leta, ostane odraslih še vedno okoli 73.000. In poročilo samo potrjuje, da največ analfabetov je v Furlaniji, potem pridejo še le drugi okraji. Posebna tabela nam podaja ta-le števila: Analfabetov je bilo: V Gorici  „ okraju goriške okolice . . „ „ gradiščanskem . „ „ sežanskem 12j „ „ tolminskem 17.373 Gradiščanski okraj ima n. pr. le 5430 vec prebivavcev nego goriški, a ima 6745 analfabetov vec! — In kaj naj rečemo o deželnern glavnem mestu, o Gorici, kjer je bila tretjina prebivavstva — analfabeti! Šolske klopi naprodaj. Mizar Janez Baloh, ki stanuje v parnem mlinu v Ljubljani, proda ceno 13 šolskih klopi s premikujočo pisalno desko. Naprodaj ima 8 trosedežnih klopi po 7 gld. in 5 dvosedežnih klopi po 8 gld. Ker nima zanje dovolj prostora v svoji delavnici, bi jih rad takoj prodal. — S tem opozarjamo one šole, ki morda rabijo kaj šolskih klopi, na to ugodno priliko. Pole s podobami za šolo in dom. Družba za razmnoževalno umetnost na Dunaju je izdala ravnokar drugo serijo (štev. 26—50). 25 pol z ovitkom velja 1.50 gld. Dobivajo se v vseh knjigotržnicah. Več o ti krasni zbirki prihodnjič. Služba glavnega učitelja na c. kr. ženskem učiteljišču v Ljubljani za zemljepis in zgodovino z nemškim učnim jezikom je razpisana v začasno nameščenje. Prošnje, naslovljene na naučno ministrstvo, je ulagati do 10. sušca pri c. kr. deželnem šolskem svetu. NoTa himna, zložena od papeža. »Unita Cattolica" javlja, da je papež Lev XIII. za predstoječi zaključek leta zložil himno v latinskem jeziku, ki je posvečena Odrešeniku, kateremu se zahvaljuje za vse dobrote, skazane krščanstvu v minolih devetnajstih stoletjih. Papež je naložil skladatelju Perosiju, naj zloži primeren napev. Zoper jetiko. Kreozot, kateri se sploh priporoča proti plučni tuberkulozi, se je glasom poročil iz vseučiliščine klinike profesorja Leidena v Berolinu zope.t izkazal kot izborno sredstvo zoper nesrečno jetiko, ki toliko ljudi pahne v prerani grob. Na tem zavodu zdravijo že nad leto dni z najboljšim uspehom s kreozotom to bolezen. Pri 28 slučajih zdravljenja je bil popolen uspeh v 27 slucajih. Bolniku se daje na dan po pet kapljic kreozota. Zdravljenje traja do 7 tednov in 300 gramov kreozota zadostuje za ozdravljenje. Potresi v Aystriji 1. 189.. Predsednik potresne komisije akademije znanosti, višji rudniški svetnik dr. E. pl. Mojsisovic, je sestavil potresne izkaze za 1. 1897. Potresi so bili v Avstriji v 203 dneh. Največkrat so bile od potresa obiskane Goriška, Kranjska, Istra in Dalmacija. Tem deželam slede Štajerska, Koroška in Tirolska. Najbolj raz- širjen je bil potres dne 15. mal. srpana, ki je svojo moč pokazal v ljubljanski okolici in katerega so tudi drugod cutili. Potres dne 5. prosinca so cutili na Ceškem, Bavarskem in Gorenje Avstrijskem. Dlje trajajoč [potres so čutili od 24. vinotoka do 17. listopada v Krkonoših. Prav nič niso občutile potresa Nižjeavstrijska, Moravska, Šlezija, Galicija in Bukovina. UciteJjice se iščejo v Zjedinjenih državah, toda ne za poučevanje, marveč za ženitve željne gospode. Neki ameriški list toži, da se vse uoiteljice pomože, tako da dekleta ne smatrajo učiteljstva za stalen poklic, temvec za nekako pripravnico za zakon. List pravi. da je skoro ni učiteljice, ki bi služila več ko šest let; vsaka prosi že prej odpusta ter se poroči. — Slovenke, v Ameriko tedaj! Troški ljudskošolstTa na Češkem. Troški ljudskega šolstva na Češkem v letu 1896. brez troškov, spadajočih pod šolsko občino za stvarne potrebščine in nova šolska poslopja so sledeča: 1. Plača učiteljev 8,401.806 gld. 2: Zvišanje plač 3,234.186 gld. 3. Punkcijske doklade 653.923 gld. 4. Stanarina 97.480 gld. 5. Remuneracije (za neobligatne predmete.) 837.019 gld. 6. Učiteljske konferencije 29.710 gld. 7. Okr. knjižnice 6.183 gld. 8. Učni pripomočki 89.178 gld. 9. Davki in milodari 1.267 gld. 10. Razni stroški 61.321 gld. 11. Opravilni stroški 80.990 gld. 12. Verouk 560.354 gld. Pri učiteljskem pensijskem fondu 1,119.765 gld., skupaj 14,173.252 gld. Ako primerjamp velikost Češke s Kranjske. bi morala plačati le 5.2krat toliko ko Kranjska; če so pa prebivavstvo primerja pa ll*7krat toliko ko Kranjska, V resnici pa plača 40-4krat toliko. Jos. Korošee. Slovanski pedagogiški listi t naši monarhiji. Po- ljaki imajo štiri pedagogiške liste: ,,Miesiecznik pedagogiczni", ,,Szkola", ,,Rodzina i szkola" in ,,Czasopismo pedagogiczne".